DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in u,prava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celije, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopis: se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo«.	Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka .beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 20.	Sreda, 9. marca 1932.	Leto VII.
Zaradi kreditov — zapirajo tovarne.
Tako ne sme iti dalje!
Cela vrsta obratov je bilo zaprtih v zadnjem času zaradi pomanjkanja kreditov. Z drugimi besedami bi to povedali; tovarnam manjka potrebni obratni kapital.
Če govorimo o pomanjkanju obratnega kapitala, bi lahko rekii, da to velja morda za domače in manjše obrate. Nikakor pa to ne velja za stare velike akcijske družbe, ki delajo z velikim tujim kapitalom in so obenem pripadnice večjih kartelov in trustov, ki segajo preko več dežel ali držav, Tu ne more iti za kredit a priori, marveč mora pri tem igrati vlogo gospodarsko-politična spekulacija, ki hoče izkoristiti jugoslovanski kredit ali iz valutarnih spekulacij, ali pa navezati tukajšnji denarni trg nase. Vsekakor gre ta politika proti našemu gospodarstvu, oz. proti gospodarskim problemom zlasti srbskih gospodarskih krogov. Na jugu se ustanavlja industrija, ki se polagoma izpopolnjuje. Ta industrija bo bolj in bolj ustrezala potrebam že zaradi svojih naravnih predpogojev in delavstvo bo logično moralo računati s tem, da utegne industrija orospevati bolje tam, kjer so zanjo ugodnejši pogoji. Taka je morala današnjega gospodarstva.
Ni se nam torej treba čuditi, če je povod krizam zlasti v glavnem — pomanjkanje kredita. Zavedati se moramo, da smo v novi državi, kjer se gospodarstvo akomodira gospo-darsko-političnim prilikam in problemom odločujočih gospodarskih krogov. Reorganizira se in v tej reorganizaciji mora delavstvo računati s tem. Ustvariti si mora jasno sliko o položaju, razmisliti o bodočih problemih ter urediti svoje delovanje tako, da ga bo prerojenje gospodarstva kar najmanj občutno zadelo.
To vprašanje je tudi delavsko; problem se ne more in ne sme reševati brez delavstva.
Svetovna kriza — distribucijska kriza.
(Iz izjave T. G. Masaryka.)
Današnja kriza ni samo kriza nad-produkcije. Kričeče bedasti ukrepi sežiganja kave v Braziliji ali volne v Ameriki ne bi bili drugače mogoči. Ljudje so lačni v senci ogromnih žitnih skladišč, ki so napolnjena, da bi se kmalu razčesnila. To dokazuje, da je kriva tehnika distribucije (razdelitve).
Masaryk svari tudi pred zapravljanjem. Preveč razkošno se živi. To bi bilo morda treba omejiti z deflacijo, ki bi ljudi vedla k preprostejšemu življenju. Ekscesi v tem oziru so tudi vzrok krize.
»Poglejte mene. Živim povsem preprosto. Že imam 81 let — in mnogo njih, ki so več jedli in pili kot jaz, so že mrtvi.«
Tudi problem preobljudenja je važen. Po njegovem mnenju bi bilo treba uvesti kontrolo rojstev. Ljudje bi se ne smeli tako naglo ženiti, čakali naj bi, da so zreli. Izboljšati bi bilo treba tudi kvaliteto, omejiti pa kvantiteto rojstev.
Kriza ne bi bila zaman, če bi se mi vsi kaj naučili iz nje, kako naj vbodoče take krize preprečimo. Ni pa mogoče človeka o čem poučiti, če mu pridiguješ. Ljudje se uče samo iz svojih napak in pogrešk.
Položaj Jeseniškega delavstva
Zborovanja odpovedanega delavstva.
Od jeseni že se vleče kriza in kakor mora tare jeseniško delavstvo in njihove družine. S 1. marcem pa je sedaj vsemu delavstvu odpovedano na 14 dni, pa tudi nameščencem. Zaloge podjetja so resnično narastle na 1700 vagonov. Podjetje je iskalo kredit pri Narodni banki, katera pa tega kredita doseaaj še ni dala. Le ako dobi podjetje potreben kredit od Narodne banke, pravijo, mu bo mogoče nadaljnje obratovanje.
Ne gre tu za tvrdko »Westen« in gospodo, gre za več tisoč ljudi, ki so danes pahnjeni v obup in jim preti glad, dasi to po našem mnenju ne bi bilo potrebno. Podjetju naj bi se dovolil kredit, na drugi strani pa naj bi se storilo vse, da se zaščiti konzumente, ter prepreči, da bi taki krediti služili v povečanje dobička lastnikov.
Delavstvo, združeno v svoji strokovni organizaciji, je sicer disciplinirano in išče izhoda iz te situacije. Savez metalskih radnika je potom j svojih predstavnikov podvzel vse korake na merodajnih mestih in se nadaljnja posvetovanja vršijo, kakor j tudi še intervencije lokalno in v Beogradu. Ako bomo našli nerazumevanje za naše predloge, ako bo res delavstvo moralo plačati račun, potem to ni samo krivično, ampak je naravnost kulturen škandal. Jeseniško delavstvo apelira na solidarnost vsega delavstva Jugoslavije, v prepričanju, da ne sme izgubiti svoje eksistence. Ce pa bo vrženo res vse delavstvo na cesto, potem je obstoj družin mogoč le tedaj, ako državna prehranjevalna akcija da na razpolago potrebna živila, ker ljudje so že sedaj popolnoma izčrpani. In ker je tako, lahko vsak razume težo položaja, ki nastaja, čim bližje smo 15.
marcu 1932. — Za dne 9. marca t. 1. ima delavstvo napovedan skupen pohod v Radovljico pred srezko načelstvo, tri ure daleč z Jesenic, da tako prikaže resnost tega vprašanja. V ta namen je predvideno, da se 24 ur ustavi delo v vseh tovarnah in zaprejo vse trgovine in vsa obrt ter da se vse priključi temu pohodu. Želja organiziranega delavstva je, naj ob zadnji uri zmaga razumevanje za potrebe delavstva.
*
Jeseniški shod zahteva pomoč za SKID v obliki kreditov.
V nedeljo se je vršil na Jesenicah v dvorani »Radia« velik shod delavstva in prebivalstva, ki ga je sklicala organizacija. Zborovanje je otvoril Jurij Jeram v imenu kovinarske podružnice. Odsotnost so opravičili ministra dr. Kramer in Pucelj ter poslanec Mohorič. Navzoči so bili zastopnik inšpekcije dela inž. Baraga, zastopnika tovarne dr. Obersnel in inž. Dostal, za Delavsko zbornico s. Kopač. tajnika ss. Vuk in Vrankar. Juvan in Rozman,
Prvi je govoril dr, Obersnel, za njim ing. Dostal. Oba sta pojasnjevala stališče tovarne. Tretji je govoril s. Jeram, ki je opisal razmere delavstva. Dalje sta govorila ss. Kopač, Vrankar in Juvan ter s. Škerlj.
Na shodu je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da se izvede nad podjetjem ali kontrola, ali pa se mu dovoli zahtevani kredit. Dokaza o dejanskem stanju podjetja ni. Poročilo dr. Obersnela, zastopnika tovarne, je prikazovalo vso resnost položaja. Upravnih svetnikov družbe pa ni bilo na zborovanju, kjer so zborovali delavci in nameščenci ter zastopniki tovarne.
Senovski rudarji na cesti.
Razdelitev bolniškega londa.
Vse zainteresirano občinstvo tu in okoliških občin nestrpno čaka s prizadetim delavstvom vred končne rešitve. Mrk pogled imajo ti reveži, ki ne vedo kam za zaslužkom, ko je pa povsod kriza. Kriza, to vedo najboljše prizadeti otroci rudarjev, ko vpijejo in prosijo — kruha!
Zveza rudarjev Jugoslavije, načelstvo II. rudarske skupine in bratovska skladnica, so odposlale na rudarsko glavarstvo v Ljubljano sledečo spomenico:
Vsled nastale krize delavstva pri tukajšnjem rudniku TPD, je delavstvo primorano zahtevati, da se ukrene v socijalno zaščito delavcev kot sodržavljanov, sledeče:
Delavstvo zaposleno pri rudniku Rajhenburg je zbralo svoječasno kapital s prispevki v bolniško blagajno, kateri kapital je naložen pri Kranjski posojilnici (dravski) v Ljubljani. — Tega naloženega kapitala je Din
600.000.—. Ker se pa s to redukcijo delavstva število zniža na ca. 110 delavcev, zadostuje po pravilniku bratovske skladnice § 114, odstavek
2., ki glasi:
»Vsak tak fond mora biti enak najmanj dvakratnemu iznosu po-
vprečnih letnih izdatkov bolniške blagajne, ter se ima v primeru zmanjšanja dopolniti do te višine.«
Pri sedanji situaciji je pa ta zadeva baš nasprotna (suficit), ker se je odpustilo toliko delavstva, da je padel stalež na minimum 110 delavcev.
Vse to delavstvo, ki je sedaj reducirano, je pri konjunkturi zaposlitve doprineslo na žrtvenik ta denar, ki ga je glasom pravilnika za 380 tisoč dinarjev preveč. Reducirano delavstvo enoglasno zahteva ter obenem prosi cenj. naslov, da se ta denar lahko dvigne iz hranilnice ter podpre te reveže, ki nimajo niti pribite pare v žepu ter ne morejo nuditi svojim otrokom niti grižljaja — kruha!
Absolutno razumljivo je dejstvo, da je naloženi kapital v hranilnici last onih, ki so to zbrali in je iz humanitarnih ciljev človeštva brezpogojno potrebno podpreti te siromake in jih ščititi pred gladovanjem.
Delavstvo čaka in misli pošteno. Igračkanje z delavoljnim ljudstvom, ne more roditi dobrih posledic. Zadnji čas je, ker gre za biti ali ne biti!
Masaryk se vprašuje, zakaj naj bi se žito sežigalo, da se mu dvignejo cene. Pošljite žito v dežele, kjer je
glad; ljudje bodo jedli, živeli bodo, da bodo kupovali in vaše cene se bodo same dvigale.
Boj nezaposlenosti!
Sklepi Delavske zbornice v Ljubljani z ozirom na redukcije našega delavstva.
V četrtek, dne 3. t. m., se je sestal v Ljubljani upravni odbor Delavske zbornice na izredno sejo, ki se je bavila s položajem, nastajajočim zaradi vse obsežnejših redukcij v naših rudarskih in industrijskih podjetjih.
Na seji so se napravili po zaslišanju referatov in po daljši diskusiji sledeči sklepi:
Delavska zbornica izdela spomenico, ki jo pošlje socialno-politične-mu odboru Narodne skupščine in zainteresiranim ministrstvom, v kateri obrazloži stanje nezaposlenosti v Sloveniji s posebnim ozirom na nove velike redukcije v Rajhenburgu, Trbovljah, na Jesenicah in v mnogih manjših tovarnah. Obenem predloži v tej spomenici najnujnejše zakonodajne ukrepe, ki so z ozirom na to stanje in redukcije potrebni.
Posebej se je bavila seja uprav, odbora Delavske zbornice s težkim položajem delavcev, ki so se vrnili zaradi pomanjkanja dela iz inozemstva in ki ne dobe od nikoder ni-kakšne pomoči. Zbornica bo predlagala banski upravi, da se osnuje s pomočjo banske uprave in zainteresiranih socialno-političnih ustanov pri Izseljeniškem komisarijatu banske uprave pomožni fond za to delavstvo. Ta fond pa naj bi ne dajal podpore neposredno, temveč preko občin, v katerih nezaposleno delavstvo stanuje.
Da ostane Delavska zbornica v čim tesnejšem stiku z reduciranim delavstvom, se je obdržala v nedeljo, dne 6. marca 1932 ob 9. uri dopoldne v Delavskem domu v Trbovljah konferenca, na katero so bili povabljeni vsi načelniki krajevnih skupin II. rudarske zadruge iz rudnikov TPD, načelniki pokrajinskih rudarskih strokovnih organizacij v Sloveniji in načelniki krajevnih rudarskih strokovnih orgapjzacij v Trbovljah.
V nedeljo, dne 13. marca 1932 naj se skliče v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani enketa zastopnikov naše kovinske industrije in predstavnikov oblasti. Na to enketo bo povabila Delavska zbornica predstavnike strokovnih organizacij kovinskega delavstva in glavne zaupnike delavstva iz vseh večjih kovinskih obratov v Sloveniji. Povabila bo na enketo tudi predstavnike zainteresiranih industrij in zastopnike zainteresiranih občin.
Enketa ima namen ugotoviti, v koliko bi mogle naše samoupravne in državne oblasti pripomoči k temu, da bi dobile naše kovinske tovarne večja naročila.
Splošna stavka na Poljskem.
V dokaz solidarnosti z rudarji.
Centralna komisija strokovnih organizacij na Poljskem je sklenila v soboto, dne 5. t. m. proglasiti splošno stavko kot protest proti nameravani reformi socialnega zavarovanja. Reformo predlaga vlada. Splošna protestna stavka na vsem Poljskem bo dne 19. marca t. 1. Reforma socialnega zavarovanja zahteva znatno poslabšanje obstoječega zavarovanja.
Volilna ^^forma na Madžarskem.
Predsednik vlade Karoly je te dni zopet obljubil volilno reformo. Karo-ly ni povedal, kakšen bo novi volilni red, toda listi pričakujejo, da se odpravi javno glasovanje.
Srednjeevropska unija.
Tardieuova akcija.
O srednjeevropski uniji se predvsem posvetujejo — Francija, Anglija in Italija. To bi bila močna fronta, ki bi srednjo Evropo držala v šahu. Srednja Evropa naj bi se omejila na ureditev carinskih mej in prometa. Države bi morale sicer ostati samostojne, če bi uvidele potrebo tesnejšega sodelovanja — in seveda z dovoljenjem držav protektoric. Z Nemčijo se še ne razpravlja o tem vpra-šaniu. vendar meni Tardieu, da bi se tudi Nemčija pritegnila k uniji, ko mine nevarnost nemške revanže.
Varstvena carina v Angliji odobrena.
Anglija zapre svoje meje.
Dne 1. marca je gornja zbornica obravnavala carinski zakon in ga odobrila s 129 glasovi proti 12 glasovom. Kralj je zakon takoj podpisal. Na Angleškem so imeli od leta 1846, ko so odpravili žitno carino, do danes svobodno trgovino. Ta dogodek je velik zgodovinski eksperiment v angleškem gospodarstvu. Konservativci računajo, da je pri proračunski razpravi vladna kriza skoro neizogibna.
Trboveljski rudarji za nabavni prispevek.
Dopis II. rudarske skupine na TPD.
Dolgotrajno praznovanje po rudarskih revirjih TPD je rudarsko delavstvo privedlo v obupen položaj; zato je načelstvo II. skupine rudarske zadruge na podlagi mnogoštevilnih prošenj s strani delavstva vložilo na centralno ravnateljstvo TPD sledečo spomenico:
Na podlagi številnih prošenj s strani rudarskega delavstva, zaposlenega pri p. n. naslovu, si dovoljujemo predložiti najvljudnejšo prošnjo za
enkratni izdatnejši nabavni prispevek.
Mnenja smo, da nam ni treba po- i drobno razlagati vzrokov, kateri so j prisilili delavstvo, zaposleno pri p. n. j družbi, da zaprosi nujne pomoči, ker j smo prepričani, da sama uvideva, ' da pri tako občutnem praznovanju delavnikov, kakor je sedaj uvedeno v družbinih rudnikih, ni rudarjem mogoče kriti vsakdanjih izdatkov za hrano. Zato morajo številne rudarske rodbine dobesedno stradati.
V upanju, da se upravičeni prošnji ugodi, beležimo z odličnim spoštovanjem:
Podpis.
Doma in po svetu.
Pihlovič, bivši srbski študent medicine in fanatični komunist, je lansko leto ustrelil v nekem hotelu na Dunaju bivšega sovjetskega agenta Semmelmanna. Prošli teden se je pred porotnim sodiščem na Dunaju vršila končna obravnava. Pihlovič svojega dejanja ni prav nič obžaloval, temveč se je z njim še ponašal in rekel, če pride še do tega, bi v interesu ideje, ki ji služi, zopet storil isto. Semmelmann je bil politični pustolovec, spočetka Kappov pučist v Nemčiji in končno član nemške komunistične stranke in je kot tak dobival važna in zaupna naročila iz Moskve, za izvršbo katerih je bil plačan. Ker se je pa sčasoma izkazal kot nezanesljiv in dvorezen, in je obenem hotel služiti tudi neki drugi državi, kateri je za denar izdajal moskovske skrivnosti, je prišel pri komunistih v nemilost in so mu izplačevanje honorarjev ustavili. On jim je pa sporočil, da mu morajo v gotovem roku izplačati precejšnjo vsoto denarja, sicer bo vse, kar on ve o moskovski politiki in o komunistični poročevalski in zasledovalni službi, iznesel v javnost. S tem je postal Semmelmann komunistom zelo neprijeten in so sklenili, da ga odstranijo. S to nalogo je bil poverjen fanatični Pihlovič, ki je naročilo tudi točno izvršil, dasiravno ne priznava, da je dejanje izvršil po naročilu kake organizacije ali tretjih oseb, temveč edinole iz lastnega nagiba, ker je smatral Semmelmanna za moralno propalico, ki ni vreden, da ga solnce obseva. Porotno sodišče je s 7 proti 5 glasovom oprostilo Pihlo-viča krivde umora in le radi krive prijave in nedovoljenega nošenja orožja ga je obsodilo na 1 mesec zapora, ki ga je že odsedel.
Komunistične demonstracije v Avstriji. Za nedeljo so v Avstriji prijavili komunisti veliko število zborovanj, na katerih naj bi se povda-rile zahteve nezaposlenih. Nedelja je bila določena za demonstrativne nastope in obhode. Oblasti so demonstracije in obhode prepovedale, zborovalci pa so kljub prepovedi demonstrirali, pri čemer je prišlo do mnogih spopadov s policijo, zlasti v dunajskih zunanjih okrajih. Demonstracije so se vršile po vsej Avstriji. V Celovcu je policija zaprla 70 oseb, v Gradcu 19, v Brucku na Muri 6, v Leobnu so bile štiri osebe težko ranjene. Spopadi so bili tudi v Dunajskem Novem mestu, Badnu in Vos-slavu.
82. rojstna obletnica Masaryka.
Predsednik čehoslovaške republike T. G. Masaryk je slavil v soboto 82. rojstni dan. Masaryk je mož duha in zgodovine, kakor jih ni.
Trocki pride v čehoslovaško zdravilišče. Trocki je prosil, da bi smel priti s svojo rodbino iz Turčije v kopališče na Čehoslovaškem. Vlada mu bo poset kopališča najbrže dovolila za določen rok, s pridržkom, da se zopet vrne v Turčijo, ko poteče dovoljena doba.
Senator s, Vaclav Johanis je doživel 26. febr. t. 1. svoj 60. rojstni dan. Kot izučen čevljar je stopil s. Johanis zgodaj v socialno demokratične strokovne organizacije na Češkem ter se je poleg tega posvetil še tudi problemom bolniškega in socialnega zavarovanja. Od 1. 1907 je bil državnozborski soc. dem. poslanec, med vojno član čsl. Narodnega sveta, ob prevratu mu je bila poverjena uprava policijskega ravnateljstva v Pragi, leta 1920 je bil šest mesecev minister za prehrano, od tedaj pa nepretrgoma član čsl. parlamenta, odkoder je prešel pri zadnjih volitvah v senat. Od njegovega mnogostran-skega delovanja ostane ena največjih njegovih zaslug ustanovitev ljudskega sanatorija za tuberkulozne v Pro-sečnici v Sazavo.
Porast premoženja Osrednje socialne zavarovalnice v Pragi, Po poročilu za leto 1931 je imela Osrednja socialna zavarovalnica za Češkoslovaško v Pragi (nekak češki Središnji urad) ‘ 31. decembra 1931 Kč 3.494,020.788 (blizu 5 milijard in pol Din) premoženja, kar je za skoro 600 miliionov Kč, torej 1000 milijonov več kakor leto prej. Od tega denarja je naloženih skoro 2.651 milijo-| nov Kč (4500 milijonov Din) v poso-i jilih in sicer v občinskih, hipotekar-i nih, za cestni in elektrizačni fond, j melioračnih, lombardnih in drugih. ! Zelo mnogo posojil od teh imajo raz-| ne zadruge: stavbne, električne, vod-j ne pa tudi druge. Pri vrednostnih papirjih, ki jih ima zavarovalnica zelo mnogo, je utrpela lani precej zgub.
Briand umrl, V ponedeljek, dne
7.	t. m. je nenadoma umrl v Parizu veliki francoski državnik Aristide Briand, ki je bil že pred vojno, zlasti pa v povojni dobi ves čas v ospredju političnega življenja ne le samo v Franciji, temveč v celi Evropi. Že v mladih letih se je pričel politično udejstvovati ter je bil dalje časa tudi j član francoske socialistične stranke,
ugoden nakup ostankov v TEKSTSL-BAZARJU V Mariboru / Ostanki, meter po Din 6-—, 7—, 8'—, 9-— in 10-—.
Izkoristite
^!©we redukcije 1
V kemični tovarni v Celju.
Kemična tovarna v Celju je zopet odpovedala 70 delavcem, ki bodo s 15. marcem na cesti. Podjetje se izgovarja na kreditno krizo. Dela je v tovarni dovolj. Tragično je, da se ta »kriza« pojavlja v takem obsegu tudi v Celju in okolici, ki je socialno jako slaba postojanka delavstva.
Kartonska tovarna na Količevem.
Na Količevem pri Domžalah ima ljubljanski tovarnar I. Bonač sin tovarno za izdelovanje kartona. V poštev prihaja okoli 200 delavcev. V tovarni se je delalo že dalje časa presledkoma, dasi je ta tovarna edina te vrste v državi. Sedaj se obrat popolnoma ustavi za nedogleden čas.
Smodnišnica v Kamniku
bo nadaljevala obratovanje, ker ji je bil dovoljen potrebni kredit. Ali bo zaposlitev trajna? V tovarni je nad 200 delavcev.
je pa kasneje prešel v meščanski tabor, vendar pa je bil vedno v levih vrstah. Briand je bil leta 1902 prvič izvoljen v francoski parlament ter je bil pozneje tudi večkrat ministrski predsednik. V povojni dobi se je zlasti trudil, da bi s pomočjo pokojnega dr. Stresemanna dosegel zbli-žanje med Francijo in Nemčijo, vsled česar si je nakopal sovraštvo tako nemških kakor tudi francoskih fašistov.
Predsednik mandžurske vlade.
Bivši kitajski cesar Puji je izjavil, da sprejme predsedstvo nove mandžurske vlade. Na drugi strani so pa kitajski generali sklenili, da pošljejo kazensko ekspedicijo v Mandžurijo ter groze, če Japonci ne odnehajo, preidejo k boljševizmu.
V Parizu napadajo roparji banke.
V sredo med opoldansko uro so trije maskirani roparji vdrli v banko jugoslovanskih bratov Baruli v Rue Lafayette v trenutku, ko so se nameščenci odpravljali h kosilu. Z napetimi samokresi sta jih dva držala v šahu, medtem1 ko je tretji nemoteno pobral iz blagajne 130.000 frankov, nakar so vsi trije roparji brez sledu izginili. Isto uro je bil v istem okraju izvršen drugi napad1, na nekega starega bančnega blagajnika, kateremu sta dva roparja odvzela 60.000 frankov. Psihoza zlata ima torej različne posledice v času, ko leži v kleteh nacijonalne banke za 75 milijard frankov zlata.
Lindberghovega otroka, ki so ga
v Ameriki roparji ukradli, so rešili pripadniki »podzemeljskega sveta«. Policija je zaprla nad 2000 oseb; zaprla je tudi moža, ki je zahteval od-
Angelo Cerkvenik:
ROSA.
(Povest.)
10
Ali ne morem jaz popolnoma izpolniti njegovega hrepenenja in njegove ljubezni? Ali je njegovo hrepenenje, njegova ljubezen toliko širša in globokejša od moje ustrezajoče mu volje in moje z vsem bitjem darujoče se mu ljubezni?
Neizsanjan sen!
Čutim: To je hrepenenje po nepoznanem, ki bi se mu bilo nekdaj kmalu odkrilo, po nepoznanem, ki skriva v sebi najslajše, še neokušeno .. . Potem pa je prišla usoda in s kruto roko zagrnila vsa zagrinjala . . .
To je krik hrepenenja! Neizpolnjena želja!
Da bi se mu izpolnila!«
Bojo je pisal na vse strani, da bi zvedel, kaj je s Tanjino usodo.
Vedel je, da se je prištevala med revolucionarje, da je vedno z navdušenjem in otroško-učiteljskim patosom govorila o atentatorjih, o odpravi carizma, o zmagi socializma ter o podobnem.
. Vedel pa ni, da je tudi Tanja, kakor ogromna večina ruskih revolucionarjev vseh branž, ljubila le lepe deklamacije, le retorično spletene vence in venčke, le sanje, sladke sanje. Same opojne sanje! Vedel ni, da je pred resničnostjo, pred uresničenjem možnosti, da bi delavstvo v svoje roke vzelo moč, da bi sam proletariat zavladal, da je
poleg tisočev tudi Tanja vztrepetala pred to možnostjo, ko je nastopil mož, ki je trideset let sanjal o tej možnosti po skrivališčih, v bornih kočah Rusije, v sibirskem pregnanstvu, v evropskih mestih, ko je nastopil ta brezdvomno silen in genialen mož ter vtelesil prvo možnost tridesetletnega sna ruskih revolucionarjev vseh kategorij. Ali je bilo mar čudno, da :c odpovedalo drobno dekletce, ko je vendar ob istem času odpovedala celo dolga vrsta v ognju preganjanj in izganstva preizkušenih revolucionarjev?
Bojo. ki je bil slabo poučen o dogodkih v Rusiji (saj so bili celo Rusi v Rusiji korenito napačno poučeni!), je bil popolnoma prepričan, da sedi Tanja v pisarni poleg kakšnega Trockega, Luna-čarskega . . . in piše, piše za vse* žive in mrtve. Trdo je bil prepričan, da govori na sestankih, da pomaga obračati kolo novo porajajočega se kolesa.
Ujetniki, ki so prihajali iz Rusije, mu niso mogli nič zanesljivega povedati.
Včasih je pozabil na Tanjo in se popolnoma predal Rosi. Močno so ga mikale tudi nove politične razmere. Tresel se je za pridobitve, bal se je, ne bodo li separatisti, ki so jeli kmalu po tako-zvanem preobratu drzno dvigati glave, uničili plodov toliko željenega, tako vroče ljubljenega edin-stva.
Z nepopisnim srdom v duši je gledal na koroško polomijo.
Najraje bi se bil peljal tja gori in postreljal vse po vrsti.
Rosa je nalašč napeljavala vse nitke njegovega premišljevanja na nove politične razmere.
V tistem času je bilo tako zelo aktualno vprašanje italijansko-jugoslovenskih odnošajev. (Res je, da tudi danes ni neaktualno, še je aktualno, samo tako strašno dolgočasno je postalo!) Vojska mu je bila edini izhod.
— Kakšen vrag moti te naše ljudi, da takoj ne udarijo na Lahe? Tam vse prekipeva, vse vre! V enem tednu povzročimo revolucijo; povsod je nezadovoljstvo. Vojaki so zrevolucionirani, kmetje so se vojne do grla nasitili. Danes bi bil tako zelo pripraven trenutek!
— Bojo, ti fantaziraš! Mi smo vendar njihovi zavezniki! Mi smo vendar prijatelji Francozov in Angležev, ki so veliki zavezniki Italije!
— Razumem, Rosa, je vneto odgovarjal Bojo, vse razumem, vendar pa sem prepričan, da bi se za komunistično Italijo ne ogrevala niti Francija in tudi Anglija ne. Mi bi z energičnim sunkom v to gnilo telo dosegli v dveh, treh tednih komunistično Italijo. Kar je bilo mogoče v Rusiji, bi bilo danes še laže mogoče v Italiji!
Tako in enako sta predebatirala dolge večere.
Zdelo se ji je, da je pozabil na Tanjo.
In res: Električna brzina političnih dogodkov tiste dobe je vsakogar, ki se je kdaj še tako malo zanimal za politiko, morala res povsem prevzeti.' prepojiti ga z elementarno svojstvenostjo žitja in rastja ter razvijanja novih političnih tvorb, misli, hrepenenj, upov in utopij.
(Dalje prihodnjič.)
Izbite dno!
Iz celjsko komunalne politike.
kupnino. Otroka pa ni našla. Lindbergh je obtožil oblasti in policijo, češ, da nista storili dolžnosti.
14 kg zlata in 4000 dolarjev z Dunaja v Ziirich, Dunajski agent Sperber se je bavil s tihotapstvom valut. Poslal je v Ziirich enkrat 10 kg in ker so ga zasačili in osumili tihotapstva, so pri preiskavi našli 14 kg zlata in 4000 dolarjev v papirju. Nalog je bil dan od firme Matthey (angleška podružnica). Obseg tihotapstva še ni ugotovljen.
Večja kriza — večji
dobički!
Woolworth deli v letu krize 70-
odstctne dividende. Angleška blagovna hiša Woolworth, katere od-dajališča in skladišča se nahajajo Poleg Anglije še v celi vrsti držav, je dosegla decembra 1931 v zaključenem poslovnem letu toliko poslovnega dobička, da bo razdelila delničarjem lahko 70 odst. dividendo. Po odbitku vseh izdatkov znaša čisti dobiček 84 milijonov mark (to je 1176 milijonov Din). Sredi leta 1931 Je blagovna hiša poleg tega še izdatno povišala svojo delniško glavnico z izdajo 25 milijonov kosov novih delnic, za katere so morali plačati delničarji štirikratno vsoto nominalne vrednosti, in z izdajo prednostnih delnic, tako da je bila glavnica te trgovske hiše v lanskem letu zvišana za približno 200 milijonov mark (2800 milijonov Din)! Že dobički za leto 1930 so bili zelo ogromni. Znašali so 20 odst. delniške glavnice. Porast dobičkov v dobi naj-OStrejše gospodarske krize se razlaga s tem, da se široki sloji kupcev, katerih kupna moč se je radi krize zmanjšala, oz. bila celo uničena, ne poslužujejo več boljših, marveč slabših kakovosti blaga, in blago take kakovosti prodaja ravno trgovska hiša Woolworth. Na ta način je postala ta trgovska hiša izkoriščevalec in uživalec svetovne gospodarske krize. Radi ogromnih dobičkov se prodajajo v dobi, ko so cene akcij povprečno najnižje, delnice družbe Woolworth zdaj pri nominelni vrednosti 5 angl. šilingov za komad na tujih borzah, po 48.5 angl. šilinga kos.
Izkoriščanje Črncev: 250 odstotkov dobička. Slava velike družbe za pridobivanje bakra Katanga, v belgijskem Kongu (Afrika) je, da je delila v zadnjih dveh letih na delnico 300 oz. 240 odstotkov dividende. Družba Katanga razpolaga z velikimi ležišči bakra, ki imajo velike množine te kovine. Izkoriščanje rudnika, ki ima poleg bakra še druge dragocene rudnike, se je pričelo pred 10 leti. Napravili so naprave za pridobivanje 300.000 ton rafiniranega bakra. Kljub krizi v gospodarstvu z bakrom, je produkcija družbe Katanga celo v poslednjih letih zelo narasla in je znašala v zadnjih letih nekako 140.000 ton. Poleg ogromnih dividend je zbrala družba še kakih 60 milijonov mark* (840 milijonov Din) rezerv. V rudnikih je zaposlenih kakih 14.000 delavcev-Črncev. Izkoriščanje Črncev je omogočilo ogromne dobičke. O strahotah in grozotah Jtgga izkoriščanja so bile odkrite v zadnjih letih pomiembc vredne stvari. Manj ta odkritja kakor pa strah, da ne bo črnsko delavstvo vsled prevelikih naporov in gladu vse pomrlo, je dovedlo' v zadnjih letih družbo Katanga k temu, da je izboljšala preskrbo Črncev z dovozom življenskih potrebščin in z zidanjem bolj zdravih stanovanj.
Vse to se godi v 20. stoletju — v stoletju racionalizacije in civilizacije, radia in govorečega filma, strupenih plinov in profitov, profitov, profitov.	—st—
Če si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. —
Celjska komunalna politika ubira zadnji dve leti smer, iz katere se socialna misija občine bolj in bolj izloča. Mi smo s skrbjo opazovali ta razvoj, toda vedno smo še upali, da bodo koinčno le zmagale socialne tendence, katerih nosilci so na žalost sicer redki, toda odlični in izobraženi posamezniki. Zadnja plenarna seja dlie 26. II. nas je pa poučila, da so naše nade končnoveljavno pokopane. Preostaja nam torej še zadnja pot, apel na javnost.
Omenjeni plenarni seji je bil predložen predlog mestnega načelstva, da se oprosti mestne uslužbence od plačevanja občinskega kuluka. Ta predlog sam1 na sebi niti nima kakega .socialnega obiležja, temveč se odlikuje le po svoji logičnosti. Ali more zahtevati občina recimo od svojega cestnega delavca, ki za skromno plačo dnevno urejuje njene ceste, še kakšen denarni prispevek za vzdrževanje teh cesti?
Ali ne bi z isto pravico odtrgal recimo kmetski posestnik en del plače svojemu hllapcu za uporabo 4vorišča, ali paf recimo, da bi kak fabrikant ali obrtnik odtegoval svojim delavcem del plače za popravilo stavbe aii za natumo obrabo orodja?
No in ta predlog je na plenarni seji na predlog finančnega odseka gladko propadel! Občina bo z odklonitvijo tega predloga povišala svoje dohodke za celih 2200 dinarjev. Marsikdo, ki razmer od blizu ne pozna, si bo mislil, kako zelo mora ta občina varčevati, če se ne rhore odpovedati dohodku borih 2000 Din.
Sicer pa občina res zelo varčuje. Mestni ubožci n. pr. ne dobivajo od nje drugega kakor stanovanje in prav malenkostno denarno podporo, hrano, ki je končno glavni in najnujnejši izdatek, si morajo pa sami nabaviti. Ubožnica v Celju daje torej toliko, kakor v drugih mestih navadne ogrevalnice, dočim prave ubožnice sploh ni. Torej politika štedenja na celi črti!
Na ceh črti?
Lansko leto je štedljivi g. finančni referent predlagal, da se zgrade štirje javni vodnjaki. (Ali ga je presunila usoda mestnih revežev in brezposelnih delavcev, ki naj se vsaj vode pošteno napijejo, če že hrane ne
dobe?) Občinski svet je pritrdil in finančni referent se je bodro podal na delo. Navaden zemljan, ki pozna g. finančnega referenta po zgoraj opisani sledljivosti, bi rekel, da bi sicer ti vodnjaki, če bi jih ustvarjal kak manj znani štedljivee, stali najmanj 15.000 do 20.000 Din. Od njega je pa vsak pričakoval, da bo ustvaril te štiri pipe in štiri stojala recimo za 10.000 dinarjev. Ko smo pa zadnjič vprašali, koliko bedo stali ti važni socialni misiji namenjeni vodnjaki, nam je pa bilo rečeno, da približno Din 70.000.
Tako torej!
V času, ■ ko občina ne more pogrešati piti 2000 Dim kuluka od svoijih lastnih uslužbencev, in ko ni dala dosedaj za pomoč brezposelnim iz svojih sredstev še nobenega prispevka, bo žrtvovala za štiri vodnjake 50.000 Din več, kakor bi žrtvovali drugje, kjer občinski uslužbenci ne plačujejo komunalnega kuluka, kjer dobe v ubožnici tudi hrano in kjer so zbrali, kakor v Ljubljani in Mariboru, že na stotisoče dinarjev za pomoč brezposelnimi
Svet se z mukami in težavami bori proti ogromni 'brezposelnosti in mizeriji. Povsod razmišljajo, kako odpraviti ali vsaj zmanjšati in ublažiti posledice nenormalnega gospodarskega stanja. Akcije slede akcijam in zlasti javne ustanove in javni delavci tekmujejo, kdo bo iznašel kaj učinkovitejšega leka zoper te socialne bolezni. Le celjski občinski svet s svojim finančnim referentom vseh teh težav in muk ne pozna. On predstavlja otok miru na razburkanem oceanu. Sicer se vrše tudi na tem otoku redukcije v Pražarni pri Westnu itd. in Borza dela registrira v tem malem mestu čez tisoč brezposelnih.
Toda vse to ne pride do finančnega odseka. Finančni odsek s svojim referentom štedi in na seje odbora za pomoč brezposelnimi niti ne prihaja, kaj še, da bi si razbijal glavo s problemi, ki zanj sploh ne obstojajo.
Ljudstvo zunaj pa trpi in čaka — reme-dure.
j no, da bi prišel avtomobiliste pozdravljat zastopnik lovcev ali ribarskega društva.
Pravda »zaušnice in okusi so različni«, Najvišje sodišče, Stol sedmo-rice, oddelek B v Zagrebu je pravkar razveljavil sodbo mariborskega okrožnega sodišča, s katero je bil kot. predstavnik Ljudske tiskarne, Josip Ošlak, leta 1931 obsojen na tožbo mariborskega primarija dr. Janka Dernovška radi članka »Zaušnice in okusi so različni«, ki je izšel v »Volksstimme«. O zadevi bomo obširneje poročali v prihodnji številki »Delavske politike«.
Detoljub. Občni zbor »Delavskega društva Detoljub« se vrši v soboto, 12. marca 1932, ob 20. uri v Mariboru, Ruška c. 7 (na vrtu). Razen običajnega dnevnega reda bo zanimiv referat: »Kaj zahtevam od svojega otroka?« Delavski starši, ki se zanimajo za vzgojo otrok, so vljudno vabljeni.
V čast prezidentu Masaryku,
predsedniku Češkoslovaške Republike, je priredila mariborska Jugo-slovensko Češkoslov. Liga za 82. rojstni dan Masaryka posebno slavnost v soboto v Grajskem kinu. Predvajan je bil na gramofonski plošči Masarykov govor mladini. Masaryk v tem govoru razlaga mladini, kako je vsako delo vredno vsega spoštovanja in ravno tako vsak delavec, ki resnično dela in si z delom služi kruh, pa naj si bo to že priprost tovarniški delavec, ali prezident republike. S poštenim delom si lahko na Češkem pribori vsak državljan najvišjo službo in tako je morda med mladino, tako je rekel Masaryk, ki me sedaj posluša, tudi bodoči prezident Češkoslovaške Republike. Govoru prezidenta Masaryka so sledile filmske slike iz Češkoslovaške, katere je spremljevala godba čeških skladateljev Smetane in Dvoraka. Mladina je bila vesela te lepe slavnosti v čast prezidentu Masaryku. — V sredo, 9. t. m. pa bo posebna slavnost za rojstvo Masaryka ob 20. uri v hotelu »Orel«, kjer se bodo predvajale druge gramofonske plošče z Ma-sarykovimi govori češki javnosti ter je vsakdo, ki se zanima za Češkoslovaško, dobrodošel.
Ceno meso. V sredo, dne 9. marca t. 1. se bo od 8. ure naprej prodalo na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 450 kg govedine in 100 kg teletine po Din 5.— kg in sicer na osebo do 2 kg.
Preselitev ekspoziture okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru. Ekspozitura OUZD v Mariboru objavlja, da se z dnem 14. marca 1932 preseli s svojim uradom in ambulatoriji v novo palačo v Marijini ulici št. 13. Vsled selitve ostane urad dne 11. in 12. marca 1932 za stranke zaprt, poslovanje v novih prostorih pa se prične dne 14. marca 1932. V dneh selitve, ko bo zaprt tudi ambulatorij, bodo zavarovance sprejemali urad. zdravniki v ordinacijo na svojem stanovanju. Naslovi zdravnikov in njihove ordinacijske ure bodo nabiti ob vhodih novega in starega sedeža urada.
Nezgoda vsled uhajanja plina. Minuli pondeljek je v tekstilni tovarni Hutter pričel uhajati plin iz plinske napeljave, vsled česar je postalo več tam zaposlenim delavkam slabo. Pozvan je bil rešilni oddelek, ki je odipre.mil' delavki M. Staničevo in Kuger-levo, pri katerih so bili ugotovljeni znaki zastrupljen,ja s plinom, v tukajšnjo splošno bolnico.
V spovednici odložila novorojenčka.
Minulo nedeljo popoldne ,ie bil najden novorojenček v spovednici tukajšnje frančiškanske cerkve, kjer ga je odložila neka mati. Novorojenčku je bil priložen list s pripombo, kje in kedaj je bil otrok rojen.
Uspeh delavskih nogometašev športnikov!
Radirke, risanke, šolske škatlje, torbice in nešteto drugih produktov dobite le v trgovini Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6.
Celje.
Občni zbor podružnice Saveza privatnih
nameščencev, ki se je vršil pretekli četrtek v dvorani Delavske zbornice, je pokazal, da so celjski privatni nameščenci kljub težkim razmeram na braniku svojih pravic. Iz poročil odbora je bilo razvideti, da šteje podružnica stalno okoli 120 članov in je tudi v preteklem letu izvedla več akcij za izboljšanje moralnega in gmotnega stanja svojih članov. V zadnjem poslovnem letu so se priključili podružnici zobotehniki, ki so' si
Ljubljana.
Občni zbor želez, glasbenega društva »Zarja« v Ljubljani se bo vršil v sredo, dne 23. marca 1932 ob pol
8. uri zvečer v prostorih Strokovne komisije. Vabijo se vsi člani »Zarje«, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.	Odbor,
Podružnica »Svobode« v šiški sklicuje redni občni zbor, ki se bo vršil v torek, dne 22. marca 1932 ob
8.	uri zvečer v društveni sobi Zadružnega doma v Žibertovi ulici 27. Vabimo člane, da se občnega zbora udeleže!
Maribor
Lepo zborovanje železničarske godbe. V nedeljo popoldne je imelo v gornji dvorani hotela »Orel« glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru svoj letni občni zbor, ki je vnovič pokazal pridnost tega železničarskega kulturnega društva in pa veliko ljubezen, ter požrtvovalnost, s katero mariborski železničarji vzdržujejo to svojo godbo. Dvorana je bila s stranskimi prostori vred polna železničarskih družin, ki so pazno sledili društvenim odbornikom, ko so poročali o delovanju društva in se nato tudi živahno udeleževali debate, kako bi še zboljšali in dvignili društvo baš v sedanjih težkih časih. Društveni odbor je dobil od navzočih članov odobritev ter bil nato zopet izvoljen s predsednikom, s. Slomšekom na čelu. Ob koncu zborovanja sta še pregovorila o potrebi kulturnega dela železničarjev in skupnem delovanju z ostalim delavstvom predsednik Strokovne komisije s. Josip Petejan in dr. Avg. Reisman. Oba govornika sta bila burno pozdravljena in se je nato razvila prav prisrčna domača zabava ob sviranju železničarske godbe pod vodstvom kapelnika Schonherrja. Želimo železničarski godbi, da z istim uspehom procvita tudi naprej in ostane ponos mariborskih železničarjev ter ostalega delavstva, ki smatra vedno to godbo kot svojo.
Ogromno zanimanje za upepeljevanje mrličev. Mariborsko društvo »Ogenj« je tekom kratkega časa vzbudilo med Mariborčani ogromno zanimanje za moderno upepeljevanje mrličev v krematorijih. Brez vsake reklame, samo s kratkimi noticami v časopisih je društvo »Ogenj« privabilo v soboto toliko ljudi na svoje predavanje, da je bila dvorana kina
Kje ste možje, ki jo boste napravili? Na svidenje
Ob rov.
»Apolo« nabito polna, še premalo je bilo sedežev. Navzoči so bili prav vsi sloji. Predavanje je otvoril predsednik »Ognja« g. dr. Reisman, ki je povdaril, da je največji sovražnik ljudstva predvsem nevednost. To nevednost o pravem namenu in koristi upepeljevanja mrličev je nato s popolnim uspehom pobijal v nad dve-urnem predavanju zastopnik graškega »Ognja«, g. Gebauer, ki se je pokazal vzornega strokovnjaka na tem polju. Predavanje je pojasnjeval z nazornimi slikami o upepeljevanju, krematorijih, kjer se mrliči upepelijo in s slikami, kako strašno izgleda truplo, če se pokoplje v zemlji, zlasti pa v mokrih tleh, kjer truplo ne more razpadati. Zanimive so bile slike o sežiganju mrličev pri drugih narodih ter iz zgodovine. Več sto Mariborčanov in Mariborčank je odšlo od predavanja s polnim prepričanjem, da je mnogo bolj pametno, higijenično in okusno, če se mrliča upepeli, kakor pa, da ga izročamo črvom in drugemu nehigijeničnemu razpadanju. Kdor hoče pristopiti k »Ognju«, naj se priglasi na naslov: Društvo »Ogenj«, Maribor, Koroščeva ul. 8.
Proračun mestne qfjčine zavrnjen. Mestna občina je predložila letni proračun pristojnemu ministrstvu v odobrenje, ki pa istega^ ni potrdilo, zato se bodo morale v proračunu izvršiti gotove spremembe.
Za znižanje stanovanjskih najemnin. Te dni so se vršili razgovori stanovskih in strokovnih organizacij o akciji za znižanje najemnin, na katerih je bilo sklenjeno, da se skliče velik protestni shod, ki se bo pečal z vprašanjem najemnin, katere so zlasti v Mariboru zelo visoke in pretirane.
»Svoboda« Maribor. V sredo, dne
9.	marca 1932 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9-11. zanimivo predavanje o nastanku velike industrije v 18. stoletju. Predava prof. Stupan. Pridite v polnem številu.
Zastopniki društev se pozdravljajo. Zadnji čas je prav zanimivo čitati poročila občnih zborov mariborskih društev, v katerih se skoraj vedno ponavljajo ena in ista imena. Še bolj pa je zanimivo čitati, kako se najrazličnejša društva, ki nimajo medsebojno nikakega skupnega delovanja, pozdravljajo. Na občnem zboru mariborskih lovcev je med drugim pozdravil predsednik poleg zastopnika ribarskega društva tudi zastopnika avtomobilskega kluba. Po dnevnem redu pa je imenom podružnice SPD pozdravil lovce dr. Š., medtem ko zastopnik ribarskega društva ni nič pozdravljal. Iz poročila občnega zbora avtokluba pa tudi ni razvid-
V«* fMtjprnlfl
Pristopajte k zadrugi
JU dl"
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te de lav s k e zadruge.
mm
IV
Naročajte ln širite „Del> Politiko".
Papirnica Ljudske tiskarne
Maribor, Slomškov trg št. 6.
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. =====
ustvarili v okvirju podružnice svojo posebno sekcijo. Začasno so se organizirali v podružnici tudi brivski pomočniki, ki so bili do tedaj sploh neorganizirani in so hoteli nekateri šefi to stanje izkoristiti, da bi tudi v zimskem času upeljali nedeljsko delo. Složnemu nastopu pomočnikov in privatnih nameščencev se je pa posrečilo to namero zaenkrat premagati. Posebno živo se je podružnica zanimala tudi za vprašanje raztegnitve pokojninskega zavarovanja na trgovske pomočnike in na vso državo. Priredila je v ta namen več sej ter sklicala tudi predavanje o tem vprašanju. Pri posebni točki dnevnega reda je poročal tov. Petejan o novem obrtnem/ zakonu, nakar je bilo soglasno sklenjeno organizirati za privatne nameščence tečaj razsodnikov za novoustanovljena obrtna sodišča. Slednjič je bil izvoljen nov odbor, v katerem' je večina odbornikov iz prejšnjega odbora. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno iti je sploh vladala na zboru najlepša sloga in harmonija. Novemu odboru želimo tudi mi najlepših uspehov.
V Celju je umrla vdova pokojnega vpokojenega železničarja Marna, Ana Mam,
Zabukovca.
Nekoliko odgovora našim nepri-
fsteljem. List »Delo«, glasilo NSZ, prinaša v št. 1 z dne 19. februarja t. 1. med drugim tudi precej pomanjkljivo poročilo o rudarjih drž. rudnika Zabukovca. Pomilujemo g. pisca omenjenega članka, da je tako slabo informiran, oziroma da se je pustil tako pomanjkljivo podučiti. Resnici na ljubo bodi povedano, da delavstvo drž. rudnika Zabukovca ne šteje le par marksistov, ampak da njihova organizacija, ki se ji pravi Zveza rudarjev Jugoslavije, obstoji pri nas že od leta 1918 in šteje še danes nad 250 razredno zavednih članov. Povemo vam tudi, da so izvoljeni zaup-
niki II. rudarske skupine samo člani ZRJ. Pri volitvah v bratovsko sklad-nico je bilo izvoljenih vseh 24 delegatov z liste ZRJ. Naglašati pa moramo, da je za predloženo kandidatno listo NSZ glasovalo, beri in reci samo šest delavcev, torej niti oni ne, ki so tam kandidirali. Enkrat za vselej si prepovedujemo, da bi se nas sumničilo protidržavno-sti. Kdor tako vestno kakor rudar zadosti vsem državljanskim dolžnostim, temu ni potrebno, da si pusti kaj očitati. Mi služimo vojsko, plačujemo vse direktne davke in indirektne davke, delamo za državo in skrbimo za naraščaj ter živimo v bedi. Zato mislimo, da smo pač boljši državljani, kakor pa oni, ki nosijo razne znake; ko pa morajo plačevati davke, pa se pustijo rubiti in povzročajo raznim oblastim sitnosti in delo, Zato vam svetujemo, vi petelinčki, skrbite za sebe in za svoje, v nas se pa ne vtikajte! Za demagogijo in denuncijantstvo ni več čas. —
Rudarji.
Hrastnik.
Hrastnik in ljubljanski radio. V
sredo, dne 24. febr. je bil v Ljubljani VIII. prosvetni večer in z njimi združena tako redka delavska radio-ura. Na sporedu večera sta bili dve točki našega rojaka Kozarja (deklamacija pesmi: Zakopana pravica) in recita-cijski zbor, ki je predvajal Kozar-jeve Minerje. Seveda smo se Hrastničani zanimali za ta večer in se zbrali pri vseh radioaparatih v naši dolini. Ali nemilo smo bili razočarani: Samo eno uro je trajala ta delavska ura, dočim je prosvetni večer trajal celi dve uri in pol. In tako smo bili ob velik užitek: Niti deklamacije niti recitacijskega zbora nismo slišali, slišali nismo dueta na flauto,
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe zastonj
14 karatno originalno amerikansko
zlato nislim pero
ali pa KUrschnerJev ročni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled »Radio-weh“. Naroča se Administration der „Radlo-welt“ \Vien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Šolske torbice, aktovke, kovček!, preobleke za kevčeke, damske torbice, denarnice, pasovi itd. Istotako tudi poceni popravila v novo otvor-jeni torbami
JOSIP KARLO,
MARIBOR. Kopališka ulica štev. 2
(Scherbaamov paviljon).
Razno tnanufakturno blago, perilo, obleke za moške in dečke, pletenino etc. priporoča po jako nizki ceni tvrdka
KARL JANCIC
Maribor, Aleksandrova c. 11
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marij a Steber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
Šivalne stroje, gramofone, otroSke vozičke, kolesa
popravlja JUSTIN GUSTINČIČ,
mehanična delavnica, Maribor, Tattenbachova ulica 14.
DlAlaninA »lesniki, ludl rieicllmci po meri, hlgl-Jenskl in kosmetični predmeti, potrebščine za otroke, nogavice, rokavice, ročna dela !n krojaške potrebščine.
FRANC ŠKOF,
Maribor, Aleksandrova cesta 23.
Steklarji proti nameravani nezaslišani redukciji plač.
Demonstracija delavstva pred tovarno.
Dne 3. marca t. 1. je sklicala Splošna del. zveza Jugoslavije, ,podr. steklarjev v Hrastniku sestanek vsega delavstva s sledečim dnevnim redom:
1. Organizacijske zadeve,
2. Obratne zadeve {predlagane tarife od podjetja).
3. Raznoterosti.
Točno ob 4. uri popoldne je predsednik sotdr. Bentl otvoril sestanek. S o dr. Bentl in Keitner sta nato podala poročilo o- delovanju naše podružnice in Oblastnega odbora, kar se je vzelo na znanje. — Sodr. Kell-ner je prečital predlagano delovno kolektivno pogodbo in se je ugotovilo, da znaša redukcija plač, katero misli podjetje izvesti, 31.7%, Tudi misli podjetje ukiniti dopust, katerega so delavci imeli in razne druge ■stvari poslabšati. P'o poročilu se je razvila debata in so z ogorčenjem nastopili vsi delavci in'delavke proti nameri podjetja, zlasti še, ker so zastopniki podjetja obljubili na anketi in razgovoru z del. zastopnikom, dne 14. in 15. januarja v Beogradu, da bodo plače delavstva le v neznatni meri reduci-
slišali nismo peti r. Žagarja niti tretjega nastopa Matičarskega kvarteta niti predavanja s. Cerkvenika. Pred pol 9. uro in po pol 10. uri smo bili zelo, zelo oškodovani in razočarani. Pričakovali smo nadaljevanje večera, pa srno slišali neki komorni trio. Radio Ljubljana pozivamo, da naj prihodnjič prenaša delavske prosvetne večere v celoti,, saj so itak redki. Radioamaterjev pa med delavstvom ni malo in imajo zato pravico tudi na nekaj svojega.
Večina Hrastničanov.
Siydenci pri Harifec*ru
Ljudska univerza v Studencih. V
četrtek, dne 10. t. m. ob 19. uri pre-, dava gospod profesor Šilih o vplivu ! okolice na otroka.
rali. Vkljub temu pa prihajajo sedaj s takšnimi drznimi zahtevami. Sprejele so se resolucije proti nameri podjetja in poslalo s® jih je tudi banski upravi v Ljubljani, Del. zbornici in podjetju. Izvolila se je šestčlanska deputacija, katera je nesla resolucijo v pisarno podjetja in energična protestirala proti nameri podjetja. Obenem so šli vsi navzoči delavci in delavke pred pisarno, da dajo s tem duška 'svojemu ogorčenju nad postopanjem podjetja. Bilo je nad1 250 delavcev po številu, ki so pri tej priliki pokazali, da so strogo disciplinirani. Ker gosp. ravnatelja Abela Rikota ni bilo doma, ie sprejel deputacijo g. inž. Žmauc ter je obljubil 'deputaciji, da bo vse težnje 'delavcev sporočil centrali v Zagreb in gosp. Abelu. Deputacija je potem šla v društveni lokal, kamor je krenila cela povorka, nakar se je sestanek nadaljeval in po izčrpanju dnevnega reda v miru zaključil.
To naj bo opomin gosp. podjetnikom, da ne bodo s takimi zahtevami več prihajali pred delavstvo. Delavcem pa kličemo: po« primite se vaše orgariizacije, ker le v skupnosti je moč.
Delavski šport.
Maribor, 6. marca 1932.
Z napetostjo smo pričakovali izida nedeljske prvenstvene tekme med ljubljansko »Svobodo« in tukajšnjim 1SSK »Mariborom«-Saj je šlo obema za točke. Tekma se je vršila med gostim naletavanjem snega. Rezultat 2 : 2 (! : 1). — Ljubljanska »Svoboda« se dviga od igre do igre. Prejšnjo nedeljo so porazili v Ljubljani mariborske »Železničarje« s 4 : 1 in še nekoliko preje celjske »Atletike« s 5:1.	— Pred prvenstven0
tekmo je igrala mladina mariborske »Sv°" bode« z mladino ISSK »Maribora«. Rezultat 4 : 1 za »Svobodo«! — Dopoldne pa sta igrali rezervi obeh teh klubov in »Svoboda« je zopet zmagala z 2 : 1! — Zavednim in požrtvovalnim sodrugom sportašem k uspehom čestitamo. Vedo pa naj — in to povdarja-mio —, da poleg tega, ko sami uživajo sadove svojih naporov, da se ne bore samo za gole ali točke, temveč; za čast in pono-s celokupnega delavskega razreda! — čestitamo še enkrat, tako ljubljanskim, kakor tudi mariborskim sodrugom, v prepričanju, dia bodo vedno dokazali, kaj zmore delavsko hotenje in kaj delavska misel! S hotenjem, trainingom in ljubeznijo do delavskega športa se dosegajo uspehi!	—bp.
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg štev. 6.
proti trimesečni odpovedi.
it? Nalosnjte svoje prihranke
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
SPLOŠNA GOSPODARSKA POSLOVALNICA, r, z, z o. z., MARIBOR
Vabilo na
OBČNI ZBOR,
ki se vrši dne 13. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne pri »Lokomotivi«, Fran-kopanova ulica 29/1., s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva,
2. Volitev novega odbora,
3. Sprememba pravil,
4. Raznoterosti.
Načelstvo.
Vloge obratulemo po 6'L!
Tiska:	Ljudska	tiskarna,	d,	d.	v	Mariboru,	predstavitelj	Josip	Ošlak	v	Mariboru.	—	Za	konzorcij	izdaja	in	urejuje	Viktor	Eržen	v	Mariboru.