2 kr.
41. številka.
Izdanje za četrtek 4. aprila 1895.
(v Trstu, v četrtek zjutraj dne 2. aprila 1805)
Tefaj XX.
„EDINOST"
izhaja po trikrat nit t o«I • - ti v Analih i»-iliinjih ob torkih, 6atp(kth
in aobotnh. /jutranjo •Imiiiz-liajn ob H. uri zjutrnj. Tvorno pa oh 7. uri vo«'«r. — Obojno ixiihii.jp ntnnr : za M<"u mcurr . f.	izven Avstrije 1. l,+>
r.» tri mriiM-. . . li.rto , . , i,-za piti lota . . . 5.— . „ , («.— za vm toro . . , 10.— . . Ift.—
N* naročbe bre i priloiene naročnine se M jemlje orir.
Posamične Htevilkfl nn dobivajo t pro-dajal nleah tobaka v Trutu po 2 »»<-., izven Tr.stii po 3 ari. Sobo tno večerno tadanje v lr*tu 4 nft„ inven Trsta S nf.
EDINOST
r
i »tciani -ni rakuna po tarifu v i>etitu; as na.luT.' i .(obolim iVk irai (■> p1a'u>« ; ro.tor, kolikor ohiega t ava-l,iih vritic. 1'o-lniui osmrtnic« in j tvnt>'jihvitlo. >to-mH<li oglati il'l. «4» r.ieuiinjo po pogoilbi'
Vsi lupili nuj »o pntitjaj . ■jroiliiiitvu : ulio« t\i»i>rini it. 1 :t. Vuka piano mora biti frankovano, kor nefeankovtna *<• u« »pro| -niiijo, Rokopiai *n nn trajajo.
Naročnino. reklamacije in o«!**-' apra-joma t»i>rnmi.itt-n utira Molino (tir-colo hit. 5, It. iiatUt. <Myrt* rnklanacij* (u proatn poštnine,
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
„r »tinotti J* mar I'
Isto sštev, isto 26tev.
V onih dneh nekoč, ko je zasijala gora slave Bismarckove najsijajniše, vskliknil je železni bog Germanije: danes me vse slavi in dviga v nebo, a priti utegnejo dnevi, ko bode berolinska pouliška svojat metala blato in kamenje za menoj.
Od tega dneva je minolo dobrih 25 let.. Bismarck je star HO let, Nemčija je jedina in njena slava zapisana s kr voros-ni mi črkami v knjigo svetovne zgodovine.
Kaj pa se dogaja gori v zjedinjeni Nemčiji d a n e s ?
Nevoljna masa, po „osvoboditelju* Pru-sije skozi celih 30 let zatirana v prah suženjstva, dviga mogočno svojo glavo, v kateri kipi užaljeni človeški ponos in tirja zadoščenja za vse prebito zl6, nalagano istej po brezsrčnem „zaščitniku" domovine. Isti glasovi, ki so morali molčati pod krutim pritiskom diktatorja tako dolgo let, grmijo danes, osvobojeni neposrednega jarma, na dan kot silna nevihta in njeni klic je glasna obsodba Rismarcku.
Kar je storil krivice, ne, kar je do-nesel koristi železni državnik, t o se polaga v teh dnevih na tehtnico razsodbe.
Kdo povprašuje po onih slavnih dneh, katere je uživala trojica: Viljemi., Bismarck in Moltke na bojnih tleh avstrijskih, francoskih in holsteinskih, — povprašuje se samo po posledicah velike spekulativne politike, katero je izvajal brezsrčni German.
Nemčija je jedina, to je resnica, — še več: (lnh Bismarckove politike okužil je tndi vso Evropo z blazno germanofllsko idejo, ki nalaga prenapetim povspe3iteljem te ideje, da udarjajo v najlepšo narodno last nič zlega slutečim drngorodcem. — P6, tudi to je resnica, oj, kako tnžna resnica! Toda prokletstvo te ideje, prokletstvo Bismarckove poli-tike prikazuje se v prvi vrsti in na obžalovanja vredni način v „združeni" Germaniji sami. Že sili sto tisoč glasov na dan ondi v „rajhu", ki p r o k I i n j a j o to jedinstvo, kajti ono je doneslo narodu nemškemu največjo nesrečo — gospodarske bede. Istotako, kakor je Italija postala uprav nesrečna stoprav po njenem zjedinjenju, tako stoka i Germanija pod jarmom blaženega jedinstva. Boljše ne jedini, pa krepki, kakor sjedinjeni, pa trhli! tako kličejo danes nesrečni Nemci v Prusiji in — po pravici! Kajti danes jim je jasne, da je zidal Bismarck slavo .svojega imena na stroške blagostanja. Med tem, ko je slepil svoj nesrečni narod s frazami nemške slave, med tem, ko je kazal temu istemu narodu mamljivo podobo bodoče „Velike Germanije", katere kraljestvo „bode" segalo „od morja do morja" — rušil je svojemu narodu gmotno blagostanje ! Dokazov za to ni treba navajati, čitamo jih baš o teh dnevih v germanskih listih
PODLISTEK. I Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Spisal A. bonoa.
V.
Bil je Miloš Radak, vlaški pešec Auer-spergove čete. „Bežimo, gospod!" rekel je. Vse naše pobili so v dolini.* Radak me je oprtil na ledja. Skozi gozd odnesla sva srečno pete, ali nad gozdom vspenjalo se je skalo-vito brdo, sama gomila za gomiloj. Sedaj pa gorje nama. Zrna brenčala so za nama, Radak je omahoval. Iz jarka odnesel je krvave rame. Splazila sva se za pečino, ki je naju ščitila vsaj za trenotek. Zavezala sva rane, srknol sem iz Radkove čutare. Pa v beg! Zasledili so naju neverniki. Srečno sva se splazila čez vrh, pa udri po suhoj drči navzdol proti gozdu! Ali na vrh popeli so se
Prusije samih. Isti Nemci, katerim očita Bismarck narodno indolencijo, ker se ne klanjajo njegovemu slavohlepjn, linteč prikrivati svojo slabo vest pod krinko narodnega r*ut-stvovanja, isti Nemci se danes obračajo nevoljo od človeka, katerega nazivljajo neka-terniki p r ve g a državi j a n a. a ki je le v pravem pomenu besede prvi egoist na svetu.
Nam Slovanom ne prihaja na um, čuditi se temu izverednemu pojavu germanske si-bičnosti, vsaj imamo dovolj slabili vzgledov o lakomnosti Germanov sploh, a v zadoščenje nam je, da danes po slabili .10 letih Bismarckovega delovanja, nj"govi najožji rojaki obsojajo vse njegovo politično dejanje in nehanje.
A naši Nemci in nemški Slovani v Avstriji ?
Zares, dejal je stari lisjak te dni v svojem „prognaustvu", kamor so se mn prišli klanjat vsi zastopniki nemške domišljavosti: naše delo še ni popoln o, ali kolikor smo storili, je bilo dobro ; in zajedno: jaz sem storil svojo dolžnost kot nemški častnik. Torej drzno naglaševanje in izzivanje na zunaj na to in ono stran ! Poosebljeno žaljenje tuje avtoritete ostane 011 do poslednjega dihljeja.
S tem, da je dejal, da delo njegovo še ni popolno, hotel je Bismarck, ako poznamo smoter njegove politike, pač namigniti, da Germanija še ni tako velika, kakor živi v njegovi fantaziji, ta ista Germanija še ni pogoltnila Avstrije, Rusije in Francoske in naposled tudi — Italije, kakor stoji zapisano v načrtu Velikoneiučije: naprej vsa Evropa, potem tudi ostali deli sveta, ergo» nemški ves svet! To je idejal Bismarckove politike, posnet iz namere Napoleona 1.1 Toda ako znamenja ne varajo, ta idejal ne zadohi svoje zaželjene oblike. Samo ob sebi umevno je, da država, ako hoče biti močna v vsej skupnosti svoji, mora biti v prvi vrsti krepka in močna v svojem jedru in to baš Germanija ni in ž njo marši kak a druga tudi ne. Zatorej išče ta v svojem jedru trhla, umetno skrpana Nemčija zaslombe na zunaj, v prvi vrsti med zdavitn življem Slovanov. Na našo krepko nruv se opira življenja trudna, v vsem svojem truplu prežita in bolna Germanija, — iz nas Slovanov si stvarja renegate in umetne privržence v nadi, da se tako še nekaj dob vzdrži na nogah. Z drugimi besedami, sraka se diči s pavovim perjem in ne misli, kako zelo jo smeši to ukradeno pa-vovo perje.
Kaj jej pomaga tej Germaniji, ako Bismarck baš v teh dneh rožlja in trka z mečem ob tla, češ: ves svet se mora tresti, kadar mi roži jam o! Mi poznamo to rožljanje in vemo, da se hoče ž njim samo odganjati svoj lastni strah p r e <1 be-dočnostjo, da se hoče ž njim zadušiti obupni krik, ki doni po lastnih tevtonskih
Turki, jeden naprej, trije njih pa dalje za njim. „Stoj, gospodine!" zasmija! se je I!a-dak spustivši me za trenotek na tla. „Evo gozda. List naju obrani. Naj pokažemo hudobam, da mini ni izgorela hiša!" Počeno! je, nameril in plij! zabliskala se puška. Kakor ranjen maček vspelo se je Turče v vis in obležalo. Mahnila sva jo prek šume po naj-večej goščavi. Radak meril je debla okoiu. „Tu nama je hiša !" rekši vstavil se j« pred starim košatim hrastom. „Zverine ne bodo mirovale*. Privezal me je pasom na se, pa se popel na drevo. Na hrastu bivala sva dan iu pol. Iskali so naju Turki vse križem. Izgubili so sled. Bili so komaj streljaj od hrasta, ali šli so mimo. Umirilo se je; »plesala sva s hrasta. Blizu ni koče, kaj še vasi, in da je je prej tudi bilo, vse je bilo požgauo od Turkov. Trečega dne namerila sva se na dva štajerska oklepnika, begunca od Hrasto-
livadah. Kaj se bodete bahati iu kričali: kri, kri in železo! To vaše habanje — ki, oprostile, jako slabo priča o h u m a n i t a r ne m duhu 19. stoletja — ne hasne nič in ž njim ne odvzamete <>d nas prepričanja, da je zavožen vaš tir, zelo zavožen Nji j sto in stokrat polaga stari lisjak svojo trdo roko na svoj meč in kliče v svet, da je storil svojo dolžnost kot častnik, to je vendar znano vsemu svetu, da je t<», kar je storil kot častnik, bila krvava komedija vnebopi-joče krivice, slorjene iz slavohlepnosti in osebnega maščevanja nad drugimi narodi iu da se vsaka krivica maščuje prej ali slej Kako se maščuje nad delom Bismarckovim kaže Germanija že danes iti kako se bode maščevala nad njim samim, — u'egne pokazati že prav bližnja bodočnost.
In morda res pride na dan, da se izpolni njegovo prerokovanje, ko bode berolinska svojat metala blato in kamenje, ako ne nanj, pa morda na njegov — — spomenik . . .
Kakor setev, tako žetev .
Politiške vesti.
Državni zbor. Iz seja poslanske zbornice, ki je bila dne 1. t. m., nam je omenjati odgovora na dvoje interpelacij slovenskih poslancev. V prvo je odgovoril minister pravosodja na Interpelacijo posl. G r o g o r c a in tovarišev, zakaj se okrajno sodišče v Gorenji Radgoni poslužuje le nemških tiskovin ter izdaja svoje odloke le v nemškem jeziku. Minister je rekel, da je mogoče, da s« dogodi tu pa tam, da se postopa protivno predpisom o rabi jezikov, da se pa to ne dogaja namenoma, ampak po pomoti in v dobri veri, da se s tem ne nasprotuje opravičenim zahtevam strank. Iz tega pa ni smeti sklepati, da se na sploh ne spoštujejo rečeni predpisi, za katerih spolnjevanje vsikdar skrbi jushčua uprava. — Iz tega odgovora je razvidno, da je tudi justični upravi znano, da sodišča „po pomoti" pozabljajo na predpise o rabi jezikov, le žal, da so take „pomote" vendar malo prepogoste.
Na to je odgovoril minister za notranje stvari B a c q u e h e m na interpelacijo dra. L agi nje iu tovarišev radi uvedenja italijanskih vin v dunajske bolnice, da izvzemši Viljelmovo bolnico, se niso uvela italijanska vina v nijedno ni javno ni zasebno bolnico dunajsko. Vojaški krogi pa nimajo obveznega upliva na dobavo vina. — Torej v jedno dunajsko bolnico so se vendar uvela italijanska vina.
Zatem se je pričela razprava o drugem poglavju d a v č n e p re o s n o v e (o pridobi t kovini podjetij, ki so obvezane javno po-lagati račune.)
Podržavljenje južne železnice in tr/a.ško vprašanje. V proračunskem odseku
vice. Vzela naju na konje. Tako sva prišla v Samobor, jaz iu moj Radak, da si zdraviva rane. Izlečil sem se hvala Bogu, in evo me živega iu zdravega."
„Hvala in slava, Bože nebeški!" skle-nola je Dom oslabele roke, „da si rešil rešitelja mojega. Malo da nisem umrla, ko ste pripovedovali; pa še vi v živem ognji! Da so vas vjeli, vam kaj hudega storili — ubili. Ali ne, ne! Vidini vas, živi ste, zdravi ste, hvala Bogu!" završila je deklica iu vrela solza se jej je vdrla iz očesu.
„Na pol samo", poprijel je mladenec zamolklim glasom ter povesil glavo, da je ne vidi, „ali ozdravim popoluom, ako hočete vi, deklica Dora! Cujte me! Zrav bodem in živ, ako mi bode od vas balzama; kajti — skočil je strastno inladeneč — „žlvenje si meni ti, moje zdravje si ti. Ne govori, oj ne govori, dokler ne izrečem, kaj mi srce davi.
je minister za trgovino, grof \V n r m 1» r a n d, obžaloval, da se mesto tržaško iu alpinske dežele upirajo podržavljenju južne železnice. Rešenje vprašanja južne železnice ne bi ovirale gradbe drugih železniških črt, kajti vlada ne goji namena do konkurencije. Zlasti ne bi podržavljenje ji-žne železnice oviralo dogotovljenja druge železniške zveze med Trstom in notranjimi deželami, ampak bi še povspeševalo isto.
Atentnt iia Hcntzijev spomenik v Budimpešti. Hent/.i je bil oni avstrijski general, ki je dne maja 1849. kot poveljnik trdnjave v Budi prelil svojo kri in žrt-volal svoje življenje za cesarja in domovino v borbi proti madjarskitu revolucionarjem. Temu možu in zvestemu služabniku cesarja svojega postavljen je v Budi spomenik in ua ta spomenik dogodil se je v noči med I. in 2. aprilom atentat z dinamitno bombo. Razpok je bil tako močen, da so porušene vse šipe palač, stoječih blizu spomenika. Spomenik sam pa je ostal nepoškodovan, ker se je bomba razletela prilično daleč od spomenika. Ali roko, ki je zalučala to bombo na spomenik moža, ki je storil I« svojo — dolžnost, vodil je brezdvoinno brezmejen srd do države in dinastije naše. In takih rok je, žal, le preveč v tej ljubi Madjariji!
Napadalec je baje so t rudnik pri nekem madjarskeni listu. Živela Madjarska lojalnost!
Različne vesti.
Volilno gibanje. Za nedeljo dne 7. aprila ob 3. uri popoludne sklicuje posl. dr. Lug in j a shod volileev v selu Brezovica občine ojirtcljske. Shod se bode vršil v hiši Ivana Mikoliču.
Sijajna zmaga v Tinjanu. O volitvah v Tjnjanu smo prejeli včeraj nastopno brzojavko :
"„Vzlic silnemu pritisku je zmagala sijajno rumena zora nad črnim mrakom. V tretjem razredu je bilo naših 183, nasprotnih 88; v drugem naših 78, protivnih 26; v prvem naših 44, protivnih 22. V nasprotnem taboru je zavladala velika poparjenost."
Gospoda pazinska so poparjeni torej ; naj le bodo, saj so pošteno zaslužili tako lekcijo. Česa so iskali v Tinjanu, po kakem pravu se otii utikajo v stvari tujih občin? Saj se mi ne ntikamo v njih občinske stvari! Puste naj nas pri miru, kakor pnščamo mi njih v njih gnezdih! In zapomnijo naj si, da se definitivno bližajo svojemu koncu oni časi, ko so si gospoda snovali po hrvatskih in slovenskih občinah — irredentovske ekspoziture. Italijanske uprave po slovanskih občinah so bile pač v navadi do današnjih dni, ali ta madež narodne letargije izbrisati hočemo polagoma iu popolnoma. Vi gospodarji na svojem, mi pa — na svojem! To je morala iz izida občinskih volitev v Tinjanu!
Od onega dne, ko sem te polumrtvo otel izpod besnega kopita, ko so te prinesle t« roke v častno to hišo, od onega trenotka odmeva tvoje ime v mojem srcu, v svojej duši nosim milo tvoje lice! Ko sem videl smrt pred seboj, sredi divjega boja, v groznoj vročici, ko me je skelela rana — samo tebe spominjala je moja pamet. Ponoči v sanjali gledal sem Doro, zjutraj ko sem se zbudil, bila mi je prva misel Dora. Ne obsojaj me, da ti vrednej deklici govorim zoper red in običaj, (tlej čelo mi gori, mozek kuha, a kri mi vre, kakor razbeljeno železo. Ne dozovaj hladne pameti, srce naj sodi srcu. Dora, rešil sem te smrti, Dora vrni mi milo za drago, reši ti mene pogube, reci, deklica, besedico, reci, da sem ti srcu drag !•' in nadvladan klonol je mladenec glavoj pred Doro.
(Dalje prih.)
Istra pred prestolom. Danes vsprejuie presvetli cesar odposlanstvo iz Istre. To deputacijo bode vodil g. dr. Dinko V i-tezic, večletni narodni zastopnik in predsednik okrajne gospodarske zadruge v Kikn. Ostali člani deputacije so : dr. Matko L a g i-nja, državni poslanec in predsednik okrajne gospodarske zadruge v Kastvu; prof. Vek. S p i n c i d, državni poslanec; Viktor T omi-č i e posestnik na Voloskem in predsednik okr. gospodarske zadruge v Opatiji ; veloč. g. Anton Rogač župnik-dekan v Hruiici in predsednik okrajne gospodarske zadruge v Podgrndu ; dr. Mate T r i n a j s t i c župan in predsednik okr. gosp. zadruge v Buzetu: Ivan S a n c. i n, posestnik in predsednik okr. gosp. zadruge v Dolini; Matko M a n d i <!, bivši deželni poslanec in urednik lista ,.Xasa Sloga".
Avdijeneija je bila dozvoljena z Najvišjim sklepom z dne 30. marca.
Istrska deputacija izroči cesarju in kralju obširno spomenico, tičočo se zgolj gospodarskih vprašanj v deželi. To spomenico objavimo tudi mi čim preje. Za danes povemo le, da mi tega koraka ne smatramo le navadnim poklonom, ampak izrazom težkega po-loženja, v kojem se nahaja kmetski stan Istre, a da se nadejamo izdatnega poboljšanja, ko bode ta spomenica proučena vsestranski.
Nj. Vel. cesar v Brnu. Dne 8. t. m dospel je v Urno Njeg. Vel. cesar s princem Bavarskim h krstu svojega pravnuka, sina nad vojvod i nje Avguste. Ljudstvo je povsodi pozdravljalo ljubljenega vladarja velikim navdušenjem. Nj. Vel. cesar obiskal je namestnika, kjer je izjavil svojo Najvišjo zadovoli-nost na patrijotiskem čutstvn moravskega prebivalstva in na udanosti do cesarske rodbine. Izrekel je svoje veselje na tem, da se mu je pravnuk rodil na Moravskem. Ob 11. uri peljal se je cesar v palačo nadvojvodo Josipa Avgusta, kjer je bil krst v pričo raznih članov cesarske obitelji in'načelnikov oldastnij. Novorojenca je krstil škof Steiner; botra sta bila Nj. Vel. cesar in nadvojvo-dinja G i z e 1 a kot zastopnica Nj. Vel. cesarice.
Odlični gostje v Trstu. Čujemo, da pride te dni v Trst nad sto državnih poslancev in članov gosposke zbornice, da prisostvujejo dne 9. t. m. slovesnemu spuščenjti v morje novega Lloydovega parnika »Habsburg*. Govori se, da pridejo o tej priliki v Trst tudi ministri grof VV n r m bran d, vitez M a -d e j s k i in dr. 1' I e n e r. Mestna delegacija naročila je županu, da odredi potrebno, v dostojen vsprejem odličnih gostov. Župan nameruje baje prirediti slavnost, pod milim nebom pri ,Lovcu" gostom na čast.
Slovenske iole v Gorici. Z ozirom na dejstvo, da morajo tržaški Slovenci biti hud boj za slovensko šolo, je umevno in naravno, da jih sila zanima, kako stoji se sličnim vprašanjem naših sorojakov v mestu goriškem. Zato jim podajerao tu dotično poročilo, posneto iz ,Primorca" :
Ukaz za ustanovitev slovenske mešano štirirazreduice v Gorici je izdal že deželni šolski svet. Proti temu ukazu se je priložil mestni zastop na ministerstvo, ki je pa p o-trdilo ukaz deželnega .šolskega sveta. Mestni zastop se je pritožil na upravno sodišče, ki pa niti razprave še ni razpisalo. Ali taka pritožba nima odložilno moči, ako tem u ne privoli ministerstvo. Mestni zastop se je obrnil zategadel na ministerstvo s prošnjo, naj bi se še počakalo z izvršitvijo onega ukaza toliko časa, dokler ne poreče zadnje besede upravno sodišče, češ, da mestna občina goriška bi imela nepotrebne stroške, ako upravno sodišče ugodi pritožbi in ukaz razveljavi. Ali ministerstvo n i ugodilo tej prošnji. Na podlagi tečaje naložil deželni šolski svet mestni šol. oblasti, da mora izvršiti oni ukaz najdalje do prihodnjega šolskega leta.
Tako je! Ali naši mestni juristi upajo, da upravno sodišče razsodi po njihovi volji. Zato so napeli vse moči, da bi upravno sodišče razsodilo še pred početkom šolskega leta. Čujemo, da tej Želji bode ustreženo. Ni pa verjetno, da bi upravno sodišče našlo take formalne pogreške, vsled katerih bi razveljavilo ukaz deželnega šolskega sveta, kajli vse se je vršilo zelo natančno. »Slovenska šola bode torej ustanovljena najdalje do prihodnjega šolskega leta.
„Strpljivost med narodi*. In zopet smo prisiljeni, baviti se s tem najnovejšim argumentom gospoda finančnega ministra P 1 e-nerja, ker treba vendar, da se njegova ekscclenca dobro pouči, kdo na Primorskem v j«dn»nner greši proti navedenemu zaies plemenitemu načelu — strpljivosti med narodi in kdo zanaša s kruto svojo roko politi-ška in narodna naspr dstva tudi v zasebno in gospodarsko življenju. Kajti nobeni stvar na svetu ne ogorča t:iko človeškega srca, nego če moramo trpeti preganjanja tudi v zasebnem in gospodarskem življenju radi svojega političnega ali narodnega mišljenja. A ravno na^i godeželani druge narodnosti so isti, ki v jednomer zanašajo politiške strasti v kupeijsko. gosp »dar.sko in zasebno življenje.
V	tem pogledu se je dogodil ravnokar v (iorici zares kričeč slučaj; v „Primorcu" čitamo namreč, da jo »zmerni" župan goriški odpustil iz službe 8 slovenskih pometačev in 10 delavcev le zato, ker so — SI o v c n c i po rodil. In ker si no.moremo misliti, da bi se bili ti pometači in delavci posebno mikali v narodno in politiške borbe, smo morali označiti ta slučaj kot posebno kričeč. Kajti, ako je že lo v kričečem nasprotju /. načel >m strpljivosti, proslavljenim po gosp, ministru Plenerju, ako koga proganjamo v zasebnem življenju ali v njegovi službi le radi njegovega narodnega ali politiškega mišljenja, priča pa o popolnem otrpnjenju človeškega čuta, ako odvzamemo bednemu siromaku kruli le radi njegovega — rojstva.
To pot skrajne narodne nestrpljivosti hodijo že davna naši narodni nasprotniki v deželi primorski — najnovejši čin župana goriškega je le nov člen v dolgi verigi lakih činov — in zato bi bili želeli, da je gosp. Plener naslovil svojo apostrofo o »strpljivosti med narodi" na gospode člane onega t'oro-ninijevega kluba, ki se tudi vozi v lil. razredu koalicijskega vlaka, mesto da j • namenil isto le onim slovanskim strankam in plemenom, ki nočejo videli v koaliciji svojega z veličanja.
Sicer pa naj le pazijo goriški Kuilani, kaj delajo! Naj se le nikar ne igrajo ognjem! Utegne priti dan, ko bode konec, slovenski potrpežljivosti, tu tedaj pride tudi z naše strani v veljavo načelo : Zob za zob! Goriški Furlani ne bi smeli pozabiti, da so v deželi (-Soriški Slovenci v ogromni večini, da imajo v svojih rokah imovitejši del pokrajine, da se ogromni del prometa goriškega vrši le z našimi ljudmi, da je torej egzistencija goriških odvetnikov, trgovcev iu obrtnikov v rokah Slove n c. e v. Gorje njim, ako nestrpljivost poznanih laških politikouov prisili Slovence do posnemanja vzgleda, ki ga jim je podal goriški g. župan ! Pomislijo naj goriški Furlani, da tudi v slovenskih prsih bije čuteče srce iu da s«; tudi po slovenskih žilah ne preteka mrzla voda, ampak topla kri! —
Drugi koncert Ondrička. C. iu kr. komorni virtuvoz Fran O u d f i č e k priredi, na splošno željo, drugi iu zadnji koncert v soboto, dne G. t. m. v gledališču Politeama.
Iz Nabrožine nam pišejo: Uljudno Vas prosim, gospod urednik, da sprejmete nastopne vrstice v cenjeno »Kdinost*.
V	št. 3!). cenjene .Edinosti" je čitati pod zaglavjem „Nesreča v kamenolomu", kako je ponesrečil neki Anton Boschetti, da ga je namreč zemlja zasula. Res je, da je Boschetti ponesrečil, a ne tako, kakor ju opisano tam. Imenovani je šel pod večer dne 25. marca, na praznik Devico Marije, iz krčme Leouarda Oratniniča se svojim tovarišem proti domu. Ker sta ga pa imela nekoliko v glavi, sklenila sta, da gresta še na jeden litrček v gostilno kamenoloma. Pot po cesti s» jima je pa zdela nekoliko predolga, zbok česar sta jo mahnila po krajši pot i. A bila je velika tema iu tavala sta liki slepca, dokler nista dospela do nekega zapuščenega kamenoloma in — telebnila vanj. Boschetti se je tako pobil, da ni mogel dvigniti se ; njo-gov tovariš nekaj manj, tako, da se mu je posrečilo izkopati se ter hiteti v zadnje omenjeno krčmo po pomoč, lies je hitelo par mož na kraj nesreče, kjer je ležal Hoschotti, kojega poslednjega so potom spremili na njega stanovanje.
Take se je torej dogodila te nesreča.
Pravic.oljub.
Darila Bismarcku. »Železni* bivši nemški kancelar dobil je za svoj sn. rojstni dan neštoviluih čestitk in daril <>d svojih čestil-
cev v raznih evropskih državah. Ta darila je ločiti v tri skupine: l.) unrtno izdelane čestilne adrese ; ti.) dragi ceiiosti in :J.) »praktična darila", namreč jedila, j ij-o • blačila it 1. Med temi jo n. pr. deb da, '2 metra dolga — klobasa. Dva di uga Bismar-ckova občudovalca računila sta na »železni" želodec „železnega* moža. kajti j den mu je dopo-dal hleb sira težak 120. drugi 190 funtov! Sira in klobase ima torej dovelj Bismarck do konca svojih dnij. Nadalje dobil je Bismarck celo zalogo vina, mo3;n, likerjev, žganja, sniotk, tobaka, ustnikov in pip z dolgimi cevmi; nekdo mu j« poslal celo velik omot — užigalnic. A darovalci >o poskrbeli tudi na drug načiu za zdravje svojega ljubljenca : da ne bi se prehladi! darovali so mu pravcato skladi-v plrVev, >uUna, odej, čepic, obuval iz kožtihovine itd, od drugih vojetih darovalcev, pa je dobil cel arzena] sabelj in mečev. Tudi na Bismarckove konje niso pozabili, kajti, mene namreč, da slavijo tudi isti rojstni dan zajedno s svojim gospodarjem, dobili so več dragocenih odej, v katerih je vezen Bismarkov grl). Tuili za l>is-murekov zarod je poskrbljeno, kajti med darili so šolske tablice, peresa, ogromna držala, tintniki, fotografije itd.
O nadaljnjih Bismarckovih slavno,stih poročajo i/ Soln.»grada, Beljaka in Celovca. Povsodi so jedli, pov.soili so pili, povsodi se dobro imeli. Srečni nemški Želodci! Lo v Celovcu se je dogodila mala nesreča. Ko so namreč nastopili pevci, da premijo proslave nuj vet ega nemškega moža, podil je oder in kip Bismurckov jo telebnil na tla iu se — razbil. Toda overjeni smo, da tudi ta mala nezgoda ni p ikvarila nemških želodcev, ampak da je vsak želodce srečno absolviral namenjeno mu opravilo na rast iu slavo Bismarckovo.
Povodenj na Kranjskem. Iz Ljubljane poročajo, da so imeli dne 31. m. m. v Planini 4 43 m. vode nad normalnim stanjem ; Ljubljanica je dosegla pod državnim mostom -o 8 m. nad ničlo, torej pada kljunu deževju. Voda pa narašča na Ljubljanskem barju vsi d kopnjenja snega. Raz grad je dobro videti, koliko sveta je poplavljenega; miitolo nedeljo bilo je polno ljudij na gradil ogledat si poplavo. Dne 510. m. ni, stopila sta iz svojih strug tudi „Mali graben" iu pa Gradašca. poplavivši nižje ležeči svet na Viču in tllin-cah. — Sava meri pri državnem mostu v Črnučah 0-a m. nad ničlo, toiej tudi pada. — V Kamniškem iu Litijskem okraju napravila je voda mnogo škode.
Sod.iljsko. Tekom mesca januvarja min. leta poslala je tvrdka „Steiner, llegerle A ('o." v Ciirigu na tukajšnjo postajo južne železnice zaboj svilnatega blaga, vrednega Tat) gld. Ta zaboj so vložili v skladišče A v novem pristanišču, da ga potem vkrcajo na parnik, namenjen v Bonibaj. Ta zaboj pa je bil ukraden, kakor smo sporočili ze 'svoječasuo. Kot glavnega krivca zaprli so takrat nadzornika težakov Edmunda Pugni-nija, ki je dobil dne ^8. junija min. leta pred tukajšnjim porotnim sodiščem 5 let težke ječe. Pozneje je povedal obsojeni Pa-gnini tudi imena svojih sokrivcev, ki so bili težaki Krnil j Crmelj. Ivan Tolns.;o, Karol De-pretis iu Viktor Pellegrini. Ti štirje so bili obsojeni pred tukajšnjim porotnim sodiščem v razpravi dne 22. iu 23. novembra min. leta. Ostali so pa še štirje sokrivci, proti katerim se je vršila predvčerajšnjem razprava pred tukajšnjim sodiščem P instancije. Obtožene so bile sokrivnje tatvine naslednje 4 osebe, ki so bile doslej začasno na svobodi : iJlletni Andrej Salo iz Pirana, bivši postrešček pri Lloydu ; illletim braujevka Antonija Sossich iz Izole, 49b t ni težak Vin-ceuc Tosoliui i/. Vidma na Laškem iu 29letni Josip Gava iz Trsta, pristojen v Italijo. Vsi ti obtoženci prodajali so ukradeno blago. Sodišče je obsoilo: Sossichevo na iJ in Tosoliui ja na 4 mesece ječe zaradi sokrivnje pri tatvini, Oava je bil oproščen sokrivnje pri tatvini, toda obsojen zaradi kupovanja šumnih stvarij na ">() gld. globe (odnosno 10 dnij zapora), Salo je bil oproščen obtožbe.
Policijsko. Oosp. Josip P. na Katinaii je prijavil policiji, da mu je javni postrešček Alojzij Veskovo poneveril zlat prstan, katerega mu je izročil z drugimi vrednostnimi \ predmeti, da jih ponese v zastavljavnico. — j Težaka Antona Zigona, starega 2Slut, i/, t-io-rice, so zaprli, ker je poneveril svoji gospodinji, la inici trgovin 1'rbančič, vrečo slad-
korja. Zigou je imel oddati 2 vreči sladkorja trgovcu Boscarelliju v ulici Oiuiia, toda oddal jr» le jedno, drugi> p.t, vn Ino 21» gld., je prodal nekemu drugemu trgovcu zu 11> A i. - Policijski oHcijal Tiz dal je zapreti že ve-krat kaznovanega postopača Jer-uej t .-uinaa, ki j - lia s umi, da je septembra meseca leta 1891. ulomil v poštni urad v Senožečah. — 271etuega izvoščeka Josipa B. iz Vipave so zaprli ker je ukradel v no-y. m pristanišča 2 kg. kave. — 48Ietni kmet Stefm Potrata iz Sežane je bil že 22krat kaznovan, ker je prišel v Trst, dasi je bil izgnan od tu. Sedaj ga imajo zopet v zaporu, ker se je zopet vrnil v Trst.
Koledar Danes (t.): Izidor, škof: Ro-zamila. Jutri (5.) ( .Marija Devici sedmerih žalostij; Vincencij Fer., »poznovale«. -Prvi kraj v. — Solne« izide ob 5. uri 42 min., zatoni ob 8. uri 2ii min. Toplota včeraj ! ob 7. zjutraj lo stopinj, ob 2 popolndne 14.5 stopinj V/.
Kaj/i3/ejso vesti,
Dunaj :J Naredba naučnega ministra do vseh deželnih šolskih oblati obseza celo vrsto novih predpisov o zdravstvenem vzgoji vanju mladine na srednjih šolah ter opozarja ravnatelje, J i skrbe za primerno razsvetljavo šolskih sob, pravo temperaturo, čist zrak, primerno držanje učencev pri sedenju, . ■:;o v Šolskem poslopja ter m preiskava* nje pO zdravnikih. Slednjič priporoča naredita ravnateljem, da naj odvračajo nevarnost, prevelikega obremonjenja učencev s ti ni. da primerno razdele učni razpored.
Dunaj 3. Škofovsk i konferenciju sestala - j i danes pol preds^l Uvoin kardinala St'houboi na.
Budimpešti :t. Vsi (?P?) listi obsojajo napad na llentzijev spomenik, uaglašnje. da je io čin ali knke.^i norca ali pa nezrelega dečaka.
Budimpešta :i. Ni res, da so že prijeli napadalca na Hentzijev spomenik. Dosedaj niso še zaprli nikogar.
i a riz ;t Kraljica Natalija odide po velikonočnih praznikih od m v Srbijo, kjer o-stane, kakih G tednov iu se potem povrne na Francosko.
Tr il'O u.tiMit« b c ^aju v Ucs.
Bualmpoita, l'ficntcit -..i jonoii 7.11 7 jo Vi Iliru -a p P n mlad iS!).") 7.02 tb> 7 01 Oc..*
mlful 1 i> liJ itž /a »|)oinlii(l 5'it; n.'J8 Kuruzii ■/.t\ m;ii-juni »5-68-6-HB. jnli-nvgiist	tJ.tJT
J'K<!iii(fi h ii v it uit J^ kil. r. 7-__7-05, ml 71»
kil. f. 7-Oii 710, .»i 8C kil. f. 710-715 r.,1 81 kil. r. 7t6-7»0, 0(189 kil. for. 780—725.
loćmoii (I 8-'J0; pivno C, 2 l—H'80. r/ novu .V8."> - <}..
IV-ciiiiM: 'l'r/ ni's|)i cmpiiji'n slulio pomullio. Prodaja 150 o mt. »t. V drngtli vrst ili iltn p.ininnj-kl nj. Vrenm: oldni'no
Piv.^.1. Nnrr. ;nirnii slidkor /,n april f. I-J.I21 nnij 12-42' ,, iinvii letina ]2.85,
Pruga, Ooiitriru^al mtvl, po.|(uvlien v Trst in u c ur no viod, otljioiil jntuv pi-utinj f, 'J8 28 -50. April
sppt. f. 20.---.-- Cimnn-'*ti 2J.---. Ootvorui
ao*—. v ^invftii (»oditi) :;o 23
Havrn. i.rtvii S.tnlei unod uiorni(o /.a npril 93.85, za juli 04.25,
Hn,"ilburj. Sniitrti ^'ninl nvcm(fn nni 77.2-ri ^'jitciub, r 7','Tfj decnmbcr 74 50. tre niiron,
Uunnjuha horza 3. itprila
1«35
	▼?eral	doucs
Dr/.jviii dol k v papirju	. . . 101.55	10I.7R
„ , v srebru .	. . . Kil H5	101.80
AVKtrlj^ka ronta v zlata	. . . lVim	128.(10
„ „ V kronali	. . . 101.50	101.40
Kreditno akcije ....	. . . 411.40	4 1 l.'tO
Ij«n<l»n I0I,Ht.....	. . . 122.20	Vil 15
Napoleoni......	. . . 0.(17	0*B71
20 mark .....	. . . 11,04	H.o:;
100 italj. lir.....	. . . 4(1.15	40-20
i msmmzri--: ?H?EE	; - ć rksaask^	
-Kupuj prlkov-ču In na pri kovačetul'1
p avi stati pregovor.
Tr> vi-lja po VR;'j pravi-i z« moj zavod, kniti I ■ tak*) volika kupčija, kakorSiui ja moja, ima zliok gotovega plačevanja volikanHkih množin blaga, in družili produ s t i, cono st^oško, kar mora liti Hlednjif v korist knpovalcu Hamoinu.
Krasni uzorci /nsclinim odjeiiialooiu vratih in frmiko. -- llog.ite /.bilke iizorcov, kakor So nikoli, za krnjuvo ni 1'raiikovano.
Sir ovij za obleke.
Poruvien n doskin-f za voloxnMlto d»-liovSčino, prodpi^ano cnovij ,a iiuilormc c, k. |ui'.id-.iikov, tudi ta. v<'Um'iuiu, Karike, telovadce, | livrvjo, -hakno ia biljard in igralne inisn, liit jiingr zu vuzmii, lod-n. Velika zaloga btnjor-kogn, koro&icega, tirolskoga lodna za go--podo in gnspo po izvornih lovurnUkili oonali v t..ko volili! Izl^-ri kakor taUih ii" moro imoti uiti clvnjaotora koukuroiuiija. Najveća izlier lo tinnga lrajnega sukna v t njui jdornojSili I nrvuh za Sukna ki st> dajo prati, potni ogrtači oil gld, 4 »lo 14 i^il., (intiin tiuii potrcliščiiie /,a kroju?« (kakar podstave za r.>k:ui-, gumbi, šivanko, Hukauoe itd.)
Ceno, pr nioiiio, pošteno, trajno, čisto volneno suknuuo lila^o in no ilobor kup cunje, katero veljajo komaj odAkoUiiina za I ro-jača, pri poro'a
I^r. Stikarofsky,
BRNO (llVKt- >''ir,ohostnr).
Nnjvfoa zaloga tovarni '•ki-, a ukna v v rednosti milijona goldiuarjov. ~ l',»š Ija s« lo po postnem povzetju !
Svarilo! Auentjn in kroinjurji pniiujajo nodo-intno svojo blag« pod znamko «Stikm»f-uki'^a bliejo-. l)a zabranim varanju p. n odjemalcev, nazii injion, da takim ljudem no prn* diijnin Maga pod noben in pogojem. (24)
Lastnik polilično društvo Jedinost*. — Izdavatelj in odgovorni urednik: .lulij >Iil;t>lii - Tiskarna Dolenc v
Trstu.