\m 112. številka. (T Trata, T torek »večer due 21. septembra 1897.) Tečaj XXII. „BDINOST*1 lahaja po trikrat na teden t fteatlh tedanjih ob torkih, 6*tr«KIh ta aofaocah. Z jutranje isdanje izhaja ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari vofer. — Obojno isdnnje atnne: ■a Jeden oieseu . (. 1.—, izven Avstrija f. 1.50 s« tri meaeu, , . 3.— • 9 • 4.50 it pol leta . . . , • i s* ?•« leto , . , 13.— . • .18.— MaraAila« j« plačevati naprej ■■ aara&b« Droz priložena itToinlne ae iprava aa ezlra. Poaaaltine iterilke »o dobivajo ▼ pro-iajalnioah tobaka v lratu po 8 nvi. laven Trata po 4 nvfi. EDINOST Oglasi ae raAana po tarit« s petita; it aaalove i debelimi frkanri ■<« pUSoje proator, kolikor obsega nafa.iaib vratie. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, i'.o «aĆi oglaii itd. aa ra^nnaio no popodhi. Tai dopiai naj se poMljajo lr-dnistru ulica Caserna It. 13. Vsak« oi«»«o mera biti frankovano, ker netrauioTana ae at ■prejemajo, Rokopisi te u« rraRajo, Narefaino, reklamacije m oglase ipra jem« upravniitvo nliea Molino pic* oolo hit. 3, II. nadat. Naro&oiao in oglaaa je plaierati loco Trat. Odprte reklama cije ao proste p«S*riua. 61 , r «d*no$U Ji tnoH" Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod v Izubijani, Dne 14. septembra 1897. (Dalje.) O goriških razmerah je govoril dr. Alojzij Franko. Razgrnil je jasno sliko o razmerah na Goriškem. Vse svoje trditve je trdno podprl z argumenti in dokazi, tako, da priznava cel6 „Trie-ster Zeitung*, da je govoril „in einem raisonna-bleren Tone*, in da izjavlja isti nemški list: nWir stehen nicht an, Manches darin als gereeht« fertlgt, Manches als dfscutirbar, Manches aber auch als uamftglich zn erkl&ren*. .Triester Zeitung" priznava torej, da je bilo mnogo opravičenega v govora goriškega govornika, o marsičem pa da bi se dalo govoriti. Seveda bi lahko vprašali mi spoštovani nemški list: zakaj niso merodavni činitelji zadovoljili vsem onim zahtevam goriških Slovencev, o katerih je uverjena tudi mlViesterica* — in po takem tndi so uverjeni dotični krogi, kajti mi ne moremo verjeti, da je nemški list podal to izjavo le v svojem imenu —, da so opravičene. Dr. Franko se je spominjal uvodom svojega govora, kako oduševljeno je narod po Goriškem pozdravljal prihod grofa Badenija v našo deželo ravno pred letom dni. Grol Badeni je čul naš narod in narod naš je stavil vanj vse svoje nade. Leto je minolo od takrat, ali stvari so ostale pri starem. Ne, v dveh ozirih so se razmere premenile temeljito. Poprej je pihala iz Trsta mrzla, neprijazna sapa, sedaj piha divja burja. Vsa skrb merodajnih krogov je obrnjena sedaj v to, da bi dokazali, da Slovenci so res — barbari, nevarni tnjemn življenju in imetju. Govornik je slikal potem živimi barvami, kako so se vršile sodne razprave radi dogodkov o volitvah; kako so sodišča na Goriškem često drugače sodila o stvari, nego pa državno pravdništvo in kako 10 v onih slučajih, ko so bili Slovenci obsojeni, na- PODLISTEK --- 6 Lari-Fari. Spisal: Srakoper. Vse mirno — nič — tu pa tam se sliši po kanje suhega dračja pod nogami, ali pa drčanje kamna v del.--Nič.---.Slaba bode, slaba", govoril je Ivan sam seboj, „že dvanajst pastij sem pogledal, pa nič, nič". Baklja mu je u gasnila in dim se je valil iz ogorka. „Jujujuhihihi-i" začulo seje od spodnje strani. „Ga že ima", mislil si je Fran prižigaje bakljo nad ognjem, ki ga je naredil v naglici iz suhega vejevja. Potem pa je iskal pasti, katero je bil postavil na bližnjem Štoru. Posvetil je po tleb, pogledal in glej, star polh, kosmat, debel... „Ju—ju—juhejhi-iM se je razlegalo po gozdu. Vrnili so se k pozorišču... Ujeli so dva cela polha. Gomoljev oče jih je tolažil, da se popolnoči ujame kaj več in je pokaral Franceta Lovca, zakaj je streljal, češ, da so polhi mislili, da jih goni hudič in bo bežali. Lovec pa se je opravičeval: .Hej, saj nismo prišli radi polhov sem, ampak samo tako, radi mene, ako ujamemo kakega polha ali ne". In ostali so mu pritrdili, Gomoljev oče pase je potolažil s požirkoin rakije iz Egonove roke. stopali navadno kakor priče: redarji, orožniki in politični uradniki. Nadalje dokazujejo sodne razprave — tako je dokazoval govornik —, da v onih slučajih, ko so bili Slovenci obsojeni, so bili navadno izzivani po srametenju od strani nasprotnikov. Govornik je navel posamičnih slučajev v dokaz za svoje trditve. Potem je vskliknil govornik: „Potem ni čudo, ako našemu ljadstvu, zlasti fantom, zavre kri, saj ne teče voda po njih žilah! Kadar se naši fantje rabijo v vojni, takrat naj gre na boj junaška kri, ko pa stoje pred političnim uradnikom, takrat naj imajo vodo v svojih žilah 1" Nadaljevaje je slikal govornik, kako državno pravdništvo v Gorici pleni slovenske liste, ako pišejo o geslu „Svoji k svojim !' Laški listi smejo zasramovati naš narod; oni imenujejo nekon-flskovani naš jezik „linguaggio barbaro", nas pa — barbare. In ako naši listi protestujejo proti takemu pisarjenju — se konflskujejo. Specijaliteta goriška so tudi hišne preiskave: ne le po tiskarnah in v uredništvih, ampak tudi po privatnih stanovanjih in to ?sted privatnih to-žeb političnih uradnikov. Govornik je analiziral potem trditve vladnega zastopnika, barona Czapke, v razpravi o razmerah na Primorskem. Dokazoval, je,' to vanje in mlinarske obrti; v drugo: železnice, rudarstvo in plavžarstvo, ko vinarstvo, izdelovanje strojev in raznih orodij; v tretjo: kemična industrija, izdelovanje kurilnih in svečavnih tvarin, živil in povžitnin; v četrto: stavbni obrt, obdelovanje kamnov in zemeljskih tvarin ; v peto: tkaninska obrtnija, izdelovanje in čiščenje obleke; v šesto: papir, usnje, lesene in rezbarske tvarine, poligrafične obrti itd. Vsaka gori omenjenih kategorij (skupin) voli po enega delodajalca in enega delavca za odbornika in ravno tako tudi dva namestnika. Tisti, kateri v kaki skupini dobi največ glasov, je izvoljen za odbornika oziroma namestnika. — § 14. Zavarovani delavci imajo skupno, moški in ženske, aktivno volilno 'pravico, izvzeti so: učenci, dobrovoljci in vežbeniki, kakor tudi 09ebe, katere nimajo nobene plače, ali p* samo jako nizko plačo. Pasivno volilno pravico imnjo samo svojepravni noski delavci in uradniki. Zavarovanci volijo tako, da se vii pri jednem podjetniku stoječi delavci in uradniki zjediuijo za enega odbornika in enega namestnika, katera morata biti uda v tisti kategoriji, v kateri ima podjetje glasovalno pravico. Ime kandidata se napise po zaupnem možu, določenem od delavcev in obratnih uradnikov, in isti pridi svoj podpis v glasovalni list, na katerem ^a ^ š^er^ deto^v ju i^d^lkov, ki ,so v podjetja, napoveda^p zavarovalnice, in sicer po onih podatkih, katdre je ista dobila po obratnem podjetniku. — § 15. Najmanj štiri tedne pred dnevom volitve mora zavarovalnica na vsako zavarovano podjetje poslati eno glasovnico za delo dajalca in eno za zavarovane delavce. Vse glasovnice morajo imeti pečat zavoda, tiste, ki so namenjene za zavarovance se morajo izpolniti po § 14. Oddaja glasovnic na volilno komisijo se mora sgoditi ali osebuo na dan volitve, ali pa po po-iiljatvi pred dnevom volitve. Podali smo s tem nekatere važneje paragrafe, da se bodo znali ravnati tisti, ki imajo glasovalno pravico. Iz tega je razvidno, da se morajo najprej /a vsako skupino domeniti delodajalci za skupne kandidate, in ravno tako bi ee morali tndi bolj izo-braženi delavci in uradniki na podjetjih zjediuiti ta svojega kandidata. Intenzivno se mora delovati na to, da ti kandidatje dobijo vse slovanske glasove. Ljubljana je jedno slovansko središče, in bilo bi povsem naravno, da bi se podjetniki v Ljubljani v prvi vriti zanimali za to stvar. Ker pod zavarovalnico v Trstu spadajo Dalmacija, Kranjska, Primorska in Trst, bilo bi po-trebno, da se postavijo v raznih skupinah tudi iz raznih dežel odborniki in namestniki. Kazalo bi torej, da se skliče ali shod, ali pa da se brez shoda napravi zjedinjenje in postavijo kandidatje, za katere bi se potem pridobiti moralo vse slovanske podjetnike in delavce. Ko se postavijo kandidatje, naj se isti naznanijo vsem okrajnim bolničkim blagajnam, ker so le istim podjetja natanko znatia. Bilo bi tudi potrebno, da se dobi imenik vseh na delavski zavarovalnici v Trstu zavarovanih podjetij, kar se tudi v Tratu dobi, in potem se pozovejo vsa slovanska podjetja, da ne udeleže volitev. Ako bi se le nekoliko storilo v tem smislu, ni nobenega dvoma, da dobimo Slovani ta savod v svoje roke. Okrajne bolniške blagajne, ki so v slovanskih rokah, gotovo store svojo sveto dolžnost, ker bodo prepričane, da delajo v korist siromašnega, poikodovanega delavca. Torej na delo, volitve so pred vratmi. S slogo se prodere, nesloga vse podere 1 _______ .SUv. list*. Politlike vesti. V TRSTU, da« 21. septembra 1897. K položaju. Avstrijski ministerski predsednik ni lahko biti, to je baje izrekel nekoč rajni grof Taafe in vendar je bil ou celih 14 let predsednik. Resnico tega izreka čuti tudi grofBadeni in morda še intenzivneje, nego jo je čutil njegev prednik; saj so prav sedaj nastopili trenotki za m nisterskega predsednika, kakoršnih ni bilo Še mnogo v zgodovini naše države, dasi le - ta ni bila baš mifevna v svoji minolosti* Zatorej je treba, da n^pne Badeni vso svojo diplomatsko zmožnost, kolikor si je je priboril v teku svojega političnega da reši svojo čast kakor državnik. Ali kako to doseči ? Ali se bo smelo smatrati za sad politične modrosti, kar ukrene ? Jedni bodo zatrjali to, drugi bodo zanikovali, ako ustreže jednim, a ne ustreže tudi drugim. Vstreči onim, ki so gospodarili dosedaj, a ne delati krivice onim, ki so trpeli pod tem gospodarstvom na svojem imetju in na svoji politični časti in ponosu?! Kako završi to gospod grof? Ali pa mu je tudi ležeče na tem, da zado« volji vseh ? V tem slučaju bi mu morali priznati, da je osebno nepristrana k, da je objektiven politik. Kaj tacei?a bi pričakovali od njega že zato, ker je — Slovan in Slovana si mislimo mi vsikdar le pravičnega. Samo, ako smel Ako ne tišči njegovega pravicoljubnega srca težje povelje, nego je njegova volja? Zavidati ga ne moremo. Danes stoji pred šahom in misli, misli, kako bi jo zasukal, da reši svojo čast, ko bode igra dovršena. Figure si je postavil, zdaj razmišlja; pred saboj ima desnico in večino, to so bele figure; pred saboj ima pa tudi nemško obstrukcijo in Italijane. Čuti hoče vse, vzeti iz vsacega to, kar ga osvedoča in po naravi njihovih zahtev sklepati na možnost zaključka. To je jasno, da mi ne moremo hvaliti grofa Badentja, no, kakor pravicoljubni ljudje moramo priznati, da mu je stališče jako težavno. Vsi ga hočejo podpirati, toda pod jednim pogojem — — oj ta preklicani pogoj l — da podpira njih tndi on. Italijani so prišli mu ponujat pomoč — za katero ceno ? Da zatre primorske Slovane popolnoma, tako, da se ne bodo mogli ganiti nikdar več, da se trajno zigotovi italijansko gospodstvo, ki nosi v svojem grbu — beneškega leva. Kaki življi so ti primorski Italijani, to mora vedeti tndi on kakor avstrijski minister, ali ta ga tišče zopet — .viši nziri*. Dosedaj ne vidi nikdo na šahovo desko, na kateri igra Badeni, to pa znamo vsi, da mu olajša ao delo le tedaj, ako smo odkritosrčni in povemo svoje st&liAče naravnost, a da se ne odmaknemo od tega stališča liti za las. To velja za nas Slovane; kako stališče .odkritosrčnosti* zavzemajo obstrukcijonisti in Italijani, to nam }e dobro znano ; na Badeni ju bi bilo sedaj, prepričati jih z — dejanji, -1a marajo odstop!« od svojih po naravi in človeškem pravu neopravičeuih zabtev. Le tem načinom bi grof Badeni mogel dokazati svojo državniško spretnost in zmožnost za to, da privede razburkano politiško življenje avstrijsko vsaj do relativnega pomirjenja. V kolikor moremo soditi po poročilih ni ravno mnogo nade, da bi grof Baieni res hotel izvesti to veliko fialogo. Sosebno današnja poročila so jako pesimistična. Či-ški krogi' da smatrajo položenje jako kritičn.m. Vlada da je jako rezervirana in da se — malo briga za desnico. Do Slovencev da kaže jako malo dobrohotnosti, Čehom da je dala le dvomljivih obljub, klerikalcem pa — uikacihl O žiro m na vse to da Čehi kaže o le malo volje privoliti v to, kar v prvi vrsti zahteva grof Badeni: v poojstreuje poslovnika zbornice poslancev. Vse kaže torej, da smo imeli prav, ko smo vsklikmli glede grofa fiadenija: Lasciate ogni spe-raaza 1 in ko smo vso težo sedanjega položenja osredotočili v tem jedinem vprašanju: ali ostane večina neizprosna in — solidarna?! Predsednistvo zbornice je obvestilo poslance, da se bode volitev predsedništva vršila, čim bode zbornica sklepčna, torej morda v prvi seji. Tndi z volitvi jo v delegacije se jako mudi vladi in to naglico si politiški krogi tolmačijo tako, da se vlada sama boji, da ta zborniea ne bode zborovala dolgo. Stvari so torej jako napete in sleherni hip nam je pričakovati usodnih vest5. Slovenci, rojaki I Ali se bodemo Še nadalje klali med seboj v takih kritičnih časih ? .Luč" je svetila minole nedelje na shodn soci-jalistov v Rojanu. Menil je namreč jeden gospodov: „Z .Edinostjo" mi socijalisti ne pojdimo nikdar, ker pri njej je tema, pri nas je pa laž!" Da pa dokaže hitro, kako intenzivna je ta luč, imenoval je gospoda Spinčiča denuncijanta in obrekovalca, istega Spinčida, ki je na shodu v Ljubljani zahteval več Sol za naše ljudstvo! To na vse zadnje ne bi bil zločin tudi ? očeh socijalistov; ali zahteval je šol v materinem, v hrvatskem in slovenskem jeziku, zahteval je šol na pametni pedagogiški podlagi 1 Tega pa mn ne odpuste nikdar — zavezniki naših socijalistov. Id kar trde ti poslednji zavezniki, to morajo seveda ponavljati zopet njih slovenski zavezniki. No, sedaj nam je res zasvetila luč, socijalistiška luč, in v nje svitlu vidimo, kako z istimi besedami, istimi ■ofizmi in istim prostaštvom v najlepšem soglasju napadajo Spinčića : laško novinstvo, .Triester Zei-tung" in — gosp. Zavrtnik. Lepa družba to, kakor jo je moglo znesti na kup le slepo sovražtvo do naše narodnosti. V Rojanu so servirali v nedeljo svojim poslušalcem tudi malo laž, da smo mi prvi kruto napadli .Svobodo« in .Delavca" o njiju preie« litvi v Trst. V resnici j»a ;»iti omenjali nismo te preselitve, ampak smo odgovarjal le laškemu so-oijalistiškemu listu, ki je tem povodom vrgel našim rodoljubom in poštenjakom v obraz drzno očitanje, da se mastć ob narodni agitaciji. Le zmerjajte, kolikor hočete, tega madeža pa vendar ne zbrišete z sebe, da ste povsodi, na Danteju in v Pragi, v Galiciji in v Trstu — pokorni podajači najljutejih sovražnikov našega naroda. Se j tvojim napadom na Sjpi^£ića ravno v tem trenutku ste popolnoma razkrili svoje ki^rte ; na Spinčida, kije zahtevat, naj se zaaovoifuje kulturnim potrebam naroda, naj se ljudstvu dajejo v zadostni meri primerna sredstva za — izobr&žbo, za širjenje kulture. A vi ste napadli njega in ste priskočili na pomoč onim, ki našemu ljudstvu odrekajo taka sredstva 111 Kje je tepa ? 1 Kje ju luč ? 1 Pokazali ste, da govorite o narodnih in kulturnih odnošajih v naših pokrajinah brez lastne sodbe, brez kriterija, ampak le tako, kakor vam ukazujejo prav po buržeoazijski in razkošno živeči Singerji, Adlerji in Ellbogni!! Zakaj bi bili sicer napadli Spinčiča?! Da ga napadajo .Piccolo", „Indipeudente" in „Triestev Zeitung", je na vse zadnje naravno, ali socijalisti? 1 Na shodu v Ljubljani ni izustil ni jedne besede, ki bi bila naperjena proti socijalistiSJfenu programu ; govoril je le o stvareh, ki so vzvišene nad domačimi strankarskimi borbami — večinoma o kulturnih stvareh — kakoršne morajo biti na srca slehernemu sinu naroda, ki je dobre wlje. Najmanjega povoda ni torej dni gosp. Spinčič za napade od strani socijalistov. Pač pa je notoriška istina, da sta se ravno g. Spinčič in njega zvesti drug Laginja vsikdar izrekala za kardinalno zahtevo socijalistov: za splošno volilno pravo! In to ne morda na tihem, na štiri oči, med štirtmi stenami, ampak očitno, na ogromno obiakovanih shodih, pred zaupniki naroda posvetnega in duh. stanu. Malo je poslancev v zbornici na Dunaju, ki bi bili tako blizo socijalistom glede te kardinalne točke, kakor sta ravno Spinčič in Laginja! In veudar ju jpapjadajo socijalisti! Na to treba pač vprašati: Zakaj?! Zakaj čitč socijalisti ta dva poslanca? Oprostite, ali mi se ne moremo raztolmačiti drugače te stvari, nego tako: črte ju, ker ju črte tudi Italijani in Nemci, ker ti socijalistički vodje niso druzega, uego avksilijarna četa ptujim strankam, dočim menita Spinčič in dr, Laginja, da sin teptanega, tlačenega, proganjenega naroda, mora v prvi vrsti služiti temu svojemu nar du, in sicer dotlej, dokler se po ukupnih naporih ne zboljša njega stanje. Vsa socijalistička .mednarodnost" se pa koncentruje v tem, dasvo* jemu lastnemu narodu mečejo polena pod noge in to v Časih, ko bi potreboval isti vseh svojih sil, da se vzdrži, v časih, ko z vso silo butajo vanj so« vražne sile, v časih, ko mu visi ekzistenca na jedni niti. Mhogo mnogo bi vam imeli še povedati. Pa saj se bomo Se videli na tem mestu in — kje drugje. — Jedino to bi vas vprašali: kdo jestrp-ljiveji, objektivneji in tolerantneji: mi do Vas, ali Vi do nas ? Ali mi, ki brez pomisleka priobčujemo pozive na vaše shode, ki nikdar ne zamečemo vaših zahtev kar pavšalno, ampak pripoznavamo lojalno in polnim prepričanjem, kar je po našem prepričanju pripoznavanja vrednega v vašem programu ?! Ali pa vi, ki nimate nikdar nijedne same dobre beaede uiti za jt-dno samo točko našega programa, ki zasiu. hujite vse, kar je sveto in drago drugim stanovom P! Ki ne zahtevate od nas nič več in nič manj, nego da kapituliramo pred drugorodci ?! Tako .luč" ste prižigali tudi v Rojanu mi-nole nedelje. Ali .prepričanje naše je, da ta ,tač" ni zvezda - neprimičnica, nego planet, ki dobiva svojo svetlobo — od drugod. Trdna naša nada pa je, da okoličani ne bodo sledili tej vaši — vešči, ampak, da bodo sledili oni jasni zvezdi, ki vodi do cilja, zaželjen^ga od vseh dobromislfčili : do uglajanja nasprotstev med posamičnimi stanovi, da bodem o mogli skupno in zložno, vsak v svojih sferah in vsak po svoji moti, delovati za kulturni in materijalni napredek vseh slojev družbe človeške. Cesar Vijjelm v Budimpešti Včeraj sta se oba vladarja vozila po mestu. Ogledala ^ta si razne znamenitosti. Ia .Mattina" poenemljamo, da so gruče oseb na večih krajih prodrle vojanki kordon in da je naš cesar opaailto. Na jednem mestu da je zakričal cesar: ,Naj se vendar umakne to ljudstvo in n^j ne sli tako v mojo kočij,»!■ Včeraj sta hotela v Budimpešto tuJi noči-jalistiška voditelja Adler in Pernerst jrfer, ali ustavili soju policjski organi v Koleofoldu, na zadnji postaji pred Budimpešto. Prijavili so jima na naj-nljudneji način, da naj se vrneta s prvim vlakom. Ogerske oblasti so se gotovo bale kakih de« monstracij. XX. settembre. Vderaj smo iHi SO. septembra. V Rimu so — kakor vsako leto — velikim hrupom, p oslavljali jedno nsjhujih zgodovinskih krivic. Včeraj je minoio 27 let, odlcar je Italija šiloma zasda Rim. Mnogo društev in velika množica se je zbrala ob zgodovinskem zidoviu „Poita Pia". Tul po drnzih mestih Italije 510 sa vršila slična slavja. K nsternacijo pa je provzročilo, daje znanega Imbrianija zadel mrtvoud ravno v hipu, ko je imel svoj slavnostni govor ob vznožju spomenica Ga-ribaldijevega. Odnesti so ga morali v neko bližnjo hišo in rj g.ivo stanje je. baje brezupno. Nova Alijanca? Belgija in Holandija baje sklepati »ve* o za slučaj vojne Nemčije s Francosko. Belgja se hoji namreč, da postane p > zor išče krvavim spopadom mej Francijo in Nemčijo in radi tega hočete obe drŽavi, Belgija in Holandija, skleniti zv>zo defenzive v obrambo samostalnosti za vsaki slučaj, Toda dvomiti smemo po vsej pravici, da bi lnanea takih dveh malih državic mogla vspešuo upirat! e strašnemu navalu dreb ta' o silnih nasprotnikov. Različne vesti. Zlatomainiku Juriju Janu. Iz Prebenika nam pišejo: Radosti urUkajo srca naših mladeuičev in deklet tega za Vas toli častnega dne t Velečastiti g. zlatomašnik! Sprejmite danes izraz našega spoštovanja ifi vdanosti 1 Vsprejmite našo zalivalo za vse, kar -te storili dobrega za nas I Iz gkbine src vsklikamo danes: Bog nam ohrani še muigo let naiega zlatoma*nika, našega Jana, našega viteza 1 Živio! Slava 1 Mladirta. Vest o premeičenju namestnika Rinaldinija je izmištit na. Tako zatrjajo današnji listi. Tudi mi nismo vene i v ono vest. Umri ja v Ki akovem v Galiciji poljski pesnik Kornelij Mjejski Boj znper nai list. Danes stopamo pred tri-bunal na-iii &iatelj?v in sicer — r*duvo|jiio. Naši Čitatelji pa nai bodo sodniki in sicer brez izjeme — vsi. K i j • / -krivila .Edinost", da bi jo ne-katerniki buieh obsojati na smrt? Ali zato, ker je vedno Axii\, zi až»la težnje našega naroda po Primorskem, gospodarske in politične P Ali zato, ker je vedno cut la z nesrečnimi, ker je vedno v okviru svojeg« programa celila rane in dajala navodila, kako lečiti »ste? Ali zato, ker je vedno govorila ojatro resnico ondi, kjer bi jo bili radi zamolčali prizadeti. Ali zato, ker je ostala zvesta svojemu prvotnemu načelu: vse za narod, Boga hi cesarja ? Iu konečno: ali morda zato, ker se nikdar ni ponižala do one umazane nizkosti doli, na kateri bi jo imeli radi oni, ki žejajo po Škandalih in kamor ne sme dostojen list? In zato bi jo nekaterniki hoteli obsoditi na smrt ? Zato ? Mnogo naših čitateljev morda vprašajo, kdo obsoja »Edinost* na smrt ? I Takoj mu lahko odgovorimo: obsojajo jo socijalni demokratje in želijo jej konca čim prej ? Zakaj ? To oni sami najbolje vedo. A to vemo tudi mi, zato hočemo povedati to skrivnost, da jo čujejo naši čitatelji. Socijalnim demokratom se je h krati zljubito, tukaj v Trstu udariti na veliki zvon in so tako-rekoč zahtevali, naj pred tem glasom pade vse na kolena, kar leze in gre! Kdor ne stori tega, nanj pade socijalno - demokratiško prokletstvo z vso svojo težo. No, mi nismo storili tega, zato zaslužimo smrt. Mi nismo hoteli slediti na polje „internacionalizma", zato se nas sedaj razkričava za neprijatelje delavca. Ker smo videli našega slovenskega delavca potapljati se v močvirju internacionalizma, ker smo videli, da se naš slovenski delavec rabi samo kakor orodje poitalijančeva-nju naroda; zato, ker smi svarili pred opasnimi glasovi, hotečimi našemu narodu škodovati v vrstah delavstva. Da smo bili mi vsikdar za gospo-darsko in socijalno korist našega delavca, to smo pokazali na prejasen način za časa letošnjih štrajkov v Trstu. Kdor nas je hotel razumeti prav, moral nam je pritrditi, a kdor je ril se svojimi so* cljalnimi, demokratično Jinternacijonaloimi idejami v steno naše narodnosti, on seveda nas je moral obsojati se svoje strani. Za načrte socijalnega demokratizira, v kolikor so isti dobri, smo tudi mi vsikdar, omejiti pa se ne moremo in ne smemo samo na te načrte, ker smo narodno glasilo in se moramo brigati za vse sloje: za našo narodnost in za gmotno blaginjo našega naroda in to v vsem obsegu. In v tem obsegu je ZRpopaden tudi delavec naše narodnosti • in ako smo vredni, da se nas obsoja na smrt, ker branimo tjtdi našega delavca pred njegovimi nasprotniki, tedaj seveda le z mečem p 1 nas I Toliko v odgovor gosp. Kristanu in tovarišem t Častnima meščanoma je izvolil črnomaljski mestni znstop na Dolenjskem deželnega predsednika kranjskega barona H e i n—a in dvornega svetnika S u kl jej a in sicer v priznanje njiju zaslug za zgradbo črnomaljskega vodovoda. Mestni zastop tržaški bode imel jutri zvečer svojo XXII. javno -sejo. To je res barbarstvo 1 Povedali smo že, da je minole nedelje popoludne neznana zločinska roka odlomila ušesi in nogi aijgelju ha nagrobnem spomeniku pok. umorjenemu Franu Gasparoviču. Toda lopovu le ni bilo ^ađosii to, ampak je še po noči nadaljeval svojo vandališko početje. Obsojati je razgrajača med živimi, 'tlli nifeamo zadostnih Ve-sed, da bi primerno obsodili onega, ki moti svetost na kraju večnega miru in žali spomin onih, ki spe tam svoje večnoipanje. He, magistrat! Socijalnim denokatom si znal zapreti pot na pokopalilče, da niso mogli proslaviti spomina pokojnikovega, zapri jo še skruniteljem grobov I Jubilej poveljnika mornarnice, admirala Ster-nscka. Nj. Veličanstvo cesar Fran Josip I. pisal je iz Totisa lastnoročno pismo admiralu Sternecku povodom petdesetletnice njegovega službovanja. V tem pismu je cesar izrazil svoje najviše priznanje baronu Sternecku na njega uzornem in junaškem delovanju v službi avstrijske mornarnice in je posebno povdarjal sodelovanje jubilarjeve na slavni dan pri Lisi. V zahvalo in priznanje podaril je cesar admiralu Sternecku veliki križ sv. Štefanovega reda. — Jubilarju admiralu Aleksandru E b e r a n u pa je podelilo Nj. Veličanstvo red železne krone I. vrste. Konosrt tržaške ženika podružnice dražbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Ivanu. Vreme nas je mučilo ves božji dan in jesensko solnce nas je dražilo hudomušno izza oblakov, pokazalo se je in zapet skrilo nebrojnokrat V odločilnem trenotku, prav ob času, ko so imeli prihajati ljudje, prepreglo se je nebo s težkimi, sivimi, dolgočasnimi oblaki, veter je pihal in nosil redkim došlecen v obraz droben siten dež, ki je postajal vedno gostejf. Iz mesta je prišlo le par ljudi j, ker je bilo najgrše baš ob časti, ko so Imeli odhajati z doma; vrlo pevsko društvo .Zarja" iz Rojana (moški in ženski zbor) prišel je vkljub temu polnoHevilno sć svojim oduševljenim predsednikom, g. Katalanom in vrlim pevovodjo g. Ražmom. „Bazar' je bil ukusno pripravljen in bogati ter obilni darovi razstavljeni najukusneje; vrt odičen in okrašen, zato nam je bilo tem huje, ko se je proti četrti uri vsul dež z močnim vetrom. Ko ni bilo misliti, da bi se mogel vršiti koncert, zaprla se je blagajna — na katerej se je vendar nabralo 1150 gld. v^t pnine in 5 gld 50 nvč. radodarnih doneskov, seveda skoro izključno od domačinov. Galanterije, igrače, jestvine vse se je zmetalo Vprek v jerbasu in v naglici znosilo pod strehe, navzoči odbor ženske podružnice je pa sklenil napraviti koncert z bazarjem in baš istim programom v nedeljo 3. oktobra. Zamolčati ne smemo, da je za koncert došel brzojavni pozdrav iz Toplic na Češkem. Poslal ga je Svetoivančan Anton Mlač, zidar, ki dela sedaj slučajno ua Češkem ; poslal je tudi za bazar 4 krone. No, ako je tak narod barbarski narod, ki ima tako priprosto ljudstvo, takih narodnjakov, potem smemo biti in smo silno ponosni nato barbarstvo. Ljudstvo mahoma zasedlu vse prostore v pritličju in v prvem nadstropju ; vrlo pevsko društvo „Zarja" je pa pelo in pelo — sedaj možki, sedaj ženski zbor — ter žeb obilo zaslužene pohvale. Razvila te je živahna svobodna zabava, na kateri so lepa dekleta v slikovitih narodnih nolah prodajale in res razprodala vse jestvine. Kdor hoče še kaj darovati za ,bazar", naj le pošlje v Čitalnico ; osobito je nam jako dobro došlo ceneje galanterijsko blago. Videle smo včeraj, da bi se vse razprodalo takoj, ko bi bilo ugodno vreme. Prosimo torej one rodoljube, ki se niso odzvali doslej, naj to storć do zadnjega st-ptembra. Dne 3. oktobra nam pa daj Bjg veće sreče z vremenom, nego v nedeljo 1 Občno delavsko izobraževalno pravavarstveuo in podporno društvo v Trstu priredi prihodnjo nedeljo javen shod v gostilni „Al Operejo" pri sv. Jakobu. Razpravljalo se bode o organizaciji slovenskih delavcev. fZačetek ob 5. uri popoludne. Na mnogobrojno udeležbo vabi vse slovenske delavce Odbor. $ Prossks nam pišejo: Dopis „X, y., v katerem ae je trdilo, da je bil koncert tržaške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda dolgo, dolgo prej naznanjen, nego veselica, ki se je vršila dne 19. t. m. ua Prošeku, ne odgovarja resnici, kajti društvo .Hajdrih* na Prošeku je uazuaniio svojo veselico za ta dan £e sredi meseca avgusta. Skupna veselica je bila naznanjena še-le v torek, to pa radi vremena, ker pevski društvi .Danica* in .Bralno in pevsko društvo na Opčinah" sti biti primorani odložiti svoji veselici tudi radi slabega vremena. Ker bi se imele vršiti dne 19. t. m. tri veselice, zjedinila so se vsa tri društva za napravo skupne veselice. Toda, vesdica na Prošeku, ako-ravno ne skupna, je bila naznanjena že dolgo, dolgo prej, nego pri 99. Ipaun, Omenjeno naj bode, da skoro vsakokrat, kadar prireja veselico jedno ali drugo drn«tvo 11 gornje okolice, je kaka slavnost tudi v Trstu ali pa v spodnji okolici. Jaz mislim, da vsako društvo želi, da so njega veselice dobro obiskane. S tem se navdušuje mladina. Da društva vspevajo in bo raze vi taj o, ? to jim treba podpore prihajajoče, od obiskovalcev veselic. Ker je gornja okolica precej oddaljena od mesta, in pota tudi niso tako gladka, zakaj bi se gospdda iz mesta trudila na Proaek ali pa na Opčine, ako imajo veselice doma ali pa biiso doma ? 1 Prirejanje veselic istega dne na dveh ali več krajih je torej jako škodljivo za društva v gornji okolici. Ako imajo društva zgubo na vsaki veselici, kako naj plačujejo potem učitelja, stanovanje in razne druge stroške ? 1 A rodoljubi v mestu naj ne pozabijo, da so društva glavna opora naii narodni stvari po okolici! I Z. Dosta vek uredništva Zajedno nas je naprosilo pevsko druito „Kolo", da konstatujemo z ozirom na gori navedeni dopis v „Edinosti", da veselica tega društva na vrtu Šolskega zavoda pri sv. Jakobu se ni vršila istega dne, kakor izlet .Slov. pevskega društva" v Vipavo. No, iz vse te polemike je razvidno, da je prepričanje splošno, da bi morala društva gledati na to, da se veselice posamičnih društev ne bodo na potn jedna drogi. Po tem prepričanju naj se ravnajo načelni-štva društev, kakor je to storil letos „Sokol", ki se je umikal z namerovanimi izleti, da le ne bi škodoval drugim društvom. Prihodnjič naj store tudi drugi tako t Iz Podgrada nam pišejo dne 20. septembra : Enoglasna volitev enega volilnega moža za volitev davčne komisije III. razreda, ki se je zvršila danes tukaj, dokazuje, kako veliko zaupanje in pri kom ina znani o raznih volitvah že mnogokrat sijajno propali Francesco Marotti, ki je bil voljen. Dobil j> vse tri oddane glase in sicer od gg. trgovca Kastelica, notarja Dnbrovića in svojega. Volitve sta se vzdržala gospa Pip in g. Jenke. K samomoru g. Henrika Kaderka, tajnika na deželnem sodišču v Trstu, treba opozoriti, da je bilo na nesrečniku opaziti že dlje časa znakov, da ■n temni duh in da bolezen njegova ne datira iz najnovijih dni. Toliko v čast spominu pokojnika. Pogreb je bil danes popoludne. Ljubljana po potresu. Od tam se nam piše dne 19. t. m.: O našem stolnem mestu se bode govorilo čez 4 ali pet let z večjim reapektom, nego do zdaj. Ljubljana se od potresa sem vsestransko in moderno širi in razvija in napredek teh dveh let je preskočil dobo 10 do 20 let. Seveda je dala tej premembi v prvi vrsti povod katastrofa, ali tu je treba pred vsem tudi — poguma in pa potrebne pomuči v flaancijelnem ozira. No, tega ni manj« kalo, vsled tega ima Ljubljana tnjcu že danes marsikaj modernega pokazati. Čez 100 zasebnih in javnih poslopij, prenovljenih deloma, deloma do cela novih ima mesto na opazovanje, prenovljene eerkve, občinske javne naprave in več druzega lepega je poiinilo Ljubljano zdaj v ospredje. Sem in ^je celo nekoliko luksusa, a nič ne dć, tnjec prihaja z radovednostjo sem in opazuje rad to razvpito slovensko metropolo. Samo — židje se ne apajo sem, drugače pa — ves svet. Zopet napad na urednika. „Jedinstvo* piše dne 17. t. m., da je bil urednik tega lista v večer 16. t. m., ko je šel okolo osme ure v mraku skozi Obrovo ulico proti domu, napaden od dveh takozvanih „bersaglierov". Napadalca sta odpadnika, toraj izdajalca svoje narodnosti, njini imeni sta Marin Slugo in Tome Blaževič (Pristni italijanski imeni! — Stavec.). Lopova sta udarjala s pestmi po obrazu urednika in ga znatno ranila, na to sta otekla. Napadeni je naznanii stvar državnemu pravd-ništvn, katero je storilo svoje korake. Take sadove zori odpadniitvo in narodno izdajalstvo v hrvatski Dalmaciji! Tužno ! „Heilo" prsd sodiščem. Sedaj se vrši pred sodiščem v Mostu na Češkem finale nemško-naci jonalnib rabuk uprizorjenih proti mirnim češkim prebivalcem. Na dan prihajajo v svoji pravi obliki vse resnica, katere so prinašali zlobni nemški časopisi v skrajno pretvarjeni podobi. Sedaj se je pokazalo, kdo je delal in kdo j a trpel krivico in po obsodbah v Mostu bodo neusmiljeno dejani na laž tevtonski obrekovalci. Naj bi se tako godilo povsodi! „Eine miraoulose Kirche'. V Dedendolu pri Višnji Gori na Dolenjskem se bode v nedeljo blagoslovil zaradi svoje starosti imeniten, sedaj prenovljen „kiižev pot". Ta cerkev je že od pradavnih đob čudodelna božja pot, zaradi tega jo je že Valvasor imenoval „eine miraculose Kirche". Zopet velika sssrsča na želsznlci. Z Reke se javlja dne 80. t. m, da je na progi Karlovec« Reka zadel brzovlak na vojaški vlak in sicer tako silno, da je bilo razbitih mnogo vagonov. Trije zavorničarji, jeden sprevodnik in šest vojakov je bilo ubitih, nad 30 vojakov pa je nevarno ranjenih. O uzroku te nesreče se še nič ne ve pravega. — To je res Že pravi „anarhizem" na železnicah, ali kaj l Svatja utopili so se v Antonopolu v Poljski, ko so se vozili po tamošnjem jezeru. Sredi jezera počil je čoln in se prevrnil, pri Čemer se je utopilo 17 oseb. Brata ubil. Dne 9. t,, m. sprla sta se v Hru« stovirfu na Hrvatskem brata Janko in Peter Jo-kovič. O tej priliki je spioiil Potar na Janka puško in ga je zadel tako nevarno, da je u «rl k malo za tem. Z iglo v srce je zabodla svojega ljubčeka natakarica Chiarina Mattei v Genovi, ker jej je bil le ta nezvest. Na cesti sta se bila sprla med seboj in v jezi je deva potegnila iz svojega klobuka dolgo iglo io jo zabola fantu v srce. Ljubimec je takoj umrl, morilka pa je nbežala v neko ' hišo io se ondi vrgla s petega nadstropja na cesto, i kjer je takoj obležala mrtva. Zopet eksempelj mla- j dim ljudem : če dolgo Živet vam je mar, — za- j ljubit se nikdar nikar !• Naša „nada". Mladina je naša „nada", pravimo radi. Ali včasih je ta „nada" zelo neaado- ■ budna. Včeraj so policijski organi na južnem ko- lodvoru zaustavili tri dečake (gori iz Nemčije), ki so pobegnili od doma. Pri njih se našli 350 mark in 18 gl. in hranilno knjižico glasečo na 60 mark. Tudi nekoliko patronov so našli pri njih. Jeden teh dečakov je bil star 16, jeden 17 in jeden — 11 let. - Policija jih je dela pod ključ, dokler ne rečejo svojo stariši dečakov. - Včeraj je zaprla policija Uletna Frana Brezoviča in Jurja Hlabe, ker sta znana tatova. Rog nas varnj take nade! Nezadovoljni mohamedanci. Turki so po zmagah v Tesaiiji jeli nositi kvišku glave in kakor vse kaže, niso zadovoljni z dosedanjimi zmagami, marveč klali in zmagovali bi radi še dalje, ako bi jim namreč kdo pustil. Sedaj vlada med mohamedanci splošna nezadovoljnost, ker ae je sklenil mir. Policija v Carigradu je celć konfnkovala dne 20. t m. vse turške liste, ker so izražali svojo nezadovoljnost na sklepu mirn. „Svata vojna". Emir afganistanski je izdal neko knjigo „Jehad14, katera je bila takoj prevedena na angleški jezik. Na sestavi te knjige mu je pomagalo več učenih mož raohamedanske vere. Vsebina te knjige je namenjena svrham razširitve misli „svete vojne" med narodom turške vere. Knjiga zahteva od Mohamedancev, da uničijo drugo-rodce in jih podjarmijo. Anglija se Emirju gotovo lepo zahvali za tako knjigo! Najnovejie vesti. Trst 21. Danes popoludne ob 1 uri 69 min. je bil tukaj precej močan potres, ki je trajal 3 sekunde. Smer mu je bila od zahoda proti vzhodu na to je bilo motao valovenje od severa proti jngu, ki je po dvakratnem pranehanju trajalo po minut dolgo. Ob 2. uri 2 minut bil je nov slabejši sunek. Škode ni nobene Atsns 21. List „AstyM označa vest, da se sestavi kabinet, v katerem bi bile zastopane vse stranke. To da želi sam kralj. Sestava ministerstva še ni določena, a gotovo je, da ostanejo na svojih mestih vsi dosedanji ministri. London 21. Včeraj so bila razglašena naznanila o izključenju delavcev od tvrdk strojarske industrije v Sheffleldu, Edinburgu, Greenocku in Dumbertonu. London 21. „Times" poroča iz Buenos-Aires z dne 20. t. m.: Nenadno mrzlo vreme poslednjih dui je pokončalo kobilice in s tem žetvi izdatno hasnilo. Trgovinska bvaaj»vk« ln v^aci, Pnenion jesen 12.22 12 24 Pšenica /n spomlad I8fi8 11.96 do 11.98 Ove» za jeaen 6.92 5.94. — Ki sta jesen 8.55 8.60. Koruza za oktober 1897, 4.90' 4 92 Pienioa nova od 78 kil. f. 12 50—12.55 >A 79 kilo 12 60 12 65 od 80 kil f. 12.70—18 75 , od hI. ml. f. 12 75 19-80, od 89 kil. tor. 12.90 12.96. ».«■»eu 7*10 10-proso 6-30 6 50 Pfienioa: Dobre ponudbe, in povpraševanje, Prodaja 90000* mt. at. po stalnih cenah.Vremo : lepo. figa. Nor* Qir-»iu vi"or for 12.37 do — —. Za notranji trgovini i Centrifugal f. 36.— Gonoaase f.jj 87, Četvorni f. 371/,, v glav»h f. — — •— Zavrti. h*** uitoi k01"! tih sept. 42.50 ia januar 48.-— Hamburg. Aantoa no««i iu septembor 34.50, za december 35.50 »a marc 36. -. za maj 36.5q. mirno. Uansijaksk ta os? Državni dolg t«. 21. aeptembra e* »v. papirja „ „ v srebru Avstrijska renta t zlatu „ „ v kronah Kreditne akcijo . Lmdon 10 Lut. . . Nupoleom .... . 'J0 mark ''i0 ifr.li. '»■ danes 10205 10210 124 45 101.90 358 75 119.75 9.62'/, 11.74 45.15 včerai 101.95 102.05 124.75 101.75 369.75 119 76 9.627, 11.73 45.05 Za. slabotne boleha to VBled pomanjkanja krvi na živcih, blede in b1*-slabotne otroke; izvrstnega okusa in preiskušenega učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica ve'ja 1 gld., pet poliiterakih steklenic 4 gld. 50 kr. Rujav, pristen, naraven sladkor dobiva se jedino v moji zalogi, katerega prodajam veliko ceneje od lanskega leta, PriporaCaje se, sem udani Anton Godnig, trgovec Vin Niuva. Kdor hoče piti nOVO, dobro in sladko vipavsko vino belo ali črno, naj se potrudi v gostilno Frana Valetič, Via Solitario St. 12, katera je odprta do 2 popohinoči. Zdravljenje krvi Čaj „T I • o6e r n I cvet" (Mlllefiarl). Cisti kri tor je izvrBtoo sredstvo proti onim slučajem, če peče v žolodcu, kakor proti slabemu probavljanju in homorolđam. Jeden omot za ozdravljanje, stoji M) nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni PRIMER „fii duš Mori" Trst, veliki trg. £ m i* v GORICI, v Nunski ulici št. 14-16. Velika, zaloga šivalnih strojev in dvokoles raznih sistemov kakor tudi iz bambusa. Lastna mehanična delalnica za popravljanje in nikliranje. Pravi trpotčev sok jejodino oni, k at eri se pripravlja v lekarni kZrinj-Hkemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg S te v. 20 Trpotčev sok nepresežno deluje pri vseh prehlanjonj i h h o p n i h organov, ter je n aj boljo sredstvo za prsni katar, kale ljt p r bo bol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašeljses tem zdravilom v n a j k v a j s o m času dn odpraviti; bolniki dobijo tek zajelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval spominjam tukaj h amo ono: „Volecenjeni gospod lokarnik! Pošljite mi de tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih za moje p o-zuauco. Jaz som od dveh siokloulo ud neBuosn ga kašlja popolnoma ozdravel. Hvala V am. Priporočil bodem ta zdravilni sok vsem prsobolnim. S spoštovanjem— Rudolf Ausim. Na Dunaj u, 20 marca 1897." Pazi naj se torej, daje na vsaki steklenici v a u t v e n a znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti samo je oni pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. — Cen u steklouici u točnim opisom je 75 nč. — Razpošilja se t Baki dan poštom na v s a mesta in sicer pro ti predplačilu (priračunavši 20 nč. za z a m o t o k) h 1 i p a po poštnem povzetju. — C e n i k i r a z n o v r b t n i h domačih pro-skušani h zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnino prost o. Lekarna k Zrinjskemu, H. B r o d j o v i n, Zagreb, Zrinjskega trg sto v. 20. SOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOO [«»I g ooocooooooooooooooooocooooooooooo ooocooor OC ooo ■ v! flljalka o«H. kralj, univerzitetne timkarnc „ Ntyria" 13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13 TOVARNA ZA OBRTNE IN CO\TO - KNJIGE zistem „Patent Workmann Chicago" Raztrirni zavod — Knjlgovezatvo. priporočuje se za prijazne naročbe se zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: 6asnlkov> rokotvorov v vsakem obseiju, brošur, plakatovi cenikov, računov, memorandov, okrožnic, papirja za liste In zavitkov z napisom, naslovnih listkov, jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Conti, Fakture, Debitoren, Credltoren, Cassa-knjig, Strazza, Memorlale, iournalov, Prlma-note, odpravnih, menjifinih. časo-zapadlih in knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega) papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov iz kavčeka za kopiranje, skledic iz cinka za kopiranje itd. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se je do glavnega zaatopnika Trst, Yia čLalle Acque B — ARNOLDO COEN — Via delle Acque 5 Trst 3ooooooboooooooooobbbboooooooooooocx)oooooooo loooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc Lastnik kensorcij usta »Edinost1*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godili k. — Tiskarna Dolenc Y Trstu.