Us*
Naslov — Address;
NOVA DOBA
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889)
Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slovenske ali slovanske krvi v tej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jednote.
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
sjfoered Ab Second ClasB Matter April 15th, '1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925.
—       1      ..........................................................................................................
32. _ ŠTEV. 32.	CLEVELAND,	OHIO,	WEDNESDAY,	AUGUST	8Tll	1928	— SREDA, 8. AVGUSTA 1928	VOL.	IV	—	LETNIK	IV.
Zapisnik
PI. redne konvencije J. S. K. J. v Ely, Minn.
I]
I
11.
12.
Pt 15.
1. seja dopoldne 30. julija 1928.
Prvo sejo 13. redne konvencije Jugoslovanske Katoliške »ote je otvoril glavni predsednik sobrat Anton Zbašnik ob ^ dopoldne, s pozdravom na zborovalce in pozivom za slo-' nesebično delovanje v korist organizacije.
Sobrat Matt Pogorelc je pred tem izročil predsedniku v j ftovo kladivo, in pri tem apeliral na zborovalce, da ukrene najboljše za J. S. K. Jednoto.
Sledil je predlog, ki je bil podpiran in sprejet, da pred-Nc imenuje pet članov v poverilni odbor. Imenovani so 1,1 nominacijo so sprejeli sledeči:	Aleksander Škerlj od
jj'-Va št. 116, John Kumše od društva št. 6, Peter čulig od tva št. 15, Joseph Sterle od društva št. 30 in Rose Svetich ^uštva št. 120.
Glavni nadzorni odbor poroča, da je pregledal in prona-Vt-edu poverilnice članov poverilnega odbora.
Nato se čita imenik glavnih odbornikov, delegatov in deti*1 j. Konvencije so se udeležili sledeči: dl
■ftvni Odborniki, Delegati in Delegatinje za XIII. redno konvencijo J. S. K. J.
Predsednik, Anton Zbašnik, Pittsburgh, Penna. Podpredsednik, Louis Balant, Lorain, Ohio.
Tajnik, Joseph Pishler, Ely, Minn, blagajnik, Louis Champa, Ely, Minn, blagajnik neizplačanih posmrtnin, John Movern, Duluth, %,
Vrhovni zdravnik, Dr. Jos. V. Grahek, Pittsburgh, Penna. Nadzorniki:	Rudolf Perdan, Cleveland, Ohio; Frank
5^ec, Omaha, Nebraska; Joseph A. Mertel, Ely, Minn. Porotniki: Anton Kochevar, Pueblo, Colo.; Leonard Sla-Ely, Minn.; Joseph Plautz, Calumet, Mich.
®t 1 Joseph Mantel, Ely, Minnesota.
Joseph Spreitzer, Ely, Minnesota.
John Hutar, Box 782, Ely, Minn.
Joseph Kolenc, 445 E. Earwey St., Ely, Minn.
John Kastigar, 1146 — 7th St., La Salle, 111.
John Demshar, Box 237, Presto, Penna.
Joseph Erchul, Box 665, Soudan, Minn.
John Kumse, 1785 E. 33rd St., Lorain, Ohio. John Kotnik, 1708 E. 32nd St., Lorain, Ohio. Joseph Srebernak, 511—5th St., Calumet, Mich. John D. Zunich, 4098 E. Cone St., Calumet, Mich. John Černelič, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. Frank Alich, 417 N. Millvale Ave., Pittsburgh,Pa. Vincent Arh, 1 Nickenbach St. N.S., Pittsburgh. Frank Mehle, 1230 Taylor Ave., Pueblo, Colo. Peter Culig, 1227 So. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. Matt Pecjak, 233 Boyer St., Johnstown, Pal Val. Subic, 313—6th St., Rock Springs, Wyo. Louis Taucher, Rock Springs, Wyo.
John Putz, 402—7th St., Rock Springs, Wyo. Andrew Barle, Box 434, Gilbert, Minn.
John Perjon, Box 744, Gilbert, Minn.
John Schutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo.1 Joseph Jartz, R. 1, Box 120 C. Stockyards Sta.
Denver, Colo
Anthony Motz, 9630 Ave. “L”, So. Chicago, 111. George Kotze, 502 Adams Ave., Eveleth, Minn. Philip Fister, 605 Hayes St., Eveleth, Minn. Joseph Pogačar, 5309 Berlin Alley, Pittsburgh,Pa. John Balkovec, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Z. A. Arko, Box 172, Diamondville, Wyo.
John Godesha, Box 534, Imperial, Penna.
Joseph Sterle,	212	W.	Maple St., Chisholm,	Minn.
John Lamuth,	104	E.	Spruce St., Chisholm,	Minn
John Germ, 1342 Bell Ave., No. Braddock, Pa. Frank Schifrar, Box 263, Unity Station, Pa. Anton Eržen, R. F. D. 1, Turtle Creek, Pa.
Frank Arhar, P. O. Box 434, Beaver dale, Pa. Mihael Rovanšek,	P.	O. Box, Conemaugh,	Pa.
Joseph Turk,	P. O. Box 164, Conemaugh,	Pa.
John Zalar, 1101 E. 63rd St., Cleveland, O. Janko N. Rogelj, 6207 Schade Ave., Cleveland, O John Segota, Box 49, Roslyn, Wash.
Matt Dragin, Box 945, Roslyn, Wash.
Anton Kosoglov, Box 144, Claridge, Pa.
Anton Jerina Jr., Box 204, Claridge, Pa. Valentine Dagarin, 681 Alice St., E. Palestine, O. John Prijatelj, 1004 So. Santa Fe Ave., Pueblo, Colorado.
Joseph Perse, 213 E. Northern Ave., Pueblo, Colo Frank Percich, Box 327, E. Helena, Mont.
Anton Okolish, 218 Liberty Ave., Barberton, Ohio; Joseph Hiti, 209 Betz St., Barberton, O, Joseph Zore Jr., 701 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind.; Frank Krefel Sr., 911 Ketcham St., Indianapolis, Indiana.
Louis Zelnik, Box 204, Aspen, Colo.
Math Petek, 437 Orville Ave., Kansas City. Kans.; Frank Spehar, 422 North 4th St., Kansas City, Kans.
John Murn, 42 Hallech Ave., Brooklyn, N. Y. Martin Oberzan, Mineral, Kans.
Frank Gregorin, 13 Douglas St., Little Falls, N. Y.; Frank Masle, 39 Danube St., Little Falls, N. Y.
(Dalje na 2. stratii)	.............
rit. I it
Išt-
f' Št.
L
j Št. f'št.
St.
št.
' št.
Št.
št.
Št.
■št,
'Št.
'št.
I;
' št. 'Št.
:št.
16.
18.
20.
21.
22.
25.
26.
27.
29.
30.
31.
33.
35.
36.
37.
39.
40.
41.
42.
KONVENCIJA J. S. K. J.
TEDENSKI PREGLED
;
K št.
'Št.
43.
44.
45.
47.
49.
50.
52.
53.
V	nedeljo 29. julija pripeljala se je večina delegatov in de-legatinj s posebnim vlakom iz Dulutha v Ely, Minn. Na postaji nas je pričakovala velika množica z godbo in zastavami, ker to je prva narodna konvencija, ki se vrši v tem malem severnem mestu. Vse mestno prebivalstvo si šteje to v čast ter nas je vsled tega tudi primerno sprejelo.
Konvencija se je pričela 30, julija nekaj minut po osmi uri zjutraj v Washington (šolskem) avditoriju. Kon venčno predsedništvo je, glasom sprejete tozadevne resolucije, prevzel glavni predsednik J. S. K. Jednote sobrat Anton Zbašnik. Konvenčna podpredsednika sta Louis Balant iz Loraina, O., in Anzelc iz Aurore, Mirin. Zapisnikarja sta Janko N. Rogelj iz Clevelanda in Paul Bartel iz Waukegana, 111.
Glede izpremembe imena se je vršilo poimensko glasovanje. Za staro ime je bilo oddanih 106 glasov, za novo ime pa 60. Ostane torej staro ime.
Urad blagajnika neizplačanih smrtnin odpade. Od nekaterih strani se je priporočalo, da bi se izvolilo pomožnega tajnika in ga stalno zaposlilo v glavnem uradu. Konvencija je tozadevni predlog odklonila. Glavni porotni odbor se zmanjša na tri člane, glavni nadzorni odbor pa poveča na pet članov. Plače ostanejo večinoma stare, z maligni _ i^remembami.
Nova Doba se bo' po novem letu tiskala stalno na šestih straneh, ter bo prinašala tedensko eno do dve strani angleškega čtiva. V to svrho se bo dala uredniku delna pomoč.
Med važne konvenčne sklepe spada določba, da bodo mogli postati člani J. S. K. Jednote tudi pripadniki neslovanskih narodnosti. Maksimalna starost za novo pristople člane se je znižala na 50: let.
Do bolniških podpor in ases-mentov konvencija še ni bila prišla do četrtka 2. avgusta zvečer, ko je bilo napisano in odposlano to poročilo.
Glede izplačevanja bolniške podpore je konvencija sklenila, da se za prve tri dni bolezni ne plačuje nobene podpore. Prične se plačevati šele s četrtim dnem.
Bolniki so opravičeni do celotne podpore za dobo šest mesecev, za nadaljnih 12 mesecev pa do polovične podpore. Po te mčasu se bolniku plačuje po $10 mesečno iz sklada za onemogle, dokler ne ozdravi. Neenakopravni člani dobe podporo iz sklada onemoglih šele po 18 mesecih.
Odškodnina za operacije ostane v veljavi ista kot je dosedaj. O drugih nevarnih operacijah, ki niso označene v pravilih, odločuje vrhovni zdravnik v spo razumu z glavnim odborom.
Konvencija je bila zaključena v soboto 4. avgusta o polu osmih zvečer.
Predsednikom je bil ponovno izvoljen z veliko večino sobrat Anton Zbašnik. Novi podpredsednik je Paul Bartel iz Waukegana, IH. Glavnim tajnikom je bil ponovno soglasno izvoljen Joseph Pishler; blagajnikom istotako soglasno Louis Cham pa. Vrhovnim zdravnikom je bil soglasno izvoljen dr. Jos. V Grahek.
Predsednik nadzornega odbora je Rudolph Perdan; prvi nadzornik John Movern iz Du lutha, drugi nadzornik John (Dalje na 2. strani)
PRETEKLI teden; se je sestal v Zagrebu, glavnem mestu Hrvatske, zbor hrvatskih parlamentarcev, to je, hrvatskih narodnih poslancev, ki so sprejeli resolucijo, da se ne vrnejo v Belgrad v parlament, dokler vlada sedanjega jugoslovanskega parlamenta ne razpusti in razpiše nove volitvej Obenem je hrvatski sabor s$rejel resolucijo, ki zahteva oopolno hr-vatsko avtonomijo fe lastnim parlamentom. Z ostalo Jugoslavijo bi bila Hrvatjfka le v nekaki formalni zvezi,! Na čelu jugoslovanske vlade 1 je sedaj dr. Anton Koroaecj Slovenec, vodja Slovenske ljudske stranke. Kako dolgo, sejveda nihče ne ve, ker v Jugosla.Vi.ji se vlade hitro menjajo. )
|
J. R. NUTT, Clevelandski bankir, ki bo vodil finančno stran predsedniške|- kampanje republikanske stranice, se je izjavil, da bo stranka potrebovala letos najmanj štiri milijone dolarjev za stroške kampanje. In še- zadostovalo ne bo. Leta 1924 je republikanska stranka vporabila $3,000.000: za izvolitev Collidgea, letos :pa bo boj toliko hujši, ker bo Al Smith, demokratični predsedniški kandidat, vodil jako intenzivno kampanjo. Pričakuje se, da aodo demokrati še vfeč potrošili tekom predsedniške kampanje <ot pa republikanci^ ' ker bodo morali voditi boj na/ treh frontah: proti republikanski stranki, proti Anti-saloohski ligi in proti Ku Klux Klan organizaciji. Kot se je izjavil vodja demokratske kampanje “sky is the limit” glede stroškov tekom volivne kampanje.
V	NEW BEDFORD, država Massachusetts, traja že dalj časa štra.jk tekstilnih delavcev. Že zadnjih 16 let se vršijo neprestani delavski boji v tem mestu. Tekstilna industrija plačuje svoje delavce jako slabo, poleg tega pa tudi delavske razmere niso nič kaj ugodne. Pretekli teden je prišlo v New Bedfordu do spopada med pike-ti štrajkarjev in med policijo, in končno je bila tudi narodna garda poklicana. 360 štrajkarjev in njih prijateljev je bilo aretiranih. Drugo jutro so bili vsi pripeljani pred sodnika in sumarično obsojeni na dva do šest mesecev ječe. Obsojeni so se pritožili na višjo sodnijo.
DROBNE VESTI E CLEVELANDA
PRETEKLI teden se je vrnil Italijo famozni laški “general” Nobile, ki je povzročil s svojo nesrečno ekspedicijo na severni tečaj toliko sramote in žrtvoval mnogo življenj. Na potu skozi Evropo proti Italiji je bil povsod skoro zasramovan in preziran. Le v Italiji je bil slavnostno sprejet, in vlada Mussolinija bo skušala seveda sedaj oprati njegovo sramoto.
ZRAKOPLOVCI, ki so hoteli premostiti Atlantski ocean pretekli teden, niso imeli sreče. V morje je padel angleški zrako plovec Courtney, katerega je pozneje neki parnik našel in ga rešil. Ravno tako se je zgodilo s poljskima zrakoplavcema ma jorjem Idzikowski in majorjem Kubala. Padla sta kakih 200 milj od Azorskih otokov v morje, potem ko sta bila že 38 ur v zraku, in se jima je po škodoval motor. Oba je rešil nemški parnik Samos, ki se je tedaj nahajal v bližini. Kot je videti, polet preko oceana še ni tako varen kot bi se zdelo nam potem, ko je Lindbergh lansko leto pokazal pot.
Ena najbolj poznanih in najstarejših Slovenk v Clevelandu je umrla pretekli teden, in sicer Mrs. Louise Recher, 21207 St. Clair Ave. Njen mož, Mr, Louis Recher je umrl pred dvema letoma. Članom naše Jednote je bil poznan, ker je bil parkrat delegat na konvenciji. Ranjka Mrs. Recher je bila doma iz vasi Vrhe, fara Krka. V Clevelandu je bivala 35 let. Počivaj v miru!
*
V	pondeljek 13. avgusta se vrši v veliki dvorani Slovenskega Narodnega Doma na St, Clair Ave. velik ljudski shod. katerega sklicuje Al Smith klub. Kot glavni govornik nastopi Peter Witt, kandidat za governerja. Kdor je sovražnik prohibicije in hoče kaj zvedeti kako se stvari pletejo v politiki, je vabljen, da pride na shod.
4
Na avtomobilski izlet so se podale v pondeljek poznane Slovenke Mrs. Alice Vidmar, Mrs. Mici Grdina, Mrs. Anni Jak-šič, Mrs. Minnie Grdina in Miss Vera Grdina. Dekleta in ženske so se kar same odpeljale proti Lake Placid v državi New York.
A
Primarne volitve se vršijo v torek, 14. avgusta, in sicer po vsej državi Ohio. Volivne koče so odprte od pol sedmih zjutraj do pol sedmih zvečer. Vsak državljan, ki je lansko leto novembra meseca volil, lahko voli v torek, ne da bi se registriral. Kdor pa ni volil lansko leto novembra meseca, se mora sedaj registrirati, ako hoče prihodnji torek voliti. Volivne koče bodo odprte za registracijo v pondeljek, 13. avgusta, od
4.	ure popoldne do 10. zvečer.
St. Clair Merchants Improvement Association, slovenska organizacija trgovcev v Clevelandu, priredi prihodnji torek 14. avgusta, ob 8:30 zvečer izlet na jezero na parniku “Good-time.” Vožnja po jezeru traja dobre dve uri. Rojaki so vabljeni.
*
Preteklo nedeljo zjutraj je umrla v Clevelandu splošno poznana Slovenka, dobra društvena organizatorica Mrs. Frances Debevc, rojena Primožič, stanujoča na 6022 Glass Ave. V Clevelandu je bivala 19, in bila vedno jako aktivna na društvenem polju. Zapušča soproga in štiri otroke. Naj ji bo hladna ameriška zemlja!
GLASOVI Z RODNE GRUDE
V	Osojskem jezeru na Koroškem so orožniki našli dne 9. julija truplo 40 do 50-letnega moškega. Pri njem so našli misijonsko knjigo v angleškem jeziku, natisnjeno v New Yorku in dva čeka. glaseča se na ime John Svetina. Ceka sta bila izdana od neke newyorske banke in sta se glasila na 600 in 160 dolarjev. Drugih vrednosti pri mrtvecu niso našli in vsa znamenja kažejo, da je mož postal žrtev roparskega napada. Ime John Svetin v tisti okolici ni znano.
Strašna suša vlada že nekaj časa na Dolenjskem. Dočim kaže žito razmeroma še prav lepo, je koruza vsa ovenena. prav tako tudi fižol. Krompir se istotako suši. V nekaterih krajih preti pomanjkanje pitne vode. V Novem mestu je županstvo razglasilo, da morajo z vodo kolikor mogoče štediti, da je ne bo zmanjkalo. Iz tega vzroka tudi ne škrope nad vse prašnih cest. Pod Gorjanci so nekatere vasi brez vsake vode ter hodijo z vozovi ponjo po eno uro daleč do potoka Težke vode. V primeru eventualnega požara se je bati velike katastrofe, zlasti ker so daleč naokoli skoraj vse hiše krite s slamo.
Pri županskih volitvah v Kočevju je bil izvoljen za župana o:. Ivan Lončar, starešina finančne kontrole v pokoju, za podžupana gospod Alojzij Kresse trgovec; za občinske svetovalce pa gospodje: Josip Kropf sprevodnik v pokoju, Mahovnik ; Josip Uhan, paznik; Josip Pavliček, • tiskarnar; Robert Ganeselmayer, zasebnik, in Gustav Verderber, gostilničar.
Podedovana znamenja.
Kožna znamenja ali male bradavice se včasi podedujejo. Dr. A. H. Eastbrook je na neki seji znanstvenikov pripovedoval o družini, v kateri so se fcožna znamenja podedovala pet generacij. Zanimivo je, da so bila ta znamenja skoro vsa enako velika in vsa na istih delih telesa. Kožnih znamenj niso podedovali vsi, ampak samo nekateri člani dotične družine. Zdravniki pravijo, da se taka kožna znamenja ali bradavice včasi razvijejo v kožnega raka.
Ze v dobi italijanske okupacije je bila v bližini Zameta pri Reki odkrita velika podzemska jama. Sedaj so jamo pod vodstvom profesorja dr. Kocha temeljito preiskali ter ugotovili, da je jama stara približno 20,000 let. V njej se nahajajo krasne sige, globoke galerije, velike dvorane, brezna itd. Pc izjavi profesorja dr. Kocha je ta jama ena naj večjih in naj-lepših, kar jih je znanih doslej. Za stvar so se zainteresirali pristojni krogi v Beogradu in oblastni odbor v Karlovcu, ki bo poskrbel, da bo jama dostopna javnosti. Odkritje te jame je velike važnosti za vso Jugoslavijo, zlasti pa za Kastav in Zamet.
Pridna kokoška.
Najboljša jajčarica živi v nekem kuropetniku British Columbie. Lani je izlegla 351 ja-jec v 365 dneh.
Brzovlak, ki je vozil v noči od
5.	do 6. julija iz Splita v Zagreb, je na starem delu proge od Splita do Knina, torej na progi 102 kilometra napravil štiri ure zamude! Poizkušali so s sedmimi lokomotivami končno so vendar dobili eno, ki je srečno pripeljala vlak v Za greb. Seveda so potniki izgubili zveze na vse strani zlasti Cehi in Nemci niso imeli brzovoz-ne zveze.
Orožniki v St. Bečelu so aretirali Stjepana Jožo, 52 let starega bogatega posestnika, ki je obdolžen, da je pred 10 leti umoril svojega soseda Stjepana Gorotva, s katerim je živel večnem prepiru. Jožo je izdala odpuščena služkinja, ki je izpovedala, da je njen gospodar Jo zo ubil Gorotva meseca novembra, leta 1918. Umor sta potrdila obdolž. sin in svakinja.
VSAK PO SVOJE
Ko pišem te vrstice, delamo vsak po svoje v Washington avditoriju v Ely, Minnesota. Skoro toliko misli, kolikor glav, in težkih tudi — misli namreč. O težkih glavah ni govora, kajti viri glavobola so precej omejeni.
*
Ni pa izključeno, da se bodo pojavili mački različnih pasem, predno bo konvencija končana. Kar bo brezastih, se bodo poiz-gubili pod bele breze, drugi pa širom mile domovine.
*
Sicer pa životarimo jako puritansko. Zgodaj vstajamo in pozno hodimo spat in nič ne kadimo, ko sedimo pri zelenih mizah, da se ne oskruni šolski avditorij. To je v novejši zgodovini največja žrtev za bodočnost naroda.
*
Ako bi mi bil pred odhodom iz Clevelanda kdo dejal, da se po osem ur na dan ne bom vdajal čarom Miss Nicotine in se ne opajal z duhtečim tobačnim dimom, pogledal bi ga bil samy s ta-belim.
*
Seveda se godi vsem enako, kajti vsi, od prvega do zadnjega, tisti, ki imajo sarže in tisti, ki jih nimamo, pogrešamo blažilne megle tobačnega dima Zato si pa tudi tako podjetno zobe kažemo.
*
Hlastamo po sapi, trgamo stavke in. jih. združujemo tako, objestno, da se mi zdi, kot bi
nastajal nov jezik v domovini severnega sija. Slovenska slovnica se vdaja takim orgijami da se bojim vesoljnega potopa
*
Mesto je ovito v zastave in dekorirano z regalijami in številni slovenski turisti prihajajo občudovat cvet naroda. Da bi e ne bili razočarani!
*
Danes je četrtek in mi se bližamo bolniški podpori. Mislim, da je bomo skoro vsi potrebni,
io	nam ugasnejo dnevnice.
*
Tam za belimi brezami pa se svetlikajo skrivnostna jezera in vabijo in vabijo . . .
*
Jaz pa poln skušnjav vsak večer ogledujem canoe iz brezovega lubja, ki stoji na mizi v moji sobi, katerega mi je podaril predsednik elyške trgovske zbornice.' Komaj tri čevlje je dolg, cvetlice v njem so že zvenele, pa mi bo kljub temu lep spomin na naš zeleni sever in tiste, ki znajo ceniti pošteno in odkrito besedo.
*
Sicer pa se ne pripeljem v
njem v Cleveland, torej naj me
moji tamkaj šni prijatelji ne
pričakujejo na pomolu.
* /
Na naši slavni St. Clair cesti v Clevelandu smo nedavno videli zanimiv prizor. Neki avtomobilist se je bil zakadil s tako ihto v policijskega Forda, da mu je odbil obe sprednji kolesi. Kako je izpadlo zadnje dejanje čudovite drame, mi ni znano. Rečem le toliko, da je dotični avtomobilist moral imeti hudo jezo, hudo korajžo in hud munšajn.
*
Neki statistik je izračunal, da drvi rezilo varnostne britve po obrazu s hitrostjo trideset milj na uro. Vsak operator tega stroja tudi ve iz lastnih izkušenj, da če se pokaže rdeča barva, to pomeni nevarnost.
A. J. T.
ttNo'Oa Doba”
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, ta inozemstvo $S.
OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar m tide list*:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
NOVA DOBA,
Vol um« IV.
83
NO. 32
Doba počitnic
Zdaj je tisti čas ko vse govori o počitnicah. Poletna vročina pričara marsikomu pred oči tihe gozdne sence, žuboreče potoke, tajnostno šumeča jezera. Zaželi si vsaj začasno nazaj k materi naravi, od katere so nas odtrgale dobrote naše slavljene civilizacije. Gorko vreme nas vabi na prosto in iz tega hrepenenja po prostosti se porodi želja, da bi šli nekam, blizu ali daleč, samo da bi se, četudi le začasno, odkrižali monotone vsakdanjosti. Pa se vsekrižem delajo načrti za izlete in počitnice, dasi končno ostane večinoma ie pri željah.
Za vsakega delavca, naj dela fizično ali duševno, bi se spodobilo mesec ali dva počitnic na leto. Večina nas je seveda, ki se moramo tozadevno zadovoljiti le s pobožnimi željami. Današnji sistem je že tak, da morajo nekateri delati brez oddiha, medtem ko so tisoči obsojeni na neprostovoljne počitnice vsled štrajkov, izprtij ali splošne brezposelnosti. Neprostovoljne počitnice pa niso nikake počitnice. Tisti, ki so jih deležni, trpijo več, kot oni, ki so stalno vpreženi. Izpreminjajoče se razmere prinašajo nove probleme, ki najhujše tišče tiste, ki so najbolj spodaj. Zelo tipičen vzgled za to nam nudi premogarska industrija. Premog je marsikje odpadel kot snov, ki proizvaja gonilno silo v industriji. Tuintam ga nadomešča olje, drugod vodne sile. Dalje se za pridobivanje premoga vedno v večji množini rabijo stroji, ki izpodrivajo delavce. Temu se sicer ni mogoče izogniti, toda iz tega izhaja neizogibno brezposelnost tisočerih prem o ga rje v. To se bo seveda polagoma iz-premenilo in brezposelni delavci bodo našli delo v drugih panogah. Na hitro pa to ne gre in prizadeti ta prehod zelo trpko občutijo. Neprostovoljne počitnice so torej vse prej kot prijetne za tiste, katere zadenejo, in prizadeti so vredni ne le naših simpatij, ampak tudi pomoči od vseh, ki jo morejo nuditi.
Pa da se vrnemo k počitnicam tistih, ki so kolikor toliko stalno zaposljeni v industriji, trgovini, uradih itd. Majhne počitnice vplivajo nanje blagodejno kot hladilna rosa na veneče rastline. Ako more človek le za nekoliko dni pozabiti na vsakdanje skrbi, na vsakdanje delo, ako more le 7.a nekaj dni kam iz enolične vsakdanjosti, pomeni to odpo-čitek, ki je vreden precejšne žrtve. Drugi kraji, drugi ljudje, drugi opravki, druge razmere, z eno besedo: izpre-memba, to je sol življenja. Vsakdanja enoličnost napravi človeka pustega in nezadovoljnega s samim seboj. Dajte mu vsaj en teden izpremembe, pa se vam pomladi za desetletje.
Namen teh vrstic je apelirati na tiste čitatelje, ki si morejo privoščiti nekaj dni počitnic, naj si jih ne odrečejo. Porabi naj jih vsak po svojem okusu, ker za to ne more biti enotnega pravila. In pred vsem, ko odide na počitnice, naj pusti vsakdanje skrbi doma. Svet se radi tega ne bo podrl. Neštete milijone let je obstajal ko nas ni bilo in nadaljne milijone let bo nemoteno krožil v vsemirju, ko nas ne bo. Noben človek na svetu nima tako važne pozicije, da ne bi bilo mogoče dobiti namestnika zanj.
Prva dolžnost vsakega človeka je, da si skuša ohraniti zdravje in življenje do najskrajnejših mej. Dokler smo živi ;n zdravi moremo vživati življenje, moremo koristiti svojim dragim, svoji deželi in človeštvu v splošnem. Bolezen in prezgodnja smrt pomeni izgubo za vse. Iz tega logično sledi, da pomenijo zdravi, dolgoživeči člani najboljši kapital za vsako podporno organizacijo, in seveda tudi za našo J. S. K. Jednoto. Zato je tudi dolžnost njenega glasila priporočati članstvu, da se poslužuje vseh dosegljivih sredstev, ki morejo okrepiti zdravje in podaljšati življenje. Med ta sredstva spada tudi počitek in duševno in telesno razvedrilo, kar nam morejo dati pametno porabljene počitnice.
---------o---------
V	MEGLA	KONVENCIJA J. S. K. J.
Megla gusta, megla siva,
Kaj tvoj mrak dolinu skriva? Da mi ne bu moja mala
V cirkvu k mesi dojti znala.
Gore jutro vre se smeje, Suneece planine greje,
Kaj ti je dolina kriva? !
V barje hodi, megla siva!
Mala se kak jutro smeje, Pogled joj kak sunce greje.
A kak sladka su joj vusta, Znal buš — če bu megla gusta!
(Dragotin M. Domjanič),
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Kumše iz Loraina, tretji nadzornik John Balkovec iz Pittsburgha, četrti nadzornik William B. Lavrich iz Chicaga Predsednikom porotnega odbora je bil izvoljen Joseph Piautz iz Calumeta; prvi porotnik je Joseph Mantel iz Ely, Minn., drugi porotnik pa Anton Oko-lish iz Barbertona.
Urednikom je bil soglasno izvoljen dosedanji urednik Anton J. Terbovec.
Prihodnja konvencija se bo vršila v Indianapolisu, Indiana.
A. J. Terbovec.
SKRITE ROŽE
(Spisal A. J. Terbovec).
Na našem divnem pacifičnem obrežju, oddaljena komaj dobrih petdeset milj od zaliva Golden Gate, se razteza gosto zarastla soteska. Skozi njo vodi le malo rabljena pot. Tam se je bil ustavil naš avtomobil solnčnega in pomladno veselega januarskega dne. Medtem, ko je šofer izvrševal neka mala popravila na avtomobilu, sem jaz, brezskrbno žvižgajoč, raziska-val precej dolgo sotesko. Soln-ce je sijalo toplo in prav majniško veselo. Mehko je oblivalo tipične californijske griče in svetloba je lila v sotesko, kot raztopljeno zlato.
Na kraju, kjer je bila goščava naj večja, opazim ostanek preperele ograje in malo vstran podrtijo, ki je kazala, da je tam nekoč stala lična hišica ali vila. Poznalo se je, da je hišico obdajal majhen vrtič, a danes je vse preraslo trnje in različno grmovje. Visoka divja trava, osat in raznovrsten plevel je zasedel vse prostorčke med bujnim grmovjem. Gotovo so pretekla desetletja od časa, ko so ljudje zapustili ta
kra.i in odšli bogvekam; vse se je pogrezalo nazaj v divjino.
Le tam ob kraju hišne podr-tine kipi v zrak vitka palma, visoka priča nekdanjih lepih časov. Poleg nje pa, skoro naslonjena na njeno deblo, se košati bujna vrtnica. Ni je zadušilo trnje in grmovje, zdi se. da ne pogreša človeške roke, ki bi jo negovala, zdi se, da je srečna sama sredi trnja in osata, ker kar žari v duhtečem, žarnordečem cvetju. Pripada plemeniti vrsti vrtnih rož, ki je znana pod imenom American Beauty in kot taka nekak simbol Amerike. Kaj ji da moč, da živi sama v tej divjini, komu pač cvete v tej goščavi? Le malokdaj se zgubi v to sotesko samoten popotnik in še tisti jo težko opazi, skrito za grmovjem.
Ali je navezana na razvaline preteklosti, ali cvete sama sebi v veselje? Kdo bi mogel to uganiti? Zakaj bi ne krasila vrtiča bele farmerske hiše, zakaj ne bi dičila mestnega parka, kjer bi jo občudovale tisočere oči? Zakaj se bo osulo to žarnordeče cvetje v samoti kjer ne osrečuje nikogar?
Stoinstokrat se spomnim na to skrivnost samote, sladko American Beauty, cvetočo samo sebi tam doli pod južnim solncem, v skoro nepristopni goščavi, in žal mi je za njo!
V srcu Amerike, daleč od šumečih morskih valov, daleč od mehkih južnih sapic, videl sem drugo American Beauty, nič manj krasno, nič manj skrivnostno. V malem mestecu živi. sladka, nežna in tiha. Okolica, ki jo obdaja, se ji tako malo prilega, kot žarnocvetni vrtnici v goščavi samotne californijske soteske. Leta bežijo mimo in cvetje njenih lic ostaja nepoznano, ali vsaj ne cenjeno, kot zasluži. Premajhen je svet okoli nje, da bi spoznal njeno veliko dušo, da bi zna) ceniti njene zmožnosti in vrline. Kakor samotna californij-ska vrtnica je navezana na kraj, ki ni zanjo, niti ona zanj. Kdo ve, kaj jo drži tam! Morda spomin davne sreče, prave ali namišljene, morda razvaline nekdanje stavbe. Je-li srečna ali nesrečna, tega ne pove niti z besedo, niti z očesom.
Kot hčerka bajnih nebeških svetov, katerih ne doseže daljnogled zvezdoznancev, suče se med vsakdanjimi ljudmi. Vidimo jo, občudujemo je, a jc ne poznamo, kljub njeni pripro-stosti in prijaznosti. Vse nje-'ho bitje je ena sama, velika, tožnosladka skrivnost. Mogoče plavajo njeni ideali v vsemirju med daljnimi zvezdami, mogoče se skrivajo v morskih globinah, ki so temne in skrivnostne, kot njene oči. Kdo ve, kod vodijo z rožami nastlane steze, po katerih se sprehajajo
(Dalje m 3, »tranl)
Dr.
Dr.
št. 69. št. 70.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
št. 71.
št. 75.
št. 76.
št. 77.
št. 78. št. 81. št. 82.
št. 84.
Dr.
Dr. št. 85
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
št. 86. št. 87.
št. 88. št. 89. št. 90.
št. 92. št. 94.
ZAPISNIK
(Nadaljevanje iz 1. strani).
Dr. š.t	54.	John Povshe, 614 — 3rd Ave., Hibbing, Minn.
Dr. št.	55.	Martin Prah, Lemont Furnace, Penna.
Dr. št.	57.	Louis Supancic, Box 624, Export, Penna.
Dr. št.	58.	Ludwig Champa, P. O. Washoe, Mont.
Dr. št.	60.	Anton Panijan, Box 627, Chisholm, Minn.
Dr. št.	61.	Anton Jaklic, 323 Harold St., Reading, Penna.;
John Pezdirc, 393 N. River St., Reading, Penna. Dr. št.	66.	Frank E. Vranichar, 1021 Wilcox St., Joliet,
111.; John Zivetz Sr., 1403 N. Center St., Joliet, 111.
Dr. št.	68.	John Likan, 1718 Schoon maker Ave., Monessen,
Penna.
John Lahajner, Box 215, Thomas, W. Va. William B. Laurich, 1900 W. 22nd Place, Chicago, 111.; Andrew Spolar, 1921 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Alojz Tolar, 15908 Arcade Ave., Cleveland, O.; Ivan Kapelj, 709 E. 155th St., Cleveland, Ohio. Andrew Milavec, Jr. Box 31, Meadow Lands, Penna.
Frank Vitežnik, 1505 Madison St., Oregon City, Oregon.
Frank Novak, R. F. D. 7, Box 48, Greensburg, Penna.
Jacob Evans, 611 W. 2nd St., Salida, Colo. August Verbic, 491 Aurora Ave., Aurora, 111. Mihael Ortar, 1120 Alabama Ave., Sheboygan, Wisconsin.
Matt Karcich, Trinidad, Colo. (Pooblaščenec tudi od društva št. 118).
Matt Anzelc, Aurora, Minn.; John C. Virant, Aurora, Minnesota.
Peter Blatnick, Box 286, Midvale, Utah.
Robert Kunstelj, 8405 Halls Ferry Rd., St. Louis, Missouri.
Matt Penica, Klein, Mont.
Joseph Pečnik, P. O. Box 296, Gowanda, N. Y. Valentine Orehek, 70 Union Ave., Brooklyn, N.
Anton Anzelc, 322 Moen Ave., Rockdale, 111. Frank Nagode, 913 McAlister Ave., Waukegan, 111.; Paul Bartel, 901 Adams St., Waukegan, 111. Dr. št. 99. Frank Maček, R. F. D. 10, Crafton Branch, Pittsburgh, Penna. št. 101. Andy Spendov, Box 892, Walsenburg, Colo, št. 103/ Anna Pierce, 760 E. 152nd St., Cleveland, Ohio;
Johanna Pust, 15703 School Ave., Cleveland, O. št. 104. Fred A. Vider, 2713 So. Avers Ave., Chicago, 111. št. 105. John Petritz, Jr. 2217 Leatherwood, Butte, Montana.
št. 106. Joseph Jeran, Box 307, — 8th St., Davis, W. Va. št. 107. Louis Zabukovec, 301 E. 4th St., Duluth, Minn, št. 109. Frank Grivec, Box 175, Keewatin, Minn, št. 110. Tom Vucinovich, Box 83, Elcor, Minn, št. 111. John Vidrih, 505 Elm St.. Leadville, Colo, št. 114. Matt Baldine, Jr. 442 Sheridan St. East, Ely, Minn.; Ivan Tauzell, Ely, Minnesota.-št. 116. Alexander Skerlj. Box 666, Export, Penna. št. 120. Rose Svetich, Ely, Minnesota.
Marie Smrekar, Box 281, Ely, Minn.
Anton Kovach, P. O. Box 324, Homer City, Penna.; Frank Farenchak, R. F. D. 2, Box 95, Homer City, Penna.
Dr. št. 123. John Petrich, Box 65, Crosby, Minn.
Dr. št. 128. Anton Chernich, 201 — 98 Ave. West, New Duluth, Minnesota.
Dr. št. 129. Mary Zgonc, Ely, Minnesota.
Frances Koscak, Ely, Minnesota.	\
Dr. št.	130.	John Blatnik, Box 125, De Pue, 111.
Dr. št.	132.	Valentin Kuhar, 20540 Vine St., Euclid, Ohio;
John Korenčič, 20927 E. Miller Ave., Euclid, O. Dr. št. 133. Angela Verbic, Box 113, Gilbert, Minn.; Frances Lopp, Box 336, Gilbert, Minnesota.
Dr. št.	134.	Mary Kerzisnik, 219 Pilot Butte Ave., Rock
Springs, Wyoming.
Dr. št.	136.	Anton Tauzelj, Krayn, Penna.
Dr. št.	137.	Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., Cleveland, Ohio;
Mary Bradac, 1153 E. 167 St., Cleveland, Ohio. Dr. št.	138.	Frank Kužnik, It. F. D. 2, Export, Penna.
Dr. št.	139.	Joseph P. Grahek, P. O. Box 233, Cadillac,
Michigan.
Dr. št.	140.	John Jenich, Jr. Box 135, Morley, Colo.
Dr. št.	141.	John Clemens, 538 San Bruno Ave., San Fran-
cisco, California.
Dr. št.142. Frank Petrovčič, 1019 E. 4th St., Anaconda,Mont. Dr. št.	143.	Mary Kirn, R. F. D. 4, Box 101, Greensburg, Pa.
Dr. št.	144.	John Kotzian, 13511 Riopelle, Detroit, Mich.
Dr. št.	145.	Silvester Turk, Rockingham, Penna.
Dr. št. 147. Joseph Skrabec, 412 W. New York Ave., Canon City, Colo.
Dr. št.	148.	I1 rank Pohle, R. F.	D. 2, Box 66, Finleyville, Pa.
Dr. št.	149.	Martin Zagar, 11	Strabane Ave., Canonsburg,
Penna.; Frank Mikec, Box 46, Strabane, Penna. Dr. št.	150.	Annie Trdan, 215 West Poplar St., Chisholm.
Minnesota.
Dr. št.	152.	Mary Bernick, P. O. Box 18, Ringo, Kans.
Dr. št.	154.	Valentin Murn, Box 429, Herminie, Penna.
Dr. št.	156.	Joseph Musich, Box 1343, Hibbing, Minn.
Dr. št.	159.	Frank Meze, Box 67, Cornwall, Penna.
Dr. št.	160.	Frank Urbas, 3839	E. 93rd St., Cleveland, Ohio.
Dr. št.	162.	Matt Petchnick, R.	1, Box 115, Enumclaw, Wash.
Dr. št.	164.	Frank Benchina, 811 — 12th St. North, Virginia,
Minnesota.
Dr. št.	165.	Martin Spollar, Box 111, Chestnut Ridge, Penna.
Dr. št.	166.	Joseph Golob, 2931 W. 10th St., Indianapolis,
Indiana.
Dr. št.	168.	Joe Gregorc, Helper, Utah.
Dr. št.	169.	Frank Ketz, Boč 746, Gary, W. Va.	(Pooblašče-
nec tudi od društva št. 187).
Dr. št.	171.	George Tomasovich, Box 581,	Republic, Pa.
Dr. št.	173.	Anton J. Terbovec, 6117 St.	Clair	Ave., Clev-
eland, Ohio.
Dr. št.	174.	Frank Kramar, Box 441, Farrell, Penna.
Dr. št.	176.	G. J. Porenta, 310 S. Meridian St., Puyallup,
Washington.
Dr. št. 122.
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1808
Katol. Jednota
Inkorporirans 1. 1801
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠN1K, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. „ Blagajnik neizplačanih smrfnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave-i Duluth, Minnesota.	k
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Ban* Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik:	RUDOLPH PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.
1. nadzornik: FRANK SKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb.
2. 'nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo.
1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland. O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vso stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošilja*''* naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na Pf*®" sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolmflK* spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in i*Pf*' membe naslovov naj se pošiljajo 'na: Nova Doba, 6117 St. Clair Av»> Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan0® za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se H1 tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P“ obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani članicami.
Dr. št. Dr. št.
Dr.
Dr.
Dr.
Dr.
št.
št.
št.
št.
180.
182.
184.
186.
187.
190.
Mary Kalcic, .1173 E. 60th St., Cleveland, O. Katherine Rogina, 5207 Carnegie Ave., >-1 burgh, Pa.
Martin Grahek, Jr. Ely, Minnesota.	^
George Kovitch, 364 E. 161 St., Cleveland, Frank Ketz, Box 746, Gary, W. Va.	t,
Pauline Slogar, 2124 Spruce Ave., Butte.
Izmed glavnih odbornikov nista prišla na konvencij0 ^ j^wtnika Louis Rudman in Frank Kačar. Izmed prijav^eI1)1. delegatov, oziroma njih namestnikov, se niso udeležili konve^
cije: John Zupan od dr. št. 131, Joseph P. Grahek od dr 139 in Frank Urbas od dr. št. 160. "
Medtem ko je poverilni odbor pregledoval poverilni^’ v je konvencija odločila, da se razvrste delegati po sedeži1 vrsti kot so številke njih društev.	, ,j]
Ker poverilni odbor še ni bil gotov s svojim delom, Jc sprejet predlog, da se seja prekine za pol ure.	. $
Po polurnem odmoru poroča za poverilni odbor 1 John Kumše, da so poverilnice skoro vseh delegatov v r# Nekaj' pomislekov je bilo proti ali poverilnic niso imeli pri ^ sledeči delegati: Anton Kastigar od društva št. 3, Louis Tav^ (namestnik) od društva št. 18, Valentin Dagarin od društva _ 41, Andrew Spolar od društva št. 70, Frank Petrovčič od ^ štva št. 142 in Louis Zabukovec od društva št. 107. kr^tov, pojasnilih je zbornica odobrila mandate omenjenih deleg3 kakor je priporočal poverilni odbor.	^
Proti delegatu Janko N. Rogelju, ki je bil izvoljen P1' • namestnikom delegata pri društvu št. 37, je došla pismena^P^ tožba od glavnega porotnika Franka Kačarja. Po nje#0 ^■ mnenju je pravomočni delegat Rudolph Perdan, ker se •tu ni še odpovedal, dasi je bil izvoljen predsednikom na<Ln» nega odbora. Po pojasnilih od strani sobrata Rudolf Pet jj, in J. N. Roglja je zbornica soglasno priznala sobrata J&n Roglja pravomočnim delegatom.
P°s
aven
inij
Vs !8sni ^lovr
Vs ?las: '»Čil Po 'na 1 ča ft sv ^je
Ali
^ ali
'žoče
^bn
Dr
‘ant
Dv
Proti delegatu G. J. Porenta, ki zastopa društvo
št.
je bila od društva št. 167 poslana pritožba. Prizadeti
Ker je poverilnica v 1	-
pojasni, da izhaja to iz osebnosti, zbornica soglasno pripozna sobrata nim delegatom.
Nato je bila po delegatih društva št. 44 predložena s
G. J.
Porenta PraV°
ča resolucija
b od
di®1
“Ker je veliko število našega članstva v brezdelju-vsled sedanje premogarske stavke ali vsled sedanjega sp «0
Jabega delavskega po'ložaja, plačuje tako prizadeto c težko svoje asesmente Jednoti.
da
Vsled tega je naše društvo uvidelo nujno potrebo»	]j
s«
'	J'-	ui	uoi/VU	UV1UC1U	IlUJIiU	p w	y
članstvu opomore najprvo s tem, da se stroški konvencij® t0
glda(
1 ^
kor mogoče znižajo in se tako obvaruje članstvo, v kolik01 ,;1a(ji)
mogoče, morebitnega primanjkljaja v stroškovnem Jednote ali naklade po konvenciji v ta sklad.	i
V dosego tega omenjenega vidi naše društvo P°tPciji, predlaga potom svojih delegatov, da se red na konvei1 . kolikor to določa točka 4, člen VI, l-azveljavi takoj °*3
-------------------------   ~	* -*	  ”	i
ku konvencije in sprejme namesto te točke sledeča sp°
XVlH
t0>'
vedena točka.
Nadalje se naj razveljavi točke pod členom ko, da bodo soglašale s to spodaj predlagano točko.
Sprejme se naj spodaj navedeni poslovni red na ciji, kar se tiče poročil glavnih odbornikov in delegat°v>
Točka:	^gpcl1’
Glavni predsednik je na vsaki konvenciji tudi k°n predsednik in ravno tako glavni podpredsednik k°n
'l’o
j ^il % X; Si
Cf
V
h
II; 1 s Hi itej
s
%
%
»lo
!ie
(j
podpredsednik.
-je
Nadzorni odbor pregleda v začetku vsake konV®n ' ako je mogoče pred začetkom zborovanja iste poveril11
i!1
legatov. Ravno tako vse zahteve delegatov za vozne ^ in dnevnice, tikajoče se konvencije ob zaključku k on ve
Porotni odbor nadzoruje volitve na vsaki
konve«c
opravlja sploh yse delo, ki je v zvezi's takimi volitvah Konvenčni predsednik imenuje še vse nadaljne odbore ali posameznike, kolikor in katere jih potrebuj6'
J
konvenciji.
veH1
icf>'
V slučaju, da konvencija uvidi potrebo, da se predsednik in konvenčni podpredsednik voli, se m°l. a de' vršiti, ako je za to dan predlog in ako to zahteva veC'irfleti°vr gacije. Na ravno tak način lahko konvencija ovrže
(Dalje na 3. strani).
i ^
Si
S
Is"
S
l«H
s
i
‘ A
‘<li
'H
J*
%
4
tis*
O-
ZAPISNIK
(Nadaljevanje iz druge strani)
Posameznega ali celokupnega odbora, imenovanega po tVenčnem predsedniku, in lahko zahteva, da se taki posadi ali celokupni odbor voli potom delegatov.
^sak delegat, imenovan od konvenčnega predsednika v l8stii odbor, ma pravico imenovanje odkloniti.
yni red, tikajoč se glavnih odbornikov, urednika Glasila in delegatov.
^sa poročila in priporočila glavnih odbornikov in uredni-, Gasila morajo biti narejena v kopijah in po ena kopija teh °cil ali priporočil dana vsakemu delegatu.
Poročila in priporočila društev potom delegatov se ne či-'Ja konvenciji v celem obsegu na enkrat in v zato določe-casu. Vsak delegat pa lahko prečita ali predlaga iz ta-1 svojega poročila ali priporočila, ko pride zadeva, katera uie tako poročilo ali priporočilo, na dnevni red na konven-
Ako glavni uradniki in urednik glasila nimajo svojih po-‘^ali priporočil narejenih v kopijah, naj.glavni tajnik takoj ^bi, da se kopije takih poročil ali priporočil kakor hitro feče preskrbe, medtem pa naj konvencija vrši drugo delo febno na konvenciji.
društvo sv. Martina, št. 44 JSKJ, Barberton, Ohio. John predsednik, Joseph Hiti tajnik, Frank Virant blagajno kratki debati je bila gornja resolucija od konvencije z večino glasov.
,^ato je bil po glavnem tajniku predloženi poslovni reti s spremembami, izraženimi v resoluciji društva št. 44.
V smislu preje sprejete resolucije je nato glavni predsed-^ftton Zbašnik zavzel mesto konvenčnega predsednika. ^Tato je zbornica določila čas zborovanja od 8. do 12. ure °ldne in od polu dveh do polu šestih popoldne.
Sklenjeno je bilo, da se nastavita dva zapisnikarja. Plača
Njkarjema je bila predlagana dnevno 8, 6 in 5 dolarjev. 'etlierio je bilo, da se zapisnikarjema plača po $6.00 dnevno l2reclno delo, to je poleg običajnih dnevnic.
Nominiranih je bilo kakšnih 12 delegatov, toda nomina-sta sprejela le sobrat Janko N. Rogelj in Paul Bartel, na-bila proglašena zapisnikarjema. Glavni tajnik pri-^ nato, da bodo dobili vsi delegati mimiografirane kopije ',|snikov.
^o kratki debati je zbornica sklenila, da imajo poleg °v JSKJ tudi nečlani dovoljenje prisostvovati konvenčnim H če se dostojno obnašajo.
V odbor za resolucijo imenuje predsednik sledeče delega-^•lliam B. Laurich od društva št. 70, Martin Grahek Jr. riištva št. 184 in Anton Jerina Jr. od društva št. 40.
V odbor za prošnje in pritožbe imenuje predsednik sle-6 delegate: Anton Okolish od dr. št. 44, Frank Kramar od
P' 174, Anton Eržen od dr. št. 33, Martin Oberžan od dr. I* in Frank Benchina od dr. št. 164.
Predlagano, podpirano in sprejeto, da odbor za resoluci-jMavi in odpošlje v imenu konvencije JSKJ brzojavne na Calvina Coolidgea, predsednika Zedinjenih držav, Theo. Christensena, governerja države Minnesota in na Wellsa, zavarovalninskega komisarja te države.
| Po kratki debati je zbornica z veliko večino določila, da delegatov ne pišejo v zapisnik.
1 glavni tajnik prečita od društva št. 94, Waukegan, 111., [e^o brzojavko:
Cenjena delegacija! članstvo društvo sv. Roka št. 94 *, zeli obilo napredka za našo slavno J. S. K. J. Ob enem ^•0 prihodnjo konvencijo v Waukegan, Illinois. — Anton j1!; Predsednik; Joseph Petrovčič, tajnik; Frank Mesec, bla-
^'Uga brzojavka je došla iz Trinidada, Colo., in se glasi: Wishes to our delegate Matt Karcich and all other dele-p attending the thirteenth convention of the South Slavophobe Union. — Joe Smith President S. S. C. U. No. 84.” , l'edsednik Anton Zbašnik zaključi sejo ob 12. uri opol-
ei>'
cf
de'
A
cfl>
t*v
je-
V'S'
ANTON J.
TERBOVEC
zapisnikar.
/ON ZBAŠNIK,
*°nvenčni predsednik
Druga retina seja dne 30. julija 1928 popoldne
!°eno ob 1:35 p. m. otvori predsednik popoldansko sejo.
, ^anje imen glavnih odbornikov in delegatov. Navzoči so Javni odborniki in delegatje, izvzemši delegata Šubica od '0 Va št. 18, ker je šel k zdravniku zaradi oči. Predsednik ga Gostil. Nato slede poročila glavnih odbornikov. Predno J nadaljuje s poročili, poživlja glavni predsednik, da se nimo dveh umrlih članov J. S. K. Jednote, zakar v znak Vstane vsa delegacija.
Na
POROČILO GLAVNEGA PREDSEDNIKA
^t'6llJeni mi sobrati glavni odborniki, sobratje delegati in so-
! delegatinje:
ij l’vič v zgodovini naše organizacije imamo priliko obdrža-konvencijo v kraju, kjer so ji naši predniki pred tri* leti položili temeljni kamen. Dolžnost naša je vsled ^ se najprej spominjamo tistih naših pijonirjev, ki so s , dobrim delom ter požrtvovalnostjo omogočili rojstvo in
S
u naše jednote, in	katerim ni bilo usojeno dočakati dne-
‘	0 bo ta jednota štela	20,000 članov in članic ter obdržavala
^III. konvencijo v	njenem rojstnem mestu. Spominjati
ramo nadalje vseh	tistih sobratov in sosester, ki so po-
l topili v naše vrste in katere nam je nemila smrt ugra-Prej, predno smo dočakali 30-letnico našega obstanka, umrlimi sobrati tekom zadnjih štirih let najdemo tudi J°hna Goužeta in Mohorja Mladiča. John Govže! Kdo ni1 V te£a imena? Bil je to eden izmed tistih naših vrlih mož, ,8e prvi zavzeli za enakopravnost članstva pri podpornih
Ž01
I
j^^eijah, ki so prvi stopili v akcijo ter organizirali to, kar tičemo danes Jugoslovanska Katoliška Jednota. Bil Je kji'fvi tajnik in pozneje večletni glavni blagajnik in nad* W.' Ponosen je bil na svojo organizacijo, delal za njo po* °k vsaki priliki in ljubil jo je do svoje smrti. In Mohor nlc,> Gotovo ga bo velika večina članstva te konvencije po-%
'Met ’ kajti bil je zaporedoma na treh zadnjih konvencijah v 1 ^ V Chicagu in Lorainu. V Evelethu je bil konvenčni Hi^!ec*nik, v Chicagu je bil konvenčni podpredsednik in v ^ je bil izvoljen v enega izmed najvažnejših uradov naše y urad uredsednika slavnega nadzornega odbora. Bil
je naš pokojni Mohor vzoren član naše jednote, marljiv delavec na polju fraternalizma in tudi on nam bo ostal v trajnem spominu.
Bratje in sestre:	V	smislu	jednotinih pravil me veže dol-
žnost, da podam konvenciji nekoliko poročila o svojem službovanju. Ne bom delal dolgega in obširnega poročila, ker sem o svojem poslovanju redno poročal glavnemu odboru pri letnih in polletnih sejah, kar je članstvo lahko opazilo v našem uradnem glasilu, torej je nepotrebno, da taka poročila tukaj še enkrat ponavljam.
Najprej vas želim popeljati nazaj na našo zadnjo konvencijo, ki se je vršila pred štirimi leti v mestu Lorain, Ohio. Na tej konvenciji odobreno je bilo moje priporočilo, da si naša jednota vstanovi svoje lastno glasilo. Ta moja ideja zadela je ob pričetku na precejšno opozicijo, toda s stvarnimi argumenti in faktičnimi dokazi pridobili smo delegacijo, da je glasovala za tozadevni predlog.
Konvencija sama pa ni mogla rešiti vseh podrobnosti, ki so v zvezi z vstanovitvijo samostojnega glasila, radi tega je prepustila ureditev vseh detajlov tedajnemu glavnemu odboru, Ves glavni odbor se pa tudi ni mogel ukvarjati z vsemi temi stvarmi, vsled tega je poveril nalogo meni, kot tedanjemu predsedniku nadzornega odbora, da nabavim vse potrebne informacije glede lastnega glasila. Šel sem takoj po konvenciji na delo ter stopil v zvezo z raznimi unijskimi tiskarnami v namenu, da dobim najboljše pogoje. Imel sem veliko dopisovanja in ponudbe, katere smo prejeli od raznih tiskarn, odprte so bile na posebni odborovi seji meseca oktobra v Chicagu. Ker je imela tvrdka Slovenic Publishing Company najnižje cene in najboljše pogoje, je bila njena ponudba soglasno sprejeta in odobrena,, toda na moj predlog napravili smo pogodbo samo za eno leto, ker sem upal, da po preteku enega leta lahko dobimo boljše pogoje, kar se je v resnici tudi zgodilo. Po preteku enega leta smo ponovno razpisali poziv za ponudbe in prijavili sta se samo dve družbi, Slovenic Publishing Co. v New Yorku in American Home Publishing Company v Clevelandu. Cene od American Home Publishing Company so bile znatno nižje, radi tega je bila njena ponudba sprejeta, in pogodba podpisana za tri leta, Koliko je bilo pri tej transakciji denarja prihranjenega jednoti, o tem bo znal najbolje povedati sobrat Terbovec, upravnik našega uradnega glasila.	v
Isti je bil slučaj glede urednika-upravnika. Ker ga konvencija ni izvolila, je padla tudi ta stvar na rame tedajnega glavnega odbora. Razpisali smo službo urednika-upravnika v tedanjem jetnotinem glasilu in odzvalo se je pet kandidatov, izmed katerih so pa štirje stavili take pogoje, da jih odbor ni mogel vpoštevati, sobrat Terbovec pa takrat še ni bil član jednote eno leto. Preostalo nam torej ni druzega, ako smo hoteli glasilo ob določenem času izdati, kot nastaviti začasnega urednika-upravnika, kar smo storili v osebi sobrata Terbovca, in predložili članstvu inicijativni predlog, da se točka 6. Člena XX v toliko popravi, da bo zamogel kandidirati v urad urednika-upravnika tudi tak član, ki še ni eno leto pri jednoti. Članstvo je uvidelo potrebo spremembe te točke in je inicijativni predlog glavnega odbora z veliko večino glasov odobrilo. Brat Terbovec, ki je bil že meseca novembra, 1924 odpotoval v New York, da pripravi vse potrebno za izdajo prve številke Nove Dobe, je bil s tem izvoljen urednikom-upravnikom za vsa štiri leta ali do konca meseca decembra, 1928.
Tako je pričelo naše samostojno glasilo izhajati z dnem 7, januarja 1925. Toda začetek ni bil tako lahek in enostaven kot bi si mogoče kdo mislil. Dvanajsta konvencija v Lorainu je stavila našo jednoto na strogo nepristransko stališče v vseh verskih in političnih stvareh, in tega sklepa se mora držati tudi naše glasilo .oziroma njega urednik. Nekateri člani se pa niso zavedali teh odredb in so jih hoteli kršiti. Radi tega je bilo potrebno, da se da uredniku v tem oziru potrebna pomoč in glavni odbor je na svoji letni seji meseca januarja 1925 izvolil tiskovni odsek, kateremu naj bi urednik pošiljal vse take dopise in komunikacije, katerih se ne upa na svojo lastno odgovornost priobčiti ali zavrniti. Ta tiskovni odsek pa ni bil izbran v svrho kake cenzure, marveč za to, da bo z urednikom vred pazil, da se pravila in sklepi konvencije vpoštevajo.
V tiskovni odsek sva bila izvoljena jaz in sobrat glavni tajnik Pishler. To je bilo zelo neprijetno delo za naji posebno še radi tega, ker nekateri člani kaj radi namigavajo na cenzuro. Tudi je bilo to delo nehvaležno, kajti nihče drugi razen sobrata urednika ne ve, koliko sva imela posla z glavnim tajnikom. Vendar mi pa danes ni žal. da sem bil v tem odboru, kajti s pomočjo glavnega tajnika in sobrata urednika, in s kooperacijo članstva v splošnem, stavili smo naše glasilo na tako visoko in zadovoljivo stališče, da sem že pri zadnji seji glavnega odbora meseca januarja t. 1. predlagal odpravo tega tiskovnega odseka. Ugled našega glasila je danes tak, da ne zaostja za nobenim drugim listom, in to mnenje ne prevladuje samo med našimi člani, ampak tudi med številnimi drugimi rojaki, ki čitajo naš list. Toliko zaenkrat o glasilu.
Kakor vam je znano, prevzel sem službo glavnega predsednika z dnem 1. januarja 1925. Zavedal sem se važnosti tega urada, toda vstrašil se nisem, ker sem bil obdan od dobrih • in izkušenih tovarišev, ki so mi šli v vsakem oziru na roke. Nasprotno sem jim bil pa tudi jaz v vsakem oziru na razpolago in kjer sem zamogel dati kak dober nasvet, storil sem to rade-volje in z naj večjim veseljem.
Dolžnosti mojega urada opikane so natančno v jednotinih pravilih in moja skrb je bila, da sem jim skušal povsod in v vsakem slučaju zadostiti. Vdeležil sem se tekom zadnjih treh let in pol vseh letnih in polletnih sej glavnega odbora; odgovarjal sem točno na vse dopise, ki sem jih prejemal z glavnega urada ali od ostalih glavnih odbornikov in isto sem storil tudi v številnih drugih slučajih, kadar so se člani obračali na mene za razna pojasnila. Radi mojega zasebnega poklica bil sem v položaju dajati vsem stvarem takojšno pozornost in to mi je tudi pripomoglo, da sem vse denarne nakaznice, certifikate in druge važne stvari podpisal in rešil isti dan, ko so dospeli v moj uraid. Kratko rečeno, skušal sem biti točen v vsakem pogledu in jed-notina opravila imela so vedno prednost v moji pisarni.
Kot član odbora za investacijo držal sem se svojega starega načela. V vsakem slučaju vpošteval sem najprej varnost in za tem šele mero obresti. Radi tega sem za investacijo priporočal vedno le take bonde, ki so bili izdani od takih okrajev, mest, trgov ali distriktov, ki so bili dobro obljudeni, kjer se je nahajala kaka dobra in cvetoča industrija in kjer je bila davčna moč prebivalstva dovolj visoka za protekcijo izdanih obveznic. V zadnjih treh letih so cene dobrim bondom znatno poskočile, vendar smo bili pa v stanu naložiti naš denar tako, da nam prinaša približno štiri in tri četrtine odstotka obresti. V prej-šnih letih smo bili v stanu dobivati večje obresti, a danes tega ni več mogoče dobiti. _________,______________________________________
Glede dela, katerega sem imel kot član tiskovnega odseka, omenil sem že nekoliko na drugem mestu, ponavljam pa, da je bilo to delo zelo neprijetno in brezdvomno je bila v nekaterih slučajih zamera. Temu se pa pri svoji najboljši volji "»nisem mogel izogniti, kajti moja prva in glavna skrb je bila, da glasilo piše v smislu pravil in sklepov zadnje konvencije, in ako sem se pri izvrševanju teh dolžnosti in tega nehvaležnega dela dal komu zameriti, ni bila to moja krivda. Glasilo mora pisati po želji večine in tega principa držal sem se tudi jaz v vsakem oziru.	»	r*
Po naročilu glavnega urada preiskal sem tekom zadnjih treh let in pol tudi več slučajev, katerih rezultat je bil pa priobčen v mojih letnih in polletnih poročilih na glavni odbor.
Svoj prosti čas vporabil sem tudi v to, da sem tuintam napisal kak članek za jednotino glasilo in da sem skušal po raznih naselbinah, kjer naša jednota še ni imela svojega društva, oživeti zanimanje za našo organizacijo. Tako sem v številnih slučajih priporočal mojim klijentom po raznih krajih vstanovitev krajevnega društva za J. S. K. Jednoto in prepričan sem, da so moje besede večkrat padle na rodovitna tla.
V dobi zadnjih treh let vdeležil sem se tudi nekaterih slavnosti pri naših krajevnih društvih. Opazili ste, da so se tekom te dobe vršile številne obletnice pri naših krajevnih postajah in na nujno prošnjo ter pritisk društvenih uradnikov, da se jim pošlje kakega glavnega uradnika za govornika, je glavni odbor sklenil, da se v takih slučajih skuša članstvu po možnosti ugoditi. S tem smo organizaciji povzročili nekaj stroškov, toda škode nismo trpeli, kajti manifestacije ali slavnosti so društva obenem izrabila tudi v agitatorične svrhe in rezultat je bil v vsakem slučaju koristen za jednoto. V ostalem smo pa takim društvom pošiljali vedno najbližje glavne odbornike, ker nismo hoteli, da bi bila jednota preveč prizadeta na blagajni. Reči moram pa tudi to, da take misije glavnih odbornikov niso nič kaj prijetne ali vabljive, ker člani glavnega odbora, dasiravno takozvani “glavni odborniki,” odvisni so za svoj vsakdanji kruh od svojih rok in živijo v istem skromnem položaju, kot ostali člani naše jednote. Pri takih prilikah nimajo glavni odborniki nobenih dohodkov, dnevnica ,katero prejmejo od jednote, ne pokrije njih stroškov in edino veselje, katerega imajo pri. tem, je zavest, da so storili nekaj dobrega in koristnega za svoje organizacijo.
Glede stavke, ki traja že tako dolgo v premogarskih naselbinah in kjer so tudi naši člani zelo hudo prizadeti, nismo mogli napraviti drugega kot apelirati na društva in posamezne člane, da priskočijo tem revežem na pomoč. V krajih, kjer članstvo ni bilo prizadeto, vršile so se razne veselične prireditve in v nekaterih slučajih bile so jako vspešne. Tudi posamezni člani so prispevali zelo liberalno v to svrho in tako smo bili v stanu vsaj nekoliko pomagati tistim članom, ki vsled stavke niso mogli plačevati svojih asesmentov.
Tekom zadnjih treh let imeli smo dve spremembi v članstvu glavnega odbora. Dne 22. junija 1925 doposlana mi je bila resignacija IV. glavnega porotnika sobrata G. J. Porente, katero sem odobril. Na njegovo mesto stopil je takoj za tem sobrat Frank Kačar, ki je bil izvoljen namestnikom glavnih porotnikov na zadnji konvenciji v mestu Lorainu. Dne 8. novembra 1927 nam je pa nenadoma umrl sobrat Mohor Mladič, predsednik nadzornega odbora. Ker mu zadnja konvencija ni postavila namestnika, smo bili v smislu pravil primorani razpisati splošno glasovanje, na katerem je bil izvoljen njegovim naslednikom sobrat Rudolph Perdan, ki je nastopil svoj urad z dnem 1. julija t. 1.
Radi vedno bolj naraščajočega se dela v glavnem uradu prisiljeni smo bili dati glavnemu tajniku nadaljno pomoč. To smo storili pred dvemi leti, ko smo sprevideli, da je sobratu Pish-lerju absolutno nemogoče še nadalje shajati z eno uradnico. Nihče pa ne sme misliti, da se je s tem delo v glavnem uradu zmanjšalo. Število članstva se je tekom zadnjih treh let in pol pomnožilo za 5,400 in blagajna je narasla za nad 400,000 dolarjev. Upravljati milijondolarsko organizacijo s tremi osebami v glavnem uradu ni nekaj enostavnega in večje ekonomije si ni mogoče predstavljati. Jednota raste in ž njo vred raste tudi delo v glavnem uradu.
Koncem meseca junija 1924, ali ob priliki zadnje konvencije, štela je naša jednota 116 društev, danes jih šteje 162, torej smo pridobili v zadnjih štirih letih 46 novih društev. Dne 30 junija 1924 štela je organizacija 14,561 članov v obeh oddelkih, koncem meseca junija t. 1. štela jih je pa 19,849 in predno prejmete to poročilo, bo štela Jugoslovanska katoliška jednota NAD DVAJSET TISOČ ČLANOV.
Dne 30. junija 1924 je znašalo skupno premoženje naše jednote $679,807.58, dne 30. junija 1928 je pa znašalo to premoženje EN MILIJON ŠTIRIINOSEMDESET TISOČ DEVET STO IN DVAJSET DOLARJEV.
To je brezdvomno najboljši in največji napredek v zgodovini naše organizacije. Cilj naše zadnje konvencije in geslo, s katerim sem prevzel glavno predsedništvo torej nismo samo dosegli, ampak smo ga tudi prekoračili.
Da smo v stanu beležiti tako sijajen napredek v članstvu in financah gre v prvi vrsti čast in hvala organizatorjem naših novih društev in vsem krajevnim uradnikom. Velik del kredita gre tudi našemu uradnemu glasilu, brez katerega bi nikakor ne mogli doseči teh vspehov. Tukaj je zopet dokaz, kako zelo potrebno je bilo za našo jednoto samostojno glasilo, in tisti, ki so tej ideji s početka nasprotovali, so gotovo prišli sedaj do spoznanja, da je bil sklep naše zadnje konvencije zelo moder in koristen. Dati je treba tudi priznanje našemu uredniku, ki se je tako strogo držal pravil in sklepov lorainske konvencije. Niti v njegovih lastnih člankih niti v dopisih ostalih Članov niste opazili kaj takega, ki bi kršilo našo strogo nepristranost. Vsebina vsake posamezne izdaje bila je urejena tako, da je morala ugajati vsakemu članu. Posebnost so navadno tvorili njegovi uredniški članki, v katerih je redno in marljivo bodril članstvo k agitaciji in medsebojnemu sporazumu. Tudi njegovi drugi prispevki, bodisi podučni ali humoristični, bili so nadvse zanimivi.
Priznanje ,ie treba dati tudi sobratu glavnemu tajniku in njegovim pomočnicam za vestno in točno poslovanje v glavnem uradu. Točnost je ena izmed naj lepših lastnosti pri vseh podjetjih in tega gesla smo se držali tudi pri nas. Treba se je pohvalno izraziti tudi o tiskarnah Slovenic Publishing Company in American Home Publishing Company, ki so vestno in natan-•čno vpoštevale vse pogoje naše pogodbe.
Pri letni seji glavnega odbora meseca januarja t. 1. sklenjeno ,je bilo, da se povodom tridesetletnice naše jednote dne 18. julija izda Nova Doba na 32. straneh. En del te izdaje tiskan je bil na boljšem papirju in vsebovati bi moral slike še živečih vstanovnikov jednote, slike nekaterih konvencij, slike prvega in sedanjega glavnega odbora in slike krajevnih dru-(Nadaljevanje na 4. strani).	.	.	.
SKRITE ROŽE (Nadaljevanje iz 2. strani) njene misli! Da sem slikar, in
bi slikal Marijo, njo bi hotel za model. Obdal bi jo s skrivnostnimi zvezdami in zamišljenimi rožami. Zagrnil bi jo s polpro-zornim pajčolanom, da bi vsak ugibal, pa nihče ne uganil skrivnosti za njim . . .
Čudno je to. Daleč narazen cveteta ti dve “ameriški krasotici,” vendar se mi zdita tako bližnji, tako sorodni. Kadar mislim na eno, moram misliti tudi na drugo. Obe sta bajno-lepi, obe enako skrivnostni, vsaka v svoji osamelosti. Dve čudežni uganki, nerazrešeni, a vedno mikajoči.
Življenje hiti kot suha vsakdanjost mimo njih. Le na redke čase pride tod potnik, ustavi se in gleda začuden, kot bi videl prikazen iz lastne duše. Toda življenje ga kot valov j e močne reke odnese naprej, po svoji volji, v vsakdanje smeri. Ž njim pa gredo nepozabljene slike, ki od časa do časa izvabijo solnčni žarek izmed težkih oblakov, in v srcu zadrhte spomini tako tožni, a pri tem tako sladki . . .
DOPISI
Chicago, 111.
Članice društva Zvezda, št. 170 J. S. K. Jednote se tem potom poživlja, da se* zagotovo udeležite naše prihodnje redne seje, ki se vrši dne 9. avgusta, v četrtek zvečer v navadnih prostorih. Za rešiti imamo več važnih stvari. Sklep zadnje seje je bil, katera članica se ne udeleži prihodnje seje plača 50 centov v društveno blagajno.
Pridite torej na sejo vse, da tem lažje ukrenemo kaj v korist društva in Jednote. Agitirajte tudi med svojimi prijateljicami, in pridobite za naše društvo, ker le ako bomo vse delovale, bomo dosegle uspeh.
Vas sestrski pozdravljam Mary Poldan, tajnica.
Reading, Pa.
Društvo sv. Jurija, št. 61 J. S. K. Jednote je sklenilo na zadnji seji, da priredi piknik dne 12. avgusta, v prostorih Petra Kočevarja na Milmont pristopnina za moške je 25 centov za ženske 15 centov to velja za vse, kateri je star nad 16 let; članstvo plača vseeno, če se piknika udeleži ali ne.
Vabimo torej vse rojake in rojakinje iz bližnje okolice na ta piknik, ker zabave bo dovolj za vse, kateri se nam pridružijo; gotovo bo vsak zadovoljen.
Z bratskim pozdravom
Anton Jaklič, tajnik društva št. 61 J.S.K.J.
Ely, Minn.
Dne 28. julija je umrl John Musich, mladenič, rojen v Ely, Minn. Bil je član društva št. I J. S. K. Jednote. Zaspal je za večno po ponesrečeni operaciji v grlu. Za njim žalujejo stariši, bratje in sestre.
Matija Pogorelc.
Ako v vaši naselbini še ni društva J. S. K. Jednote, čakaj bi ga ne ustanovili? Osem novih članov zadostuje!
nexxrrxTTrzr i mmiinni;
Joseph Mantel,
JAVNI NOTAR
v Ely, Minnesota,
OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE
xxxxrrxxxxxxrxTX ixrrrry?
6,	sobrata Mihaela Rovanška, od društva št. 36 in sobrata Ivana lauzeila, do društva št. 114. Sobratu Kumšetu je bilo nemogoče dobiti od svojih delodajalcev tako dolgega dopusta in vsled tega je bil prisiljen imenovanje odkloniti. Iz istega vzroka odklonili so članstvo tega odbora tudi nekateri drugi delegati. Končno je bil na mesto sobrata Kumšeta imenovan sobrat Mihael Ortar od društva št. 82, ki je imenovanje tudi sprejel. Ta odbor se je sestal v mestu Ely dne 18. julija in upam, da bo v stanu dati tej konvenciji čim najbolj dobro in zadovoljivo poročilo.
Kar se tiče mojih priporočil glede spremembe ali zboljšanja pravil in poslovanja jednote, želim omeniti, da sem iste predložil goriomenjenemu odboru. Na tem mestu naj pripomnim samo to, da bo konvencija morala dati glavno pozornost bolniškemu oddelku in mladini. Že v predzadnji številki Nove Dobe priporočal sem veliko previdnost v zadevi reševanja vprašanja bolniških podpor. Radikalne spremembe niso priporočljive, ker bi znale škodovati bodočemu razvoju jednote« Zaenkrat bi se morali zadovoljiti s takim načrtom, ki bi odstranil možnost posebnih naklad, potem bi šele pričeli graditi večje rezerve.
V mladini bo treba vzbuditi večje zanimanje. Treba jo bo organizirati v posebne odseke, da bo lahko zborovala za-se ir vodila svoje posle v angleškem jeziku. Nadalje ji bo treba preskrbeti gotove ugodnosti, katerih ctenes nima. Mogoče bi bilo dobro, če bi vstanovili pri jednoti takozvani “Recreation Fund’’ ali telovadni sklad, iz katerega bi se jo vsaj deloma podpiralo pri. nabavi športnih potrebščin. Namen naše organizacije je, da skrbimo tudi za telesni blagor naših članov in jaz mislim, da bi vstanovitev takega sklada ne bila protiustavna. Prispevki enega ali dveh centov mesečno v ta sklad bi bili malenkostni v primeri s tem, kar bi imeli koristi za mladino. O vseh teh in drugih stvareh izpregovoril bom na konvenciji, kadar pridejo predmeti na razpravo.
Ob zaključku svojega poročila želim izraziti svojo najiskrenejšo zahvalo vsem članom glavnega odbora za njih naklonjenost in sodelovanje. Bili smo si kolege v polnem pomenu besede, delali smo složno in harmonično in upamo, da je tudi naše delovanje tekom zadnjih štirih let doprineslo svoj delež k rasti in napredku Jugoslovanske katoliške jednote.
V nadi, da bo delo te konvencije obrodilo obilo dobrega in zdravega sadu za našo organizacijo in želeč delegaciji najlepše sloge in bratskega sporazuma, beležim z bratskim pozdravom
ANTON ZBAŠNIK, glavni predsednik J. S. K. J.
Predlgano in sprejeto, da se poročilo sprejme.
(Dalje prihodnjič.)
VELIKI
JESENSKI IZLET v
JUGOSLAVIJO
OTOK ZAKLADOV
Angleško spisal E. L. STEVENSON Poslovenil J. M.
11 m i»f »♦♦»■»♦♦I 4-t	♦ i "i mrnH
(Nadaljevani*)
“Našel sem vse potrte, kar je bilo naravno. Sodnik je sede) sključen, bled kot zid in premišljeval pogubo, v katero nas je zapeljal. In eden izmed šestorice mornarjev na sprednjem delu ladje ni bil mnogo boljši.
“ ‘Tamkaj je človek,’ je dejal kapitan Smolett, in pokazal z roko proti njemu, ‘ki je novinec v tej stvari. Skoro onesvesti) se je, doktor, ko je začul oni krik. Še kaj takega in pridruži se nam.'
“Povedal sem kapitanu svoj načrt in medsebojno sva potem dognala vse njegove podrobnosti.
“Postavili smo starega Re lrutha v hodnik med kabino in prednjim delom ladje s tremi ali štirimi nabasanimi puškami. Hunter je pripeljal čoln okoli r;adnjega dela ladje, in Joyce in jaz sva začela nalagati vanj zaboje s smodnikom, puške, vreče pečenca, sod suhe svinjine, sod konjaka in mojo neprecenljivo ročno lekarnico.
“Sodnik in kapitan sta pa ostala na krovu in poslednji je poklical krmarja, ki je bil najvišji na ladji.
“ ‘Gospod Hands,’ je rekel, ‘tukaj sva dva izmed nas z dvema samokresoma v rokah. Ako da kdorkoli izmed vas šestero kakoršnokoli znamenje, obleži na mestu.’
“Bili so zelo iznenadeni in po kratkem posvetovanju so se zbrali pri sprednjem delu hišice nad kabino, brez dvoma z namenom, prijeti nas od zadaj. Ko so pa videli, da jih tamkaj čaka v zapahnjenem hodniku Redruth, so se takoj vrnili nazaj in neka glava se je zopet prikazala na krovu.
“‘Doli, pes!’ je zavpil kapitan.
“In glava je zopet izginila in za nekoliko časa nismo ničesar več slišali o teh zelo bojazljivih mornarjih.
Medtem smo z največjo naglico naložili čoln, kolikor smo smeli. Joyce in jaz sva zlezla skozi zadnja vrata vanj in zopet odrinila proti obrežju ter veslala, kakor hitro sva le mogla.
Ta druga vožnja je še bolj vznemirila straže na obrežju. “Lillibullero” je zopet utihnil, in ravno predno smo jih izgubi-
li	izpred oči za ovinkom, je eden izmed njih skočil na suho in izginil. Mikalo me je skoro, da bi spremenil svoj načrt in uničil njihove čolne, vendar sem se bal, da ne bi bil Silver in ostali v bližini in da se ne bi potem vsled prevelike drznosti vse izjalovilo.
Kmalu smo dospeli na suho na ravno isto mesto, kakor poprej in začeli prenašati živila in ostalo v ostrog. Vsi trije smo naredili prvo pot težko obloženi in smo zmetali naše blago preko ograje. Nato smo pustili Joyca za stražo — sicer enega samega moža, ki pa je imel pol tucata pušk — Hunter in jaz pa sva se vrnila k ladji in natovorila drugič. Tako smo delali brez odmora, dokler ni bilo vse blago na varnem; potem sta obadva služabnika ostala v ostrogu, jaz pa sem z vsemi svojimi močmi veslal nazaj k Hispanioli.
Da bi še enkrat poskusil naložiti čoln, se je zdelo bolj drzno, kakor je v resnici bilo. Oni so seveda imeli to prednost, da so bili močnejši po številu; mi pa smo bili močnejši po orožju. Niti eden izmed onih na suhem ni imel puške in predno bi mogli streljati s samokresi, smo se nadejali, da se jih iznebimo najmanj pol tucata.
Sodnik me je pričakoval pri zadnjem oknu. Vsa njegova slabost je izginila. Vjel je vrv in jo privezal, nato sva začela zopet na vso moč nalagati čoln. Svinjina, smodnik in pe-čenec so tvorili tovor, in po ena sablja za sodnika, mene, Redrutha in kapitana. Ostalo orožje in smodnik smo vrgli v morje v dve in pol niti globoko vodo, tako da smo mogli videti, kako se je lesketalo svitlo jeklo daleč pod nami na peščenem produ v solncu.
Med tem časom je začelo morje pritekati in ladja se je zibala okoli sidra. Slišali smo slabe klice v smeri proti čolnoma, in akoravno smo bili vsled tega brez skrbi glede Hunterja in Joyca, ki sta se nahajala bolj proti vzhodu, smo morali vseeno hitro odriniti.
Redruth se je umaknil s svojega prostora v hodniku in skočil v čoln, ki smo ga potem prepeljali okoli zadnjega dela ladje, tako da bi bilo bolj priročno za kapitana Smoletta.
“Sedaj pa, možje,” je zaklical, “ali me slišite?”
Nobenega odgovora iz prednjega dela!
“K tebi, Abraham Gray — k tebi govorim.”
Še vedno nobenega odgovora.
“Gray,” je začel zopet gospod Smolett nekoliko glasneje, “jaz zapuščam to ladjo in ti ukazujem, da greš s svojim kapitanom. Vem, da si v srcu dober človek in smem reči, da tudi nihče izmed ostalih ni tako zloben, kakor se dela. V roki držim svojo uro; dam ti trideset sekund časa, da se mi pridružiš.”
Nastal je molk.
“Pridi, moj dobri fant,” je nadaljeval kapitan, “ne obotavljaj se toliko časa. Z vsako sekundo pripravljam v nevarnost svoje življenje in življenje teh dobrih gospodov.”
Naenkrat je nastal metež, glas udarcev in Abraham Gray je z veliko rano od noža na obrazu pritekel h kapitanu, kakor pes na žvižganje.
(Dalje prihodnjič)
katerega prirede
DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, ŠT. ,% J. S. K. JEDNOTE; DRUŠTVO SINOVI SLAVE, ŠT. 168 S. N. P. JEDNOTE, IN DRUŠTVO DELAVEC, ŠT. 59 S. S. l\ ZVEZE
V	CONEMAUGH. PA.
V NEDELJO DNE 19 AVGUSTA 1928
NA JACK VAI.IGUHOV1 FARMI ALI V OKVIRJU GOODS CORNER V BLIŽINI CONEMAUGH, PA.
Pripravljen bo tudi “autobus.” Zbirališče za “bus:” Main St., Conemaugh, poleg Gearharts & Helsel H. store, na kar vas popelje na piknik in nazaj. Vstopnina za moške 25 centov, ženske in otroci so prosti. Pričetek ob 1. uri popoldne. Za zabavo in razvedrila se bo preskrbelo različne za'nimive igre, kot na primer: streljanje s puškami, ribolov, prevračanje steklenic, napolnjenih z mlekom. Vršila se bo tudi dirka, metanje konjskih podkev, za kar se bodo dajale nagrade za najboljše.
Povabljeno je tudi pevsko društvo “Bled,” Conemaugh, Pa., in pevsko društvo “Rodoljub,” Johnnstown, Pa. Preskrbljeno bo tudi z raznovrstnimi okrepčili, jestvinami, pijačo in sladoledom. Tudi godba bo preskrbljena za željne plesa. Končno uljudno vabimo vsa sosedna društva, posamezne rojake in rojakinje i'n vse člane omenjenih društev, ki priredijo piknik, da nas posetijo v obilnem številu na tem pikniku.
K obilni udeležbi se priporoča in vabi	ODBOR
ie SOUTH Ji i,B M A L L E^ feittfljj RANGE, Perv vs«" in pripravni iJWna ozirih, . e®« Ltabelo, slV.°' :ev0' Sto ali višnjev
Izdelana !e .jvega , nega nezrazliJnf0 železa v 0sod
velikostih, s P,, ,n
za Kor^°nritiKlifl.H . drugimi P isti •] ^ mi ali bf* |co){ s ‘
Prostor **f	>1
neprekosl)1 •
SOUTH	J*
je1, lepa P«^ U <$\
pravna v jz£|el»J
rih, fino i >°	61
in to za
ceno.
..is*0.
irrJz* n*
JOSEPH MANTEL
TRGOVINA Z ŽELEZNINO IN POHIŠTVOM ELY, MINNESOTA Tu dobite tudi kose, klepila, motike in druge reči iz starega
Naj večja in »ajstarejša slovenska zlatarska trgovina v Ameriki.
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio v«eh cen in Izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
«033 St. Clair Ave. in »3« E. 79th St., Cleveland, O.
Razvoj in napredek
NAŠEGA ZAVODA STA NAJBOLJŠA DOKAZ* TOČNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA.
Naš delokrog obsega vse bančne posle, posebno P * one v zvezi s priseljevanjem naših ljudi j, vključno ° premljanje denarnih nakazil v dinarjih, lirah in d°la
jih’	.Jjh,
Naš potniški oddelek je, ker eden najstareJf priznan na obeh straneh oceana kot najbolj zanesti1^' Vloge obrestujemo po 4% letno, pričenŠi s PrV1 vsakega meseca.	-e
Kadarkoli potrebujete kako pojasnilo, Vam isto pri nas brezplačno na razpolago.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST.	NEW YORK, N*
tXXXZIXXXXXXXXXXXXrXTTTITTTT*TttTTT^^*33**^*^
Agitirajte za J. S. K. Jednoto!
ZAPISNIK
(Nadaljevanje iz tretje strani)
štev in uradnikov. Brezdvomno je že vsaki izmed vas preje) kopijo te jubilejne izdaje in gotovo se boste strinjali z menoj, če rečem, da je to najlepša in najbolj zanimiva številka, kar jih je kedaj izdala naša jednota. Polna je zgodovinskih in drugih podatkov in priporočljivo je, da jo vsak izmed nas ohrani za spomin na tridesetletnico naše organizacije.
Glavni odbor me je pri januarski seji pooblastil, da spo-l-azumno s sobratom glavnim tajnikom imenujem tri delegate v provizorični odbor za pravila. Ta odbor naj bi se sestal v mestu, kjer se vrši konvencija deset dni pred otvoritvijo konvencije, in temu naj bi se poslala vsa priporočila glede sprememb v pravilih. Soglasno s tem naročilom, in sporazumno z glavnim tajnikom,'imenoval sem sobrata John Kumšeta, od društva št,
ANTON ZBAŠNIK
Slovenski Javili Notar	Jj
4905 Butler Street,	Pittsburgh,	Pa.	1
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporok« In I
vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali n stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Naznanja rojakom te okolice, da Izvršuje vse v notarsko »troko spadajoče posle.	.	.
933 E. 185th SL	Cleveland,	Ohia.
1 1 1
Po naših uspešnih pomladnih in poletnih izletih v Jugoslavijo smo se odločili Pr‘Pr.® viti JESENSKI izlet za vse one, ki žele prihodnjo jesen obiskati sorodnike onkraj fliorj“> na največjem Cunardovem parniku
BEREN G ARI A
C°PREKO CHERBOURGAA	V SREDO, 19. SEPTEMBRA
pod osebnim vodstvom Mr. S. M. Vukovicha, člana našega newyorškega urad8,
Mi kot tudi naši zastopniki vam bodo z veseljem pomagali, ko se boste Pr‘ pravljali na ta izlet. Prosite že sedaj za POVRATNO DOVOTJENJE. Preskrbite si tudi vnaprej potni list, vizej in prostore za ta izlet.	,
Za cene in druge podrobnosti glede izleta, kakortudi za redna tedenska oa-plutja vprašajte pri —
SAKSER STATE BANK BrCa’
MIHALJEVICH BROS. *	THE	J.	L.	MIHELICH	CO
6201 St. Clair Ave.	6419 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.	*	Cleveland,	Ohio.
ali pri
CUNARD LINE 25 Broadway, New-
VABILO na VELIKI SKUPNI PIKNIK
GLAS NARODA j
NAJSTAREJSI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
J« najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ca bomo pošiljati.
Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St, New York, N. I.
  ^—r
imiimimiimiimiiimiimmiiiiiimiK.
Lepe I tiskovine S
ca vaša društva, aa trgovce, E posameznike, za vsakovrst- S n« prireditve dobite vselej 5
po nizkih cenah
v prvi slovenski nnijski tis- 3 karni v ZJed. državah, kjer =j dobit« ob vsakem času za- E nesljivo in
točno postrežbo
Se priporočam društvom, ro- —j jakom, trgovcem za vse pri- S like. Prevzamemo največja S kot najmanjša dela.
Ameriška Domovina j
6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
i  .....................
♦ ♦ I < 1» I ♦ 1	I-M-M-M-fr-4-*-
ZASTAVE |
regalije, prekoramnice in trako- t vi. Dalje Victor plošče v vseh X jezikih. Prave glasne Victrole. ?
Ure, diamante, prstane in vso T drugo zlatnino.	X
Nad 20 let v trgovini. Cene v zmerne, postrežba točna.
IVAN PAJK |
24 Main Street. T Conemaugh, Pa. x 11 u nuni ii m
Naznanilo in zahvala
Popisana naznajava svojini rojakom, da se je najina privatna banka — ZAKRAJŠEK & ČEŠARK — spremenila v državno bunko (State Bank) z imenom
PRUDENTIAL BANK.
Delniška glavnica nove banke je $125.000.00 in rezerva $50.000.00; skupni kapital banke je torej $175.000.00, in je bil vplačan do zadnjega centa.
PRUDENTIAL RANK je pričela poslovati na 2. t. m. v naših dosedanjih, a znatno povečanih in izboljšanih prostorihh. Njen poslovni delokrog bo v glavnem sledeč:
a) Sprejema obrestne vloge ter jih obrestuje po 4%;
b) Sprejema denar na čekovne račune pod jako ugodnimi pogoji;
c) Posojuje denar na menjice, vrednostne papirje itd;
d) prodaja prvovrstne obveznice (honde") in sicer tukajšnje, kakor tudi tujezemske;
e) pošilja denar v stari kraj in vse dele sveta po pošti, brzojavil in brzojavnem pismu. Tudi dobavlja denar iz starega kraja;
f) prodaja parobrodne listke za vse važne linije;
g) izdeljuje izjave, pooblastila in druge listine;
h) posreduje in svetuje v trgovskih in drugih gospodarskih zadevah.
Podpisana ostaneva tudi za naprej v vodilnih mestih banke in lako lahko vse klijente zagotavljava, da bodo v vseh slučajih tudi za naprej tako točno in pošteno postreženi kakor so bili do sedaj.
Ob tej priliki si podpisana dalje štejeva v svojo dolžnost da se najtopleje zahvaliva vsem svojim dosedanjim klijentom in prijateljem za njih dosedanjo naklonjenost in podporo, ki je omogočila la napredek naše banke ,ter se istočasno priporočava njim, kakor vsem drugim rojakom širom Amerike za obilna naročila.
Vse pošiljke naj se naslovijo:
PRUDENTIAL BANK
455 West 42nd Street, NEW YORK, N. Y.