Dopisi. Iz Ptuja. (Vinski sejem) slovesno po6et bil je 8 povzetju prav primernim govorom, v kojim je g. dr. Strafela naglašal, da je glavna namera podvzetnikom pre bila: „8 tem vinskim sejmom posebno tudi kmetskemu ljadstvu, ki ga je lanjakega leta Bog tak obilno blagoslovil, podati roko pomo6nico, da bi zamoglo za one sroje pridelke tadi kake groše dobiti, in tako po mogo6nosti ogniti ne brezsr6nim odernbom" Res je namera: seznaniti kupce s posestniki nepokvarjenib vin, izpodrincti židovske in kiačene npopravlja6e" božjega dara, in odstraniti sitne mešetarje, ki se vedno drzneje in nesramljiveie vtičejo med kupce in prodajalce, vse bvalevredna. Ta namera pa se na rprvem inaloštaiarskem vinskem sejnau", tako 8o namrec dutični Ptajčani svojo podvzetje krstili, da na kratko re6em — nije dosegla. Premalo se je Bt"ar razglaaila in kam prenaglila. Le redko kteri kmet, imajoči dobro kapljico, je o tem Južnoštajarskem sejmu" na tenko kaj zvcdel in zato se ga tndi nije mogel udeležiti. V nSlov. Narodu" bilo se je o njem še le 9. v nGospodarjuu pa 13. t. m. par besed črhnilo. Eaj takega se mora za6a8no, na tenko in jasno razglasiti in razložiti. Zato se tndi kmeti, razve nekoiikih iz ptujskega okraja, pored najbolje volje, nijso mogli udeiežiti tega južao - štajarskega vinakega sejma, ampak skoro samo Ptujčani in med niimi raznmevaj le one, kteri bi ali za svoje kapljice ailno željni groa dobili, ali pa napolnjene in naphane kleturine radi malo poizpraznili. Z najve6imi steklemcami pokazal se je bogati žgaujar Kaiser. Cul sem dva stara Haložana pogovai jati sc, da se cela reč le zato tak na jagmo delala, ker bi nekteri Ptujčani svoja vina radi kakor najbitreje drago prodali, pa od kmetov, ki bo v stiskab, po prav nizkej ceni kupovali, njim 8 penezi nvnnpou)agali" in si kleti nza dobroto" zopet napolnjavali. Dali sta pravo pogodila, kdo si ga ve? Tudi par Mariborčanov udeležilo se je južno-štajarskega sejma ali očividno le zato, da bi, imajoci zares izvrstne kapljice, Ptujčanom brce delili. Cena lanjakega vina, starega je bilo malo videti, bila je za zdajšnji 6as veSjidel prenapeta. Tako zahteval je bogatin —egg za lanjsko baložko 17—20 fl. za bektoliter t. j. 95—112 fl. za štrtinjak. (To se re6e kupce za rselej zastraaiti in jih še bolj na Ogersko tiščati, ker se vina v Požana hektoliter po 5—6 fl. v Tofalvi 5—6 fl. Vršacu rndeče po 6—9 >9. in Tokaj8ko po 15—16 fl.^dobi; kolikor le kdo hoče. Ured.) Koliko se je na tem ,,jažnoštajarskemu, prav za prav le samo ptujčanskem, sejmu vina razprodalo, nemorem zanesljivo povedati. Ce govonca : nPtujčani se kaj radi malo pobahajoa, laže, tedaj bo se na želežnici nekoliko tednov vse trlo. \a druga ničesar ne vozilo, nego satno njihovo vino. Meni pa se je pravih kupcev pa6 šmeutano malo zdelo. Tujci ao namreč sroja imena zapisovali v nalašč za to priliko pripravljeno knjigo. Iz teiste je razvirjno, da je vsega 47 mož na njužnoatajarski" vinski sejem prišlo. Gg. Kaiser in Weg8chaider trdita sicer na nekem po8ebno tiskanem listku, da še toliko različnega rina prej nikdar na izbor nije bilo. Ta pa se mi zdi uže le malo preveč kosmata; kajti 340 flašk paS le nije taka 8trašanska množina, da še bi svet kaj takega nikdar (in noch nie gebotener Auswahl) ne videl. Na zadnje še eno. V ponudnem kataloga, še le po sejrna iz takajšnje židovske tiskarnice izišlem, vse mrgoli barharskib pokvek v pravopian slovenskih imen. Kdor izmed mestjanov je zaljabljen v 8voj —egg, —igg, —agg, —itseh, —schitsch,—tscbitscb, bodi ma. S polmm pravom sme pa se zahtevati, da se lepa in poatena imena slovenskih občin, vinskih goric in njib posestnikov ne grdijo na tako svojevoljen in oduren način, kakor se r tem imeniku nahaja. Tiči v tem namera ali pa magarsko neznanje? Nadejajmo se, da bode se dragi jažno.štajar8kiu vinski sejem, kojemu želimo prar dober aspeb, tadi v tem obzira, kakor treba, popravil. Iz Ljutomera. (Poziv.) Opozomjem vse naše gospodarje, da naj se potrudiio priti v sredo dne 12. marca zaraa ob 9. ari k občnej skupščiui kmetovalcev pri g. Vaupoti6u v Ljutomern. Bod^ nanireč posvetovanje zavoljo povzdige goveje ž*ivine naaega okraja. Že lanskega leta smo imeli priliko, videti lepo govejo živino pri razstavi 16. sept. Najlepaa živinčeta so imeli L|utomer6ani iu Verženci; uzrok temn je, posebno v Ljutomeru, da so si že pred 10 leti priakrbeli plemenitnejših bikov. Dobro torej bode, 6e 8i obcine, katere imajo bar tiavnike in njive za seno iu krmo, priskrbijo za svoje krave dobrih bikov. Takšen bik ne zgubi svoje cene; 6e ai več za rabo, proda se mesarju iu kupi ae za ta denar drugi. Saj vsak zna, da so za nas prišli taki 6aaove, kjer naša pšenica in tudi drugo zrnje ni6 ne velja in tudi ni pri6akovati, da bi bilo kmalu drugače; kajti zamorske dožele, n. pr. Amerika, pošiljajo k nam v Evropo po nižejšej ceni, kakor naa doma stane; mi torej ne moremo z Amerikanci konkurirati (tekmovati) glede žita. Pri nas ima zdaj zraven konj samo goveja živina Se ceno; in vsak gospodar si le ž njo more pomagati. — Bode torej za naš okraj najbolje popustiti nekoliko od zrnoreje in gledati več na živinoiejo, ker nam ta pri sedajnib časih ve6 baska nese. Poglejmo! gospodar, pridelaš, 6e dobro gre,na en plug 12 drevenk pšenice, drevenko prodaš po 3 gld. ali 3 gld. 50 kr., torej si dobil 36 ali 42 gld. Naaejaj deteljice in repe burgundke za svojo kravo in bodea jo redil 8 to krmo celo leto, in imaš od nje gnoja, mleka, masla, in 6e jo naposled izkrmia, prodaš jo za 60—80 fl. Kje si ve6 pridelal ? Se ve da ne smejo, kakor se tn pa tam dogaja, nase gospodinje krav krmiti samo le 8 slamo! Pri omenjenej skupščini bode tudi g. dr. Klingan dež. živinozdravnik nekaj razlagal konjereicem tukajšn.jega okraja, naj torej blagovolijo obilno udeležiti se. Vrli gospodar iš6e 8am prilike, kjer bi nekaj slišal in se naučil. — Imamo takib marljivih in pridnih gospodarjev reliko v našem okraja; to pripoznava kmet. družba v Gradcu in je že veliko izmed jib odlikovala. Tudi letos je pripoznala častne diplome g. Ant. Bežanu in J. Nemcu v Šalencih, Iv. Frico na Kameuš6aku in Iv. Vargazonu v Pristavi. — To naj bo dragim v spodbudo! Od sv. llja v Slov. goricah. (Novega žapnika) smo dobili 6. g. Antona Merčnika, dosedanjega provizorja. Smemo reči, da se Jih vsa fara veeeli in si 6estita, da je dobila takega dušnega pastirja. Splošna ova radost pokazala se je pa tndi javno 16. febr., ko so čestiti gospod bili v novo službo slovesno vpeljani. Na predve6er bil je farovž kraano razsvitljen, pred njim sviiala je prijetna godba, na bližnjem holmu gorel močan kres, po zraku švigale so umetno napravljene rakete, iz zvonika se glasilo jasno trijančenje, zmes so pa možnarji pokali, da se je mogočno razlegalo po bribib in dolinah vesele št. Iljske fare. V nedeljo ob 7^ 10. uri bil je lep sprevod iz farovža v cerkev; šolska mladež z u6iteljem, belo oblečene device, izmed kterih ste dve podale dva šopka krasn'h cvetlic, enega 6. g. dekanu, enega pa novemu pastirju, potem ogromna množica pobožnib farmanov spremljali so med zvonenjem zvonov, sviranjem godbe in pokanjem možnarjev svojega župnika v hišo božio. Tukaj so njih potem 6. g. Jareninski dekan ,,instalirali" in farmanom v krepkej besedi priporočili. Zatem bila je slovesna 8v. meša! Novi naš paatir še so mlad gospod, krepke in trdne postave, blagega, mirnega srca in torej upamo, da bodo mnoga leta pri nas delali v vinogradu Gospodovem zdravi, veseli in zadovoljni. Bog nam Jih obrani! Iz Središča. (Stekel pes) je nže meseca januarja t. 1. ugriznil 51etno deklico srenjakega beri6a g. H. Ranii jo je v obrazi. Starši izvejo za nekega vračnika ali prav za prar mazača na Hrvatskem, ki je na glaai bil, da pre zna ateklino vračiti. Poiljejo po njega. Mazač pride, ostane nekatere dni tukaj in deklico zdravi, potem pa po- bere pla6o in jo pobriše nazaj na Hrvatsko. Deklici res zaceli rana na lici pa kaj se zgodi ? Dne 14. febr. na večer začne se ona po vsem telesa strašno tresti in tndi v glavi se n.jej meaa. Bolečine prihajajo 6edalje hnjae, dokler v štrašnib mukab revica, k postelji prirezana. ne umerje 16. febr. 1.1.