Roger S. Woolhouse Descartes in Spinoza: dualist in monist* Govoril bom o dveh velikih evropskih filozofih 17. stoletja, o Francozu Descartesu in o generaci jo mlajšem holandskem filozofu Spinozi. Descar tes je leta 1644 objavil delo z naslovom Principi filozofije. Nadejal se je , da bodo to njegovo delo uporabljali na univerzah in da bo nadomestilo različne aristotelske učbenike. Spinozaje približno dve desetletji kasneje, leta 1663, objavil p o d r o b e n k o m e n t a r Descartesovih Principov filozofije. V Spinozovi k o r e s p o n d e n c i pa tudi v u redniškem predgovoru , ki uvaja ta k o m e n t a r , b e r e m o , da se Spinoza kljub temu, d a j e z veseljem razlagal Descartesovo filozofijo, v marsičem ni strinjal z njim (Pismo 13/S 110; DPP/ C 229). Čeprav se Spinoza ni strinjal z vsem, kar j e rekel Descartes, je vendarle res, da m o r a m o za to, da bi razumeli njegove lastne misli, p red tem razumeti Descartesove. Velik del Spinozove filozofije j e namreč izražen v okvirih Descartesove filozofije ali pa na ozadju le-te. T a k o j e po besedah nemškega f i lozofa nas ledn je generac i je , Got t f r ieda Leibniza, Spinoza zgolj »razvil n e k a t e r e nastavke Descartesove filozofije.« Spinozova filozofija j e zgolj »pret i rano kartezijanstvo,« pravi Leibniz. (G 2.563; T par. 393) Misel, d a j e Spinozo po t r ebno razumeti na ozadju Descartesa in d a j e spinozizem pravzaprav zgolj pret i rano in razvito kartezijanstvo, še zlasti velja z ozirom na to, kar Spinoza pove na temo, k i j e osrednjega pomena za večji del filozofije 17. stoletja, namreč na temo substance. Kar zadeva substanco, j e Descartes znan kot dualist, med tem ko j e Spinoza, nasprotno, znan kot monist. Lahko bi celo rekli, d a j e Spinoza prav v tej točki videti kot pretirani kartezijanec - Spinoza namreč Descartesov dualizem glede substance zaostri in razvije v monizem. V nocojšn jem predavanju bi rad nekoliko podrobne je pretresel prav ta kontrast m e d Descartesom kot dualistom glede substance in Spinozo kot monis tom glede substance - ta kontrast namreč v resnici ni tako enoznačen, kot j e n e m a r a videti na prvi pogled. * Pričujoče besedilo je prevod prvega od dveh predavanj, kijih imel 20. in 21. aprila 1998 prof. Roger S. VVoolhousez Univerze v Yorku, Velika Britanija, v Ljubljani na povabilo Filozofskega inštituta ZRC SAZU in Oddelka za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Avtorje besedilo predavanja za objavo redigiral. Filozofski vestnih, XIX (3/1998), str. 143 -155. 143 Roger S. Woolhouse Kaj pravzaprav pomeni to govorjenje o substanci? Kaj imamo v mislih takrat, kadar pravimo, d a j e Descartes dualist glede substance, Spinoza pa monist? Koncept substance ima dolgo zgodovino. Čeprav se v času razteza dlje od grškega klasičnega filozofa Aristotela, ima p o m e m b n e korenine prav pri njem. Koncept substance je tudi izjemno bogat. Aristotelu do lgujemo misel, d a j e namreč substanca tisto, kar j e v skrajni instanci realno; tisto, kar j e realno neodvisno od vsega drugega: substancaje tisto, od česar so odvisne tiste stvari, ki same nimajo neodvisne realnosti, se pravi tisto, iz česar slednje črpajo svojo realnost. Ta misel j e zaenkrat še precej splošna in abstraktna; nekoliko manj splošna in abstraktna pa postane, ko pogledamo k Descartesu. Descartes v Principih filozofije pravi, da »pod substanco razumemo le stvari, ki obstajajo na tak način, da za svoj obstoj ne potrebujejo nobene druge stvari« (PP 1.51). V nadaljevanju pa pravi, da lahko zaradi tega, ker j e substanca tisto, kar za svoj obstoj ne po t rebu je n o b e n e d r u g e stvari, obsta ja samo ena substanca: »In substanco, ki ne potrebuje popo lnoma nobene druge stvari, si lahko zamislimo zgolj eno samo, namreč Boga« (.P.P1.51). Čeprav j e torej, strogo vzeto, Bog ed ina substanca, pa l ahko za n e k o stvar - če kr i te r i j substancialnosti nekoliko sprostimo - vendarle rečemo, d a j e substanca, če za svoje bivanje ne potrebuje nobene druge stvari razen Boga. Stvari te vrste, ki so odvisne zgolj od Boga, lahko imenujemo »ustvarjenesubstance.« Tu torej že naletimo na dualizem substance pri Descartesu - namreč na dualizem med neustvarjeno in ustvarjeno substanco. Kar pa seveda še nikakor ni tisti dualizem, po katerem je Descartes najbolj znan; na slednjega bomo naleteli v kra tkem. In vendar gre za nekakšen dual izem, k i j e v določenem nasprotju s Spinozovim monizmom. Ko j e enkrat vpeljal misel, da razen Boga obstajajo še substance, ki j ih j e ustvaril Bog, Descartes povzame in razvije eno od tradicionalnih potez koncepta substance, namreč tisto, po kateri j e substanca tisto, kar daje oporo in realnost lastnostim, kvalitetam oziroma atributom. Descartes vpelje misel, da ima substanca m e d vsemi svojimi lastnostmi, kvalitetami oziroma atributi vedno nekaj, kar sam imenuje poglavitna lastnost. O poglavitni lastnosti pove dvoje. Prvič, poglavitna lastnost konstituira naravo oziroma bistvo tiste substance, katere poglavitna lastnost samaje . In drugič, poglavitna lastnost neke substance j e tista lastnost, od katere so odvisne vse druge lastnosti te substance (PP1.53). Descartesova trditev, da poglavitna lastnost konstituira naravo oziroma bistvo substance, ki ima to lastnost, pomeni, da poglavitna lastnost definira oziroma konstituira to, kar ta substancaje. Vzemimo, na p r imer , lastnost , da ima obl iko kocke, ki bi l a h k o odlikovala nek kos voska. Je to, da ima obliko kocke, poglavitna lastnost 144 Descartes in Spinoza: dualist in monist voska? Po Descartesu ni. Zakaj ne? Najprej zato, ker ta lastnost ne konstituira narave oziroma bistva kosa voska. Zlahka si namreč predstavljamo, da bi bil ta kos voska okrogle oblike. To, da ima obliko kocke, po temtakem ne konstituira tega, kar ta kos voskaje. In drugič zato, ker lastnost, da ima obliko kocke, ni prav nič takega, od česar bi bile odvisne vse druge lastnosti voska. Denimo, na primer, d a j e vosek vnetljiv. Njegova vnetljivost ni odvisna od tega, da ima sam obliko kocke. To isto lastnost bi prav lahko imel, četudi bi imel kakšno d rugo obliko. Kar Descartes pred laga kot poglavitno lastnost oziroma atr ibut te vnetljive stvari, ki ima obliko kocke, j e prav njena lastnost, d a j e razsežna, se pravi n jena lastnost, da se razteza v dolžino, širino in globino, skratka, njena lastnost, da se razteza v prostoru. Kar ima ob tem v mislih Descartes, j e to, d a j e tisto, kar bazično, v skrajni instanci odlikuje vosek, prav njegova razsežnost. Realnost, ki odlikuje vosek, je potemtakem prav realnost razsežne stvari. Zdaj se lahko vprašamo takole: koliko različnih poglavitnih lastnosti po Descartesu obstaja? Koliko temeljnih lastnosti je, ki lahko po Descartesu konstituirajo bistvo oziroma naravo substance? Ko se sprašujemo tako, se v resnici sprašujemo: koliko vrst temeljne realnosti po Descartesu obstaja? Odgovor na to vprašanje se glasi: po Descartesu obstajata dve poglavitni lastnosti, dve temeljni vrsti realnosti, dva načina, kako so stvari lahko realne. Poleg poglavitne lastnosti razsežnosti po Descartesu obstaja še poglavitna lastnost mišljenja. Tako sta, na primer, ta trenutek dve izmed mojih lastnosti, da verjamem, da sem v Ljubljani, in da mi je prijetno toplo. Ali j e katera od njiju poglavitna lastnost? Očitno nobena. Prav lahko ju tudi ne bi imel in zdi se, da to, kar bazično sem, se pravi vrsta realnosti, ki j o imam, ni v tem, da bi bil nekaj, čemur j e pri jetno toplo oziroma nekaj, kar zase verjame, da j e v Ljubljani. Katera j e torej moja poglavitna lastnost? Kakšno realnost imam? Po Descartesu j e moja realnost prav realnost misleče stvari; potemtakem obstajata dve poglavitni lastnosti — mišljenje in razsežnost. Vsaka od njiju definira oziroma konstituira vrsto substance. In prav v tem j e sloviti kartezijanski dualizem. »Kartezijanski dualizem« j e navadno razumljen kot stališče, po katerem obstajata dve vrsti substance, dve vrsti temeljne realnosti: telo oziroma telesna ali materialna substanca, katere bistvoje razsežnost, in duh oziroma duhovna substanca, katere bistvoje mišljenje. Descartesov nauk, po katerem obstajata dve vrsti substance, pravzaprav pomeni, da obstajata dve temeljni nezvedljivi vrsti realnosti, in da mora vse, kar j e realno, spadati v eno ali drugo od obeh vrst realnosti. 145 Roger S. Woolhouse Glede tega obstajata dva možna načina nest r injanja z Descartesom. Obstajata dva načina, kako bi mu bilo mogoče ugovarjati: nimaš prav, ko praviš, da obstajata dve poglavitni lastnosti, dve temeljni vrsti realnosti, kajti v resnici j e zgolj ena sama. Tako bi l ahko p o d o b n o kot Descar tesova sodobnika Pierre Gassendi in Thomas Hobbes ugovaijali, »motiš se, ko trdiš, da obstajata ti dve poglavitni lastnosti, razsežnost in mišljenje, od katerih vsaka definira oziroma konstituira t emel jno vrsto realnosti . V resnici j e mišljenje v skrajni instanci odvisno od razsežnosti in potemtakem obstaja ena sama temeljna vrsta realnosti, razsežna realnost, se pravi realnost, ki odlikuje materialni svet.« Filozofi kasnejših generacij, na pr imer Leibniz in Berkeley, so Des- cartesu ugovarjali z druge plati. S Hobbsom in Gassendijem so se sicer strinjali glede tega, da s e j e Descartes motil, ko j e trdil, da obstajata dve poglavitni lastnosti, dve temeljni vrsti realnosti, niso pa se z n j ima strinjali glede tega, ka te ra je tista poglavitna lastnost, ki edina obstaja. Po Leibnizu in Berkeleyu namreč ni imaterialno mišljenje tisto, ki bi bilo odvisno od materialne razsežnosti, ampakje materialna razsežnost tista, k i je odvisna od imaterialnega mišljenja. Ti anti-kartezijanski stališči se navadno imenu je ta mater ia l izem in ideal izem. Obe bi lahko označil i ko t »monis t ični ,« saj n a m e s t o kar- tezijanskega dualizma dveh temeljnih vrst realnosti postulirata zgolj eno samo. Toda , kot bomo videli, če se Spinozov monizem res razlikuje od Descartesovega dualizma, se ne razlikuje zaradi tega, ker bi bil Spinoza materialist ali idealist. Rekel sem, d a j e prav Descartesovo stališče, da obstajata dve poglavitni lastnosti, ki lahko konstituirata bistvo substance, se pravi stališče, da obstajata dve vrsti temeljne realnosti, in da mora vsaka substanca spadati v eno od teh dveh vrst, tisto, ki predstavlja osnovo za znamenito in pril jubljeno oznako Descartesa kot dualista. Kot se spomnimo, smo na začetku naleteli še na nek drug smisel, v katerem je za Descartesa moč reči, d a j e bil dualist - postuliral j e namreč dualizem neustvarjene in ustvarjene substance. Temu lahko zdaj dodamo še ugotovitev, da Descartes ni bil zgolj dualist glede substance, ampak še nekaj drugega. Da bi videli, kaj to pomeni, bod imo pozorni na tale razloček: kadar namreč sprašujemo, »Koliko substanc po Descartesu obstaja?« sprašujemo ali »Koliko vrst substance po Descartesu obstaja?« ali pa »Koliko instanc teh vrst po Descartesu obstaja?«. Dvoumnost tega vprašanja lahko pr imer jamo z dvoumnostjo vprašanja: »Koliko sesalcev j e v mestnem živalskem vrtu?« Eden od odgovorov na to vprašanje se lahko glasi: »V živalskem vrtu so sloni, tigri in žirafe; v živalskem vrtu so torej vsaj trije sesalci.« Lahko pa bi se glasil 146 Descartes in Spinoza: dualist in monist tudi takole: »V živalskem vrtu j e šest slonov, štiri žirafe in deset tigrov, tako d a j e skupaj vsaj dvajset sesalcev.« Ko smo torej enkrat rekli, da po Descartesu obstajata dve vrsti substance, dve vrsti temel jne realnosti (misleča in razsežna), se lahko vprašamo še, koliko instanc teh vrst po Descartesu obstaja. Kar zadeva mislečo substanco, po Descartesu obstaja vsaj ena, kajti Bog j e misleča substanca. Toda razen Boga obstaja še več mislečih substanc, še več individualnih duhov; obstaja namreč še nešteto drugih, končnih, ustvarjenih duhov, vključno z mojim in vašimi. Če torej rečemo, da je Descartes dualist zaradi tega, ker verjame, da obstajata dve temeljni vrsti substance, dve temljni vrsti realnosti (razsežna in misleča), m o r a m o obenem reči tudi to, d a j e glede vprašanja, koliko substanc misleče vrste obstaja, Descartes pluralist. Kaj p a j e z razsežnimi substancami? Koliko instanc te vrste realnosti po Descartesu obstaja? Glede tega sicer ni popolnega soglasja, sam pa se nag ibam k odgovoru, da po Descartesu obstaja zgolj ena sama razsežna substanca, namreč razsežni materialni svet, ki ga je ustvaril Bog. Tu bi lahko m o r d a kdo ugovarjal češ, d a j e Bog ustvaril številne različne substance, številne različne materialne stvari, kot na primer različna drevesa, različne živali in različne skale. Toda zdi se, d a j e Descartesovo stališče v tem, da obstaja zgolj telo nasploh oziroma materija. Kar imamo sami za različna telesa, so po Descartesu zgolj deli telesa oziroma materije. Doslej smo naleteli na dva različna smisla, v katerih je za Descartesa moč reči, d a j e dualist glede substance. Descartesje dualist, kolikor razlikuje med neustvarjeno in ustvarjeno substanco. In Descartesje dualist, kolikor razlikuje med dvema različnima vrstama temeljne realnosti, namreč med mislečo in razsežno substanco. Naleteli pa smo tudi na smisel, v katerem je za Descartesa moč reči, d a j e pluralist g lede substance - Descar tes je pluralist glede substance, kolikor za eno od teh temeljnih vrst realnosti, namreč za mislečo realnost, trdi, da obstaja mnoštvo substancialnih instanc le-te. Kaj pa Spinoza? Spinoza svoje pojmovanje substance oziroma temeljne realnosti razvije v Etiki, k i j e izšla postumno leta 1677. Ko odpremo Etiko, na jp re j vidimo, da Spinoza prevzame kartezijanski aparat substance in bistvenih poglavitnih lastnosti. Nadalje vidimo, da sta dve izmed bistvenih lastnosti, k i ju ima v mislih, prav mišljenje in razsežnost. Vidimo pa tudi, da j e kartezijanski aparat pri Spinozi nekoliko predelan. Spinozova definicija substance se u jema z Descartesovo začetno definicijo substance kot tistega, kar za svoj obstoj ne pot rebuje nobene druge stvari, se pravi tistega, kar j e samozadostno. »S substanco,« pravi Spinoza, »mislim tisto, kar j e v sebi in se pojmuje po sebi, se pravi tisto, česar pojem ne potrebuje pojma druge stvari, od katerega bi moral biti oblikovan« (E, 1, def. 3). 147 Roger S. Woolhouse Kar zadeva poglavitne lastnosti in atribute, j ih Spinoza razume podobno kot Descartes. »Z atributom mislim tisto, kar zaznava um na substanci kot to, s čimer se določuje njeno bistvo,« pravi Spinoza (E, 1, def. 4). In kot sem pravkar rekel, se dva zgleda, k i j u navaja, u jemata s kartezijansko dvojico — mišljenje in razsežnost. Da sta mišljenje in razsežnost dva izmed zgledov, k i j ih Spinoza navaja za poglavitne atribute, pravim zato, ker Spinoza za razliko od Descartesa očitno verjame, da sta mišljenje in razsežnost zgolj dva izmed neskončno mnogih takšnih atributov, ki lahko konstituirajo bistvo substance oziroma vrsto temeljne realnosti. Tako Spinoza na začetku 1. dela Etike v 11. pravilu dokaže, da obstaja substanca, ki poseduje to neskončno mnoštvo atributov. Če ob tem upoštevamo še predhodno definicijo Boga (E 1, def. 6), to pomeni prav toliko, kot če bi rekli: »Bog ali substanca, sestoječa iz neskončno mnogih atributov ... nu jno biva« ( £ 1 . 1 1 ) . T e m u dokazu, da obstaja substanca, namreč Bog, z neskončno mnogimi atributi (E 1.11), neposredno sledi (E 1.14) dokaz, d a j e substanca z n e s k o n č n o mnog imi a t r ibut i tudi edina substanca, ki obstaja. In prav na osnovi tega sklepa, se pravi na osnovi znamenitega 14. pravila, da namreč obstaja ena sama substanca, se Spinozo navadno označuje kot »monista« glede substance: »Razen Boga ne more biti dana in se ne more pojmovati nobena substanca,« pravi Spinoza (£1 .14) . Seveda tudi Descartes verjame v obstoj substancialnega Boga. Toda med njegovim in Spinozovim Bogom obstajajo velike razlike. Poglejmo, katere. Kakšne v rste substanca je Descartesov Bog? Kateri poglavitni atribut poseduje, ki def in i ra njegovo bistvo? Kakšno rea lnos t posedu je? Odgovor na to vprašanje se glasi: Descartesov Bog j e misleča substanca; poseduje namreč samo atribut mišljenja. Njegova realnost j e realnost misleče stvari. Tudi realnost Spinozovega substancialnega Boga j e realnost misleče stvari. Toda za razliko od Descartesovega Spinozov Bog poseduje tudi atribut razsežnosti; njegova realnost j e tudi realnost razsežne stvari. Poleg tega pa Spinozov Bog - spet za razliko od Descartesovega - poseduje tudi vse ostale neskončne atribute, o katerih govori Spinoza. Upoštevati pa moramo tudi dejstvo, da Descartesov Bog kljub dejstvu, d a j e sam neskončna misleča substanca, ni ed ina misleča substanca, ki obstaja. Kot smo videli, je v Descartesovih očeh tudi vsak končni človeški duh misleča substanca. Toda Spinozovo znamenito 14. pravilo, d a j e namreč Bog edina misleča substanca, odločno implicira da končni človeški duhovi niso substance. Končni človeški duhovi so namreč tisto, kar Spinoza imenuje modusi edine substance, tj. Boga; razlog, da so končni človeški duhovi prav modusi, in ne substance, pa je v tem, da so ustvarjeni. 148 Descartes in Spinoza: dualist in monist Prva stvar, ki j i Spinozovo znamenito 14. pravilo nasprotuje, j e potem- takem tisti dualizem, ki ga Descartes vidi med ustvarjeno in neustvarjeno substanco. Po Spinozi namreč ni ustvarjenih substanc; obstaja samo ena neustvarjena substanca. Druga stvar, ki j i Spinozovo 14. pravilo nasprotuje, pa je Descartesov pluralizem, po katerem obstaja mnoštvo substancialnih duhov, ki pr ipadajo misleči realnosti (Bog in človeški duhovi), saj Spinoza verjame, da obstaja en sam substancialni duh, namreč Bog. Videli smo, d a j e bil Descartes kljub temu, d a j e bil pluralist glede mislečih substanc, glede razsežne substance monist. Čeprav je verjel, da obstaja mnoštvo individualnih substancialnih duhov, pa je bil razsežni svet v njegovih očeh zgolj masa materije, k i j e razčlenjena na dele, toda ne na dele, ki bi bili sami substance. Ta kartezijanski monizem glede razsežne substance predstavlja točko u j e m a n j a m e d n j im in Spinozo. Spinoza j e namreč monist tudi glede razsežne substance: ker v njegovih očeh obstaja ena sama substanca, to pač pomeni , da obstaja ena sama razsežna substanca. Descartesova ena razsežna substanca je seveda sam materialni svet, ki g a j e ustvaril Bog, m e d t e m ko je , naspro tno , Spinozova ena razsežna substanca prav Bog. To j e marsikoga navedlo na misel, da Spinoza razsežni materialni svet istoveti z Bogom. Sam mislim, d a j e to napaka, toda vprašanje razmerja med Descartesovo eno razsežno substanco in Spinozovo razsežno substanco je že druga zgodba. Vprašajmo se zdaj, kakšno j e razmerje med Spinozovim monizmom iz 14. pravila in drugim od obeh dualizmov, ki smo ju našli pri Descartesu, namreč znamenitim dual izmom, po katerem ne glede na to, koliko indi- vidualnih substanc obstaja, obstajata samo dve temeljni vrsti le-te. Prvo, kar nam ob tem pride na misel, je to, d a j e tisto, kar za razliko od tega dualizma n a j d e m o pri Spinozi , prav p lura l izem - n a m r e č p lura l izem, razvit v neskončnost . Poleg tega, da se strinja z Descartesom glede tega, da sta razsežnost in mišljenje dva atributa, ki konstituirata bistvo substance in ki oba označuje ta vrsto temel jne realnosti, Spinoza verjame, da obstaja še neskončno mnogo drugih atributov. Torej medtem ko Descartes verjame, da obstajata dve temel jn i vrsti realnosti , pa Spinoza verjame, da j ih j e neskončno mnogo. Ta misel j e v nekem oziru povsem pravilna, vendar pa sama po sebi še ne zadošča. Čeprav Spinoza prav gotovo verjame, da obstajajo številni načini, kako so stvari lahko realne, in ne le dva, se pravi, da obstajajo številna različna območja realnosti, pa za razliko od Descartesa obenem očitno verjame, d a j e lahko ena in ista stvar realna na vse te načine, da lahko torej ena in ista stvar spada v vsa ta območja realnosti. Z eno besedo, medtem ko Descartes verjame, d a j e neka substanca oziroma temeljna realnost lahko 149 Roger S. Woolhouse samo substanca ene same vrste, pa Spinoza verjame, da lahko neka stvar spada v vse različne vrste. Cepravje torej Spinoza v nekem oziru res pluralist glede vrst substance (v njegovih očeh namreč obstaja neskončno m n o g o vrst realnosti) , pa v nekem drugem oziru ni pluralist glede vrst substance (v njegovih očeh lahko namreč ista substanca spada v vse vrste realnosti). In res, po Spinozi ista substanca dejansko spada v vse vrste realnosti, saj verjame, da obstaja zgolj ena sama substanca. Videti j e torej, da Spinozovo 14. pravilo, po katerem obstaja zgolj ena sama substanca, namreč Bog, ki poseduje neskončno mnogo atributov, v številnih točkah odstopa od Descartesa. Prvič, odstopa od Descartesovega dua l i zma neus tva r j ene in u s tva r j ene subs t ance ; d rug ič , o d s t o p a od Descartesovega pluralističnega prepr ičanja , da namreč obstaja mnoštvo individualnih substancialnih duhov, namreč Bog in naši lastni duhovi; tre^ič, odstopa od Descartesovega prepričanja, da kljub dejstvu, da mora vsaka stvar spadati v eno od možnih območij realnosti, nobena ne more spadati v več kot eno območje realnosti; in četrtič, uteleša drugačno verovanje glede tega, koliko je različnih načinov, kako so stvari lahko realne. Poglejmo to nadvse pomembno Spinozovo pravilo nekoliko podrobneje. Dokaz, ki ga za to pravilo navaja, j e enostaven. Začenja se z 11. pravilom (E 1.11), po katerem substanca, ki poseduje vse možne atribute, Bog, n u j n o obstaja. Nato pritegne še 5. pravilo, po katerem ni dveh substanc, ki bi lahko imeli isti atribut. Iz tega neposredno sledi, da ne more biti nobene druge substance razen tiste, ki sama poseduje vse atribute. Ce si namreč nobeni substanci ne moreta deliti istega atributa in če obstaja substanca, ki ima sama monopol nad vsemi atributi, potem razen slednje ne obstaja nobena druga substanca. Med tema dvema premisama monističnega 14. pravila, j e prav 5. pravilo, po katerem ne more biti dveh substanc, ki bi si delili isti atribut, se pravi dveh substanc, ki bi bili iste vrste, tisto, ki izključuje možnost obstoja mnoštva individualnih substancialnih duhov. To pravilo j e skra jno ne- kartezijansko in Spinozovim sodobnikom se je zdelo nekoliko nenavadno. Toda zdaj nimamo časa, da bi se zadrževali pri tem pravilu. Kar želim nekoliko podrobneje pretresti, j e prav drugi temelj, na katerega se opira monistično 14. pravilo - namreč 11. pravilo, po katerem obstaja substanca, Bog, ki ima vse atribute. Oziroma natančneje, kar želim pretresti, j e nekaj, kar to pravilo predpostavlja. Ce namreč obstaja substanca, ki ima vse atribute, po tem j e očitno možno, da ima substanca več kot le en sam atr ibut . Ta predpostavka, da ima namreč substanca lahko več kot le en sam atribut, j e ključnega pomena za Spinozovo metafiziko. Kot sem pokazal, j e prav ta predpostavka tista, ki zariše razliko m e d Descartesom kot dual is tom, ki 150 Descartes in Spinoza: dualist in monist ver jame, da obstajata dve vrsti substance, in Spinozo kot monis tom, ki verjame, da kljub dejstvu, da obstaja neskončno mnogo atributov oziroma načinov, kako so stvari lahko realne, vse te atribute lahko poseduje - in j ih tudi dejansko poseduje - ena in ista substanca. Ob tem bi lahko morda kdo pomislil, da ta razlika vznikne nemara zaradi tega, ker se Descartes in Spinoza ne strinjata glede samega kriterija, po ka terem j e neka lastnost poglavitna lastnost atributa, ki konsti tuira temeljno vrsto realnosti. Toda ni tako. Po Descartesu lahko to, da se dve substanci realno razlikujeta med seboj, »dojamemo samo zato, ker lahko eno jasno in razločno razumemo ločeno od druge« (PP1.60). Toda kadar za dve substanci j a sno in razločno razumemo, da sta realno različni, s samim tem pravzaprav za dva atributa jasno in razločno razumemo, da sta poglavitna atributa. In Spinoza sprejme kartezijanski preizkus za to, ali nek atribut označuje temeljno vrsto realnosti. Pravi namreč, da se mora »sleherni atribut neke substance pojmovati po sebi« (£1.10). Kar pa se v resnici zgodi, j e to, da Spinoza, zavedajoč se svoje anti-kartezijanske drže, eksplicitno zanika, da bi iz tega sledilo, da dva at r ibuta »tvorita dvoje bitij ali dvoje različnih substanc.« Pravi namreč, da »ni niti najmanj nesmiselno, če eni substanci pripišemo več atributov« (£1.10) . S kartezijanskega stališča j e torej vprašanje, ki ga moramo zastaviti Spinozi, naslednje: zakaj ni absurdno misliti, da lahko ista stvar spada v več kot eno vrsto temeljne realnosti? Kako je lahko nekaj dejansko in po svojem bistvu ene vrste (npr. razsežno) in hkrati dejansko in po svojem bistvu tudi neke druge vrste (npr. misleče), če sploh ne omenjamo vseh ostalih vrst temeljne realnosti, ki po Spinozi obstajajo, in v katere ta stvar prav tako dejansko in po svojem bistvu spada? Komentatorj i so poskušali Spinozi v prid na različne načine pokazati, kako bi bilo mogoče smiselno trditi, da ima substanca lahko več kot le en sam atr ibut . Tako j e , d e n i m o , Martial Gueroul t poskušal pokazati, da Spinozova edina substanca z neskončno mnogimi atributi v resnici ni nič drugega kot zveza neskončnega števila substanc, od katerih ima vsaka zgolj en sam atribut. Toda vsi ti pristopi iz različnih razlogov, k i j ih ne morem načenjati , niso povsem zadovoljivi. Sam mislim, da bi bilo treba poskusiti drugače. Vsi ti pristopi namreč odpovedo prav zaradi tega, ker takrat, ko poskušajo Spinozi v prid razložiti, kako bi substanca lahko imela več kot le en sam atribut, vsi po vrsti predpostavljajo, da ima substanca lahko zgolj en sam atribut. Prav to pa j e tisto, kar po mojem mnenju Spinoza zavrača. Zares p o m e m b n a razlika m e d Spinozo in Descartesom n a m r e č ni v tem, da substanca sicer lahko poseduje vse možne atribute, ni pa nujno, da j ih , ampak prej v tem, da substanca po Spinozi mora posedovati vse atribute. 151 Roger S. Woolhouse Stvar bo postala nekoliko bolj razumljiva, če se vprašamo, zakaj j e Descartes prepričan, da ista substanca ne more posedovati obeh atributov, se pravi atributa mišljenja in atributa razsežnosti, hkrati. Descartes verjame, da sta atr ibut mišljenja in atr ibut razsežnosti m e d sabo inkompat ib l ina oziroma v protislovju, to pa zaradi tega, ker so razsežna telesa deljiva, duhovi pa ne. Tako na nekem mestu beremo, da lahko umemo edinole deljivo telo in v nasprotju s tem samo nedeljivega duha: zakaj ne moremo pojmovati polovice kakega duha, kakor je to mogoče pri katerem koli še tako drobnem telesu; in tako imamo njuni naravi ne le za različni, ampak na neki način tudi za nasprotni. (M 46) Na nekem drugem mestu p a j e videti, da Descartes verjame, d a j e prav posebni status poglavitnih lastnosti kot stvari, ki označujejo različne vrste substancialne realnosti, tisto, kar j e kl jučnega pomena . Pri tem v mislih najbrž n ima tega, da nobena substanca ne more biti takšne vrste, ki bi implicirala njeno deljivost, in obenem takšne vrste, ki bi implicirala n j eno nedeljivost, ampak prej to, da nobena substanca kot taka ne more biti dveh vrst. Tako na nekem drugem mestu eksplicitno odgovarja na misel, da zaradi tega, ker atr ibuta mišljenja in razsežnosti »nista nasprotna , ampak zgoj različna, ni nikakršnega razloga, da duh ne bi koeksistiral z razsežnosyo v istem nosilcu« (CC5/CSM 1.294-5). In njegov odgovor se glasi, d a j e to v resnici »protislovje,« saj takrat , »kadar i m a m o opravi t i z a t r ibu t i , ki konsti tuirajo bistvo nekaterih substanc, med njimi ne more biti večjega nasprotja razen tega, da so med sabo različni.« V nadaljevanju pa pravi, da predpostaviti, da bi bila mišljenje in razsežnost lahko hkrati prisotna v istem nosilcu, v resnici pomeni predpostaviti, »da ima en in isti nosilec dve različni naravi - kar p a j e trditev, ki vsebuje protislo\je« (CC5/CSM 1.298). Mislim, da se Spinoza prav tu razide z Descartesom. Po Descartesu j e namreč prav n jun status poglavitnih lastnosti, se pravi tistih lastnosti, ki konst i tu i ra jo bistvo neke substancia lne realnost i , tisti, ki miš l jenju in razsežnosti preprečuje, da bi pripadala isti substanci. Medtem ko je , kot menim, po Spinozi prav sam ta status tisti, ki dopušča in celo terja, da mišljenje in razsežnost pripadata isti substanci. Spinoza oči tno razmišlja nekako takole: ker se atributi, ki lahko konstituirajo substancialno bistvo, pojmujejo po sebi, se pravi povsem neodvisno drug od drugega, dejstvo, da substanca poseduje enega, najbrž ne more izključiti tega, da ne bi posedovala tudi d rugega . Se več, kar ima Spinoza v mislih, ni samo to, da to n e preprečuje, da bi različni atributi lahko pripadali isti substanci, ampak da v skrajni instanci celo terja, da pripadajo isti substanci. Kar ima torej v mislih, 152 Descartes in Spinoza: dualist in monist ni le to, da ima neka substanca po naključju vse atribute, ampak prav to, da substanca mora imeti vse atribute. Glede tega j e Simon de Vries Spinozi ugovarjal takole. »Videti je , da predpostavljate, d a j e narava substance konstituirana tako, da ima lahko več atributov, česar pa še niste dokazali.« In de Vries sam zase pravi, da bo vse dotlej, dokler Spinoza tega ne bo dokazal, kot dober kartezijanec še naprej predpostavljal, da imamo »tam, kjer imamo dva različna atributa, tudi dve različni substanci« (Pismo 8 / S 90). Spinoza v svojem odgovoru navede dva dokaza. V prvem pravi, d a j e »popolnomajasno, da vsako bitnost pojmujemo pod nekim atr ibutom, in več ko ima neka bitnost realnosti oziroma biti, več a t r ibu tov j i m o r a m o pripisati. Torej moramo absolutno neskončno bitje definirati kot bitje, ki ima neskončno mnogo atributov« (Pismo 9 / S 92.93). Substancialni atributi označujejo načine bivanja, vrste realnosti, in tako vse, kar j e realno, obstaja kot stvar te ali one vrste. Spinoza potemtakem verjame, d a j e (E 1.9) s topnja realnosti neke stvari sorazmerna s številom njenih atributov oziroma s številom načinov, kako je ta stvar sama realna. Bog, ki j e najbolj realen, mora potemtakem posedovati vse atribute, kar j i h j e , in biti realen na vse možne načine. Kot pravi Spinoza na nekem drugem mestu, »božja narava ne sestoji v eni določeni vrsti biti, ampak v biti, kije absolutno nedeterminirana« (Pismo 36 /S 208). Vendarle j e treba reči, da to še nikakor ne zadošča. Ce ima namreč neka stvar na ta način dve stopnji realnosti, to s kartezijanskega stališča pomeni prav toliko, kot »da ima en in isti nosilec dve različni naravi« (CC5/CSM 1.295). In de Vries od Spinoze pričakuje prav odgovor na vprašanje, kako j e kaj takega sploh mogoče. V drugem dokazu, ki ga navaja v pismu de Vriesu, Spinoza pravi, da »več ko neki bitnosti pripišem atributov, več obstoja j i moram pripisati; se pravi, toliko bolj j o pojmujem kot dejansko bivajočo. Natanko nasprotno pa bi veljalo v primeru, če bi si bil predstavljal himero ali kaj p o d o b n e g a « (Pismo 8 / S 93). Z drugimi besedami, takrat, kadar mislimo na nekaj, kar ima več kot le en sam atribut, ne mislimo na nekaj, kar bi bilo n e m o ž n o ali h imer ično, se pravi na nekaj, kar ne bi moglo obstajati . Naspro tno , več ko mislimo, da ima neka stvar atributov, bolj mislimo, da mora obstajati. Toda tudi to še ni pravi odgovor na de Vriesovo vprašanje. Kljub temu, da Spinoza trdi drugače, se ni mogoče otresti vtisa, da takrat, kadar mislimo o nečem, kar ima več atributov, se pravi o nečem, kar ima več kot le eno samo naravo, v resnici mislimo o nečem nemožnem oziroma himeričnem. Ce ne bi razumeli tega, kaj pomeni , d a j e neka stvar lahko realna na več kot le en sam možen način, potem bi si takrat, kadar bi poskušali misliti na nekaj, kar ima več kot le en sam atribut, dejansko predstavljali himero. Po de Vriesu 153 Roger S. Woolhouse Spinoza predpostavlja, da ima substanca »lahko več atributov.« Toda sam bi rekel, d a j e Spinozovo stališče bolj radikalno; Spinoza namreč verjame, da substanca mora imeti vse atribute. Toda ali ima Spinoza kaj povedati o razlogih, zakaj mora substanca imeti vse atribute? Ali ima kaj povedati o tem, zakaj mora jo vsi atributi spadati skupaj in biti združeni v isti substanci? Ali Spinoza razloži, kako bi bile stvari videti v primeru, če vsi atributi ne bi spadali skupaj? Vse, kar o tem pove v Etiki, j e samo to, da so bili »vsi atributi substance v njej zmeraj hkrati« (E 1.10); prav ničesar pa ne pove o tem, na osnovi česa j e mogoče trditi kaj takega, niti o tem, kako bi bile stvari videti v nasprotnem pr imeru. V svoji zgodnji Kratki razpravi Spinoza vendarle pojasnjuje, »zakaj smo trdili, da vsi tisti atributi, ki obstajajo v naravi, kljub dejstvu, da lahko jasno in razločno razumemo enega brez drugega, tvorijo eno samo bitje, in ne različnih bitij« (ST 1.2/C 69). Razlog za to t rdi tevje prav v enotnosti , ki j o vidimo vsepovsod v naravi; če bi n a m r e č v naravi obstajala različna bitja, potem se eno bitje n e bi moglo združiti z d rug im. Če bi namreč obstajale različne substance, ki se ne bi nanašale na e n o samo bitje, po tem bi bila njihova zveza nemogoča , saj j a s n o vidimo, da m e d sabo - podobno kot mišljenje in razsežnost, iz katerih vendarle sestojimo - n imajo prav nič skupnega. (ST, C 70) Torej razlika med obstojem mnoštva substanc, od katerih ima vsaka en sam atribut, in obstojem ene same substance z mnoštvom atr ibutovje v tem, da v prvem primeru izostane tista »enotnost,« ki j o na jdemo v drugem; kajti zveza med dvema atributomaje možna samo v primeru, če atributa pripadata isti substanci. »Enotnost,« ki j o ima ob tem v mislih Spinoza, j e tista enotnost, ki se kaže v zvezi duha in telesa pri človeških bitjih. Toda v to se zdaj ne morem podrobneje spuščati, zato bom s tem končal. Kakšen je torej naš sklep o Descartesu kot dualistu in Spinozi kot monistu? Naš sklep j e v tem, d a j e tu na delu mnoštvo razlik. Spinozovo monistično 14. pravilo namreč v številnih točkah odstopa od Descartesa. Descartesov znameniti dualizem sestoji v kompleksnem prepr ičan ju , da obstajata dve vrsti temeljne realnosti in da nobena substanca, nobena realna stvar ne more biti obeh vrst. Nasprotno p a j e Spinoza pluralist, saj verjame, da obstaja neskončno mnogo načinov, kako so stvari lahko realne. Toda hkrati j e tudi monist, saj verjame, d a j e vse, kar j e realno na kateregakoli izmed teh načinov, lahko in mora biti realno na vse te načine. Po Spinozi ne le, da obstaja samo ena misleča substanca in ena razsežna substanca, ampak obstaja tudi ena sama substanca, k i j e tako misleča kot razsežna, in to je prav njegov Bog. 154 Descartes in Spinoza: dualist in monist Toda tudi pri Descartesu na jdemo tako pluralizem, namreč v smislu, da obstajajo številne individualne substancialne instance misleče realnosti, številni duhovi , ko t tudi dua l izem, n a m r e č v smislu, da obstaja tako neus tvar jena substanca (Bog) kot tudi neustvarjene substance (končni duhovi in materialni svet). Spinozov monizem 14. pravila nasprotuje obema. Po Spinozi namreč nič ustvarjenega (npr. končni duhovi) ni substanca, a m p a k m o d u s us tvar ja joče subs tance - in tako j e Bog ed ina misleča substanca. T u se Descar tes in Spinoza do neke m e r e s tr injata; oba n a m r e č verjameta, da obstaja ena in samo ena razsežna substanca. Toda medtem ko j e ta razsežna substanca po Descartesu materialni svet, ki ga j e ustvaril Bog, j e po Spinozi, v očeh katerega nič ustvarjenega ne more biti substanca, ta edina razsežna substanca prav Bog. Bralci Spinoze navadno domnevajo, d a j e treba Spinozovega Boga, njegovo edino razsežno substanco, istovetiti z razsežnim ustvarjenim svetom, se pravi z Descartesovo ed ino razsežno substanco. Sam mislim, d a j e to napaka. Spinozova edina razsežna substanca nikakor ni materialni razsežni svet, k i j e Descartesova edina razsežna substanca. To pa je že druga zgodba. Prevedel Miran Božov ič Bibliografske okrajšave C: Edwin Curley (prev.), The Collected Works of Spinoza, vol. 1 (Princeton, 1985). CCB: Descartes, Comments on a Certain Broadsheet (glej CSM). CSM: J o h n Cott ingham, Robert Stoothoff, Dugald Murdoch (prev.), The Philosophical Writings of Descartes, 2 vols. (Cambridge, 1984-5). DPP: Spinoza, Descartes' »Principles of Philosophy« (glej C). E: Spinoza, Etika, prev. Primož Simoniti (Ljubljana, 1963). G: C. I. Gerhardt (ur.) Leibniz: Philosophischen Schriften, 7 vols. (Berlin, 1875- 90). M: Descartes, Meditacije, prev. Primož Simoniti (Ljubljana, 1973). PP: Descartes, Principi filozofije, prev. Nataša Homar; v: Razpol 5 (Ljubljana, 1989). S: S. Shirley (prev.) Spinoza: The Letters (Indianapolis, 1995). ST: Spinoza, Short Treatise (glej C). T: Leibniz, Essais de Theodicée (Pariz, 1969). 155