Dolfiijske Novico izbnjajo vsul; řťlrl^l; ; alto : : je tu (i:iti pru/.iiik, dan pofirej. : :
Ceiiji jiiii je za ccio leto (od iipi-iia do api'ila) .'Î K, za )jo! letu l'.)() K. Narornitia za Noiiiřijo, Bosno iii driifi'c evropukc države znaša li-'iO Iv, /m Ameriko 4"5(> K. Lisi ill (»řítasi se |)hiřti.j(\jo iiaprej.
Ys« i1o|)ise, iiar<}<>iMiio ia oxnaiiilti sjirejeina tiRkarna .1. Krajec iihhI.
Jaz sem vstajenje in življenje!
Bili s« časi svetovne liiitskc vlade. Cel svet je ležal na tleh jn'ed Rimom. In pest Uiitiljaiitiv je l)ilii sti'ašna iji Železna. 5ÍUČ ])esti iti železa!
Kaj je Ijilo taki'iit življenje vredno V Nič, brez vsake cene ! Kaj jc pomenil (ilovek v 1'iniski državi? Nič! Hlmska moč jebila vse in nad vse, nad [ii avico in resnico.
Ditig ztiak te dobe je bil stralj in sovraštvo. „Naj sovi'ažijo, da se nas le bojć", to je bila vsa modrost rimskih državnikov. In Rimljani so znali to nmetiiost. Rimsko železo je bilo trdo; čutil ga jo ves svet.
Taki so bili časi, ko je stala rimska omika na v]'biincu! Rimska književnost lia višku, rimsko vojaštvo na vrliu svoje moči in usposobljenosti, rimska izobrazba zažcljeiia od sveta. In vcîular vse to ni bilo v staiHi rešiti stai'ega svela, ne pi'e-rodlLi človeške družbe. Zmešani narodi, iibegana ljudstva, brez ciljev in potov, naveličanost in gtijus nad življenjem, saino-siliiost iti brczsrčiiost, hlapčevstvo in rojstvo — to so znaki časa, v katei'etu je stopil Kristus v javnost.
Danes si težko predstavljamo, kak ve-likansk preobrat je pomenil nastop Kristusa ill njegovoga evangelija ii;t ttidanji svet.
ICristiis je ustvaril nov čas iti novega človeka. Z iijitii je dobilo človeško življenje novo sinei', novo lice in nov ztnisel. tí Kiistusotn je jioslalo življenje tudi naj-iieznatnejŠega človeka neskonCtie vrednosti.
,]az sem vstajenje in življenje, je rekel Gospod. Moj nauk, moja oseba, moje delo pomeni silo in moč, brez katere ni ne življenja, ne vstajenja! Človeška družba je vstala po Kristusu k novemu vstajenju ill življenju. Več stoletij jc to trpelo; aii jiazadtije je ztiiagala Kristusova misel : misel o Ijubeztn, o ustníljcnju, o mij'ii, o bratstvu narodov, o neskončni vrednosti človeške duše!
Devetnajst stoletij je mimilo. Cei-kev lirazniije zopet i)raznik A^stajenja, Človeštvo pa zagrinja smrtna senca. To, kai* tni do-življatiio, to jc svetovni poloiit iu pomor.
„l\Iilijoni groEmv, livade solza iu krvi"! je rekel iietnški državni kancler Bethtiiann-ItolKveg. V teb grobo vili sjíé mrtvaško spattje naši umrli junaki. V njili so pa zakopani tudi nešteti upi, nade iti sanje. V te grobove je jiotiietala vojska razti'gane medtiarodne i)ravicc in človeške pi'avice, ki so veljale za Jtiodcrni evangelij. Čudili smo se moiirijanom našega časa, ki so oznanjali nova pola napi'cdnenui človeku, danes vidimo, da je to samo počečkan papir brez vrednosti. Občudovali smo otjiiko človeštva, daties vidimo, da se je človeštvo visoko dvignilo, v.ato da je sedaj še globo-keje padlo. Vse, kar si je izuiuel človeški dull v lastno spopolnjevanje in napredek, služi danes smrti in uničevanju. Kar jc človek sezida! s slraŠnim trudom, to danes neusmiljeno podira. Nobena reč nima cene, življenje iuia pa najmanjšo.
Svetovna vojska jo segla s strašno silo v človeške misli, besede, dejanja in srca, in jjokazala Človeka v njegovi stra-luiti in največji onemoglosti.
Kje je krivda? V odpadu od krščanstva! Res je v narodili Se neizčrpljiva sila in bogastvo ki'ščanske misli iu življenja. Ali odnošajev med itosameznimi državami že davno niso uiiivnala krščanska načela, ampak meč in železo. Politika di'žav je bila osnovana na sebičnosti in brezobzir-iiosi.i, JiivSi tiijnik za neiiišku kolonije, Dernburg je nekoč dejal katoliškim ])o-slaiicom v di'Žaviiem zboru : žalibog, gospodje, „današnja država jc jiogaii"! Svetovna vojska kriči, da je bilo lo načelo medsebojnega občevanja med državami strašna zmota in zabloda, ki je pripeljala do tega grozovitega poloma.
Vojska divja naprej neitrestano in ki'vavo. Ljudje so postali že poi)olnoma lopi in bi'ezmiseltii. Vse živi tje — v endan. In kaj bi tudi človek mislil in tubtal, ko ima samo železo jnavieo do misli in besede. Trpljenje jc tako, da je bolje, da se jc preiiese, kakor pi'emišljiije!
Dve leti vojske nas je naredilo starce; in da živimo tisoč let, večjega preolmita Človeštva ne moremo dočakati, kakor jc ta, ki ga doživljamo.
V tej briizniiselnosti stoji samo ena
misel; Kaj jia bo? To je popolnoma jasno, da stare Evrope ne bo veČ, ker je ne more več biti; in že tekom vojske mora izginiti, ker drugače se bo samo sebe uničila kakor škojpijon. Nov duh mora piešiniti človeški razum in človeško voljo, duh sprave, bi'at-stva, obzirnosti in človečanstva. Ijjudje vsi bratje, bralje vsi narodi! Samo ta duli more ustaviti kri in narediti konec. Doklei' pa ne bo tega spoznanja, tudi resne volje za konec vojne ne bo. Velika zmota pa je. Če kdo misli, da bo Jiaiiovo i'azdeljena Evropa prinesla državam mir. Načinov 1'azdelitve jc mnogo in vsak bo mislil na svojega. Zlo ne tiči v zemlji, ampak v glavi.
Zdi se, da začenja svet to uvidevati. Ves svet obrača svojo oči v Rim. Tam jc edini mož, ki je ostal sredi morja sovraštva stciuer ljubezni in pravice. On, ki ni odvisen od nikogar, od nobenega zemeljskega kraljestva, glavar kraljestva nebeškega, miru in ljubezni, je jiostal središče vsega mii'ovnega gibanja, ognjišče človečanstva in izhodišče iz sedanjega jiotuora. On je edini klicar, živa vest sveta, ki ga ne preglasi gromenje topov, ne žvenketanje orožja.
Zdi se, da se povračajo oni (oliko zasmehovani časi si'cdiijega veka, v ka-tei'cm je bil papež oče narodov in krščati-, stva, razsodnik človeških sporov in zablod, île danes sodi svet, da je palača kneza miru v liimu edino pravo mesto za iipo-stavitev in ohranitev miru na zemlji. Tam stanuje edini zai'es nevtralni vladar, oČe človeštva, kt ima za ves krščanski svet gorko srce in dobro roko. Njega ne preslepi nobeno sovraštvo in nobena bujskarija, nobena zmota in nobena strast. Njemu se lic gre ne za zemljo, ne za krono, ne za slavo, ne za ponižanje, ue za nadvlado kateregakoli naroda.
Vsa modrost je t>adla : omika, človekoljubje, svoboda, sploli stvari, na katere je bil svet tako })oiiosen. Ostala je samo Večna modrost, katere glasnik je voditelj katoliške cerkve. Kako tolažljiva misel je to za nas katoličane, ko gledamo, da se rušijo vsi svetovni nazoi'i v prah in piipel in išče pieplašen svet novili potov. Stoletne zgodbe Človeškega duha — danes so črepinje in razvaline, ob katerili stoji
nemo zbegan človeški diiii. Babilonski stolp stoji razdejan. Človek ga je sam podid.
Ostal je samo fundament, na katerem stoji naša eeik(;v. Ta je iieomajan, vso drugo je poi'ušcno.
Velikanoč jc zopet tii; jiraziiik vstajenja. Skozi trpljenje in skozi giob je šel Kristus v svojo slavo. Iz grol»a je vstal. Bo li kdaj vstal svet iz gi'oba, sedanjega (jpljenja in smrti ? Gospod je naredil narode ozdravljive, pravi sv. pismo. Svet bo ostal, brez dvoma, ampak samo ob svitu Velikonočne nedelje. Velikega jutra. Velikonočnega Solnca.
Jaz sem vstajenje in življenje, pravi Gospod.
Soinčnica.
Sedanje pomanjkanje olja je spravilo tudi to rastlino na površje. Solnčiiice poznamo i)ri nas povsod, saj so dosti očitno, ne le po svoji močni rasti in po svojih močnih steblih, ampak tudi po svojem živonimenem in orjaškem cvetju.
Te rastline so pa imele pri nas do zadnjega časa čisto podrejeno vlogo. Sadile so se, ker so dajalo nekoliko tičje klaje za naše senice pozimi, nekoliko jia tudi zaradi krasnega velikega cvetja, ki ga jc lepo videti po naših njivah med ki'onijjirjem in (iiivščico.
Po drugih kraj ill so i)a soinčnice bolj cenjene rastline in se v večji meri l)ridelujejo zaradi semena, ki daje prav izvrstno, lino olje, ki se odlikuje tudi s tem, da se dolgo drži. Tako se jiridelujcjo ■soinčnice na Štajei'skem že odnekdaj zaradi olja. Sejejo jih tamkaj med krompirjem ali pa kraj tnrŠčiČnih njiv.
Na Ruskem jili sejejo cele njive in dobivajo olje, ki ga rabijo iu cenijo posebno v postnem času, tako kakor jiri nas maslo, namreč za zabelo in za močnate jedi.
Tj i sedanji sti,ski za olje jc zaraditcga prav, če posejemo tudi pri nas nekaj veČ te rastline. Po naših krajih namreč dobro uspeva in daje bogate jiridelke. Seveda ne bomo sejali celili njiv, kakoi' delajo na Ruskiiui, prav pa je, Če bomo jjotaknili nekaj vcČ semena vmes med krom[»ir ali
LISJTEIC.
P. Frančišek Ambrož, vikarij iraiičiškan. samostana v Gorici.
Pater Fi'ančišek je tudi nam dobro znan in je še v najlioljše.m spominu ju'i žiipljanib v Šmilielu, Pj'cčni itd., vsleil njegovega goj-ečega dušnega pastii-stva, ko je pomagal pied nekaj leti kot nadomestni kaplan. Tedaj bodo sledeče vrstice marsikomu v»iiodljti(hMi in dragi spominek na obče ])riljiibljenega tVančiškanskega apostola, ki je pa bil raviiot.Eiiio tudi vnet patri jot, saj je daroval v m\i svoje diilavne dùhe kot junak iti mučenik svoje življenje za Boga in Marijo, za ccsarja j,, domovino.
Pater prijor Usmi|j,;,iii, i,i..,tov v Gorici, |)ri kalerili je P. Frančišek zadnji čas prebival in opravljal svoj dnliovniški poklic, j(i pisal ljubljanskemu frančiškanskemu provincijalu nastopno sporočilo, Ivatei'o posnamemo po „Slovencu":
nS solznimi očmi Vam naznanim žalostno sporočilo, daje danes 11. aprila ob
10. uri zjutraj naŠt'ga dobi'cga p. Frančiška v njegovi celici zadela sovražna granata in ga težko ranila. Kos granate mu je ]>rel)i! jabolko v grlu, ga ranil na phičib in na rami na levi stiani iji mu odbil levi kazalec. Naš primarij di-. A\'einleelincr je prišel nemudoma in ga ukazal takoj prepeljati v divizijske bolnišnico, kjei' so ga takoj operiiali. Stanje veleč. g. p. Frančiška je zelo nevai'tio, vendar zilravniki upajo, da b[) morebiti osi al )UÍ življenju, ako ne pridejo vmes komplikacije. Sprejmite moje iskreno sožalje pri tej nepi'ičakovani nesreči, kat(>ra nas je toliko bolj zadtda, ker nam je bil veleč p, Frančišek v vsakem ozii n /vest in ljub prijatelj. Fr. Longin lloi'/tk."
Od druge strani se je pisalo: Strašna vojska je zagrabila s svojo železno roko naj[iogumnejšega nevojaka ob IVonti, Vašega dopisnika [). li'rančiška. —■ Stanoval je pri usmiljenih l>ratib v (iorici, opravljal službo angelja tolažnika bolnikom iu čč. bratom, vaioval svetišče na Sv. Gori, in pomagal ob niidetjab veleč. g. župniku v (ïrgarju. V ])ondeljek', H). t. m. se je spre-
hajal po vitu — dve gianati sta mu leteli Čez glavo in pidívarili več sob v bolnišnici. — „T'ojdite z vrta!" ga kličejo. — „Pa saj vidite, da je tam bolj nevaiuo kot Itikaj", je dejal lilailnokrvno, V toi'ek je bil zopet na vrtu do pol enajstih do-jioldne; prišel je v svojo sobo, nekaj trenutkov, že je jirižvižgala 10 cm granata od Kalvarije skozi okno in vrata neke {iraztie sobe na liodnik pred vrata p.Fi'anca, je tam eksplodirala, in prodrla v pritličje. Kosci železa pa so prebili njegova vrata in ga ob mizi i)odili na tla. (îoltanec mu je bil gladko prerezan, kos železa Še v viatu, na levi sti'ani tik ob rami velika luknja v prsi in pbičtia kost zdi'obljena; na levi 1'oki odtrgan kazalce in sredince za en člen krajši. Našel sem ga pred ope-raeřjsko sobo na hodniku v krvi —- preoblačili .so ga za operacijo. (Sjiozna! me je. „lije sem, kaj se je zgodilo, kedaj je bilo to?" Vse je brž razumel. „Ne inoi-em se spovedati." Ki'i mu je vrela iz ust. Mirno in zastoiuio je z uKsnoj obudil kesatije in spi'cmljal podelitev sv. poslednjega olja ter
papežev blago.slov. Prišel je njegov sobi-at P. Aleksander iz Kostanjevice, ni ga več ])oznal. P]'e])eljali so ga v žensko bolnico. Bog nam ga ohrani i)ri življenju! Priporočamo ga v molitev.
*
Jn že je mitev slovenski junak, frančiškan P. b'rančišek! — Vojtiî supei'ijorat sporoča tclegralično naznanilo, da je P. Eran-čišeli Ambrož, svetogorski vikarij, za ranami, ki mn jili je povzročila sovražna granata, umrl.
Padel je kot junak na bojnem polju v najlepši službi, kot <luhovfii tolužnik v hiši krščanske Ijulieznl-bolniŠnici Usmiljenih bratov v (ioi'ici, kjei' je tolažil kot angel t{)lažbe uboge trpine.
On je tretja žrtev-duhovnikov, ki so neustrašeno ostali pri vei'iiikib, kot dobri
pastirji pri svojih ovčícali.
*
Rojen je bil dne decembra 187-4. v Šmai'tneni pri Kranju, V frančiškanski red je sloiiil (îne li5. avgusta lSy-l; v
pa kraj tuťšřiciiili iijîv in Če bomo posnemali vtiiiii poyltítlu S[)()(ljije ŠtajiTCG. Manjše liroatoro ali posamezne gi inie pa leliku tudi letos eeziiiiez nasadimo s solnčnico, čc so ti |)rostoi'i dosti vgiiojcni, in sicer na tak način, da podtaknemo seme (po tri zrna) v vrste, ki naj so GO cm narazen in v vratali saniiîi pa po 50 cni. Med krompirjem sc potakfie seme po več metrov narazen, tako kakor visoki iižol, da ni nobene škode za poznejši pridelek krompiija.
Glede soliičnic je pripomniti, da potrebujejo mnogo gnojilne moči v zemlji, kar je povsem naravno, če pomislimo, kako mogočno ae te I'astline ra^ivijajo. Zaraditega jih tudi sejeitio med okoiiavino. Če aejenio pa solnenice na posebnih pro-stoi'ili, jim nioi'amo dobi'o pognojiti.
Pri solněiiicab razlo0.ujetiio veliko vrst, tinli take, ki se pridelujejo na vi tovib kot lepotične rastline. Med soliiČnieansi, ki sc sejejo ))o njivah zai'adi semena, razločujemo na splošno dve vrsti, eno, ki nastavi vrli stebla etio samo veliko rožo in drugo, ki dela razrašČeiia stebla iii napravlja po več manjših rož. Bolj cenjena za iias je prva vi"sta z eim samo veliko rožo.
Solnčniee so občutljive proti mrazu, zato jih sejeino koncem a)»nla in meseca maja. Pri samo čisti setvi solnćnic potiebu-jeino zaoral zemlje povprek 181 semena.
Solninice jo obilelovati tako, kakoi' okopavino. Po dvakrat jiii moramo okopati in nazadnje še osuti tako kakor kroin))ir ali turščico.
Ko so rastline zrele, da se spravijo, jim je poi'ezali gîave, ki naj se spi'avijo jiod sti'ftho na zračni prostor, da se tam dodo-brega posuše. Nato se seme z roko orobka ali pa tudi na rokah omlati. Roîirman.
K tenui s))isn pripomnitno, da jc ravnateljstvo ogrskih državnih železnic sklenilo podpi'eti pridelovanje rastlinskega olja. V ta namen je zapovedalo, da se nasade solnčniee ob vseh progah državnih železnic. Sailili jjh bodo železniški Čuvaji in prožni nadzorniki. Ti nasadi bodo dol^i 8000 kilometrov ter bodo najdaljši nasadi solnčnic na svetu.
Sredstva proti slani
Kar je bilo po izvanredno gorkeni vriimeini meseca marca pričakovati sc je zgodilo. Prva spomladna nevihta jjrincsla je, kakor vedno, Imdo ohlajenje zi'aka in posbidica tega je bila stana po nižjih legali Dolenjske.
Najraje nastane slana na Dolenjskem takral, kadar vsled mrzlega vetra, bui'je in dežja, višje iii'ibc (Kum, Goi'jance, Kočevske hribe itd.) [lobeii sneg.
Ob stiegu na hi'ibih se zi'ak oliladi, in kei' je mrzel zrak težji od goikega, se steka v dolino. Kei' nizke lege poleg tega tudi več goi'kote izžarevajo kakoi' višjo, zalo slana najbolj škoduje v nizkih,
Vstajenja dan.
Zelenje kiije širni svet, pomlad pripenja cvet na cvet. Kiilatcev zboi' glasno pojoč oznanja nani veliko noč.
Dopolnjen je obljubi; čas, Zveličar šel je v smrt za nas, UeŠenja delo je končal, premagal smrt, iz groba vstal.
Zato pa svet tako krasan proslavlja zdaj vstajenja dan in milih ptičie sto in sto pošilja hvalnice v nebo,
Vsf-ajenja dan! vstajenja dan! oilmeva naj Čez hrib in plan. Haduj se ves človeški rod! od smrti vsial je naš Gospod.
Ni smrti več, Življt;nje zgolj, potiilad življenja jc simbol . . . Pomlad in božji grob odprt si<a znak življenja, — kje si smrt?
Ne, smrti ni na svetu več, ž njo glavni vir gorja je preč ... Kdo neki ne bi zdaj vesel glasno ne vriskal in ne pel? —
„Ha, ha!" se situ't zakrohota. „Kje neki konec je gorja? .lunakov močnih sto in sto na mali mi pade pod koso!"
O, joj! í!e vidim boj strašan. Ni mai' ljudem vstajenja dan , , , Řc bulj kot prej nemila smrt čez nas razlita je svoj si'd.
Zakaj li nam sovražni meč vsiljuje boj tako besneč? Oh, čujte v mestiii in vaseli, ta boj zakrivil je naŠ greh!
A^stajenja dan! vstajenja dan! odmeva naj čez hrib in jdaii : Iz grehov spanja vstaui vsak! to dalo nam bo mir sladak.
Potem i)a smi't ne bo več smrt, to ])riča grob, ki zdaj odpi't izbuja v si'cih tisoč ]iad, da večna vzide nam pomlad.
Potem, ko Stvarnik vseh svetov pozval bo mrtve iz grobov, nad vse vesel, nad vse krasan, vstajenja našega bo dan.
Br. Gervazij.
mašnika jc bil ])osvcčen 30. oktobi'a 1898. Deloval je v raznih samostanili kot priden katehet. in goreč spovednik. Zadnja leta je preživel na Sv. Gori, kjer je živel sredi sovražnega ognja. Ni se bal granat, ne šraimelov in vst.rajal bi bil še na svetem kraju, ko bi sovi'ažnik iie bil večkrat sjjioti poiušil i)rostor, ki si ga je bil za stanovanje z mnogim trudom iiripravil.
i\Iiiostno podobo svetogorske Matere Božje jc rešil najprej in jo z vojaškim avtomobilom pi'Cpeljal v Jjjubijano. Kar je mogel rešiti na Sv. Gori, jc rešil. Sestavil je skrbno inventai- vseh reči, katei'e so vojaki poiabili od lastnine svetogor-skega samostana, iii ga nesel osebno vi.šjcmu poveljniku. Upal je, da se mu bo jjosrečilo Še mnogo storiti za Sv. Goio, i»a snii't je pretrgala nit še tako mladega življenja in, upamo, dušo blagega junaškega patra peljala k Mariji v nebesa. —
zlasti proti vzhod u ali severovzhod u obrnjenih legah, ki so že zai'aditcga bolj mrzle, keV so izpostavljene mrzlim vetrom.
Proti slani leliko rabimo vsa prej navedena sredstva. Najboljše sredstvo proti njej je pa tam, kjer se da izvesti, kajenj e.
Pri nas pa je mnogo ljudi, ki mislijo, da je ti'eba v vitiogi'adih kuriti, ne kaditi in tako smo na pr. videli pri zadnji slani v Trški goi'i goreti na nc-katei'ih krajih prave ki'esove,
To je seveda napačno. Tako veliki ognji trte lahko bolj poškodujejo kot koristijo, ohranijo i)a k večjemu le one ďte, ki stoje jirav l)lizo, druge pa jiozebejo. ■ Da prepi-ečimo slano je ti'eba kaditi ne pa kuriti, zato naj bi se ]'abil vedno le prvi, pravilni iz raz.
Kajenje ima namen, da se najiravi nad trtami in med njimi gost dim, ki jih brani nalik gosti megli pred naglim in močnim izžai'evanjeni gorkotc. Zato učinkuje kajenje le ob tihem, brezvelrnem vremcnii, ko toplina ne jiade dosti pod 2" (to je pod nido), ne more pa koi'istiti pri hudem zimskem mrazu, zlasti nc ob Imi'ji in snegu.
S kajenjem se mora pričeti še ponoči, dokler toplina še nc pade dosti pod + R (to jc nad ničlo) in se mora nadaljevati tudi nekaj Časa po solnčnem vzlmdu proti naglemu segrevanju trt po solnčnih žai'kih. D i m i m a torej nalogo, da nadomesti meglo, ki jc v h la d n i li spo m I ad n i h nočeh najboljše sredstvo proti slani.
Da se doseže povoljen uspeh jtrl kajenju jtroti slani, je treba zlasti dvojega, in sicei' dobre organizacije in discipline udehiženih vinogradnikov in pravilnega izvrševanja kajenja.
Kar se prve zadeve tiče, moi'am omeniti, da posameznik, ali le maloštevilna udeležba pri tem delu nič ne izda. Treba jc, da se kajenja udeleže vsi vinogradniki dotične vinske gorice ali vsled enake lege skiijiaj sjiadajočega ozemlja.
Na Nižjem Avsti-ijskem in na Nemškem, kjer so vinogradniki v to svrho piimcrno organizii'ani, imajo celo posebna slano-branibtia društva, podobiui našim gasilnim društvom.
'J^e slanobrambc jioslujejo tako-le: S pomočjo psihometra, to je priiuave, ki obstoji i/, dveh toplomerov, <;nega suhega in eiKiga mokrega (pi iporočam ]\Iai'eschev slanonier, ki se dobiva pri tvrdki 11. Kapcller na Dunaju V/l, Fratizensgasse 1 ;i), se da že na predvečei' dognati, ali bo priliodnjega dne slana ali nc, oziroma, ali je nevarnost, da slana lahko nastane. ICadar načelstvo slanobrambnega društva vidi, da jc ne-
vartiost slane, obvesti o tem svoje ;ide. S sfrelom, z zvonenjem ali bobruinjem se da ponoči znamenje za pričetek poslovanja. Slanobrambovei odidejo, preski'bljeni s potrebnim orodjem in snovmi, lui mesto, kje)' se razpostavijo na določena mesta. Tam navadno najpi'ej izkopljejo majhne jamice, kjer |»ri|iravÍjo snovi za kajenje (katran, šoto itd.)
Na dano drugo znamenje pričnejo s kajenjem, ki ga toliko časa vzdržujejo, dokler se zopet z dogovorjenim znamenjem ne odpokličejo.
Glavna načela pii zvrševanju kajenja so naslednja:
S kajenjem se pi'ične, kadar pade v tilii jasni noči kmalu po polnoči toplina na+l^Odo +2'0 (to jc nad ničlo.) Kadi se pa toliko Časa, dokler po solnřnem vzhodu zračna toplina uc doseže zopet -hI" C do -\-2Hl Če je trta malo ozebla, se kadi še dlje, da se zabrani naglo segrevanje jio solnčnih žarkih.
Ognji se napravijo v i'azdalji lt> do 20 m v 100 do 200 m oddaljenih črtah. Ta razdalja je pa odvisna od lege vinogradov, od potov, ki se na njih navadno kuri, dalje od tega, od ktere strani sapa vleče itil.
Za kajenje se raldjo snovi, ki le počasi gore in močno kade, na pi'. katran, snii-ečje, itd. Na ogenj se meče mokro listje, gnoj, mah, vejevje itd., vse le s tem name n o m , d a s C dela gost težak d i m , ki se v I e g a med trte in se n e d v 1 g a kvišku.
Ùe je kajenje splošno, to se liravi, če se ga poprimcjo vsi vinogradniki in ga vestno in m a i'l j i v o z v l'âujejo, potem prinese navadno zelo zadovolji v uspe h. Znani so slučaji, ko je toplina tekom noči padla na 2*^ pod ničlo in so se s kajenjem vendar vinogradi obvarovali pred pozebo.
Naj bi se tega sredstva posluževali pri nas vinogradniki i)ovsod tam, kjer jim jireti nevarnost, da jim slana uniči letino, kajti z i-azmeroma majhnimi stroški se lehko ubranijo velike Škode. Povsod tam, kjer bi se hoteli vinogradniki oiga-nizirati v slanobrambna društva, je pisec tega spisa pi'ipravljen, da jih natančno pouči in izveŽba v vsem,
Vkljub kajenju se pa večkrat lehko zgodi, da tile tu )>a tam malo ozebcjo in so take, kakor bi bile opaljene. V resnici nastane pri [lozebi izsn-šenje nekaterih listovih tkanin, ker jim mraz odtegne vodo, Oe ima list priliko, da se voda v njem zojjet polagoma o d ta j a in da jo listne slanice zopet lahko po-
srebajo, Je škoda po mrazu seveda veliko manjša, kakor čc se uirzii trtiii deli naglo odtajajo.
Zato se ne sme, kakoi' je bilo žc rečeno, s kajenjem prehitro prenehati, temveč se nadaljuje toliko časa, da se tajanje Ic polagoma vrŠi, kar bi solnČni žaiki preprečili. Iz enakega vzroka se od unmgih strani tudi piiporoČa, da se ozebhs trte pri nastalem tiijanjn z vodo poškrope. Zanimivo, jc, kar mi je v tem oziiu sporočil preprost kmečki vinogradnik s Štajerskega. Gospoil JlatevŽ Tui iišek iz Šešic, p. Sv. 1'avol pri Preboldu, mi je nauireč med diugiin pisal: Oprostite, gospod nadzornik, d a si kot jireprost vinogradnik dovoljujem Vas na nekaj opozoi'iti, kar Vas bo gotovo zanimalo. Oe nastane majnika meseca suli mraz, slana, tako da trte malo pozebejo, zelo koristi, da se takrat, ko gre mraz že nazaj (kadar se prične tajati), poškrope z mi'zlo vodo, kar smo pi'i nas izkusili.
Dokler zmrzuje, se nesme Ški'opiti; to bi bilo jako napačno in bi še bolj Škodilo. Saj se na toplomeru itak vidi, kdaj mraz ponehuje (namreč, kadar kaže toplomer, viseČ Va m nad zemljo ]iad O"), in takrat je ti'eba začeti s ški'opljcnjeni. Neki vinogradnik je jiri nas pi'ezgodaj začel škropiti, pa mu je trtjc še bolj po-zeblo, njegovemu sosedu pa, ki je škropil v juavcm času, jc ostalo ti tjc iiopolnoma sveže, samo dve brajdi, ki jih je pustil neŠkro)djeni, sta mu zmrznili.
Zato naj bi imel vsak vinogradnik V času slane tudi vodo pripravljeno, da lehko hitro ški'opi, ko pride Čas. Tam, kjer solnce vinograd najprej obsije, je treba iiajpi'ej začeli in hitro delati. Kdor bo več poškropil, bo več ohranil pred pozebo.	B. Skalický.
Umrlemu kon^re^aiiistu v spomin!
Kjcfiov prijatelj in bošoIoc.
Kolikor bolj se je začela prebujati in na novo oživljati cela narava, tem hujše ga je mučila neozdravljiva bolezen in vidno je pešala in ginila njegova živ-Ijenska moč. Že za zadnjih mesecev njegovega dijaškega življenja so se pokazali usodepolni znaki hude bolezni. Na obrazu, ki je zelo pobledel in usahnil, se je videl izraz trpljenja. Glasno Čitanje ali govorjenje ga je zelo zmučilo in zmanjkovalo imi je sape. Hodil je sicer še v šolo in opravljal druge stanovske dolžnosti, ali vsako delo ga je hitro utrudilo. Zahrepenel je po počitku ... Z namenom, da se okre[íÍ, je šel lansko leto o veliki noči domov — lia ni ga bilo več nazaj. V svoji rodni vasici, na Krasnem vrhu pri Hadovici, je jirebil še nadaljuo dobo svojega ki'atkega življenja. NiČ mu niso pomagala razna zdravila, nic sveži zrak zdravega belokranjskega jiodnebja. Strasna bolezen ga je vedno bolj in bolj sušila in hiral je dan za dnevom. Vedno žalostncjša poročila o njegovi bolezni so prihajala k nam. ICar dobi njegov ožji rojak pismo, ki je naznanilo, da ga je Bog že otel zemeljskega tridjenja. Dne 28. sušca t, 1. je izdihnil Franc Janžekovič bivši i)etošolec na novomeški gi.mnaziji svojo plemenito dušo. Kakor smrtonosna pusica je prešinila ta novica moje srce in polotila se me je tolika žalost, kakor da mi je umrl lastni brat. Bil je pač moj pravi piijatelj. Moja želja je bila izpolniti mu zadnjo ljubav, spremljali ga namreč na njegovi zadnji zemeljski poti. In ta se mi je uresničila. Pod vodstvom gosp. jji'of. dl'. Gorjanca je pohitelo nekaj sošolcev umrlega na njegov pogreb in z veseljem sem se jim pridružil. Dolga je jKit iz Novega mesta v Belo krajino — šli smo namreč peš. Ali meni se ni zdela ... Ob spominu na dragega prijatelja, ki sem mu mogel podali le še en dokaz svoje udanosti, so mi postajale utrujene noge zopet kreiikcjše in hitro so ostajali za
nami skaloviti griči, zeleni traviiilci in bele vasice. Skoraj smo dospeli v Radovico ...
Di'iigi (lan ob 7. iii-i zjntiaj je i)i'išel sprevod iz Krasnega vrha . . . Lepo iii ganljivo oluineiti ju bilo videli pi'ecejŠuo število Belokraiijit; v njiliovi narodni noši, nedolžne deld'ce kot tovarišiee v snežno-beliii oblin'iiliii in 7, vetici na glavi 1er lulaiJoiiiči in dekleta s svojimi liandeiami, Gosp. prot. (Ir. Gorjanca je tako ganila priprosiost in skromna ponižnost spfcvoda, da se jo izi'a/jt, da inn bo ostal ta pri/oi-v prijetnejšem spominu, kakor pa z največjim pompom in dragocenostjo opravljeni pogrebi, ki jib jo videi po mestih. Sprevod je sel v cerkev, kjer se je darovala zadnja maša za umilega olt njegovi tdesin' nav-zoi^.tiosti. Kajti njegova (hiŠa je tedaj že tiživaUi zasluženo plačilo. Na si'edi cerkve v rakvi jo po(^-ivalo njegovo truplo, na 'levo v klopi pa je klečala mati in sestre umrlega in vroče molitve so kipele iz njih si'c za dragega sina oziroma hrata. l'o maši so prejele vse in razen njih Še nekaj njiliovili sorodnio sv. oldmjilo. Posnemanja vredna navada iti lep znak njih jiobožnosti. Kmalu je minila maša in ob žalosinem doiienju zvonov smo spi-einljaii rajnega na pokopališče. Skoraj je bila spuSč(!na rakev v gi'ob in težke giude, ki so se sipale nanjo so i)0VZi'0ČÍle tako pretresljivo bobnenje, da so se mnogetiiii ])oi'osile oči, pri misli na konec zemeljskega življenja.
Utihnile so iievke in z njimi žalostni glasovi pesmi „Tilagof mu . . in besedo je povzel g. prof. dr. Oorjanc. „iJfagi mi France!" je nagovoril rajnega in že pri leli samih hesedah so se i)orosile oči očelu in inatei'i íniirlega. Imenoval ga je vzoi-iicga dijaka, ki je ljuhii Boga in domovino, jtosehno pa še svojo ožjo domovino lepo Belokrajiuo. V jedernaiih stavkih je orisal njegovo kratko toda krepostno življenje in tako jjotolažil žalostne starise. Po končanem govoru so začeli ljudje za-])UŠČati pokopališče in mnogi izmed njih si je otíral solze ganutja .. .
In tako si ostal sam lui pokopališču V — Ta kaj pravim ostal si sam! Dal si zendji samo to, kar je njenega, to je telo, ki je zapisano smrti in s tem minljivosti, tvoj duh pa živi in bo živel vekomaj ter užival sad svojega življenskega hrepenenja. In katero je bilo to hrepenenje V Biio je teženje po stalni sreči — po večnem veličanju. In za to si sc V Življenju tudi poti'iidil. Bil si mladenič pravega katoliškega prei)i'iča!ija, katerega te ni bilo pred nikomur sram priznati, kajti bil si neustrašen. Kot nd Jlarijine družhe si se vestno ravnal po njenih pravilih tako, da si vzgled pravega kongroganista. Bil si tih in resen, inalo besed si izjjregovoril, ki ne bi imele pametnoga j)otnena, kakor bi se ravnal jio modremu izreku : „Premisli, kaj govoriš, ker od vsake besede boš dajal odgovor!«
Ne zdi se jni čudno, kar so mi rekli tvoji stariši, kako vdano nami'eč da si trpel hude Ijolezenske muke, dobrovedoč, da si neozdravljivo bolan, ker poznal si vrednost zemeljskega življenja, iloc za poti-pljenje in vdanost pa ti jc podelil Oni, ki je pj-enašal strašne bolečine z neskončno potrpežljivostjo. Kajti ljubil si ga in izpolnjeval njegove zapovedi, zato te Vsemogočni tudi ob iiEijtežavnejših trenutkih tvojega zemeljskega trpljenja ni zapusti!, ampak ti je pomagal in zvesto stal ob strani. Ljubil si tudi Ono, katere otroka si se štel in ji jiad pet let zvesto shižil, kajti vedel si, da njena priitrošnja največ prijiomore pri Bogu. In, kei- si ljubil Njega, ki jc pot, resnica in življenje, in njegovo najčistejšo mater JJarijo, se ti ]-es ni bilo treba bali smi'ti, ker si vedel, da boš po tej užival pi'a-viČuo idačilo . . .
Naj zemlju ti telo pokriva,
Tvoj dull pa VÛÛ110 srečo vživa,
ker Vanj si upal, se ga bal,
ki ti jc živtieiye dal . . .
Cenjeni naročniki!
Med tem, ko Vam želimo od srca milcstipolne velikonočne praznike, Vas prav vljudno prosimo, blagovolite izspolniti vposlane položnice sedaj ob praznikih, ko imate nekoliko več časa, in pošljite nam Še ostalo naročnino na Dol. Novice. Tudi imate sedaj več prilike, pridobiti saj enega novega naročnika. Lepo Vas prosimo za to prijaznost, da se tako čimbolj razširi naŠ lisi, da mu bodemo zamogli sčasoma vsebino pomnožiti. Posebno one kraje prosimo za izvršitev dane obljube, ki so zahtevali, da naj list izhaja ob četrtkih v svrho več naročnikov. Mi smo uslišali Vaše želje, prosimo, uslišite tudi sedaj Vi naše. Poshjžujte se lepih prilik nedelj in praznikov in agitirajte vsepovsod za razširjanje prepo-trebnih Dol. Novic!
DomaČe in tuje novice.
Izpremembe pri deželnih vladah. Sedanji kranjski deželni pi'edsednik eksceleiica baron Schwarz stopi v i)okoj; prošnjo za vpokojitev je že vložil. Na njegovo mesto pi'ide grof Henrik Atteins, sedanji podiiiedsednik ces. naitiestništva v Ti'.stu, ki je bi! svojčas okrajni glavar v Go]'ici in Celju, Namestnik dež. predsednika dvorni svetnik li. udoii' grof C li 0-l'insky je imenovan za sekcijsk(;ga šefa v notranjem ministrstvu, na njegovo mesto k kranjski deželni vladi piide, za dvftrnega svetnika vitez J^aschan. Na Attemsovo mesto v '1'rst pride Friess-Skenetov sodelovalen s Korošlieg'a, pl. Lobtitayer. A' (Ju-lovec pi'ide na Lohinayerjevo mesto za podpredsednika baron Ileiii'ingci', sedaj vojaški referent jtri tržaškem namestništvii.
IV. vojno posojilo je razpisano in se začne s 17. aprilom in se zaključi v pon-deljek 15. maja ob 1 ii. ui'i. Sveta dolžnost je, da dá vsak po svoji moći državi sredstva, ki jih poti'ebuje za izspohiitev svojih velikili nalog. Podpisujte tedaj brez izjeitie četrto vojno posojilo ter pripomagajte, da 1)0 uspeh četrtega vojnega posojila se daleč uadkrilil prešnja tri posojila. Razvijajte v krogu svojih tovarišev in prijateljev čim živahnejšo agitacijo za podpisovanje četrtega vojnega iiosojila!
Pomanjkanje mleka. Po celi Avsti iji se občutno jiozna veliko iionunijkanje tnleka. Tudi pri nas je v zadnjem Času tako l)adla množina mleka, da ga skoiaj nI dobiti niti za otroke. Vsa živila imajo tako visoko ceno, da si jih revnejši sloji nabavijo le s težavo ter si svojo vsakdanjo hrano nadomeščajo z mlekom, ki jc v primeri z drugimi živili iztlatno ceno. Ako odpade še mleko — edina in glavna brana revnejšega ljudstva in posebno otrok, bi imele te občutljive posledice kakor različne bolezni, pri otrocih zaostalo rast, — posledice, katero hi znal čutiti eel rod. Že danes opazujemo pri otrocih na ulici kako so biedi in iipadeni, temn je glavni vzi'ok slaba in malotečtia pi'chrana, Hoižnost vsakega kmetovalca je, da krmi ki'ave kar nmgoče dobro in sUibi, da in ide dovolj mleka tia trg. Seveda je za kmetovalca težko po eni sti'ani oddali velike množine krme vojaščini, po drugi stiaiii pa zah(.evati od njega, da pri tem pomanjkanju sena dobro krmi tiudzno luave. Deželni odbor je nsfatiovil posebno eentralo, da bi po.-^kibovala tečmi kiniila kitietovalceni in ta jc tudi })ričela že poslovati. Zato pi iporočamo vsem, naj poi/kusijo kj-miti svojo molzno in vozno živitio s temi krmili, ki so zelo redilna in vplivajo na veliko mlečnost živine.
Prebiranje -18 letnikov. Prebiranje v letu 1898 rojenih črnovojnikov za politični okraj Rudolfovo se vrši dne 1., 2. in 11 m a j a 1.1. v uradnem poslopju c. ki', okrajnega glavarstva v liudollbvem in sicei' pridejo na vrsto dne L maja o!>činc: Un-dolfovo, S[niliel-Sto])iče, l'i-ečna in Toplice. One maja občine: (loi. 1'olje. lîida cerkev, Mii'tm))eČ, Oi'ehovîca, lîrusnice, Št. i'cler, OermoSnjice, Poljane, Doberniče in Selo j>. Šu/idieiku. J>ne 3. maja ohčinc; A^el. Loka, .\nibi'us, Ajtiovec, Dvor, Smuka, Zagindec, Žužembei k, Mirna in Ti'ebnje. — Posebno se opozai'ja na to, da se i)rične prebiranje že ob 7. uri zjutraj in da môi'ajo biti Črnovojniki ob tej uri na lici mesta že zbrani. Tega ukrepa se je natančno držati. Pregledovanje se vrši po občinah. Vsak Črnovojnik mora biti po-Ijolnoma trezen in po celem životu čisto umit. Y bližini kraja pregledovanja in v pregledovalnih sobah moi'a vladati popolen mir. Prestopki se liodo ostro kaznovali.
Cerkveno. Duhovne vaje za ginuia-zijce je vodil v tukajšnji fi'ančiškanskl cerkvi misijonar jtreč. g. pater Grampovčan. Upamo, da bodo Jijcgove goreče besede ostale v trajnem spominu v mladih dijaških si'cih. — V kapiteljski cerkvi pa je imel nemške konference preČ. g. pater Al. Folie, dntžbe dezusove iz Ljubljane. Njegovi temeljiti govori o trpljenju Kristusovem so globoko upljivali na poslušalce in bodo gotovo rodili tisočeri sad. Udeležba je bila livalevredno dobra.
Inštaliran je bil 13. aprila v ljubljanski stoltiici na t'odellijev kanonikat preč. g. dr. Franc K i m o vec, stolni kaplan in korni vikar v Ljubljani,
Imenovan je stolnim kanonikom v Zagrebu veleč. g.-laidio B a r I e, ravnatelj nadbiskiipijske pisarne. Gospod kanonik je sin občespoštovano rodbine gosp. Harle-ta, nadučitelja v p. v Šmiiielu jiri Novem mestu.
Odlikovan Novomeščan. Gosp. doktor Ervin Rlurgel, C, kr. asistenční zdravnik ])ii C. ki-, trdnjiivski bolnici 111 v Mostaru prejel je dne ;U. aprila častni znak II, razreda z vojno dekoracijo od Rdečega križa. Sedaj je jia Nj. Veličanstvo, pi-esvetli cesar istemu podelil zlat zaslužni križec s krono na traku hraluwtne svetinje. Našeitiu rojaku, kcgega prsi dičijo tako lepi odlikovanji, iskreno Castitanio!
Odlikovanje, iironasto brabi-ostno svetinjo v priznanje Itrabi'ega obnašanja preti sovražnikom podelilo je c, in kr. 7. armadno poveljstvo rezervnemu vojaku pri trenu C. in kr. pehotnega div. sanitnega zavoda št, t). .Matiji Mnl)y. (lastitamo!
Oddaja modre galice po novomeški kmetijski podružnici seje deloma že zvršila, V pondeljek 1. tiiaja se ima oddajati galica še nai'očnikoin iz Novegamesta in iz občine Ř m i h e 1 - S to p i če in sieer se bo oddajala zopet le v i)otoviéin"h množinaii, tako da jo bodo imeli dosti za prvo potrebo, Otldajalo se bo na ilrobno, kar bo povzročilo podružnici toliko deta, da je treba posamezne naročitve že par dni jirej pripraviti ozii'oma natehtati, da jili bo mogoče v ])ondcljek 1, maja sjirol.i oddajati doSliin vinogradnikom. V množinah do 5 kg se bo oddajala galica v papiinatib zavitkih, kdor jo ima pa kaj več dobiti, mora pa v torek po jiraznikib t, j. 23. aprila prinesti vrečo in jo izročiti g, iíaniču v Noveinmestu, ki bo sjjrejcmal vreče tega dne od 8. do 12, dopolndne pri g, Košaku, gostilničaiju v Noveminestu. Xa vsaki vreči naj l)o imtrebna vrvica in na-liisano ime, da bo doldl vsak svojo vi'cčo nazaj, lûloi' želi dobiti oljenem tudi naio-čeni galun, nuu'a tudi za galun piimísti posebno vrečo. Kdor izmed naročnikov ne bo prinesel v torek 25. a)iriia potrebnili vreč za množine, ki značijo čez ó kg. ne bo mogei ilobiti L maja potreimc galice, ne gahina.
Semenska koruza. Posestnike, ki želé kupiti semen.ske koiiize, opozarjaiifo, da se dobi )>ri vojnožitnem komisijonarju pri g. J. Kobe-tu v Uudolfovein, kjer naj se zglasijo.
Umrla je v Čadrežah 12. ajirila Neža Ki'amar v 25. letu svoje dobe. .letika ji je preti-gala nit mladega življenja. Po-kojiana je biUi na pokopališču v Gi'adiščn ob navzočnosti mnogo občinstva. Bila je večkrat, previdi'ua s sv. zakramenti. Svojo mučno bolezen je prenašala zelo udana v voljo božjo. Zapušča žalujočega moža ter dvoje nedoraslih oti'očičev. Sreča v nesi'eči je, da je prišel mož ravno na dopusi od vojakov. Pokojnica jc bila mirnega značaja ter ljubeznjiva sojii'oga in dobra mati. Naj počiva v miiu blaga duša!
Umrla je v Ljubljani gospa Marija Gi'ebenc roj. Kos, vdova c. kr. davčnega naduju'avitelja. Pokojna je rodom Novo-meščanka iz ugledne ]Co.sovc rodbine. — Naj počiva v mii'u!
Nabiralo se bo na velikonočni pondeljek po vseh cerkvah na Kranjskem za goriške beguncc, ki so morali zai)ustiti svoje domove. Pokažimo v dejanju, da znamo ceniti njiliove žrtve za našo skupno domovino. Kdor bi se iz kakršnegakoli vzroka ne mogel udeležiti dai'ovanja, naj pošlje svoj dar na posredovalnico za go-1'iške begunce, katero iniamo tudi v Novem mestu.
Vesele velikonočne praznike želé vsem novomeškim znancem in prijateljem z bojnih poljan: Ivani'esar, IvvasFerd., Zupane Jaka.
Vesela aleluja! A'scm Dolenjcem in Dolenjkam želimo vesele in srečne velikonočne praznike iz soške fronte ter vse l)risrčnopozdi'avljamo. NadlovecAlHrovat, ])odlovca Jože Prelesnik in Jožef Kadunc, lovec Janez àmajdek in patrolovodja Sinmn Kitek, V, poŠta št, 220, dne H. aprila ItHfí.
Vojni pregled.
Laško iMtJiSee. — 10, aprila sc uradno poroča Dunaju: Sovražno topništvo je obstreljevalo na Goriškem kraje zii našo bojno črto. Pri Loúnika so uničili na,M topovi neko Oapronijevo letalo. Običajni topniški boji na ostaiili hojnili črtali trajajo da^e. — Uradno poroi';ilo dne 12. a|>rila javlja, da trajajo v posanieziiili odsekih bojne črte živahnejši topniški boji datje, l'ri llivi, kjer so je ustalil sovražuik v nekaterih naprej potisnjenih jarkih In za nekim obrambnim zidom južno od Spe-rOLP, smo ga zopet preg-nali iz to postojanke, — Uradno poročilo 14, aprila javlja: Na Mrzlem vrhu so ao naše čete polastilo neke predpostojanke in odbile ponovno protinapade z velikimi izgubami za Italijane, Sovražne predpostojanke pri Bovcu in 1'ontabvi jc krepko otistreljevalo naše topništvo. — Xa tirolski bojni crtl jo pričel napadati sovražnik na več mestih, V odseku Liigana smo ga odbili. Obramben zid južno od Sperone, kjer je sovražnik poizkušal se polastiti naših postojank na vi.šinnli, smo ga odbili. Izpraznili smo danes ponoči obramben zid južno od Sperone in so ustalili v najbližji postojanki, — Dne la, aprila se uradno jioroča: Kad Trstom sta krožila dva sovražna letalca, ki sta z metanjem bomb ubila dve civilni osebi, 5 pa ranila. Naša letala so prepodila sovrnžna letalca do Gradoža in nato z bombami zadela neko italijansko torpedovko,
liiisko bojište. —Iz ČriLovic poročajo, da se v nesaral)iji pripravljajo velike vojaške akcije liusije, katera hoče najbrže šc enkrat poskusiti bojno svečo ob Imkovinski fronti, l*ri tem jo podpirati Japonska, katera jc dobavila težke topove in Francoska, ki je dala na razpolago častnike-inženirje, llusko višjo poveljstvo je menda še vedno mnenja, da se avstrijska fronta v Bukovini lahko prodre. — Nemško iiradno poročilo javlja dne 12, aprila, da so Konici odbili pri Garbunovki (severovzhodno od Dvinska) niske ponočne najiade. ki jih je izvedlo več stotnij. — Iz Bukarešta se javlja: Po Ornem morju jirejieljavajo iz Malo .\zijo veliko vojakov, ki jih izkrcavajo v OJesi, Scvastoiiolju in v Nikoîajeveni.
Zahodno liojiSíe. — Iz Genfit jtorofa ,.Journal des Delïats" o jmloíaju i)ri Verdunu kratko ]ia jedrnato: i'rva obrambna črta pri Verdunu je za nas izgubljena. — Iz Aten javljajo, da iinnka Francija vse svoje Oito iz Soluna iu jih [lošiija v Verdun. — „Dokal-anzei^rer" iioroča 12. aprila iz liotterdania : i'o i)oročilih mornarjev, ki so došli iz Angleške, jo bil udiick zadnjih napadov Zeppelinov mnogo hujši, kot se je to priznalo z angleške strani. Več mest Ang-loške jo strašno trpelo. Več sto vojakov je ubitih in ranjenih. — Kakor ))Oroča „Lokalanzciger"' iz Berolina se ceni francoske izgube pri Verdunu na 115.000 mož, 20U topov in 25 stirijaških kilom zemljo.
Oklic gozdnim posestnikom na Kranjskem.
Vsled obstoječih nenavadnib rsizmer jc potrebno, vsa knuila, s kateritiii razpolaj^aiiio, čim najbolje izrabiti, da ac zasig'ura neomejeni obstoj živine na Kraiijsketii, kar jo iz liospo-darskih ozirov in f^ledc na proži vijanje posebiie^'a pomena. — Z nporabo vsoli vrst žíla za (irc-hranibo prebivalstva ac oiîtesine živinoreji precejšen dol živil, ki so v normalnih časih rabile kot močna krmila, — Xcol)hodi!o j)o-trebno je tedaj, da si v okrepitev Dasefifa gospodarskejfa položaja, ki je za zmagoslavno vojevanje potrebna, prefíkrbiiiio nadomestitve za krmila, ki jih pogrešamo. To nadomestitev nam nudi intenzivna pašnja, ki se je dotlej izvajala ponajveč lo po pa.šnikii) in planinah. Treba pa je najti tndi sredstev, ki iinm omogočijo, pašnjo čimbolj razširiti. Najbolj.šo priložnost v to nam dajejo gozdi, ki obsejrajo na Kranj<!kein skoro pol milijona hektarjev. Pašnja in izkoriščanje trave po gozdih — v kolikor to ni prekvartjivo guzdorcji in se iz goztlno-policijskih ozirov sme dopustiti — moro prebivalstva olajšati vzdrževanje živine za veĆ mesecev v letu. — Da se ta olaj.šava doseže, obrača se c. kr. deželna vlada na vse gozdne posestnike na Kranjskem ter jih nnjno poživlja, da posvetijo svojo največjo pozornost na gozdno [jaiitjo in izrabo trave po gozdih in kar najbolj pospešuje to gospodarsko važno stvar. — Gozdni posestniki naj po gozdih, kjer se more pasti, ne jtaso le svoje lastne živine, ampak naj, v kolikor bi bilo tam dovolj pašnje za večje število glav, velikodušno dovolijo, da se pase tudi še živina drugih posestnikov, ako ne hreuplučno, pa vsaj proti primernenni plačilu. Nadalje naj gozdni posestniki pripuste, da se pridobiva vsa po gozdih rastoča trava za klajo ter ista nakaže revnim ljudem, ki imajo kako živino, a ne dovoli zemljišč,
Ta poziv velja še posebno gozdnim vele-posestvom na Kranjskem, ki so sicer vedno pripravljena pomagati; ta posestva namreč obsegajo oUširne gozdnate ploskve, katere so večinoma le malo ali sploh nič ne izkoriščajo za pašnjo ali pridobivanje trave. — Začasna dopustitev neizkoriščeno pašnje in dobave zeljišč po gozdih, ne da bi se s tem kratile lastne pravico ali koristi, daje gozdnim posestnikom na Krat^skcra priložnost, udeležiti so te po C. kr. deželni vladi [iriporočene akcije, ki je ob enem patrijotično delo v dobrobit Kranjski in iijeiiemu jirebivalstvu, kojega večji del se daleč od domače grude požrtvovalno in slavno bojuje za čast, moč in velikost naše domovino, za zmago nad našimi sovražniki, C. k, deželna vlada za Kranjsko.
Prebivalstvn Kranjske dežele.
Kolikor dalje traja vojna, toliko več zahteva od posameznih ustanov za vojno skrbstvo v deželi, iîato pa moramo iskati zmerom tiovih sredstev in jjoti, da z denarnimi svotami pomagamo revnim, ki so ostali doma, junaškim bojevnikom v vojski, bolnikom in ranjencem itd,, kolikor je sploh s privatnim skrbstvenim delom pomagati mogoče. Prav izdatna svota denarja bi se v teku leta brez posebne obremenitve posameznikov nabrala na ta način, čo bi vsak prebivalec lejiO Kranjsko dežele, najsi jo tu stalno naseljen, ali pa se mudi pri nas le mimogrede, daroval za vojno-skrbno namene po svoji dobri volji in moči kak znesek na svoj god ali rojstni dan. Tako bi v naši dragi krono vi ni neprestano, dan za dnem, tekel nov vir v splošno blage namene. Zato poziv^amo vso kroge in sloje prebivalstva, da jiomagajo vdejstvovati to lepo misel s tem, da sami poklaiiajo ob rojstnih in godovnih dneh darove na oltar domovine ter, kjerkoli je prilika, to misel priporočajo in razširjajo. Vsak, kdor daruje tak dar, dobi zanj spominski list na svoj godovni aii rojstni dan v vojnih letih 1914—19M), obenem v trajno pomnjenje, kdaj je Avstrija živela svoj največji čas. Ta list naj po sklenjenem miru kot nekak.šen hišni vojni spomin dežele Kranjske ))0 vseh družinah poznim rodovom glasno priča, kako se jo v teh težkih letih vse prebivalstvo Kranjske složno in vstrajno udeleževalo silovite borbo zojicr premnoge sovražnike naše
mogočne Avstrije. Poziv za to darove naj gre od kraj;i do kraja v najodda^enejŠo gorsko vas naše Kranjske kronovine. da bo v prid in pomoč našim junakom na bojnih ])o|janiih ter njim, ki doma zapuščeni, na bojno jjolie zfi očeti, možmi in brati po.šiljajo svoje molitve. Godovni darovi ali darovi ob rojstnili dneh se lahko pošiljitjo C. kr. deželni viadi Kranjski „Ravnateljstvu pomožnih uradov v Ljubljani. Tudi župni in občinski uradi jih bodo sprejemali in deželni vladi pošiljali. Za jto.šiljanje so pri c.kr. deželni vladi v Ljubljani in pri vseh i.u))nih in županskih uratlih v deželi posebne položnico C. kr. po.štne hranilnico na razpolago.
C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko.
Zadnji pomoček. Zdiavnik ženski, ki misli, da jc bolna; „lin pumoéok j«, ki vas Mioi'e i'ešiti!" — Ona: „No, in ta
U iai/16
je?" — Zdravnik: „Da oinožite svojo liČer, Vi ste jioteni tašča in te navadno dolgo žive, kakor kaže sknSnja!"
DPitžliBni ohlic
K dne njiriln 1!)H; se v toliko popravi odiiosno popolni, lia BO Ijo im ilriii.lii iloloréni na dan 27. aprila iyi6 v tuvariii v Miriiipciii jirodíUa le ena ietrtina navcilenih jireiJnictov in strojev.
C. kr. okrsLjna sodnita v Rudolfovem, odd, IV,
duu lb. íiiirila IDUi.	16
^	U low/16
6
V imenn Njegovega Veličanstva cesarja !
ť. kr, okriijiirt noíitiija v lliidolfovciii jo o oliloibi opravitolja državnega ]iravdiiiStva Koper
Traiičiško Itil'el.j
Ksvoljo proíitwiilia po § 11 uarudbo / dno 7. avp, Jííl5 St. ayy ij. z. v uav/ofiuiHli opruvitolja državnega pravd-niàtvK iivskuitniitaStraifiiorJa, pro.sto obtoženkoFnun'iiko JiifelJ, po dntiufi dogniini glavni rn/pravi po ))rcdlogii obtožitclja, dii HO uporabi nakon — ra/Kodila tako:
FrajiČlSka HIfelj, lot stara, rojena v (^ro.šcncali, omožena, poH, žena v LeSuicali At, ti, niikaiínovnnft
je kriva
prostoiika po § 1-t ncB, p«t. % dno 7. avg, 191» ít. 2íi8, KtorjoiK^ga B t»ni, da Jo due Itj. marca t. 1. iia sejiiiM v Kaiidiji jii'odajak .T male riKd 3 mesece Ktara pratile, domafe pásmu in jili cenila íiOd K, katere jo kasiiejo prodala xa ii5(i K, toraj Kalitevala, iítrabljaje Izredne raztiiere, povKrofono k vojnim Ktanjoiii, ks iicobliodiio potrebne rei-i očitno tOKmerue eoiie in
se ob.sutli
radi tega jio ^ 11 omeiijetiega jiatontn k ujioralio k. k. tia globo v Kuoukii 50 K v slučaju ndíterljivosll pa na li <lni zapora,
Ifitlje kg v (íiiiíbIh g 19 imenovane eeearske naredbo doloíi, du se inm ta sodba enkrat olijaviti v íasopisn ,,Dolenjske jiovite" in nabiti javno v obi-iimli, lijer ubdolienkii stamijo in kjor jo iivr.íihi kac.njivo dojaiijo.
V smilila ^ îîSit k]ir. se obtoženka_ oksoja v poïj'afilo HtroÈliov ka/.cnKkega postopanja.
C. kr, okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. Ill,,
dnu 8. aprila lííKí, Grom in. p.	Dr. Hrašovec nt. p.
Vila z vrtom
z več sobami, kiiliiiijo, shrambo itd., se odda takoj V najem, o/iroma .se tudi proda. Vila je Se nova in leži na loiicni in niirncin soliiciieni pi'oslorti ob ^stari državni cesti v/. Novega mesta proti Belo-krajini. Naslove pove iipvavn. Doi. Novic,
IVAN SVETEC
I'nvw^ 1.1 .l.snlja.- IIIJI)(»J,F(» VO
(Uaviii tr^,	mestni liiši
priporoča že iz^otovljene lasne kile v vseh barvah. Iztieluje tudi drufro lasno (lotreliščino ter ima vedno v znlofri iiodlajie, mila, pristno tekočino Haii'-i»eti"i)I iti Ita^yrnni proti iiípa-danju las, potem Ititri^il za sifi iirno oiistranitev kurjih oče.f in dru^e toahitne stvari. — Iviipiije na drobno in debelo /mešane in rezane ženske lasi^
lizrraila. sa ÚÍ^ítio
E IT.'KJ 8
V inienn Nje|rove;ça Veličanstva cesarja !
Ur. okriijnu sodnija v liiidolfovem jc û olitoílii ojiravitulja državnega pravdništvu /ojjer
Ano riletič
zavoljo ])resto))kii jio § 14 imnidbo k dno 7 /8. 1915, .it. '^'âH d X. v iiavKui^niiHti opravitelja driavnega jirnvd-ni,ítva, prosto obtožonko Ane Pilelii'' ]io danes [Ingmini glavni riujiravi, jpo jiriidlogii obto/itelja, da so nporalii /.akon — rn/sodila tnko;
Ana 1'iletiť, letna, rojena v l)obravi, oinožeiia, pOBestniťa na Loki št. Í2IÍ, nekaznovana
kiivii
prestopka jio g 1-1 eus. jiai. z dne 7. avgusta 1015, Ět. 22(1 Btorjenoga s tem, da jo tinc 20, marca t. 1. mi novomeški sojin pripeljiila !) jiraiitkov za lojo, doiiini jo projina lota ]irudnjiil:i- iH-ke jiraSii'ke par za (iO Jo 70K, jo letos tako jionnjala (jn-odajala) par za 120 K ia )ir(idala istih u za i^UUK, torej zalitovala, izrabljajo izredne racmero, provzroí-eue z vojnijii stanjem, za ne-obliudno jiotrebno run oťdtno toiiierue ecao in
se obsodi
radi tega po ^ 14 omenjenega jiatenta / nporubo ^^ 2(;ii in 2Ht k. z. na 20K ^lobe, v sliiiajo neizterljivosti na 2 dni zapora iti l ploho v znesku lOK, v slii-ćaju »eiztorljivosii pa na 24 ur zapora.
Daljo se v sin:slu ^ 1(>-imonovaiie eesarske naredilo doloi'i, da so hiia ta sodba cjikrat objaviti v ča-sojiisn ilolunjske Novií^e In nabiti javno v olu-inali, kjor obdolženka stHniije in kjor jo izvr.iiln kažnjivo dejanjo, V sinisln g atiO kpr. se obtoi.enkii olisoja v povračilo stroškov kdi'.eitskega jiostojiania. líiidolíovo, dno l. aprila 1910.
Grom m. ji.	Dr, Hrašovec m, ]>.
Vpled v/.kliea jo c. kr. okrožno kot vzklicno so-disiiO v Jîndolt'ovem razsodbo Bprenicnilo in olisodilo obtoženko z razsodbo dno 15. apriU lUltl v ířlobo 4UK, v Bhii;ajn neizterljivosti v 4 dnevni /.upor in v nn-daijno globo 10 K, v sluiaju neizterljivosti v iiinrni zapor.
C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. Ill,
dno 17, aprila li)l(i. Odpravek je točen. Dr. Hrašovec m. p. Vodja iiisartte: Grom m. ji,
U 126/1 o"
V imenu Nje^ovej^a Veličanstva cesarja !
t^ kr, okrsjiia sodnija v Hiidolfovcin jo o obtoiibi opravitolja državuegii ])ravdništvn zoper
Marijo J'tirk
zavoljo prciito)ika po S 11 nai-odbe z dno 7./8. 1915, St, 228 d, z, v navzofnosti opravitolja državnega pravd-ništva, prosto obtožeiiko .Marije Tnrk, po dauos dognani glavni razpravi, po piedlogii obtožitcija, da so nporabi zakon ~ nizsodila tako:
Marija Turk, 59 lot starn, rojena v Starlvasi, oinožcna, posestnika žena na Loki št. 2, ueksizuovaiia
je kriva
jireňtopka po S 1 -1 ces. jiat. z dno 7. avgusta inlS, št. 228, sLorjenoga s lem, da jo dne 20, inarea t. I. pripeljala na iinvoinciki scjnî sedem davet tednov Biariii praáliikov xn rojo in te jjonnjala (prodnjfila) par /a I'tOK in jib prodala po lOt l\ psir, torej znliievala, izralljaje izredno raziiiore, provKroêono z vojnini stanjem, za ueobiiodiio potrebno reěi oiíittio èuzmerne eeue in
í^e obsodi
radi tega po § 1 I omenjenegu iialontii /, np()rabo 2fi(i in L'til k, z. nEi 3()K gíoUc, v slučaju neizterljivosti v tridnevni zapor In z ^dobo v znesku lOK, v slučaju tielzterljivosli p« na 24 urni z.ipor,
[tulje HO v sinisln § 19 intonované cesarHke naredbo doloÈi, da se ima tu sodba enkrat objaviti v Ěa-BOpisn Dolenjske Xovieû in nabiti javno v oliùinab, kjer oldolžcnka stanuje in kjor jo izvršila kažnjivo dujanje.
V sn:ish] § aaU kpr. so olitoičeuka obsoja v po-vraěilo stroškov kazenskega postopanja, iindolfovo, dne 1. ajiriln Itttti.
Grom nt, p.	Dr. Hrašovec m. p.
Vđlod vzkiiea je c, kr. okrožno kot vzklicno sodišče v Kudoltovcm rsizsodbo spremenilo in obsodilo obtoienko z razsodbo I.j. aprila 191li v globo 5!)K, v sliióijn neizterljivosti v 4 dni zii-porEt iu v nadaljno globo 10 K, v shiřajn neizterljivosti na 1 dan zapora,
0. kr. okrajna sodnija Rudoltovo, odd, lil,, dno 17. aprila lllH. Odpravek je toeeti. Dr. Hrašovec nt. p.
Vodja pisarne: Grom m. p.
Naročajte „Dolenjske Novice!"
u 127/1 fi 4
V inienn Nje^ove^a Veličanstva cesarja !
kr, okrajna sodnija v Undolfovcm jo o obtožbi opraviielja državnega jiravdni.stva zoper
.\iio .lliklatiéíč
zavoljo iirnstopka po ^ 14 naredbo x dne 7 /8. H)15, Stev, d. z, V navzočnosti opravitelja drzavnegii pravdniatvft, proste obtoi.oiiko Ano íliklanřií, po dunos ilogniuii gbivni razjiravi jio jiredlogu obtožitelja, da so njiorabi /akon — razsodila tako:
Ana Miklauřie, 'Aii lot stara, rojena v Gor, Ma-haroven, omožena, posestnika žena na Loki àt, 1, nekaznovana
jo kriva
prestojika po g 11 ces, pat z dne 7. avgusta 1915, it, 228, Rtorjanega s tem, da jo dne 20. n)arca t. Î. pripeljal« na novonie,îki sejrn štiri po vof. kot devet tednov Btiire prašiiko in jih )ionnjala (prodnjalaVpar xa IHOK, prodala jia za 140K pari'ek, toroj Kablevaln, izrabljajo izredne rnzjiiere, provzroi'cne z vojnim stanjem, Ka ne-oblioduo potrebne reći oèitno řezmorne ceno in
se ohsodi
radi tega po § M onmiijenega patenta 7. niiorabo ^^ 2fifi in 2(jl k. X na 20K globe, v slučaju neizterljivosti na 2 dni zapora iti z globo v znesku 10K, v slučaju tieizterljlvosti pa na 24 ur zapora.
Dalje BO v smislu 1Í) imenovano eosarsko naredbe doloi'i, da se ima ta sodba enkrat objaviti v ř.a-sopisn holenjsko Novice in nabiti javno v olnMnalt, kjer obdolžonka stannjo in kjer je izvriila kažnjivo dejanje.
V smisln Š 3H9 kpr. se obtoženka obsoja v po-vrafilo stroškov kazenskega jiostoimnja. Iindolfovo, dne 1. aprila tiiltj.
Grom in. p.	Dr, Hrašovec m, p,
^■sled vzkiiea je e. kr. okrožno kot vzklieno so-diJfie v Ilndolfovem razsodbo sjiremenilo in obsodilo obtoženko z ransodbo 15, a]irila lOlfi v globo lOK, v slnčaju neizterljivosti v (dnevni zilpor in v nadaljno globo lOK, v Blućajn noiKterljívosti v iî4urni zapor,
C. kr, okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. tli.,
dne 17. aprila ]91b.
Odpravek je točen. Dr. Hrašovec nt, p.
Vodja pisarne; Grom m, p.
U 124/16
V imenn Nje^ove^a Veličanstva cesarja !
C, kr, okrajna sodnija v Rudolfovem jo o obtožbi opravitolja državnega jiravduiitva zoper
illai'ijo liinii'
/avoljo prestopka po § 14 naredbe /, dne l.jB, 1915, it, 22S d. z,, v navzočnosti opraviielja državnega pravd-iiiStvii, proste obtoženko Marije Kirar, po danes dognani glavni razpravi, po jirodlogn obtožitolj«, da souporabi zakon — razsodila Inku :
Marija Klrar, (;4 let stara, rojena v Rnbnivasl, oinožcna, iižitkari™ v Kulmivasi št. 7, nekaznovana
je kriva
jimstopka po § 14 c,cs, pat. z dne 7. avgusta 1915, št, 228, storjenega s tem, da je dno 2(1 marca t, 1, ]iripeljnla na novomeški sejni 2 po 9 tednov stara prašička za rejo in ista jioniijEila (jirodajalal in ji!i tudi prodala za 14U1Í, doiiiin je projšna leta taka prodajala za tlOK par, torej zahtevala, izrabljajo izredne razmere, provzroéeiio z vojnim stanjem, za neobhodno potrebne reii oůitno éezmorno cone in
SO ohsodi
radi tega po § 14 onienjoncga jiatenta x uporabo §g atiti in 2t)0b k, z na 5 dni zapora, poostrenega z 1 postom in 1 trdim ležISCeni.
i);i.ljo Bc v smislu ^ 19 imenovane (tesarske naredbo doloíi, da se ima ta sodba oakrat objaviti v iia-Bopisu Dolenjske Novico in naiiiti javno v olièinab, kjer obdolienka stanuje in kjer je izvriila kažnjivo dejanje, V smisln Š ÍJH9 kpr. so obtoienka obsoja v po-vraiiiio stroškov kazenskega postopanja, Itudolfovo, dne 1, aprila 19Ifci,
Grom ni. j).	Dr, Hrašovec nt, p,
Vslod vzkiiea jo c, kr. okrožno kot vzkllrno so-dišfio v Rudolfoviim razsodbo spremenilo in obsodilo obtoženko z razsodbo 15. aprila 191ri v 5 dni zapora, ])oos1renuga / I trdim leži.šiom in v nadaljno globo 20K, za sliiiaj neizterljivosti na 18 nr zapora.
C, kr, okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. III.,
dne 17. aprila 191tj,
Odpravek je toče».	Dr. Hrašovec m. p.
V^odja pisarne: Grom tn. p.
Loterijske Številke, Gratlec, .12, aprila 74 19 K) 87 i)
ima v velikih ninožinali v zaloj^i deřelna centrala v Ljubljani, Krmila vsehujejo vse rcdiltie stnjvi, ki so potrehno živalskemu telesu, i'o.sehtio jih priporoča centrala za molzne krave in vozno živino, 01) sedanjem pomanjkanju sena naj bi so raljihi ta krmilu povsod.
Cena za 100 kf^ je K 35. Hla^o se raK-])0.šilja v vrečah po SUkjif. Naročila naj se naslovijo na pisarno tležclne centrale krmil, Jjjuh^ana, Turjaški trfi	lO-S-l
Mt^ ĐrSLXÏ10 modna trgovina
NOVOMESTO Glavni trj^ pole^ mestne hiše vljudno priporoča veliko izbiro najmodernejših In najnovejših
damshih m otroških slomnihov m nabito
kakor tiadi drugega modnega blaga za dame in gospode po najnižji ceni.
Zunanja naročila točna.
s-ii-a