TRST, sreda 17. decembra 1958 Leto XIV. . Št. 298 (4143) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37.338 . Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO; UU MONTECCHI st. 6, II. nad. — TELEFON 83-10« IN 94-631 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV FRANČIŠKA tt 29 — OGt.fčov t ~ P°frUZ"iCa G°H>CA- UUca S- Peiu<» 1-H- - Tel. 33-82 - OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. Tel. 37-338 - * CENE lasov. Za vsak mm viEine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur -FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Svet NATO je potrdil stališče štirih glede sovjetskih predlogov o Berlinu Predlogi se v celoti zavračajo in se poudarja, da se berlinsko vprašanje lahko reši samo v okviru sporazuma o celotnem nemškem vprašanju Danes bodo začeli pripravljati odgovor Moskvi, ki bo poslan pred novim letom - De Eaulle je popustil glede predlogov o direktoriju PARIZ, 16. — Današnji seji sveta ministrov NATO A predsedoval nizozemski zunanji minister Luns. Ta J® predlagal, naj se dnevni red nekoliko spremeni in E*j takoj začnejo razpravljati o Berlinu. Predlagal je, Caj o Berlinu razpravljajo na tajni seji. O sklepih so ^bčer objavili naslednjo izjavo: »Atlantski svet je proučil berlinsko vprašanje in izjavna, da nobena država nima Pravice enostransko odtegniti se svojim mednarodnim obveznostim. Mnenja je, da sovjetska odpoved medza-'«niških sporazumov oBer-‘Jdu ne more v ničemer odvzeti ostalim stranem pra-vice, ki jim jih ti sporazumi dajejo, ali pa razrešiti Sovjetsko zvezo njenih ob-v«znosti. Svet izjavlja, da take akcije Uničujejo medsebojno zaupa-Uj« med narodi, ki je eden od ‘emeljev miru. Svet se brez pridržkov pridružuje pogledom, ki so jih s tepi v zvezi izrekli zunanji ministri Francije, Velike Bri-‘*nije, ZDA in nemške zvezde republike v svoji izjavi 14. decembra 1958. Zahteve, ki jih je postavila Sovjetska zveza v svojih notah °d 27. novembra, so ustvarile (esen položaj, ki ga svet odročno obvladuje. Svet opominja na odgovornost, ki jo vsaka od držav čla-®ro prevzema glede varnosti blaginje Berlina in glede ohranitve položaja treh veleli v tem mestu. Države članice ne bi mogle odobriti rešitve, ki bi načenja-*,vprašanje navzočnosti Fran-orje, ZDA in Velike Britanije v Berlinu, dokler bo njih odgovornost to terjala, in ki ne “i zagotovila svobode kreta-Pl* med tem mestom in svobodnim svetom. Sovjetska zveza bi bila odgovorna za vsako akcijo, ki “i kompromitirala to pravico *ii ki bi spravljala v nevar-Uost to svobodo. , Dva milijona prebivalcev zahodnega Berlina sta s svojimi Svobodnimi volitvami ponov-®o poudarila svojo enotnost l*i svojo popolno podporo temu stališču. Svet je mnenja, da se berlinsko vprašanje ne more dru-«*če rešiti nego v okviru spo-tazuma s Sovjetsko zvezo o potnem nemškem vprašanju. ^ri tem pripominja, da so -uhodne države večkrat izrek-pripravljenost proučiti to vPrašanje, kakor tudi vprašaji« evropske varnosti in razorožitve. Vedno so pripravlje-®« obravnavati vse te zadeve.« Predstavnik neipške delegate von Eckardt Je izjavil, da “odo tri zahodne velesile in Zahodna Nemčija začele jutri Pripravljati odgovor na so-vjetsko noto o Berlinu. Diplomatski visoki funkcionarji štirih držav bodo začeli Pripravljati dokumente jutri, p® bodo ostale države NATO jahko izrekle svoje mnenje, jahodne note bodo poslali v "Uoskvo za božič ali vsekakor Pred novim letom. , Predstavnik je zatem izjavil, U« bi se morali morebitni razgovori s Sovjetsko zvezo nadaljevati od tam, kjer so se Ustavili na ženevski konferen-111 leta 1955. «Ti razgovori so ?®Veda mogoči, je dodal, samo ?* SZ umakne svoj ultimat o Berlinu.» Dodal je, da so ti •klepi v skladu s stališčem, 5* sta ga zavzela Adenauer 6 župan Brandt. Na vprašanje, kako naj bi ** razgovori začeli, je pred-jdavnik odgovoril, da je sedaj Potrebno čakati reakcijo Mo-**ve, ki bo nedvomno prišla. Na jutranji ožji seji je francoski zunanji minister De “urville poročal o nedeljskem razgovoru med zunanjimi ministri Velike Britanije, Fran-?'3e in ZDA. Dodal je, da iz-. j*va, ki je bila objavljena, h* pomenila formalnega skleca, ker so se hoteli štirje mi-"istri prej posvetovati v okvi-mi atlantskega sveta .Za njim je govoril zunanji minister von Brentano, ki poudaril, da je edina mož-Ua rešitev za Berlin, da se '* njega napravi prestolnica *družene Nemčije. . Predsednik italijanske vlada in zunanji minister Fanfa-?' je v celoti podrpl stališče {Jirlh zunanjih ministrov. ripomnil pa je, da je treba Proučiti konstruktivne predore o vseh vprašanjih, ki i* tičejo odnosov med Vzhodih in Zahodom. * ».Ameriški državni tajnik J"Ulles je na dolgo govoril o rdlitičnem, pravnem in voja-,*em položaju Berlina. Dejal :*> da je položaj zelo resen, ,? da mora Zahod prepreči-j1’.da bi Hruščev dosegel se-?®i kak najmanjši uspeh, ker h‘ to pomenilo «prvi korak končni katastrofi v Evropi«, j Dulles je tudi izjavil, da so .Ugovori, ki so sklenjeni po *hgi svetovni vojni, bili v .?|iki meri v korist Sovjet--hi zvezi. Omenil je zatem ,vodila predsednikov vlad Jla ženevski konferenci leta na kateri so se pred-JjdVniki ZDA, Velike Brita JdJe, SZ in Francije sporazu-S?t'. da so vse štiri države dgovorne za rešitev nemške-Sn vPrašanja in da Berlin ^Pada v okvir tega vpraša- h- v uk VII lepa u#. Dulles je pripomnil, da u bilo »groteskno predlaga-aklenitev novega sporozu- ma na ruševinah starih sporazumov«. Dulles je zatem dejal, da Sovjetska zveza ne bo napravila nobenega napadalnega dejanja, če bodo atlantske države dovolj odločne. »Mislimo, je dejal Dulles, da Sovjetska zveza ne bo tvegala vojne za Berlin. Zato imamo zaupanje. Atlantsko zavezništvo je dovolj močno, da se ne ustraši groženj sovjetske propagande. Ne smemo dopustiti videza uspeha drzne in nepremišljene pobude.« Po seji je nemški zunanji minister von Brentano izjavil, da je zadovoljen z uspehom seje. Na popoldanski seji so ministri razpravljali o poročilu tajnika Spaaka v zvezi s političnimi posvetovanji med državami članicami. Poročilo in njegovi zaključki so bili soglasno sprejeti. Med odobrenimi zaključki je priporočilo za okrepitev političnih posvetovanj med članicami. Ker sta grški in turški delegat obžalovala pomanjkanje gospodarskega sodelovanja v okviru NATO, je Spaak pripomnil, da so to vprašanje že proučevali pristojni ministri na včerajšnji seji OEEC. Zvedelo pa se je, da bo končno poročilo na kratko omenilo tudi željo za izboljšanje gospodarskega sodelovanja. Spaak je na nocojšnji tiskovni konferenci govoril o skupni izjavi glede Berlina in dejal, da je ta izjava važna, ter da «ne vsebuje nobenega izzivalnega elementa, pač pa dokazuje, da grožnja nikoli ne koristi«. Časnikarji so Spaaka vprašali, ali so na seji govorili tudi o De Gaullovem načrtu za atlantski direktorij. Spaak je odgovoril: «Atlantski svet ni imel naloge razpravljati o pismih generala De Gaul-la, ki zaradi tega ne predstavljajo dokumenta NATO. Lahko pa izjavim, da je francoska delegacija aktivno sodelovala pri diskusiji in je o-dobrila načela o političnem posvetovanju, ki jih vsebuje zadevno poročilo.« Zvedelo se je, da so se med privatnimi razgovori Dul-lesa z De Gaullom in z drugimi sporazumeli, da za sedaj odložijo vprašanje direk-torija. Sovjetska agencija TASS obtožuje nocoj ameriškega državnega tajnika Dullesa, da je na današnjem zasedanju sveta NATO v Parizu »prikazal v potvorjeni luči smotre sovjetske zunanje politike«. TASS dodaja, da je Dulles v svojem govoru «napravil vse, kar je mogel, da zagotovi «soglasno» rodporo sta- lišču štirih držav (ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije), ki skušajo za vsako ceno ohraniti sedanje stanje v Berlinu. «Dullesov govor, pravi da lje TASS, je b.l očitno preračunan za pritiskanje na tiste navzoče, ki niso zadovoljni z izključno negativnim stališčem štirih ministrov in ki ne bi hoteli, da bi se zaprla vrata na pogajanja med Vzhodom in ZahoLOm.« «»------- Fanfanijev razgovor z Dullesom PARIZ, 16. — Danes se je De Gaulle razgovarjal s predsednikom italijanske vlade Fanfanijem in z avstrijskim zunanjim ministrom Figlom. Fanfani se je v ameriškem poslaništvu pozneje sestal z Dullesom. Razgovor je trajal pol ure. Fanfani je izjavil, da je bil z razgovorom zelo zadovoljen. «Galeb» 150 milj južno od Kocina KOCIN, 16. — Trije rušilci indijske vojaške mornarice so pozdravili danes zjutraj ob 8. uri po krajevnem času 150 milj južno od indijske luke Kočin predsednika republike maršala Tita, ki na »Galebu« potuje na uraden obisk v Indonezijo. Zasedanje gospodarskega jugosl.-poljskega odbora BEOGRAD, 16. — V Beogradu se je danes pričelo drugo zasedanje jugoslovansko-polj-skega odbora za gospodarsko sodelovanje, ki je bil ustanovljen na osnovi sporazuma med Jugoslavijo in Poljsko dne 20. februarja letos. Naloga odbora je, da daje obema vladama konkretne predloge za razširitev gospodarskega sodelovanja. Odbor bo na zasedanju proučil vprašanje kooperacije jugoslovanskih in poljskih podjetij za izgradnjo strojev in ladijske opreme in vprašanj investicijskega sporazuma. Po. leg tega so na dnevnem redu vprašanja s področja znan-stveno-tehničnega sodelovanja in izmenjava mišljenj o sklenitvi dolgoročnega trgovinskega sporazuma. Odbor bo jutri nadaljeval delo v komisijah za znanstveno-tehnično sodelovanje, za zunanjo trgovino .in za kooperacijo. Ob proslavi 40. obletnice u-stanovitve Komunistične partije Poljske je CK Zveze komunistov Jugoslavije poslal brzojavne pozdrave in čestitke z iskreno željo za nadaljnji uspeh komunizma in naroda Poljske v uresničenju velikega ideala za izgradnjo socializma in za nadaljnji uspeh v borbi za mir v svetu. Uradno sporočilo CK KP Kitajske Maocetung ne bo več kandidiral za predsednika Ostal pa bo predsednik KP - Protislovni komentarji v inozemstvu - Resolucijo je prebral na dve m polurnem razgovoru tujim diplomatom zunanji minister Čen Ji PEKING, 16. — Kitajski zunanji minister čen Ji je danes uradno obvestil diplomatski zbor v Pekingu, da predsednik Maocetung ne bo zahteval obnovitve svojega mandata za predsednika LR Kitajske. Čen Ji je sporočil, da je centralni komite KP, ki se je sestal na plenarni seji 10. decembra, odobril predlog Maocevunga. Ostal pa bo predsednik komunistične partije. Cen Ji je med razgovorom z diplomati, ki je trajal dve uri in pol, prebral resolucijo CK KP, v kateri je med drugim rečeno; »V zadnjih desetih letih je predsednik Maocetung večkrat izrazil komunistični partiji svojo željo, da bi se odpovedal predsedstvu republike. Po dolgi proučitvi tega vprašanja je centralni komite ■<»■•■ . Ugotovitve parlamentarne komisije o aferi Giuffre pre Vsebina poročila še ni znana - Saragat noče biti več načelnik poslanske skupine PSDI (Od našega dopisnika) RIM, 16. — Danes popoldne bosta oba predsednika parlamenta — Leone v poslanski zbornici, Merzagora pa v senatu — prebrala sklepe parlamentarne preiskovalne komisije o aferi Giuffre. Vsebina poročila ni znana. Ve se le, da so sklepi formulirani zelo na krat- ko, in sicer samo na osmih tipkanih straneh. Do razprave v parlamentu pa ne bo moglo priti pred prazniki. Pač pa se že sedaj ugiba glede vsebine poročila, predvsem o tistem delu, kamor komisija ni mogla dovolj prodreti zaradi že znanega določila, da zaslišali državni uradniki niso smeli izdati uradne tajnosti. Tu gre v prvi vrsti za povezavo med prvaki Katoliške akcije Geddo in Vincijem z Giuffrejevo banko. Vsekakor bo Gedda prej ali slej moral zapustiti funkcijo predsednika Katoliške akcije, kar pa se verjetno ne bo zgodilo tako kmalu, da se ne bi zdelo, da je bil odstavljen zaradi Giuffrejeve afere. Tudi glavni urednik bolonjskega de-mokristjanskega glasila »Av-venire dTtalia« poslanec Rai-mondo Manzini bo verjetno moral podati ostavko, ker je znano, da je Giuffre podpiral njegov dnevnik s precejšnjo vsoto milijonov. Danes se je zopet sestala poslanska zbornica. Na številne interpelacije in vprašanja so odgovarjali razni podtajniki. Najbolj zanimiv je bil misinski poslanec Cucco, ki je po poklicu zdravnik in ki je izjavil, da ni od 10.000 o-bolelih od pljučnega raka nobenega, ki ne bi bil kadilec; zato je zahteval, naj uprava državnega monopola preneha s propagando za kajenje. Podtajnik v ministrstvu za zdravstvo je odgovoril, da take propagande monopol že dolgo let ne počenja več. Giuseppe išaragat pa je spo-r ’ javnosti, da je dal o-st. vko na funkcijo predsednika socialdemokratske parlamentarne skupine, ker kljub njegovi izrecni zahtevi poslanci Giancarlo Matteotti, Lupiš, Romita, Segreto in Tremello ni niso prisostvovali seji poslanske zbornice, ko se je glasovalo o vladnem zakonskem odloku za ureditev zelenjavnih in sadnih trgov, ter je zaradi tega vlada ostala v manjšini. Pravijo, da bodo Saragata njegovi poslanci prosili, naj ostane na svojem mestu. Kdor pozna Saragato-vo občutljivost trdi, da bo prošnjo zelo rad uslišal. Glede datuma ponovnega sestanka zasedanja parlamenta po praznikih je predsednik parlamentarne skupine PSI izjavil, da ima njegova stranka kongres v Neaplju od 15. do 18. januarja in da zaradi tega ne bo podprl fašističnega predloga, naj se le- HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiii Komentarji k sporu v okviru OEEC Obtožbe proti De Gaullu da hoče onemogočiti skupno tržišče Izjave britanskega ministra za trgovino • Spor med Zahodno Nemčijo in ZDA zaradi uvoza ameriškega premoga PARIZ, 16. — Po sinočnji seji sveta ministrov OEEC je britanski finančni minister A-mory izjavil, da sklep o po-no/nem sestanku 15. januarja »dokazuje, da se ni opustilo u-panje na sporazum«. Kar se tiče možnosti povračilnih ukrepov držav nečlanic skupnega tržišča, je Amory izjavil da bo potrebno počakati na rezultate sestanka 15. januarja. Angleški minister za trgovino Eccles, ki se je danes vrnil iz Pariza v London, pa je izjavil, da v Parizu ni šlo za spor samo med Francijo in Veliko Britanijo, pač pa za spor med šestimi državami skupnega tržišča in ostalimi državami OEEC. Minister je dodal; «Govorili smo v imenu enajstih. Izjavili smo, da nočemo, da bi se 1. januarja, ko začne delovati skupno tržišče, začela diskriminacija proti britanski trgovini. O tem se vsi strinjamo, Angleži, Norvežani, Švedi ali Švicarji. M.nister je nadaljeval: «Ce se bo ustvarilo skupno tržišče z izključitvijo drugih področij trgovine — kar se bo zgodilo v bližnji prihodnosti — tedaj to pomeni da bodo države skupnega tržišča ukinile svoje kontingente in zmanjšale svoje tarife. Toda prav tako je res, da bo naša trgovina trpela, če ne bo nič storjenega, da bi tudi mi uživali te koristi. Šestim državam pravimo, da, če nam ne mislijo dovoliti višjega odstotka prodaj, bomo morali znova pregledati naše stališče, kar se tiče naših nakupov v državah skupne trgovine. Skoraj vse delegacije so vedele, da bodo pogajanja težavna, Rečeno je bilo, da sem jaz žugal francoskemu zunanjemu ministru. Res pa je, da mi je on prvi žugal. In jaz sem mu jih povedal. To je kakor pri golfu; sedaj smo izenačili.« Na vprašanje v zvezi s tako imenovanimi gospodarskimi grožnjami je Eccles izjavil; «Mi mislimo, da, če ima šest držav večjo možnost prodajati svoje proizvode, n. pr. avtomobile, v notranjosti skupnega tržišča, bi morali dovoliti enake možnosti angleškim in-dustrijcem, kakor to narekujejo obveznosti v okviru OE EC. Ce se nam to ne dovoli v skladu z določbami OEEC, bomc morali braniti naše interese.« Francoski progresivni »Liberation« piše, da je imel včerajšnji razgovor De Gaulla namen preprečiti razdor med Parizom in Londonom in pripraviti v prihodnjih dneh arbitražo, ter dodaja: »Pol- uradno pa številni ameriški in nemški diplomati, ki so pod vtisom tega, kar imenujemo supernacionalizem generala De Gaulla, obtožujejo predsednika francoske vlade, da namenoma potiska stvari v slabšo stran, zato da konec koncev onemogoči skupno tržišče, kateremu je on, kakor je znano, oroden je prevzel oblast, od-iočno nasprotoval.« Ameriški državni departma pa je sporočil, da je ameriška vlada uradno obvestila Zahodno Nemčijo, da se bo odločno uprla vsakemu ukrepu bonnske vlade, ki bi določal takojšnje in znatne omejitve uvoza ameriškega premoga. Take nam°ne je državnemu departmaju sporočil zahodno-r.omški minister za gospodarstvo We-jtrick med včerajšnjim razgovorom s predstav- niki ameriške premogovne industrije. V ameriških uradnih krogih pojasnjujejo, da namerava bonnska vlada zmanjšati za ilva ali tri milijone ton letno uvoz ameriškega premoga, ki je letos dosegel dvanajst milijonov ton. V ameriških uradnih krogih nočejo govoriti, kakšne povračilne ukrepe bi ameriška vlada odredila v primeru, da se bonnska vlada ne bi odpovedala svojemu načrtu. «»------- Rountree pri Kasemu BAGDAD, 16. — Namestnik državnega tajnika ZDA Vv il-liam Rountree, ki potuje po deželah Srednjega vzhoda, je imel danes razgovor z iraškim ministrskim predsednikom Ka-semom. Govorila sta eno uro in verj’etno bosta razgovor zvečer še nadaljevala. Možno, da sta govorila tudi o bagdadskem paktu. Radio Bagdad je dejal, da je namen obiska ta, da postanejo vezi prijateljstva med Irakom in ZDA še tesnejše. Obenem pa je radio sporečil, da je Kasem popoldne sprejel tudi sovjetskega veleposlanika Grigorija Zajčeva. Zaradi včerajšnjih demonstracij proti Rountreeju ob njegovem prihodu . je danes vlada poskrbela za varnost gosta s tem, da je močno za-stražila veleposlaništvo ZDA. Rountree se je peljal h Kasemu na iraškem vojaškem avtomobilu v spremstvu jeepa z vojaki. Sicer pa danes ni bilo nikakega incidenta. Radio Bagdad je danes javil, da je iraška vlada sklenila zapreti me.io z Iranom ter tudi ukiniti telekomunikacije s to državo. tošnje novoletne počitnice skrajšajo. Med mnogimi predlogi za spremembo parlamentarnega pravilnika je tudi predlog, da morata obe zbornici odobriti vsak ustavni zakon v treh mesecih. Ta predlog je važen tudi za ustavni zakon za volitve senatorjev v tržaški pokrajini. Če bo sprememba pravilnika odobrena v tem smislu, potem obstaja možnost, da bodo volitve tržaških senatorjev že spomladi. A. P. Kennanova opozorila Zahodu NEV/ YORK, 16. — V članku, ki ga objavlja revija «Fo-reign Affairs«, piše bivši a-meriški poslanik v Moskvi George Kennan, da sedanja berlinska kriza znova načenja celotno nemško vprašanje in morda tudi Zahodu zadnjo priložnost za revizijo njegovega stališča do metod, ki to vprašanje lahko rešijo. Kennan pravi, da je njegov načrt o »odmiku«, ki ga je obrazložil na številnih predavanjih, še vedno najboljši za rešitev sedanjega položaja v Evropi. «Rusija,» piše Kennan «ne bo nikoli zapustila Srednje Evrope, dokler se bo bala, da bo nekatera od tamkajšnjih držav lahko vključena v neko vojaško zavezništvo, ki bi bilo naperjeno proti Vzhodu,« Poslanik pravi zatem, da je potrebno najti kompromis in da zahodne države ne morejo vztrajati na zahtevi po »mali Evropi« in hkrati po Berlinu. Prav tako ne morejo n.ti misliti, da sedanja toga delitev H vrope lahko traja v sedanji obliki. Koncepcija »zajezitve« komunizma, ki se je uporabljala po drugi svetovni vojni, nadaljuje Kennan, je imela namen nadzorovati sovjetske ambicije, dokler ne bo Zahod vojaško tako močan, da lahko doseže kompromis s pogoji, ki bodo ža nas ugodnejši kakor bi bili tedaj.« Kennan ugotavlja, da bo čez nekaj let vojaška moč Zahodne Nemčije enaka moči sil NATO, ki so sedaj razmeščene na njenem ozemlju. Ko se bo to zgodilo, ne bo umik sil NATQ iz Nemčije ošibil položaja Zahoda. Poslanik pravi, ds. Zahod ne sme napraviti napake in čakati, da bi vojaška moč Zahodne Nemčije presegla moč sedanjih sil NATO na njenem ozemlju, kajti v takem primeru bi lahko zgubila svoj položaj za pogajanja z Rusijo. Poleg tega pa ne sme NATO vztrajati na tem, da mora Sovjetska zveza brezpogojno kapitulirati, kar se tiče njenih interesov v Srednji in Vzhodni Evropi, ker bi se to stališče lahko spremenilo na podlagi rusko-nemškega kompromisa v poraz enotnosti zahodnega zavezništva. Na koncu pravi Kennan, da je po njegovem mnenju še vedno mogoče najti v Evropi političen kompromis. De Gaullovi očitki Dullesu PARIZ, 16. — Iz ameriških virov se je izvedelo, da se je general De Gaulle med svojim včerajšnjim razgovorom z Dullesom pritoževal, ker se je ameriška delegacija vzdržala pri sobotnem glasovanju o Alžiriji v skupščini OZN. Dulles je De Gaullu pojasnil vzroke tega vzdržanja Francoska vlada poudarja, da bi morale ZDA glasovati proti resoluciji o Alžiriji, ker se njih vzdržanje lahko tolmači kot morebitna spodbuda Alžircem. V ameriških krogih pa trdijo, da je bil razgovor med Dullesom in De Gaullom vsekakor «prisrčen». Zvedelo se je tudi, da Dulles ni izročil nobenega posebnega Eisen-howerjevega sporočila za gen. De Gaulla. Iz francoskih virov pa se je zvedelo, da bo De Gaulle prihodnje leto obiskal ZDA. Diplomatski opazovalci pripominjajo, da bo De Gaulle verjetno izvoljen za predsednika republike in zato bo njegov obisk v ZDA državni obiski ;- VARŠAVA, 16. — Podpredsednik sovjetske vlade Miko-jan je prišel danes v Varšavo, kot vodja sovjetske delegacije, ki se bo udeležila proslav ob 40. obletnici KP Poljske. na svoji plenarni seji sklenil odobriti predlog Maocetunga, da ne postavi svoje kandidature na prihodnjem zasedanju ljudske skupščine Maocetung bo ostal predsednik partije in do na ta način posvetil vse svoje sile političnemu vodstvu n določanju linije partije in države. Tako bo lahko posvetil več časa teoretičnemu študiju marksizma in leninizma, ne da bi ga od tega odvračala utrujajoča naloga poglavarja države. Ta sklep je bil sprejet v interesu partije in kitajskega ljudstva. Maocetung bo ostal voditelj partije in ljudstva. Ce bi položaj narekoval, da Maocetung ponovno postane predsednik republike, bi lahko bil ponovno izvoljen na to mesto v skladu s sklepom partije. To resolucijo bo treba skrbno obrazložili v partiji in izven nje, posebno pa v ljudskih komunah, na univerzah in v drugih kolektivnih organizmih, da bodo vsi dobro razumeli njen pomen m da ne bo povzročala nespo-razumljenj«. •Ko je prebral resolucijo, je minister Cen Ji izjavil; «Resolucija centralnega komiteja je bila sprejeta z željo, da se predsednik Maocetung reši preveč težavne naloge predsedstva republike, zato da se bo lahko posvetil važnejšim nalogam. Zelja predsednika Maocetunga ni nenadna. On se je za to odločil že zdavnaj. O tem je govoril tudi meni že leta 1954. Res je. da goji kitajsko ljudstvo čustva globokega spoštovanja do Maocetunga in je zaskrbljeno zaradi te spremembe. Toda resolucija centralnega komiteja mu bo pojasnjena in mora zaradi tega opustiti sleherno bojazen ij zaskrbljenost. Pozneje bo razumelo pomen te resolucije«. Minister je dalje izjavil, da so v Pekingu znana upanja nekaterih tujih komentatorjev glede možnosti, da bi na Kitajskem nastala zmeda in da bi se ljudska vlada zrušila Glede tega je dejal, da se bodo ljudske skupnosti razvija se bo ugled Maocetunga stalno dvigal. Zunanji minister je tudi zavrnil tezo nekaterih opazovalcev, da sklep, da se ne obnovi mandat Maocetunga, izhaja iz .neuspeha načrtov za osvoboditev obalnih otokov. Prav tako je treba izključiti vsako krizo v kitajski komunistični strani, o kateri se govori, da se njeni voditelji borijo, da si prisvojijo oblast. »Dejansko, je zaključil minister, je teza, da bo vloga Maocetunga ošibela, samo pobožna želja, in kitajsko ljudstvo je bolj kot kdaj koli ob strani svojega voditelja«. Maocetung je bil izvoljen za predsednika republike septembra 1954 za štiri leta. Bedaj ima 65 let. Med najbolj verjetne kandidate za predsednika republike se štejejo sedanji podpredsednik Cu Teh in predsednik ljudske skupščine Liu Sao Ci. Na Kitajskem vrši funkcije in oblast države predsednik republike skupno s 66 člani stalnega odbora ljudske skupščine. Nekateri tuji diplomati in opazovalci izjavljajo, da niso presenečeni nad Maocetungo-viin sklepom, ker da se je zadnje čase vedno bolj redko pojavljal v javnosti, ter da, st je predvidevalo, da bo zapustil predsedstvo republike in da bo začel pisati doktrinar-sko delo, v katerem bo obrazložil sedanji razvoj na Kitajskem. Samo malo opazovalcev je mnenja, da je umik Maocetunga neka oblika odstavitve. Večina se strinja, da bo Maocetung kot predsednik stranke ostal najvažnejša osebnost, kar se tiče vodilnega mesta in ugltda v državi. Dopisniki londonskih listov «Times», «Daily Telegrapii« in «News Chronicle« v Hong Kongu pišejo da so v diplomatskih in političnih krogih v Hong Kongu mnenja, da Mao-cetungov sklep ne pomeni zmanjšanja njegove oblasti, ker bo še vedno ostal predsednik stranke. V Hong Kongu pravijo, da so neutemeljene trditve kitajskih nacionalistov, da je Maocetung v sporu z drugimi komunističnimi voditelji zaradi neuspeha ofenzive proti Formozi ali pa zaradi vprašanj, ki so povezana z na- le in bodo čez nekaj let pokazale koristi, ki so s tem po-1 Črtom o »skupnostih«, vezane. Na drugi strani pa I Predstavnik ameriškega dr- ............................................ liuiiiiiiiiiiniuiiinniiiinmM melodije; 14.30 Okno v svet; 14.45 Filmska glasba; 15.20 Poskočne in narodne vam bodo izvajali: Trio Svečnik, Tržtškt veseli kvintet, kvintet Avsenik, Fantje na vaji in solisti Jelka Cvetežar, Dana FMiplii, Bojan aiiiMiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiii [OD VČERAJ DO DANES ■.mm iMimr.iii~~iti -■»»» m »n ——.m ur-—..“—■—1— ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. decembra 1958 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 11 oseb, poroke pa ni bilo nobene. tJMRLI SO: 86-let/ni Giuseppe Cante, 66-letni Just Povodnik, 79-letna Elena Jederlinic vd. Bartoli, 58-1 etna Cristina Macovaz por. Biloslavo, 75-letna Maria Bo-r.etti vd. Casseler, 76-letna Štefanija Metelko, 57-letnt Giorgio Ra-vallco, 57Jetni Carlo Sen Izza, 80-letni Salvatore Vindigni, 68-letna Marina Pes vd. Merliaffa, 57-letni Umberto Francesconi. «»------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru Biasoletto, Ul. Roma 15; Man-zeni. Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul. ’ Glnnastlca 44; . Rovis, Trg Goldoni 8; dr. Rossettl, Ul, Com-ni 19; dr. Mi-p-nl, Barkovlje in Nicoli v Skednju [PAllOVI IX 1‘KIM‘BVmj V počastitev spomina pok. dr. Josipa Ferfolje daruje Friderik Žnideršič 2.000 lir za Dijaško Matico. «»------ Valute Milin Klin žlatl funt 5.900,— 6.150.— Marengo 4.500,— 4.700.— Dolar . , . 623,— 626 — Frank franc. 131.— 133.— Frank Švicar 144.— 14«.— Sterling 1.725.— 1.750.— Dinar , 72.- 74 — St)> n« 23.60 24.— Zlato i . . . 706.— 709 — Zah, n. marka 148.75 149.75 LJUDSKA PROSVETA Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo Imel sejo v petek 19. decembra ob lt. url na sedežu, Ulica Roma 15. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče I. . , . 165 188 176 pomaranče II. . . 5S 70 59 limone . 94 118 100 mandarini I. , . . 94 188 141 mandarini II. . . . 50 82 71 jabolka: dbbbondanza« I. . 35 53 41 «abbondanza» II. . 24 29 29 «delizia» I. . . . 118 88 «delizia# II. . . . . 59 71 65 »imperatori« I. . . 47 65 53 »imperator:« II. . 29 41 35 «Kanada» I. . . . . 59 71 63 »Kanada« II. . . . 29 48 47 hruške . . . . 47 176 118 zelje . 35 71 5« cvetača z listi . . ■. 60 141 94 ohrovt . 18 47 24 cikorija . 12 35 29 čebula t . 34 41 35 koromač ...... . 29 53 41 razna solata . 4 . 50 350 75 krompir . 2J> 49 31 zeleni radič I. . . 90 500 100 rdeči radič . . . . 100 375 125 zelena . 30 70 35 špinača , . 62 250 100 motovilec .... . 312 579 350 Večina blaga se prodaja po prevladujoči cen (3. stolpec). Potrošniki lahko kupujejo na trgu na debelo od 10. do 12. ter od 16. do 17. ure, SNE v Trstu DANES 17. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju DINO DARDI ZLOČIN IN KAZEN (Prosta interpretacija po romanu Dostojevskega) Slovensko narodno gledališče s sodelovanjem Glasbene Malice V soboto 20. t. m. ob 21. uri in v nedeljo 21, t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «PrVi maj* Franz von Suppe BOCCACCIO opereta v treh dejanjih s prologom Prolog, dramaturška predelava in prevod: ANTON KOREN Dirigent: OSKAR KJUDER Režiser: ANTON KOREN Korepetitor: ERMINIJ AMBROZET Scenograf: JOŽE CESAR Baletni mojster: ADRIJAN VILES Plahuta, Franci Goričan, Janez Svečnik in Avgust Stanko; 15.40- 16.00 Prenos RL; 16.45 Ritrnj in popevke; 17.30 Glasbeni mozaik; 18.15 Za prijatelje Jazza; 19.30- 22.15 Prenos RL. SLOVENIJA 8.05 Simfonična matineja; 9.00 Jezikovni pogovori; 9.15 Iz filmov in glasbenih revij; 9.40 5 minut za novo pesmico — J. Kuhar: «Nina-nana»; 9.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.10 Igrajo Štirje fantje; 10.30 Prelistajmo naš zabavni album; 11.00 Joseph Haydn; Koncert za flavto in orkester; 11.20 Zborovske Skladbe Gustava Ipavca; 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo; 12.05 V ritmu tanga; 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Od arije do arije; 13.30 Slovenske narodne poje Darinka Rešek, na harmoniko spremlja Avgust Stanko; 13.45 Stari angleški napevi; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35 Trije scherzi F. Chopina; 15.40 Novost na knjižni polici — Torte Pevček: Sanje živijo dalje; 16.00 Koncert po željah; 17.10 Sestanek ob petih; 17.30 Z ljudsko pesmijo po pokrajinah Jugoslavije — X.: Narodne pesmi iz Vojvodine; 18.00 Kulturna kronika; 18.15 Skladbe Periberta S ve: el a igra Mariborski Instrumentalni ansambel; 18.35 Godala v ritmu; 20 00 Puccinijeve opere so si osvojile svet; 21.30 Zabaval vas bo Eddle Barday s svojim orkestrom; 22.15 Nočni komorni koncert; 23.10 Do polnoči t orkestri »div May, Perez Praho in Ted Heath. TELEVIZIJA 14.00 Šolski tečaj; 17.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila; 18.45 «Ma non i una cosa seria«; 20.30 Poročila; 21.00 Canzonissima; 22.00 Evropski tiri; 22.30 Božično kosilo; 23 00 Poročila. TELEVIZIJA — NANOS Kanal 6 ali E 20.00 TV dnevnik — Beograd; 21.15 Dokumentarni film — Beograd; 20.30 Igra »Mati« — Beograd. ( olepaiiSCa*") VERDI Danes ob 20.30; Verdi: «Ples v maskah*. Abonma A za parter in lože, B za galerije. Nadaljuje se prodaja vstopnic. ( KINO ") Excelslor, 16.00: «Tot6 na Luni«, Toth, Sylvia Koscina, Ugo To-gnazzi, Sandra Milo. Fenice. 15.30: »Tiger«. Ctnema- scope, technicolor. Stevvard Granger, Anthony Steel, Barbara Rush. Divji dvoboj v džungli. Nazionale. 16.00, 18.50, 21.50: «Ka-ramazov«. Cinemascope, Yui Bryner, M. Schell, c. Bloom. Mladoletnim prepovedano. Arcobaleno. 16.00; »Potvorjen gel neral«, Glenn Ford, Red But-tons, Talna Elg. Suporclnema 15.30: »Vrtoglavica«, Natalie Wood, Gene Kelly. Ct-nemascope, technicolor. Prvi poljub, prvi greh, — Ob 10.00 in 11.30: «Cacio, ljubezen In fantazija« Technicolor. FUodrammatico. 16.00: ((Kraljica snega«. Po Andersonov! noven risan film. Sledi partija 098°: meta med mehaničnimi paja« iz gumija. Grattacieio. 16.00: «Kruh, ljubezen in Andaluzija«, V. De oica, C Sevilla, P. De Filippo. Cristallo. 15.45, zadnja 2L49-«Mo«t na rek! Kways, W. den, A. Guiness Capitol 16.00; »Benetke, mesec tn ti«, A. Sordi, M. AUasio. Ea«-mancolor. . ‘ Astra Roiano. 16.00: »Totft, Eep-pino e la malafemminas*. . Alabarda. 16.00: »Slabi časi Z* narednike«, A, Griffith, M. M Cormick. , p Aldebaran. 16.00: »Muka«, f- Nevvman, W. Corey, W. Pid«e°n in A. Francis. Arlston 16.00: ((Kolos iz 81*“'!’ H. Bogart, R. Steiger, J. li n*g. Aurora. 16.00, 19.00, 22.00: golti orožjie», R. Hudson, J. nes, V. Ee Sica, cinemascope- Garibaldi. 16.00: ((Alibi gom«, Aldo Ray, BriatoJKep-Ideale. 16.00: »Pionirji z V™<*~", Cinemascope v barvah, Virg “ Mayo. Impero. 16.30: »Škofova... *en3*' G. Grant, D Niven. ItaUa. 15.30; «Dekle greha*, al gitte Bardot, Jean Gabin. Moderno. 16.00: »Moja babica Policaju, Tina Pica, M. R'*va> Gizzi, Ugo Tognazzi. v ,_ S. Marco. 16.00: »Pariške nosti«, Lorella De Luca, fj® Guiness. Ob 21.00 Canzonissima. Savona. 16.00: «Sejkova hči*, *-Meeker. uj-r. Viaie. 16.00: »Povratek r bow», Phil Carey. Vittorio Veneto. Danes P™*3;.-, Belvedere. 15.30: »Dolina Mavrov*-Dogodivščine, technicolor. Marconi. 15.30: «Dolgo vroče jjT let je«, Paul Nevvman Jo»™ Woodwand, Orson VVelles, thony Franciosa. , Massimo. 15.30: »Neznani voja« Film in rusko-finske vojne- . Novo cine. 16.00: «Reši svoje z‘ ljenje«, Doris Day. Odeon. 16.00: «08/15 Kapu”*' Zadnji del, *»rih Radio. 16.00; »Človek ta«« obrazov«, Lon Chaney, Dor°»> Malone. KINO V MILJAH Verdi: »Srčne muke«. Technicolor. cinemascope. Rod modrega vala b® prikazal v četrtek 1*- *• m. ob 20. uri v Gregor-čičevi dvorani v Ul. Iv0-ma 15 s pestrimi sll^a" mi, besedami in pesnnJ0 Veselo življenje tabornikov Skioptično predavanj« prireja RMV ob Petl obletnici ustanovitve Pr" ve taborniške družine. BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA s tržaškimi motivi: Devin Repentabor Miramar Napoleonska cesta Mihec in Jakec itd. vam nudi TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst, Ul. sv. Frančiška 20 tel. 61-792 IV. GLEDALIŠKI PLES BO 10. JANUARJA j '! l E SE NA CITATELJI NAROČITE «Primorski dnevnik za leto 1959 že sedaj in ne čakaj*« novega leta. Vsak novi naročnik bo prejemal tako lis* od dneva naročila <*? 31. dec. 1958 — zastonj- Zraven tega dobi za n*-grado še lepo slovensk0 knjigo ali GRAMOFONSKO PLOSCO z Avsenikovimi melodija®*. NE ZAMUDITE UGODNE PllILIKE! Uprava primorskega DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20-H1-Tel. 37-338. ZAHVALA Vsem, ki so z nami s0^j. stvovali ob bridki izgub* ** šega Marija Hervatiča se toplo zahvaljujemo. na zahvala darovalcem cv® ^ ter vsem ki so nam g®0 pomagali in na katerikoli *> čin počastili spomin drage^g pokojnika ter ga spremil* zadnjo pot Družine ŽERJAL, HEHVATIC. HROVAT GIUDETTI in + Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš predragi oče IVAN KURET losti. lt?D UU U11 IX ***~- Ricmanje štev. 53. . ..n,na< žalujoči hčerki Silva *n M,Ie zet in vnuki Pogreb bo danes ob 14.30 uri iz hiše za panje štev. 53. žaluj Ricmanje, 17.12.1958. US TA NO VNIKONGRES Z VEZE Pl S A TE L JE V R USK E FEDERA CIJE REFORME JANEZA XXIII. delih ruskih pisateljev se ne odraža «duh časa» Razni državni in vojaški funkcionarji so postavili svoje zahteve, kaj naj pisatelji pišejo, da bodo z njimi zadovoljni - Lik heroja sodobnosti Po enem tednu sejanja se je pred dnevi zaključil v Moskvi .ustanovni kongres književnikov ruske federacije. Tako je 2500 ruskih pisateljev dobilo sedaj tudi svojo republiško organizacijo. Z razliko od drugih zveznih republik Sovjetske zveze, samo pisatelji Rusije niso imeli do sedaj svoje zveze in so bili povezani neposredno z vsezvezno upravo književnikov. Na tem kongresu, ki se je začel v velikem kremeljskem a . p- . dvorcu ob prisotnosti velikih Pogled na del dvorane in delovno predsedstvo kongresa sovjetskih pisateljev, na kate- državnih voditeljev SZ, in ki rem je med drugimi spregovoril tudi Hruščev. Kongresa se je udeležilo nad 2500 pisa- se je potem nadaljeval v Do- teljev in pesnikov. Na sliki vidimo pisatelja Leonida Sobolova med njegovim uradnim mu sindikatov, je 4lo delega- govorom tov najprej poslušalo resolu- cijo, ki potrjuje zvestobo načelu partijnosti literature in metodi socialističnega realizma. V tej resoluciji je rečeno tudi to, da je glavna naloga sovjetske književnosti prikazovati sovjetsko sodobnost. Ze prvi dan je bilo s pozdravom biroja centralnega komiteja KP SZ za rusko federacijo in v poročilu predsednika organizacijskega odbora, Soboljeva, jasno poudarjeno, da je osnovni družbeni cilj sovjetske književnosti mobilizacija ljudstva za borbo za nove uspehe v izgradnji komunizma. Taka vloga sovjetskih pisateljev je v zgoraj o-menjenem pozdravu biroja iiHitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiifftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiii ZA TRI DNI JE BILO VTISOV VEČ KOT DOVOLJ Poslednja ameriška zvezda ■Aljaska ne blešči take, kot sem si bil mislil v Ce bo ta skrajni severni kot ameriške celine ostal samo «barikada», ne bo vreden, da ga obiščeš, pa čeprav je njegova pisanost zanimiva Aljaska je pred kratkim postala »enakopravna« zvezna država ZDA. In tako se je na zvezdnati zastavi Združenih držav pojavila nova zvezda, toda po vtisih, ki sem jih dobil ob svojem prvem in u-pam poslednjem obisku v tem skrajnem severnem kotu a-meriške celine, se zdi, da ta zvezda ne blešči preveč. Morda bo sicer kdaj pozneje bolj zablestela, morda pa nikoli. Vprašanje je namreč, v čem bo Aljaska pokazala svoje bistvo, v čem bo svoji matični deželi bolj služila. To je pri-rodno zelo bogata dežela, toda trenutno je njena važnost v njenem strateškem položaju. ZDA so tu ločene od svojega glavnega tekmeca v svetovni politiki — Sovjetske zveze — le z Beringovo ožino. Ce bo v svetu prevladala želja po miru in bo strateški položaj Aljaske podrejen njeni ekonomski vrednosti, bo tudi ta severna in sedaj še tkko strahotno pusta dežela vzcvetela. Ce’ pa bo mednarodno vzdušje trajno ostalo tbkšno, kot je danes, in se morda sprevrglo v še kaj huj. šega, potem bo Aljaska postala dejansko le nepregledna vojašnica in vojaško skladi šfee, kar ji nikakor ne bq.moglo dati blišča, kot pntiče zvezdi. Toda pustimo ta razmišlja* nja in se vrnimo k vtisom, ki jih ta skrajni severni rob ZDA nudi’ tujcu, ki ga pot zanese sem. Sem z avtomobilom ne boš prišel, kajti razdalje so prevelike. Običajno in nujno prometno sredstvo za sem je letalo. Ko sem še z letala gledal na glavno mesto — in ne prestolnico Aljaske — Anchora-ge, sem imel vtis, da urbani stom ni težko reševati urbanističnega načrta tega mesta. Ulice so vse, kot bi jih bil že zdavnaj s črtalom potegnil po belem papirju. Tu je vse pra* vokotno, kot so pravokotna mesta, ki jim zgodovina ni dala svojega obeležja. Po kratkem krogu nad mestom je letalo pristalo na modernem lgtališču, v neposredni bližini mesta. Bilo je je zgodaj zjutraj' in časa za ogled na pretek. Sicer pa sem imel na razpolago kar tri dni in v treh dneh se mesto, kakrš' no je Anchorage da z lahkoto razgledati, saj monumentalnih zgradb, muzejskih vrednosti, pinakotek in podobnega tu ni. S tem pa še ni rečeno, da mesto ni zanimivo. Prvi dojem, ki ga človek dobi, je ta, kot bi prišel v neko začasno mesto, v ne* kak «provisorium», ki ga bodo prej ali slej zrušili iri prenesli kam drugam. In vendar si tega tu nihče ne misli, pač pa daje mesto tak vtis zato, ker ni bilo časa zgraditi tu mesta, na kakršna smo sicer navajeni. Sicer pa bi bilo pretirano trditi, da Anchorage ni mksto. Tu imamo tudi nekaj večnadstropnih hiš in celo dva nebotičnika s 14 nadstropji. Kako bi si sicer mogli misliti, da smo v Ameriki, če bi nebotičnikov ne bilo. Toda kilometri m kilometri ulic so bolj polni pritličnih hiš in še več barak in vse to je pre-preženo s svetlobnimi napisi v vseh mogočih mavričnih nchorace se zdi, kot bi urbanist mesto narisal na kosu se poVMiti čistega papirja barvah, da te kar slepi. Tudi čez dan je vse pisano. Da, tudi čez dan. Tu, na visokem severu je namreč dah zelo kratek. Se ni tri ura popoldne, ko se sonce kot velikanska rdeča krogla potopi in le na obronkih s snegom prekrite bližnje gore se odražajo najprej svetlordeči, nato temno in končno že vijoličasti odbleski sonca. In ulica je podobna na tleh ležečemu zelo pisanemu božičnemu drevesu. Ze toliko smo govorili o Anchorageu, nismo pa povedali, da šteje to mesto komaj 100.000 prebivalcev, da je torej v ameriškem merilu šele mestece. Toda vsa Aljaska šteje komaj dvakrat toliko prebivalcev in njena prestolnica Fairbanks je še veliko manjša. Prebivalcev Aljaske bi bilo še veliko manj, če bi tu ne bilo ogromno vojaštva, ki je redka naselja Aljasae spremenilo v nekakšne vojašnice ali vojaška taborišča. A-ljaska ima — kljub svojim velikanskim prirodnim bogastvom — za sedaj še vedno vlogo «prve barikade« pred «sovjetsko napadalnostjo«, kot temu pravijo v Washingtonu. Ko pa stopamo po ravnih ulicah te nove metropole A-ljaske, bomo nujno opazili dve stvari. Zdi se ti, da je tu več avtomobilov kot ljudi. Tu verjetno še teže parkiraš avtomobil kot v New Yorku. Kolone avtomobilov se vrstijo od enega konca ulice do drugega in med vozilom in vozilom ni niti enega metra praznega prostora Čudno se ti bo zdelo, da pred lesenimi barakami čepi kar po več vozil, na trotoarju pa so skoraj povsod postavljeni števci, v katerega vtakneš 10 centov in za eno uro sme vozilo ostati tu, kajti čez eno uro bo na števcu že zasijala rdeča signalna luč id ženska-policaj ti bo že prilepila na šipo listek, ki ga boš motal dokupiti z Celarjem globe. Zato ljudje z avtomobili zelo hite, kot bi se jim stalno mudilo. Vse drugačen vtis pa ti dajejo pešci. S tem nočemo reči, da pešci, ki jih srečuješ po teh dolgih ulicah, nimajo svojih »vozil«, kčr pa se jim toliko ne mudi, se raje sprehodijo kar peš. In zanimivo je opazovati te pešce. Ce bi kak antropolog prišel sem, bi mogel tu najti v eni sami ulici »vzorce« vseh plemen z vseh celin in vse mogoče »mešance«, kolikor jih more dati križanje vseh plemen in ras. pa še nekaj opaziš na tah ljudeh: zelo malo je veselih ljudi. Morda je temu kriva ostra klima. Dejstvo Pa je, da so njih obrazi zelo togi, nekako preveč poslovni, vsekakor pa izrazito grobi. Tu je namreč veliko tujcev in zelo malo domačinov. Tujcem pravijo »frontiersmen«. Ne bo držalo v celoti, toda gotovo je, da je večina tujcev prišla sem gor »na mejo«. Sem spadajo vojaki in veliko civilistov, ki so v vojaški službi pri raznih radarskih mrežah in drugih podobnih vojaških ustanovah. Med »tujci« je tudi veliko lovcev na bogastvo Marsikateri izseljenec iz Evrope ali s kake druge celine, ki je obredel že vse ZDA in se mu nikjer ni posrečilo odkriti »vira bogastva«, je prišel sem gor, da bi tu poskusil »zadnjo srečo«. Nekaterim se je to tudi posrečilo. Tu se namreč veliko gradi in ker so pla- če izredno visoke, se je tudi marsikateri lovec za bogastvom sprijaznil z navadnim, toda dobro plačanim delom. Zdi se, da tu dolarji tečejo v rekah in ne v potokih. Električarju na primer dajo do pet dolarjev, to se pravi krepkih 3000 lir na uro. Šofer tovornega avtomobila dobi le nekaj manj, mlad inženir pa bo za začetno mesečno plačo imel že svojih 600 do 730 tisoč lir. To je privabilo na sever nekaj pogumnih ljudi, ki pa ne bodo veliko odnesli s seboj. Cene so tu tako visoke, da smemo visoke plače zmanjšati kar na polovico ali celo tretjino. 95 odstotkov potrošnega blaga je treba namreč sem u-važati iz več tisoč kilometrov oddaljenih krajev. Zato so cene zelo visoke. Za navadno oranžado boste tu plačali v naši valuti 250 do 300 lir, za kosilo pa tudi pet do šest tisoč lir. Skratka, visoke plače so le iluzorne in ob koncu meseca ne bo veliko ostalo, če si bo človek hotel privoščiti to, kar bi si bil privoščil v južnejših, na videz skromnejših krajih. Poleg tega je tu treba dodati, da organizem tu potrebuje veliko več, kajti 15 ali 17 stopinj pod ničlo je mraz, ki terja obilnejšo hrano. V treh dneh, ki sem jih prebil tu konec oktobra, se je temperatura vrtela stalno okoli —15 stopinj. Zato je tudi zunanji videz ljudi vse drugačen kot v južnejših krajih. Ljudje so krepko odeti v krznene plašče in v čudna stilizirana eskimska obuvala. Estetika je prepusti- la mesto nekakšni čudni mešanici folklore od najbolj tipičnih stiliziranih 'eskimskih kožuhov du širokokrajnih me-hikanskih klobukov, ki so jih sem prinesli razni pustolovci, ki so na Aljasko prišli sreče iskat. Za konec pa še eno značilnost. Tu so skoraj vsi ljudje oboroženi. Na ulici srečaš vsakega drugega s krepko pištolo za pasom in nihče je niti ne prikriva. Nasprotno, zdi se, kot bi jo izzivalno razkazoval. In to niti ni moda, na videz niti potrebno. Posamezni obrazi, ki jih srečuješ v točilnicah, pa ne obetajo veliko in tedaj se ti zdi, da bi tudi tebi morda kdaj pištola ne bila odveč. W. C. centralnega komiteja Kp SZ za rusko federacijo v glavnem označena takole: »...Kongres pisateljev ruske federacije se vrši v pomembnih dneh. Sovjetsko ljudstvo se z ogromnim navdušenjem pripravlja za XXI. kongres partije, ki obeležuje stopanje naše dežele v razdobje širše izgradnje komunistične družbe... Pisatelji ruske federacije so pozvani, da odigrajo aktivno vlogo v tem velikem u-stvarjalnem procesu... V središče pozornosti sovjetskih pisateljev RSFSR morajo priti idejno-ustvarjalna dela, dalje, izpopolnjevanje kolektiva pisateljev na principialni osnovi, služba stvari partije, ljudstva«. O teh nalogah je govorilo tudi več gostov. Vsak od le-teh je postavil svoje želje. Nekateri od njih so preprosto postavili tudi nekatere konkretne zahteve po delih, ki bi jih književniki morali ustvariti pri izvrševanju svoje glavne družbene vloge prikazovanja sodobnosti. Tako je na primer, načelnik glavne politične uprave sovjetske armade in vojne mornarice, generalpolkovnik Golikov, opozoril kongres, da vojaki pričakujejo književna dela o zaščiti sovjetske domovine v borbi proti napadalcem v pogojih sodobne vojne, o veličastnih podvigih sovjetskega ljudstva v veliki domovinski vojni. Golikov je tudi dejal, da so dela o tem razdobju sedaj posebno aktualna v zvezi z velikimi napori meščanskih pisateljev in ideologov, k- naj bi skušali na kakršenkoli način potvoriti zgodovino druge svetovne vojne, potrebna so torej velika in globoka dela o armadi, letalstvu in mornarici. Ta visoki vojaški voditelj je prav tako dejal, da bi vojaki želeli, da bi pisatelji več pisali o velikem borbenem prijateljstvu med borci SZ in borci armad dežel ljudske demokracije, o proletarskem in-ternacionalizmu itd. O pomanjkanju gledaliških del in filmskih scenarijev, ki bi globoko izražali naloge, poteze sovjetske epohe, moralo sovjetskega človeka, je govoril minister za kulturo ruske federacije, Popov. Zato bi bilo želeti, ja dejal on, da bi povezanost med pisateljem, gledališčem in filmom bila e- no od osrednjih vprašanj bodoče zveze ; pisateljev Rusije. V poročilu Soboljeva je poudarjeno, da se je sovjetska literatura začela obračati k sodobnim temam šele v tem poslednjem času, po pozivu partije za trdnejšo povezanost pisateljev z življenjem ljudstva. Soboljev se je strinjal s tem, da je upravičena graja, ki so jo naslovili na književnike, češ da je v vseh književnih delih zelo malo tega, kar bi odražalo duh časa in da v njih ni najti likov herojev sodobnosti. Zato je Soboljev kategorično dejal, da pisatelji srednje generacije, predvsem pa. mladi pisatelji sploh nimajo moralne pravice ogibati se sodobnih tem. Kdo bo pisal o naših dneh, če ne oni? — se sprašuje Soboljev. Kar zadeva sodobne teme, se je Soboljev v svojem poročilu dotaknil še dveh vprašanj. Podčrtal je velik pomen tako imenovane književne skice, ki more — v primeri z romanom — kot najhitrejša in najoperativnejša oblika književnosti, zajeti sodobne teme. Pred kongres so postavili tudi precej zapleteno vprašanje o tako imenovanem heroju sodobnosti. Kakor je govoril tudi Soboljev, so se v sovjetski književnosti v teh poslednjih letih pojavili heroji, ki so z nenavadno lahkoto izvrševali izredno težke podvi* ge, v glavnem na področju industrije in poljedelstva. Toda Soboljev je hkrati podčrtal, da se je izkazala nevzdržna in celo škodljiva teorija nekaterih književnikov, po -katerih je treba v pozitivnem liku heroja poiskati vsaj majhno napako, da bi se tako iz* ognili nerealnemu pleskanju junakov, ki jih življenje ne pozna. Po mnenju Soboljeva je glavna razlika med «našim herojem sodobnosti in tradicionalnim herojem« v njegovem odnosu do dela. Nekateri pisatelji niso po njegovem mnenju ocenili tako resnega vprašanja sodobnega pozitivnega heroja in so rešitev tega vprašanja našli v tem, da so kazali na gradbišča, tovarne, kolhoze... Skratka: po vsem gornjem si moremo biti na jasnem, da se ruskim književnikom obetajo precej trdi časi. Demokratizacija verskih Izvolitev papeža Janeza XXIII. ni le odprla novih per- spektiv v politiki odnosov med Vatikanom in deželami Vzhodne Evrope, ampak napoveduje tudi spremembe na področju italijanske politike. Vprav v teh poslednjih dneh je vatikanski radio v bistvu kritiziral katoliški protikomunizem teh poslednjih let in se odkrito potegoval za neki novi «pozitivni protikomunizem«. Iz tega se da sklepati, da bo prišlo do spremembe v odnosih med katoliško Cerkvijo in levičarskimi političnimi silami. Pri tem je vredno zabeležiti, da so pred dnevi na katoliški univerzi v Milanu podelili doktorat honoriš causa francoskemu katoliškemu filozofu Jacquesu Mari-tainu, ki je filozof francoske katoliške levice. Značilno je pri tem. da je glasilo jezuitov »La civilta cattolica« samo nekaj mesecev od tega objavilo oster napad na Maritainovo filozofijo, napad, ki ga je predhodno odobril, in verjet- Krišna Venta, ki ga vidimo na sliki, je bil vodja verske skupnosti (Studenec sveta«. Nekaterim pobornikom kr ščanske ljubezni v ZDA ta sekta ni bila po godu. Z bombo so svetišče pognali v zrak in z njim 6 vernikov HOROSKOP JLA DANES. Slika nam prikazuje pisanost ene izmed ulic v Anchorageu. V ozadju kolona avtomobilov, sredi ulice pa še pasja vprega. Smo pač daleč na severu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii ZDRAVNIŠKI Črevesni katar v vseh svojih oblikah Pri odraslem človeku je črevo okrog osem metrov dolga cev, ki služi za prebavljanje hrane. Leži v trebušni votlini, obstoji iz dveh plasti gladkega mišičja ter je od zunaj obdano s potrebušnico, od znotraj pa s sluznico. Črevo 9ega od želodca do zadnjika in sestoji v glavnem iz tankega in debelega črevesa. Ko pride zaužita. hrana v želodec, se pomeša z želodčnim sokom, ki ga sestavljata prvenstveno solna kislina in pep-sin. Prebavljanje hrane v želodcu traja 2 do 5 ur. Ko je hrana v želodcu postala popolnoma kašasta, pride v dva-najstnik, kjer se pomeša z žolčem in s prebavnim sokom trebušne slinavke. Od tod pride v tanko črevo, ki je polno srkalic, ki srkajo iz hrane hranilne sokove (beljakovine, sladkor, maščobe, mineralne soli in vitamine) in jih odvajajo v kri in po njej v telo. V debelo črevo pride samo tekočina Z ostanki hrane, ki se niso prebavili in jih telo ne more uporabiti. Ce tanko črevo oboli, njegova sluznica ne more vsrkavati hranilnih sokov Razen tega obolelo črevo tudi hitreje valovi in hitreje potiska hrano naprej, tako da srkali-ce nimajo dovolj časa, da bi hranljive sestavine pravilno in dobro vsrkale. Tudi obolelo debelo črevo se hitreje gib- lje kot sicer in njegova sluznica ne more vsrkavati vode. V obeh primerih pride do večkratnega iztrebljanja blata na dan. Blato je mehko in pravimo, da je nastopila driska. Driska je torej znak motnje v črevesju ali pa znak črevesnega obolenja. Do driske lahko tudi pride, če hrana v želodcu ali dvanajstniku ni bila dobro prebavljena in je prišla v črevo še v grobem stanju ter je razdražila črevesno sluznico. Ce je črevesno obolenje lažjega značaja, bo stolica mehka in redka, če je pa katar hud, bo stolica vodena in sluzava, kajti razbolela sluznica izločuje mnogo sluzi. Ce je črevo zelo hudo obolelo, se bodo v črevesu stvorile ranice in razjede, kar ima za posledico, da bo stolica sluzavo krvava. Katar tankega črevesa je najbolj pogost pri otrocih. O-bolenje je tem nevarnejše, čim mlajši je otrok. Nastane večinoma kot posledica pokvarjene, okužene ali neprebavljive hrane. Katar je pri otroku navadno združen z želodčnim katarjem. Črevesni katar je pa tudi pogosto obolenje odraslih. Pri tem gre za vnetje črevesne sluznice, ki je nastalo zaradi okuženja z nalezljivimi klicami ali pa kot posledica pokvarjene hrane. Katar pa nastane tudi zaradi draženja črevesja z mrz- lo pijačo Znaki katarja so različni. Bistveni znak je spremenjeno blato, ki je v začetku kašasto, pozneje pa tekoče in penasto. Bolnik občuti v trebuhu krčevite bolečine, ki so ob premikanju črevesa posebno hude; takrat občuti bolnik, da se mu nekaj pretaka po trebuhu. Zaradi pogostih drisk se bolnik slabo počuti, je zbit ter ga pogosto trese mrzlica ali pa ga kuha vročina. Ker je telo izgubilo mnogo vode, bolnika žeja, toda brž ko kaj popije, ga že žene na blato. Pri majhnih o-trocih lahko pride zaradi nagle izsušitve telesa do katastrofe in otročiček umre. Zapomniti si moramo, da je vsaka driska pri otročičku resna zadeva in je zato potrebno, da takega otroka spravimo čimprej k zdravniku. Tudi odrasel bolnik s črevesnim katarjem spada v posteljo. Na trebuh si mora deva-ti toploto (termofor, električni grelec, opeka), kajti toplota ugodno vpliva na čreva ter zmanjšuje bolečine. Bolezen se zdravi tako, da damo bolniku kako čistilno sredstvo, najbolje ricinovo o-lje. Tako se bo črevo očistilo ter izločilo razne klice in strupe. Ko se je bolnik prečistil, je najbolje, da se dva dni posti in pije le ruski ali kamilični čaj. Caj je treba če-sto piti, in sicer vedno le v malih količinah, ker večjih količin naenkrat črevo ne bi moglo prenesti. Po dveh dneh sme bolnik zauživati sluzasto juho, kakao in prepečenec, polagoma pa tudi pretlačeno zelenjavo, zdrob ter pečeno nemastno meso. Zapomniti si moramo, da hrana nikakor ne sme dražiti črevesa. Katar debelega črevesa se najbolj pogosto javlja v obliki nalezljivega vnetja sluznice, in sicer največkrat epidemično. To je tako imenovana dizenterija ali griža. Poznamo bačilarno grižo, ki jo povzročajo bacili in amebno grižo, katere povzročitelj je posebne vrste ameba. Amebna griža je v naših krajih izredno redka, znana pa je v vročih krajih. Z grižo se okužimo neposredno ob dotiku z bolnikom in z izlo-čevalci klic ali pa neposredno po muhah. Muhe se pasejo po odprtih straniščih in jamah, sedajo na jestvine in jih o-kužijo. Iz tega sledi, kako nevarno je jesti neoprano sadje in jestvine prijemati z neumitimi rokami! Za grižo obolelega je treba ločiti od zdravih ljudi ter zdravljenje prepustiti zdravniku. Bolnik mora vestno izpolnjevati zdravnikova navodila, sicer bo vedno znova dobival črevesne katarje in imel težkoče s prebavo, DR. S. B. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne pozabite na obveznosti; BIK (od 21. 4. do 20, 5.) Poslušajte nasvete drugih, toda ne podcenjujte lastnega mnenja. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Neodločnost neke osebe bo povzročila zamudo RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ker bo primanjkovalo navdušenja, boste zamudili ugodne prilike. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne nasedajte zlobnim jezikom; zanesite se nase, a ne bodite DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Na vidiku majhna nevšečnost. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Začetek bo zelo zanimiv, dobili boste važno in u-činkovito podporo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne ravnajte neposredno sami, ampak poslužite se posredovalcev. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Današnji dan je izredno ugoden za vse, ki morajo sprejeti važno 'odločitev. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Na vidiku manjše težkoče, toda ne smete odnehati. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne računajte na nekatere obljube in razmislite dobro. RIBd (od 20. 2. do 20. 3.) Ne razmetavajte svojih sil *in skušajte izvesti do kohca svoj načrt. no celo navdihnil, pokojni papež Pij XII. Podelite# d«i* rata honoris causa Jacquesu Maritainu ima torej očiteh po leipičen poudarejt proti jezuitom in globok, »politični« pomen znotraj raznih struj katoliške misli. S svojimi. deK predvsem pa z »Integralnim humanizmom« si je Jacqugs Maritain pridobil sloves ne le kot filozof francoske katoliške levice, ampak tudi katoliške,, levice nasploh. <*h-*«|im* S to novo usmerjenostjo je treba povezati tudi nedavne-odločitev Janeza XXIII.( na podlagi katere bodo vodstvo italijanske katoliške politike poverili italijanski Škofovski, .konferenci. Za te dni je papež sklical prvo zasedanje t'e konference, predhodno pa je papež pozval škofe, da naj skupno proučijo položaj in da naj potegnejo potrebne zakljdčke glede vsega tega, kar zadeva dejavnost katoliške Cerkve # Italiji, in to na Vseh področjih, vštevši ono »državljansko«, to je politično. Znano je, da je pokojni pij XII. upravljal Cerkev v Italiji in s tem tudi Katoliško akcijo na povsem avtoritaren način. Za poslednje politične volitve so italijanski katoličani dobili od Vatikana volil* na navodila v imenu Škofovske konference, ne da bi se le-ta sploh sestala. Pa tudi ai-cer je znano, da je papež P*>-celli delal vse sam. Janez XXIII. pa je jasno izjavil, da hoče biti papež vseh in da spadajo italijanska vprašanja v pristojnost italijanskih škofov. Novi papež je zaupal Škofovski konferenci tudi vodstvo Katoliške akcije, kakor tudi vprašanje glede odločanja o tem, ali je primerno a-li ne, da se imenuje novo o* srednje vodstvo Katoliške akcije. S tem. da je vodstvo Katoliške akcije prepustil škofom, je Janez XXIII priznal tisto , njihovo pravico, ki je bila škofom v drugih državah že davno priznana. Toda važnost tega papeževega uarepa je tudi v tem, da je papež tako u-svobodil Vatikan velike odgovornosti, ki je bila do sedaj povezana z neposrednim poseganjem Vatikana v vprašanja italijanske notranje politike. Tako stanje je nairreč v teh poslednjih letih povzročilo Vatikanu težkoče ne le na področju notranjega italijanskega političnega življenja, ampak tudi na mednarodnem področju, sp-ičo okoliščine, da nekateri neitalijanski katoliški škofje niso soglašali s tem, da je katoliška Cerkev v Italiji neposredno posegam v volilno borbo. Pa ne samo to; »državljanska« volilna dejavnost Katoliške akcije in organizacije »Comitati civici« je povzročala pomisleke tudi pri marsikaterem predstavniku' 1-talijanskega škofovstva. NI nikaka tajnost, da sta novoizvoljena kardinala Giovanni Montini in Giovanni Urbani, skupno s številnimi drugimi škofi, že leta 1948 zaman zahtevala razpustitev teh odborov, in da se je to «volilno o-mrežje« Katoliške akcije rešilo samo zaradi osebne podpore pokojhega Pija XII. Iz gornjeg- sledi, da si Janez XXIII. ne namepava na-prtiti taki*-. polemiČmll odgovornosti. Z§ Čap svojega bivanja v Franciji k*t apostol*' ski nuncij, se je Janez XXIII. osebno mogel prepričati, da so škofi v drugih zapadnih državah smatrali tako politiko bivšega papeža za zelo neprimerno. Ta sklep, da se ponovno uveljavi pristojnost Škofovske konference tudi kar zadeva dejavnost Katoliške akcije in njene izrazito politične organizacije «Com*tati civici«, utegne vplivati pozi-tivho ha demokratizacijo lca-toliških sil v Italiji; šele bodočnost pa n|m‘i bo jšofedaja, kako še bo ta tTbva umerjenost odrazila v italijanskem notranjem političnem življenju. — Mi je zal, toda nimam drcbiia... — Nič ne de, sprejmem tudi tisočak, pa tudi ček, č« vam po volji... * [Goriško-beneški dnevnik Proračun občinskih podjetij za leto 1959 Poleg elektrarne naj bi plinarna postala s prihodnjim letom aktivna Napovodujejo podaljšanje vodovoda v Št. Maver 8up»nstvo je razdelilo ob-ČNMfcim svetovalcem proračun občinskih podjetij za leto e katerem bodo razpravljali na eni izmed prihodnjih aaj občinskega sveta. Pri izdelovanju proračuna so uporabili postavke obračuna za lečo 1687, ki so jih primerno popravili s podatki prvih devetih mesecev delovanja občinskih podjetij v tekočem leta. Gospodarski proračun je u-ravnovešen in izkazuje 577 milijonov lir izdatkov in prav toliko dohodkov, finančni proračun pa izkazuje 820 milijonov 570.000 lir’dohodkov ter 1.070.000 lir izdatkov. Med dohodki je treba upoštevati v prvi vrsti 23 milijonov lir več dohodkov pri prodaji izdelkov v.primerjavi s proračunom za leto 1050 ter za 26 milijonov lir več v primerjavi z obračunom za leto 1957. Glavno breme nosi mestna elektrarna. V primeri z obračunom za leto 1957 se predvideva za kakšnih 20 milijonov lir več dohodkov. Ta povišek je’ premajhen v primeri a potrošnjo električne ener-(ii*. vendar je treba pri tem upoštevati, da se proizvaja e-lektrična energija v termo-električni centrali, kjer je proizvodnja znatno višja kot v drugih električnih centralah. Več strošKov je v proračunu za amortizacijo in za osebje. Plinarna, ki je bila vsa ta leta cokla v mestnih podjetjih, naj bi s prihodnjim letom prišla na zeleno vejo. Namesto kroničnega primanjkljaja haj bi imela 3 milijone lir dobička. Tudi letos je finančno stanje plinarne boljše kot prejšnja - leta, in to predvsem zaradi pocenitve premoga. Zaradi tega pojava bo plinarna izdala pri nakupu 4.900 ton premoga, kolikor ga potrebuje za eno leto, 12 milijonov lir manj v primerjavi z .letom 1957. Podjetja predvidevajo, da bodo prodala manjše količine koksa, ker so se last-pilji večjih poslopij, ki so bili največji odjemalci koksa za segrevanje prostorov pozimi, preusmerili na uporabo nafte za kurjenje ogrevalnih naprav. Vodovod naj bi imel okoli 40 milijonov lir izgube, če bo v veljavi dosedanja prodajna cena vode potrošnikom. Za nakup vode v Jugoslaviji predvidevajo 50 milijonov lir (15 milijonov lir več kot leta 1857); ostali del globalne vsote za vodo piača Jugoslaviji italijanska vlada. Za prodajanje vode pa naj bi občina dobila 3,5 milijona lir več. V prihodnjem letu nameravajo razširiti vodovod po St. Mavru in v Gradiškuti, ki bo dal občinskim podjetjem nove potrošnike. MED KONGRESOM PSI V dveh sekcijah zmagala Nennijeva struja V pričakovanju pokrajinskega kongresa PSI, ki bo 4. januarja, sta bila do sedaj samo dva sekcijska kongresa, in *ic«r v Gorici in v Gradiški, kjer je dobila absolutno večino Nennijeva skupina. Gorico bodo na pokrajinskem kongresu predstavljali štirje predstavniki Nennijeve in en predstavnik Vecchiettijeve struje, Gradiško, pa pet predstavnikov Nennijeve, 2 predstavnika Vecchiettijeve in en predstavnik Bassove struje. Do 28. decembra se morajo zaključiti vsi sekcijski kongresi. Nova knjigarna V nedeljo so otvorili novo knjigarno Paternoli na Korzu Verd.', Knjigarna je dobila svoje prostore v poslopju Ljudskega doma, ki je bil svoje čase zgrajen za kulturne potrebe slovenskega prebivalstva. Na istem kraju, kjer je sedaj knjigarna Paternoli je bila še pred prvo svetovno vojno knjigarna Slovenca Gabrščka. Avtobusna čakalnica na Svetogorski cesti Gradnja kanalizacije na Svetogorski cesti med Ul. Caprin in Ugo Foscolo normalno poteka. Podjetje je razkopalo večji del ceste, tako da gredo po tem delu .ceste lahko samo pešci in zelo previdni kolesarji. Ni mogoče predvideti, kdaj se bodo dela zaključila; prav gotovo ne tako hitro. Na vogalu Svetogorske ceste in Ul. Ugo Foscolo so zgradili avtobusno čakalnico, ki že služi svojemu namenu, čeprav ni še povsem dokončana. Gradnja te čakalnice je bila zelo umestna, saj do sedaj niso imeli potniki, ki so čakali na avtobus, nobenega zavetja. ——«»----- Narasla Soča ni nevarna Zaradi velike količine padavin na porečju Soče je vodna gladina reke zelo narasla. Pojavile so se tudi govorice, da je Soča na nekaterih mestih prestopila bregove in povzročila škodo. Prefektura je sporočila, da reka do sedaj ni nikjer povzročila škode na poljih. člani pokrajinske komisije za zavarovanje poklicnih ribičev notranjih voda. Komisija je ugotovila, da ni prispela do sedaj še nobena tozadevna prošnja s strani prizadetih in je zaradi tega sklenila uradno ugotoviti število in imenik oseb, ki spadajo v to kategorijo. Povabili so zato vse prizadete ribiče, da vložijo čim-prej prošnjo, da olajšajo delo komisije. V to kategorijo spadajo ribiči notranjih voda, ki izvršujejo ta poklic in ki niso usluž-beni drugje. Ribiči, ki se bodo vpisali v ta seznam bodo deležni, po plačilu letnega deleža, zavarovalnine za invalidnino, starost in razne bolezni. Urnik trgovin za praznike Prefektura je sporočila, da imajo trgovci z oblačili v nedeljo 21. decembra lahko odprte trgovine od 15. do 19. ure. 22. in 23. decembra se bodo vse trgovine zaprle ob 20. uri. Na dan pred božičem 24. decembra so vse trgovine lahko odprte neprenehoma. O-sebje, ki bo delalo nadure se mora plačati na podlagi delovnih pogodb. Odločba velja za vse občine v pokrajini, 0 0 uvitim Tečaj za urejevalce izložb V Gorici se bo v kratkem pričel tečaj za urejevalce izložb (vetriniste), na katerem se bodo tečajniki in tečajnice, ki morajo imeti vsaj 14 let, naučili poklica, ki je postal zaradi novih estetskih potreb pri krasitvi izložb, zelo priporočljiv. Tečaj bo pripravljen tako, da bodo urejevalci izložb obenem trgovski potniki ali pomočniki v pisarnah. Informacije in vpisovanje na sedežu Unione tipostenografi-ca italiana v Ul. Diaz 16 od 10.30 do 12.30. ,11111111111111,111111111111 lllltltllll lil IIIII lllltl II HI milil llltlllllllllll III llllltlllllllllllll Hill II lili Hill, Pismo Delavske zbornice Intersindu Potrebna so pogajanja o proizvodni nagradi Prireditev v spomin G. Puccinija Danes zvečer bo v kinematografski dvorani Corso na pobudo ustanove za kulturne prireditve koncertni večer posvečen stoletnici rojstva skladatelja Giacoma Puccinija. So-* delovali bodo zbor Seghizzi. zbor goriske FARI, zbor zavoda Lenassi in gorižki sim fonični orkester pod vodstvom Rodolfa Lipizerja. Spominski govor bo imel dirigent Vioz-zi od tržaškega radia. Vstopnice po 5 1 in 250 lir prodajajo v blagajni kina. Pričetek točno ob 21. uri Zavarovanje poklicnih ribičev Pred dnevi so se sestali na sedežu pokrajinske uprave Pogajanja naj bi bila med sindikalnimi organizacijami in podjetjema CRDA in SAFOG Tajništvo Delavske zbornice je poslalo Intersindu v Trst ter v vednost ostalim sindikalnim organizacijam in notranjima komisijama CRDA in SAFOG pismo, v katerem zahteva pričetek pogajanj o proizvodni nagradi. Ravnateljstvi CRDA in SA FOG sta 29. marca 1956, odnosno 7. aprila 1956 podpisali s sindikalnimi organizacijami delavcev dva ločena tovarniška sporazuma o proizvodni nagradi, ki sta veljavna za leta 1956, 1957 in 19E8. Ravnateljstvo CRDA in sindikalne organizacije so priznale veljavnost' nače'. o ustanovitvi proizvodne nagrade, obenem pa se obvezujeta, da bosta do druge polovice leta 1958 našle, upoštevajoč nove izkušnje in modernizacijo o-brata na podlagi programa podjetja za prihodnja tri leta, nov sistem ugotavljanja proizvodnega ritma. V sporazumu med ravnateljstvom SAFOG in sindikalnimi organizacijami pa je ugotovljeno, da obstajajo težko-če pri določanju proizvodne nagrade zaradi različnih sistemov dela in zaradi programa o modernizaciji naprav ter zato svetujejo preložitev proučevat, ja tega vprašanja, da se ugotovi indeks proizvodnje. Upoštevajoč prej navedene trditve Delavska zbornica zahteva, naj se pričnejo pogajanja za obnovo tovarniških sporazumov o proizvodni nagradi v CRDA in v SAFOG. Motociklist se je zaletel v žensko Ob 19.30 je šla 20-letna Jakomin Gisela por. Vida iz Ul. Čampi 17 s svojim možem s Travnika proti Ul. Carducci. Mož je peljal kolo na pločniku, žena pa je hodila po cesti. Od zadaj pa se je pred škofijo pripeljal na motociklu Luigi Troghin iz Ul. Faidi 46, ki se je zaletel v ženo, ker mu je avtobus zaprl pot. 7.e- Z rešilnim avtomobilom so jo odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Ozdravela bo v petih dneh. Nesreča tekstilne delavke Ob 13.30 so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 52-!etno Colombo Visin-tin iz Pevme (Bellavedula). Zena se je z avtobusom pripeljala pred tekstilno tovarno v Podgori na delo, pri izstopanju pa si je zaradi nekega kamna zvila desni gleženj. V bolnišnici so ji nudili zdravniško pomoč in jo poslali domov. Ozdravela bo v 20 dneh. V ponedeljek je na u- niverzi v Pavii diplomiral iz medicine Niko Gruden iz Gorice, Novemu doktorju ob tem življenjskem, uspehu iz srca čestitamo Kino v Gorici CORSO. 21.00: Koncertni večer. VERDI. 16.00; »Nesrečniki«, J. Gabin, cinemascope v barvah. VITTORIA. 17.00: »Kalifornijska pošast«, D. Megovan in S. Rich. Mladoletnim prepovedan vstop. CENTRALE. 17.15: »Tam, kjer teče reka«, J. Stewart in J. Adams, barvni film. MODEHNO. 17.00: »Andrea Chenier«. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ulica Carducci 12, tel. 2268. «»—— TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 10,4 stopinje ob 12.30, na, ki je noseča, se je potol-. naj nižjo pa 5,8 stopinje ob 24. kla po levi roki in levi nogi, | uri. Italijansko košarkarsko prvenstvo Gavagnin-novi steber tržaške ekipe STOCK Odlična igra Kristančiča v srečanju Stella Azzarra ■ Lazio Po odmoru zaradi meddržavnega srečanja reprezentanc Italije in Jugoslavije, se je v nedeljo nadaljevalo košarkarsko prvenstvo Prve serije. Vsa srečanja 10. kola so se končala s predvidenimi zmagami favoritov. Tako je vodilni Simmenthal na svojem igrišču odpravil Motomorini z visokim rezultatom, Ignis Varese pa prav tako na svojih tleh Cantu, čeprav po dokaj težki borbi. Na svojih i-grišč'h sta bili uspešni še ekipi Lanco iz Pesara proti tržaški vrsti Stock, ter beneški Reyer nad Livornom, toda samo s tremi točkami razlike. Na tujih igriščih sta uveljavili svojo premoč ekipi Stella Azzurra in Virtus, prva nad Laziom, druga pa nad Santipasto. V srečanju med Stello Azzurro in Laziom se je najbolj odlikoval Ljubljančan Kristančič, ki je sam realiziral 30 točk od skupnih 85. Kristančič je bil izredno precizen v strelih na koš iz bližine in iz srednje daljave, ter nezadržen v svojih prodorih in preigravanjih z žogo. Tržaška Stock se je v Pe-saru zelo dobro upirala v glavnem po zaslugi debutanta Gavagnina. ki predstavlja za tržaško ekipo veliko pojača-nje. Ob njem sta delno zadovoljila samo še Damiani in Natali in na trenutke tudi Ca-vazzon. Popolnoma je odpovedal Montgomery, ki je tudi kmalu zapustil igro. Položaj tržaške ekipe je po tem porazu ostal še naprej kritičen, vendar pa je upati, da se bo popravil že prihodnjo nedeljo, ko bo njen nasprotnik dokaj šibka vrsta Reverja iz Benetk. Rezultati: ‘Simmenthal-Mo- temorini 76:44, *Ignis - Cantu 75:64, Stella Azzurra - "Lazio 85:65, Viržus - ‘Santioasta 85:64, ‘Lanco Pesaro - • Stock 58:48. *Reyer - Livorno 53:50. Lestvica: Simmenthal 10 9 1 797:576 19 Ignis Varese 10 9 1 722 624 19 Virtus 10 8 2 726 573 18 Cantu 10 7 3 665 634 17 Motomarini 10 6 4 682 644 16 Lanco Pes. 10 5 5 534 463 1 5 Sentipasta 10 5 5 601 610 15 Stella Azz. 10 4 6 670 642 14 Stock 10 2 8 465 558 12 Reyer 10 2 8 587 721 12 Lazio 10 2 8 587 773 12 Livorno 10 1 9 526 660 11 V ženski A seriji je v _8. kolu poskrbela za presenečenje ekipa Lubiam iz Mantove, ki je v Milanu premagala Stando z občutno razliko 54:41. Delno presenečenje predstavlja tudi tesna zmaga vrste Talmone nad Fiatom v Turinu. Vsa ostala srečanja so se končala s predvidenimi zmagami favoritov, edino zmago na svojem terenu pa je dosegla vrsta Stock, ki je brez večjega napora odpravila ekipo OZO iz Milana. Med Tržačankami se je najbolj odlikovala reprezentantka Tara-bocchia, ki je potrdila svojo izvrstno formo. Druga reprezentantka Prenushi je imela manj priložnosti za briljiranje, vendar je mnogo prispevala kolektivnemu uspehu. Zelo dobro sta igrali tudi Ma-grisova in Laura Vascotto. Rezultati: Talmone - ‘Fiat Torino 34:33, Lubiam Mantova - ‘Standa 54:41, Omsa -*Autovox 40:28, Udinese - .‘S. Marinella 54:25, ‘Stock - Ozo Milano 58:39. Lestvica: Udinese * 8 8 0 485 269 16 Stock 8 7 1 407 321 15 Standa Mil. 8 6 2 495 329 14 Talmone 8 6 2 339 307 14 Fiat Torino 8 4 4 349 314 12 Lubiam 8 3 5 326 336 11 Omsa Faenza 8 3 5 275 349 11 Ozo Milano 8 2 6 286 412 10 Autovox Ro. 8 1 7 280 431 9 S. Marinella 8 0 8 228 446 8 V miški A seriji je tržaški predstavnik Don Bosco kljub dobri igri moral prepustiti na svojem igrišču zmago močnejšemu nasprotniku — ekipi Titularci Triestine so imeli včeraj popoldne na občinskem stadionu intenzivni tre' ning, ki je obstajal iz telovadnih in atletskih vaj, poda janj z žogo in streli na vrata. Treninga so se udeležili vsi titularci vključno z Mas-seijem, ki je tokrat prvič poskusil igrati z žogo po nezgodi, ki se mu je pripetila med tekmo z Napolijem. Danes popoldne bo na stadionu tekma rezervnih enaj-storic Triestine in Padove za prvenstvo rezerv. Tekma se ho začela ob 14,30. Tržaška formacija bo nastopila v naslednji postavi: Bandini; Simoni, Rocco; Modolo, Merkuza, Rigonat; Puia, Del Negro, Comisso. Cazzaniga, Abuer. Eventualna rezerva za drugi polčas: Clemente. Francozi na «Giru» PARIZ, 16. — V Parizu so v teku razgovori med organizacijskim direktorjem «Giro dTtalia 1959» Torrianijem in športnim direktorjem moštva iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimillliililimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiittiiiiiiiiimiiHlitiiiiii Nogometno prvenstvo diletantov Petrarca iz Padove. Gorizia-na je na svojem igrišču klonila po ostri borbi ekipi Riv Torino. Rezultati: Riv Torino - ‘Go- riziana 53:50, Petrarca - "Don Bosco 52:44, ‘Udinese - Liber-tas Blella 50:32, Ravenna -‘Itala Montiglio 70:50, Varese - "Cus Firenze 40:34. Lestvica: 8 6 2 495 383 14 8 6 2 453 346 14 8 6 2 365 326 14 8 5 3 386 408 13 8 5 3 488 524 13 8 4 4 464 445 12 8 4 4 423 437 12 8 2 6 402 437 10 8 1 7 323 433 9 8 1 7 416 563 9 Petrarca Udinese Lib. Biella Ravenna Varese Goriziana Riv Torino Don ■ Losco Cus Firenze Itala TENIS Avstralci zahtevajo bojkotiranje Krainerja MELBOURNE, 16. — Avstralska teniška zveza je na svoji seji v Melbournu zahtevala od vseh diletantskih zvez na svetu naj ameriški profesionalni Kramerjevi skupin; ne dovolijo nastopati na njihovih igriščih. Ta sklep je avstralska zveza sprejela zaradi pritiska, ki naj bi ga Kramer izvajal na nekatere avstralske klube, da ti ne bi upoštevali prepovedi, ki jo je izdala avstralska zveza. Johansson najboljši švedski športnik 1958 STOCKHOLM, 16. — Evropski prvak težke kategorije Ingemar Johansson je bil izbran za najboljšega švedskega športnika leta. Na drugo mesto se je uvrstil evropski prvak v skoku v višino Richard Dahi. Nogometaš Gun-nar Gren je četrti, tenisar Sven Davidson peti in atlet Dan Waern sedmi. Prvenstvo rezerv Triestinn B-PnUevn ti ime s cb 14.3C na stadionu Massei je včeraj treniral z ostalimi titularci Muggesana in se vedno bolj Ponziana odmikata V med deželnem prvenstvu vodi Audace sam Meddeželno nogometno prvenstvo ima od nedelje spet samo eno enajstorico na vodilnem mestu. To je Audace, ki je na svojem terenu premagala Trento in pustila za seboj za eno točko Bolzano, ki je na tujem igrišču proti Pel-lizzariju doseglo samo neodločen rezultat, ki pa predstavlja vse prej kot neuspeh, saj spada moštvo Pellizzari med najboljše enajstorice tega prvenstva. Za eno točko več je zaostala tudi Pro Gorizia, ki na svojem igrišču ni mogla proti Falcku Vobarno doseči več kot pol izkupička pri rezultatu 1:1. Tržaški predstavnik Edera se nikakor ne more dvigniti na lestvici. Tokrat je izgubila z 2:0 v Bellunu, čeprav je igrala zelo dobro. Lestvica po 11. kolu: Audace 11 6 4 1 15 6 16 Bolzano 11 7 1 3 21 12 15 P. Gorizia. 11 5 4 2 16 9 14 Pellizzari 11 3 6 2 7 6 12 Schio 11 3 6 3 13 10 12 V. Veneto 11 5 2 4 17 16 12 Belluno 11 4 4 3 14 14 12 Portogruaro 10 3 5 2 14 16 11 Falck Vob. 11 3 5 3 16 13 11 Bassano 11 3 5 3 10 9 11 Miranese 11 3 5 3 14 14 11 Crda 11 3 4 4 15 13 10 Rovereto 10 2 5 3 r> 11 9 P. Mogliano 10 3 3 4 8 13 9 Edera 11 3 2 6 13 20 8 Dolo 11 2 4 5 12 21 8 Merano 10 3 1 6 12 19 7 Trento 11 1 4 S 9 15 6 V prvenstvu diletantov sta se Muggesana in Ponziana v 12. kolu še bolj odmaknili svojim najbližnjim zasledovalcem. Muggesana je na svojem igrišču pregazila Istrio s 5:1, Ponziana pa je prinesla obe' točki iz Cervignana z zmago s 3:0. Enajstorica Libertasa je doživela že četrti zaporedni poraz in sicer proti moštvu For-titudo. Rezultat 3:2 odgovarja poteku igre, katero pa je zelo oviralo blatno igrišče. V ostalem na lestvici B skupine ni prišlo do večjih sprememb. Rezultati 12. kola so bili naslednji: Cremcaffč - Gradese 2:1, Pieris - Ronchi 2:0, Muggesana - Istria 5:1, Turriaco - Ca-va Romana 2:0, Cervignano -Ponziana 0:3. Crda - Fiumicel- lo 0:3, Libertas - Fortitudo 2:3, Aiello - Aquileia 3:1. Lestvica: Muggesana Ponziana Libertas Fiumicello Cremcaffe Pieris Fortitudo Turriaco S. Giovanni Gradese C. Romana Crda Cervignano Aiello Ronchi Aquileia Istria 11 8 3 0 29 12 19 12 8 2 2 23 9 18 12 7 0 5 23 18 14 11 5 3 3 27 14 13 11 5 3 3 16 10 13 11 5 3 3 15 13 13 11 4 5 2 20 18 13 11 4 4 3 12 11 12 11 4 3 4 17 17 11 11 4 3 4 20 19 11 12 5 1 6 26 28 11 12 3 3 6 13 22 9 11 3 2 6 22 23 12 3 2 7 13 22 11 3 1 7 11 25 11 2 2 7 19 31 11227 7 21 V A skupini diletantskega prvenstva je prevzela vodstvo San Giorgina pred Mosso, štandreška Juventina pa je zaradi ponovnega poraza v Spilimbergu s 5:3 še vedno na zadnjem mestu. Novice iz ringov CLEVELAND, 16 — Ame- riški boksar srednje kat. Ro-ry Calhonu je preteklo noč prmagal po točkah v 10 rundah v Clevelandu kvotirane-ga rojaka Tigra Jonesa, ki je na 9. mestu svetovne lestvice. # * * NEW YORK, 16. — Argentinski boksar srednje kat. Victor Salazar je doživel prvi poraz v svoji profesionalni karieri proti Kubancu Pa-retu. • » • PROVIDENCE, 16. — Dvakratni svetovni prvak welter kategorije Jonny Saxton je izgubil dvoboj z Amerikancem Greenom s k. o. v tretji rundi. • « • JOHANNESBURG, 16. — Evropski prvak srednjetežke kat. Erich Schoppner je pristal na dvoboj z južno-afri-škim prvakom Mike Holtom. Dvoboj bo 4. aprila v Johannesburgu. • * • PARIZ, 16. — Evropski prvak srednje kat. Nemec Gu-s'av Scholz je včeraj premagal v Parizu francoskega prvaka Germinala Ballarina po točkah v 10 rundah. • * * NEW YORK, 16. — Ray Robinson bo branil naslov svetovnega prvaka srednje kategorije proti Carmenu Ba-siliu v New Yorku au v Los Angelesu. • * m HAMBURG, 16. — 35-letni nemški boksar siednjetežke kat. Gerhard Heht je sporočil, da se bo umaknil iz akitv-nega boksarskega športa zaradi let. Hecht je bil v letih 1953 in 1957 evropski pr-vak kategorije in nekaj časa tudi nemški prvak težke kategorije po zmagi nad Neu-hasom. AVTOMOBILIZEM Poskusne vožnje Aston Martin v Monzi MONZA, 16. — Avtomobil Aston Martin 3000 šport je danes brez odmora vozil na glavnem dirkališču v Monzi od 8,30 do mraka. Angleški avtomobil bo nadaljeval s poskusnimi vožnjami tudi v sredo, Ker hočejo tehniki preiz-kt siti motor v neprekinjeni 24-urni vožnji. Najhitrejši pilot je bil danes Masten Gre-gory, ki je dosegel povprečno hitrost 181,579 km na uro, Roy Salvador) pa ni forsiral. Jutri bo v Monzi poskusil zrušiti rekord v hitrostni vožnji z motorji s prikolico Švicar Camatthias, ki je med današnjo poskusno vožnjo dosegel hitrost 206,199 km na uro. Camatthias, ki vozi z motorjem BMW 500 cmc, bo skušal zrušiti rekord, ki ga ima Mi ani z Gilero in ki znaša 18/,471 km v enourni vožnji ter 187,733 na 100 km. «Helyett-Leroux» Paulom Wie-gandom o eventualni udete*" bi tega moštva v največji i‘ talijanski etapni dirki. F® razgovoru je Wiegand dejali da dokončni sporazum še M bil dosežen in da bo nekatere njegove predloge Tomani odgovoril do 15. januarja. Ce bo prišlo do sporazuma, bo moštvo «Halyett-Leroux» na* stopilo na »Giru« z Anque*i" lom, Darrigadom, Forestie* rom, Stablinskim, Elliottonj, Groussardom, Rostollanom IB še enim kolesarjem, ki bo izbran med Delbergom, ver-meulinom in Graczykom. KOLESARSTVO 13 etap dirke Praga • Berlin - Varšava BERLIN, 16. — Organiza- torji 12. diletantske kolesar-ske dirke Praga - BerliD - Var šava so sporočili, da bo ’ »Dirka miru« prihodnje leto razdeljena v 13 etap, od' katenn bosta' 2 na kronometer. Start bo v vzhodnem Berlinu, vabila pa so bila poslana 21 kolesarskim zvezam. Dirka bo trajala od 2. de 16. maja, vrstni red etap Pa je naslednji: 2. maja — krožna vožnja v Berlinii 122 km: . ir 3. — Berlin - Magdeburg 1“ km; 4. Magdeburg - Leipzig 150 km; 5. — Leipzig - Halle 40 k» (na kronometer) in Halle * Karl Marx Stadt 143 km; 6. — počitek v Karl MarX Stadtu; 7. — Karl Marx Stadt * Karloy Vary 137 km; 8. — Karlovy Vary - Praga 175 km: 9. — Praga - Brno 220 km! 10. — Brno - GottvvaldoV 131 km; 11. — Počitek v Gottvvaldo-vu; 12. — Gottwaldov - Ostrava 140 km; 13. — Ostrava - KrakoV 175 km; 14. — Krakow - Katowic* 130 km; 15. — Katowice - Czensto* chowa 45 km (na kronometer) in Czenstochova - Lodz 130 16. — Lodz - Varšava 135 km. TENIS NEW YORK. le. — Lestvica najboljših ameriških teni-sark, ki jo je objavila ameriška teniška zveza, je naslednja: 1. Gibbson, 2. Baker - Fleitz, 3. Hard, 4. Head-Knode, 5. Osborne-Dupont, 6. Arth, ?• Hopps, 8. Moore, 9. Thomas, 10. Mitchel. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst KINOPROSEK-KONTOVEl predvaja danes 17. t. m. ob 19.30 uri Metro - zanimiv film: ROBOT in SPUTNIK hhictm D predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 18. uri zabavni Metro film: (Allegri eroi) fran levstik Popotovanje od Litije do Čateža ] »Ra »te še dečko, še,» pravi Končina. »Ce Bog da, še ga bomo sdravl pili, da bi le trta spet rodila. Vinstvo Je bilo it dolgo ničevo. Letošnjemu res ne more človek, da bi dejal; ,2#1 ti bodi!’ Samo premalo ga je. Midva z babo ga imava dvb mali vedri manj od lani.« Boječ odgovori; »Po tistih gorah, ki leže bolj nizko ali pa proti burji, da ga je bil dosegel mraz," tam ga je res nekaj manj. Kaj pa čemo? Kdo si ga Je bil še toliko v svesti? Ju ga imam pa vendar več od lani; moj nograd je dobro vifoko in gleda proti poldnu. To ti je lega za trto, vidiš!« Hostnik se oglasi: »Boječ, ne bodi hud, ako rečem, da Je moje boljše, daravno mi nograd ne leži tako v zglavju gdbenske gore kakor tvoj.« Te besede niso ustregle. Dolenjec ne posluša rad, če se pmradiguje drugo vino pred njegovim. Kadar si v hramu, htaditi ga moraš, če te prav za ušesom praska, sicer mu ne ufpdiš. Tudi Boječ ni molčal. ; »Hostnik,« pravi, »ti še ne veš, kako je dobremu vinu ime. Kaj meniš, da tisto velja, ki je dolgo sladko? Le ti aemkaj pogledi, kako se je moje ubrisalo! Kje imaš ti takega? Rdi je bolj rezno, pa bo tudi bolj držeče. Vaša sladkal vam bo še nagajala, preden bo leta konec. Saj vendar pametujem nekaj let;! pa ne vem takega, da bi se bil mošt grenca br*nil tako dolgo kakor letos nekateri, pa ne vsak. Gospodje tudi vodo, kaj Je dobro; le čaki, zdaj bomo pa onega.« Urno podstavi leseno posodo in natoči beline, potem t t. j. (lana; Dolenjec nima te besed* pa zopet začne ponujati naju; »Le v slast ga! Saj ga je Bog dal, ni zrastlo na srcu. Založje gnjati ali potice bi tudi menda ne bilo odveč; saj imamo, hvala bogu, oboje, kar komu bolj dobri. Po jedi se grlu nekako zaželi mokrote. Ali ni res dobro?« Hvalila sva, daravno se je upiralo, ker je bilo še dopoldne; pa tudi se je nama zdelo premlado. Dolenjec ga pa ne pije nikoli tako rad kakor jeseni; nikoli se mu ga tako malo ne smili. Takrat je vse dobre volje, malo in veliko, mlado in staro. Kdor nima sam vinograda, pa gre od hrama do hrama okoli prijateljev. Tako Je do blizu božiča. Šele potem, ko sod poje, začno tudi skopovati z vinom. Po vinskih krajih so ljudje sploh bolj radodavni — še preveč. Manj rezni so, bolj prijazni od Gorenjca, pa tudi pokor-nejši. Človgka v suknji so veseli v hramu. Radi ga poslušajo, če kaj pripoveduje; vendar ga ovinijo, ako le morejo, ker to Je gorniku in njegovemu pridelanju velika čast, pa ne bom rekel, da bi se jim tudi smešno ne zdelo, da ga ne more tako nositi kakor oni, ki so iz mladega pri njem. Čudno pa je, da veseli Dolenjec tako malo poje! Po vinogradih je časi jesensko nedeljo popoldne vse živo pivcev; glasne besede se slišijo noter do sogomih zidanic — ali petja vendar ni; malokateri zauka ali pa zakroži poldrugo vrstioo od nove gorice. Brez pesmi uživajo zlato kapljico možje in mladeniči; še žene so ž njimi; celo dekleta ne ostanejo doma. Nekatere med njimi so prav zale in silo postrežljive; tudi jim ni grdo iti časi, posebno ob nedeljah, v krčmo, ako je v hramu poteklo. Kdo bi jim zameril? Vsaka dežela ima svoje šege in običaje. — Možje so si napravili tobaka in Boječ pravi: »Star kotar sem, pa vendar ga rad piti dajem. Človeku na stare dni od vsega, kar je imel, ne ostaja nič drugega kakor ta božji dar; vse prejme sin ali hči.« Radi voj vpraša: »Pa vendar ne obdelavate sami? Le vino je menda vaše, kolikor si ga izgovorite.« »Kaj še,» pravi starec; »nograd je moj; v zemljo ga s sabo ponesem, ko bi le mogel ali hotel. Kakor hitro pride nevesta ali zet k domu, niso starši več dolgo ž njima pri eni mizi; to je tako gotovo kakor amen. Pri nas je malo hiš, da bi se ne delili.« »Tako ni lepo,« rečem jaz, «pri nas skupaj žive do smrti.« «Tako je le; kaj pa čemo?« odgovori oni. »Svet je hudoben; mladi ljudje radi zaničujejo starega človeka; ne pomislijo, da stara kost je modrost. Po naših deželah pa le vino gospodari; zanje skrbimo bolj kakor za vso drugo poljščino. Zato pa izgovori vsak oče kos nograda sebi v last, da ga uživa in dene, kamor hoče. Koliko je osebenjkov, da nimajo razen koče in nograda nič; pa vendar hranijo sebe in družino, če niso letine preslabe Kadar pride ujma na trto, potlej seveda je bogpomagaj! Pa saj zdaj tudi več radi ne dade ženiti se na sam vinek.« , Na to pravi Radivoj: »Dolenjci ste dobri ljudje zlatih rok; ali varovati znate premalo.« »Zakaj?« odgovori Hostnik. »Tačas ga pijemo, kadar je pa kadar smo ga vajeni. Saj mora človek trpeti, preden ga dene v sod: jeseni je plastiti; spomladi se koli, obrezuje in koplje prvič in drugič; nazadnje je pa trganje. Tega se res ne boji nihče, pa vendar je dovoj opravka.« »Veste kaj,« pravi Končina, »jaz bom pa tudi nekoliko pritegnil, da bi si lahko drugače pretirili. Za najtežje delo ni časi kaplje pri hiši. Pride prva in druga kop; kdo ima tačas moker sod? Prijel pa tudi ne bo nihče za motiko brez pijače; saj ne dobimo delavcev. Kaj nam je početi? Kupujemo ga prekleto drago. V košnji in mlatvi je ravno taka.« Na to veli Radivoj: »Pozimi pa imate časi hrame odprte na stežaj; kdor mimo ide, pij ga, rad ali nerad. Nekateri še celo kurijo po zidanicah in vsi mraza premrti delajo pokoro pred sodom. Kadar je pa čas okopavati, gotovo se ne oglasi nihče zimskih pomagačev, da bi dejal: .Pozimi si ti meni, zdaj pa jaz tebi!’« «Clovek ne sme zapustiti ne sebe ne prijatelja,« zavrne Hostnik. »Ali vsega pa tudi ne popijemo sami; s čim bi potlej davke plačevali?« «To_ je tako,« pravi Boječ. »Kako bo človek jeseni brez vina? Zakaj sem pa trpel m guzo napenjal? Poleti je voda dobra; jeseni bi je ne pil za ne vem kaj! Vsakemu najbolj prav služi tako, kakor je vajen. Vse leto sem upal: zdaj sem dežja prosil, zdaj sem se ga bal, posebno v strahu bil zavoljo toče; pa bi še ne smel vedeti, kakovo slast ima? E, pojte, pojte!« Tara ni poslušala, kaj mi govorimo; menila se Je le • pijačo in ugrizačo. Ravno je poldne zazvonilo, kar pridejo po kolovozniku tri babe, ki so peljale kure v Ljubljano. Dve sta vlekli, tretja pa rinila. Ena izmed njih spozna Taro in reče: »Tara, tebi se dobro godi. Me pa vlečemo za žive in za mrtve, ali nihče nam ne veli: .Pojte pit!’« »Pa pojte!« veli Boječ. Babe hitro podlože voziček in vse tri so bile v hramu, kakor bi trenil. Komaj pijo vsaka enkrat ali pa morda še he, kar zlodej prinese paglavca, ki Je držal bučo vina v roki. Ker je voziček stal brez varuha, naglo odpre kumik P» izpusti kopune in kokoši, ki so zagnale veliko kokotanje. Raztaknile so se po brajdah in po trtju. Ko babe to začutijo, planejo vse tri čez prag. Kure so ršhtale, babe regljale; P» še Tara jim je pomagala, da se ni vedelo, kdo bolj vpije, babe ali kure. Paglavec se Je pa smejal; tudi mi si nismo mogli kaj. Ena srdito poišče ocepek ter zakrepeU na vso moč; ali za dečkom vendar ni potekla; menda je vedela, da ga ne dojde. Tara pa ni le vpila ž njimi, temveč tudi loviti je pomagala. Vse štiri so nekaterikrat zaklicale: «P*t! Piti« in poskočile sem in tja po vinogradih, preden so vgnale družino do zadnje čopaste jarice, ki v noben kup ni hotela k rokam; zato so jo pa tudi srdito preklinjale. Prva reie'. »Bog daj, da bi te lisica požrla!« Druga pristavi: »Pa da W tudi lisici nič ne zalegla!« Videč, da Je vsa lov zastonj, primeta dve za ojesce in najstarejša med njimi se zaroti, da nikdar več ne pojde k Bojcu pit, ako bi jo tudi na kolenih prosil. Tara, že jako rdeča, teka in mencoriti sem ter tja. (Nadaljevanje sledi).