Stev. 128. V Trstu, v ponedeljek, ». vel- travna 1916. Letnik XLi. Izhaja vsak dan, fudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. fredniltvo: Ulica Sv Trančiika Asiškega §t. 20. L nidstr. — VaA ccpisl naj sc pošiljajo uredništvu lista. Ncfrankirana pisma se a% sprejemajo in rokopisi se tje vračajo. Fzdajateli in cdgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj Htia .EdircstiV — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge i cirtjcniio (rcroftvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št M. Telefon uredništva in uprave štev. 11-07. h'ercčnina znala: Za celo leto........K 24.— Za pol leta 12.— za tri meaeee.........«»»<*.•• 6.— ra nedeljsko izdajo za celo leto........ 5.26 za poJ leta ........................2.« Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarje/, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....fnn po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanica, oglasi denarnih za* vodov.............. . mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......:.....2.—. Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti«. Naročnina Id reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti'. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AaUkega it 20. — Poštnohranllničai raćun 5L 841.652. Pregled nnlnovelilh doMov. Italijanska, ruska, balkanska in turška bojišča: Nič novega. Zapadno bojišče. — Zapadno Moze se nadaljujejo boji, zlasti artiljerijski, vzhodno reke se je francoski napad izjalovil pri Thiaumontu. Razno. — Amerikanski glasovi o nemškem odgovoru na amerikansko noto. V Ameriki vtis neugoden. Naše uratlno porodio. DUNAJ. 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. inajnika 1916, opoldne. Rusko in italijansko bojišče. — Malo bojnega delovanja. Položaj je ne-izpremenjen. Jugovzhodno bojišče. — Mir. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. nemško uradno porodilo. BEROL1N, 7. (Kor.) VVolftov urad poroča: Veliki glavni stan. 7. majnika 1916. Zapadno bojišče. — Zapadno Moze se bojno delovanje tudi včeraj ni končalo. Zlasti je delovala na obeh straneh artiljerija. Vzhodno reke se je zjutraj izjalovil irancoski napad v okolici zaselja Thiaumonta. Na več mestih ostale fronte sino zavrnili sovražne poizvedovalne oddelke. Nemške patrulje so južno Lihona ujele nekaj mož. Vzhodno bojišče. — Ruske tor-pedovke so davi brez uspeha obstreljevale severovzhodno kursko obal med Rojenim in Markgrafen. Balkansko bojišče. — Nič novega. Vrhovno armadno vodstvo. Zračni in pomorski boli. BERLIN, 7. (Kor.) VVolHov urad poroča: Pred ilandrsko obaljo je bilo 5. majnika popoldne sestreljeno v zračnem boju sovražno letalo s pripomočjo enega naših podvodnlkcv. Došle angleške bojne sile so prepiečile rešitev letalcev. Nadalje je ena naših torpedovk 6. majnika pred ilandrsko obaljo zajela nepoškodovano angleško letalo in ujeia oba častnika. Zapadno ffornriffa je naš artiljerijski ogenj neke naše ladje 5. majnika zjutraj j potopil angleški pod vodnik »E 31«. Zrakoplov »L 7« se ni vrnil s poizvedovalnega poleta. Po uradnem poročilu angleške admiralitete so ga 4. majnika uničile angleške pomorske bojne sile v Severnem morju. Načelnik mornariškega admiralskega štaba. Siti v Solunu. ATENE, 2. (Zakasnelo. — Kor.) Kakor se poroča iz Soluna, se je izkrcalo tamkaj 20.000 Srbov. Zeppeliuovec nad Solunom. LONDON, 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča o zeppelinovcu. ki je bil uničen pri Solunu: Ob dveh zjutraj se je pojavil zeppeliuovec nad Solunom. Vojne ladje so v pristanišču izstrelile tri rdeče ognjene pušice, nakar se je na zrakoplov, ki ga je obstreljeval žaromet, vsula cela ploha francoskih užigalnih granat, ki so razsvetljevale vse mesto. Zeppeliuovec ie nadaljeval svoj polet, poletavajoč sem-tertia in spuščajoč se sedaj nižje, sedaj višje, proti morju in se nudil vojnim ladjam dober cilj. Končno je izginil. Oči-vidno se je zakril v oblak dima. Potem sta se naenkrat začula dva huda poka. nakar je bilo videti jasen plamen. Zrakoplov ie padel v ustje Vardarja. Francoski letalec, ki je vzletel v temi, trdi, da je zadel zrakoplov z dvema bombama. P ODL ISTE K Prima donna. Iz italijanskega življenja. — Spisal Avgust Šenom. Ciin bolj se jej je razvijala pesem, čim \ iše se jej je vzpenjal glas, tem blaženeji je postajal impresario. Vztrepečala mu je vsaka žilica, oči so se mu razzarjale na zvonki lepotici, ustnice so se mu tresle — dihal je va-se, dihal in komaj se je nadiha! zraka. Premikal se je na stolici in zgibal nemirno. Pesem ie končala. Po dvorani je zaorilo gromovito ploskanje, kakor ga moreš slišati le v Italiji. Grofica se je milo poklonila. »E! kako sodite Carlatti?« se je obrnila markiza k debeluhu, »ali imate v vašem gledališču tako pevko? Kako vam ugaja grofica?« Milijon bi mogel zaslužiti, ako bi imel tako pevko! je zajecljal impresario. \ i ste res trd grešnik«, je pripomnila markiza. Mej tem ko ves svet plava v razkošju v sled miline grofičnega grla. pa vi računate, koliko dobička bi se dalo doseči iz te zvonke glavnice. Sramujte se!' >-A zakaj, milostijiva gospa?« je odvrnil J LONDON, 6. (Uradno.) Podadmiral de Robeck javlja: Od posadke pri Solunu sestreljenega zeppelinovca, kolikor je je ostalo žive, smo ujeli štiri častnike in osem mož. Ententa zaseda vedno več grških tal. ATENE, 4. (Kor.) Poročevalec Wolffo-vega urada ix>roča. da so Francozi po pogonu v Florini pustili tamkaj na kolodvoru stražo, tako da so popolnoma zasedli železnico Solun—Flor ina. Že nekaj časa sem se je dalo spoznavati stremljenje Angležev in Francozov, da bi razširili fronto v Macedoniji proti zapadu. Tako je francoska divizija prekoračila Stru-mo in namestila v Ligkovanju štabni stan. Po novih močeh, ki jih porivajo proti Florini, se da sklepati, da v kratkem militarlčno zasedejo Florino. Francoska državnika v avdijenci pri carju. CARSKOJE SELO, 6. (Kor,) Car Nikolaj je sprejel v avidjenci francoskega justičnega ministra Vivianija in municij-skega državnega podtajnika Thontasa. Novo črnogorsko ministrstvo. BORDEAUX, 6. (Kor.) Novi črnogorski kabinet je sestavljen tako-le: predsedni-štvo, zunanje stvari in finance Andrija Radovič, vojno general Luka Rajnič, ju-stico in notranje stvari Branko Spasoevič, uk in bogočastje Petar Vučkovič. S furšKIh bojišč. CARIGRAD, 6. (Agence tel. Milli. -Kor.) Glavni slan javlja: Iraška fronta: Nič novega. — Kavkaška fronta: V čoroš-škem odseku je bil sovražen oddelek, obstoječ iz 300 infanteristov, ki je poizkusil nenaden napad, odbit z izgubami. V drugih odsekih te fronte se nI dogodilo nič posebnega. — Ena iz med 3. majnika po dveh sovražnih letalih, ki sta preleteli Smirno, vrženih bomb je zadela tovoren vlak, pri čem ar so bile tri oseb« lahko ranjene. — Dne 3. majnika le bHo sovražno letalo, ki je preletelo Blr-es-Se-bah. sestreljeno severno teh krajev. Letalec je bil ujet. Obljubil je na pomoč mu prihitelim beduinom svoto denarja, ako podpirajo njegov bes:. KemšKo-cmerlRanskl spor. MILAN, 6. (Kor.) Tukajšnji listi poročajo iz \\ ashingtona, da se VVilsouovo naziranje glede nemške note označa za omahljivo. Nasprotno pa da so newyorški listi in borze optimistični. Objavljenje nemške note, predno je dospela v Belo hišo, se /amerja kot nemška nevljudnost. Toda očiv idno je bilo objavljenje zlasti radi tega neprijetno, ker je omogočilo stvoritev javnega mnenja, predno mu je \Vilsou iz osebnih razlogov in radi presoje svojih bodočih odločitev mogel dati kako direktivo. WASHlNGTON, 6. (Reuter. — Kor.) Po dospetju nemške note se čuje, da se W ilson najbrž ne bo odločil pred prihodnjim tednom. Po naziranju uradnih krogov morajo Zedinjene države izmenjavo mnenj z drugimi vojujočitrri se strankami slej ko prej smatrati za stvar, ki je brez vpliva na izmenjavo mnenj o razmerju Nemčije. Večina uradnikov ie nejevoljnih nad tonom note, imajo pa čustvo, da ne gre za način izražanja, samo ako se bo držalo zagotovilo. BERN. 7. (Kor.) »Berner In tel lige n/-blatt« piše: Govor nemške note je krepki, dosledni in enoumni govor državnika, ki ne hazardira z usodo milijonov ljudi, ki smatra temveč to igro za zločin na oneni človečanstvn, za koje se zastopnik Amerike. po njegovi trditvi poteguje. Ako so v \Vashingtonu in v Evropi mislili, da je po zadnji VVilsonovi noti mogoče samo še odnehanie ali pa prelom, so se. kakor Carlatti hitro. »Jaz sem v tej družbi edini človek od poklica, pak mi je zato dopuščeno, da vrlino grofičino prilagodjam svoji struni.« > Ali vi ste tudi poseben veščak v glasbi, pak ste, kolikor vem, navdušen za umetnost !« »Tudi Rossini, ta divni labud pezarski, je navdušen za glasbo, ali to nič ne škodi njegovi blagajni. No. prosim vas za milost, markeza! Predstavite ine grofici!« > Mari pa ne boste hoteli pridobiti lepe Julije za svoje gledališče?« se je pošalila markeza. »Zastonj, prijatelj! Julija ima že tiste milijone, po katerih ste se vi po-lakomnili!« »Vidim, žal, da so dragulji okolo njenega vratu veliko več vredni, nego bi jej jaz mogel plačati za eno leto«, je odgovoril debeluhar ix>1 v smehu, pol žalostno. > Da, žalibog! Ali — je nadaljeval hitro — • sreča je begunka Iahkokrila. Milijoai se danes hitro raztepajo, vrline nikoli. Poznam več takih odličnih gospa, ki jih je potreba primorala k gledališki umetnosti«. »\arate se, dragi moj.« je odgovorila markeza prezirno, »grofica Julija, pa naj bi jo doletela kakršnja-koli beda, ne pozabi nikdar, kakega rodu je in kolena. Druge slabotne ženske so se morda tako kaže nemška nota, temeljito motili. Odgovor nemške vlade prav za prav ne popušča v nobeni točki, nasprotno pomeni v raznih bistvenih točkah energično zahtevo. Ta odgovor se mirno lahko označa za diplomatično mojstrsko delo, tako spretno obrača neokretno kopje, ki je \Vilson hotel, da bi preko njega skočila Nemčija. Etični moment je v nemški noti izvanredno spretno spojen z diplo-matično taktiko, ravno tako spretno, kakor se utemeljujejo privolitve. Da si Nemčija pridržuje še polno svobodo odločeva-nja. dokazuje zopet, da je pripravljena računati z vsemi možnostmi. ROTTERDAM, 6. (Kor.) »Rotterdam-sche Courant« javlja iz Londona: »Daily News« dozna vajo iz Washtngtona pod 5. t. m., da se tako v krogih kongresa kakor v drugih Krogih smatra nemSka nota splošno za dolgovezno i»i nedovoljno. Neki člart reprezentantsfce zbornice je izjavil, da Je bila nota pToraćunjena za porabo v Nemčiji sami In da se bodo Nemci, ako poslanik grof Befnstorff ne razpolaga z inštrukdtami, ki noto krepko podpirajo, kmalu videli zapletene v vojno z Združenimi državami. LONDON. 6. (Kor.) V angleškem časopisju vlada mnenje, da si poizkuša Nemčija ponovno pridobiti časa. »Times« javljajo iz Washingtonaf da uradni krogi energično poudarjajo, da WUson nikakor ne misli opustiti svojega stališča, da mora prenehati podvojnlška vojna, kakor se vojuje sedaj. NI misliti, da bi se VVilson spuščal v nadaljna pogajanja, izvzemši, ko bi Nemčija dala nespremenljivo so>-znati, da hoče končati tako vojevanje. ROTTERDAM, 6. (Kor.) Po glasovih londonskega časopisja so v VVashingtonu sprejeli nemško noto neugodno. Po »Daily Telegraphu« se boje v New Yorku, da sc pretrgauje diplomatskih razmer ne bo dalo več preprečevati dolgo, kajti odgovor Nemčije da je pobudi! ogorčenje in besno jezo. »Morning Post« javlja Iz \Va-shlngtona, da nota, dasiravno ie razočarala, vendar prepreči takojšen prelom. MILAN, 6. (Kor.) Tukajšnji listi doznavalo, da newyorški listi in borza stviir glede nemške note presojajo optimistično. Papež in nemško-amerikanski spor. LONDON, 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Washingtona: Apostolski delegat je izročil \Vilsonu poslanico papeža. Vsebina poslanice se prikriva. Cuje sc pa, da se zrcali v njej bojazen preloma med Nemčijo in Združenimi državami. Bolgarski parlamentarci v Berolinu. L'RAŽDANI, 7. (Kor.) Poslanci bolgarskega sobranja so ob 2. in 20 minut popoldne odpotovali v Berolin. BEROLIN, 7. (Kor.) Povodom prihoda bolgarskega zastopstva danes popoldne so se inngobrojne hiše okrasile z zastavami. Celokupno časopisje posveča bolgarskim gostom nad vse prisrčne pozdravne članke, v katerih se poudarja, da bodo zvesto orožno bratstvo, vzajemna dobrohotnost, spoštovanje, prijateljstvo in odločna volja za trajno skupno delo v skupno blaginjo združevala nemški narod z bolgarskim narodom. Stiirgkh v avdijenci pri cesarju. DUNAJ, 7. (Kor.) Cesar je danes dopoldne sprejel ministrskega predsednika grofa Stiirgkha v daljši, posebni avdijenci. Rožne politične vesti. Učinkovanje vojne na socijalno demokracijo. Pojavi v socialističnih strankah Nemčije, Francije in Anglije so zelo zanimivi v pogledu razvoja socijalizma in z ozirom na borbo med nacijonalizmom in internacionalizmom. Utemelijtelja nemške socijalne demokracije, Marx in Eugels, ponižale, ali Julija — poznam jo predobro — se ne ponaša ne s svojim bogastvom, ne s posebno lepoto svojo, ne s tankim grlom, marveč s starodavnim, sijajnim, od davnine čistim imenom.« To je govorila markeza starcu, idoč vedno bližje k Juliji. Carlatti ni odgovoril niti besede, pač pa mu je okolo usten igral lahen, zloben smehljaj. Pazno je motril grofico, okolo katere je kar vrvelo častilcev in navdušencev, jako je poleg lepote pevke opazoval človeka, grdega starca, ki se je vedel kakor tla nekoliko grofičine slave pripada tudi niemu. »Kdo je tisti Človek?« je prišepnil Carlatti ntarkezi, postrani motreč starca. »To je mož naše divne Julije,« je odgovorila markeza. »Utegne biti fina glava in prikupljiva duša. ko si je starec, kakršen je, znal pridobiti tako lepoto?« je vprašal impresario znatiželjno. »Varate se. V grofu Amalfiju ni ne enega ne drugega. Grofjca ga ni vzela iz ljubezni. Nam se dozdeva, da je narava dala Juliji vse lepote, Vse vrline, ali ne daje jej. da bi ljubila « »Mislite? Jaž ne tnislim r^ko, gospa markeza. Kdor zna tako živo oevati, ka- nista kazala umevanja za moderni na-j rodnostni razvoj. Komunistični manifest z' geslom »Proletarci vseh dežel, združite se!« govori — in to je karakteristično — o deželah in ne o narodih! Še v poslednjem zvezku Marxovega dela »Kapital-se nahaja izrek, da so »plemenski odno-šaji sekundarne sile družbe, gospodarski pa so glavne sile.« Tekom časov so sc nazori o tem bistveno izpremenili. Na šestem zborovanju socijalne demokracije v Avstriji je rekel dr. Adler: »še v šestdesetih letih minolega stoletja jc po-menjalo mednaroden isto kot nenaroden, kakor da bi se človek mogel odreči svoje lastne zgodovine, svoje narodne individualnosti, kakor da bi bil možen čisto abstrakten pojm človečanstva.« Malo časa za tem je rekel v dunajskem parlamentu poljski socijalist, posl. Daszynski: »Jaz sem tako Poljak kakor socijalist.« Per-nerstorfer pa. je izrekel nazor, da človek more biti dober Nemec, odličen Slovan, oduševljen Italijan, a poleg tega da more biti tudi strasten socijalen demokrat. Norveško delavstvo je že leta 1894 sprejelo v svoj program samostalnost norveških dežel. Francoski socijalisti so vedno čutili francoski, angleški pa angleški. Ali še le v času vojne je prišlo do radikalne kristalizacije. Do velikega spora je prišlo posebno med francosko in nemško socijalno demokracijo tako, da se je že pisalo, da tudi po vojni ne bodo možni stiki med njima. Doslej so se, kakor znano, francoski socijalisti dosledno upirali temu, da bi stopili v dogovor v nemškimi socijalisti — in vse to iz narodnostnih motivovr. V svojih proklarnaci-jah za časa vojne so soc. vseh narodov izjavljali pripadnost k svojemu narodu. Mislimo torej, da se ne motimo, ako pravimo spričo takega razvoja stvari, da niso opravičene bojazni tistih, ki menijo, da sedanja vojna prinese kot posledico dekadenco nacljonalizma. Nasprotno: narodno umevanje se utrja tudi pri tistih elementih, ki mu dosedaj niso bili naklonjeni. Gotovega se seveda ne more reči ničesar, ali gotovo je na vsak način, da smo priče važnega procesa, ki prehaja preko vseh dežel evropske zemlje. Dr. Henrik Šole. Na svojem posestvu v Zbuzanu je umrl te dni bivši župan kraljeve Prage dr. Henrik Solc, v 75. letu svojega življenja. Pokojnik je bil vse svoje dni odločen pristaš patrijarha čeških politikov Ladislava Riegra, radi česar je moral v časih naraščanja mladočeškega gibanja, ko so valovi strankarskih bojev na Češkem najvišje pluskali, prestajati mnogo hudih sovražnih napadov, ki ga pa niso mogli odvrniti od smeri, ki jo je po svojem prepričanju smatral za pravo. Bil je pač — značaj. Tega mu danes ne odrekajo tudi njegovi nekdanji nasprotniki. Priznavajo mu, da je bil odličen politik, izvrsten poznavalec uprave in Človek neomadeževanega značaja. Da-si je absolviral juridične študije, je bil nekaj časa, predno je odprl svojo odvetniško pisarno, tudi ugleden žurnalist. Bil je urednik staročeškega »Pokroka« in glavni urednik nekdanje »Politike«, ki nadaljuje sedaj pod imenom »Union«. Bil je član praškega mestnega sveta, a od 1887—1893 župan, v isti čas tudi deželni poslanec, leta 1895 namestnik deželnega maršala, potem deželni odbornik, intendant češkega deželnega gledališča. A poleg vsega tega delovanja je izdal razne spise politične naravi. Tako tudi knjigo: »Narodnost in nje pomen v javnem življenju«. Njegovo Veličanstvo mu je podelilo — povodom jubilejne razstave leta 1898. — komturni križ Fran Josipovega reda. — Žnjim pada v grob odličen mož narodnega — dela. kor zna grofica, ta bo znal tudi ljubiti. — Hm, ali ima otrok?« »Nima! — Je--« Markeza ni mogla zvršiti. Julija jo jc efaziia in prihitela k njej. Ni dopustila, da bi jo markeza hvalila in slavila, marveč je hitro začela živ in zanimiv razgovor, pak se je tako rešila zoprne družbe. Markeza jc predstavila Carlattija. Julija se je na njegove slavospeve Iju-beznjivo nasmehnila. Tudi drugi so pokazali svojo umetnost, aii po grofičinem petju se ni več nikdo menil za njih. Govoričilo se je živo o petiu, o umetnosti, o tem in onem. Carlatti pa je gledal le Julijo, bolj in bolj se je čudil njeni milini, njenemu bistremu umu. Kakor da jej hoče pogledati v dušo in jo razumeti. Impresario je bil privajen fini družbi, bil je človek finega, ojstrega očesa, ki je znal z dobrodušnim obrazom in veselo brezbrižnostjo zakrivati svojo lakomnost. Po njegovem vedenju se je zdelo človeku, da Je nekoliko vešč v mu-zlki in gledališču. Ali v resnici je dobro poznal svet in človeško narav; v njem je bilo različnega znanja, a naglice preveč. Spadal je v vrsto tistih zavratniii sebič- 0619(9 vesti. Poslovilni večer letnika 189S. se bo vršil v torek, 9. t. m., ob 6. zvečer v dvorani »Del. konsumnega društva« pri Sv. Jakobu (nasproti cerkve). Na sporedu so razen burke enodejanke »Doktorja Hribarja« solopetje, deklamacije, klavirske točke itd. Po končanem sporedu domača zabava s šaljivo poŠto. Vstop prost. Blagohotni prispevki se hvaležno sprejemajo v blagodelne namene. K obilni udeležbi vabijo mladi čruovojniki. nežev, ki — da-si na videz plitvi — znajo vsemu priti blizu, vse hitro razumeti, a njim ne more nikdo blizu in jih nikdo ne razume. Navilianec je hitro pogodil, da jc Julije narav, ki se oduševlja za čisto umetnost, ali zna to svoje navdušenje iz dostojnosti tudi potajevati v sebi in ponosno in krepko odbijati vsako usiljevanje. Zato se je zdelo, da je Julija v družbi hladna vzlic teinu, da se je ljubeznjivo vedla! Vsakdo se je čudil njeni lepoti, vrlini, ali ne bolj, nego kakemu umotvoru brez srca. Grofica je zapela še nekoliko pesmi. Zabava je končala. Ljudje so sc razšlt. Mej tem, ko je Carlattijev čoln plul po velikem Kanalu, se on ni brigal za pisano vrvenje bogatih gondol, ki se je razvijala okoli njega, niti ne za mesečino, ki je sipala svoje zlato na Benetke. Zaglobil in zamislil se je, a duh njegov sc je dvigal Bog ve za čem. »Milijon bi mogel pridobiti«, ie zamr-mljal, »to je gotovo! A zakaj da ne bi pridobil? Grofica je hladna, ohola — mari pa ni sredstva, ki jo premaga? Mlada je, nima otrok, ne ljubi moža. Ni taka kakor se dozdeva. Hm — bomo videli!« (Dalje.) Bfran fl. »EpiNOST« štev. 128. V Trstu, dne 8. velikega travna 1916. Kdaj se začenja človek starati? V nekem strokovnem časopisu razpravlja mo-nakovski profesor Mulier o tem, doslej nerešenem vprašanju in pravi med drugim: Ker se do danes učenjakom ni posrečilo, da bi pozitivno ugotovili, v katerih letih začenja človek postajati star toliko v telesnem, kolikor v duševnem pogledu, se hočem nekoliko pomuditi pri tem vprašanju z zgodovinskega gledišča- Glasoviti grški učenjak in zdravnik Hipokrat je trdil, da človek postaja star šele v 70. letu svojega življenja, dočim Rimljan Varo jemlje G0. leto in so bili po njegovem predlogu v Rimu vsi možje s šestdesetim letom oproščeni in izločeni iz javnih služb. Solop trdi, da je človek v 28. letu na višku svoje telesne moči, po Aristotelu pa med 30. in 36. letom, a, kar se tiče duševnih sil, da so najbolj razvite v 50. letu. Amerikanski raziskovalec Osler trdi na podlagi svojih proučevanj, da je človek telesno najkrepkeji med 25. in 40. letom, a isto da velja tudi za duševne sposobnosti, ki da po 40. letu padajo. V dokaz za to navaja dejstvo, da vsa znameniteia odkritja in izumi prihajajo od ljudi izpod 40 let. Naj bo kakor hoče. je upadanje telesnih in duševnih sil odvisno v prvi vrsti od narave 'in individualnosti same. Vsakdo se občuti mladega, dokler more nemotjeno vršiti svoje dolžnosti. In končno, kdo med nami bi hotel odkrito priznati, da je »star?« (Nu, da je res odvisno od človeka samega in njegove naravi, od njegove telesne in duševne individuvalnosti, za to imamo dokaz v dejstvu, da je ljudi, ki že v tako-imenovani j najlepši moški dobi« postajajo ali duševni ali telesni slabiči, ali pa tudi oboino, dočim je n. pr. učenjakov, ki v sedemdesetih letih, na večeru svojega življenja ustvarjajo svoja največja in naj-2nameniteja dela. Posebno vidimo to v svetu državnikov in diplomatov, kjer niso redki slučaji, ko šele v visoki starosti prihajajo do največje moči in veljave, obranivši si popolno elasticiteto duha in telesa. Bismarck, Crispi. Moltke itd. Med njimi je ljudi, ki prekoračivši 80. leto svojega življenia, nosijo bremena težke in z veliko odgovornostjo spojene javne službe in se z mladeniško čvrstostjo bore za svoja načela in cilje.) Voikovi v Dalmaciji. »Narodnemu listu« pišejo iz Drniša, da v tamošnji okolici volkovi z vsakim dnem bolj napadajo in uničujejo živino. Tudi ljudem preti nevarnost. »Narodni list < priporoča, naj bi dobri lovci prirejali gonie na volkove in jih iztrebili. Podpisi na IV. vojno posolilo. — XXII. Ukaz. Ignac Stern K 250.000; čistilnica Olja (razen že objavlj. K 400.000) K 200.000 ; Ornstein & C. 66.400 ; Alfred Escher & C. (razen že objavilj. K 100.000), Greinitz in Feliks pl. Pollak po K 50.000; L. Haecker £ Meissner K 30.000; M. V. Bussanich K 25.000; F. Sager K 22.000; dr. Schipione pl. Sandrinelli, dr. Arnold pl. Frigyessy in dr. Gustav Pi^k po K 20.000; Julij Micolich K 15.000; dr. L. S. K 11.000; N. N., dr. Oskar Pick in N. N. po K 10.000; N. N. K 7000; dr. Teodor Escher K 6000; Lazar Cantoni, Izidor Schwartz, C. Paleogo, Anton StrfllJ, Kornelja in Domenik Bassich in Frančiška Pezmann po K 5000 ; Amalija VogI, Iv. But, Societa anonima d' installazioni ing. Ci-madori, Mauro & Ci., gen. polkovnik C. Goglia, Hug. Rudan in Franc Miotti po K 4000; Orchesirale Triestina, H. Pregel, Al. Umek, dr. Maksimilijan Brunner, N. N., dr. Karel Dompieri, N. N., M. Frankel, Franci Ferluga in židovsko društvo za vzajemno podptro po K 3000; N. N. K 2.800; M. Cumbat, Mary Staudlnger, Franc Kukovicic, dr. Ernest Germonig, dr. Jurij Nicolich (II. podpis), Jos. Simsig, H. Polacco, Adolf Schmitz, Jos. Zay, N. N., Frid. Macovez, dr. Feliks Bernardi,' tvrgka C. Fegitz, dr. A. Canestrini, Viktor Fussi, Kristjan Godina, i N. N.t Hel. Scherzinger in Rudolf Pcrenta po 2000; dr. Evgenij Cusina (mda'.jen podpis) K 1.500; Jos. Miotti, Klement Coder-! maz, Ersilija vdova Loy, P. Spadaro, P. Tarnoldi, dr. Amerik D? fiste, Iv. Vucetich -ŠtiptjUn, A. Dcnati & sinovi (II. podpis\ j Piazza & Mann, Ferdinand Ruprech, N. N., los Pizzul - Cignolo, dr. Josip Manzutto, N. N., Marija Was$elski, podadmiral H. pl. Buchta, Emanuei Haraci:h, E. Ragusin in N. N. po K 1000; Edvard Weinrich, Ana KoIl*r, Emilija Pippan, Rozina Pippan, Marija Perfoglia, N. N., Marija Zuppin in N. N. po K 500; Lidija Lusine in Edita Cautie\* po K 400; Livij Ponte (Pola) in Katarina vdova i Traversa po 300 K; Ivanka Miotti, Ana Miotti in Marija Miotti po K 250; H. Secco, Marija Chiandussi, fotograf Pinc, Adolf Obst (II. podpis) in Franc Bacich po 200 K; Sil vij pl. C astro, N. N., N. N. in N. kriz — pomnožila svoj delniški kapital za več nego tretjino, svoje rezervne fonde pa za več, nego dve tretjini. Nad 1300 milijonov kron lastnega kapitala ima danes ta desetorica bank. Tuji denarji, ki so jim na razpolago, so se y teh šestih letih skoro podvojili, so porastli za 3000 milijonov. Imajo skoraj petkrat toliko tujega denarja, kolikor svojega. Skoro osem »deluje« z osmero mest. Izkazani čisti dobiček je po-rastel skoro za eno tretjino. Vojno leto 1915 jim je prineslo skoro 110 milijonov dobička. Za finančni kapital je bilo to leto ' blagoslova, leto izvrstne žetve. Tudi tiste industrije, ki dobavljajo vojne potrebščine, ne da bi bile v tesnih zvezah i z banko, so imele v tein letu velikanske dobičke in izplačujejo visoke dividende. Tako je mogla n. pr. družba »Deutsche , Waffen und Munitionsfabriken« za leto 1915 odpisati vse troske za nove naprave, plačati davek od vojnega dobička, in vrhu tega izkazati čisti dobiček 12'4 milijona mark. Kolik je moral biti resnični čisti dobiček te družbe! To bi bil izgled iz Nemčije. Izgled iz Avstrije daje znana tovarna za orožje Škoda v Plznu. V letu 1915 je dosegla skoro 25 milijonov čistega do-I bička — devet in pol milijona več. nego i v letu 1914. Od tega čistega dobička se porabijo 3 milijoni za namene vojne oskrbe in 77 milijona za odpise, ki iznašajo z 4'3 milijona več nego v letu 1914. Vendar ostaja čisti dobiček skoro 10 milijonov kron! Delniška glavnica tega orjaškega podjetja se ima povišati za 3 milijone — na 45 milijonov. To podjetje pa spravlja v svojo odvisnost tudi druga podjetja, pri katerih mora naročati, česar potrebuje od njih. Tovarna Skoda izdeluje n. pr. težke možnarje. Za prevažanje teh potrebuje posebno konstruiranih avtomobilov, ki jih mora naročati. Da pa tudi dotično podjetje spravi v svojo odvisnost je nakupila primerno število delnic. Tako nastajajo interesne skupnosti, ki imajo v družbi z bankami silen vpliv na gospodarstvo in politiko. Industrija za oboroževanje je bila od nekdaj važen političen faktor. Vpliva na politiko v smeri, da dobiva vedno naročil. V vojni so naročila narastla v neizmernost. Ali tudi po vojni bo hotela svoje investicije za naprave med vojno čim bolje izrabljati. Vojna ustvarja v vseh deželah gospodarske velesile, katerih vzajemni interes je očiten. V tem, ko se je vršil ta zanimivi zračni boj, je krožilo nad našimi glavami drugo sovražno letalo. Opazovalec je gotovo zapazi! vrvenje okoli hiš. Saj ni čuda. Vsi smo stali zunaj in opazovali zračni boj. Naenkrat se čuje grozen pok. Bomba! A nobeden se ni zanimal zanjo. Vse je opazovalo boj trojih letal. Sele ko je minil ta, se spomnim na drugo letalo, ki je plulo že čez naše postojanke in se hotelo izogniti našima junakoma, in na prešnji ropot v bližini. Grem par korakov v hrib in že vidim gručo ljudi. Kaj je? Tu nese nekdo nekaj v rokah. Ali ni -to človeška noga? Stopim bližje k gruči in vidim v globoki luknii popolnoma razmesarjeno truplo v luži krvi, brez nog. Glava, kot da bi ležal na mrtvaškem odru. popolnoma ohranjena in nepoškodovana. Eno nogo smo dobili v bližnjem vrtu, približno sto korakov oddaljenem, drugo na nekem gnoju. Zavili smo zemeljske ostanke ubogega zemljana, čigar duša je že piula nad letali, in jih odnesli v med tem časom že izkopani grob. Na mestu je ostala luknja polna krvi. Naokoli so ležali kosi obleke nesrečnega topničarja, ki je ob tisti priliki čistil z metlo pot pred svojim podzemeljskim stanovanjem. Ni trajalo dolgo in že smo izvedeli, da je padlo sovražno letalo 20 korakov pred njihovo boino črto na tla. Skoda, ki so nam jo povzročili sovražniki, ni bila velika. V ozadju se je dvigal dim na mestu, kamor je sovražno letalo metalo bombe. A požar je bil kmalu po-gašen. Tupatam je še hotel kak letalec priti čez postojanke, a topništvo ga je zapodilo zopet na ruska tla. Popoldne smo imeli mir, le sovražnikov hudobni duh je bljuval ogenj na našo bojno črto. A to ni nič. Pravi vojak spi v tem času najslad-keje. Četovodja N.. ki je vodil naše letalo in pobil sovražnikovo, je bil bogato obdarovan in odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo. - 5 N. po 100. Iz sveta — dobičkov. Pod tem naslovom jc priobčila j Ar-fceiter-Zeitung* te dni obširen Članek, ki Vsebuje zanimivih in poučnih podatkov na podlagi bilanc raznih velikih finančnih zavodov na Dunaju. Pred vsem opozarja avtgr na važno in pomembno dejstvo, da ima masa delničarjev pri raznih velikih družbah istotako milo vpliva na porabo kapitala, kakor Branilec, ki je vložil svoj denar pri kaki ©anki ui Id le sprejema obresti od vloženega denarja. S silnimi glavnicami velikih družb razpolaga le nekoliko velikih delničarjev, ki so v najtesneji zvezi s finančnim kapitalom. V te žepe se stekaio bogati dobički, ki jih prinaša vojna kot Industrija za vojno opremo. Tu je koncentracija kapitala v malem Številu rok. Za t$ ni vojna Čas trpljenja, ampak dnevi so j, krema za brado, žlice, razua rezila, robci, mre/.ica za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke Patent Knopfe'4 in drugo prodaja JAKOL* LKV1, ulica. S. Nioolo štev. 19. (J2 razpošilja v vrečah po 50 kg deželna centrala krmil v Ljubljani Turjaški trg štev. 3. — Cena je 35 K za 100 kg. ZOBOZDRAVNIC * v Or.J.Cerutak se je preselil in ordinira seiUj v Trstu. ul. Poste veccliie 12, vogal ulice deile Poste. izfaje zofiev&rez fisMii. Hiranj;. UMETNI EOS3E. M J Prejemki prctioinliic aprovizocljska Komisije. Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodajališča od 1. aprila do inkluzivno 30. aprila 1916 naslednje prejemke: t. Iv ul. Madonna del mare K 49.38495 „ 2 v šoli na trgu Rosario K 40.543-91 „ 3 v ul. delie Poste št. H K 41.785*22 „ 4 v šoli v ul. Rossini K 24.051*46 „ 5 v ul. Bachi 8 K 37.313-31 „ 6 v ul. Acquedotto št. 38 K 25.944-15 , 7 v šoli v ul. Parini 8 K 71.584-41 , 8v šoli v ul. Donadoni K 52'952-CO „ 9 v zabavišču ul. S. Marco K 61.464-58 „ 10 v ul. Giuiia 35 K 29.386'49 „ 11 v zabavišču v Skednju K 19.553*40 „ 12 pri ,Tirolcu' Sv. M. M. Zg. K 22.455-21 ,, 13 pri Miklavcu Sv. M. M. Sp. K 13.205 20 „ 14 pri Sv. Ivanu K 19.929 50 B 15 v Roianu K 25.625*81 „ 16 v Barkovljah K 16.774-30 Skupaj K 551.934-50 Riunione Adrmtlca d! Slcurfa u Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti Škodi, povzročeni po ognju streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja poSiljatev na morju in po snhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombi nacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102-63 Stanje zavarovalne glavnicc na življenje (31. 12 1914) K 553.907.957. Odkar obstoja družba, je bilo v vseli branšali izplačano na škodah K 844.121.137 00. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važ nejših krajih Avstro-Ogrske monarhije. B B esTgsssEiarsass : NALI O U BB □ □ □□ se računajo po 4 stot. besedo. Itlastno liskane besede se računajo enkrat v®Č. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotin1*. ; Zaloga dalmatinsKeša ulnn lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu Filip Ivanišević ulica Carinila št. 13, Telefon 14-05 Prodaja na drobno in na debelo. Gostilna-Buffet v ul. Nuova št. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste. Denarni zausti In6. odd. Edinosti. )5Če sposobnega arhivarja. Ponuibe pod „Arhivar" nu 2o.'J Vino bel v Prvačini nah. a naravno ima na prodaj Go-iU rlško vinarsko društvo sedaj in v Kobdilju po zmernih ce- 133 Kupujem žaklje vsake vrste po najvišjih cenah. J. Stebel Trst, ul. Torrente 36. 175 ^tfflfOUlfOf slažboval v odvetniški pi-ij!rUjt£|flMSWy sami se takoj spiejme — Dr. Kimovec, Piaz/a Casenna 5. HIIVIII Vil m žaklje vsake Trste. Jakob Mar«joD, aUpUJtlll vi. Solit&rio it. 21 (pri mestni bol niši ci) Prva 9lcvenska trgovina. 250 Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker-lev in razprodaja na drobno in debelo Jakob P@rhayc Trst, Via deile &cc?ue št. 6 (Nasproti CaH* Centrale). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih uezer-tnih italijanskih in avstro-ocrskih vin. Qordcaux, Burgundtr, renskih vin, Mes&lht in Chianti. Runi, kenjak, razna žgania ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. izdelki 1. vrste, došii iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetja. Ceniki na zahtevo in Iranko. Razprodaja od pol Istra naprej. četrto Podpisujte m SS^kS^BIBa