Tečaj XXXVII. a r y. /yfi M * V Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 18. junija 1879. v Obseg: Stipendije za učence kmetijstva. (Konec.) Gospodarske novice. Opis nekaterih sadnemu drevju škodljivih mrčesov. (Dal.) Proti Nemčiji Kako se naš finančni minister lepega delà s stanjem avstrijskih financ. Šolske novice. Slovansko siovstvo. Popotne crtice. vi čar. O volitvah za državni zbor. Dopisi. No- ftospodarske stvari. Opis nekaterih sadnemu drevju škodljivih Stipendije za učence kmetijstva. Na kmetijski šoli „Francisco-Josefinum" v Modli ngu poleg Dunaja se za triletni tečaj (to je za leto 1880., 1881. in 1882.) gold, za vsako leto. je VBaj 16 let star oddaje državna štipendija z 250 Dobiti jo utegne mladeneč . ki y z dobrim vspehom dovršil 4 let gimnazije ali realke in 3) ki priloži pismo, s katerim stariši ali varuh izpričajo, da nimajo nič zoper to, da prošnjik stopi v to šolo. posebno podporo prošnji je mladeneč uže dejansko kaj kmetijskih Prošnje z dotičnimi dokladami se služi to, če si vednosti pridobil. imajo zadnji čas do 31. avgusta t. 1. vložiti pri direkciji šole „Francisco-Josefinum" v Modlingu, kjer se tudi program te šole dobiva. Stipendisti niso šolnine opro-sčeni. Zraven te stipendije, ki ima imé „državne Stipendije" (Staatsstipendium) se oddaste na tej šoli še dve stipendiji, ki se imenujete „štipendije nadvojvode Karola Ludevika" (Erzherzog Carl Ludwig Stipendium) v Í8tem znesku po 250 gold, za prihodnji tri- pogoji. Tudi za ti dve štipendiji je čas kompetence do 31. avgusta t. 1. odločen. Na tej kmetijski šoli je tudi posebna sola za vrt-narje (Gartnerschule) z imenom „Elisabethinum". Na tej vrtnarski šoli se oddaste 2 cesarski štipendiji po 250 gold, za 2 leti, namreč za šolsko leto 1880. in 1881. 15 let in mocna tělesnost mreesov. A. Gosenice. (Dalje.) 5. Debeloglavka, butec (Grosskopf, Schwamm- me- je med spinner, Stammmotte; Bombix dispar L.) tulji eden najČudnejših. On in ona sta si popolnoma različna, drug drugemu v ničemur prav nič podobna. 9 On je z razprostrenimi flafutkami 3 centimetre širok rujavo-siv in ima po hrbtu več vrstic črnih progic. Na sprednjih krilcih ima počezne cikcakcaste črte; krilca so obraščena a črnikasto pavolico (mahom = Flaum) in so od zdolej svitlo rujave barvě. Babična širjava je do centimetrov njeno truplo, posebno zadnji d el, kateri m > wm flafutice so umazano-bele, vie letni šolski tečaj (1880., 1881. in 1882.) in pod istimi JaJ° .se je na koncu z rujavo-sivo dlako pokrit, je nepnmerno debelo. Njene povisnjene čejo nekoliko na rumenkasto, na katerih se nahajajo črne pike s počeznimi cikastimi Črtami. Gosenice tega metuija so rujave (do malega črno-rujave), imajo na hrbtu široko temno potezo aii pa po tri tanke rumene črtice. Na sprednjih obročkih naha- zadnjih pa rdeče bradovice s precej vi8njeve, na dolgimi in trdimi ščetinicami. Glava je debelo butas ta, rumenkasto siva, na kateri ste dve rujavi piki. Doraščena gosenica je dolga okoli 6 centimetrov. Buba je črna, natrošena s šopki rumene dlake 9 do centimetre dolga (pri njej debela, a pri njem neko- prosto pripre- liko krajša in tanjša) in visi narobe dena. | WKÊI Metulj ae prikaže navadno septembra meseca. On Za te štipendije se zahteva 1) starost mladenča o mraku okoli frfrá, med tem ko babica mirno sedí. dovršena ljudska šola Kmalu potem, ko se je oplodila , na stene, veje in v razpoke drevesne skorije do 500 jajčic zleže, katera v zadovoljnost starišev ali varubov, da mladeneč stopi v to solo. Posebna podpora taki prošnji je, če prošnjik podobi pioskega kupčeka zloží in"z" rujavo dlako svoje zadnjice dobro pokrije. Ko so jajčica donesena, pogi- f dokazati more, da je mladeneč uže več časa vrtnaril. Prošnje z dokladami se zadnji čas do 31. avgusta t. imajo vložiti pri direkciji „Francisco-Josefinuma" se tudi programi te šole dobivajo. niso šolnine oproščeni. 9 kjer Tudi stipendisti nejo stari metulj i. Meseca aprila in maja prihodnjega leta, ako je vreme toplo, izlezejo iz jajčic mlade gose- nice katere raztresene po vsem drevesu živeža iščejo, v kar jim osobito perje sadnega drevja, posebno C. ministerstvo kmetijstva jabelčno služi. Tega sem se sam dejansko v svoji 30. maja 1879. prejšnji službi v Šturiji na šolskem vrtu dobro prepri- sem s temi požeruhi razne poskuse napravljal. čal, kjer Konec meseca junija prične se njihovo zabubo-vanje; bube nahajajo se navadno po razpokah drevesne skorje, na drugih poškodovanih delih dreve°a, pod vrt- 194 nimi klopmi, po podstresnim zidovji ia tudi še drugod* kmetovalcem dokaj blaga odkupila za živež svoj mao Ta buda škodljivka sadnega drevja se najuspešneje gobrojnih delalcev g a ísče po 8 tem pokončuje, da se njena koučuje, kar m ravno težavno zaslediti, ker so kosmati jajčni kupčeki navadno dobro vidni, posebno po sko sedaj tojé mnogoštevilne fabrike brez delà, kajti Nemci in Angleži budo konkurirajo s svojim blagom našim fabrikantom. Avstrija bo gotovo bolj pretrpela položaj, ako pride do tega, da se vsaka rijnih razpoklinab, kateri so kosu kresilne gobe palčeve država zapre za-se, kakor pa sosedna Nemčija, katera velikosti popolno podobni. Ob deževnem vremenu zberó je industrijalaa io ako ne bo mogla izvaževati svojih se gosenice debeloglavke na drevesu večidel na takem pridelkov v Avstrijo in skoz Avstrijo naprej v orientálně kraj y so mokrotě popolno ob takih prilikah se jih z malim trudom lahko sila veliko po končá. Debeloglavki zeló podobna je tako zvana č sčet (Lasttrâger, schwarze Bíirstenraupe ; Bom dežele, mora ondotna industrija popolnoma propasti. Avstrija pa si bo pomogla z obrtnijo in si lahko v orientu pridobi tla za svoj eksport. Naj bi tedaj naša državna vlada z vso odločnostjo postopala v tej zadevi byx antiqua Z».), katera je od une le nekoliko manjša proti noče Ne m čij i, kateri na liub ne sme odjenjati ako 9 da začne še hujše hirati uže tako zeló opešano Ta ščetarica je posebno požrešna na hruševem in češ- blagostanje avstrijskih kmetovalcev pljevem drevji, debeloglavka pa navadno le na jablanih guli " -----~ " Vse drugo veljá o njej, kakor pri prvi Prepričani pa smemo biti, da bo se ve da z vso S 1er 9 1 ? Tortrix pruniana zgorej rumenorujave 9 H.) podej javka (Pflaumenwick jl i vjjiivuui o uli v/uli \j uni f ua uu j o\j > u ua odločnostjo postopaje mogla naša država Nemčij siliti * da odjenja ter pusti pri- bodno pot vvaževanja g» hrbet sta nekoliko svitlejše barve Ta ponočoi metuljek ima našim kmetijskim pridelkom. Narodi pa morajo sami pa zlatorumena krilica ; zanimati se za svojo bodočnost, kakor v istini vidimo Gosenica njegova je 2 centimetra dolg da kmetovalci v Nemčiji viharno peticijonirajo za to početka colninsko brambo svojih pridelkov, ter da je mogočoi umazano-zeU temno progo dolga bod: je (j uouHUicuA uui^a, lapui/uvtvc» uuiuiustvu uiauiuu avujiu pnuei&uv , itai ua je muguuui črno kosmata, na hrbtu ima podolžno Bismark uže na tisoče enakih peticij prejel. Prav je Buba črno-rujava 9 do VL centimetra tedaj storil kmetijski avstrijski klub (on deluje za pro na adnjem koncu ima nekoliko zakrivljenih speh kmetijstva po celi državi, in ima svoj sedež na Metuljek izleti meseca julija. Gosen Dunaji) 9 da j sprožil prvo enako peticijo , ter poslal v mesecu aprilu v listj tudi vrhove enoletnih mladik dostikrat hudo pristrižejo izvrši po celi državi pozive, da naj kmetovalci nujno prosijo in maju največo škodo napravljajo, ker se ta čas ter zahtevajo od vlade, da jih reši preteče nevarnosti MJ V» J * w» V ^ T #J ^J VVi KVI. «MUWVf Mjv VU ▼ IMUV ^ U M JIU JL UOl W M\J \J\J U \J Y C% i. sliv in češinj zavijajo in ga popolno požró; katera mora za-nje postati, ako Nemčija svojo namero in pokončavajo. Zabubijo se v začetku meBeca junija v kupaj povitém listj i Tako domoljubni gosp. prof. Po vše opisuje nevar gem kraj redko kedaj na kakem dru- nost, ki Avstriji preti od Bismarkove Nemčije. Najzdatnej t itega perja, v katerem se zabubuj se ta mrčes z obiranjem sku paj da more se pa To se ve * na nizkem sadnem drevji, na pritli Gospodarske novice. Galeta ali kokoni sviloprejk se navadno v Gorici kavcih in špalirjih vspešno izvesti. Pri tem opravilu mora se pa z vso pozornostjo na to gledati, da se iz povaljka gosenica ne izmuzne in skrije, ter pozneje svojega I pise Soča" v kratkem kodljivega dejanja vnovič ne nadaljuje (Dalje prihodnjiČ.) Proti Nemčiji! (Dalje in konec.) Tudi mogočna bogata Rusija delà kmetijskim av- prodajajo. Letos pride čas za to, ter opominjamo uže sedaj naše kmete, naj se varujejo goljufivih mešetarjev, ki jim navadno po-žrejo polovico krvavo pridobljenih novcev. Prihodnjid bomo naznanili, kje se bode poizvedela natančna cena galete ter kateri trgovci so pošteni, da ne bodo naši kmetje ne na ceni, niti na vagi opeharjeni." Ta raa-glas prineso tudi „Novice" našim svilorejcem. Narodno-gospodarske stvari. strijskim pridelkom zdatno konkurencijo, kajti na mili- KakO Se MŠ finanČM minister lepega delà jone vaganov žita izvažuje Rusija v velikánsko je število goveje živine, ki prihaja iz Rusije v druge sosedne države. Nasproti se pa vidi, da pridelkom drugih držav stanjem avstrijskih financ. Minister baron de Pretis je na svitlo dal glavni ra zapira svoje meje z visoko colnino. Avstrija prideluje čunski sklep, ki na koncu ob kratkem našteva vse do veliko več, kakor sama potřebuje. Iz statističnih zapisnikov je razvidno ) da naša brote, ki so — se ve da — po njegovih mislih — došle avstrijskim narodom zadnjih deset let. Minister tu med država leta 1878. več izvozila ali prodala v druge dr- drugim pripoveduje, kako so državni dohodki od kakor od teh přejela, in sicer (živine, žita in leta do leta rastli, in sicer tako, da so se od leta 1868. kaj 80 zave To moke) za 118 milijonov gold.! Amerika, Rusija, Fran- za celih 28 odstotkov pomnožili, cija s svojimi izvrstnimi vini, Italijanska s svojo svilo ti dohodki? Druzega nič, kot davki. le res, in zgodnjimi > vrtninami, Angleška in Nemčija s svojimi fabrikati so hudi in nevarni konkurenti za Avstrijo katera mora v blagostanju Naj našim propasti, ako ne bo odločno > 9 žerno kako bralcem po natančnih številkah poka so do leta. dohodki (davki) rastli od leta z vso previdnostjo in skrbnostjo postopala proti tem Direktni davki (to je, zemljiški, hišni, dohod razmeram ter z modro colninsko protipostavo prisilila ninski in pridobitni) so znesli sosedne države, da bodo tudi one našim kmetijskim pridelkom svobodno pustile vvaževanje. Ko bi pa res ne bilo mogoce, prisiliti posebno Nemčije in Angle- ške 9 naj pa naša vlada prav po zgledu teh dveh držav ravnala in z oj stro colnino zabranila me je in vhod nemškim fabrikatom, ter s tem vsaj podpirala domačo obrtnijo, katera bo, ako bo mnogo dělala, tudi leta 1868 1869 1870 1871 1872 1873 1874 74 milijonov in 28.730 gold » 99 99 )9 99 99 77 82 87 90 91 92 99 99 9) 99 99 99 9) 99 99 99 99 99 805.095 97.087 471.246 74.557 902.740 206.552 91 }9 99 99 99 U 105 leta 1875 1876 1877 1878 91 milijonov in 994.149 gold. snesli Solske novice. * Minister nauka podira poprejšnje ukaze. Znano „ ly.u . „ „ „ je našim bralcem, da po novih šolskih postavah se ne Indirektni davki (davki od vžitnine) so bruto smejo koncem solskega leta premije deliti v nobenih kakor je to nekdaj navada bila v ljudskih šolah 79 97 90 91 92 » ti » » » » 941.594 373.494 43.273 » >i i> šolah leta 1868 1869 1870 1871 1872 1873 1874 1875 1876 1877 1878 164 milijonov in 290.864 gold. ; 77 97 77 71 77 77 79 77 99 77 168 176 190 212 222 209 210 211 213 214 79 77 77 »7 79 79 79 77 99 19 79 79 77 77 77 97 97 97 79 97 11.184 837.071 903.473 690.013 250.895 536.458 676.691 908.595 61.888 137 99 99 79 79 99 )9 99 79 99 77 Skupaj so tedaj direktni in indirektni davki zadnjih 11 let znesíi, in sicer leta 1868 1869 1870 1871 1872 1873 1874 1875 1876 1877 1878 238 milijonov in 319.594 gold. i> 97 77 77 77 79 97 77 99 77 245 258 278 302 314 301 302 302 304 306 77 99 97 77 79 79 79 79 99 77 79 97 79 19 77 77 77 97 79 19 816.279 934.158 374.719 764.570 153.635 743 010 670.840 850.189 435.382 43.410 99 79 99 99 99 97 99 99 99 99 Te številke kažejo res pomnožene državne do • v • VISI davki, ki so zmerom hodke, ali ti dohodki so veča nadloga kmetovalcem veća nauiuga h.uiciuvanjcuj, lum^a. luuuuv.vcuj. Ti veči dohodki tedaj ne kažejo blagostanja davko- obrtnikom in rokodelcem. plačevalcev, ampak oni pričajo le, da imajo čedalje više davke in da jih davkarije znajo dobro iztirjevati. Če bi finančni minister nasproti državnomu zboru ne po- ampak kazati bi moral tudi, kako so se državni s troski množili, vsaj je jasno kot beli dan, da v državno bi- in pa avstrijskim ljudstvom hotel odkritosrčen biti smel v svojem računskem posnetku kazati bil množenje državnih dohodkov zadnjih 10 let lanco se moraj o poïeg dohodkov vzeti tudi stroski oboje skupaj kaže pravi obraz celega državnega finanč-nega gospodarstva. Se ve da ta obraz potem ne bode tako lep in prijazen, kakor je sedanji enostranski mi- nistrov. Naj tedaj mi, da se resnica prav izpozná, dopol-nimo to, kar je gospod minister v svojem proračunskem sklepu zamolčal počenši. 7 namreč državne stroške od 1868. Bruto-stroški so znesli leta 1868 1869 1870 1871 1872 1873 1874 1875 1876 1877 1878 97 77 77 79 77 77 99 77 77 17 304 milijone 299 320 345 353 389 381 398 321 415 424 79 79 79 77 97 77 97 99 99 77 n 271.000 gold. 326.671 739.254 676.900 714.297 929.202 370.946 965.313 170.570 478.460 347.240 obraz Te številke dadó naši državni bilanci ves drug kakor je oni v ministrovem računskem sklepu, ki se ponaša s tem, da so se dohodki pomnožili za 28 odatotkov, pa molči o tem, da so državni potroski se povekšali za 40 odstotkov! je mi in gimnazijah skozi in skozi. 29. dne aprila t nister nauka poslal vsem deželnim šolskim svetom dopis in učnega sveta od pridni 24 šolske^ v katerem pod 20. avgusta 1870. štev. 7648 rekoč čenci ljudskih in meščanskih šol pri ugodnih prilikab 9 da se smej posebno koncem obdarovat daril 7 Šolsk^ če se 9 Koncem tega i r šolskim svetom eta s pripravnimi knjigami denar dobi za nakup takih i veleva minister deželnim 7 naj to naznanijo posameznim okrajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom * Slovansko slovstvo. Rad jugoslavenske akademije znanosti i umjet- nosti. Knjiga XLVII. Zagrebu 1879. Jugoslavenski imenik bilja. Sastavio dr. Bogo- 8lav Suiek Trskom jugos'av. akademije znanosti i umjetnosti. Zagrebu 1879. Tako se zovete dve knjigi, ki ju je ravnokar na svitlo dala slavna zagrebška akademija in ki še posebno zanimate tudi nas Slovence. 97 Radu u n a dal j uje naš častiti rojak in jezikoalo vec prof. M. Val j avec zanimivi spis pod naslovom 97 Prinos Šulek " naglasu u (novoj) s 1 o v e n š ti n i". Jugoslavenski imenik bilja" pa je učeni dr. kakor v predgovoru te 70 pol obsega- ki rv v* * v/ , je, £k«tOkur v prcuguvui u i/o iv pui uuacgtt- joče knjige piše, uže pred 30 leti zacel nabirati hrvatska imena rastlinstva, zraven druzih slovenskih pri-vzel posebno slovenska rastlinska imena in zato imeniku svojemu dal naslov „jugoslavenski imenik bilja In res, s pripomočjo Šulekove knjige se brez velike težave dala stvariti obča in prava slavenska botaniška terminologija, koristna slovanskim botanikarjem, jugo ---«» v * oiyvftuoûjui slavenskim zdravnikom in lekarom našim -----vic»uiauui ili itn.cnuuu, uaoiuj gospodarjem in gozdarjem, in v obče jezikoslovcem našim. Pravo pravi: „Pa komú da ne zaigrá srce od Ko- ko trdi pisatelj ponosa, gledajući onoliko bogatstvo svojega jezika? liko množtvo imén eno in isto rastlino značečih!" In razodevi ovega bogastva donesli smo tudi Slovenci lep delež, katerega z zahvalo pripoznava dr. Šulek v pred- govoru k svojemu „imeniku" tako-le: „Pokojni Henriko Freyer, čuvar najprije kranjskoga, pa onda tršćanskoga muzeja, vrli prirodoznanac i slovenski rodoljub, pribirao je od početka ovoga vieka marljivo slovenska imena lujvuc* bilja, pa jili uai&upiu Kuje sam giavum, t^ujc p« prijateljih i crpanjem iz starijih slovenskih rukopisah , da popis tih imenah zaprema do 50 Još dok sam pisao svoje „Biljarstvo" rukopis, živ pa jih nakupio koje sam glavom, koje po toliko množtvo štovah u 1850. ustupi mi pokojnik svoj dragocjeni dokaz njegova vatrena rodoljublja. Poredjujuć slovenska imena bilja s hrvatskimi opazio sam, da au ponajviše jednaka ili barem srodna i slična: to me pobudi, te sam i slovenska imena u ovu knjigu primio, pa dami bude slovenska sbirk a podpunija, zamolih pokojnoga profesora Ivana Tuška, onda tajnika slovenske Matice, da mi bude u pomoć. On se mojoj molbi ried- je sam skupio, pa kim usrdjem odazva, te mi posla što jošt izmoli od gosp. dra. Bleiweisa dva starija ruko pisa (kojim za pisca nisam doznao), i jedan novi, naime obilatu sbirku slovenskih imenah bilja sabranu od župnika Med veda. Ovu gradju popunio sam prilozi gg. profesora F. Erjavca i župnika M. Sile. Tim je naraslo gotovo toliko množtvo slovenskih imenah, koliko * 196 ima hrvatsko-srbskih, zato sam i prozvao ovaj imenik ne pomaga veliko biija jugoslavenskim. Mislim, da ću ovim svojim poslom ker uže od „Gosposc tej misli sem bil tem bolj vtrjen naprej se je kazalo lepše drevj* r donjekle priteći uzajamnomu poznavanju, popunjavanju ia petje tičev postajalo je čedalje živahnej i izjednačivanju jezika hrvatsko-slovenskoga." Na poti naju srečuje več ljudi nosečih in vozečih Gosp. profesorju Glovackemu 9 ki za „Matico slovensko" spisuje „Floro" slovenskih pokrajin, gotovo razno od Se » bo na ljubljanski trg, kajti bila je sobota.__ Zegnanega studenca" naprej, kjer biva vrli na- bo dobro došel dr. Šulek o v bogati „Jugoslavenski rodnjak in močvirskega odbora ud imenik bilja". Tako Jugoslaveni bratovsko pomagamo drug drugemu. OgoreLv, tudi solnce, do tje zadrže i vMuvi c* uw , gOSp. » 1UUOUU1 j postala cesta bolj samotna, a jelo je Vincencij Je po močvirski megl zeló Popotne crtice. Spisuje političen sitnež. pripekati. Ob enem pa nama pihne nasproti pljucam dobrodejni hladni, z vonjavo cvetečih rastlin napojeni gorski zrak. Bi ižava se „trem križem", znanim zavolj hudega klanca, po katerem je bii res prav križevi pot za iiudi Binkostni prazniki se bližajo; kaj pač hočem po- in živino. Zdaj pelje tu zložna cesta nekoliko na okoli, stara pa je popolno zapuščena, voda je naredila si ve- četi v Ljubljani, v tej ljubeznj Ljubljani, v kateri bi bilo prav lepó f če bi nemčurj ne bilo Ven toraj ven, da se prevedrim in se mi pljuča nasrfeajo druzega ) t like jarke po nji tako, da za vozove ni več varna. Ker Čistejšega zraka kam li? Post si pa peš člověk vendar po nji veliko pota odreže jo tudi mi dva vsekala naravnost na kviško 9 sva > blizo in daleč vso dere? Ne boš! Čudovito jamo sem kamor o tem času od skoro vsa přemočena dospeia do vrha , pa sva si ogledal uže večkrat, ko pred Tam postojiva in se ozreva po novem svetu ___ -1 ____ * _ „________. • 9 . ■ • 1 « « • ■ • w i dr. De u, o katerem pravijo, da bi bil lahko Cicero, se ni ležal tišti ceste, med staro in novo, stoj tnj Tik veliki križi, na njih če bi ne bil D > njega gledat iti vstrašil sem se uže spomina , ko sva nekdaj, ko še ni v sredi podoba Zveličarja, na stranéh pa podobi ž njim Tem nasproti je lična cerk nisem maral, vred križanih hudodelniko bil „Cicero", sedela v in je on bil tako dolg neki zeló gospôski družbi skupaj da so vse gospé in go rekle, da mora mož veliko vedeti vica, ki se uže v dolini zapazi 9 spodične enogiaano ker nic ne govori, je tako, kakor da bi veljala vsaka beseda groš. Takrat Na dolenjski strani se pokaže prav blizo šmarij-ki zvonik, v katerem ta hip zapoje veliki zvon (močaa in še to, kar z njegovih ust pride i 9 Cis) stoji Polagoma se pomikava naprej in o poli sedmih uže pred cerkvijo. Ravno koncu in deček nama pové da šla masa proti po nji bo procesija. sem bil jaz še kratke pameti, a vendar se mi je zdelo. Mislila sva se nekoliko tu vstaviti, da bi zajutrkovala ao zdelo ocui un i cku oo rvi «tau pamuti^ » HW tu» jv «»viv, » » « »u, tuit»vui y vie» ui zia,t da bo z molčečega mladenča še kak advokat ali^deželni ker se nama je pa to med procesijo nespodob poslanec, in nisem se motil, postal oboj Člověku odrineva naprej t 9 se pač uže v mladih letih pozná, kaj bo ali kaj ne bo z njega Toraj v Postojno ne, drugam bom zasukal noge Cesta od Smarij naprej je silno prašna, videti je, da že dolgo ni bilo izdatnega dežja. Po polji pak vae lepo kaže „l^Jj , le stoj , pilJdlOJJ , VMiu UH ^ vit u f/vrvi »"«"V W W..VJW.« i »WW»«« J^W'3 fcWJ C* uujoaj vgvia Ul, U£«U Li Ok LU A Šumberkom mi bivajoči pušcavnik! Ocital si mi uže začne pot siliti iz vsega života. Dobro bi bilo nekoliko prijatelj dragi, tam na Seli h pod veliko na pšenici nitj Vroči postaj videti palež in tu pa tam hujša, vetra ni, uže nama večkrat, da ne držim svoje ti dane obljube celó, da se ti lažem. Toda ta pot boš spoznal, da uteg- Grosuplj M r^ 4-f^t r] « Z ď\ mm «M /\ rv IA n A /î I t 1^1 " C \7 a r*ck rekel si počiti se, al tukaj ni gostilnice 9 toraj naprej do nem tudi jaz mož beseda biti. sredi med S m jami in Grosupljem je To je bil moj monolog, ko sem v mislih odpravil pošta čisto na samem. Smarčani so se uže mnogokrat Deva. — Na dolenjsko stran toraj— tem več, ker pritoževaii in prosili, naj bi se jim pošta přestavila v mi ni treba hoditi samému, spremi me prijatelj dobre vas, da ne bi imeli, kakor zdaj, do nje dobre pol ure vrste. Le brž skupaj, kar je za pot potrebno, pv^uu* ««o^uj. xan« ± hajdiva! Peš, se ve da! Pes hoditi je nekaj posebnega, kakor „čarda" na ogerski pusti potem » v*« uu ví * Uiv/ii J oaaui ûuaj , va u uja uuuic jjui uic, al bilo je vse zastonj. Taka pošta čisto na samem je ~__u:___xi___.u u: _• m j_ :~ jaz sem za tako hojo vnet vsaj tako dolgo, dokler ne viau^o m mugo uuo, tu u£ opešam. Potem se sprijaznim tudi z vozom in se včasih moto. Kake pol ure naprej je Grosuplj 99 za vrane 9 bce člověk bi mislil, da je m drug tiče ki tu oživljajo sa vas a tako slabo držim svojega načela, da se celó rajši vozim nego hodim. In res! bila sva drugo jutro zgodaj na nogah. Jutro je bilo rea lepoj škoda, da ga je tolifco Ljub-ljančanov přespalo! Uže ob poti do Rudnika so se glasili tiči, posebno kukavica v hosti. Na desni strani je bila megla, ki pokriva navadno ne le ljubljanski mah nego tudi ljubljansko mesto in njegove skrivnosti; ta ^ w. uuuw j^vyj. ui u uapigj jg ^ i u o u p i ] c , vcia 9 rkvijo par streljajev na desno od ceste. Ravno zvoni sedem dali 9 in ko sva .jej vštric ( lep Es). Se četrt ure pokaže se nama poslopje Koš čak to Je > tistega moža, ki je o volitvah vedno med tistimi tremi, kateri volijo nemškutarja. Hiša « • 9 al sproti vá-njo vendar ne greva 9 raj se je zunaj prijazna, o vkreneva na- njegovemu sinu, ki ima precej lepo posestvo megla je res edina, katera se drži ravnopravnosti prigrizneva in prijazno krčmo. Tu si dava prinesti ga poliček ia boj prinešenega sira. Kmalu pride go temeljnih državnih postav, ker leži enako nad nemčurji spodar, ki se prijazno obnaša, pa vendar jprav domače in Slovenci. Zato se nisva mogla ozirati v desno stran, se nama ni zdelo, ker je iz megle molela le gora Krim, gledala pa sva vek koga ogovori z „Oni", to je že nekaj čudnega, če omikan člo tako kakor da bi ga na levo, kjer ob cesti, posebno okoli hiš, stojé sadna pod rebra dregnil; meni se zdi, da jabelko ni padlo drevesa. Pa kaj! Ravno pod Rudnikom so drevesa daleč od drevesa No 9 vino se nama ni slabo zdelo t čisto gola, vsa preprežena z gosenčno prejo, veje pa česar je bila kriva gotovo največ grozna žeja, a poz strló kvišku gole 9 tu in tam bilo je zapaziti še kako neje, videl. objedeno peresce. Gredoč ugibava, kaj neki je vzrok te škodljive prikazni. Morda župan ne gleda dosti strogo na to, da bi se dotična postava natančno izpeljevala ; ten klanec proti Višnji g ko sva se spustila v klanec, bi bil skoro rajao če bi ga ne bil imel v želodcu. Kmalu unkraj Grosuplj a se začne dolg in samo Predno pa prideva do najbrže so pa ljubljanski lovci s svojim ropotom pre- tega, vidiva streljaj od ceste grof v Lichtenberg gnali naravne in najboljše žandarje tega mrčesa: male tičice, ker brez njih najstrogejše spolnovanje postave grajščino, a pred njo mili Bože! Gozdiča (parka) ni vec, vse drevje leži posekáno na tleh in dolga rajda 197 -vóz se pomika s smrekami in drugim drevjem proti Ljubljani. Sel je gozdič, ne bo Prosta je pot, prosta je volitev, kajti minister ga več. Grajščina sama Taaffe je ukazal državnim uradnikom, da se ne smejo se vidi jako zanemarjena, zidovje razpada in les ter m esa ti v volitvene zadeve. Ako bi vam volilcem ka opeka na njem tudi. Pač očiten zgled propadanja kranj- teri uradnik preblizu stopil, osorno ga poglejte in zavr- skega plemstva. nite na ministrov ukaz ter povedite mu, da zdaj volijo Dalje doli je videti na košatém gričku Boštanj- državljani po prosti volji, a ne po beriških ukazih !u ako grajščino grofa Blagaja, se dalje kopanjske fame cerkve zvonik. Z viših bregov pa gledajo razne nt.. . v , . .. Oklic nemskega dezelnega konservativnega odbora šta jerskega. Naj ga beró tudi vsi naši volilei ! Ta odbor obstaja iz odličnih nemških deželnih po viših bregov pa gledajo razne cerkvice tako , da oko na tej strani zmiraj kaj novega zagleda. Ob levi pa je le gošcava, a ne posebno veli- kega drevja povsod se pozná da si je tukaj sila po sekiri denarja iskala. Lagai bi se, če bi rekel, da nama je bila ta dolga pot kratkočasna. Velika vročina kmalu omami člověka, da se mu ne ljubi govoriti in še celó viržinka" ugasoe. Kdo jo bo prižgal o taki vročini! Vendar še primeroma dobre voije dospeva vrh klanca, slancev, ki s Slovenci vred Čutij potrebo, da prihodnj državni zbor dobi po večini ves drug obraz. Njih vo 9} lilni poziv f ki se obrača do mških okraj štajer kjer se cesta nagloma zavije navzdol proti Višnji- bralci z nami vred skih, je tako lepo po domače osnovan, da ga bodo naši gori, in res! tudi to mesto se nama pokaže v vsi svoji krasoti! (Dal. prih.) tako-le glasij veseli. Glavne njegove točke se Politične »tvari. „Državni zbor je razpuščen; mi smo tega veseli Šest let je délai, pa skor nič dobrega ni izdelal. Kato liška cerkev živi v stiskah, narodi so države navzunaj je oslablj ezadovolj ve- j volitvah za državni zbor. Hohenwartovem programu. Našemu mnenju o Hohenwartovem programu v notranjstvu nj nem ni miru; pravice in svoboščine posamesnib so zatirane dolg čedalj več dežel davki so čedalj ki smo ga izrekli v 23. uom „^uvi^ , glasno je mnenje, ki ga izreka „Edinosť* v poslednjem svojem listu tako-le: listu „Novic" popolnem so- w T J ^ vvuaijo v eu j uavm OU tCUrtljC huji ; blagostan ljudstev gine, kapital mori posestvo iu obrtnijstvo; oderuhi pijó kakor pijavke kri kmetom in rokodelcem, hudodelcev je čedalj vee To je žalostna zapušcina one več ki *w J^ MWH/UHJW an^/uouiua UUC V C li 1 li C j 1 je gospodovala v državnem zboru pod zastavo lib let » Izmed vseh programov nam je najbolj po všeči tišti, katerega je izdal grof Hohenwart in cenjeni njegovi tovariši. Ta program je, kolikor nam znano, edini, ki je zadel žebelj na glavo s tem, da je napovedal boj apridenosti, ki se je iz viših krogov zasejala v javno "v zasebno živenje. To bo lizm Stajarci! naj gre rakom žvižgat ta većina. Ne 1Z- volimo nikogar več, ki bi nam zopet tako liberalno po gačo pekel! Volimo samo 9 državljansko, in hud žalibog, tudi v z drži to lažnjivemu liberalizmu. možé, ki hočejo, da se kar je dobro in kristijansko, pa slovo dá 9 oster boj; zabteval bode krepkega, neumornega Mir s cerkvijo, mir med vsemi narodi, edina in delà, ker težko je s korenino vred izruvati luliko, koder se je zaplodila. trdna volja in krepka pomoč vseh značajnih in poštenih državljanov, katerim je nravnost bolj na srcu, nego sebičnost in pohlepnost, bode pospe- , da se spridenost, ta gnjijoča rana, izreže iz državnega mesa. Hohenwartov program zahteva dalje močna naj je država so njene dežele, likor mogoče nizkih 9 , — svobodné in samostojne pa naj nič več novih dolgov, davkov ko- popolno pravične naj so volilne Ševala plemeniti, blagi namen da druzih reči ne omen jamo — popolno enakopravnost vseh narodov v državopravnem in narodnem oziru. To je točka, za katero bijemo Slovani v Astriji uže leta in leta brez prestanka politični boj, v katerem boji ne pre-nehamo, dokler se našemu zahtevanji do pike ne ustreže. teh dveh glavnih točkah je zapopadena vsa postave obrtnijstva biti našim poslancem. Le take poslance naj volijo naši volilei! In vsi naj skrb naj bode za napredek kmetijstva ia varstvo pa pred oderuhi. Vse to mora cilj jih volijo enoglasno brez razdvoja, kajti le vedinosti je moc, v razporu poguba!" Naši dopisi. konjiškega okraja na Štajarskcm 14. junija. (Vo- državna notranja politika; zunanja politika pa je od- lilno gibanje.) Pri nas je precej živo postalo, odkar so visna od notranje; kolikor krepkejši smo domá, toliko volitve razpisane. Pri izboru volilnih mož je najtežje. več upliva imamo na vzunaj Hohenwartov program je tedaj tudi 99 naš" pro- Kmetje ne gredó radi volit, zdaj pa še manj, ko se morejo žalibog izgovarjati : kaj bi volili, ko je pa če ) a ne nas ) temuč vseh zavednih državljanov, dalje hujše, odkar hodimo volit! Zatoraj so mar- gram ki so pošteni in pravični ter imajo srce za staro mater 1 j i v i na rodnj ak i v tacih časih velika dobrota, da sku- Avstrijo. šajo pretveze odpraviti in volilce k volitvi spraviti. Mi upamo , da bodo nove volitve srečniše od onih Strašna napaka pri volitvah so pa neukretni sr en j ski pred šestimi leti, saj so se volilcem morale oči odpreti. uradi. Mnogo občin ima po trgih in mestih svojih pi Koliko so se oni pred šestimi leti obetali od libe- sacev katerim je izročeno prevažno delo, sestavljati ralcev, a kako ao se prevarili v svojem upu in zaupu! imenike volilcev. Menda so redki kot bele vrane ime- ki bi gledé števila prebivalcev in zneska davkov Volići, strani s temi lažnjivimi liberalci! Oni ho- niki dijo v „ nosijo „ pridnostjo. ovčji' voleje < a in laskat, v prsih pa koži vam se hlinit srce, napolnjeno s poželjivostjo in samo- ; v redu bili. Druga napaka so naznanila volitev. * Hvala iskrenemu rodoljubu, velečastitemu gosp. dekanu Volite poštenjake, ki ljubijo vas, svoj narod in dr. U lag i, ki tako skrbno čuje nad duševnim in posvetnim državo, ki hodijo po poti pravice; le taki možje morejo Vit k v finančnih t ; mož Ce bode izvoij in pa skozi in skozi k Rodoljubi naj tedaj tudi zdaj pri volitvah v dr kar neslj zbor. žavni zbor pokažejo, da so narodnjaki ne z besedo pri temveč tudi v djanji vsak čas in pri vsaki priliki. r čakujemo, bo v odsekih državnega zbora neizmerno ko- Obračamo se tedaj do Vas, narodni volilci ristil s tem brezobzirn spodarstva bi ne smei 9 da iz lastne vsestranske skušnj razkrival hude rane našega finančneg 9 ki toliko milij biti vsako leto potrati 9 Kot poslanec bi baron Goed go-kar brez , s prošnjo in uljudnim vabilom: pridite 23. junija v obilném šte- vi, odlični dvoma poleg grofa Hohenwarta ena najimenitnejših Prečastita vilu v Celje k volilnemu shodu, in posebno narodnjaki, delajte po vseh mestih in trgih ceijskega in brežkega okraja na to, da bo udeležba prav živahna. naša duhovščina ki oseb v zbornici poslancev bil Bog »j»»-mvuiiuvjoiu ii^aoutc« u«oc* uuuu>ov/iua, ai je po vseh slovenskih volilcem pra- deželah in tako tudi pri nas najatareja in najbolj za vega uma I Goed nasproti skušajo konjišk žani , ki pa nimajo pri volitvi kmetske skupi opraviti in tudi nič opravili ne bodo, potisniti Ladi Poska, grajščakinje sina v Pogledu pri Ločah. ki tr- nič nesijiva narodna garda, gotovo ne bode prezrla tega našega uljudnega vabila, da bode shod 23. junija jako obilen, vsaj bo tudi jako vážen, zato, ker se stavi za dom e mesta in trge definitivni kandidat. Ker je v kmetskih volj dobrosrčnosti priljubljen Ločanom in njih sose- občinah zmaga z gosp. dr. Vošnjakom gotovo naša, Njemu nekdanji „kamški strah Seidl, ki se je zdaj kandidaturi odpovedal, nemčurske njemu namenjeni, milostlj ; ki so moramo glavno pozornost obraČati zdaj na mesta in trge naklonil Toda britke puščavi ! Naj ta naš klic ne ostaja klic vpijočega v skušnje posleđnjih let, ko je liberalna stranka v držav nem zboru zvonec nosila in zakřivila žalostno gospo- isov pustile. Ti ne bodo Posku pomagali, kakor tudi oni ne, ki jih od „hvaležnih" kmetov svojega kraja dobi. Posek 0(1 obrežja Soče 16. dne junija Ker vidimo ; da darsko stanje, ao menda Seid malo gl ^Novice", zmerom korektne, se nočejo vtikati v naš domaći volilni razpor, njih bralce pa vendar gotovo zeló zanimiva, kako se ravsamo in kavsamo na obrežji SoČini Je za kar se ve da on ne more nemškutar, libe naj jim po „Soči" povemo naš sedanji stan. ralec in tudi od liberalcev priporočan, ne bi zega dělal v državnem zboru, kakor je dělal Seidl, le da mu jezik tako gladko ne teče, kakor Seidlnu. — Gosp. Po vše, pošten rodoljub, odpovedal se je kan- pokazal niai , uuu- „v^vop. i u v oo, puoiou i uuuij uu , uuuuvcuai i toraj dru- didaturi iz rodoljubja in v tem je prav storil Je 9 da se zna zatajevati. " J^ piav Diuiu, Napadi na nj v „Poiitiki" Poskomnični! to je naše geslo Za mesta in tendencijo. in nekem velikém pamfletu so prejasno kazali sovražno trga našega okraja se piplj Proti dr. A bra m u, ki je jako značajen 9 kandidata: fortšritler učen mož in dober jurist, se sliši zdaj celó na Krasu dr. Foregger z Dunaja, rojen Celjan, pa celó nepo- nasprotstvo; a v goriški okolici utegne vendar on do-doben svojemu očetu narodnjaku, in pa nfniški graj- biti nekoliko glasov in nekoliko tudi v gorah, pa ver-ěak; Berks, ki ga je nekdaj „Narod" počastil Enaka je z dr. Ton klij em; naslovom „poštenega Nemca" ker se je v Gradcu pote- on bode imel še precej glasov na Tominskem , malo v jetno ni, da prodere. zal za gospodarsko berilo, namenjeno štajarskim Slo zadosti druzih dobrih knjig istega okolici goriški, še manj na Krasu, tega smo gotovi. vencem, ki zapopadka pa imaj Prvi so ga menda Ko postavili Dr. Ton kli je sicer prav dober narodnjak, a vendar nima take simpatije, da bi se moralo ž njim prodreti. kandidata, katerim je v akupščini dne 14. t. m. razlagal Položaj je toraj tak, da bo skoro gotovo prišlo zopet svoj program Berk nasprotnik „fortšritlerj tt in do ožje volitve med Ton klij em in Win kler j em ia toraj boljši od Foregger j a ; je tudi izveden v na- če bo to, stavili bi dosti, da pri ožji volitvi prodere Prašamo torej : ali bi ne bilo boljše, da bi se vsi goriški volilci, to je, dobromisleči narodnjaki, zedinili v enem čisto novem, rodno-gospodarskih rečéh, utegne toraj več hasniti kakor zopet Winkler, vládni kandidat. Foregger, f ■ većino glasov, v državnem Kateri stranki da se bo Berk 9 ako dobi zboru pridruži!, ni povedal, bo toraj tudi ne vemo konservativni Slovenci na korist ali na kvar. Bati se je, od dveh zlegov manjega izbrati"! 9 da ali ljá nam odločno narodnem kandidatu. Ni treba posebno učene o njem buče, tudi pošten 9 pameten posestnik zadostoval. A 99 vojska bi potem jenjala , in goriški rodoljubje bi slovenskega Stajarja 16. junija. (Poziv v volilni Neveselo je bilo za nas jitajarske Slovence, shod.) smo izvedeli. da se gosp Šnid ko v Brežicah morali biti uže siti takih vojsk, katere koristijo le samo vladi. — Mi namreč računamo tako: Velika skupina slovenskih kmetskih občin ima blizo 252 volilcev. kandidaturi odpovedal ; tem bolj pa nas je razveselila Tonkli 78, Winkler 74, Abram 68. Ker ne bo novica lični n 9 ko smo izvedeli, da so se celjski in drugi od-rodnjaki precej zedinili in sklenili napraviti v doaegel nobeden absolutné većine, pride gotovo do vo litve med T. in W. in pri tej volitvi bode gotovo 2/ ** ki Graâki prečastiti škof so izdali prelep pastirsk list Abramovcev glasovalo za W., ki bode potem izvoljen. 3 tt Zato it podbuja vernike, volitve marlj se vdeležiti in po- društva štene može voliti. Ali bodo naši škofi tudi to storili ? na čelu zadnjega svojega lista poziv v katerem vabi družbenike 19. dne t. m. v občni zbor v Gorico, da 8e dožene e din ost nosi „Soča a 99 Sloge 9 Morda ne Fis. pri odločbi kandidata ? 9 katerega imajo slovenske kmet - 199 ake občine izvoliti v državni zbor, — Mi tem vraticam dodajamo ie to iskreno željo : naj bi voiilci in kan-didatje opustili osebno strast, kajti ona je glavna krivda nesrecnega razpora. Ce pa kdo kandidatov misli, da prav on in samo on bode izveličar nas Slovencev na Goriškem, recite mu, da je slab — prerok ! Iz Trsta. — Odbor političnoga društva „Edinost" je za Istro io tržaško okolico proglasil sledeče poslance za državni zbor : za tržaško okolico in 4. volilni razred v Trstu, ki skupaj volita eoega poslanca, goap. Ivana Nabergoja, prejšnjega državnega posiauca, — za zapadno Istro: gosp. Anton Klodića, c. kr. deželnega nadzornika, — za vzhodno Istro pa gosp. Dinko Vi tezi ča, prejšnjega državnega poslanca. — Nadejamo se za trdno, da bodo voiilci soglaano volili te rodoljubne možake in se ne dali oslepiti od nasprotnikov. Iz Trsta. ( Volitev f>slavjanskega podpornega délai- skega društva) se je dobro izvršila. Velezasiužai gosp. Ivan Dolinar je bil enoglaano izvoljen za predsednika. Ves odbor pa drugi pot naznanim, ker ne vem, ali so vsi volitev sprejeli; nekateri niso bili pričujoči. Opo-zorujem pa vse one gospode, ki imajo količkaj sloven-skega duha, naj se v društvo vpisejo; ne v Trstu pa tudi v okolici ne bi smel nobeden zaostati. Iz Ljubljane. — Kolikor bolj se bližajo dnovi volitev državnih poslancev, toliko živahneje je tudi pri nas in po vsem Slovenskem hvala rodoljubom! __volilno gibanje. Hvala rodoljubom ! pravimo — in tudi še posebno hvala naši preôastiti duhovšóini v voliinih pododborih, kajti volitve voliinih mož so po vseh občinah tako izvrstno dobro se izvršile, da se mora res ponosno reči, da se naš narod zaveda samega sebe in svojih pravic, po katerih noče tujec biti na domaći, slovenski zemlji. Za trdno smo prepričani, da tudi po naših mestihin trgih, ki nepoarednje poslance folijo, bo izid volitev tak, kakor ga mi in vsi konaer-vativni možje cele Avstrije želijo, da prihodnji državni zbor po svoji veči ni dobi ves drug obraz, kakor ga je dosedanji 61etni imel, katerega pregrehe na-števa na strani 197. današnjega lista volilni odbor kon-servativnih mož na Stajarskem in ki je vreden, da ga vsak naš volilec trikrat prebere. — Vsa porocila, ki smo jih dozdaj dobili iz dežele, nam kažejo, da so po ukazu ministra Taaffe-a uradniki mirni in se ne vtikajo (vsaj javno ne) v volilne zadeve. Ustavovercem našim se je s tem vsa štrena zeló zmešala, tako, da celó kandidatov ne dobijo za poslanstvo. V Ljubljani se je odpovedal njih dosedanji poslanec dr. Schaffer; vitez dr. Stock el, kateremu so potem ponujali kandidaturo, je odbil ponudbo, tako tudi deželni glavar vitez dr. Kaitenegger. V tej zadregi so g. Dežmanu ponudili ljubljansko kandidaturo, ki jo je prevzel. „Lai-bacher Zeitg." objavlja njegov program, ki pa nam kaže, da hoče ostati to, kar je bil, o narodnih in dru-zih ozirih ter da bo tudi v novem državnem zboru, če bode izvoljen, množil tiato stranko, ki je 6 let tako ne-arečno gospodarila. D e ž m a n ni mož za spravo med narodi. — Gosp. minister notranjih oprav grot Taaffe je imel přetekli teden v Ljubljano priti, gotovo zadržan po važnih opravilih pa ni přišel. Morebiti še pride. v — iz Dolenjskega se nam piše, da „po gomilah pri Smarjetipoleg Klevevža kopajo rimske starine in da so nekaj kotličev, sulic, en oklep z raznimi gumbacimi in več druge stare šare uže izkopali; pravijo, da g. Dež-man pride to gledat, morebiti se tudi za poslanca ponujat. Ako pevec „prokletih grabelj" to misli, naj ostane v Ljubljani; Dolenjci sedanji, hvala Bogu! nismo več tišti, ki so bili naši predniki nesrećnega 1. 1873." — (Deželni odbor) je v seji 13. junija pritrdil pred-logu krajnega in okrajnega šolskega sveta, da se triraz-redna ljudska šola v Cerknici razširi v štirirazredno. — (Odbor družbe kmetijske) je v seji 15. dne t. m., katere sta se udeležila tudi zastopnika c. kr. deželne vlade in deželnega odbora, določil, kako se ima d r-žavna podpora za letošnje leto, katero je objavil naš zadnji list, razdeliti in obrniti. Prihodnjič poročamo veé o teh sklepih. — Danes naj le to objavimo, da je družbi kmetijski, ki je leta 1877. prošnjo izročila c. k. deželni vladi za nastavo toliko c. kr. živinozdravni&ov, da dolenska, notranjaka in gorenska stran dobijo po enega takega živinozdravnika, je došel dopis si. deželne vlade, ki jej naznanja, da po sklepu Nj. veličanstva cesarja od 2. aprila t. 1. dobimo na Kranjsko še dva c. k. okrajna živinozdravnika. V katero mesto eden ali drugi pride, bode vlada določila po dogovoru z deželnim odborom. — (Iz računa o loteriji na korist hiralnici in dekli-ski sirotiŠnici ljubljanski) se kaže , da so d o h o d k i za prodane srećke znesli 19.988 gold. 75 kr., po darovanih dobitkih pa se je nabralo 2934 gold., tedaj so vsi dohodki skupaj znesli 22.902 gold. 75 kr. — Po odšte-tih 8troških je ostalo 15.700 gold, čistih dohodkov, od katerih je hiralnici došlo 9300 gold., sirotišnici pa 6400 gold. S tem denarjem so se deloma dolgovi hiralnice in sirotišnice poplaćali, česar se vsak lahko prepriča, ki pobotnice in vsa druga pisma pogleda pri prednici usmiljenih sester v bolnišnici. — Drugi pot hoće vodstvo navedene loterije objaviti še 2. imenik dobrotnikov in dobrotoic, ki so darovali dobitkov ali kupili celih srečkinih serij. — (PatriotiČno gospejsko društvo) za ranjene, bolne in onemogle vojake, njih vdove in sirote je izdalo sporoćilo za leto 1878., iz katerega je razvidno, da je društvo imelo preteklo leto dohodkov 9565 gold, in 10 cekinov, stroškov pa 9249 gold, in 10 cekinov ; zraven tega ima vobligacijah 11.600 gold., in naloženih 533 gold. Oddajala je ta družba darove o rusko-turški in o avatrijsko-bosanski vojski, nekaj na Dunaj središnji družbi, nekaj naravnost v Bosno, nekaj pa v Ljubljani v vojaške bolnišnice i. t. d. Ta družba je bila ustanovljena leta 1866., njen protektor in kurátor je baron Anton Codelli, predsednica pa baronica Co- delli-Schmidburgova, tajnik gosp. Rudolf £nd- 1 i cher. Družba šteje blizo 80 blagih gospej in gospic družabnic. Ker je bar. Codellijeva, uže mnogo let predsednica tega društva, zavoljo bolehnosti se odpovedala predaedstvu, je bila pl. gospa Kalina-Urbanov za pred-sednico izvoljena. 12. dan t. m. je odatopivši predaed-nici odbor po sedanji predaednici adreso zahvalno8ti v krásnem závitku za večletno marljivo delovanje izročil. — 4 bratje Lukmani so na spomin svojega umr-lega očeta izročili 3000 gold, županu, da jih obrne v podporo za mestne uboge. — Pl. gosp. Henrik Grliczi, 89 let star, in gospá Kozlerjeva, mati goapodov Kozlerjev, 83 let stara, sta te dni umrla v Ljubljani. — („Sokolov" izlet na Oštri vrh) pod Zalogom je bila lepa veselica za Ljubljančane in ljudstvo, ki je zopet pokazalo, kako rado ima narodnjake , će tudi v goaposki obleki pridejo. Posebno odlikovala se je pri tej priliki gospá Koblarjeva z Litije s svojim iskrenim slovenskim pozdravom „Sokolom" in prebivalcem. — (Poziv gospodom mešcanom volilcem) v shod prihodnjo nedeljo, dopoldne ob 11. uri v dvorano čitalnično. Ker narodni volilni odbor želi izvedeti mnenje naših volilcev o kandituri za mesto Ljubljano, zato naj bi jih prišlo prav veliko, da se izvé mnenje mno-žine. 200 Novičar iz domaćih tujih dežel. volilni Z Dunaja. — Vse drugo ni zdaj nič ; priprave za boj potisnili so vse drugo v kot. Liberalci f razcepljeni na več kampov, se katnpjljajo zdaj med seboj, da je veselje. Najbuje pa so se sprli štajerski ustavoverci. Stari Kaiserfeld, recte „Blagatinšek" ------ „ ------ ----------------, ------ 77---£>---7 deželni štajerski glavar in z Beuatom vred oče nesrečnega dualizma, boče dualizem še dalje vzdržati zdaj n , zato ga fortšriftlerjiu, ki so ga pred za svojega molika imeli, tako ob tla gazi) o, Nova „Presse", v da je groza kateri gospoduje dr. Herbst, se grozno huduje nad minstrom Taaffe-om, katerega imenuje „českega mesija iz Inspruka (t in mu da očituje r je 17 šviga-švaga na dva praga", ki celó v minister stvu razpor delà. Čudno! da je grof Taaffe čez no5 parkel postal Herbstu in njegovem pajdažem! — Kaj neki je uže pregrešil minsiter Taaffe? Je li Herbstov-cem to morebiti to budodelstvo, da Taaffe boče pomiriti narode avstrijske in da želi, naj ne gospoduje več v državnem zboru stranka, ki nima većine narodov za seboj ? Vemo, vemo, da. je to koterijo strah, da se jim krinka lažnjivega liberalizma in goljuÊvega usta voverstva z obraza potegne! ■ razglasom od 26. dne preteklega meseca Vam je podpisani centralni odbor naznanil ve-levažno vest, da nas Cesarja veličanstvo zopet izvolitev poslancev 2. Za sodnijski okraj ljubljanski in za vrh za kliče na volilno bojišče v državni zbor dunajski. S tem razglasom Vam je ob enem objavil, da je zaupnim možém na- niski (katera skupaj volita v Ljubljani ski in zatiški (ki volita v Litiji), veliko-laški (ki volita v Ribnici): gospod Karol Klun ; — Mj- ribniški in naj se po vseh šega naroda razposlal vabila volilnih okrajih osnujejo pododbori, ki so v vedni dotiki z volilei, in centralnemu odboru morejo naposled tudi nasvetovati možé, katere ninski naj različnim okrajem priporočamo za naše poslance v državni zbor. živim zadovoljstvom in prisrčno zahvalo pripoznava centralni odbor, da so velespoštovani duhovnik in deželni poslanec. Za okraj postojnski, bistriški, senožeški pla- in vinavski (ki volijo skupaj v Postoj ni) i loški in idrijski (ki volijo v Logatcu): gospod Adolf Obreza posestnik v Cirknici. j nas rodoljubi po deželi nemudoma šli na delo krepko in večidel s sijajnim vspehom v vsem podpirali, ter nam nas vetovali možé, ki naj jih volilcem priporočamo za poslance , da po njih mestu) i Za okraj novomeški (ki voli v Novem krški in kostanjeviški (katera volita črnomeljski in metliški (katera v Krškem), volita v Crnomlji) : narod slovenski nike dobi prave svoje zastop gospod Viljem Pfeifer 7 1 silne ki bodo v državnem zboru pomagali celiti , ki jih je Avstriji m mnogovrstne rane posestnik, župan in deželni poslanec v Krškem Za okraj kočevski (ki voli v Kočevji) prizadjala zadnjih 6 let ondi gospodujoča stranka trebaniski in žužemberški (katera volita v Treb 1 • «1. «1 1 O ^ nem), — rateški in mokronoški (katera volita v tako imenovanih ustavovernih liberalcev. ----------- ------ ~ ---------------—WW JJlx»/XJjL - Predragi rojaki ! Zaupljivo se tedaj danes Ratečah) : obraćamo do Vas, da boste radi čuli naš glas in enoglasno volili možé, ki Vam jih tři živo priporočamo. Ne zábite, da volitev ta je neiz-merne važnosti za Vaš las tni, dežele naše in vse Avstrije blagor, in da v Vaših ro- Bra- gospod Josip grof Barbo, véliki posestnik in deželni poslanec II. mestih in trgih 30. dne junija kah je zdaj našega naroda čast in sreča! nite jo po vsi svoji moči i Ti možjé Vašega zaupanja popolnem vredni so: kmetskih občinah, katere volijo 24. dne ljico Za Postojno 7 Idrijo ) Vrhniko i Lož i Rado Tržič 7 Kamnik, Kranj in Loko: m. 7 to je, sv. Janeza Krstnika dan: gospod dr. Josip Poklukar posestnik in deželni poslanec. Za sodnijski okraj kranjski, loški in tržiški za kamniški (kateri skupaj volijo v Kranji) in podbrdski (katera skupaj volita v Kamniku), ^d Be"naznanita"kmalu. Kandidata za dole nj ska mesta in trge in p» za mesto ljubljansko s kupčijsko zbornico in za za radoljški m kranjsko-gorski (katera skupaj volita v Radoljici): gospod Karol grof Hohenwart véliki posestnik v Ravnah na minister. Notranjskem, bivši Ljubljani 17. junija 1879. Za národni centralni volilni odbor Dr. Jan. Bleiweis prvomestnik. 9 Odgovorni vrednik : Alojzi Majer. Tisk in založba : Jožef Blaznikovih naslednibov v Ljubljani.