GRADISOV VESTNIK Leto XIX — 233 Ljubljana, september 1977 GLASILO GRADISA Iz današnje vsebine: 9 Zaključek III. faze na NE Krško (3. str.) 9 Najzanimivejši sestavki prevedeni v srbohrvaščino (7. in 8. str.) • Stari in novi izplačilni listek (10. str.) Pot vodi naprej Uvodna beseda glavnega direktorja ing. Saša Škulja S sprejetjem plana 1976—1980, sm0 si delavci Gradisa samoupravno določili cilje, interese, ter pot in sredstva kako ustvariti sprejeti program. Srednjeročni plan je v razvoju vsake večje skupnosti in tudi večjega podjetja le nekaj stopnic k dvigu napredka pri izvajanju samoupravnih odnosov, gospodarske in strokovne rasti tako velike in uspešne delovne organizacije, kot je podjetje Gradis. Preteklo dvaintridesetletno >b-dobje nenehne rasti in uspehov podjetja potrjuje izrečeno misel. Vsakokratno snovanje letnega ali srednjeročnega programa, izhaja iz te naše dolgoročne usmeritve razvoja samoupravnih odnosov. Delovni ljudje Gradisa smo v pretekli dobi dosegli mnoge pomembne uspehe. Več tisoč delavcev-samo-upravljavcev v raznih organih razvijajoče se samouprave je ustvarilo s svojim delom današnjo zgledno stopnjo samoupravne organiziranosti v naši delovni organizaciji. To potrjujejo številna javna priznanja in odličja. Delavci Gradisa smo v preteklem obdobju zgradili več tisoč pomembnih in nekaj sto najpomembnejših objektov v naši republiki. Veliki napori, da se zgradbe kvalitetno in v roku zgradijo, so bili nagrajeni s Priznanji in pohvalami naših investitorjev. V taki delovni organizaciji delavec z veseljem in ponosom združuje delo. Minulo delo, izkušnje in misli ob tem so del izhodišča za naše nadaljnje delo. Z uresničevanjem ustavnih načel ter določil zakona o združenem delu, smo pričeli reševati velike naloge. Široko smo informirali vse delavce o vsebini zakona o združenem delu, ter o nalogah, ki jih je potrebno opraviti: Skoraj ne mine dan, da ne bi razpravljali o delovnih tezah ali že pripravljenih delovnih materialih za dopolnitev naše samoupravne zakonodaje. Ko ostvarjamo v življenje zakon o združenem delu, ki Podrobneje opredeljuje nove ustavne določbe, moramo med drugim tudi določiti oblike ekonomskih odnosov med delavci v organizaciji združenega dela, in to predvsem pri Pridobivanju dohodka in odnose pri razporejanju dohodka in čistega dohodka. Skušali bomo čimprei, že v I- fazi, doseči dohodkovne odnose pri delih in gradnjah, kjer sodeluje več naših ali drugih TOZD. Pospešiti moramo proces pri izgrajevanju osnov in meril o nagrajevanju po delu. S tern in z boljšo me-hanoopremljenostjo, smotrnejšim vlaganjem v delovne naprave, bomo dosegli večjo produktivnost dela. Samo visoka produktivnost, naša marljivost pri delu, korektnost pri poslovanju na trgu, kvaliteta del, ter razumno gospodarjenje s sredstvi, nam bo omogočilo doseganje takega dohodka, ki bi omogočil ustvariti programirane cilje in interese delavcev vseh TOZD. Upoštevati ter usklajevati vse želje, ter skupne interese in interese posameznih TOZD je naša naslednja velika naloga. Inštrument reševanja te naloge naj bo samoupravno dogovarjanje med našimi in z drugimi TOZD. V prihodnje bo treba spodbujati enakomeren razvoj vseh temeljnih organizacij združenega dela naše organizacije združenega dela, ter krepiti sodelovanje med TOZD ter solidarnost. Zavedati se moramo, da za vsakim ustvarjenim dohodkom stojijo že v naprej določene in poznane obveznosti do svojih programov, ter do družbe. Za doseganje skupnih ciljev bo potrebno združevati sredstva na nivoju nase organizacije združenega dela, ter tudi na drugih nivojih naših družbenoekonomskih povezav. V procesu kontinuiranega planiranja bomo stalno spodbujali in preverjali naložbe v programirane investicije, v mehanoopremljenost, v izobraževanje kadrov in v družbeni standard. Iz primerjalne analize 15 največjih slovenskih gradbenih podjetij za leto 1976 izhaja, da smo v preteklem letu dobro delali in gospodarili. Toda podatek o rasti meha-noopremljenosti v lanskem letu je pri Gradisu slabši kot povprečje vseh 15 primerjanih podjetij. To nam narekuje, da v tem letu in naslednjih letih ta pokazatelj popravimo, saj vemo da načrtujemo naš nadaljnji razvoj ravno na osnovi visoke meha-noopremljenošti in produktivnosti. Poleg vlaganja v tehnologijo naše primarne dejavnosti bo potrebno posvetiti tudi več pozornosti vlaganjem in razvoju obratov Z dosedanjim delom in afirmacijo so si naši obrati ustvarili solidno bazo za skokovitej-ši razvoj na svojih področjih. Razvojna služba v podjetju bo morala preizkusiti in preveriti te možnosti. Tesna povezanost obeh birojev s TOZD gradbene eperative bo omogočila in zahtevala povečanje kapacitet v obeh birojih. Ob tem se nudi delavcem v obeh birojih možnost, da ob sicer ne majhnih naporih preidejo v višje in širše oblike sodelovanja v investicijski izgradnji objektov. Pri tem mislim na dejavnosti consaltinga in inženiringa. Ob želenem razvoju vseh TOZD ne smemo pozabiti na ustrezen razvoj skupnih služb. Potrebno bo ustvariti čim tesnejšo in boljšo povezavo med TOZD in delovno skupnostjo, ter te programirati in razvijati tako, da bodo sposobne reševati vse naloge, katere jim poverijo TOZD. Gradis je ena od redkih organizacij združenega dela, kjer že funkcionira interna banka. Sedaj v dobi snovanja temeljnih bank, ter sploh bančne organizacije, moramo tudi mi dokončno formirati institucijo naše interne banke. Funkcijo interne ban-ke je razumeti predvsem v smislu razvitih in organiziranih finančnih služb, ne pa kot banko v običajnem (nadaljevanje na 2. strani) 4, , Konec avgusta je naš kolektiv obiskal tov. Vinko Hafner, sekretar mestnega komiteja ZK Ljubljana in se v daljšem pogovoru seznanil z doseženimi uspehi v zadnjih dveh letih in problemih, ki so spremljali ta razvoj. Največ pozornosti je v pogovoru z našimi predstavniki posvetil problemom dohodkovnih odnosov in uresničevanju zakona o združenem delu v Gradisu Polletje je mimo -rezultati niso slabi Vsa zadnja leta smo ob koncu leta presenetljivo natančno izpolnjevali vsakoletni gospodarski načrt Gradisa kot celote. Razlike so največkrat znašale vsega nekaj odstotkov. Zato so ob polletnem obračunu zanimive primerjave izpolnitve letnega plana. © Plan — vodilo za oceno rezultatov poslovanja Lani smo ob polletju izpolnili s 37 o/o planiranega celotnega dohodka, letos pa s 42 “/o — torej več ,kar je ugodneje. Podobno je z dohodkom, ki smo ga lani ob polletju dosegli s 40 'Vo. letos pa s 43 °/o. Končno tudi ostanek dohodka sledi podobni ugodnejši dinamiki — lani 28 °/o, letos 34 "k letnega plana. Ti podatki kažejo, da imamo letos več možnosti kot lani, da dosežemo in presežemo plan. Kot vemo, smo ga lani v glavnih sestavinah izpolnili, vrednost čiste proizvodnje in družbene proizvodnje celo natančno 100 Vo. S takim uvodom lahko ugotovimo, Sestavina Vrednost proizvodnje Vrednost čiste proizv. Celotni dohodek Materialni stroški Družbeni proizvod Amortizacija Dohodek da so letošnji polletni rezultati poslovanja ugodni, če vemo, da so planirane vrednosti realne ali celo optimistične. © Realen obseg de! ss ni povečal Poglejmo nekaj primerjalnih podatkov — v mio din: I-VI 76 plan 77 I-VI 77 I-VI 77 I-VI 76 I-Vl 77 plan 77 1590 4209 1699 107 40 1184 3389 1244 105 37 1613 4175 1739 108 42 1190 2972 1216 102 41 423 1203 523 124 43 47 113 50 107 44 376 1090 473 126 43 (nadaljevanje na 2. strani) J :: x ' Konstrukcija za montažo nosilcev je na Karlovškem mostu v Ljubljani začela uspešno služiti svojemu namenu. IS psi —....... 1 1 1 diktlLO&HO- Interne kvalifikacije javno priznane Izenačevanje letnih dopustov v poletnem in zimskem času Veliko naših delavcev v operativi ne more in ne sme izkoristiti dopusta po svoji želji v poletnem času, temveč v poznem jesenskem (deževnem) ali v zimskem času. Za podjetje je vsekakor gospodarneje, če čimveč zaposlenih iz operative vzame dopust pozimi, oziroma tedaj, ko iz vremenskih ozirov ni dovolj ustreznega dela. Predlog za sindikat; Dobro in tudi pošteno bi bilo valorizirati letni dopust glede na letni čas, tako da bi dopuste v I, II., III. ter X., XI., XII. mesecu povečali npr. s faktorjem 1,25 ali 1,33 (npr. 6 dni LD X 1,25 = 7,50 = = 8 dni LD). Kaj pravite? Pred izidom zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih V razpravi je predlog Zakona o organizacijah za izobraževanje odraslih, v katerega spada tudi delovanje našega centra za izobraževanje. Reforma in samoupravno organiziranje vzgoje in izobraževanja ter nenehni boj za nove samoupravne socialistične družbenoekonomske odnose na temelju Zakona o združenem delu, zahteva stalno in sistematično delo na področju izobraževanja. Brez dvoma smo v Gradisu na področju izobraževanja že dosegli pomembne rezultate, ki jih bo v skladu z Zakonom o organizacijah za izobraževanje odraslih še stalno dopolnjevati. Z Zakonom o organizacijah za izobraževanje odraslih postaja Center za izobraževanje sestavni del enotnega vzgojno izobraževalnega sistema. Izobraževalni centri organizirajo zlasti tiste izobraževalne dejavnosti, ki omogočajo delavcem, da si pridobijo poklicno izobrazbo, da stalno izpopolnjujejo strokovna, družbena, tehnična in splošna znanja, ki so v vsaki TOZD ali OZD potrebna za delo in za samoupravljanje, da skrbijo za specializacijo, prekvalifikacijo, za dopolnilno šolanje in izobrazbo vsakega posameznika glede na spremembe v organizaciji in tehnologiji dela. Centri za izobraževanje se v smislu določil Zakona verificirajo, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da imajo letni program izobraževanja, — da imajo predstojnike centra in vodje za izvajanje posameznih akcij ter učitelje in inštruktorje, — prostore, opremo in druge pripomočke za izvajanje akcij, — zagotovljene vire financiranja. Delavci, ki delajo v izobraževalnih centrih morajo imeti predpisano izobrazbo ter pedagoški oziroma andragoški izpit. Pedagoško in andragoško izobrazbo morajo imeti tudi inštruktorji in vzgojitelji. Verificirani izobraževalni centri bodo lahko izdajali za posamezne izobraževalne dejavnosti spričevala s splošno priznano javnostjo, tako se bodo končno izenačile razlike o sedanjem sistemu izobraževanja. Spričevala so javne listine. Velikost in obliko bo določil republiški komite za vzgojo in izobraževanje. Delo verificiranih izobraževalnih organizacij bo spremljal Zavod SR Slovenije za šolstvo in seveda delavci TOZD za katere je bil center za izobraževanje ustanovljen. Naš center je bil registriran dne, 1. 7. 1975 z Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje, torej imamo vse pogoje, da našo organizacijo in poslovanje uskladimo z zakonom o organizacijah za izobraževanje odraslih (izobraževalnih centrih). Ko bodo delegati vseh zborov skupščine SRS zakon sprejeli, bomo tudi v Gradisu uskladili vse potrebno za še boljše delo in organizacijo izobraževanja. L. C. Informacija o vrednotenju opravil Opis delovnih nalog — opravil za nekatera dosedanja tipična delovna mesta Predlog je sestavljen na podlagi skupnih (sintetiziranih) opisov šestih večjih delovnih organizacij gradbene operative in vodnega gospodarstva (z 18.900 zaposlenimi delavci). Gradisov delež v oblikovanju opisov je slonel na opisih vseh TOZD, ki imajo obravnavana delovna mesta opisana v obstoječih aktih sistemizacije delovnih mest (glej priložena dva primera za zidarja in gospodarsko-finančnega pomočnika direktorja TOZD). Naloge in opravila so grupirana, odsotni deleži pa predstavljajo bodisi sporazumno dogovorjene ali ponderirane vrednosti iz vseh sodelujočih organizacij. Po verifikaciji metode vrednotenja opravil, pripravljene v gospodarski zbornici, bomo nadaljevali z delom opisovanja, določanja deležev in vrednotenja opravil za vsa obstoječa delovna mesta kot tudi za morebitna nova opravila. Pričakuje se, da bo metoda gospodarske zbornice verificirana v republiških institucijah (Svet ZSS, republiški IS, Centralni komite ZKS in druge institucije) še ob koncu tega leta. Za doslej ocenjenih 24 delovnih mest je bilo odbranih 92 grupiranih opisov del (opravil), To pomeni, da je v povprečju za eno delovno mesto izbranih po predlogu povprečno 3,8 opravil. Računsko bi predstavljalo pri obstoječih 540 delovnih mestih v Gradisu 2070 opravil. Pričakovati je, da se bodo nekatera opravila pojavljala hkrati pri večjem (ali manjšem) številu delovnih mest. Zato je realno pričakovati, da bo vseh opravil (primerno grupiranih) po grobi oceni med 1500 in 2000 Za dosedaj pripravljenih 92 opravil je bilo opravljenih po evidenci PS 110 ur; poleg tega pa še dva dni usklajevanja s predstavniki drugih delovnih organizacij. Računajoč, da bi pri oblikovanju in vrednotenju opravil postopno pridobivali izkušnje, bi bržčas zmogli ovrednotiti eno opravilo v eni uri (doslej v 110 : 92 = 1,2 urah) To pomeni, da bi en delavec opravil ta posel v enem letu, dva delavca pa v pol leta. Seveda bi moralo biti to delo edina zadolžitev teh delavcev. Nadalje lahko računamo z nekajmesečno dobo usklajevanja in končno z nekajmesečno dobo obravnavanja in sprejemanja. Zanimivo je, da je za prvo grupo "opravil v povprečju izračunan delež 59 “/o, za zadnjo grupo opravil pa 10 %>; ter za ostali 1,8 grup opravil 31 u/o S tem je sorazmerno dobro upoštevana intencija sestavljalca metode, po kateri naj bi bilo v prvi grupi opravil vsebovano več kot polovica vseh opravil. Z izbranimi 24 delovnimi mesti oziroma 92 grupiranimi opravili, ki so najbolj tipična, smo zajeli v Gradisu 1840 delavcev, kar predstavlja 27 °/o od celote. Po metodi ABC bi lahko rekli, da smo komajda opravili delež A — in to čele v obliki osnutka opisov še brez vrednotenja. S tov. Vinkom Hafnerjem so se pogovarjali poleg glavnega arhitekta ing. Saša Škulja, ki je v kratkem orisal razvoj Gradisa v zadnjih letih tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij rr NADALJEVANJE S 1. STRANI - NADALJEVANJE S 1. STRANI - NADALJEVANJE S 1. Pot vodi naprej Rezultati iilSfl slabi pomenu te besede. Interna banka naj bo inštrument samoupravne organiziranosti temeljnih organizacij in organizator finančnih tokov, naložb in združevanj sredstev, torej izvrševalec samoupravnih odločitev in sprejetih programov. Interna banka naj bi imela tudi funkcijo spremljanja in izvrševanja nalog samoupravnih odločitev na področju povezav našega podjetja z drugimi orgar.izacijami združenega dela, temeljnimi bankami, investitorji itd. Nadaljevati bo potrebno delo na združevanju posameznih TOZD ali organizacij združenega dela z drugimi asociacijami združenega dela. Sodelovanje našega TOZD LIO Škofja Loka v združenem gorenjskem lesnem gospodarstvu. GLG Bled kot SOZD, sodelovanje Gradisa v GAST, sovlaganje sredstev in dela Gradisa v naložbe cementarne Anhovo, v delovno organizacijo PROD, v izgradnjo turističnega kompleksa Cervar itd., so že danes torišča povezovanj in naših vlaganj dela in sredstev Izven našega podjetja. Morali bomo nadaljevati delo v raznih oblikah združevanja naših TOZD z drugimi TOZD in OZD, Pri tem bomo morali izhajati iz naših interesov ter upoštevati interese združenih partnerjev. Da bi uresničili naše programe ter želje in zahteve delavcev, bomo morali tudi v bodoče posvetiti veliko pozornosti izboljšanju družbenega standarda, standarda naselij na gradbiščih, hitrejši graditvi samskih domov, stanovanjski izgradnji za naše delavce in pri rekreaciji. V centrih naših TOZD bo potrebno v naslednjih letih zgraditi še dodatne samske domove, v obmorskih ali planinskih predelih pa dodatna ležišča počitniških domov. Z vlaganjem v stanovanjski standard naših delavcev naj bi poleg zasledovanja osnovnih ciljev stanovanjske politike dosegli tudi primerne pogoje za učinkovitejšo kadrovsko politiko. Da bomo lahko sledili ciljem našega razvoja, bo potrebno posebno skrb posvetiti vzgoji mladih kvalificiranih in strokovnih sodelavcev. Visok strokovni nivo naših sodelavcev je eden od pogojev za doseganje dobrih rezultatov, visoke kvalitete dela ter pravočasno opravljanje nalog. Afirmacija našega podjetja, dober glas o k\ aliteti dela ter o dobrih medsebojnih odnosih pa so jamstvo za pridobitev novih del. Dosedaj pridobljeni ugled Gradisa zahteva od nas, da utrjujemo vlogo Gradisa v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, tako v razvoju samoupravnih odnosov kot na področju družbenoekonomskega razvoja ter strokovno tehničnem področju. Z izpolnjevanjem vseh načrtovanih in tudi v tem sestavku omenjenih nalog, bomo dosegli kar želimo in kar družba pričakuje od nas ter bomo obdržali sloves solidne delovne organizacije, tako da bo vsak naš delavec lahko s ponosom član GRADISA. Z dobro organiziranostjo, tehnologijo in uspehi bomo predvsem utrjevali že našo poznano enotnost, ter tako vsem v zadovoljstvo upravljali delovno organizacijo po samoupravni poti uspehov in delovnih zmag naprej! Obseg del, merjen s prvimi tremi sestavinami, presega lanskega za 5 do 8 %>; to pa je manj kot so porasle cene v poprečju Gradisovih TOZD, namreč za 9,3 °/o. To pomeni, da se je realni obseg del zmanjšal v primerjavi z lanskim polletjem! Najnižji indeks povečanja (102) kažejo materialni stroški S tem se je povečala ekonomičnost našega poslovanja, ki je bila skoraj vedno naša šibkost. Seveda je rezultat ugodnega gibanja stroškov sorazmerno višje povišanje družbenega proizvoda in dohodka. @ Skrb — in ebnar — za razširjanje naših zmogljivosti peša Amortizacija je sicer porasla v Sestavina I-VI 76 Dohodek 376 Obveznosti 77 Cisti dohodek 299 OD in OP 230 Ostanek dohodka 69 Poslovni sklad 40 Sklad skupne porabe 18 Rezervni sklad 11 S Obveznosti nas davijo Ze tretje leto zapored od periodičnega in zaključnega računa do na-slednega periodičnega in zaključnega računa ugotavljamo in hkrati svarimo — nehajmo s povečevanjem obveznosti, pa naj gre za zakonsko, pogodbeno ali samoupravno določene! Ali ni več kot jasno, da je pri 8 'Vo povečanju celotnega dohodka 53 % povečanje obveznosti nemogoče dejstvo? Se pred dvema letoma so ob polletju predstavljale obveznosti 16 "/o dohodka, lani že 20%, plan 77 je celo predvidel rahlo povečanje deleža na 21 %, toda ni bilo računati s presenetljivim deležem 25 % (!) ob letošnjem polletju, Se pred dvema letoma so bile obveznosti za 30 % nižje od ostanka dohodka, zdaj pa so za 33 % višje od ostanka dohodka, pri čemer pa je v tem ostanku do- Toda to se ne bo več ponavljalo! normalnih mejah, vendar samo na račun minimalne amortizacije. Manj ugodna ali celo zaskrbljujoča (slaba) politika se kaže v gibanju pospešene amortizacije, ki je najbolj neposredno namenjena za povečanje naših zmogljivosti. Lani ob polletju je znašala 18,0 mio din, letos pa 16,7 mio din ali za 7% manj. Ce vemo, da letos nismo revalorizirali osnovnih sredstev, morali bi jih v poprečju za blizu 7 % — potem imamo dejansko zaradi vpliva inflacije izpod teh sredstev za 14 % Nič posebno ni tedaj, če je skupina 15 največjih gradbenih podjetij Slovenije prehitela Gradis po mehanoopremljenosti (vrednosti sredstev na zaposlenega)! Delitev dohodka prikazujemo z naslednjo preglednico — v mio din: plan 77 I-VI 77 I-VI 77 I-VI 76 I-VI 77 plan 77 1090 473 126 43 226 117 153 52 864 356 119 41 605 268 117 44 259 88 127 34 171 54 135 31 67 19 108 29 21 15 133 68 hodka ena tretjina obveznosti do nerazvitih do družbenopolitičnih skup-razvitih do družbenopolotičnih skup-ranih obveznosti) Lani ob polletju je bilo teh »nevkalkuliranih« obveznosti precej manj, vsega 18 % od ostanka dohodka. S takim tempom naraščanja vsakovrstnih obveznosti res ne bomo več zmogli razširjati svojih zmogljivosti. niti v SPO niti drugod. Ali res niso naši delegati v TOZD »oboroženi« s temi podatki svojih TOZD, ki bi jih morali v svojih družbenopolitičnih skupnostih (občinah in republiki) posredovati tako, da se na koncu tudi uprejo politiki žaganja veje na katerih sedimo Poglejmo v bilanco uspeha svoje TOZD pod zaporedno številko 76 in našli bomo postavko »Razporeditev čistega dohodka za poslovni sklad — (nadaljevanje na 6. strani) CZ74> CZ£» cI3£> CZV> CZ3P Zaključek III. faze gradbenih del na NE Krško Na slovesnosti v Kostanjevici je ob zaključku 111. faze gradnje za NE Krško spregovoril tudi glavni direktor ing. Saša Škulj Zgradba za gorivo za NE Vsaka razvita dežela se sreča s problemom energetike, zato tudi naše gospodarstvo stoji pred tem problemom, ki je narekoval graditev naše prve jedrske elektrarne, za lažji razvoj infrastrukture. Vsa gradbena dela, katera je prevzel GIP GRADIS so se razdelila med TOZD GE Ljubljana in TOZD GE Maribor, železokrivska dela TOZD železokrivnica ter dela s težko mehanizacijo SPO Pripravljalna dela so se začela leta 1974, z deli na samih glavnih objektih smo začeli spomladi 1975. leta. Od takrat pa do danes je bilo na objektih — pomožni zgradbi, zgradbi za gorivo in zgradbi hladilnih komponent vgrajene armature 5300 ton, vgrajenega betona 42.000 m3, opaža 54.000 m2 vseh vrst od klasičnega do NOE sistema. Pri opažanju smo uporabljali opažne plošče Bosanke, katere pa so se smele uporabljati samo dvakrat, ker se niso smele mazati z raznimi opažnimi olji, po drugi strani pa so bile preluknjane od opažnih vijakov, sidrnih vijakov, vgrajenih elementov in plošč. Vgrajenega cevnega, podpornega, delovnega odra je bilo 115.000 m3. Sam potek dela in roki so nas pripeljali, da smo največje betonaže opravljali v zimskem času. Z dodajanjem raznih dodatkov betonu in ogrevanjem agregata smo dosegli za- želeno kvaliteto betona. Delalo se je tudi v najhujši zimi. Z današnjim dnem, to je 14. julija 1977, končujemo engro dela na primarnih objektih NE Krško. Ostane nam še izgradnja objekta črpališče oskrbne vode v strugi Save, ter dela, ki bodo na glavnih objektih mogoča šele po montaži opreme (za betoniranje konstrukcijskih odprtin, temeljne podstavke opreme, p odlivanje opreme in tako dalje). Pomožna zgradba, po pomembnosti drugi najvažnejši objekt na gradbišču NE, je tudi najgloblji, na naj nižji točki in skupaj visok 43 metrov. V njem so vsi pomožni sistemi za uravnavo delovanja reaktorja (rezervoarji z borovo kislino, kot moderator, filtri, črpalke, sistem zaprtega krogotoka hlajenja itd.). Zgradba za gorivo, je na vzhodni strani pomožne zgradbe (reaktorja) ki je do elevacije 115,55 klasična (ar-mirano-betonska zgradba), nad njo pa je 15 m jeklena konstrukcija. Streha je so vprežna konstrukcija jeklenih nosilcev, nato pa betonska plošča. V zgradbo za gorivo se z vagoni pripelje gorivo in preloži v bazen, od tu pa po transportnem kanalu v reaktor. (Po isti poti nazaj pa izstroše.. no gorivo). Zgradba hladilnih komponent, je od našega primarnega sklopa del najmanjši objekt, prek nje gre vsa bistveno oskrbna voda. Ta pomemben uspeh so dosegli vsi naši TOZD, ki sodelujejo pri izgradnji, vključno s pripravo dela. V konici smo imeli zaposlenih 230 efektivnih delavcev, za katere je današnji datum prav gotovo pomemben dogodek, saj bo že čez nekaj dni marsikdo odšel na drugo gradbišče novim delovnim nalogam naproti. Janko Miklavžin Če se zapletejo računi Strokovnjaki instituta Jožef Stefan Ljubljana pripravljeni pomagati Marsikatero naše podjetje je kupilo elektronski računalnik in pri tem menilo, da jim bo zmogljivi stroj kar sam od sebe pomagal razrešiti notranje ali organizacijske težave. Brez znanja in kadrov pa pogosto ne opravljajo dosti in tako pogosto iščejo pomoč drugje. Naša konzultantska skupina odseka za uporabno matematiko je sposobna gospodarskim organizacijam, ki so se znašla v računovodsko-komercialnih težavah, pomagati. splošne uporabnosti računalniškega softvvara in hardwara, kot so organizacija bank podatkov in daljinska obdelava, ocenjevanje delovanja in primernosti aplikacij in konfiguracij. V prihodnje bo odsek organiziral tudi seminarje in tečaje s področja avtomatske obdelave podatkov ter tudi tako prenašal izkušnje na uporabnike. Za uspešnost gradnje so skrbeli tudi delovodja Peter Magdič, ing. Janez Kratner in delovodja Josip Koparič Tudi na pomožni zgradbi smo prišli »do vrha« Gradbišče stanovanjskih blokov v Vcikmajerjevi ulici v Ptuju Ta odsek je z več kot dvajsetimi sodelavci ena najmočnejših softvvar-sko-konzultantskih skupin v Jugoslaviji. Sposobni so vskočiti kjerkoli se kaj zaplete pri strojih znamke CDC, IBM in drugih harvvardsko neodvisnih dejavnosti s področja avtomatske obdelave podatkov. Komercialno-poslovno področje zajema aplikacije kot so obračun osebnega dohodka, skladiščno poslovanje, saldokonti, fakturiranje ter kompleksne probleme vodenja in usmer- janja poslovne finančne funkcije v okviru interne banke v organizaciji združenega dela, operacijskih raziskav in optimizacijskih postopkov. Na znanstvneo-tehnirnem področju se odsek največ ukvarja s statističnimi obdelavami od enostavnih tabulacij in risanja podatkov, do regresije, faktorske analize, analize časovnih vrst in napovedovanja ter linearnim programiranjem in raznimi simulacijami tehničnih procesov. Odsek deluje tudi na področjih Avtomatska postaja inštituta Jožef Stefan nadzoruje okolje Rezultat večletnega usmerjenega ukrepih za varovanje okolja ali kot dela na IJS v zvezi z varovanjem oko- del podatkov pred pričetkom izgradila je tudi avtomatska postaja, ki nje kakega novega objekta, nadzoruje okolje — nekakšen elek- Velja še posebej poudariti, da prav tronski stražar, ki neprekinjeno jav- zaradi vgrajene elektronike lahko ta Jja kaj se dogaja s človekovim živ- postaja sproti obdeluje vse sprejete ljenskim okoljem. Naprava že prite- podatke in jih posreduje dalje, guje vse tiste, ki hočejo na področ- Postaja je zgrajena tako, da je molu svoje delovne organizacije ali pa goče nanjo priključiti teleprinter, , r Fe.le regije vedeti kaj se v njihovi luknjalnik traku, magnetno kaseto, okolici v resnici dogaja. Mnogi ho- analogne registrirne elemente in po-cejo imeti v rokah vsak trenutek dobno za zapis podatkov na postaji »materialni dokaz« proti očitkom, s ali pa jo vključiti v nadzorno omrež-katerimi jih zasipajo občani, češ, da je. zastrupljajo zrak in vodo bolj kot to V Sloveniji imamo doslej že pri-uovoljujejo predpisi. bližno 40 različnih merilnikov za Postajo, ki jo je mogoče za različne merjenje onesnaženosti. Podatke teh Potrebe različno dopolnjevati, vodi merilnikov sedaj obravnavamo in mikroračunalnik. obdelujemo ročno. Z vpeljavo avto- Postaja omogoča tako delovnim or- matskih postaj in njih povezavo v Sanizacijam kot raziskovalcem zbra- nadzorno omrežje pa bodo že obde-številne hidrometeorološke podat- lani podatki o onesnaževanju oko-£6, podatke o kvaliteti zraka in voda, lja vsak trenutek na voljo vsem upo-** jih je mogoče uporabiti bodisi pri rabnikom. Zaščita in transfer domačih inovacij v gradbeništvu Sodobni razvoj proizvodnih sil v svetu postaja vse hitrejši predvsem zaradi številnih tehničnih rešitev. Njihova uporaba v proizvodnji prinaša vse hitrejše povečanje produktivnosti. Zaradi teh ugotovitev so danes po vsem svetu intenzivira znan-stveno-raziskovalno delo kot osnova tehnoloških inovacij in istočasno vključuje čim širše mase ljudi v ustvarjalne procese od ustvarjanja majhnih tehničnih izboljšav, do velikih odkritij in kompleksnih tehnologij. Velika potreba nekaterih OZD in celotnega našega gospodarstva, da čim hitreje pride no novih tehničnih rešitev, da bi pospešila svoj lastni tehnični in ekonomski progres, sama po sebi privede do dveh ugotovitev. Prvo je aktivirati čim večje število delovnih ljudi za kreacijo novih tehničnih in organizacijskih rešitev, drugo pa intenzivirati uporabnost že obstoječih rešitev. V naši družbi je z ustavnimi spremembami in še zlasti po izidu Zakona o združenem delu ustvarjena zelo ugodna klima za trajni in hitrejši razvoj ustvarjanja in inovacijskih procesov. Narasle proizvodne sile v gradbeništvu in industriji gradbenega materiala, kot tudi dvig standarda našega delovnega človeka, dajeta najširše možnosti za hiter razvoj ustvarjanja, kakor tudi intenziviranja obstoječega stanja. V našem srednjeročnem planskem obdobju je družba pred gradbince postavila izredno zahtevne naloge med katerimi zavzemajo posebno mesto racionalizacija stanovanjske izgradnje, izgradnja energetskih in prometnih objektov. Pri racionalizacijah naj imajo poseben poudarek nove tehnične rešitve pri projektiranju, tehnologija dela, tehnologija materialov, zaključnih delih, instalacijskih delih, industriji gradbenega materiala itd. Posebno pomembno pri tem je izkoriščati rezultate raziskovanj in razvoja domače in tuje tehno- logije v izdelavi elementov za industrijski način dela v gradbenštvo, kot tudi uvajanje visoko produktivnih tehnologij v gradbeništvo. Seveda pa zahteva uresničitev teh visoko zastavljenih ciljev, poleg pospeševanja raziskovanja, inovacijske dejavnosti še zlasti poznavanje področja industrijske svojine in patentov. V vseh industrijsko visoko razvitih državah veljajo informacije o patentiranih tehničnih rešitvah kot najaktualnejši izvor znanstveno tehničnih informacij. Lahko tudi trdim, da v razvitih državah Zahoda in Vzhoda ni niti ene znanstvene, razvojne ali delovne organizacije, ki želi iti v korak s svetovnim progresom, ki ne bi spremljala področja industrijske lastnine. Za razliko od splošne prakse v svetu, je izkoriščanje patentne dokumentacije v gradbeništvu kar zaskrbljujoče. Naša delovna organizacija se je resneje začela ukvarjati s to dejavnostjo šele v lanskem letu, vendar je s pomočjo nekaj vestnih posameznikov dosegla že vidne rezultate. Pripravili smo dokumentacijo najnovejših patentnih prijav za področje gradbeništva in področje gradbene mehanizacije, v dogovoru s Centrom za gospodarsko sodelovanje in Patentno pisarno pa pripravljamo pregled vseh po vojni pripravljenih patentov v naši domovini. (Veljavnost patenta je 15 let). Po iniciativi Odbora za razvoj in organizacijo, je Razvojno-organizacijaška služba pospešila inventivno dejavnost v vseh naših TOZD Kot vrhunec tega dela pa je vsekakor 10 prijavljenih patentov že priznanih gradisovih tehnologij. Sedanja faza razvoja inventivne dejavnosti in industrijske lastnine zahteva seznanjanje čim širšega tehničnega kadra s pogoji transfera tehnologije 'n to naj bi bila morda ena od tem na vsakoletnih seminarjih v naši delovni organizaciji. Jurij Homec Izvajanje Zakona o združenem delu Izvajanje določil zakona o združenem delu je programske narave, ki zagotavlja, da bodo organizacije združenega dela s sestavo ustreznega programa, določitvijo rokov in zadolžitvijo posameznih delavcev ter delovnih skupin poiskale ustrezne rešitve in izvedle konkretne naloge, ki bodo podlaga za pripravo osnutkov novih samoupravnih splošnih aktov, ki bodo ustrezali uresničitvi zakona o združenem delu. V GIP Gradis je delavski svet podjetja dne 29. 3. 1977 s svojim sklepom sprejel program za izvajanje določb zakona o združenem delu na podlagi predloga programa in rokovnika, kako in kdaj bodo posamezna dela opravljena. Imenovane so bile tudi komisije za spremljanje programa in delovne skupine za posamezna področja, ki bodo pripravile osnutke splošnih aktov in določenih rešitev, npr. merila za delitev dohodka in osebnih dohodkov, za medsebojne dohodkovne odnose... Program obsega seznam vseh samoupravnih splošnih aktov, ki jih bo treba sprejeti, bodisi na novo ali pa obstoječe uskladiti. Predvsem je pomembno to, da splošne akte sprejema vsaka TOZD za sebe in je skupnih aktov le nekaj, kot npr. statut delovne organizacije, samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo in razni samoupravni sporazumi (o skupnih osnovah in merilih za delitev dohodka, o poslovnih skupnostih, o združitvi v SOZD . ..) Ne glede na to ali so splošni akti že sprejeti pa se mora zakon v določenih poglavjih že neposredno uporabljati. Določila Zakona, ki jih mo- ramo takoj upoštevati in uporabljati se nanašajo na naslednje: — novi samoupravni splošni akti se vedno sprejemajo po postopku, predpisanem z zakonom, morebitne spremembe obstoječih samoupravnih splošnih aktov pa je treba izvršiti po postopku, ki je predviden v teh aktih z razliko, da se vsa vprašanja iz 463. člena zakona sprejemajo z referendumom; — obstoječi organi samoupravljanja, delavski svet delovne organizacije, temeljne organizacije in delovne skupnosti ostanejo še naprej v svoji funkciji do izteka mandata, po izteku pa se mora izvoliti na način in po postopku, predvidenim z zakonom o združenem delu oziroma bo izšel o tem poseben zakon; — vsi sklepi, ki jih delavci sprejmejo z osebnim izjavljanjem (na zboru ali z referendumom) so veljavno sprejeti, če se za njih opredeli večina od skupnega števila delavcev v tej temeljni organizaciji ali delovni skupnosti. Če gre za sklepe, ki so skupnega pomena za delovno organizacijo, so le-ti sprejeti tedaj, če se za njih izjavi večina od skupnega števila delavcev v vsaki temeljni organizaciji in delovni skupnosti; Tudi v Velenju še vedno prisotni Kako raste šoštanjska elektrarna skozi vsa ta leta, lahko spremljamo v naših dnevnih časopisih in tudi Gradisov vestnik ravno ni skoparil z vestmi o tej zanimivi gradnji. Le redkokdaj pa zasledimo kakšno novico o ostalih gradnjah v Šaleški dolini, čeprav je tudi teh »manjših« nekaj. Danes bomo posvetili nekaj besed ravno tem zadnjim, saj končno Gradis ni prisoten samo v termoelektrarni, ampak gradimo tudi nekaj objektov v Šoštanju in Velenju. Če se peljemo v Velenje tako, da obiščemo najprej sam kraj Šoštanj, nas bodo prav v središču te vasi po zdravile Gradisove table. Tam gradi TOZD GE Celje prizidek Kajuhovega doma. Z gradnjo so začeli konec junija in dela tečejo po planu, ki so si ga zastavili. Tu bo zraslo novo kegljišče, restavracijski prostori, pivnica in najbrž še kaj. kar tak razviti industrijski kraj potrebuje. V samem Velenju smo vsa leta nazaj že marsikaj zgradili in kljub konkurenci pri pridobivanju del nam je uspelo, da smo se v tem kraju že kar dobro »usidrali«. Danes gradijo tam delavci TOZD GE Celje dijaške domove rudarskega šolskega centra, in sicer je v skladu s finančnimi — predlog akta, ki ga določi delavski svet delovne organizacije in o katerem odločajo delavci z osebnim izjavljanjem, obravnava pred tem in zavzame o njem stališče delavski svet temeljne organizacije. Obstoječi zakon o medsebojnih razmerjih delavcev se uporablja v prehodnem obdobju v razmerjih, ki jih zakon o združenem delu ni uredil ali pa nepopolno, zaradi česar je uporaba posamezne njegove določbe nemogoča, dokler se ne sprejme drugi dopolnilni zakon. Ne more pa se uporabljati v vsakem razmerju, ki je drugače urejeno z zakonom ali obratno. Predvsem nehajo veljati določbe v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu takoj z uveljavitvijo zakona o združenem delu, ki urejajo roke glede pravice vrnitve delavca v delovno organizacijo po odsluženju vojaškega roka, pravico delavca do ugovora za varstvo svojih pravic, ki ga predloži pristojnim organom, kakor tudi roke za pravico na varstvo udeležencev na razpis oziroma oglas. Določbe o disciplinski odgovornosti pa ostanejo v celoti v veljavi do sprejetja novih samoupravnih splošnih aktov, vendar v skladu z zakonom. Novi disciplinski ukrepi se ne morejo predvideti, dokler ne bo sprejet republiški zakon. Kar zadeva obveščanje, zakon neposredno velja, zlasti glede poročila o poslovanju temeljne organizacije in rezultatih dela delavcev, kar je predvideno zlasti v 140 in 144. členu zakona o združenem delu. Z. R. zmoglivostmi tega centra sedaj na vrsti izgradnja prve faze. Objekt je sestavljen iz treh stolpičev, ki so v tlorisu povezani z vmesnim traktom. V stolpičih bodo stanovanjski prostori učencev, v veznem traktu pa jedilnica, skupni prostori in seveda precej prostora za športne dejavnosti. Dijaški dom bo imel 740 postelj. Objekt gradijo v armiranem betonu, fasada pa bo montažna in obzidana s fasadno opeko. Z gradnjo so začeli letošnjega februarja, prvo fazo (2 stolpiča) pa morajo končati do konca septembra. V konici gradbenih del je bilo na gradbišču 70 ljudi, ki so delali v dveh izmenah. Posebnih zastojev pri gradnji ni bilo, kar se vidi iz tega, da so nekaj dni še pred planom gradnje. Na gradbišču upajo, da bo rudarski šolski center tudi za vnaprej uspel dobiti dovolj finančnih sredstev, tako da bi naši delavci lahko kmalu nadaljevali z drugo fazo gradnje. Na gradbišču smo srečali Hasiba Hrapiča- Doma je iz Vrhpolja v Bosni in Hercegovini: »H Gradisu sem prišel 1969 leta in malo kasneje naredil pri nas tečaj za tesarja. Poklic mi je všeč in rad delam. Najprej smo gradili v Šoštanju, sedaj pa sem na gradbišču dijaškega doma. Stanujem v novem samskem domu, hranim pa se v družbeni prehrani. Mislim, da je sedaj dobro poskrbljeno za naš standard in tudi drugače pri Gradisu ni slabo, saj sicer ne bi ostal toliko časa na tem delovnem mestu.« Pred kratkim je naša TOZD GE Celje predala svojemu namenu stanovanjski blok B-l na Zg. Hudinji pri Celju, ki je z 98 stanovanji in 5562 m2 eden najlepših in največjih v Celju. Objekt je lahko ponos vsem, predvsem pa graditeljem in projektantu ing, Niku Reyi Program sestavljene organizacije GLG Uresničevanje zakona o združenem delu je ena temeljnih nalog sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva Konec junija je bila ustanovna seja na novo izvoljenega delavskega sveta združenega gozdnega in lesnega gospodarstva GLG Bled. Na seji so razpravljali o poročilu delavskega sveta v prvi mandatni dobi, obravnavali program uresničevanja zakona o združenem delu ter imenovali komisijo za spremljanje uresničevanja programa. obravnavali predlog sprememb samoupravnega sporazuma o temeljih plana srednjeročnega razvoja GLG 1976 do 1980 ter spremembe samoupravnega sporazuma o cenah proizvodov in storitev za leto 1977, razpravljali o rezultatih poslovanja GLG za leto 1976 ter za prvo trimesečje letošnjega leta in obravnavali poročilo o uresničitvi letnega programa dela SDS GLG oziroma sprejem nalog SDS za letošnje leto. Izvolili so tudi delegata za splošno združenje gozdarstva, lesne industrije in papirne industrije Jugoslavije. Na predlog družbenopolitičnih organizacij so za novega predsednika delavskega sveta izvolili Slobodana Rajiča iz Celuloze Medvode, za njegovega namestnika pa Jožeta Lavriča iz LIP Bled. Temelji plana Delegati so na seji delavskega sveta razpravljali o predlogu sprememb samoupravnega sporazuma o temeljih plana sredjeročnega razvoja GLG od leta 1976 do leta 1980 ter o spremembah samoupravnega sporazuma o ocenah proizvodov in storitev za leto 1977. Po daljši razpravi so se dogovorili, da sprejmejo predloga z nekaj pripombami. Udeleženci sporazuma o cenah naj bi po sklepu delavskega sveta predlog obravnavali in sprejeli na sejah svojih delavskih svetov oziroma na sejah obratov za kooperacijo najkasneje do 11, julija letos ter sklepe o sprejemu posredovali na službe GLG. Sklicali bodo tudi usklajevalni sestanek z dobavitelji žaganega lesa in Jelovico, na tem sestanku naj bi se dobavitelji ir, porabniki sporazumeli, da za nepo- slane količine po dinamiki veljajo cene po že sprejetem sporazumu. Ko so govorili o rezultatih poslovanja GLG lani in v prvih treh mesecih letošnjega leta so ugotovili, da so nekatere članice letos zaključile z izgubo. Prevladovalo je prepričanje, da bodo članice sestavljene organizacije z izgubo napravile sanacijske programe in primerno ukrepale tako, da bo ob koncu leta poslovanje pozitivno. Tudi delegati delavskega sveta naj bi se vključili v akcijo in po svojih močeh prispevali k boljšim rezultatom. Pogoji dela so v temeljnih organizacijah zelo različni, predvsem v gozdarstvu, tako da vsi ne morejo doseči najugodnejših rezultatov. Delegat iz Jelovice je poročal, da so v Jelovici že sprejeli dva akcijska programa in da se stanje prvega trimesečja bistveno izboljšuje, kljub temu pa stroški še vedno rastejo. Program nalog v letu 1977 Na seji delavskega sveta so sprejeli tudi poročilo o uresničitvi letnega programa dela skupnih služb GLG in program nalog v letu 1977. Delo skupnih služb je potekalo v skladu s samoupravnim sporazumom, ki je bil sprejet. Nekaterih vprašanj ni bilo mogoče dokončno rešiti tudi zaradi tega, ker nekateri gledajo povsem nesprejemljivo na sestavljeno organizacijo, sicer pa zunanje instutucije dobro ocenjujejo delo skupnih služb in vse organizacije. Po določilih zakona o združenem delu naj bi se ponovno organizirale in sprejele nekaj novih nalog, ob tem pa bo potrebno sodelovanje prav vseh. Program dela za prihodnje je bil zelo obširen, zato bodo do prihodnje seje delavskega sveta izdelali prioritetni vrstni red nalog s konkretnimi zadolžitvami Sestavljena organizacija združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva se bo vključila tudi v splošno združenje gozdarstva, lesne in papirne industrije Jugrsla-vije. Delavski svet je za to skupščino izvolil Pavleta Tolarja za delegata. Prizidek Kajuhovega doma v Šoštanju Delavci že oblagajo fasado na enem od treh stolpičev dijaškega doma Stran 4 * »GRADISOV VESTNIK« Hasib Hrapie Objekti dijaškega doma bodo imeli skupaj 740 postelj Dela je tudi na Gorenjskem dovolj Odpravili smo se na Gorenjsko, da bi pogledali, kaj je v zadnjem času zraslo tudi tam novega izpod rok gradisovcev. Ustavili smo se na Jesenicah in prav v središču naleteli na gradnjo, obeleženo z Gradisovim znakom. Tam nastaja nova poslovna stavba za Ljubljansko banko. Gradnja je v dveh fazah. Prva faza bo gotova v začetku septembra, druga faza pa mora biti končana do naslednje spomladi. Gradnja ne obsega samo postavljanja novih zidov, ampak tudi rušenje stare stavbe (v kateri je sedaj Ljubljanska banka) in etapno gradnjo nove. Objekt ima skupni tloris 30 X 20 m; ima eno nadstropje, pritličje in klet s trezorjem. V pritličju so prostori za poslovanje s strankami, v nadstropju pa so bančne pisarne. Projektant je BUSP z Jesenic. Pa še nekaj značilnosti gradnje: tasada je iz vidnih betonskih elementov, nosilne konstrukcije pa so armirano betonski stebri. Streha jo šotoraste oblike, zaključena z betonskim vencem, višine 1,5 m. Kljub nižini objekta je v njem montirano 'u-di dvigalo. Predelne stene so aluminijaste — konstrukcija Alprema. Stropi so spuščeni, delajo pa jih v Termiki. Pri sami gradnji niso imeli dosti Problemov, le da so jim v začetku precej težav delali sami temelji. Te so morali v primerjavi z načrtom razširiti in poglobiti zaradi slabe nosilnosti terena. Danes imajo nekaj problemov še z nerešenimi zaključki. Delo v glavnem poteka po planu. Trenutno delajo obrtniška in instalacijskega dela, na gradbišču pa je približno 40 ljudi. Vrednost objekta je 2o milijonov din. Se vedno tudi v železarni Naslednji objekti rastejo že nekaj let na področju železarne na Jesenicah. Sedaj delajo tam razna manjša dela, pričeli pa so tudi z gradnjo »Kontiliva«. Zelezarji delajo tudi skladišče, rekonstruirajo plavž in livne proge. Dokončali so trafo postajo BBC. Pred kratkim pa so delali tudi zemeljska dela pri prestavitvi tirov. Trenutno delajo elektrokanal — povezavo med plavžem in martinar-no. V železarni so vedno prisotni. Tam opravljajo razno-razna dela, ki pa so vedno vezana na hitro izvršitev. Vrednost vseh del je 35 milijonov din. HE Moste raste V hidroelektrarni Moste so Jeseničani zgradili četrti agregat. Deia so v zaključni fazi, in predvideno je, da bo ta agregat spravljen v delovanje septembra. Pripravlja se tudi gradnja mostu čez železnico na plav-škem travniku. Delo v sindikatu je zahtevno Letošnjo pomlad smo imeli nekaj nagrajencev, ljudi s priznanji in pohvaljenih TOZD, tako da se aktivno delo samoupravljavcev vidi tudi izven naše delovne organizacije. Med lemi izbranimi je tudi osnovna organizacija sindikata TOZD GE Jesenice. Letos so dobili namreč srebrni znak sindikata in ob tej priložnosti je predsednik OOS Viljem Zrim povedal naslednje: »Mislimo, da smo letošnje priznanje dobili zasluženo. Čeprav smo bili tudi presenečeni. Danes ima sindikat Pri nas že toliko veljave, da več ali manj sodelujemo povsod. V sekretariatu se domenimo in prek njega tekoče spremljamo vsa dogajanja. Sindikalno delo je drugače zelo zahtevno delo; to pomeni — posvetiti je treba vsaki stvari dovolj časa in veliko prostovoljnih ur. Zato je marsikoga težko pripraviti za delovanje, v katerem izmed organov sindikata In tudi ti, ki so že člani teh organov, niso vedno pri volji opravljati svoje dolžnosti. Seje redno sklicujemo, vendar se nam včasih zgodi, da smo komaj sklepčni. Kljub tem težavam Pa smo nekaj pomembnih nalog za letošnje leto že opravili. Evidentirali smo še kandidate za samoupravne interesne skupnosti, za organe za skupščino; teh evidentiranih kandidatov je 24 iz naše TOZD. Za lastno temeljno organizacijo pa smo kar nekoliko v zaostanku, saj za naše samoupravne organe še nismo resno Pristopili k evidentiranju. Kar se tiče zakona o združenem delu smo že razpravljali in predelali obširen program uvajanja njegovih določb. Po počitnicah bomo še bolj natančno razpravljali in uresničevali te določbe. Kakšnih dodatnih posebnih nalog do konca letošnjega leta nismo zastavili, saj menimo, da ni treba natrpati naloge samo v načrte, ki bi jih kazali v poročilih, ampak zastaviti toliko ciljev, kolikor mislimo, da jih lahko uresničimo. Poleg teh bo prav gotovo prišlo na vrsto še dosti tekočih problemov, ki jih bo potrebno hitro in uspešno rešiti.« Ma praksi se izve marsikaj novega Na Jesenicah vsako leto nudijo »dom« nekaj praktikantom. Med njimi je tudi Dušanka Milenkovič. Delati je začela 1. julija, nadaljevala pa je kar do 15. avgusta. Delo v naši TOZD ji je očitno tako všeč, da je zaprosila za štipendijo, obiskuje nam- Dušanka Milenkovič reč III. letnik ekonomske srednje šole: »Ves čas sem delala v kadrovskem oddelku, sedaj pa bom poizkusila tudi malo v skladišču, Delo mi je zelo všeč, čeprav sem v gradbenem podjetju prvič na praksi. V začetku me je bilo kar malo strah, saj nisem poznala ljudi. Danes pa je prav prijetno. Dosti mi je pomagala tovarišica Tarmanova, ki mi je naložila tudi zanimivo delo. Poiskati sem morala starostni sestav za boleznine. To mi je vzelo kar dosti časa, saj sem delala cel teden. Tu v sk’a-dišču sedaj pišem prejemnice, odgovarjam na telefonske pozive, Doma sem z Jesenic in prav rada bi videla, da bi mi odobrili štipendijo in bi tako naslednje leto lahko namesto prakse nadaljevala s službo pri pri vas. Denar, ki sem ga zaslužila na praksi, bom porabila za nakup šolskih knjig in seveda nekaj tudi za obleko.« Kako jedo na Jesenicah? Včasih pravimo, da za denar lahko dobiš vse, kar želiš. Ob takih priložnostih najbrž nihče ne pomisli, da vse tudi ni denar in kadar govorimo o hrani, bo to prav res držalo, saj lahko za majhne denarce okusno in obilno jemo. Prav tak vtis Vida Rozmanova v njihovem lepo obdelanem vrtu smo dobili, ko smo obiskali jeseniško menzo, se pogovarjali z vodjo kuhinje Vido Rozmanovo in tudi v »praksi« preizkusili njeno obvladanje kuharske sposobnosti, O svojem delu je pripovedovala takole: »V naši menzi kuhamo vsak dan 160 malic, 80 kosil in 60 večerij. Te naše obroke kuhamo in dostavljamo tudi na bližnja gradbišča, npr. v Moste, na jeseniška delovišča itd. Za tri obroke na dan delavec plača 35 din, ostalo pa regresira TOZD. V Gradisu sem sedaj že šest let. Naša kuhinja je primemo urejena, zato je v njej prijetno delati. Pri nabavljanju hrane si pomagamo malo tudi sami, saj vsako leto dobimo za ostanke hrane enega prašiča od kmeta, ki te ostanke vsakodnevno pobira. Zelenjavo nabavljamo preko trgovine Živila iz Kranja; za najnujnejšo zelenjavo — peteršilj, korenček, solata — pa smo uredile majhen vrtec zadaj za menzo. Urejanje tega vrtička je prav prijetna stvar, pokazala pa se je tudi izredno koristna. V kuhinji smo po-navadi dve ženski dopoldne in dve popoldne. Poskušamo pripravljati čim boljše obroke hrane, vendar včasih slišimo seveda tudi kakšno na naš račun. Ljudje imajo pač različne okuse, vendar zaenkrat kakšnih posebnih težav pri naših »odjemalcih« ni, le kadar skuhamo »klampfe« (vampe), se jim vihajo nosovi, pa tudi riža večina naših delavcev ne mara. Radi jedo fižol, polnjene paprike in podobno. Moram reči, da so pritožbe res zelo redke, tako da sem v zvezi s tem veliko na slabšem doma, kjer imam precej izbirčnega moža.« »Kar v redu je!« Tako nam je odgovoril Ibro Še-stan, ko smo ra vprašali, kakšno hrano imajo na Jesenicah. Potem je še dodal: »V Gradisu sem že sedmo leto, stanujem pa v samskem domu. Tam se seveda tudi hranim, in moram reči, da sem s hrano res zadovoljen. Kdaj pa kdaj skuhajo tudi riž, ki ga jaz ne vidim preveč rad na mizi, ven- Ibro Šestan dar takrat malo bolj trdo požiram, pa gre. Drugače pa je pri Gradisu tudi dobro, plače so primerne, čeprav bi najbrž vsi raje videli, da bi bile še večje. Tako torej ni posebnih problemov in zalo mislim še naprej ostati pri veliki Gradisovi družini.« N. M. Šanca junior — med počitniško prakso Panorama Javornika Še vedno na Javorniku Javornik je trenutno eno največjih gradbišč TOZD Ravne in najbolj rentabilno od sektorjev. V naselju Javornik je vseljenih 438 stanovanj, v izgradnji jih imamo 110 ter v planu za leto 1978 55 stanovanj. Gradimo tudi osnovno šolo s 26 učilnicami, telovadnico ter zakloniščem za 600 ljudi. Površina šole, namenjene za pouk, je 3400 m2, za ostale namene pa 1300 m2. V gradnji je tudi trgovski paviljon (polrr.ontažni sistem tip Gradis) s 475 m2 prodajne površine ter podružnica LB. Poleg teh gradbišč urejamo vse komunalne ureditve po urbanističnem načrtu naselja. Rudolf Ludvik Na bloku 10 se dela zaključujejo — 55 stanovanj bo vseljivih že letos jeseni Franc Krautberger — 60-Ietnik in 24 let pri Gradisu odhaja v pokoj. Je odličen zidar, vedno nasmejan, dobre volje in poln humorja. Med sodelavci v kolektivu je zelo priljubljen in pogrešali ga bomo, ko bo odšel v pokoj Gradbene jame in temelji nove šole na Javorniku Tu bo stal novi trgovski paviljon NADALJEVANJE Z 2. STRANI - NADALJEVANJE Z 2. STRANI - NADALJEVANJE Z 2, Rezultati... za posojilo po predpisih družbenopolitičnih skupnosti«. V Gradisu kot celoti se je ta postavka povečala več kot trikratno (!) in sicer od 6 na 19 milijonov novih dinarjev, to je toliko kot smo namenili za naše delavce sredstev iz sklada skupne porabe. Omenjenih 19 mio din smo plačali za: železnice, ceste, luko, energetske objekte in podobno »infrastrukturne objekte«, ki jih financira celo gospodarstvo Slovenije, namesto, predvsem koristniki (ceste na primer naj bi sofinancirali tudi z dajatvami od prevozov s težkimi tovornjaki s tujo registracijo, ki po drugi strani odvzemajo tovor naši železnici, ta pa zato posluje z izgubo, ki jo moramo tako mi pokrivati). @ Osebni dohodki — lahko bi bili še boljši Osebni dohodki in prejemki so porasli precej manj kot dohodek. Zato izpolnjujemo določilo skupščinske resolucije, kar zadeva delitev dohodka. Enako izpolnjujemo tudi interna merila. To velja za Gradis kot celoto. Sicer pa po obeh določilih ne izpolnjujejo meril (so negativne) samo tri TO^D. To je ob polletju v primerjavi s prejšnjimi leti. več kot zadovoljivo." Poprečni osebni dohodek na zaposlenega so v letošnjem polletju znašali 4519 dinarjev ali 12,7 °/o več kot v lanskem polletju, ko so znašali 4010 din. Skupaj s terenskim dodatkom, znižanimi dnevnicami in dodatkom za prevoz na delo pa je dobival Gradi-sovec letos poprečno 5565 dinarjev. Zaradi porasta življenjskih stroškov za 13,4 °/o, so se realni osebni dohodki znižali za 0,6 “/o, to je. ostali so približno na enaki višini kot lani. Ker je produktivnost, merjena z vrednostjo čiste proizvodnje na efektivno uro in to po stalnih cenah, padla za 4,5 °/o. V prihodnjih mesecih bi morali tedaj za dvig realnih osebnih dohodkov poskrbeti predvsem za dvig produktivnosti. Razmerje med najvišjim in najnižjim OD na uro znaša 7,6 : 1 kar je veliko, vendar manj kot je znašalo lani 8,1 : 1. Se vedno imamo preveliko število delavcev z nizkimi OD na uro; na primer 14 delavcev pod 12 din Iz teh podatkov razberemo, da so zadovoljivi tako v primerjavi z lanskim polletjem kot s planiranimi vrednostmi. V upanju, da smo preboleli pomanjkanje materiala pa tudi občas- na uro. Z letošnjim gospodarskim načrtom pa smo v sindikatu sklenili, naj ob koncu leta ne bi bilo delavca z nižjim OD na uro kot 14 din; zdaj jih je še nekaj sto! Poprečni presežki nad obračunskimi osnovami znašajo 12,8 ‘Vo. Razlike v presežkih med posameznimi skupinami delavcev niso velike in le v dveh TOZD — ena gradbena enota in en obrat — se presežki razlikujejo za več kot 50 %>, kar ni v skladu z internimi merili. © Letos ne bo rekordov — to je lahko tudi dobro Na koncu poglejmo še nekaj podatkov Sestavina I-VI 76 plan 77 I-VI 77 I-VI 77 I-VI 77 I-VI 76 plan 77 Število zaposlenih 6837 7087 7011 103 99 Vse ure v tisočih 7256 16375 7377 102 45 Efektivne ure 6268 14071 6330 101 45 Poveč. dohodek na ph 29,69 37,57 35,62 120 95 Osebni dohodek na ph 16,47 19.02 18,20 111 96 Ostanek dohod, na ph 5,21 8,59 6,38 122 74 no pomanjkanje del, lahko zaključimo, da bomo ob nezmanjšanih delovni! naporih zaključili letošnjo poslovno leto vsaj s poprečno zadovoljivimi rezultati. Stane Uhan Nov patent za uvedbo nagrajevanja po učinku v skupnih službah Bogat program založbe DE in drugih njenih dejavnosti Letos DELAVSKA ENOTNOST, glasilo Zveze sindikatov Slovenije, praznuje 35-letnico izhajanja. Ob jubileju je prav, da nas spoznate, da se seznanite z našimi dejavnostmi jn našimi prizadevanji, da bi glasilo slovenskih sindikatov še bolj približali članstvu. Vsi v uredništvu in tisti, ki smo kakorkoli povezani z Delavsko enotnostjo, se nenehno trudimo, da bi bil časnik predvsem glasilo tistega dela sindikalnega članstva, ki ima aktiven odnos do smotrov in nalog slovenskih in jugoslovanskih sindikatov. Novi vsebinski koncept, ki smo ga začeli uveljavljati pred dvema letoma, v znatni meri že odseva naša hotenja. O tem priča tudi stalno naraščanje števila bralcev in naročnikov; v dveh letih se je naklada skoraj podvojila. Danes že tiskamo 40.000 izvodov, kar se prej še ni zgodilo, Naša prizadevanja pa veljajo temu, da bi Delavsko enotnost prejemal vsak sindikalni aktivist, kar smo Delovodja Mirko Perjet in brigadir Pavel Ring pregledujeta armaturo pripravljeno za betoniranje na Javorniku Delovodja in strojnik morata tesno sodelovati Stran 6 * »GRADISOV VESTNIK« zapisali tudi v sklepih na zadnjem kongresu slovenskih . sindikatov, ko naj bi dosegli naklado Delavske enotnosti 60.000 izvodov, kolikor je sindikalnih aktivistov v Sloveniji. Znano je, da že četrto leto izhaja kot priloga DE tudi »Vzajemnost«, glasilo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Letos pa sta se ji pridružili še dve prilogi, in sicer »DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC« zdravstvene skupnosti Slovenije in »SINDIKALNI POROČEVALEC« republiškega sveta ZSS. Naša prizadevanja pa gredo zdaj tudi v smeri, da bi po novem letu DE začela izhajati dvakrat tedensko. Tako bi postalo informiranje sindikalnega članstva še bolj aktualno in učinkovito. Ob tej priložnosti bi vam radi predstavili tudi druge naše dejavnosti. Najprej nekaj o naši založbi. Osnovna dejavnost založbe je izdajanje sindikalne literature (najbolj znana je zbirka knjižnica SIDIKATI) ter sociološke in družboslovne literature. Med deli, ki smo jih izdali doslej, naj omenimo HIERARHIJO, INVENTIVNO DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU, EVROPSKO VARNOST IN SODELOVANJE in druge. Tik pred izidom iz omenjene zbirke pa so dela docentke dr. Ane Kranjc IZOBRAŽEVANJE — NASA DRUŽBENA VREDNOTA, dr. Firdu-sa Džinida VEDA O KOMUNICIRANJU in mag. oec Lojzeta Sočana POT V GOSPODARSKO RAZVITOST SLOVENIJE. Občasno naša založba izdaja tudi druga knjižna dela Med njimi naj omenimo najpopularnejšo folo-mo-nografijo »LJUBLJANA«, ki smo jo natisnili v nakladi 20.000 izvodov, v slovenščini, angleščini in nemščini. V okvir založbe sodijo še izdaje Zveze kulturnih organizacij Slovenije in pa Servis za izdajanje tovarniških glasil. Trenutno pomagamo pri izdajanju in urejanju že 14 tovarniškim glasilom. Ob koncu še tole: letos smo v Tavčarjevi ulici 5, v Ljubljani odprli prenovljeno knjigarno in prodajno galerijo. V njej je moč dobiti vso družboslovno in sociološko literaturo, ki izhaja v Jugoslaviji, vse jugoslovanske dnevnike, tednike in številne tuje časopise ter revije ter originalne slike slovenskih in jugoslovanskih samorastnikov. V knjigarni sprejmejo slike tudi v okvirjenje. Ce pa želite, da vam natisnemo, ali posredujemo kakršenkoli komercialni tisk (koledarje, prospekte, razglednice, tiskovine) ali izdelke za pisarniške potrebe (mape, etuije, albume ipd.), se prav tako lahko oglasite pri nas. Tudi to je ena izmed naših dejavnosti. IZREKI IN MISLI O LJUBEZNI O, lakota po drugih, čudna lakota, ki preži na nas kot volk na križpot-ju hrepenenja! Usodna lak o a, lov ginjenega ali divjega ljudožerca, ki rase pogled po divjačini, srep in sestradan pogled, ki ga zapiči v žrtev, katero je izbral.. . O, hrepenenje po spoznanju, ti si na dnu vse ljubezni — mračen obraz lakote! Bataille Ljubezen ni morda nič drugega kakor spoznanje ugodja. Balzac Ljubezen prične s čustvom, ki razvnema srce ljubimca, in ga nato umori, razbito igračo. Arabski spev Kakor dih pihlja ljubezen kamor hoče, in kjer je dahnila, tam se skuša utelesiti, kajti privlačnost je nekaj fizičnega, to se pravi telesnega. R. De Gourmont Ljubezen je najprej pogled; potem nasmeh; beseda; obljuba; srečanje. Ljubezen je sladkost življenja. Timayre Ljubezen je drug drugemu. sreča, ki jo dajemo Sand Ljubezen, kakor jo zapažaš v družbi, ni drugega kot izmena dveh mišljenj in stik dveh kož povrhnjic. Champfort Ljubezen je samo ene vrste, toda ima tisoč različnih posnetkov, La Rochefoucauld Ljubezen je sebičnost v dveh osebah. Boufflers Ljubezen je izmed vseh strasti najmočnejša, kajti ona napada istočasno glavo, srce in telo Voltaire Pri dvigu nosilcev v konstrukcijo je potrebno poskrbeti za varnost Medtem ko se prvi nosilec žc razprostira nad Grubarjevim kanalom drugi čaka na isto »usodo« < hi mi nipred Uvodna reč glavnog dšrektora ing. Saše Škulja Kad so prihvatili pian 1076 do 19S0 svi smo radnici Gradisa samoupravno odrediii ciljcve, interese pa i puteve i sredstva kako ustvariti i takodje povečeg preduzeča znaei samo nekolicina stepeniea ka visokem stepeništu napretka u razvijanju samoupravnih odnosa privredne i prih tiačen piojtam Srednjeročan plan u razvoju svake poveče zajed niče stručne rasti tako velike i uspešne radne organizacije, kao što je to Gradis, Prošlo tridesetidvogodišnje razdoblje neprekidne rasti i uspeha preduzeča piitvrdjuje gore pominjanu misao, Zasnivanje svakog gudišnjeg ili srednjeročmtg programa proizilazi iz ovog našeg dugoroenog usmjereuja razvoja samoupravnih odnosa. Radni ljudi Gradisa u prošlom vremenu postigli smo mnoge značajne uspehe, Više tisuča radnika samo-upravljača u raznim organima razvijajoče samouprave stvorilo je sa svojim radom današnji uzoran stepen samoupravne organiziranosti u našoj radnoj organizaciji Ovo po-tvrdjuju mnogobrojna javna priznanja i odličja. Radnici Gradisa u prošlom razdob-lju izgradili smo više tisuča važnih i stotinak najznačajnijih objekata u našoj republici. Veliki napori, kako bi bile zgrade kvalitetno i pravog vremena izg,radjene bili su nagradje-ni sa priznanjima i pohvalama naših investitora. U tak voj radnoj organizaciji radnik s radošču i gordošču udružuje rad. Minuli rad, iskustva i misli uz o, sve je to deo izhodišča za naš na-daljni rad. S ostvarivanjem ustavnih načela te odredba zakona o udru-ženom radu počeli smo rješavati nove velike zadatke. Obimno smo in-formisali sve radnike o sadržaju zakona o udruženom radu i o zadat-kih, koje moramo nužno oba viti. Pa i ne prodje dan, kad ne bi razgova-rali o radnim tezama i več priprem ljenim radnim materijalima za dopu-njenje našeg samoupravnog zakono-davstva. Kad sprovodimo u život zakon o udruženom radu koji detaljni-je opredeljuje nove ustavne odredbe, moramo izmedju ost.alog takodje opredeliti oblik ekonomskih odnosa izmedju radnika u organizaciji udru-ženog rada i to pri je svega odnosa u sticanju dohotka i odnosa u raspo redjivanju dohotka i čistog dohotka. Več u prvoj fazi pokušava! čemo što prije postiči dohotkovne odnose kod radova i gradnja, gdje sodeluje više naših pa i drugih OOUR Ubrzati moramo proces izgradjIvanja osnova i mjerila nagradjivanja po radu. S ovim i s boljom mehano-opremom, srriišljenim ulaganjem u radna postrojenja, postiči čemo veču produktivnost rada. Samo visoka produktivnost, naša marljivost na radu, korektnost u poslovanju na tr-žištu, kvaliteta radova, te razumno gospodarenje sa sredstvima omogu-čit če nam postizanje takvog dohotka, koji če omugučiti ostvariva-nje odredjenih ciljeva i interesa radnika svih OOUR. Uzimati u obzir i uskladjivati sve želje, ukupne interese i interese po-jedinih OOUR naš je naredni veliki zadatak. Instrument rješavanja ovog zadatka neka bude samoupravno dogovaranje izmedju naših a i drugih OOUR, U budučnosti treba dati podstrek jednakomerno razvoju svih osnovnih organizacija udruženog rada naše organizacije udruženog rada i jačati saradjivanje izmedju OOUR a istolako i solidarnost. Moramo biti svjesni, da iza svakog stvorenog dohotka stoje več u nap-red odredjene i poznate obaveznosti do naših programa i do društva, Da bi postigli zajedničke ciljeve, potrebno je udruživati sredstva na nivoju naše organizacije udruženog rada po i na drugim nivojima naših društ-venoekonomskih povezivanja. U procesu kontinuisanog planiranja stalno čemo davati podstrek i ubedjivanje ulaganju u programirane investicije, u mehanoopremu, u obrazovanje kadrova i u društveni standard. Iz uporednih analiza 15 največih slovenačkih gradjevinarskih preduzeča za godinu 1976 izlazi, da smo u protekioj godini dobro radili i privredjivali. Ali podatak o rastu mehanoopreme u prošioj godini u Gradisu je lošiji nego prosječno svih 15 uporedjenih preduzeča. Ovo nam diktira da u ioj godini i u naredmm godinama ovaj pokazatelj treba popraviti, kad znamo, da planiramo naš daljnji rad baš na osnovu visoke mehanoopreme i produktivnosti. Pored uiaganja u tehnologiji! naše primarne delatnosti potrebno je po-svečivati veču pažnju ulaganju i razvoju pogona. S dosadašnjim radom i afirmacijom naši pogoni su stvorili solidnu bazu za brži razvoj na njihovem području Razvojna služba u pveduzeču morat če ispita-ti i provjeriti ove mogučnosti. Čvrsto povezivanje obojice biroja s ostalim OOUR gradjevinarske operative omugučit če. pa i tražiti povečanje kapaciteta u jednom i drugem birou. Tako imaju radnici u tednom i drugom birou mogučnost. da pvedju — dakako uz nemalo naprezanja — u viši i širi oblik saradji-vanja u investicijskim gradnjama objekata. Pri tom imam na umu djelat-nosti consaldinga i inženiringa. Uz poželjan razvoj svih OOUR ne smijemo zaboraviti na odgovara-juči razvoj radne zajednice za obav-Ijanje zajedničkih poslova. Potrebno je stvoriti šlo čvršče i bolje povezivanje izmedju OOUR i ove zajednice te ih programirati i razvijati tako da če biti sposobna rješevati sve zadatke povjerene sa Strane OOUR. Gradis jedna je od rijetkih organizacija udruženog rada gdje več funkcioniše interna banka. Sad u vreme osnivanja osnovnih banaka i uopšte bančne organizacije i mi moramo definitivno formirati institu-ciju naše interne banke. Funkciju interne banke prije svega razumije-ti je u smislu razvijenih i organiziranih finansijskih službi i ne kao banku u običajnem značenju ove ri-ječi. Interna banka neka bude in-strumenat. samoupravne organiziranosti osnovnih organizacija i orsani-zator finansijskih tokova nalaganja i udruživanja sredstava, dakle izvršilne samoupravnih odiuka i prim-Ijenih programa. Interna banka neka ima i funkciju pračenja i izvršava-nja zadataka samoupravnih odiuka na području povezivanja našeg preduzeča sa drugim organizacijama udruženog rada, osnovnim bankama, investitor! itd. Potrebno je i nastavljati rad na udruživanju poj edin ih OOUR ili organizacija udruženog rada sa drugim asociacijama udruženog rada Suradnja našeg OOUR LIO Škofja Loka u GLG Bled kao s OOUR. su-djelovanje Gradisa u GAST, dava-nje sredstava i rada Gradisa u uiaganja Cementare Anhovo, u radnu organizacijo PROD, u izgradnju tu-rističkog kompleksa Červar itd., sve to je več danas poprište povezivanja i našeg uiaganja rada i sredstava iz-van našeg preduzeča. Morat čemo nastaviti rad u raznim oblicima udruživanja naših OOUR, s drugim OOUR i OUR. Pri-tom morat čemo polaziti od naših interesa i voditi računa o interesima Izgled Karlovškega mostu bo kmalu drugačen, saj se prvi nosilci že razprostirajo od opornikov do prve podpore udruženih partnera. Kako bi ispunili naše programe, želje i zahtjeve radnika, morat čemo i u buduče imati u vidu pobolj-šanje društvenog standarda, standarda naselja na gradilištu, brži gradnji samačkih domova, stambeni izgradnji za naše radnike i rekreaciji. U cen.rima naših OOUR potrebno je u narednitn godinama izgraditi još samačke domove i u primorskim i u piamnskim piedehma dopunska le-žišta u našim odmaralištima Sa vlaganjem u stambeni standard našiti radnika i puied sledbovanja osnovnih ciljeva stambene politike dostiči čemo i zadovoijavajuče uslove za efi-kasmju politiku kadrovanja. Da oi tako sljediii ciljeve našeg razvoja, potrebno je naročilu brigu posveči-vati odgoju miadih, kvaliiikovanih i stručnib suradnika Visok stručni nivo naših radnika jedan je od uslo-va za dostizanje dobrih lezulia.a, visoke kvalitete rada i pravovremenog ispunjavanja zadataka. Afirmacija našeg pieduzeča, ugledan glas o kvaliteta rada, te dob ti medjusobni odnosi pak su jamstvo za pribav-ljivanje novih radova. Do danas iz-boreni ugled Gradisa traži od nas da jačarno ulogu Gradisa u slove-načkom i jugosiovenskom prostoru, tako u razvoju samoupravnih odnosa kao i na području društveno eko-nomskog razvoja i stručno tehničkom području. S izvršenjem svih planiranih pa i u ovom članku pominjanth zadataka dostignut čemo što želimo i što društvo od nas očekiva, zadržat čemo siavu solidne radne organizacije tako da svaki naš radnik može se ponositi sa Gradisom. S dobrom organi-zacijom, tehnologijom i uspehi utvrdjivat čemo prije svega naše po znato jedinstvo i tako svima u zado voljstvo upravljati radnu organiza ciju po samoupravnom putu uspeha i radnih pobjeda napredi Dragi drugovi — čitaoci! Ispred vas nalazi se prvi broj (2 Strane) Gradisovog vestnika v vašem jeziku. Za početak vrlo skromno ali uz vašu saradnju bil če svaki broj veči i lepši. Pošto je u Gradisu preko 60 9U radnika iz susjednih republika, u glavnom iz BiH, smatrali smo za vrlo potrebno, da nekoliko stranica Gradisovog vestnika izdamo u srbskohrvatskem jeziku. Tu ideju potvrdila je i konferenetja Saveza sindikata i saveza komunista. Informisanje je dio samoupravnog razvoja u Gradisu i iilave naše društvene zajednice. Na putu jačanja demokratije slobode čovjeka, izpred nas su zadaci daljneg orgamzovanja, i razvijanja društveno ekonomskog i političkog života u društvenoj bazi — u organizaciji udruženog rada (TOZD), i u delegatskom sistemu. Ostvarivanje u tom smjeru doprinosi i svestrani samoupravni razvoj informisanja. Sigurno je, da sve potrebne informacije nečemo moči objavlji-vati samo putem Gradisovog vestnika, nego če i dalje postojati potreba za kombinovanje različnih usmenih i pismenih stalnih ili povrememh oblika komuniciranja sa učeščem i saradnjom svih radnika u udruženom radu. Ovo informisanje bit če uspješno samo ako budu zborovi radnika dobro radili pa i samoupravni organi, radnička. kontrola i sve drvštveno-političke organizacije. Zakon o udruženom radu več je u osnovnim, elementima obu-hvatio i problema!iku informisanja u udruženom radu. Taj jasno traži, da radnici moraju. bili obuvešteni o cjelokupvom poslovanju svake TOZD, o materialno finansijskom stanju, o sticanju i raspo-deli dohotka, koristenju sredstava, o rezullatima, ost var en im v udruživanju siedstava iz minulog rada, stvaranju društvene zašlite,. kao i svim drugim pitanjima u interesu upravljanja i odlučivanja radnika. Radnici imaju pravu i dužnost, da traže obaveštenost o radu i izvrševanju odiuka radvičkog saveta i o svemu što se do-gadja u organizaciji udruženog rada. Pošto želimo, da dobimo i povratne informacije, molimo vas, da i vi, dragi čitaoci pišete o vašem radu, odnosima, vašem životu na gradilištu, o kultu* unrn, športuom radu i da dajete nove prijedloge za bolji rad i radne uslove na vašem gradilištu. Svaki objavljivim članak plati se ovako: za vesti i poročila (različni članki) 0,80 din za jedan red, za stiku 30.00 do 50 00 din t za karikature 50,00 din. Želimo, da što više pišete, a što napišete, šaljtte na adresut Uredniški odbor Gradisovega vestnika Gradis Ljubljana, Smartin-ska 134 a. Odamuirni urednik Lojze Cepaš Polugodište je prešle -rezultati nisu lesi Plati smjernica za oejenu rezultata pestovanja Sve poslednje godine uspunjavaii smo iznenadjujoče tačno na kraju godine godišnji privredni plan Gradisa kao ejeline Razlike su bile obično za svega par procenata. Zato su u vreme polugodišnjeg obračuna zam-mljiva uporedjivanja ispunjenja go-dišnjeg plana. Proštu godinu ispunili smo sa 37 V« planirani ukupni dohodak za polugodište a ove godine 42 °/o — dakle više (što je dakako i povolnije). Ne-što ovako je i sa dohotkom kojeg smo prošle godine (u prvih 6 meseci) do-stigii 40 »/o a ove godine 43 %. Ovi podaci nagovieštavaju, da Sastojak I-VI 76 Vrednost proizv 1590 Vrednost čiste proizv. 1184 Ukupni dohodak 1613 Materialni troškovi 1190 Društveni proizvod 423 Amortizacija 47 Dohodak 376 O pse g rada mjeren sa prvim, drugim i trečim sastojcem prevazilazi prošiogodišnjeg za 5 "/o do 8 "/o; to je pak manje nego što su poraste ejene u proseku Gradisovih OOUR, naime za 9.3 8/o, To znači, da se re alni opseg rada smanjio u usporedbi u 1976 godini! Najnižji indeks povečanja (102) iška zu ju materialni troškovi, S tim se povečala ekonomičnost našeg pošlo vanja, koja je bila gotovo uvjek naša slabost, Dakako, rezultat povoljnog kretanja troškova je u s razmjerno povišenju društvenog proizvoda i dohodka. Briga — i novac za proširavanje naših proizvodnih mogučnosti popusta Amortizacija je porasla u normalnim granicama ali samo na račun minimalne amortizacije. Manje povolj-na ili čak zabrinjavajuča (loša) poli- Sastojak I-VI 76 Dohodak 376 Obaveznosti 77 Cisti dohodak 299 OD i OP 230 Ostatak dohotka 69 Poslovni fond 40 Fond zajedničke potrošnje 18 Rezervni fond H imamo ove godine veče mogučnosti za izvršenje i prevazitaženje plana nego u prošioj godini Kao Sto znamo, u bitnim saslavnim djelvvima plan prošle godine ispunili smo — vrednost čiste proizvodnje i društve. ne proizvodnje sa tačno 100 "/». Sa takvim uvodom možemo ustanoviti, da su polugodišnji rezultati poslovanja u godini 1977 povoljni kad znamo, da su planirane vrednosti realne ili čak optimističke. Realni obseg rada nije se povečao Promotrimo nešto komparativnih podat.aka — u mio din Plan 77 I-Vl 77 I-VI 77 I-VI 77 I VI 76 plan Ti 4209 1699 107 40 3339 1244 105 37 4175 1739 103 42 2972 1216 102 41 1203 523 124 43 113 50 107 44 1090 473 126 43 tika kaže se u kretanju ubrzane amortizacije, koja je najviše neposredno odredjena za povečanje naših mogučnosti. Prošle godine u vreme polugodišta snosila je 18 0 mio din, a ove godine u isto vreme 16,7 mio din ili 7 % manje Ako znamo, da ove godine nismo revalorizirali osnovna sredstva — morali bi ih u prosjeku za otprilike 7 °/o — onda imamo stvarno zbog utica j a inflacije ispad tih sredstava za 14 •/». Tako nije nista neobično ako je grupa 15 največrh gradjevinarskih preduzeča Slovenije prestigla Gradis u mehanoopremi (vrednost sredstava na zaposlenog)! Raspodelu dohodka prikazivamo u narednom pregledu: Obaveznosti nas guše Več treču godinu uzastopce — od periodičnog i završnog obračuna do narednog periodičnog i završnog obračuna konsta!ujemo i upo/.oravamo: prestajamo sa povečavanjem oba- veznosti pa nek su to zakonsko, ugo- I-VI w l-VI 77 l-Vl 77 1090 473 I-VI 76 126 plan 77 43 226 117 153 52 864 356 119 41 605 268 117 44 259 88 127 34 171 54 135 31 67 19 108 29 21 15 133 68 vorno ili samoupravno odredjene! Dali nije više nego jasno, da je kod 8 Vu povečanja ukupnug dohotka povečanje obaveznosti za 53 V« absurdna činjenica? Još pre dve godine u prvih šest meseci obaveznosti pret-stavljale su 16 V« dohotka prosi u godinu več 20°/«. plan 1977 pa je čak predvidio blago povečanje deleža na 21 "/o, ali tada nije bilo moguče računati s iznenadiujučjm delež,-im 25 ”/o (!) nakon 6 meseci ove godine. loš pre dve godine obaveznosti bile su za 30 + niže od ostal ka dohotka, a sad su za 33 % više od ostat k a dohotka i još — u ovom oslatku dohotka 'ia-lazi se skoro jedna Irečina obaveznosti do nerazvijenih i do društveno političkih za jed ni ca ilakozvanih ne-ukalkulisanih obaveznosti). U polu-godišfu prošle godine o v ih »neukai-kulisanih« obaveznosti bilo je mnogo manje svega 18 % od ostatka dohotka. S ovakvim tempom povečanja sva-kojakih obaveznosti zaista nečemo moči proširivati svoie mogučnosti ni u SPO na ni drugd je Dali je moguče, da naši delegati u OOUR nisu »na-oružani« s ovim podacima njihovih OOUR, koje bi morali u njihovim društveno političkim zajednicama (cpčine republika) posredovati, tako da se na kraju i odporu politici »te-sterenja grane na kojoi sedimo«, Pogiedajmo u bilans uspjeha svog OOUR pod tekuči broj 76 i nacičerno postavku »raspo red ji vanje čistog dohotka za poslovni fond — za kredit po propisih društvenopolitičkib za-jednica«. U Gradisu kao ejelini ta postavka porasla je više nego iro-struko (!) dakle od 6 na 19 milijuna novih dinara, baš toliko koliko sredstava smo namjenili za naše radnike iz fonda zajedničke potrošnje. Spomenutih 19 mio din platili smo za: žel jezni ce, puteve, luku. energetske objekte i slične »infrastrukturne objekte« koje finansira ejelokupna privreda Slovenije umjesto (prije svega) korisnici (puteve za jirimer mogli bi finansirati i sa dažbinom od prevoza s teškim teretnjacima tudje registracije, koji na drugoj strani oduzimajo teret i posao našoj željez-nici pa ta baš zato posluje s gubitkom kojeg moramo i mi pokriti). Lični dohotki — mogli bi biti još kolji Lični dohotki i primanja porasli ru prilično manje kao dohotka Zato is-punjavamo odredbo skupščinske resolucije što se tiče raspodjele dohotka. Istotako ispunjavamo naša interna mjerila To važi za Gradis kao celinu. Inače po jedrn i drugi odredbi ne ispunjavaju merila (negativni su) samo tri OOUR L Oovo je u polu-godištu u usporedbi sa preteklim godinama više nego zadovoijavajuče. (nadaljevanje na 8 strani) »GRADISOV VESTNIK« A Stran 7 (nadaljevanje s 7. strani) Ove godine neče biti rekorda — ali to može biti i dobro Prosječni lični dohotki na zapos-lenog u ovom poiugodištu iznostili su 4519 din ili 12,7 "/o više nego o proš-logodinšnjem poiugodištu kad su iz-nosiii 4 010 din. Ukupna s terenskim dodatkom, sniženim dnevnicama i dodatkom za prevoz na radno mesto gradisovac dobivan je ove godine prosječno 5565 dinara. Zbog porasta životnih trošaka za 13,4’/» reaini lični dohotki smanjili su se za 0.68 "U<. to jest, ostali su približno na istoj višini kao prošle godine. Zato što je produktivnost mjerena s vrednostjo čiste proizvodnje na efektivni čas i to uz stalne cijene, pala za 4,5 •/*, moramo se u narednim mjesecima za porast realnih iičnih dnhntka pobrinuti za porast produktivnosti Odnos izmedju najvišim i najnižim ličnim dohotkom za čas, iznosti 6,1 : 1. čas od 14 din; sada ih ima još neko- što je mnogo, ali ipak manje nego što je iznosio prošle godine — 8,1 :1. Još uvjek imamo previse radnika sa niškim ličnim dohotcima na čas: na primjer 14 radnika ispod 12 din na čas, a u sindikatu smo u vezi s ovo-godišnjim planom zaključili neka ne bude na kraju godine ni jednog radnika s nižim ličnim dohotkom na liko stotina! Sastojak I-VI 77 Broj zaposlenih 6837 Svi časovi u tisučih 7256 Efektivni časovi 6268 Povečan dohodak na ph 29,69 Lični dohodak na ph 16,47 Ostatak dohodka na ph 5,21 Iz ovih podataka možemo razabra-ti, da su oni zadovoljavajuči — tako u usporedbi s polugodištem prošle godine kao i s planiranim vrednosti-ma. U nadi, da smo preboljeli oskudicu s materijalovima i istotako povreme- Prosječni višak nad obračunskim osnovama iznosi 12.8 °/o Razlike u viškovima izmedju pojedinih grupa radnika nisu velike i samo u dvije OOUR — jedna gradjevinska i jedan pogon — viški razlikuju se za više od 50 °/o što nije u skladu s internim mjerilima. Na kraju pogledajmo još nekoliko podataka: I-VI 77 I-VI 77 1-V1 76 plan 77 I-VI 76 Plan 77 7087 7011 103 99 16375 7377 102 45 14071 6330 101 45 37,57 35,62 120 95 19,02 18,20 111 96 8,59 6,38 122 74 nu oskudicu radova, možemo zaključiti da čemo uz nesmanjene radne napore završiti ovu poslovnu godinu barem s prosječno zadovoljavajučimi rezultati. Stane Uhan Oaieki krovov! Slambena izgradnja Svi su izgledu da obim stambene izgradnje u ovoj godini neče biti u skladu sa društvenim potrebama i deklarisanom politikom stambene privrede. Može se, čak, očekivati i neprijatna činjenica da ovogodišnja izgradnja stanova bude manja od os-tvarene u prošloj godini Tako bi se dogodilo, još jednom. da na jednoj strani imamo sasvim odredjene i direktne stavove najviših državnih i partijskih institucija i organa o potrebi veče i brže stambene izgradnje, a na drugoj strani, suprotno torne, redovolina realizacija gradjevinska operative i drugih faktora koji bitno utiču na intenzitet, izgradnje stanova i sprovodjenje stambene politike. Ka-da se ima u vidu sta stan znači za radnog čoveka onda, razume se, či-tav ovaj problem usporene, odnosno nedovoljne stambene izgradnje po-red svog privrednog dobija i jednu mnogo važniju socialnu pa i politična komponentu. A kada stambena izgradnja i dalje poskupljuje onda je to dovoljno da se konslatuje da pitanje stambene politike kod nas ne samo da nije rešeno nego da treba očekivati da če još duže biti na dnev-nom redu. Podsticaj za ovo nimalo vedro razmišljanje pruža najnoviji izveštaj Saveznog zavoda za statistiku prema kome je u prvoj polovini ove godine završeno 14.578 stanova ili za 11 odsto, odnosno za 1 866 stanova, manje nego u istom periodu prošle godine. Da bi stvar bila još nepovoljni-ja i broj nezavršenih stanova je ma-nji Njih je za 4 odsto, odnosno za 3.936 stanova manje u odnosu na stanju zabeleženo u prvih šest meseci prošle godine. U prvoj polovini ove godine, kažu statističari, opala je i izradnja stanova koji se grade za tržište, u odnosu na isti period prošle godine. Završeno je 5.500 stanova manje, odnosno za 9 odsto manje. Učeščs tih stanova u ukupnom broju zavrženih stanova odpalo je 72 odsto u prvom polugodju prošle na 70 odsto u prvih šest. meseci ove godine. Medjutim, troski izgradnje stanova i dalje ne miruju. Vrednost izvršenih radova na stambenim zgradama pokazuje u prvoj polovini ove godine porast od 12 odsto, u odnosu na isti period proš-ie godine. Kad več govorimo o izgradnji stanova možemo se podsetiti na podatke koji sire iiustruju stanje sa našim ukupnim stambenim fondom Tako, na primer, krajem marta. 1951 godine statistika je zabeležila da smo ras-polagali sa 3,490.000 stanova, a na kraju 1976. godine zabeleženo je ne baš veliko povčanje stambenog fonda — 5,797.000 stanova. Površina stanova u 1951. godini iznosila je ukup-no 144.241.000 kvadratnih melara, a u 1976 godini 298,568.000 kvadratnih metara Presečna površina jednog stana u 1951. godini iznosila je 41,3 kvadratna metra, a u 1976. godini 51,5 kvadratnih metara. Prosečna površina stana za jedno lice iznosila je u 1951. godini 8,7 kvadratnih metara, a u 1976. godini 13.8 kvadratnih metara. U ovim godinama prosečan broj lica koja su koristila jedan stan bio je u 1951. — 4,7, a u 1976 godini 3.7 lica koristilo je jedan stan. Inače, u 1951, godini bilo je, prema statistič-kim podacima preko 16.5 milijona Jugoslovena, a u 1976. godini preko 21,5 miliona. J. Petrovič Hitro in kvalitetno Pera Sreškovič sa humorističke moke (Savremene meditacije) Bolovanje Kod nas jedna šestina na bolova-nju zbog brazde. Petini pogoršalo od hladnog, fri&iderskog obroka u pre-duzeču. Četvrtina se prejela na svečanom ispračaju komercijalnog di-rektora Trečina počela da kašljuca zbog nagle pramene klime, dolaslcom sa odmora, polovina otišla kod ortopeda Kažu. od žalosti što je kasa OOUR zajedvičke službe na stakle-nim nogama. Ipak, i homogen smo mi kolektiv... Svi zajedno se razbolesmo zbog onih ostalih. Tarifni vetrovi Culi ste. valjda. da nam predstoji novo ledeno doba i klimatski rat. A ja sam to doba osetio od kal.o mi sc lični dohodak našao u fnžideru. Sla čete, nišam znao odakle u kli-matskom ratu glavni tarifni vetrovi d.uvaju. Ma čemu futbai stoji Ima, čini se. nezdravih stvari u našem fudbalu. Neki misle da bi mu, umesto bolesničkog kartona, trebalo dati ispisnički erveni karton dok ne ozdravi. Neki predlažu dijalizu za novu krv. A ja mislim da bi naš judbal trebao da poseti ortopeda ■. . Nešto škripi u onome na čemu naš fudbal stoji. Evtanazija za fondove Skuplje i kemijsko čiščenje. Ako, ako, znam ja fleke da vadim debelim dnevnicama. Skuplje frizerske usluge. Pa lepo, friziraču malo cifre v putnom nalogu. Skuplje i tapetar-ske usluge Dobro, staviču na tapet još jedan dan boravka na simpoziju-mu. Skuplje kozmetičke usluge. Nema veze. napuderisaeu putni nalog izdacima za usluge sopstvenih kola, Skuplje pedikirske usluge . . . Znam, podrezače mi blagajnik koji sat u obračunu dnevnica. Ali. ja znam i tu da grebem ... Dan ima veče, opet, večerinke i nočnu reprezentaciju To je prava injekcija da se fondovi bez-bolno uspavaju. Prsti Hteli prsti da izvrše razpodelu do-hotka. Onom malom prstu, mada se i bez njega ne može, pripada tačno do nečijeg stomaka. Domalom prstu oko brade srednjeg prsta. Srednji prst udara dohotkom u plafon. Ali ako treba menjačemo i plafone. Kažipr-stu, takodje, pripada dosta, jer je shvatio značaj preraspodele i uka-zao na potrebu izdizanja plafona. A palcu? Palcu po malo od sva-kog prsta i računica čista.. . Znate, u njegovim je rukama i poenterska lista. Podpora konstrukcije na levem bregu za bočne premike konstrukcije pri izgradnji Karlovškega mostu Na desni Gradis, na levi pa naša konkurenca v Velenju — Vegrad Stran 8 * »GRADISOV VESTNIK« Zaštita na radu Ohrabrajuči rezultati u zemlji ali ne i u našem preduzeču Udružem napori osnovnih in rad-nih organizacija udruženog rada, inšpekcijskih službi, sindikata, struc-rnh službi i drugih društvenih faktora doveh su do ohrabrujučih rezultata: prošle godine zabeležen je io sada naj manj i procenat povrcdjiva-nja radnika na radu — 50 povreda na hiljadu osuguranika. Zabeležene su, takodje, i značajne promene u po-boljšavanju uslova rada i unapredji-vanju radne sredine. O vi procesi inicirani su, pre svega, naporirna da se realizuju ustavna opredeijenja o pravu radnih ljudi na siguran i zdrav rad, U udružcnoin radu razvijena je široka normativna delatnust usvajanjem samoupravnih sporazuma, pravilnika t drugih akuta iz oblasti zaštite na radu. Karakteristično je da se, paralelno s donošen j etn novih ustava i jačanjem uloge neposrednog proizvodjača kao samoupravljata i otkako je ustavnim i zakonskim odredbama precizni je definisana zaštita na radu kao pravo i obaveza, vec nekoliko godina sma-njuje broj povreda na radu. Prošle godine u celoj zemlji Ddo je 11.195 povreda manje nego u 1975, a broj izgubljenih radnih dana zbog povreda smanjen je za 70.559. U nekim republikama i pokrajinama zabeleženi su još bolji rezultati (u Makedoniji je bilo, samo 31 povreda, u Crnoj gori 38, Vojvodini 48 povreda na 1000 osiguranika), Doduše, negde se beleži i porast povreda, kao na primer u SAP Kosovu (59), Sloveniji (56) i Bosni i Hercegovini (54). Da mogučnosti na planu manjenja povreda nisu još ni izdaleka izkoriščene najbolje svedoče inšpekcijski izveštaji prema kojima je u 36.607 pregledanih organizacija ustanovije no 94.736 raznih nedostataka u oblasti zaštite na radu. Do kraja prošle godine odklonjeno je oko 70 odst.o ovih nedostataka koji se najčešče odnose na gradjevinske objekte, šlo otežava opšte uslove rada, zatim na mašine i uredjaje, što povečava opasnosti od povredjivanja, i na električne instalacije koje su cesti uzročniei najtežib povreda, česti ne-dostaci su i u pogledu primene ličnih zaštitnih sredstava, pa i njih nabav-ke jer se i na torne ponegde »štedi«. U Gradisu situacija je sledeča: U sedam mjeseci ove godine broj nezgoda na radu povečao se (u usporedbi sa istim razdobljem prošle godine) za 69 primeraka. Istotako povečao se broj zaposlenih radnika prosječno za 280. To znači, da je broj nezgoda u ovoj godini znatno viši od broj a prošle godine kod nešto veče zaposlenosti; a naročite zabrinjavs-juča je činjenica, da smo imali cve godine 3 primjera smrti, a u istom razdobij u prošle godine samo jedan. Nezgode u 1977. godini Broj nezgoda 1976 1977 januar 5 8 februar 39 65 marec 34 41 april 38 54 maj 38 42 junij 33 39 julij 51 39 Skupaj: 238 307 Tako to u Gradisu. Da se vratimo opet Jugoslaviji: Organ1 inšpekcije u federaciji rada bili su veoma energični: pored pismenih zahtjeva, da se nedostaci ot-klone u odredjenom roku, u Jugosis1 . viji bilo je i dosta zabrana rada (3.330), mandatnog kažnjavanja, 6.182. prijava kod sudije za prekr-šaje i 683 prijava za krivično gonjenje. Medjutim kod sudije za prekr-šaje izrečeno je svega nešto preko tri Hiljadi kazni, a verovatno nista nije bolje ni kod krivičnih prijava. Ovakav stav sigurno ne deluje vas-pitno i prema mnogim miši jenjima trebalo bi poostriti kaznenu politiku u ovoj oblasti jer se radi o ata-cima na ljudsko zdravlje i integritet koji se ničim ne mogu pravdati, pa ni nikom navodnom štednjom i »dobrem namerom«. No, dok broj povreda opada zabri-r.java porast profesionalnih obolenja kojih je prošle podi ne bilo za 23 od sto više nego 1975 U nekim republikama došlo je do. za ista, enormnng propasta ovih obo-ljenja ko. na primer, u SR Hrvat-skoj za 67,1 odsto u užoi Srbiji za 50,6 odsto. Problem profesionalnih obolenja zahteva studioz.no proučevanje jer se radi o pojavima koje se te.ško otkriva.iu, a službe medicine rada su slabo materialno i kadrovski opremljene Profesionalne bolesti nisu samo proizvod razvoja tehnologije. nego još češče i njene zastarelosti i uslova u kojima se radi — aero-zagadjenje. neadekvatna mikroklima, razna zračenja, buka, vibracije, neodgovarajuče osvetljenje, visoke i niške temperature, izloženost atmosferskim uticajima, vlaži, promaji, i drugo, Utoliko su mere preventive i napore da se poboljšaju uslovi rada urgentni.ii zadatak. U prvoj polovini ove godine, jugosiovenski gradjevinari izgradili su na stranom tržištu objekte u vrednosti od 378 miliona do-lara, što je za 17,5 odsto više u poredjenju sa istim prošlogodišnjim periodom. Takodie je ugovoreno radova za preko 710 miliona dolara, odnosno za 10,4 odsto više nego prošle godine u isto vreme. C vi podaci, reči t i je nego ikakav komentar, govore o nastupanju naših neimara u inostranstvu. Uspeh, započet pre gotovo dve dece-nije, nastavljen je i ove godine. Kapaciteti jugoslovenskih gradje-vinara zaposleni su na gotovo sv im kontinentima (izuzev Avstralije) u preko četrdeset zemlja. Ni svetska privredna kriza, koja je znatno smanjila investicionu aktivnost, nije zaustavila zabuklalost gradje-vinara van granica zemlje. Lako se u pojedinim zemljama smanji-vao obim radova, pronalazili su nova tržišta i uprkos teškočama konstantno povečavah vrednost radova. Na evropskem kontinentu, naši gradjevinari ima ju zaposlene kapacitete u 17 zemalja, u kojima su obavili radove za 132 miliona dolara, što je za 16,2 odsto više nego u prvom polugodju prošle godine. Naj veča vrijednost radova obavljena je u afričkim zemljama — preko 157 miliona dolara, ili za 9,2 odsto više nego lane. Nigerija, Libija, Zambija, Alžir i druge zemlje Afrike. I Gradis uspešno uključio se u rad u inostranstvu. Još u 1964 godini počeli smo da izvedimo investicione radove u SR Njemaekoj, gde uspešno radi OOUR Frankfurt, Vrijednost izvršenih radova u razdobij u 1964—1976 godine iznosi 61,985.000 DM. Radnici OOUR Frankfurt podigli su u proteklom razdoblju mnogo značajne objekte u SR Njemačkoj U pripremi su radovi u Egiptu i Iraku. Predstavniki na.šeg poduzeča obiskali su ostale zemlje u razvoju i vjero-vatno čemo i tu uspeti. U Gradisu se več pripremaju grupe struč-njaka, koji budu spremni, da preduzmu bilo koji posao u inostranstvu. Mini basne ODA JEDNOM BIKU Kao najjači bik u areni, otpratio je mnoge čuvene toreadore na onaj svet. Jednoga dana izadje pred njega mlad, još neiskusav torero, i pošto stade ispred ograde borilišta poče bika da izaziva. Bik se odmah zalete i... 1 umesto da još jednog protivnika izbaci iz arene, osta, ovaj, slomljenih rogova, kraj tvrdog zida. Jadnik. nije shvatio da mladi torero pobedjuje JER IMA JAKU ZA-LEDJINU. SLON I PERSPEKTIVA Rešile životinje da snu ju svoje univerzalno preduzeče Poš'o je pret-hodno položio kamen temeljne slon stade na njega i poče da govori o ve-likom značaju bndnče proizvodnje. Preduzeče, medjutim, nikada nije proradilo, jer je još na počet/m jed-nostavno — propalo v temlju Zivo-tinje u čudu otkopaše kamen teme-Ijac ne bi U otkrile uzroke svog neuspeha. 1, taista, odmah na njemu uočiše napis koji do toda nisu primerili; NE DOZVOUTl SLONOVIMA DA GOVORE O PERSPEKTIVI! LINU. SREČANJE ŠPORTNIKOV SPO V MARIBORU Minuli mesec so se pomerili športniki SPO v Bistrici pri Mariboru, kar pomeni, da tudi v dopustni sezoni ne počivajo. Srečanje so organizirali Mariborčani v treh športnih zvrsteh. Nastopili so kegljači, nogometaši in strelci. Tekmovanje je bilo v medmestnem smislu, torej Maribor proti Ljubljani. Dobri organizaciji je bilo tudi naklonjeno lepo vreme, tako da je bilo prav prijetno počutje Namen tega srečanja ni bil v kakšnih posebnih športnih dosežkih ampak v utrditvi kondicije in rutine. Dopustno obdobje bo kmalu mimo in zopet se bodo začele redne vaje in tekme. Taka športna srečanja imajo poleg športne dejavnosti še drug pomen, morda celo enakovreden, to je psihična razbremenitev. Tempo časa zahteva od našega slehernega delavca veliko napora, ki ga spremlja iz tedna v teden in iz leta v leto. Ne smemo postati roboti časa, ampak se moramo izogibati take monotone napetosti. S takimi in podobnimi srečanji, ki bi jih moralo biti več, sprostimo človeka-delavca dnevnih skrbi pri napetosti, kar pomeni tudi boljši efekt dela. Mogoče bi nekoga zanimali rezultati tega tekmovanja. Kot je bilo uvodoma omenjeno, da tu ni šlo za rezultate, je bil izid tekmovanja vseh treh zvrsti v korist Ljubljančanov, kar je vsekakor taktična poteza organizatorja, da drugič ne bi šli s prevelikim strahom v Maribor. Naslednje srečanje dolguje Ljubljana. Upamo, da bodo naši sindikalisti in športni referenti to povratno srečanje v kratkem organizirali. Zahvaljujemo se Mariborčanom za vso organizacijo posebno pa še za finanlni del, kjer smo se prav lepo počutili in sproščeni prijeli za delo. DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Kljub dopustniškemu razpoloženju opravljajo nekatere komisije svoje delo. V preteklem mesecu je zasedala komisija delavske kontrole. V svojem mandatnem obdobju je imela že sedmo sejo. Kritično zasleduje proizvodnjo, gospodarjenje, delovanje ostalih komisij ter predvsem izvajanje zakona o združenem delu. Zahteva poročanje o delu komisij o izvajanju sklepov DS Dan je tudi poudarek na nagrajevanje, ki pa še ni usklajen v duhu zakona o združenem delu in sploh načel o nagrajevanju pri delu. Člani delavske kontrole zasledujejo vsa dela, ki bodo pravilno in pošteno opravljena z namenom, da se doseže čimboljše gospodarjenje in na ta način zboljša gmotni položaj naših delavcev. Ustanovljena 00 ZSMS v TOZD strojno prometni obrat S »funkcijami« obremenjen mladinski sekretar Dne 14. maja 1977 smo končno le ustanovili OO ZSMS v našem strojno prometnem obratu. Tako so se končale večmesečne priprave. Iz deževne Ljubljane smo odšli ob 7, uri. Smer naše poti je bil Maribor, kjer so nas počakali mladinci, ki delajo na tem področju. Nato smo krenili na Pohorje v naš počitniški dom. Ustanovna skupščina je potekala po že vnaprej izdelanem delovnem načrtu. Na koncu ustanovne skupščine smo podelili vsakemu udeležencu kot spomin knjižno darilo. Ustanovne skupščine se je udeležila sekretarka koordinacijskega sveta ZSMS podjetja Silva Černešek in kot predstavnik podjetja tov. Jarek Sadovski. Po končanem uvodnem delu nas je osebje počitniškega doma na Pohorju postreglo z zares imenitnim kosilom. Nato smo odšli na razgled Pohorja (vlečnice) in potem nas je pot vodila nazaj skozi Maribor in Ptuj na gradbišče Hidroelektrarne SD-2, trenutno naj večjega gradbišča v tem delu Slovenije. Tukaj nam je tov. Jarek Sadovski lepo in natančno razkazal strojnico in nato jez te hidroelektrarne. Povedal nam je, da so do sedaj izkopali prek 8 milijonov m3 zemlje in da je to zadnja elektrarna na reki Dravi. Po ogledu tega velikega gradbišča smo se zapeljali na Ptujski grad in si iz ptičje perspektive še enkrat ogledali celo gradbišče. Po večerji smo se seveda vrnili v Ljubljano okoli 20. ure. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem samoupravno individualnim organom strojno prometnega obrata kot tudi družbenopolitičnim organizacijam. Pred nami, mladinci, pa stojijo obsežne naloge, ki jih moramo realizirati saj so nam dane vse možnosti kot tudi vsa podpora, ki je potrebna, da bi delo neke organizacije v resnici tudi zaživelo. Mladinski pozdrav. Ivan Horvat TOVARIŠU STIBELJU V SLOVO V spomin sodelavcu Ivanu Petku Člani kolektiva nizkih gradenj smo iz svojih vrst zopet izgubili enega dolgoletnih sodelavcev. Dne 4. 8. 1977 ponoči je v ptujski bolnišnici iznenada umrl IVAN PETEK. Pokojni sodelavec Ivan Petek je bil rojen 27, 10. 1924 v vasi Babi-»ec pri Varaždinu. Izhaja iz družine petih otrok. Kakor njegov ”6e, je bil pokojni KV tesar. V kolektivu je bil zaposlen od 7. 4. 1955, torej prek dvajset let. S kolektivom je sodeloval pri gradnji velikih objektov na reki Dravi, bil je na delu v Siriji in Nemčiji v okviru podjetja, nazadnje pa je bil zaposlen na SD-2 na gradbišču Jez Markovci. Zaradi slabega zdravja, zadnje čase ni mogel več opravljati svojega poklica in je zato opravljal delo čuvaja. Lani se je dalj časa zdravil tudi v bolnišnici na Pohorju kot pljučni bolnik. Pokojni je bil dvakrat izvoljen za člana DS, sodeloval je v raznih samoupravnih organih in bil kot član kolektiva dober in vesten delavec. Minuli mesec smo se mnogo prezgodaj poslovili od našega delavca — strojnika tovariša Stibe-Ija. V naš kolektiv je vstopil pred nekaj leti zdrav, vesel, z željo, da se izuči poklica, ki ga je tudi vzljubil. Začel je delati samostojno z zahtevnim strojem, katerega je zelo hitro obvladal. Bil je vesten, discipliniran in priden delavec. Kljub temu, da si je ustvaril družino, je vedno bil pripravijen odpotovati na oddaljena gradbišča za več časa. Začel si je urejati stanovanje, koval načrte v prihodnost, toda žal se mu ne bodo mogli izpolniti — njegovo delo ja zaključeno, želje in načrti so ostali neuresničeni. Prezgodaj je ugasnilo njegovo mlado življenje. Mi sodelavci ga bomo imeli v trajnem spominu, njegovim domačim pa izrekamo iskreno sožalje. Franc Stibelj Spretnost in preciznost so osnovne značilnosti upravljavca sodobne mehanizacije Ivan Petek TOZD Koper imajo tudi delo pod vodo, ki ga opravljata naša potapljača Junaki višin prevračajo in postavljajo različne konstrukcije žerjavov, če je potrebno tudi ob sobotah in nedeljah udeležencev ustanovne skupščine pod pohorsko žičnico Pri montažah žerjavov so potrebna močna avtodvigala V slogi je moč, še posebno, če je v petek ali soboto potrebna selitev žerjava SPO KOTIČEK Večni potniki šoferji so pripeljali žerjav na Ravne lGRADBENp INDUSTRIJSKO PODJI-TJE GRADIS GRADBENO N D D j ^ R M ^ F 0"RO n jpTJ F/-‘fa7v r' n&.io ^rry*?y ■-•■v.- 1 PO CA »j ; z PO IJCvVv- :> v ' v. •; 4 .: :>z •, i;.V- : hii* DOP. / iivVif r-i-r- .J,.. i;::. r . ► 4 . <• t: : v -r V g 4 iy*;yvi.:o. ': i.xs. . j 1 i- 1176 .'-s 1 UPE - ! 75 5« j ' i 5773290 r-.viiro C!N 716800 3 6 SC 5 17890 14910 . ‘ 3932190 . r- ,\'s: o v. ^OP.^»,VJRE| :. rp e ' t VA.’!J£ 3C £iNf.< i<.;~ :: ičfecn! 5/ -• 01 - " 404 '• 129031 ■ • 4 095 V. - 603035 5 0r;r» DELO t 3?noR U <351 05 3 62 0 * 7040 -1000 ; 1 5 84 0 - " , A/‘ 128675 URE 1392 40 44 ('• s <•• j j 226805 CC-V-JVlJAJt- Jv« — c-;n 44AF* nn ■ 1 t>3 71 1 i 7<)i n d 11 1 761 16385! ; 649645 504900 ‘i-.-.'L .) prispevka npr. 30,42 °lo). Ti PRISPEVKI se odštejejo od zneska BRUTO in razlika je znesek NETO, ki gre v delavčevo izplačilo. V rubriki DODATKI + so vsi prejemki delavca od zaporedne številke 18 (18 BOLEZNINA) do zap. številke 25 (25 DOP. D., HO-NOR. B.). Dopolnilnemu delu in honorarjem se odšteje še znesek prispevkov in se neto znesek, ki je prikazan v levem delu listka pod DOP. DELO URE, DIN-PRESE-ŽEK prišteje v rubriko DODATKI + . V rubriko ODTEGLJAJI — se sešteje vse odtegljaje od polja zap. št. 26 (26 ZAZNAMBE), do polja 33 (33 BVP — blagajna vzajemne pomoči), ter še posamezni odtegljaji npr. za orodje, obleko, obutev, solidarnostno delo itd., ki so prikazani v neimenovanih poljih med rubriko BVP in LETNA BOLEZNINA. Končna rubrika IZPLAČILO je sestavljena iz seštev-. ka NETO + DODATKI in odštev-ka — ODTEGLJAJI. Obračunski listek je zaradi predtiskanih rubrik morda nepre- gleden, vendar imamo v planu osnutek obračunskega listka ali kuverte, kjer bodo prikazani samo mesečni podatki in to za vsakega delavca samo tisti prejemki ali odtegljaji, ki so nastopili v tem mesecu, S tem bo manj številk in preglednost boljša. Enkrat letno pa bo za vse delavce izpisan izplačilni list za celotni zaslužek, za službe obračuna OD pa se kumulativno stanje lahko izpisuje mesečno. Vodja oddelka za AOP: Jurij Jamnik, dipl. ing. GIF GRADIS-TOZD; GE UU5UAHA MESEC'. AVGUST \m IZP.MESTO; 007 Sr.dni: 22. OSLbITI DOHODEK ZA : SUHADOLC JANEZ os. Ir.: 045651 zap.st- izpL. 154.2 bTO/tu 56,00 VRSTA PREJEMKA URE % bRUTO NETO VRSTA ODTEGLJAJA UETO D£LO PO UCJNKU hi Stoli .00 hho. 65 AS Al oo 2.88/00 h£>o 60 2555 ,oo POSOJILA 9 , 00 PELo to 05. od-EUl % 42. 5o6 čo 4051,05 200j40 DOZ 78,00 LETMl DOPUST hi STANOVANJE ho5.00 5S.&5 PRZAVM! PRAZNIKI • 8 SINDIKAT PREK.) NITVE 80% 4č> SlO 65 PARTIJSKA ČLANARINA 269' 55 MccMo TELo 42 A 2<) 60 75&,oo <50.2.0 KRAJEVNI . SAMOfRISftVEK 454'70 DOPOLNILNO PELO ■ -j A. 494,So £>VP Bo^oo PKE5EŽ. 90?. "PELA % 42. Go, 50 24,60 odtegljaji 4 140}00 STA L HO ST 469 - 80 414,oo ODTEGLJAJI 2 $0 OO DELoVNE IZKUŠNJE 48 to,55 456,75 SKu? INSKI USfEH A 6540 4291,70 Boleznina terenski dodatek otroSki dodatek . Prevoz na delo • RE4RES S> 22.5,00 46ojOo 42.0.00 71 \oo AAoo 00 o,40 PRISPEVKI - RAZLIKA odtegljaj SKUPAJ 2 276 ,9o GIP iZPLAC-ILO NETO GRADIS 67o1„65 PRISPEVKI + REDKO DELO SKUfiU 4 AlELO SKUPAJ 2. Ah 84G^5o 524 50 l&ž oo 4 DODATKI SKUPAJ 5 2277'! 00 - ODTEGLJAJI SKUPAJ A 2276 .-So z izplačilo skupaj 67o<85 Osnutek je naslikan v naravni velikosti. V zgornjem delu osnutka so splošni podatki o delavcu, ki ste jih že navajeni. To je TOZD, MESEC izplačila, IZP. MESTO — šifra izplačilnega mesta, ŠT. DNI, OSEBNI DOHODEK ZA: ime delavca, OS. ŠT, — osebna številka delavca, ZAP. ST: IZPL. — zaporedna številka izplačila, BTO/H — bruto osebni dohodek na uro. Nato si slede kolone VRSTA PREJEMKA, URE, °/o, BRUTO, NETO, VRSTA ODTEGLJAJA, NETO. Razložimo posamezne kolone: — VRSTA PREJEMKA v tem stolpcu je tekst vrste prejemka, kot je razvidno iz osnutka plačilnega lista. Tu so prikazani vsi prejemki in dodatki; — URE, % — v tem stolpcu so prikazane ure ustreznim tekstom prejemkov ali pa % (npr. °/o presežka na delo po učinku) ustreznih prejemkov. Ali je odstotek je razvidno že iz teksta prejemka, kjer "je pri vseh prejemkih, ki so izraženi v %> od neke osnove dodan znak %>; — BRUTO — v tem stolpcu so prikazani vsi prejemki z izračunom na bruto osnovi oz. z bruto OD/H; — NETO — v tem stolpcu so prikazani vsi prejemki, preračunani iz bruto v neto znesek s prispevnimi stopnjami, odvisno od sedeža občine TOZD in domicila (občine bivališča) delavca. V tem stolpcu so prikazani tudi vsi podatki, od katerih se ne plačuje prispevkov na osebne dohodke, zato seveda taki dodatki nimajo vpisanega podatka v stolpcu BRUTO; — VRSTA ODTEGLJAJA — v tem stolpcu je tekstualni del vrste odtegljaja, kot je razvidno iz napisanega osnutka; — NETO — v tem stolpcu je pri-L Stran 10 ★ »GRADISOV VESTNIK« kazan znesek ustreznega odtegljaja od mesečnih prejemkov. V spodnji desni polovici lista je najprej rubrika ODTEGLJAJI SKUPAJ, ki predstavlja seštevek vseh odtegljajev in je kasneje ponovljena še v spodnjem delu lista. Nato sledi rubrika IZPLAČILO NETO, ki predstavlja znesek neto prejemka, ki ga prejme delavec po izračunu vseh prispevkov na prejemke, dodatkov in odtegljajev. To IZPLAČILO NETO je ponovljeno še v zadnji vrstici izplačilnega lista v rubriki = IZPLAČILO SKUPAJ. V levem spodnjem delu obračunskega lista si slede naslednje rubrike: + REDNO DELO SKUPAJ 1, + DOPOLN. DELO SKUPAJ 2, + DODATKI SKUPAJ 3, ODTEGLJAJI SKUPAJ 4, = IZPLAČILO SKUPAJ, PRISPEVKI. Razložimo posamezne rubrike: + REDNO DELO SKUPAJ 1 — v tej vrstici je podan seštevek vseh opravljenih ur v obračunskem mesecu, seštevek vseh bruto prejemkov, ki imajo za osnovo bruto izračun, seštevek izračunanih neto prejemkov in izračunan prispevek od bruto prejemkov (pod kolono PRISPEVKI). + DOPOLN. DELO SKUPAJ 2 — v tej vrstici so podane ure dopolnilnega dela (navadne nadure), seštevek bruto prejemkov in dopolnilnega dela, seštevek preračunanih neto prejemkov iz dopolnilnega dela in izračunan prispevek iz dopolnilnega dela. + DODATKI SKUPAJ 3 — v tej vrstici je seštevek vseh dodatkov neto, ki jih dobi delavec, ali enostavneje vsi prejemki, ki imajo zneske samo v koloni NETO. — ODTEGLJAJI SKUPAJ 4 — v tej vrstici je seštevek vseh odtegljajev, ki jih morajo delavci plačevati od svojega neto prejemka. = IZPLAČILO SKUPAJ — v tej vr- stici je podan seštevek izplačila osebnih dohodkov v neto, ki ga dobimo, če seštejemo neto redno delo skupaj 1 4- dopolnilno delo skupaj 2 + dodatki skupaj 3 in odštejemo odtegljaje skupaj 4. V rubriki PODPIS se podpiše prejemnik izplačilnega lista. Naj navedemo še nekaj splošne razlage osnutka izplačilnega lista Na izplačilnem listu so samo podatki trenutnega obračunskega meseca. Podatki za celoletni obračun bodo pisani na enakem listku ob koncu vsakega obračunskega leta za vsakega delavca. Na narisanem vzorcu so vpisani samo podatki, ki nastopajo za določenega delavca, kar pomeni, da bo vsak delavec imel izpisane samo tiste prejemke, ki bodo zanj za tisti obračunski mesec. Na izplačilnem listu je možnih 23 različnih vrst prejemkov in 17 različnih vrst odtegljajev. Ce bo kakšen delavec imel več prejemkov ali odtegljajev, bo se -veda dobil dva izplačilna lista, kjer bo šele na drugem listu prikazano izplačilo neto in vsi ostali seštevki. Vseh vrst prejemkov in odtegljajev in dodatkov je okoli SO, vendar praktično nikoli ne nastopajo vsi hkrati za posameznega delavca Osnutek izplačilnega lista objavljamo z željo, da si ga vsak zaposleni v Gradisu lahko ogleda in da svoje konstrukti vne pripombe, ki pa naj pripomorejo k večji enostavnosti in razumljivosti tega lista. Velikost obračunskega lista je pogojena z merami tiskalnika in so možne kombinacije 18, 24, 36 ali 72 vrstic višine lista, druge višine lista niso možne. Osnutek je narejen za višino 36 vrstic. Svoje pripombe pošljite, najbolje s skico predloga, na GRADIS — ROS, oddelek za AOP, ing. Jurij Jamnik, Ljubljana, Smartinska 134 a. VPRAŠANJE: Delavec je zaposlen v naši TOZD, Ima prijavljeno stalno prebivališče v Medjimurju, začasno pa v Mariboru. Zena tega delavca se je pred kratkim preselila k možu v Maribor, kjer živita v podnajemniški sobi. Tudi ona se je zaposlila v Mariboru. Otroci so v Medjimurju (pri starših), kjer ima delavec svoje stanovanje oz. sobo. Ali je delavec upravičen do ločitvenega dodatka? ODGOVOR: V konkretnem primeru vašemu delavcu, ki živi skupaj z zakoncem v istem kraju (v Mariboru), čeprav imata oba začasno bivališče prijavljeno v Mariboru, ne pripada dodatek za ločeno življenje, ker dejansno ne živi ločeno od svojih družinskih članov. Pri priznavanju upravičenosti do prejema dodatka za ločeno življenje je kot odločilno dejstvo upoštevati, da gre pri dodatku za ločeno življenje za povrnitev več stroškov, ki jih ima zakonec, ko živi ločeno od družine zaradi svoje službe v drugem kraju. Če takih stroškov ni mogoče izkazati, kar je v danem primeru očitno, da več stroškov ni, saj sta zakonca zaposlena v Mariboru in živita v skupnem gospodinjstvu, potem tudi ne more prejemati ta delavec dodatka za ločeno življenje. Sa mo dejstvo, da imata zakonca otroke v varstvu pri svojih starših v dru gem kraju, ker je tudi njuno stalno bivališče, še ne opravičuje priznanja pravice dodatka za ločeno življenje. VPRAŠANJE: Ali je po zakonu o združenem delu nujno sprejeti samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD, ki so že konstituirane in imajo že vse samoupravne akte sprejete, razen omenjenega sporazuma? ODGOVOR: Skladno s 660 členom Zakona o združenem delu morajo obstoječe te- meljne organizacije združenega dela prilagoditi svojo organizacijo in uskladiti samoupravne sporazume o združevanju in druge samoupravne sporazume, statute in druge samoupravne splošne akte s tem zakonom najpozneje v roku, ki ga določijo s programom za izvajanje določb tega zakona, najpozneje pa v dveh letih od njegove uveljavitve. To pomeni, da morajo vse organizacije združenega dela sprejeti tudi samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev ne glede na sedanje samoupravne splošne akte, ki to urejajo. Pri samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev gre za nov akt, ki ima konstituiven pomen pri organiziranju in konstituiranju temeljne organizacije . V skladu z omenjenim programom bo v praksi treba najprej izdelati konkretni samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD, s katerim opredeljujemo temelje za urejanje posameznih vprašanj v temeljni organizaciji. Vsebina omenjenega samoupravnega sporazuma je sicer okvirno določena z zakonom, vendar bodo vsebino samoupravnega sporazuma opredelili sami delavci s tem, da bodo v tem samoupravnem sporazumu zapisali osnove za urejanje družbenoekonomskih odnosov delavcev v TOZD. Samoupravni sporazum ne nadomešča izključno samo dosedanjega samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih, temveč gre za širši samoupravni splošni akt, s katerim se odločajo organizacija temeljne organizacije, gospodarjenje in upravljanje z dohodkom in osnove urejanja delovnih razmerij. V okviru delovnih razmerij bodo delavci zlasti opredelili zagotavljanje pogojev za zaposlovanje delavcev, opredeljevanje obveznosti in nalog delavcev, delovni čas, varstvo pri delu, delitev sredstev za osebne dohodke in sredstev za skupno porabo ter odgovornost delavcev. Prav tako bodo v lem aktu osnovna načela o uresničevanju samoupravljanja, zlasti pa način osebnega izjavljanja oz. izjavljanja prek delegatov in delegacij. Vsebovati bo moral tudi osnovne določbe o samoupravnih splošnih aktih, ki jih bodo delavci v temeljni organizaciji sprejeli in s katerimi bodo urejevali medsebojna razmerja. Delovodja in šofer hruške po dobri malici v Franc Vovk, direktor TOZD GE Jesenice se poslavlja V decembrski številki Gradisovega vestnika leta 1958 v reportaži »Izpod Mežaklje« med drugim zasledimo naslednji zapis: »Kolektiv 253 ljudi našega gradbišča na Jesenicah bo ustvaril letos do konca leta za 350 milijonov dinarjev vrednosti. To pomeni, da bo vsak član tega kolektiva ustvaril okrog 1,2 milijona din. Kolektiv Jeseniškega gradbišča sodi nedvomno med naše najboljše kolektive ... in ta kolektiv vodi šef gradbišča tovariš Franc Vovk.« Tako je bilo pred skoraj 20 leti, tako včeraj in danes. Da, uspehi za uspehom so se nizali in mimogrede je poteklo polnih 32 let, od kar je Franc Vovk stopil v gradisove vrste. Franc Vovk je bil rojen 27. 7. 1922 v Rečici pri Radovljici, Od očeta je Podedoval vse dobre lastnosti in vztrajnost je bila njegova odlika. Kot mlad gradbeni delavec se je ob delu šolal, dosegel poklic tesarja, se učil, delal in učil, dokler ni zrastel v resničnega gradbenega strokovnjaka, ki mu ga ni bilo para daleč naokoli. Bil je dober organizator, poln energije in kot tak je takoj po zaključku druge svetovne vojne prevzel odgovorne naloge pri obnovi porušene domovine. Pa stažu je bil naj starejši član jeseniškega Gradisa. Leta 1956 je bil imenovan za šefa gradbene enote Jesenice, pozneje pa za direktorja TOZD. Franc Vovk pa ni bil samo strokovnjak, temveč tudi zavzet družbenopolitični delavec, aktiven v organih samoupravljanja in najbolj zavzet predsednik delavskega sveta podjetja v revolucionarnem obdobju delavskega samoupravljanja. Imel je izostren občutek odgovornosti, zato ni nič čudnega, če ga je DS podjetja, ob veliki katastrofi, — potresa , v Skopju imenoval za šefa gradbišča na potresnem področju. Svojo težko nalogo je 100 °/o izvršil in zato prejel tudi visoko državno odlikovanje. Ko je bil pred leti ogrožen obstoj Jeseniške enote je s svojimi organizacijskimi sposobnostmi, voljo in iznajdljivostjo uspel obdržati in dvigniti jeseniško enoto, tako, da je zopet postala ena izmed najuspešnejših TOZD, Ljudem ni sojena bela cesta, temveč je treba delati in se boriti za obstoj, za novo družbeno ureditev in s tem tudi za boljše življenje nas vseh. Le delo naj bo merilo našega časa, je večkrat dejal, in v tem je smisel napredka. Tak je bil do sebe in tak tudi do drugih. Zahteval je red in disciplino in jo tudi dosegel. Čeprav je bil strog, so ga delavci imeli radi in ga bodo ob njegovem odhodu težko pogrešali. Brez dvoma je ob odhodu v zaslužen pokoj pustil za sabo bogato dediščino, ki jo bodo njegovi nasledniki lahko s pridom koristili. Na zaključni slovesnosti se je od njega poslovil predsednik OO sindikata Viljem Zrim ter številni drugi govorniki. Ko odhajaš iz podjetja vedi, da si v Gradisu vedno dobrodošel, saj smo te vsi spoštovali in imeli radi. Želimo, da bi še vrsto let užival zasluženi pokoj v tem čarobnem kotičku naše prelepe Gorenjske. L. Cepuš Zgodba o Šimnu (ne)sirolniku Pozdravno pismo iz Save Spoštovani tov. direktor Zelo mi je žal, da se poslovilnega srečanja ne morem udeležiti, ker sem ravno ta dan službeno izven domačega kraja. Z naj večjim veseljem bi bil rad nekaj ur v krogu poslovnih prijateljev, s katerimi smo reševali in uspešno rešili mnogo težkih problemov. Priznati Vam moram, da mi je bilo srečanje z Vami vedno posebno zadovoljstvo, saj sem videl v Vas ne samo poslovnega predstavnika podjetja, temveč globoko razumevajočega človeka, ki je znal prisluhniti vsem sodelavcem in strankam in s svojo mirno, vendar energično odločitvijo postaviti stvari na pravo mesto. V našem podjetju je Vaša enota pod Vašim vodstvom zgradila vse važne objekte. Prepričani ste lahko, da je Vaše ime v naši tovarni del veličastnega mozaika, Dovolite mi, da se Vam v imenu sodelavcev in v lastnem imenu najtopleje zahvalim za uspešno poslovanje in želim v krogu Vaše spoštovane družine še mnogo prijetnih dni. Želel bi, da se zglasite, ko Vas pot zanese mimo Kranja, v naši hiši. Lep pozdrav! Skumavc Bruno, dipl. ing. Sava Kranj Cankarjevo zgodbo o Šimnu Sirotniku pozna večina Slovencev. Objavljena je bila v lanskem letu tudi v našem vestniku. Sklenil sem, da napišem vsaj nekoliko podobno zgodbo o Šimnu Sirotniku, današnjega časa, tudi jaz. Živi Simen povsem običajno življenje, kakor mnogo drugih. Ze veliko let hodi v službo k enemu gospodarju oziroma podjetju. Zjutraj vstaja ob štirih, da dobi avtobus, ki ga odpelje v oddaljeno mesto v službo. Zvečer ves izmučen pozno lega spat. Pa Simen ne dela ves dan enemu gospodarju, kaj še. Popoldne ob štirih ko se vrne z dela, pojužina, potem pa se loti dela okrog svoje hišice. Ja vesel in ponosen je, saj jo je v petih letih spravil že pod streho. Nekoliko je res zadolžen, toda zadolženi so tudi drugi, ki gradijo ali Pa tudi ne Ima velike obveznosti do svoje družine, saj je zadnje leto narasla že na pet članov. Ima ženo, ki je doma vzgojiteljica in gospodinja obenem. Ze takrat, ko je prijokal na svet prvi otročiček je Simen dejal: fCuj, Nežka, sedaj boš pustila službo rn ostala doma. Hočem ženo, ki bo sama varovala in vzgajala svoj naraščaj, služil bom pa jaz. Prav nerad se spomnil Simen na tisti čas, ko se je s svojo družinico stiskal v enosob-nem najemniškem stanovanju Toda Potem je podjetje ponudilo posojilo *a Simen je kupil gradbeno parcelo tn se lotil gradnje. Sam je izkopal temelje, sam odstranil izkopani material, sam betoniral in zidal. Veliko truda in znoja je potočil predno je v|il prvo betonsko ploščo Za njega ni bilo praznika, ne nedelje, ne dopusta na morju ali v planinah, ampak ves čas le znojenje in natezanje rnišic. Vseeno je hišica rasla v njego-Vo zadovoljstvo. Tudi družinica je Postala sčasoma družina, zato je bilo treba urediti stanovanje v kletnih 'frostorih nove hiše. Sedaj ko je hiša Ze Pod streho, večkrat na tiho raču-na> koliko bo še treba odšteti de-naria za nabavo peska, apna in celota za omete, koliko bo stala instalacija, vodovod in koliko okna, yrata. .. Nehote včasih pogleda na Sv°je žuljave dlani in se sprašuje: “Kako dolgo še«? Ali boste vzdrža-Ali boste dokončale to česar ste ?e lotile? Zadnie leto je postal nekoliko nervozen in zajedljiv Z balkona Sv°je napol dograjene hiše opazuje sosedovo vilo. Pred njo stojita navadno dva avtomobila LADA in FI--^T. Simen si ne more kaj, da bi bil nekoliko zavisten. Pred dvema letoma je bila tukaj še pruz-r‘a Parcela, sedaj manjka sosedovi ybi le še fasada. Je že res, priznava ylmen, da služi denar tudi soseda in Da živi pri hiši le razvajeni edinček. v samo skupaj leteti v današnjem casu ne more nobenemu. Ko je ob neki priliki to omenil °sedu, mu je ta zabrusil: »Veš Si-*Pen, zato do postaneš bogat je tre-a imeti pamet, ne samo roke, kakor *■« Ta odgovor ga je tako pretresel, in* i'*6 P°zabil soseda vprašati kako hdaj je potrebno uporabljati pa-. Simen si pravi: »saj tudi jaz isem med najbolj zabitimi, a največ sem vendar dosegel s svojo marljivostjo«. V kakšno razglabljanje tujih misli in početja se Simen nikoli ni spuščal. Se manj v sumljive odgovore, kakršne daje sosed. Kadar ga spremljajo kakšne nelagodne misli, si daje znova in znova upanje s svojim naraščajem. Dom jim bom postavil jaz, pravi ves ponosen, moji otroci ne bodo prosili kruha, kakor sem ga jaz med vojno. Ne bodo se stiskali po tujih stanovanjih, ampak bodo živeli v novi hiši in se izobraževali. Izobraževali tako kakor jih uči in jim nalaga naša samoupravna socialistična družba Ni daleč čas, ko bodo naši mladi glasno povedali to kar mi večkrat mislimo in šušljamo. Predolgo sem jaz kakor tudi ves moj narod le molčali in poslušali tujega gospodarja, zato me je še danes po več kot tridesetih letih svobode strah povedati to, kar se meni zdi prav. Še posebej zato, ker v ta svoj prav niti sam popolnoma ne verjame. Kdo za vraga pa je mene v mladosti učil spoznavati pravico in nepravico. V tem primeru mi res marsikdo lahko očita, da sem Simen Sirotnik. Gradisove! na nudistični plaži! »Še dobro, da imam klobuk na glavi, drugače bi se počutil popolnoma golega...« Bovec — pano-ama Srečanje na Kaninu Večina Gradisovcev ne ve, da je na Kaninu, edinem visokogorskem smučarskem centru v Jugoslaviji, možno smučati skoraj vse leto. Do sredine junija so na razpolago smučišča v Skripih med postajo C in D. Proga je do tega datuma dolga 2.000 m, višinska razlika pa znaša 600 m. Tu obratuje krožna kabinska žičnica kapacitete 900 oseb na uro Po 15. juniju pa 2 vlečnici v Veliki Graben. Tukaj je proga dolga 400 m, višinska razlika pa znaša 150 m. Kapaciteta obeh vlečnic znaša 400 oseb na uro. Žičnica na Kaninu je dolga 6000 m in premaga višino 1800 m v času 35 minut. Cena povratne karte znaša 40.— din, dnevno 70.— din in tedensko 300.— din. Za skupine in sindikate nudimo posebne popuste Poleg gondolske žičnice se nahajata še dve prenosni vlečnici. Žičnica obratuje vsak dan razen ponedeljka ob 8 00, 9.00, 11 00, 13.00 in 15.00 uri Ob ponedeljkih vršimo redna vzdrževalna dela žičnice in zato pelje gondolska žičnica na Kanin le ob 9.00 uri, s Kanina pa' se vrača ob 15.00 uri Zičnica obratuje po tem urniku skozi vse leto. saj je Kanin prijetna izletniška točka ob vsakem letnem času. Delavci, planinci, smučarji obiščite ta lepi košček slovenske zermje. Obujanje spominov je vedno dobrodošlo Delo na višini je zahtevno in tudi nevarno »GRADISOV VESTNIK« * Stran II Ali je alkohol resnično potreben človeku? V poletnem času radi posežemo po pivu, saj nas odžeja in nekateri pravijo tudi, da pospešuje tek, ureja druge prebavne motnje in prija celotnemu organizmu. Vendar se nikoli še nismo vprašali ali je resnično tako dobro in vedno koristno. V restavracijah ali tudi na plažah opažamo skupine ali posameznike, ki si pripravijo cele gore piva in potem ga pijejo do pijanosti. To je pojav, ki ga često videvamo pri nas, in tudi drugje. Tak človek se ne vpraša ali mu bo taka količina resnično koristila. Saj velja, da človek, ko je pijan ni za nobeno rabo in ne more delati. Na dopustu si zaradi pijanosti pokvari dan ali celoten dopust. Poleg tega tudi popita količina alkohola pride v kri in kakor po vseh alkoholnih pijačah človeku postane vroče zaradi izgorevanja alkohola. Poleg tega je pivo dokaj nasitna pijača, saj že po nekaj vrčkih človek občuti poln želodec, predvsem zaradi popite količine tekočine. Pri svojem delu se večkrat srečujem z ljudmi, ki so alkoholiki, ki popijejo prevelike količine alkohola in ki jim alkohol pomeni vsakdanjo potrebo. Velikokrat ugotavljam, da taki ljudje to svojo potrebo zadovoljujejo s pivom, v katerega mešajo tudi nekaj močne žgane pijače. Taka pijača je potem bolj usodna, saj hitreje pride do pijanosti in na organizem deluje bolj usodno. Alkohol uničuje celice človekovega organizma, id so pomembne za normalen razvoj in delo ter mišljenje. Če se povrnem na prejšnji odstavek, lahko vidite, da so prenekateri ljudje., ki jih vidimo ob točilnih mizah ali kje drugje, nagnjeni k alkoholizmu, bolezni našega časa, ki se predvsem odraža v dru- žini in tudi družbi. Zaradi takega popivanja na dopustu ima družina lahko pokvarjen dopust, in tudi okolica v domu ali kampu ni zadovoljna s sosedom. Če se tako stanje nadaljuje in je bilo tudi dosedaj podobno, je potrebno človeka, ki prekomerno uživa alkohol, odstraniti iz takega okolja ter ga poslati na zdravljenje. S svojim odnosom do svojega zdravja, družine in družbe ni sposoben biti normalen član naše družbe. Svoje pijansko obnašanje prenaša od sebe na člane družine, jih maltretira in onemogoča normalne življenjske pogoje, in v delovno okolje, ki ga lahko sprejme kot sebi enakega ali odkloni zaradi drugačnega načina življenja. Seveda ga nikoli ne bo sprejela širša delovna skupina, ker se zaveda, da tak delavec ali skupina njih ne dela toliko, da bi zaslužila svoje OD, temveč mora kolektiv delati za njih. Poleg zmanjšane produktivnosti delavca ali skupine delavcev ogrožajo tudi svoja življenja in življenja drugih. Zaradi vseh navedenih nevarnosti moramo vsi paziti, da pravočasno pomagamo sodelavcem, ki so zabredli v težave, da jih rešijo, in to na način, ki človeku ustreza in je človeku primeren. Sodelavca ali soseda, ki je že zabredel v alkoholizem moramo na nek primeren način opozoriti ali prisiliti v to, da ne bo pil ali da bo odšel na zdravljenje, če je to potrebno. D. Murn Vojaški rok služim v Lastovem sredi Jadranskega morja. Rad bi pozdravil vse delavce in upravo GE Ravne, še posebno pa delavce na že-lezokrivnici. U armiji sam več osam meseci pa bi sad preko Gradisovog vestnika želeo pozdraviti sve radnike u Gradisu — TOZD GE Ravne. Moram priznati, da mi je največa želja što prije se vratiti u Gradis. Hvala za redno pošiljanje Gradisovega vestnika, saj tako preberem vse zanimivosti o Gradisu. Vojak ZIJAD PORIČ v. p. 8751/1 50 290 Lastovo Puno pozdrava, naročilo drugu Grilcu i ostalima iz GE Ljubljana šalje vojnik Zoran Radojičič v. p. 6043/2 57 300 Benkovac Nalazim se na odsluženju vojnog roka u Vinkovcima. Uz pomoč Gradisovog vestnika želim pozdravili sve člane kolektiva, posebno iz Rav- Safct Muratovič na. Isto želim pozdraviti oca Muha-rema, kumove Aldžič Huseina, Ald-žič Nuriju, Muratovič Remziju, Skenderoviti Rasima i ostale drogove: Mustafid Abida, Bajrektarevič Esada, Bajrektarevič Hushriju, Du-ranovič Hasu, Durič Hasana, Talič Redžeza. Svima želim sve najbolje vojnik Muratovič Safet Ismet Radmanovič Najprije vas puno pozdravljam i želim da pozdrave iznesete i drugim radnicima iz TOZD Nizke gradnje. Vojnik Rahmanovič Ismet v. p, 4438/1 53 340 Ploče Vse delavce na PPC Slovenijales v Ljubljani lepo pozdravljam. Nahajam se na odsluženju vojaškega roka v Beli Crkvi. Finek Franjo v. p. 4210/3 A 26 340 BELA CRKVA Eden od pozivov na mladinsko delovno akcijo! Dne 13. 8. 1977 smo se zbrali na gradbišču Toplarna v Ljubljani, da skupaj uresničimo že prej napovedano mladinsko delovno akcijo. Akcije se je udeležilo kar lepo število mladincev, od učencev do gradbenih tehnikov, ter smo s skupno močjo uspešno končali tisto delo, ki smo ga že prej načrtovali. Delali smo na urejevanju gradbišča, ki je bilo dobesedno zametano z materialom, predhodno razopaža-nih. Z denarjem, ki smo ga zaslužili pa nameravamo izvesti strokovno-rekre-ativni izlet v Krško, kjer si bomo ogledali nuklearno elektrarno, od koder bomo verjetno šli v ene izmed toplic, ki jih v Sloveniji ne manjka. Povedati je še treba, da imamo v načrtu še eno podobno akcijo, ter da so odgovorni na gradbišču Toplarne v Šiški z našim delom bili zadovoljni, kar dokazuje uspešnost akcije, Želimo si, da takšnih in podobnih akcij v bodoče ne manjka, ter da se jih udeleži še večje število mladincev. Rajko Ivič Ljubljana-okolica Izreki in misli o ljubezni Ljubezen dveh bitij na tem svetu ni pogosto r.ič drugega kakor pravica zadajati drug drugemu največje trpljenje. Sainte — Beuve Ljubezen je ganotje duše, ki ga povzroča duh, hoteč se svojevoljno združiti s predmeti, ki se mu zdijo prikladni. Descartes Era! sem nekje, da je ljubezen prvo poglavje velike knjige o ne hvaležnosti. Sandean Ljubezen se pojavi in se vas doj-mi Drhtenje vesoljstva spreleti vaš mozeg; ljubezen je trepet poželenja. Batailie Ljubezen je najvišje hrepenenje, ki ga sodoživljanje prenovi in srce razživi. Suares Podružnica Ljubljanske banke na Jesenicah; staro se umika novemu Letošnje športne igre mladincev so bile najbolj množične v zadnjih letih, saj je sodelovalo na njih več kot tristo mladincev, Med stalne panoge tekmovanja smo uvrstili tudi kegljanje, ki ga do sedaj še ni bilo na mladinskih športnih igrah. Tudi tekmovalci v šahu so bili dobro pripravljeni. Uvrstili so se takole: 1. OO ZSMS TOZD GE Celje 2. OO ZSMS TOZD Ge Ljubljana-okolica 3. OO ZSMS TOZD GE Maribor V streljanju so bili doseženi naslednji rezultati: 1. OO ZSMS TOZD GE Maribor 2. OO ZSMS TOZD KO Maribor 3. OO ZSMS TOZD Lio Škofja Loka Kegljanja se je udeležilo 12 ekip, kar je za začetek zelo spodbudno. Tudi doseženi rezultati so razveseljivi in kažejo na veliko popularnost tega športa med mladimi. Rezultati so naslednji: 1. OO ZSMS TOZD OGP Ljubljana 2. OO ZSMS TOZD Jesenice 3. OO ZSMS TOZD GE Ljubljana-okolica Vrstni red v tekmovanju ekip v namiznem tenisu: 1. OO ZSMS (TOZD) Dom učencev 2. OO ZSMS (TOZD) SPO Ljubljana 3. OO ZSMS (TOZD) Nizke gradnje Najmnožičnejša in tudi najzanimi-vejša panoga na mladinskih igrah je bil prav gotovo nogomet. Nogometaši so se uvrstili takole: 1. OO ZSMS TOZD Zelezokrivnica 2. OO ZSMS TOZD GE Ljubljana-okolica 3. OO ZSMS TOZD KO Maribor Končni vrstni red vseh panog: 1. OO ZSMS TOZD GE Ljubljana-okolica 46 točk 2. OO ZSMS TOZD GE Maribor 42 točk 3. OO ZSMS TOZD KO Maribor 42 točk 4. OO ZSMS TOZD GE Celje 40 točk 5. OO ZSMS TOZD GE Jesenice 36 točk 6. OO ZSMS TOZD GE Jesenice 30 točk 7. OO ZSMS TOZD OGP Ljubljana 29 točk 8. OO ZSMS TOZD GE Ljubljana 28 točk 9 OO ZSMS TOZD SPO Ljubljana 27 točk 10. OO ZSMS TOZD GE Nizke gradnje 26 točk 11. OO ZSMS TOZD Zelezokrivnica 24 točk 12. OO ZSMS TOZD DS Skupne službe 24 točk 13. OO ZSMS TOZD GE Ravne na Koroškem 19 točk 14. OO ZSMS TOZD LIO Škofja Loka 15 točk 15. OO ZSMS TOZD GE Koper 6 točk Nasvidenje naslednje leto! D. Murn Miro Žorž Kruto je v celotnem Gradisu odjeknila vest. da našega zvestega sodelavca Mira Žorža ni več med nami. Miro Žorž je bil rojen 28 7. 1919, Letos je poteklo 30 let, ko se je vključil v gradisove vrste Vseskozi je bil vzor delavcem. Znal je delati in ustvarjati. Zaradi tega ga je kolektiv kmalu poslal v delovodsko šolo, katero je uspešno zaključil in v zadnjih letih postal glavni delovodja TOZD Maribor Začel je v Kidričevem, vodil objekte mariborske livarne, most v Veržeju, industrijske hale v Mariboru, Marlesu, Vinas-Taiis, skratka tam, kjer je bilo potrebno Povsod je opravdjal najodgo vornejše naloge vestno in uspešno. Miro pa ni bil samo dober strokovni delavec temveč tudi človek z velikimi človeškimi vrlina mi, zato so ga sodelavci imeli radi. Njegovo gradbišče je bilo vedno med najboljšimi. Kvalitetno opravljeno delo, dobri medsebojni odnosi in organizacija dela — vse to je vplivalo na zadovoljstvo delavcev, zato tudi uspehi niso nikoli izostali. Kako so mu delavci zaupali, kaže dejstvo, da mu je bila že kmalu po vstopu v kolektiv zaupana funkcija sekretarja osnovne organizacije Zveze komunistov, katere član je bil že od leta 1948. Odtlej je prevzemal številne odgovorne dolžnosti. Med drugim je bil večkrat imenovan za predsednika delavskega sveta, uprav nega odbora, predsednika stalnih in občasnih komisij, pa tudi za člana Centralnega delavskega sveta delovne organizacije Gradis Miro Žorž je bil komunist ne Ic po članstvu, komunist je bil po svojem globokem prepričanju, ki je bilo vedno prisotno pri opravljanju družbenopolitičnih dolžno sti nri delu in v medsebojnih od nosib s sodelavci in poslovnimi partnerji. Prav zaradi takega svojega od nosa do dela in ljudi je bil deležen vsega spoštovanja svojih bliž njih, prijateljev in sodelavcev. Ob vsej obremenjenosti z za htevnim strokovnim delom je bil vedno pripravljen aktivno in ustvarjalno sodelovati v političnem delu. s katerim je plemenitil na še partijske in sindikalne vrste in obilno pripomogel k uspešnemu delovanju družbenopolitičnih organizacij. Za svoje vestno in vzorno opravljanje delovnih in družbeno političnih dolžnosti je bil tudi od likovan z redom dela prve in druge stopnje. Naš Miro je odšel, za njim pa ostaja velika vrzel in globoka praznina. Pogrešali ga bomo kot človeka, je ob slovesu dejal sekretar se kretariata ZK mariborskih TOZD tov. Alojz Zorec, ki nam je veliko pomenil kot osebni delovni in družbeni tovariš, saj smo v njem vedno videli posnemanja vrednega vzornika. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo veliko število gradiso-vih delavcev in prebivalcev njegove krajevne skupnosti. Ob odprtem grobu pa je v imenu njegovih sodelavcev še spregovoril Vinko Veit in predsednik krajevne skupnosti. Z Mirom sva bila osebna pri jatel.ia, zato me je njegov nenadni odhod tembolj prizadel Kruta je ta resnico — in neizbežna. Slava Ti, Miro! Ženi in Tvojim najdražjim pa iskreno sožalje. Lojze Cepuš -Marsikaj novega smo se naučili!” — Za gradbeniškega. — Kako boš potrošil počitniško plačo? — Denar bom odnesel na morje — za počitnice. — Kaj delaš pa drugače, v prostem času? — Največ se ukvarjam s športom, predvsem pa imam rad košarko in sem tudi član košarkarske ekipe Gradisa, . — Kateri predmet bi v šoli uvedel na novo in katerega odpisal? —:\Premajhen poudarek je na strokovnih predmetih, malo več časa pa bi morali nameniti tudi telesno kulturni Idejavnosti. — Ali nameravaš po končani šoli nadaljevati študij? — Da. Na: enaka vprašanja sta odgovarjali tudi mladi Celjanki: STANKA KRAJNC: »Hodim v drugi letnik srednje tehniške šole. Smer, za katero sem se odločila v šoli, me je veselila že prej in sedaj mi ni žal, da sem se tako odločila. Gradis sem spoznala sedaj na praksi. Imam vtis, da je veliko podjetje, ki je znano pri nas in v tujini. Na čarnem delovnem mestu nisem imela težav, ko sem začela delati. Hitro 'sem se vživela, vendar moje delo v'šoli se nikakor ne da primerjali s tem tu na gradbišču. Všeč mi je in če bi se morala še enkrat od-ločatizza poklic, se bi prav gotovo zopet .za tega. Po končani praksi bom šla na morje in tako mi bo denar prišel kar prav. Upam, da pri Gradisu ne bodo preveč skromni. V jeseni se bo pričela zopet šola Če bi bilo po moje, bi s seznama učnih predmetov črtala nekaj ur kemije in namenila več časa strokovnim predmetom. Ti bi mi prišli prav v službi, pa tudi za nadaljnji študij ne bi bili odveč.« BRANKA KOLAR: »Tudi jaz hodim v drugi letnik tehniške sredje šole. Se ko sem bila v osnovni šoli, sem večkrat sedela pri prijateljici, kc se je učila; hodila je namreč že v tehniško šolo Predmeti so se mi zdeli zelo zanimivi in odločila sem se, da bom šla tudi jaz po prijateljičini poti. Sedaj sem pri Gradisu na praksi in moram reči, da mi je bilo v začetku težko, sedaj pa sem se z delom že dodobra seznanila in prav prijetno je. __________ Učenci so obiskali naše najvišje gradbišče na Uršlji gori — TV stolp, ki ga gradi TOZD GE Ravne Učenci Raven na izletu Nasploh mi pri Gradisu ni všeč samo delo ampak tudi kolektiv je prijeten. Ko bo prakse konec, se bo kar težko privaditi spet na normalno šolsko življenje. Se prej bom malo skočila na morje in tako bo zapravljen denar, ki sem ga prislužila na praksi.« VILI JAZBEC Branka Kolar Učenci ravenske TOZD so na svojem sestanku enoglasno izrekli željo, da bi bila pot letošnjega izleta na sončni Jadran. Tako smo napisali dve Prošnji — eno na center za izobraževanje za stroške prevoza, drugo pa na komisijo za plan in delitev dohodka pri TOZD za stroške prehrane. Naše želje so bile ugodno rešene od obeh strani. Tako je prišel težko Pričakovani dan 5. 8 V zgodnjih jutranjih urah smo se vedri in nasmejani odpeljali z avtobusom proti morju do Portoroža, kjer smo si ogledali mogočne hotele, ki smo jih zgradili gradisovci, nato smo si še ogledali Bernardin. Kar ponosno smo si ogledovali hotele med številnimi tujci, saj to je delo našega Gradisa. Po ogledu Bernardina in Portoroža smo se odpeljali proti našemu počitniškemu domu v Ankaranu, kjer nas je sprejel gostoljubni upravnik Tone Gustinčič. V domu so nas postregli 2 dobrim kosilom. Nato smo se ceio Popoldne kopali v topli vodi. Proti večeru pa smo se zadovoljni vrnili Proti domu. Povedati moram, da se je izleta udeležilo 35 učencev in dva inštruktorja Edvard Bališ in Ludvik Rudolf, Pohvaliti moramo učence, saj so bili vso pot disciplinirani in zaslužijo vso pohvalo inštruktorjev in šoferja avtobusa. Se bi se zahvalil za finanč- Za nami je čas počitnic in šolska vrata so bila za nekaj časa zaprta. Nekateri so na plaži spali s knjigo pod glavo, saj popravni izpit tudi ni majhna stvar, drugi pa so se popolnoma predali soncu. Seveda je bilo tudi nekaj takih, ki so morali med počitnicami opravljati počitniško prakso. Pa smo te zadnje poiskali pri nas v Gradisu in jih pobarali, kako jim je: ANDREJ SIRCA iz Celja je končal tretji letnik tehniške šole v Celju: — Zakaj si se odločil za gradbeništvo? — Ze v osnovni šoli me je zanimal ta poklic, predvsem pa me je pritegnila raznolikost dela. — Ti si štipendist našega podjetja in kaj torej misliš o Gradisu? — Gradis je veliko podjetje, ki je lahko vzgled vsem. ostalim, saj že sama celjska enota predstavlja močan kolektiv. — Kako si se vživel na delovnem mestu? — Na gradbišču sem se hitro vživel. v pisarni pa sem se spoznal z dokumentacijo, kar mi bo koristilo v šoli. — Ce bi še enkrat izbiral poklic, za katerega bi se odločil? Andrej Sirca Za spomin še skupinski posnetek no pomoč centru za izobraževanje pri skupnih službah in naši TOZD v Ravnah, ki ima veliko razumevanja in vsestransko pomoč pri našem izobraževanju. Inštruktor Bališ Nezgode nas opozarjajo V mesecu juniju 1977 se je pri delu Poškodovalo 58 delavcev, na poti na delo *n z dela pa 3 delavci, skupaj Gl delavcev, Tozd ge CELJE (tri poškodbe) •A.HMETOVIC HUSEIN, KV zidar Pri montaži Omnija plošč se je utrgala fcrmatura, za katero je bila pripeta jeklena nosilna vrv. imenovani je dobil bdarec po čeljusti in stegnu desne noge. Nikolič Vladimir, kv tesar Pri zabijanju žičnikov v opažno ploščo, Se je imenovani udaril po sredincu leve roke. SarcevIC PETAR, KV železokrivec Pri raztov^janju armaturnih mrež je imenovani padel s traktorja in si poškodoval desno nogo, Tozd GRADNJE PTUJ (štiri poškodbe) Nemec IVAN, PU tesar Ko je imenovani pripravljal opaž za ste-n°t ga je kavelj od žerjava udaril po desni stranj glave. Majer MARTIN, pu železokrivec Pr vezanju armature za ploščo se je sPotaknil ob železo in si zvil desno n°go v gležnju. CiGLARIC ANTON, PU tesar Pri opaževanju sten se je opaž stene za-radi močnega vetra prevrnil, Ko je imenovani videl, kaj se je zgodilo, se je hitro odmaknil, vendar je padel in si Poškodoval desno roko v ramenu. 2iDARIC VINKO, KV tesar Imenovani je rezal desko na krožni ža-Prj tem mu je isto spodneslo zaradi ^lče, pri tem si je odrezal kazalec na levi roki. r°ZL GE JESENICE (šest poškodb) AKlLov JURIJ, KV zidar I>ri napravi hidroizolacije je imenovane-mu prj prenosu vedra s smolo kanila Smola za škorenj in ga opekla po desni Uogi, MUSTAFJC SEFER, PK betoner i demontaži cevnega odra, seje udaril P° sredincu leve roke. ‘T°VANOVIC ZlVOJIN, KV tesar Pri montaži fasadnega cevnega odra je 'menovanemu zdrsnilo, tako da je padel odra, pr- čemer je dobil odrgnine na esni rami in desnem kolku. IXJSEIN BASIC, PK delavec ^ri zabijanju zatika iz cevnega odra je imenovanemu spodrsnilo kladivo, tako a sc je udaril po desni nogi pod kolegom, jF-RiniC MILUTIN, KV tesar I3*! opaževanju jaška kanalizacije se je menovanemu zadrla trska v prstanec aesne roke, BRKIČ S UL JO, PU tesar Pri zaviranju avtobusa na poti v službo je imenovanj zataknil palec leve roke ob sedež (ročaj) in si ga poškodoval. CauSevic Saban, kv tesar Imenovani je postavil spojko na podpiranje plošče. Ker ni bil dosti visok, da b’ jo pritrdil še z žebljem, je odšel po stolico. Tedaj pa se je stojka prevrnila in ga zadela v glavo. TOZD GE KOPER (ena poškodba) MUKAT MILAN, šofer Pri prijemanju siporeks plošč z napravo za razlaganje, (klešče) je strojnik dvignil ploščo prej preden je imenovani pravilno prejel. Pri tem mu je stisnil prst leve roke. TOZD GE LJUBLJANA (sedem poškodb) SALKANOVIC PER1D, NK delavec Pri razlaganju opažnih YU-nosilcev mu je stisnilo sredinec desne roke. BOJIC DRAGO, PU tesar Pri montaži plošč je klema popustila, tako da mu je cev padla po levi roki. BRADAČ HERMAN, PU zidar Pri sekanju betona se je udaril po levi roki, LJUTIC JUSO, PU tesar Pri opažanju stene je rabil kos panel plošče, ki je ležala na tleh. Bila je pribita na odprtino dim. 100 x 60 cm. Dvignil je ploščo in ko je hotel stopiti naprej je padel v odprtino, globoko 4 m ter se poškodoval. LABAZAN STJEPAN, KV zidar Pri vstavitvi veznega NOE vijaka v opaž, ga je le ta udaril po kazalcu desne BURAZOR MARKO, VK tesar Pri opažen ju stene je dvignil opažno tablo, katera je bila umazana od prahu, pri tem mu je padel delec prahu v desno oko. LETI C EMIR, KV tesar Pri montaži cevnega odra je naslonil cev na zid in se odmaknil, da vzame spojko. Takrat je cev zdrsnila po zidu in ga udarila po laktu leve roke. TOZD GE LJUBLJANA-OKOLICA NIKOLIČ LJUBOMIR, V K tesar Imenovani je stal na cevnem odru, pri razopaževanju je padel element, kateri se je odbil od stene ter ga udaril po levi nogi, KESEROVIC MUSTAFA, KV tesar Pri razopaževanju je imenovani porinil bankino z podpornega odra, pri če-mei se je udaril z desno roko v cev podpornega odra in si poškodoval sredinec. STAMENKOVIC BRANKO, KV tesar Na poti z dela je imenovanega na prehodu za pešce zadel osebni avtomobil in ga poškodoval. TOZD GE MARIBOR (dvanajst poškodb) BOŽIC JAKOB, NK delavec Na poti z gradbišča do samskega doma je imenovanemu sodelavec Hrnčič Slavko podstavil nogo, Pri padcu si je zlomil palec na desni roki. HIŽAK ANTON, KV strojnik Prj odpiranju mešalca je imenovani stopil na oljni madež, tako da mu je spodrsnilo. Dobil je zvin leve noge v kolenu. KORPAR JANEZ, VK tesar Imenovani je šel iz garderobe na mesto, kjer je bila razporeditev delavcev na delo, pri tem je stopil tako nerodno, da si je poškodoval gleženj na levi nogi. CIGLAR MARKO, KV zidar Pri prehodu iz zgornje plošče na spodnjo je imenovani videl, da prostor ni nega odra, ter si poškodoval rebra na levi strani prsnega koša. DRVODERlC STJEPAN, KV tesar Ko je imenovani vstavljal opažne žabice in vezal opaž, se je udaril s tesarskim kladivom po palcu na levi roki. KOVAČ ANTON, KV tesar Imenovani je montiral cevni oder v skupini svojih sodelavcev, Pri montažni cevi pa mu je sodelavec stisnil s cevjo mezinec na desni roki, KRANJ CEO IVAN, KV zidar Imenovani je razopaževal steno v reaktorju, Ko je te to razopaževal s paj-serjem, ju je ta spodrsnil. Pri tem je udaril z levo roko v cev delovnega odra in si poškodoval palec, VRTARIC ŽELJKO, KV betoner Pri zasipavanju jaška sta dva delavca dovažala material za nasip z japanei jem v odprtino jaška, Rob bet, jaška je bil odbit, iz njega je štrlela armaturna mreža, Ko sta delavca japanei prekucnila je imenovanj stopil na rob betonskega zidu, pri tem pa ni opazil arm^ure; le-ta mu je prebila podplat delovnega čevlja, tako da si je ranil stopalo leve noge. KODBA FRANJO, KV zidar Imenovanj je razopaževal bet, steno, ko mu je pri odstranjevanju elementa udaril opaž v delovni oder, na katerem je bila odrska cev, ki jo je uporabljal sodelavec pri delu. Ob udarcu na oder se je cev zvalila z odra in padla imenovanemu na čelado in ga nato še udarila od strani v čelo, HRZENJAK JANKO, PU zidar Imenovani je nesel z sodelavcem kovinsko cev od torkret stroja, Med tem časom je sodelavec dvigal drugo cev z žerjavom, a jo je prehitro spustil, tako da je zanihala in udarila imenovanega po levi roki zapestja. BOZANOVIC MIHAJLO, PU tesar Imenovani je montiral v steno leseno škatlo za odprtino. Pri tem delu je uporabljal lomilko, s katero si je pomagal pri montaži. Lomilka je med delom spodrsnila, ter ga udarila po desni nogi nad kolenom. • ŽNIDARIČ DRAGO, KV tesar Imenovani je opaževal steno v reaktorju. Ko je prenašal z sodelavcem opažno ploščo, mu je ta spodrsnila z roke in padla na desno nogo ter mu poškodovala palec. TOZD GE NIZKE GRADNJE MARIBOR (osem poškodb) HUNJADI IVAN, KV delavec Pri postavitvi podporne igle v jamo, globoko 2 m, se je igla zavrtela in pritisnila nogo imenovanemu ob steno jame. HUSIC SALKO, VK tesar Pri montaži železnih nosilcev z avtodvi-galom mu je stisnilo kazalec in sredinec leve roke. MARKOVIČ BOŽO, NK delavec Pri pripravi odrskih cevi mu je zdrsnil kotni brusilni stroj, ter mu poškodoval desno roko. MITIČ VELIMIR, KV železokrivec Pri vezanju ar ir '.ture, ga je udarila žica po desnem očesu. TKALEC VLADO, NK delavec Pri razopaževanju je imenovanega udarila deska po desni roki. ZARIC STEVO, KV tesar Pri vezanju žice s škarjami mu je del žice odskočil proti obrazu ter mu poškodoval zgornjo ustnico. ZRNA DRAGUTIN, NK delavec Imenovani je šel z vlakom v službo. Ko je izstopil, mu je spodrsnilo, tako da je padel in si poškodoval levo nogo. ŽOHAR JOŽE, KV tesar Imenovani je vlekel lesen ploh s kupa, Pri tem je stopil na rob tramu tako nerodno, da mu je noga spodrsnila in si je nategnil kite na desni nogi. TOZF GE JAVNE NA KOROŠKEM (dve poškodbi) ALDZIC IBRAHIM, KV zidar Pri rezanju opečnega zidu mu je ročni brusilni stroj iztrgalo iz roke, zaradi česar se je vrezal v pregibu lahtu desne roke. PROHART LENART, KV zidar Pri ometavanju stropa mu je padla fina malta v desno oko, ter mu ga poškodovala, TOZD KO Ljubljana (— poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih nesreč pri delu. TOZD KO MARIBOR (dve poškodbi) MIKOCI MATIJA, delovodja Pri izravnavanju lukenj (J) 10 m prl-robnici elevatorja s privijačem je drobec železa, kateri se je odluščil od materiala, odletel imenovanemu v oko. BITENC FRANC, konstruktor Delavci v konstrukcijskem oddelku so se pripravljali za selitev v nove prostore. Pri tem delu je imenovani udaril s kolenom v vogal pisalne mize in si ga poškodoval, TOZD LIO ŠKOFJA LOKA (štiri poškodbe) BEGIČ HASAN, delavec na žagi Pri odstranjevanju žičnikov z deske mu je sekira spodletela in se je urezal na levi nogi pod kolenom. JASNlC STEPAN, PK tesar Pri zabijanju žičnikov v palete je prišel žični k v grčo tako, da mu je kladivo spodletelo. Udaril se je po palcu leve roke. REKIC SADET, delavec v primarni pred. lesa Pri potiskanju palete na transportni vagonček, ga je ploščato železo udarilo po roki in mu jo poškodovalo. PIRC RUDOLF, KV mizar Imenovani je montiral zaključne letve na vratih. Pri pribijanju žičnikov mu je padel drobec ometa v levo oko. TOZD OGP LJUBLJANA (dve poškodbi) MUHAREMAGIC ESAD, PU betoner Pri rušenju lope pred mizarsko delavnico je imenovani stopil na desko z žebljem ter si poškodoval stopalo desne noge. MARETlC JOSIP, PK betoner Pri popuščanju prednapetih žic na liniji ograjnih količkov v hali I, se je ena od žic odtrgala in udarila imenovanega po kolenu desne noge. TOZD SPO LJUBLJANA (štiri poškodbe) KOLAČ IVAN, skladiščnik Pri prevzemanju gume v skladišče je prišl do padca gume z višine cca 2 m na hrbet imenovanemu, zaradi česar je moral iskati zdravniško pomoč. ŠPORAR ZDRAVKO, KV strojnik Pri razkladanju železa z vagona je imenovani hotel zadržati železo, da se ne vrti, pri tem mu je spodrsnilo in si je poškodoval levo nogo. SULJANOVlC SEFIK, strojnik TGM Nf poti na delo ga je popadel pes čjak in ga ugriznil v levj komolec. RUS FRANC, strojnik TGM Na službeni poti iz gradbišča na gradbišče na cesti drugega reda Šoštanj— Velenje je imel prometno nesrečo, pri kateri se je težko poškodoval. TOZD ZELEZOKRIVNICA (— poškodb) V tem mesecu nj bilo zabeleženih nesreč prj delu. Bojan Bambič Naši učenci ponovno v CSSR Kot vsako leto, smo tudi letos organizirali 14-dnevni strokovni izlet našim najboljšim učencem v Gradisu Letos je bil to še bolj pomemben dogodek, saj praznujemo 10-letnico obiskovanja gradbenega podjetja Bytostav v bratski ČSSR, Na pot smo se odpravili 16. 6 in veselo razpoloženje nas je popeljalo prijetnim počitnicam naproti. V Šentilju smo prestopili mejo in za nami je ostala naša preljuba Slovenija. Za marsikaterega učenca je bil to prvi izlet v tujino. Naša prva postaja je bil Dunaj, kjer smo si ogledali poletno rezidenco avstrijske aristokracije Schonbrun. To je bila rezidenca cesarice Marije Terezije, obdana z velikim lepim vrtom, polnim različnih svetlic ter okrasnega drevja. Sam sprehod ter ogled te zgodovinske znamenitosti, je bilo za naše učence lepo doživetje. Zal, ura nas je preganjala, zato smo nadaljevali pot proti Češki. Veselo petje naših pesmi je polnilo ušesa vse do meje v Mikolovu, kjer so nas pričakali predstavniki gradbenega podjetja Bytostav, in nato smo skupno nadaljevali pot do Malenovic, kjer smo bivali prijetne dneve v Češki gostoljubnosti. Ob prihodu so nam za dobrodošlico priredili slavnostno kosilo na katerem so prisostvovali delavci Byto-stava in KP, Slavnostni govor je imel generalni direktor Bytostava, kateri je poudaril naše prijateljsko sodelovanje. V znak zahvalnosti je predal tov. Cepušu umetniško sliko in od članov KP plaketo ob 60-letnici oktobrske revolucije. V imenu Gradisa se je zahvalil tov, Cepuš kateri je potrdil, da ob 10-letnici našega sodelovanja želi, naj ostane prijateljstvo še naprej tako močno, kot je bilo dosedaj. Prve dneve našega bivanja smo izkoristili le za kratke izlete, Naš vodja po Češkoslovaški je bil František Pu-stka, prijeten, iskren in poln zaupanja v človeka. Z njegovo pomočjo smo si ogledali znamenitosti krajev, katere smo obiskali. Izlet v Rožnov: naravni muzej češkega življenja iz 17. stoletja kjer stojijo kopije hiš bogatih Moravcev z izvirno notranjo ureditvijo (stare peči, postelje, kuhinjska oprema). Od tu dalje nas je pot. vodila v Koprivnice, kjer je tovarna tovornih avtomobilov Tatra. Ogled tehničnega muzeja tovarne od njenih prvih avtomobilov, motorjev za letala, avtobuse, do današnje proizvodnje. V posebni vetrini so razstavljeni pokali, priznanja katera je tovarna osvojila na mednarodnih tekmovanjih. Naš izlet smo končali v Frenstatu, kjer je velika plastična skakalnica. Frenstat je rodno mesto Jiržija Raške, kateri je tu začel svojo skakalno kariero. Izlet v Ostravo — ogled mesta, ter Bytostavove šole za učence v gradbeništvu in nove učilnice za praktični pouk. To je šola, katera daje znanje bodočim zidarjem, tesarjem, železokriv-cem itd. Predno učenci začno delati na gradbišču, se uče v učnih delavnicah, da dobe osnovno znanje za delo na gradbišču. Vsak poklic ' v gradbeništvu ima svoj oddelek (zidar, tesar) v učnih delavnicah in inštruktor daje osnovno znanje, katerega nato učenci utrdijo na gradbišču. Te učne delavnice so zgradili sami učenci BytOstava in zato jih lahko pohvalimo. Po kosilu smo položili šopek rož na spomenik padlim ruskim borcem, kateri so padli pri osvoboditvi mesta Ostrave. Zelo zanimiv je bil ogled razstave Ostravy 77, na kateri so bili prikazani dosežki Češkoslovaške industrije pohištva, strojev ter boj proti onesnaževanju okolja s katerim se srečujejo vse razvite države. Izlet v Prago: to je bil naš najlepši izleti, saj smo v Pragi ostali tri dni, toda veliko premalo, da bi jo temeljito spoznali, Praga ne daje sedaj tistega pravega izgleda urejenega mesta, ker gradijo podzemno železnico in je vse ograjeno ter prekopano. Naš ogled smo začeli na Vaclav-skem trgu, kjer stoji kip kneza Vac- lava iz 10. stoletja. Na tem velikem trgu je polno trgovin, tako da smo si lahko kupili spominke. Pred nami je bil glavni del našega izleta, ogled Hračanov, zelo znana zgodovinska znamenitost in ponos Čehov. Hraščani so bili prebivališče Češkoslovaške aristokracije skozi stoletja. Najbolj mogočna zgradba je cerkev svetega Vita, katero so s presledki gradili skoraj 600 let, da je dobila sedanjo podobo Cerkev je grajena v gotskem slogu, zaradi dolge gradnje prehaja v barok. V posebni sobi na dnu cerkvene ladje je zakladnica z zgodovinskimi Češkimi dragocenostmi od draguljev, vladarskih kron in drugih dragocenosti, Poleg cerkve stoji iz leta 1918 obelisk, kateri je bil postavljen kot temeljni kamen ob razpadu Avstro-ogrskega cesarstva in je takrat Češkoslovaška postala neodvisna. Ta obelisk naj bi bil temeljni kamen nove države. Izlet v Lidice — teror fašizma nad nedolžnimi prebivalci Lidic med 2. svetovno vojno. V Pragi so napravili atentat na nemškega komandanta za Češkoslovaško Reinharda Heidricha. Nemci so se maščevali s terorjem nad nedolžnimi ljudmi. Take so postrelili vse moške v Lidicah, ženske odpeljali v taborišča, samo mesto pa zažgali. Ta teror so Nemci posneli na filmski trak, katerega so nato zavezniki zasegli. Ta film o vojni grozoti Lidic smo si ogledali v Lidicah. Športni dogodki ter rekreacija v prostih dneh. Nogometno tekmo, katero smo igrali proti učencem Bytost-ava, smo žal izgubili z rezultatom 3:2. Tako so češki učenci osvojili prehodni pokal, kateri potuje s tistim, ki zmaga. Ostale proste dneve smo preživeli ob igranju tenisa, kopanja v bazenu, izleti na majhno goro Veličko ter s pogovori o naših podjetjih. Vsakemu našemu učencu bo ta naš izlet ostal še dolgo v spominu in vedno se bo rad spominjal prijetnih dni, katere je preživel na Češkoslovaškem. Janko Miklavžin Letos 2 novih stanovanj Delavci TOZD GE Maribor se bodo v kratkem vseSiSi v nova stanovanja Vzpon gradnje stanovanj za delavce je brez dvoma rezultat uveljavitve novih samoupravnih odnosov in začrtane politike delavcev — samoupravljavcev v TOZD Maribor. Stanovanjska problematika je vedno pereča, je ob zadnjem srečanju v Mariboru začel razgovor Martin Zajšek, član komisije za stanovanjska vprašanja. Od 40 vloženih prošenj bomo letos uspešno rešili 22 prošenj in sicer 10 z nakupom novih stanovanj, 3 pa prek zamenjave, Čeprav bo moralo ostalih 18 prosilcev še čakati več kot leto dni, je to brez dvoma velik napredek, saj smo v zadnjih 5 letih rešili komaj 25 primerov, je dejal lov, Zajšek. Prejšnja leta smo dali več na posojila pa na nakup novih stanovanj. Posojilo je prejelo 100 delavcev, kar znaša 600 milijonov dinarjev. Letos pa smo dali za posojila le 100 milijonov dinarjev. V srednjeročnem programu predvidevajo nadaljnjo gradnjo oziroma nakup novih stanovanj, v glavnem pa bodo razpoložljiva sredstva namenili za gradnjo nove menze v Mariboru. Z gradnjo bodo pričeli še letos. Tako bo tudi Maribor dobil novo in moderno opremljeno menzo. Prihodnje pa tudi gradnjo novega samskega doma, oziroma doma za učence. Moram reči, da v Mariboru izredno dobro skrbijo za delavce in za njihove boljše pogoje dela, kar se seveda pozna tudi pri končnem gospodarstvu in poslovnem rezultatu. L. C. grrarirr^r-rina p* mrrrr er-*™- -s-' tg— lini i m mmm i aininw— ASE? 1 ■'■■■»rnrtrj mir 'A . ' -T-ime* JmmSLZ Ob sodobni stanovanjski gradnji je potrebno poskrbeti tudi za zaklonišča, ki pa morajo imeti dobro armaturo Položitev šopka padlim interniran-kam v Pragi Seks na gradbišču Na največjem objektu v Celju — 3.1 na Zg. Hudinji se je glavnemu delovodji tov. Jožetu Rožmanu zgodilo tole Delovodja je opazoval delavca kako stalno stoji z lopato v roki — dela pa nič. Cez nekaj časa ga opozori: Tovariš kaj pa ti delaš? Delavec mu je odgovoril: »študiram — kako bi lažje delal«. Čez dve uri ga zopet zagleda kako stoji z lopato v rokah in seveda — brez dela. Zopet ga vpraša: Hej ti — zakaj spet stojiš — nekaj pa res moraš napraviti, ali spret premišljuješ? »Ja, premišljujem o seksu .. .« »AAA — kaj o seksu?« »Da tovariš delovodja, Študiram če bi se še naprej ljubil s to lopato ali ne?« Zlatko Otomanček Gradisov vestnik »Gradisov vestnik« izdaja delav ski svet podjetja Gradis Ureja gr uredniški odbor Odgovorni ured nik Lojze Cepuš Tehnični ured nik Matija Krnc Tisk Tiskarni Tone Tomšič v Ljubljani — Iz haja mesečno Skupina naših učencev na potovanju po ČSSR Postanek predi kočo na Velički gori Kratek oddih na Karlovem mostu med potepanjem po Pragi Na poti proti ČSSR je bila naša prva postaja na Dunaju pred znamenitim dvorcem Schonbrun To in eno iz celjskih delovišč Len ali utrujen Pri delovodji'Josipu Sraki — na novem objektu »Center — 3-2 Mera« v Celju, na Zgornji Hudinji poteka gradnja v redu. Delavci se zavedajo, da morajo objekt v kratkem roku kvalitetno dokončati. Zadnjič sem bil prisoten dogodku, za katerega menim, da bi ga bilo potrebno objaviti v našem glasilu, še posebno sedaj, ko nagrajujemo po učinku, imamo v ocenitvi in kvaliteti dela, ker se seveda izkazuje pri naših osebnih dohodkih. Tov, Sraka je kontroliral delo in nadzoroval delavce iz skupine tesarjev, ki so pripravljali les za opažanje nosilnih sten, pri tem je opazil, da nek delavec vedno nosi le po eno desko, medtem ko njegov sodelavec — iz iste skupine, vedno nese po dve ali več desk. Ko je delovodja to nekaj časa opazoval, je vprašal delavca, ki je nosil samo eno desko: »Hej ti, zakaj nosiš samo po eno desko, poglej si tvojega sodelavca, ki nosi vedno po več desk.« Delavec pa mirno odgovori: »A znate — druže delovodja — onaj drugi je len — i ne voli da ide dva puta po daske, a meni to eto ni j e težko.« Zlatko Otomanček