^»STi’,££?“ Cena 90 lir Leto XXIX. Št. 89 (8491) ___________TRST, nedelja, 15. aprila 1973 ^Morski DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» .__’Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni cvrop.. ocno in klanski t/11 P°I Po pokolu v v11 Potitar, rne®1' banki na Tr-sPet t . so fašistione bom-? r,!iale žrtev v Milanu: Pbili So Je bil ubit policist. Sferno faMsti> ubili so ga f so jjč tortno, z bombami, Čem^r^nesR na prepove-stranv nstra°ijo neofašistič-^®6neeae 1^ISI' Kot tistega 60 blandat .. decembra 1969, tiantdenj 0rii isti, isti je tudi Jtiblarjg^^oinskega dejanja: naPetosti in ustraši’Powrenutku’ k° ie po- S ko Se aj v državi nego-,vladna večina v par-^varia azkraia, da bi tako Pogoje za «močno žrtev pokola v i?Vc6v v ,k[*. je 100 tisoč de-* s sv/v av^1 kovnih oble- J° Prisotnostjo pre- in njihovim ‘‘atnij, 111 uresničitev pre-N se 1f,ga Oklepa. Tudi vče-bpgSiri s,Jla ruilanskih ulicah na Pogrebu o-.^asistnir ?Ca d€rnokratov in k!' ^ so rt delavcev in študen-1, hakW^kaZiaIi, da tudi to-w?&li. Mprt1 ^a®istov ne bodo Jatha ps ■ dv?!ma manifesta-h . P°ko’ii bistvena ražlika: V^tpe ?rgu Fontana so .^uževali žalovanje, v ^Ovesv uasilja in zahteva 5 *»■ ■» neie V, bi bj, ga ogroža. Tokrat ibiaiinnClll>einega dvoma, s rvv^ba , opraviti in komu S pot: fašistom ker ^kali krinko se sfcri-suj^je, tudi s,6 uj^bove orga-bskleun ^SI> leglo zločin-druj-Uo^. Proti demokra-°dportii5vni ureditvi, zrasli , «V tfn . kega gibanja, Jjfc itw?h in ^časnih do- V jenske republiške u- V lenu 12 rečeno: kakrš^J6 reorSanisa- e"" fašSi°li °Um’ mZ' cne stranke.” nQ°v°lj bi ■ *e ČyW bt!!\da bi d0sled- flo * bilo rn “ Č}en ustave in So a^° strm?°be’ d° bz prišlo 10 or„.. str°hovitih ktLt^^izirrm yih in 'podrob->- , je J lh atentatov, do U in v RilŠl° včeraj v Mi- , -'aito Rirnu.» ®®bo na milansko aveill zapisali dan po in ^ žai_ danes se mo- banijj1 ^^bl^^vljati. Ustava SSa»tr (predvsem vladi u. 12 leta 1952) da-lt(^ft!>rgauomPrSt0j^134111 držav- ti^o zatr^0 Iedstva- da do* tirt' u&tava °n S1fem> aii toč- liii^bo 2a„ n zakoni jim to ^ z“° it“- Pi ^jih, jj0 . Podporo pri gla-sit^radi "u zatožni klo-o telefon- bitega "narl^?ju’ zaradi ne-Sa Ul lina azn®ga gospodar-0rga^’a ^ razn tma ljudska fea01j poS faŠdSti6nih Wna viaao pomen pri-aParat na 0rgane dr- Združeni je tov-Podvig. Ob- ^io L?1? Protesta NJe cGr£ ciSTkalne 0rga- 6 V Rim ISL ln UIL SO 'm Protestno brzo- ^ES NA 5- STRANI '»S..'**’°1”1*d"*1- RIM, 14. — Dvesto tisoč delavcev se je danes udeležilo velike vsedržavne demonstracije, ki so jo priredili gradbeni delavci, na kateri so zahtevali večjo zaposlitev, razvoj Juga, gradnjo stanovanj in protestirali proti draginji. Demonstranti, ld so prišli iz vseh krajev Italije, so se zbrali na treh različnih točkah mesta in so v velikih sprevodih krenili na Trg San Giovanni, kjer je bil osrednji shod. Pred tribuno, na kateri so bili sindikalni voditelji, so delavci nosili transparente z napisi: «Sever in Jug enotna v boju za zaposlitev«, «Reforme in razvoj Juga«, «Gradbeni delavci proti fašizmu«, «Rimski zidarji v boju za stanovanje«, «Več ljudskih stanovanj namesto stroškov za oborožitev«. Ob govorniškem odru so bili tudi številni prapori občinskih uprav, ki so se uradno udeležile te velike delavske demonstracije. Sindikalne organizacije so poskrbele tudi za redarsko službo in se je zato demonstracija izredno mimo razvijala ter ni prišlo nikjer do kakih izzivanj ali incidentov. Zbranim delavcem sta najprej govorila tajnika sindikata gradbincev CGIL in UIL Truffi in Muciarelli. Zborovanje je zaključil glavni tajnik CISL Storti, ki je govoril v imenu enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. Poudaril je veliko važnost današnjega shoda, ki je najtesneje povezan z demonstracijo gradbincev novembra leta 1969. Storti je poudaril, da takrat je vse delavstvo postavilo kot svojo osnovno zahtevo stanovanjsko reformo; danes pa sindikati in vsi delavci zahtevajo, da se zakon o stanovanjski reformi začne izvajati; Glede dogodkov v Milanu je Storti ugotovil, da nosi zločin fašistični pečat in da je bil napravljen tik pred praznovanjem dneva odporniškega gibanja, kar mu daje še večji izzivalni značaj. Te zločine in vso fašistično dejavnost, je dejal Storti, delavci in vsa demokratična javnost odločno odklanjajo in se obvezujejo, da se bodo z vsemi demokratičnimi sredstvi bojevali proti fašizmu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiRiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiniiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO KRVAVIH DOGODKIH PRETEKLEGA TEDNA V LIBANONU Ameriški petrolej v plamenih pri Bejrutu SZ in SFRJ zahtevali v varnostnem svetu spoštovanje resolucije iz leta 1967 Rezervoarji ameriške petrolejske družbe v Sidonu pri Bejrutu v plamenih BEJRUT, 14. — Davi je okoli 20 ljudi, katerih istovetnosti niso utegnili do sedaj še ugotoviti, nastavilo okoli 13 eksplozivnih nabojev v bližini rezervoarjev družbe «MEDRECO» (Mediteran Re-fining Company), ki pripada a-meriškim finančnim družbam. Prišlo je baje do sedem eksplozij, od katerih je vsaj ena zažgala en rezervoar. Poškodovana sta bila tudi dva druga rezervoarja. Takojšen poseg gasilcev je preprečil hujšo škodo. Poškodovani rezervoarji zmorejo vsak po 100.000 sodov surove nafte. Napad neznanega komandosa na rezervoarje je povzročil določene telesne poškodbe osebam varnostnih ekip na področju. Dr. George Stephani, ki opravlja zdravniško službo v podjetju «Tapline» (gfe za družbo, kateri je poverjeno upravljanje naftnih prevozov in ki je direktno povezana z MEDRECO, je izjavil, da je moral nuditi svojo pomoč nekaterim čuvajem, ki so jih napadli komandosi. škoda, ki jo je povzročil napad do sedaj še neznanih gverilcev, je razmeroma malenkostna. Bolj pomembno pa je vprašanje, kdo je : ta napad pripravil in ga speljal do konca. V tej zvezi se v nekaterih političnih krogih v Libanonu meni, da je mogoče pripisati atentat na rezervoarje MEDRECO (ti ležijo ! to iz Saudske Arabije po več kot tisoč kilometrov dolgem naftovodu. Zato v nekaterih krogih domnevajo, da je atentat na rezervoarje ME DRECO izvedel neki doslej še neznani palestinski komandos. Druga domneva pa je, da gre za izraelsko provokacijo, upoštevajoč dejstvo, da so Arabci v zadnjih dneh izjavili, da se bodo hudo maščevali nad Američani. Prav te arabske izjave naj bi nudile možnost izraelskim a-gentom, da izvedejo akcije proti a-meriškim petrolejskim družbam V tem ozračju se je začela na varnostnem svetu debata o krizi na Bližnjem vzhodu na zahtevo libanonske vlade, ki zahteva poseg Organizacije združenih narodov Na današnjem zasedanju je govoril sovjetski predstavnik Jakob Malik, ki je zjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena, da podpre resolucijo, ki bi sprejela sankcije proti Izraelu, ki bi utegnile seči tudi do izključitve iz OZN. Malik je označil izraelsko akcijo v Libanonu kot akcijo, ki so na las podobna esesovskim metodam. Sovjetski predstavnik je zahteval, naj Izrael spoštuje resolucijo varnostnega sveta Na zasedanju je govoril tudi jugoslovanski predstavnik Lazar Mojzov, ki je napovedal, da bodo neuvrščene države posvetile na srečanju v Alžiru, ki bo letos v septembru, vso svojo pozornost do katerega je prišlo posebno v zadnjih petih letih, po obnovitvi diplomatskih odnosov, za kar ima veliko zaslugo posebno Brandt, ki je bil takrat zunanji minister. V tem obdobju je bilo sklenjeno okrog petnajst raznih pogodb in sporazumov, razvilo se je politično sodelovanje. ne le med obema vladama, temveč tudi med strankama, sindikati in drugimi organizacijami obeh držav. Velik razvoj je bil dosežen posebno na področju gospodarstva, saj je Zahodna Nemčija na prvem mestu v zunanjetrgovinski izmenjavi, prav tako se zelo dobro razvija industrijsko sodelovanje med podjetji obeh držav. V dosedanjem razvoju odnosov je bila postavljena trdna osnova za rešitev nekaterih nerešenih vprašanj, predvsem vprašanja odškodnine žrtvam vojne, popolna prepoved dejavnosti ekstremističnih jugoslovanskih emigrantskih skupin v Zahodni Nemčiji, zmanjšanje jugoslovanskega trgovinskega deficita in nekatera druga vprašanja s področja delovnih odnosov jugoslovanskih delavcev zaposlenih v ZR Nemčiji. B. B. OSLO, 14. — Tukaj se je danes zaključila mednarodna konferenca, katere se je udeležilo 50 držav, ki je razpravljala o rasizmu in kolonializmu v Južni Afriki. Izglasovali so resolucijo, v kateri priporočajo tajniku združenih narodov Waldheimu, naj vse države OZN bojkotirajo trgovinske odnose z Južno Afriko, da se dokončno prisili ta država, da preneha z apartheidom. Na konferenci je bilo tudi devet voditeljev nacionalnih osvobodilnih gibanj iz Južne Afrike, Jugozahodne Afrike, Rodezije in portugalskih afriških kolonij. Glede Rodezije pa so na konferenci zahtevali, da se prizna tamkajšnje afriško nacionalno gibanje kot edino vlado in da se vsi odnosi navežejo z domačo upravo. Prav tako so na konferenci izglasovali resolucijo, ki predlaga večjo pomoč osvobodilnemu gibanju v portugalskih kolonijah. kakih 30 km južno od Bejruta v bližini mesta Sidon) vsaj dvem po- , .~r~.--------------, --------- litičnim skupinam oziroma organiza- I vprašanju Bližnjega vzhoda. Moj-cijam. Predvsem je treba pripom- i zov je nadalje poudaril potrebo, niti, da čistilnice nafte MEDRECO | da Izrael sprejme sklepe Organi-Pri Sidonu oskrbuje ameriška dru> "e združenih narodov iz leta , 1 ba «Tapline», ki dovaža surovo naf 1967. Leone odprl jadransko avto cesto ANCONA, 14. — Predsednik republike Leone je danes izročil prometu zadnja dva dela velike jadranske avto ceste, ki povezuje Bologno in Bari. Avto cesta je dolga skupno 678 km, na njej je bilo opravljenih 7 milijonov 300.000 delovnih dni in je stala 458 milijard lir. Po svečanosti na avto cesti je predsednik republike odpotoval v Ascoli Pičeno na uradni obisk, v mesto, ki je bilo lani prizadeto po potresu. vozniških delavcev CGIL. V novem sindikatu CGIL so združeni železničarji, pristaniški delavci, uslužbenci civilnega letalstva, pomorščaki, uslužbenci mestnih prevozov in vseh ostalih prevoznih podjetij in ustanov. Odprtje milanskega velesejma MILAN, 14. — Ob navzočnosti predsednika vlade Andreottija in številnih tujih diplomatov ter predstavnikov oblasti so danes odprli 51. milanski mednarodni velesejem. To je eden največjih velesejmov v Evropi, ki obsega skupno 60.000 kv metrov. Letos se velesejma udeležuje 76 držav, vključno Italija, na katerem razstavlja 10.080 razstavljavcev, od katerih je 8.061 Italijanov in 2.747 tujcev. Na sejmu je skupno razstavljenih milijon in pol proizvodov. Na največji italijanski gospodarski prireditvi so navzoče tako najbolj industrijsko razvite države, kot države v razvoju iz Azije, Afrike in Južne Amerike. DANES. Ustanovljena federacija prevozniških delavcev CGIL GENOVA, 14. — Ob navzočnosti glavnega tajnika CGIL Lame se je danes zaključil v Genovi ustanovni I kongres italijanske federacije pre- Policija ie aretirale v Milanu 22-letnega Vittoria Loia, sina znanega boksarja Duilija, ki je baje priznal, da je v četrtek, med nedovoljeno fašistično manifestacijo, vrgel eno od bomb proti policiji. Mladenič je dejal, da je vrgel bombo, ki je eksplodirala v samem začetku manifestacije in da ni povzročila nobene žrtve. Omenil pa je ime mladeniča, ki je vrgel bombo, ki je raznesla a-genta Antonia Marina. Včeraj je bil pogreb mladega policaja Marina, ki se ga je u-deležila ogromna množica Milančanov. Prisotni so bili tudi ministrski predsednik Andreotti in notranji minister Rumor ter veliko število poslancev. Pogreb je izzvenel kot velika antifašistična manifestacija. V Rimu je bila včeraj velika vsedržavna demonstracija gradbenih delavcev. Zbralo se jih je 200.000, ki so imeli shod na Trgu S. Giovanni. Delavci so zahtevali večjo zaposlitev, izvajanje zakona o stanovanjski gradnji, ukrepe za Jug in ostale socialne reforme. Na shodu je v imenu CGIL, CISL in UIL govoril glavni tajnik CISL Storti, ki je poudaril velik pomen demonstracij in med drugim ostro obsodil fašistične zločine. Storti Te dejal, da bodo delavci znali zavrniti vsa fašistična izzivanja. Včeraj se je zaključil obisk delegacije puljske občine, ki se je dogovorila s predstavniki tržaške občine za konkretna dejanja. Župan Spaccini je včeraj o-brazložil na tiskovni konferenci pomen «otoka za pešce« na Trgu Unita in orisal tudi nadaljnje prometne ukrepe. Predsednik deželnega odbora Berzanti je včeraj na deželni tribuni TV odgovarjal na vprašanja dveh novinarjev. Gledalec je dobil vtis, de gre zgolj za predvolilno propagando. TRŽAŠKI DNEVNIK TRG UNITA IN «OTOK ZA PEŠCE* ZAČETEK TEMELJITE PREUREDITVE TRŽAŠKEGA PROMETNEGA SISTEMA Spaccini je na tiskovni konferenci obrazložil osnovne smernice «prometne revolucije» 50 km na uro od Senenega trga do železniške postaje. Naročili so nove avtobuse, ki jih bo tovarna dobavila julija, seveda pa je treba istočasno urediti zapletena vprašanja municipalizacije vseh krajevnih prevoznih služb in to ne samo v občinskem, temveč tudi v pokrajinskem okviru. Težko pa je rešiti vprašanje parkirnih prostorov, saj je Trst zelo «stisnjen». O tem se v preteklosti ni mislilo, treba je upoštevati normalen dotok domačih ljudi in tujih turistov. V tej zvezi načrti niso dokončni. Na tiskovni konferenci je bil govor tudi o ureditvi parkirišč za nekaj tisoč avtomobilov na področju železniške postaje in drugod. Za sedaj torej samo «otoček», v perspektivah pa temeljita preure- župan Spaccini je včeraj ob sodelovanju odbornikov Hreščaka, De Luče in Abateja ter strokovnjakov obrazložil predstavnikom tiska podrobnosti glede «otoka za pešce* na področju Trga Unita, istočasno pa je tudi orisal osnovne smernice dolgoročnih načrtov preureditve mestnega prometa. «Za sedaj gre samo za skromen otočič», je pričel svoja izvajanja Spaccini in nadaljeval, da pripravljajo načrte, ki naj bi pretvorili obsežnejša področja v «otok za pešce* m predvsem Terezijansko naselje ter staro mesto pod ; Sv. Justam. Sklep občinske uprave o prepovedi vožnje na področju Trga U-nita se bo pričel izvajati v torek zvečer, ker sedaj že vozijo proti Trstu tovornjaki z naročenimi vazami cvetlic, ki bodo označevale področja, kamor se z avtom ne bo več smelo. Formalno pa bo sklep stopil v veljavo v sredo zjutraj, ko bo — vsaj v grobih obrisih — že označen «otok za pešce*. Trg Unita je treba spremeniti v nekakšen klub, treba je obnoviti tradicijo tržaškega «listona», zato pa je seveda tudi treba celotno področje ustrezno opremiti: postaviti rože, klopi, da se, bodo sprehajalci lahko tudi odpočili itd. Središče mesta naj bo skratka za ljudi in ne za vozila. S tem pa se je razgovor nujno razširil na obsežnejše vprašanje tržaškega prometa in to iz treh vidikov: parkirni prostori, javna prometna sredstva in pospešitev prometa po vseh ulicah. Župan je govoril o «revoluciji», ki jo bodo izvedli julija - avgusta, ko bodo naredili prvi korak v izvajanju širšega načrta. Predvsem je treba pospešiti promet in to še zlasti z javnimi prevoznimi sredstvi. Občan ne sme čakati avtobusa, mora vedeti, da ga bo avtobus v kratkem času, hitro, in po točnem voznem redu prepeljal iz bližine njegovega stanovanja db mestnega središča. Tako bo lahko pustil svoj osebni avto doma in mnogo ceneje, hitreje — ali v skrajnem rimeru prav tako hitro kot z lastnim avtom — prispel do delovnega mesta ali v trgovsko in poslovno središče. Za vse to pa je seveda treba urediti mestni promet, za kar že . izdelujejo načrte za nov semaforski sistem z «zelenim valom», ki - naj bi omogočil poprečno hitrost ■iiiiiiiMiiiiijiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiJmiiiJuiiiuiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiuumiimiiimimiiMiiiimiiiimiiiiiimiii NA POBUDO SLOVENSKE KOMISIJE PSI ditev prometa z vsemi neznankami, ki jih vsaka drastična rešitev predstavlja. Odprtih je zfelo mnogo vprašanj, ki čakajo na odgovor. Župan je tudi na tej tiskovni konferenci zagotovil, da je občina pripravljena sprejeti konstruktivne predloge vseh. • Pokrajinsko tajništvo PSI je izrazilo odločno ogorčenje zaradi u-boja agenta javne varnosti v Milanu s strani neofašističnih kriminalcev in je istočasno obsodilo oblasti ter še zlasti milanskega prefekta, ki so predolgo časa dopuščali škva-dristično divjanje v Milanu in v drugih mestih. Tajništvo PSI je istočasno zahtevalo padec Andreot-tijeve vlade in sestavo nove vlade, ki naj odločno brani demokratični red. SINOČI V DVORANI KULTURNEGA DOMA V TRSTU Nastop mladih harmonikarjev je pomenil prijetno doživetje Navdušujoči nastop Benetella in Bruna Romana Harmonikarski .solisti in ansambli šole Glasbene matice so ljubiteljem glasbe pripravili sinoči v Kulturnem domu res prijetno presenečenje. Z dovršenim in doslednim tolmačenjem včasih res zahtevnih kompozicij, so še enkrat dokazali visoko raven naše glasbene šole. Poglavje zase pa je bil na sinočnjem prijetnem glasbenem večeru nastop virtuozov na duovox in cordovoi harmoniki Benetella in Bruna Romana, ki sta z vrhunsko spretnostjo, domiselnostjo in edinstveno izvajalsko neposrednostjo popeljala očarane poslušalce v skrivnostni svet glasbene umetnosti. Z istim navdušenjem kot brata Romano je občinstvo, ki se je žal udeležilo v premajhnem številu sinočnje glasbene prireditve, sprejelo tudi orkester Miramar. Pod DRUGE VESTI NA 10. STRANI aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiUni||||||||||||||||lim||||,|||„„„„||„|||„,I„U||||t1lmi||i{|||||||I,„|,||||||U|,||,|||m„„|||,||||„||| PO DVODNEVNEM URADNEM OBISKU PULJSKE OBČINSKE UPRAVE Konkretni dogovor o sodelovanju med tržaško in puljsko občino V kratkem se bosta sestali mešani komisiji za šport in tu-rižem - Puljski župan Lazarič je povabil na obisk Spaccinija Predsednik pristaniške ustanove Franzil pozdravlja puljske goste Ob zaključku dvodnevnega obiska lazarič je ob zaključku obiska^po-predstavnikov puljske občine v Tr- —'"------------- °------ -------------- V Trstu so ustanovili krožek «Henrik Tuma» na- Novi krožek bo izpolnil vrzel v šem političnem in družbenem življenju Na pobudo slovenske komisije pri pokrajinski federaciji PSI je bil v sredo, 11. aprila ustanovljen krožek, «Henrik Tuma» s sedežem v Trstu, Ul. Galatti 24. Ustanovni akt je pred notarjem dr. Floro podpisalo 18 slovenskih članov socialistične stranke z vsega tržaškega področja. Krožek ima svoj sedež v Trstu, svojo dejavnost pa bo razvijal tako v mestu kot na podeželju. Namen tega slovenskega študijsko - družbenega krožka je skrbeti za kulturo in jo širiti na splošno, zlasti med ljudskimi in delavskimi množicami, s posebnim ozirom na politične, gospodarske, sociološke in zlasti socialistične znanosti, kakor tudi za ohranitev kulturno - političnih vrednot slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in poživljanje duha narodnoosvobodilne borbe. Za dosego tega cilja, kot pravi statut, bo krožek predvsem skrbel za prirejanje predavanj, razprav in drugih manifestacij kulturnega in umetnostnega značaja, za ustanovitev knjižnice, prirejanje izletov in obiskov industrijskih obratov, kulturnih ustanov, zgodovinsko pomembnih krajev, muzejev itd. Novemu krožku, ki bo izpolnil vrzel v našem političnem in družbenem življenju, želimo plodno delovanje in najlepše uspehe. Izjava Odbora za zaščito Krasa Odbor za zaščito Krasa, ki se je sestal na seji dne 12. t.m. v prostorih PD «Igo Gruden* v Nabrežini obvešča vse Kraševce, da je zaključil pogovore s strankami u-stavnega loka in s SKGZ o problemu kraških rezervatov. Ob tej priložnosti je odbor podal izjavo, v kateri med drugim «z zadovoljstvom ugotavlja, da so se stranke in SKGZ zavzemale za pravično zaščito naravnega bogastva kraške zemlje in za sorazmerno zastopstvo Kraševcev pri upravljanju bodočih kraških rezervatov; ugotavlja, da je osnutek deželnega zakona o ureditvi kraških rezervatov pomanjkljiv in neprimeren in je zato potrebno vnesti v ta osnutek temeljne popravke še posebno kar zadeva naravni razvoj naših vasi in kraškega gospodarstva*. Nadalje odbor v svoji izjavi pravi, da so «vse stranke in SKGZ izjavile, da je bilo dosedanje delovanje našega odbora izredno koristno* in da je bilo odboru za- gotovljeno da bodo njegovo bodoče delovanje vsi primerno podprli in da bodo upoštevani tudi njegovi predlogi, kar zadeva preosnovo o-menjenega zakonskega osnutka. V izjavi je na koncu rečeno: «Odbor se nazadnje zahvaljuje vsem strankam in SKGZ za prisrčen sprejem in za globoko razumevanje za naše delovanje. Obenem se zahvaljuje tudi vsem gospodarsko - kulturnim ustanovam, ki so naše delovanje odobravale in podpirale*. Deželna tribuna na TV Optimistično razpoložen predsednik A. Berzanti Na sinočnji oddaji deželne tribune je predsednik Alfredo Berzanti odgovorjal na vprašanja časnikarjev Danila Solija (Messaggero Ve-neto) in Gianpiera Rizzona (Gaz-zettino). Oddaja je imela očitno že predvolilni značaj in je zaradi tega bila manj zanimiva. Na vprašanje Solija o «dobrem glasu* dežele je Berzanti odgovoril, da so resno delali in da je pri tem igrala veliko vlogo desetletna politična stabilnost. Rizzona pa je predvsem zanimal odnos med Tržačani in Furlani v zvezi s perspektivnimi načrti in — kasneje — tudi drugimi vprašanji. Berzanti je dejal, da gre za usklajevanje interesov, ko mora dati več tisti, ki več ima, predvsem pa je treba doseči skladen gospodarski in splošni razvoj. Na naslednja vprašanja je Berzanti zelo optimistično orisal gospodarski položaj dežele in njene perspektive. Zanimiva so bila zaključna vprašanja o mednarodnem položaju dežele, ko je Berzanti vztrajal, da mora EGS priznati naši deželi status obrobnega in ne centralnega področja, tako da bi lahko v skladu s svojimi tradicijami in značilnostmi ljudi, ki v njej žive, ustvarjala mednarodno sodelovanje, ki je v interesu Italije in Evrope. Jutri v Avditoriju zasedanje o pomorstvu Jutri ob 17. uri bo v Avditoriju v Ul. Tor Bandena zasedanje o državnem pomorstvu, ki se ga bodo udeležili deželni predstavniki v parlamentu, predstavniki vsedržavnih sindikalnih organizacij, predstavniki oblasti naše. dežele in-krajevnih ustanov. stu so izdali skupno uradno sporočilo, v katerem je rečeno, da bosta obe občinski upravi še nadalje razvijali medsebojne stike, ki prispevajo k dobremu sosedstvu obeh držav, k utrjevanju miru in mirnega sožitja. V tem okviru sta obe delegaciji še posebej podčrtali in priznali vlogo narodnostnih manjšin, ki živita na obeh področjih. Uradno poročilo nato podrobno o-pisuje razgovore in obisk puljske delegacije v industrijskih in drugih ustanovah, izmenjavo izkušenj s področja gospodarstva, p-rometa, urbanizma, turizma, kulture in športa. Ugotovili so medsebojno pripravljenost. da se o nekaterih specifičnih vprašanjih podrobneje dogovore, zaradi česar so ustanovili nekatere tehnično - operativne komisije, ki se bodo ukvarjale s specifičnimi vprašanji. V kratkem se bosta sestali komisiji za vprašanja športa in mladino ter za turizem in rekreacijo. Med razgovori so izrazili tudi željo, da bi prišlo do čim tesnejšega sodelovanja med sorodnimi podjetji in tudi do sodelovanja manjših jadranskih pristanišč. Predsednik puljske občine Josip vabil župana Spaccinija in njegove sodelavce, da čimprej vrnejo obisk. V ponedeljek izbira predmetov za mature Kakor poročajo iz Rima, se bo v ponedeljek dopoldne sestala na prosvetnem ministrstvu posebna komisija, ki bo skupno z ministrom Scal-farom določila predmete za letošnje zrelostne izpite na klasičnih in znanstvenih šolah. Seznam bodo objavili takoj po seji. OD ČETRTKA DALJE Slikar Jože Cesar v Kraški galeriji Kraška hiša v Repnu bo z Veliko nočjo spet odprta obiskovalcem. Odprtje hiše se v tem letu ujema z odprtjem razstave v Kraški galeriji, kjer bo letošnjo sezono začel znani slovenski slikar Jože Cesar. Umetnik se je na to razstavo pripravljal vse od lani in bo verjetno razstavljal le dela na izključno kraško tematiko. Odprtje razstave bo v četrtek, 19. aprila ob 20. uri v Kraški galeriji. spretnim vodstvom prof. Elijane Zajec je doživeto podal «Šehereza-do» — 4. stavek Rimski Korsakova in opojno Dvorakovo «Simfonijo iz novega svetav — 4. stavek. Toda povrnimo se k mladim izvajalcem. Poleg mladinskega ansambla Miramar PD «S. Škamper-le», ki ga tudi vodi prof. Elijana Zajec, ter ansamblov šole Glasbene matice iz Doline pod vodstvom Nadje Udovič, Proseka pod vodstvom Ignacija Ote ter Nabrežine pod vodstvom Dorine Kante so nastopili še harmonikarji - solisti Aleksander Beltrami (1. razred), Zoran Lupine (3. r.), Ivan Milič (3. r.), Aldo Brišček (4. r.), Aleksander Ota (3. r.), Ksenija Do-brila (2. r.), Miran Pečenik (4. r.) in Aleksej Kalc (4. r.). Zaradi nenadne obolelosti se žal ni mogel koncerta udeležiti harmonikar Franc žilbert z Zavoda za glasbeno izobraževanje v Ljubljani. S »POVEČEVALNIM STEKLOM* Drevi nastopi SAG v Mestnem gledališču ljubljanskem Po vrsti uspelih predstav na Tržaškem in v slovenski Istri bo drevi ob 19.30 Slovensko amatersko gledališče iz Trsta nastopilo v prenovljeni dvorani Mestnega gledališča ljubljanskega s farso v treh delih Jožeta Javorška «Povečevalno steklo*. To je prvo uradno gostovanje kake zamejske ljubiteljske gledališke skupine v slovenski prestolnici in sploh na odru enega najpomembnejših slovenskih gledališč, zaradi česar je to gostovanje še toliko pomembnejše. JUTRI IN POJUTRIŠNJEM Zasedanje o turizmu v tržaški pokrajini Pokrajinska turistična ustanova prireja jutri ob 11. uri v veliki dvorani Trgovinske zbornice v Ul. San Nicolo 7 študijsko zasedanje o turizmu v tržaški pokrajini. V jutranjih urah bodo na zasedanju govorili predsednik pokrajinske u-stanove za turizem odv. Mario Berce, tržaški župan inž. Marcello Spaccini, profesor statistike na tržaški univerzi prof. Giorgio Boni-facio in deželni ravnatelj dr. Vit-torio Piša. V drugem < delu zasedanja pa bodo spregovorili pokrajinski odbornik za zdravstvo in turizem Bruno Lovero, predsednik združenja trgovcev Antonio Rigolet-ti, podpredsednik «Associazione Tri-veneta Uffici Viaggi* baron Aldo de Albori, miljskiI35fičrnš.ki odbornik ta i turizem Galliano Donadel, predsednik avtonomne letoviščarske u-stanove devinsko - nabrežinske o-bale Pietro Parentin predsednik Združenja lastnikov javnih lokalov Sante Petelin, svetovalec pokrajinske turistične ustanove Lamberto Terzuoli, predsednik komisije za jamarstvo društva «Alpina delle Giu-lie» Carlo Finocehiaro, tajnik Kmečke zveze Lucijan Volk in repenta-brski župan Mihael Guštin. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trsi Kulturni dom MARŠAK - RUS MUCIN DOM pravljica v treh dejanjih Nastopajo otroci prosvetnega društva «Ivan Grbec* iz Skednja in baletna skupina prosvetnega društva «Tabor» z Opčin. V torek, 17. t. m. ob 15.30 S.p.d. TABOR - OPČINE Dramska skupina Ob 50. obletnici ustanovitve mladinskega društva danes ob 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah PREMIERA C. GOLAR DVE NEVESTI (veseloigra) REŽIJA: Anton Petje Godi se v starih dobrih časih NE ZAMUDITE!!! IZKUPIČEK ZA OBNOVO DVORANE! Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi na predstavitev nove knjige VINKA BELIČIČA BLIŽINE IN DALJAVE v dvorani Slovenske prosvete, v Ul. Donizetti 3/1, jutri, v ponedeljek, ob 20. uri. Slovenski klub priredi v torek, 17. aprila ob 20.30 razgovor EN DAN V RIMU S POSLANCEM ŠKERKOM Kakšni so rimski dnevi našega poslanca? Kakšni odnosi vladajo med parlamentarci? Kakšne drobne zakulisne igre spreminjajo velike dogodke? Na taka in podobna vprašanja bo odgovarjal poslanec Albin Škerk v prijateljskem razgovoru. Na ta vsekakor izjemni večer toplo vabljeni vsi člani in prijatelji V četrtek sta se poročila NADJA KOSMAČ in EDVARD NUSSDORFER Obilo sreče in uspehov v novem življenju jima želijo u-prava in člani SAG. Izleti Prosvetno društvo «Slavko Škamperle* priredi 6. maja 1973 enodnevni izlet preko Brkinov v Cerkniško jezero, gorsko kočo, grad Snežnik in jamo Dimnico do Snežnika. Vpisovanje pri Urdihu, tel. 70834 od 9. do 13. in od 16. do 20. ure. OBVESTILO Kmečka zadruga v Trstu obvešča svoje člane, da bo redni občni zbor dne 24. aprila točno ob 18. uri v dvorani Prosvetnega doma na Proseku (Sosčeva hiša). Dnevni red si lahko ogledate v poslovalnicah: — v Ul. U. Foscolo 1 — v Ul. Flavia št. 62 — v Miljah, Piazzale Curiel št. 3 Udeležite se! TRSI Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse tcrafe tudi c inozemstvo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiuiiiiui«miiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiirHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiin Danes, NEDELJA, 15. aprila CVETNA Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 8.51 — Dolžina dneva 13.32 — Luna vzide ob 16.59 in zatone ob 3.58 Jutri, PONEDELJEK, 16. aprila BOŽA Včeraj-danes Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,9, stopinje, najnižja 4,6, ob 19. uri 10,4, zračni pritisk 1017,2, rahlo narašča, veter 20 km na uro, severovzhodnik, sunki vetra 38 km na uro, vlaga 25-odstotna, nebo 4/10 poobla-čeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI Dne 14. aprila se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 14 oseb. 'UMRLI SO: 86-letna Anna Voivo-da vd. Bossi, 78-letna Onorina Furlan vd. Fregnan, 77-letna Agnese Noventa vd. Ambrosi, 65-letni Carlo Faraguna, 70-letni Antonio Sche-riani. 79-letna Maria Stadler por. Viezzoli, 90-letna Benvenuta Cana-rutto vd. Riedler, 73-letni Adalber-to de Walderstein, 80-letni Luigi Vi-vante, 73-letni Bruno Calogera, 34-letna Marisa Valdevit por. Giures-si, 30-letni Domenico Marchetti, 52-letna Maria Sila por. Consoli, 67-letna Giuliana Tositti por. Schiavon. OKLICI: radiotehnik Vittorio Ziv- SEBOFLEX VSE ZA KINO [N FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 51. Tel. 733-361 Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo kovic in gospodinja Leila Bolle, u-radnik Ettore Valent in trg. pomočnica Margherita Moschitz, u-radnik Ezio Solvesi in uradnica Maria Fermo, geometer Remo Me-deot in uradnica Fermina Sposito, uradnik Livio Zarli in otroška negovalka Clara Sabia, mehanik Lu-ciano Girotto in trg. pomočnica Daniela lori, avtoličar Srečko Sergas in delavka Laura Petessini, žarja-var Bruno Mersini in trg. pomočnica Nerina Blasevich, stereotipist Žarko Sossi in trg. pomočnica Mirna Hrovatin, trg. pomočnik Wal-ter Visintin in trg. pomočnica Ma-riella Vascotto, natakar Ruggero Leone in frizerka Liliana Agio, mehanik Rino Ossich in trg. pomočnica Maria De Gennaro. optik Giorgio Delbello in trg. pomočnica Pru-denza Valente, delavec Mario Val-zano in delavka Nadia Canzian, delavec Mario Viller in trg. pomočnica Loredana Puzzer, lekarnar Franco Miani in uradnica Agostina Melchiori, železničar Marcello Va-nier in frizerka Marina Binetti, fin. stražnik Claudio Rosati in bolničarka Antonia Braica, kirurg Alberto Ferrari in Gianna Gheich, elektromehanik Claudio Falcaro in trg. pomočnica Liliana Visintin, zavarovalni uslužbenec Antonio Prodan in gospodinja Luciana Apol-lonio, žerjavar Bruno Bazzara in kuharica Luigia Seatigna, geometer Giorgio Nagliati in uradnica Patrizia Iustolin, elektromehanik Dario Mitrovich in trg. pomočnica Mariagrazia Seravallo, cevar Sta-nislao Cotterle in delavka Maria Bonato in gospodinja Anna Maria Sergi, finančni stražnik Ivo Pozza in gospodinja Clara Blanchini, o-dontotehnik Sergio Roiaz in zobozdravnika asistentka Omella Car-Lillo, upokojenec Giuseppe Rizzi in boni, pleskar Ennio Gostisa in delavka Giuseppina Ronchi, elektrikar Oliviero Crasti in trg. pomočnica Lucia Fino, uradnik Fa-bio Germani in frizerka Cinzia Tau-cer, fotograf Sergio Schiberna in študentka Natalia Zupin, elektrikar Nicola Semeraro in gospodinja Nel-la Pelizzar, delavec Fausto Bonaz-za in gospodinja Mara Stanisav-ljevic, pristaniščnik Luigi Patrizio in uradnica Loredana Castelan, mornar trg. mornarice Fabio To-minez in socialna delavka Mirella Galeazzo, Gaudenzio Cavedoni in Carmen Anelli, geometer Vittorio Lumbar in gospodinja Lucia Re-gondi, mehanik Otello Riboldi in gospodinja Sandra Lanza, gledališki tehnik Fulvio in gospodinja Lu-zia Rodrigues Da Silva, upokojenec Stelio Divo in gospodinja Leonardi-na Rossetti, ribič Domenico Sfet-tina in gospodinja Francesca Ma-rangon, univerz, študent Denis Sharkey in univerz, študentka Maria Serena Sforzina, kolavdatar Thomas Bell in trg. pomočnica Loredana Savino, delavec Domenico BIRME 1973 Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti. Urama in zlatarna LA UR EN Tl Trst - Trieste, Largo Sanforio 4 strežnica Egle Iuranich, pomorščak Bruno Militti in gospodinja Maria Perrella, uradnik Sergio Casson in Eleonora Marši, mehanik Eminio Scarton in uradnica Rosa Cani, u-radnik Mario Missi in uradnica Luciana Trebiz, bolničar Antonio Castellano in delavka Bianea Co-dia, uradnik Francesco Zaccaria in trg. pomočnica Marina Sever. LOTERIJA BARI 4 69 35 60 82 CAGLIARI 11 64 9 6 32 FIRENCE 77 66 61 62 37 GENOVA 69 78 85 72 87 MILAN 28 54 80 57 36 NEAPELJ 22 34 36 42 8 PALERMO 15 75 41 86 50 RIM 46 57 90 43 28 TURIN 11 59 9 66 41 BENETKE 76 17 ENALOTTO 15 61 12 112 2 1 1 1 X 1 2 X X Kvote: 12 točk — 3.527.000 lir; 11 točk — 255.200 lir; 10 točk — 25.800 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Di Gretta, Ul. Bonomea 93; Godina -AllTgea, Ul. Ginnastica 6; S. Luigi, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) AlTAlabarda, Istrska ulica 7; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; | Mizzan, Trg Venezia 2. Kino Nazionale 15.00 «Los amigos*. A. Quinn, F. Nero. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 15.00—17.25—19.50—22.15 «Ulti-mo tango a Parigi*. Barvni film. Marlon Brando in Maria Schneider. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 14.30 «Un battito d’ali do-po la strage*. Barvni film. Yves Montand, Lea Massari, Marcel Boz-zuffi. Excelsior ob 10. in 11.30 «Tom e Jerry c’era due volte*. Barvna risanka. Eden 15.00 «Canterbury proibito». Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. Ritz 15.00, 17.20, 19.40, 22.15 «L’isola misteriosa e il capitano Nemo*. Barvni film po romanu Julesa Verna. Igra Omar Sharif. Aurora 15.00 «Provaci ancora, Sam*. Barvni komični film. Wood Allen. Capitol 14.30 «Cari genitori*. Barvni film. Florinda Bolkan in Catherine Spaak. Cristallo 15.00 «11 caso Carey». Barvni film. Filodrammatico 15.00 «Quel gran pez-zo della Ubalda, tutta nuda, tutta calda*. Barvni film. Edwige Fe-nech. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «Biancaneve e i sette nani». Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 «L’evaso». Alain Delon, Ottavia Piccolo in Simone Signcrret. Barvni film. Abbazia 14.30 «Chato». Barvni film. Charles Bronson, Jack Palance in R. Basehart. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra 14.30 «11 grande Jack*. Barvni film. John Wayne. Ideale 14.30 «Occhio per occhio, dente per dente. sei fregato Cobra*. Ca-meron Michell in Jennifer Sterling. Barvni film. Impero 15.00 «Improvvisamente un uomo nella notte*. Marlon Brando. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedno. KINO «IRIS» PROSEK predvaja danes ob 16. uri «BIANCO E NERO* Igrata Sophia Loren in Adriano Celentano. KINO Nfl OPČINAH predvaja danes ob 15. uri «L’ARCIERE Dl FUOCO Pustolovski film Igra: Giuliano Gemma Gledališča V torek, 17. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu FILM ŠTIRIH OSKARJEV «Mezzogiorno di fuoco» Režija: Fred Zinnemann igrata: Gary Cooper in Grace Kelly Vstop prost PD «IVAN CANKAR* V TRSTU priredi v sredo, 18. t.m. ob 20.30 na svojem sedežu v Ul. Montecchi 6 Večer mladih pesnikov na katerem bodo brali svoje pesmi Marij čuk iz Doline, Boris Pangerc iz Boljunca, Ace Marmolja iz Gorice ter Radivoj Pahor in Srečko Fišer iz Nove Gorice. Večer bo opremljen z glasbo in barvnimi diapozitivi. Vljudno vabljeni! S S G gggtuj* Stalno slovensko gledališč® danes, 15. t. m. ob 16. uri pje s predstavo L. Pirandella * misli, Giacomino!*. uri Jutri, 16. aprila 1973 ob .. v Sežani s predstavo T. «Alpha Beta*. KULTURNI DOM V torek, 17. t. m. ob 15-” Rus «Mucin dom*. Prodaja ^ j4. v ponedeljek in torek od • pred-ure ter eno uro pred pričet ^ stave pri blagajni Kulturneg tel. 734-265. SAG ifljaliŠč® ^ Slovensko amatersko .j3 rf Trstu gostuje jutri, . ,jai,|js»' 19.30 v Mestnem gledališču ^ j>-skem s farso v treh delih vorška «Povečevalno steklo*. w ob l6' “da«18’ VERDI Danes, 15. t. m. nja predstava opere «Pik°v j gl® Vstopnice so na razpolago dališki blagajni (tel. 3194 )■ POLITEAMA ROSSETTI p(ed Danes ob 16.30 in 21. un ^ v stavi Pirandellovega dela _* ^ Ca-izvedbi Stalnega gledališča tanie. ^ os^' Vstopnice so na razpolago v nji blagajni v Pasaži Prot V Avditoriju v d«1 od 15. do 26. aprila drug MEDNARODNEGA ŠAHOVSKEGA TURN'* ZA DRUGI MEMORIAL dr. MILANA VIDMAR Na čmo-belih poljih s®r0<3iiih 18 velemojstrov in me čas mojstrov iz 8 držav. Igr preje od 16. ure do 21. ure, ^ do kinjene partije pa od 1 • ^ se 12. ure. Prosta dneva, s$ igrajo le prekinjene Pa sredi 18. in 25. aprila. Vse ljubitelje šaha vabi šahovska zveza Sloven« Zavod za turizem P°rt°r dina, ki je pripravil kak*^ * olj. V glavnem gre 28 pokrajine. fl€ V Tržaški knjigarni, Uh čiška štev. 20, razstavlja Švara. . (P^ V umetniški galeriji Mig® raZSta' ža Rossoni) bo do 15- aP del Lidie Giusti. QotO^ V galeriji «Fornm» v 1 razstavlja Lojze Spaca • ^$0 V umetniški galeriji sba v0ja ^ bo Jože Ciuha razstavlja* do4;maja. Mali oglasi IŠČEMO DESET ^ in K ŠČENJE HIŠ (za Pon,e‘^^ nje stopnic). Podjetje nu ^ avtobus za prevoz od 151 , soCi in nazaj in zagotavlja rt ^ (JI. zavarovanje. Oglasiti se duina št. 4, tel. 795-09 ■ ..CITROEN* -.mC',a"i^odaja Samarittani in Miceo in_;((n,eyer .. mestnih delov v Ul. g0 Prodamo volksvvagen ^ ^ nem stanju tudi na 0 1963. Telefon 726-850. ZAHVALA0 v^V Iskreno se zahvaljuje81 jZgub> so z nami sočustvovali o še drage mame „ Frančiške Str#, Posebna zahvala P^^rova1^ č. g. župniku Grmeku CVetja’ Družina ^ Dolina, 15. aprila I873 SOČ«tj8 zahvala Ganjeni zaradi izrazov smrti naše nepozabne Karle ,• ki S° • se zahvaljujemo vsem. tej hudi izgubi stan ^ Družina ^ Šolske vesti Ravnateljstvo srednje šole «Simon Gregorčič* v Dolini vabi vse starše učencev, da se udeležijo drugega rednega roditeljskega sestanka v tem šolskem letu, ki bo v šoli jutri, 16. aprila ob 20. uri. Na sestanku bo spregovoril o vzgoji prof. Theuerschuh, na kar bo sledil kratek film o letošnjem zimovanju učencev v Auronzu. + 14. aprila je preminil naš dragi ALOJZ VIVANTE (ŽIVEC) s, Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 16. aprila I873 mrtvašnice glavne bolnišnice. , Annamari"’ Žalujoči: žena Rozina, sin Gino 2 - ^r(j(lsti-o vnuki, Paola in Luiza ter drugo Trst, 15. aprila 1973 ZAHVALA Ganjeni zaradi izrazov sožalja ob smrti naše drag® MARIJE *. se zahvaljujemo vsem, ki so se pridružili žalovanju- Rra hvala osebju podjetja Podobnik in ravnateljstvu ter nilnice in posojilnice na Opčinah. ..»kOTT* Družini PODOBNIK-MARO Opčine, 15. aprila 1973 i^55??asSK5fc 15. aprila 1973 OJPOMENIKU PADLIM V SKEDNJU smemo in se ne moremo ^dovoljiti samo s spominsko ploščo na pokopališču! ^cu^n-nrioOmi leti> kmalu po r,°dnean ^ej sem se preselil iz '&C\n ČT ’ °c t)Spw, ^ nja, vendar budno sle-Tafco o d°aaianjem v njem. kii m ,T^arn 2 zanimanjem Pad/iV.0, da se Postavi spome-za svobodo iz bivšega ?B- 4no^’ /e zajemal Skedenj, ft2 ‘in Žavelf°nk°VeC •Na«!(P„TOi je> * je odbor za %nskn spomenika naslovil na ?eB nrinH>rav° Prošnjo za dode-del d«e ■Jrie?a Prostora in nave-? Poštev j st!,D ^ lahko prišli , sem 2 Primorskega dnevniški lzvedel, da se pristojni goditi iPr- nekam obotavlja se lahu odb°ra, ker meni, da blišču v,i? ,na škedenjskem pokonča z i%p.Primerna spominska bi t^om"' " J vse tja do l p°kor>0ifPtl. v Poštev, ker sta ??. do je ,s?ni eoni, razen tega TMena. čkacW pri Sv. Ani iz-lrienje se predvideva raz- ceste. spominsko ploščo Ko bomo pomrli « d°voliir^ora za spomenik bi ^ Zn?ka> Pn?omb, s kate-f kateri«,,-aj0 številni prijatelji, aipfavljai Sewi v tem P°9Ledu iti^0 ,n Se ne moremo za S U ™£ Lrki ................ k— 5 Pato ’r.ania in poniževanja J? in šp lal?, m končne zmage, jNal sknt0^0 časa se bo spo-L^vistov sto Partizanov in Lbi "jihovne?a okraia? 7Mede-°T>• fcjer bi se ,%da aill° imenih? tnLy v ,er!n^?nda Preurediti Ri-»J^aj uoprt i-]en sP°menik vsem Vr< 5e!»« žrtvam, kar je hi Priznanja. ni i?v ljudS7nemo pozabiti, da (L, Parne * ®. neP°sredni bliži- efešfco ko je bilo v njej fa*27na t ?3anstvo s strani na- 5t£; S.“ie ir,”‘K“' (ni:, 1 -- stavitev spomenika je potrebna ne samo v zahvalo in spomin padlim, ampak še bolj v opomin in opozorilo bodočim generacijam, da morajo skrbeti za ohranitev vrednot, za katere je dalo življenje toliko ljudi našega okraja. Dolžnost nas vseh je, da po svojih močeh prispevamo k postavitvi spomenika, ki bo prvi . v ožjem, mestnem okolišu tržaške občine. Občino vodijo in upravljajo sile ustavnega loka, ki se sklicujejo na odporništvo in zato upam, da bo tudi občina uvidela ne samo umestnost in upravičenost ampak tudi potrebo po postavitvi dostojnega spomenika na pravem in najbolj primernem mestu. o. n. Slovenski dijaški dom «Srečko Kosovel* v Trstu je že pred leti vpeljal običaj, da povabi na obisk profesorje in učitelje lastnih gojencev. V svojem pozdravnem nagovoru je ravnatelj doma Edvin Švab poudaril, da je glavni namen letošnjega srečanja ohraniti teh Slovensko amatersko gledališče je ob tej priložnosti odigralo za goste predpremiersko predstavo Arkadija Leokuma «Sovražnika?», na kar so si gostje ogledali dom in se zadržali v prijetni družbi do pozne ure. Na sliki: ravnatelji m šolski skrbnik med četrtkovim ogle- Menim, °m «pokopališčna co-°l kazalo, da bi in n '■'nei ■ jev in znancev kone^ianV f7d Padlimi. Slovenci nacijah ZSe) °d P° j^ah in &.Pa do Prekaljenega kom.u-(Li^ka, P,ravega ljudskega du-E? za 2?. družila želia. voha in želja, volja in ,.... . ki je, in t mora n’* ideale?1*01 za vse uišje ci-«o r°9 šk Za pravico• za mir• njii,Se konpreniske9a pokopališča -h Mih 'aprila ^45 v zad-a osvoboditev Trsta m '»m naši domači bata- !j°ni jii ‘iža, v d°Hni pod poko- PolJ1 bil fst^enmk na tem me- rCl° Rižarni aJno ustrezno d°' lku. !> nacionalnemu spo- iVeč h ° °d težkih^} s}oletla j0 vrete-d zgodovinskih let. Po- kakih ki je kihU.i^ kakJh St-°l naš sP°menik, ki je hilSf0rn^ntk na tem me- Paij^e- ki1™?1 . trlsto metrov ,^'tumo k ,Ua# in „ i)rosvetno društvo Urnar» ®evsk> zbor «Srečko (i4nr, KePentabra priredita kul/' 1S’ l' m- ■ • ^r"° Srečanie v Brdih Ob lOClrnuriSpore šoli v°KPnrtj,? razstave v Ki. ^ Slovan* ^OJS^em O življe-f0U^arja.^pevovodje Srečka že utrjeno tradicijo teh obiskov, dom doma. S PETKOVEGA OBČNEGA ZBORA PD «RDECA ZVEZDA» V Saležu in bližnjih vaseh je mladina nosilni steber prosvetne dejavnosti Kratka analiza splošnih družbenih vprašanj v predsedniškem poročilu Miloša Budina - Prvi uspehi pomlajenega pevskega zbora „ Ute °b v Pri J1- uri Razst; ava bo odprta do O*1 SŠoenikarepa^emna G°njaČi r°Jstni K°Jskem i Ob ,ras>- spominske Kumarjevi zbo, *Srečko R°nCt?rt Paškega ■ Ta v dv *Uma« z Repen-lsketn. ani na Humu pri ■ Vabljeni! """n,,, Milin,. Občni zbor prosvetnega društva je nedvomno pomemben dogodek ne le za društvo samo temveč tudi zo področje, na katerem deluje. že med pripravami na sklicanje občnega zbora se običajno mnogo razpravlja o življenju in delu društva. Minuli teden so v zgoniški občini mnogo govorili o prosvetnem društvu Rdeča zvezda, ki ima svoje središče v Saležu. Da je bilo zanimanje precejšnje, je nesporno potrdil sam občni zbor, ki je bil v petek zvečer; to je potrdila tudi izredno številna udeležba članov in prijateljev društva. Omembe vredno je dejstvo, da je bilo med udeleženci mnogo mladine. Po običajnih formalnostih je o dosedanjem delovanju društva govoril začasni predsednik, univerzitetni študent Miloš Budin. Med drugim je podčrtal, da že «dejstvo, da ima društvo Rdeča zvezda, v trenutku, ko si izbira nov odbor in programira bodoče delovanje, zagotovljeno, uspešno življenje s svojimi štiridesetimi mladimi člani pevskega zbora. In prav iz teh mladih je rastla spodbuda, da se poživi društveno delovanje*'.*” V nadaljevanju svojega govdra je Miloš Budin dejal: «Nič novega ne bom povedal, če rečem, da so tudi danes prosvetna društva nujno potrebna, a vredno se mi zdi t« ponoviti, saj se vsi zavedamo, kako današnja družba vpliva na nas same in še posebno na mladino. Ko se o tem pogovarjamo, običajno zaključimo z ugotovitvijo, da se vedno več naših mladih ljudi odtujuje, da se vedno manj naših mladih resno zanima in udejstvuje v kulturnih, športnih političnih in drugih družbenih dejavnostih. Na koncu pa se povsem logično še vprašamo: kam bomo po taki poti prišli?* Ko se je govornik dotaknil položaja slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu, je med drugim izgotovil, da «ta skupnost nima najboljših pogojev za svoj obstoj in razvoj. Na eni strani niso še priznane niti vse njene osnovne pravice, na drugi strani pa je izpostavljena nenehnemu raznarodovanju. ki ga na prikrit, neviden, a učinkovit način izvaja sodobna potrošniška družba z vsemi škodljivimi posledicami. Mlad človek še posebno zlahka zaide v okolja, ki so sicer zanj privlačna, saj mu o-betajo določene uspehe, in so kot nalašč ustvarjena za to, da oddaljujejo človeka od tega, da bi trezno mislil, ga vabijo k temu, da pozabi na svoje težave ter postane slep do problemov, ki jih ima kot človek kot delavec ali kot študent in v našem primeru seveda kot Slovenec. Današnja družba je torej v tem pogledu zelo močna in prav zaradi tega moramo biti toliko bolj odporni, da ne bomo podlegli njenemu vplivu in pogojevanju. Dovolj odporni pa smo samo takrat, ko se jasno zavemo družbene in narodnostne pripadnosti. To zavest pa pridobivamo s tem, da spoznavamo junaško zgodovino našega naroda, da iz nje črpamo in se učimo; s tem, da spoznavamo in gojimo tisto našo kulturo, že staro a tudi sodobno, ki je resničen izraz našega ljudstva. Za izvrševanje te funkcije so med prvimi poklicana prosvetna društva, ki morajo biti s svojo vsebino izraz današnjega časa, današnje stvarnosti; društva, ki morajo obravnavati aktualna kulturna in socialna vprašanja ter potrebe nas vseh in mladine še posebej. Zaradi tega, kjer je le mogoče, naj bo mladina tista, ki naj s pomočjo izkušenejših starejših upravlja in organizira delovanje društva.* Ko je Miloš Budin obravnaval specifična vprašanja prosvetnega društva Rdeča zvezda, je med orugim poudaril: «Društvo je odprto vsem, da je politično kolikor je s ovensko, ni pa, da smo si na jasnem, strankarsko. Vraia društva so odprta ljudem različnih političnih prepričanj.* Na koncu svojega govora je Miloš Budin v imenu mladih izrekel hvaležnost starejšim prosvetarjem, vsem nekdanjim pevcem m pevkam in še posebej zborovodji .Tanku 0-badu, ki si vztrajno prizadeva za rast in izpopolnitev mladinskega pev skega zbora. V tajniškem poročilu je Dorica Kreševič med drugim podčrtala, da se «mladina zaveda, da je potrebno nadaljevati kulturno - prosvetno delo. Pri tem ji pomagajo starejši člani društva. Na nekem sestanku, ki je bil junija 1972, je bil sprejet sklep, da se ustanovi mladinski zbor. Prvi uspehi so mlade pevce opogumili. Sadovi vztrajnega prizadevanja so vidni.* Zatem je Dorica Kreševič podčrtala, da je bil doslej najpomembnejši nastop mladih pevcev na reviji Primorska poje '73 v Kulturnem domu v Trstu. Toda mladina se zaveda tudi dejstva, da se delovanje društva Rdeča zvezda ne more omejiti samo na gojitev zborovske pesmi. Zato sprejema še druge naloge, ki jih bo organizirano reševala v okviru prosvetnega društva. Društvo bo med drugim ustanovilo odsek za zgodovino in narodopisje, ki bo proučevalo doprinos zgoniške občine v osvobodilnem boju. Društvo bo prirejalo razna predavanja in razprave o raznih aktualnih vprašanjih. Tudi iz razprave, ki je sledila poročilom in iz pozdravnih nagovorov je bilo zapaziti, da je zanimanje za kulturno - prosvetno dejavnost živo. Zlasti zanimiv je bil poseg dr. Jana Godniča ki je občni zbor pozdravil v imenu zgoniške občinske uprave. Dr. Godnič je izrekel priznanje mladim in starejšim prosvetarjem za njihovo vztrajno prizadevanje na kulturno - prosvetnem področju. Predsednik športnega društva Kras je med drugim izrazil željo, naj bi prosvetno društvo Rdeča zvezda tesno sodelovalo s športnim društvom, predsednik prosvetnega društva Vesna iz Križa Vladimir Tence pa je izrazil željo po tesnejši povezavi s kriškim prosvetnim društvom. Prav tako je bil zanimiv, sicer kratek, poseg Iva Lavrenčiča, člana odbora društva Rdeča zvezda. Lahko rečemo, da so mladi pro-svetarji v zgoniški občini krepko zaorali, da so prežeti z veliko voljo do dela in da obstajajo pogoji, da bo njihovo prizadevanje rodilo lepe sadove. Mlademu odboru, ki je sprejel v svoje roke društvo Rdeča zvezda želimo mnogo uspehov pri delu! MIRKO KAPELJ PREJŠNJO SREDO V VELENJU Odličen nastop orkestra Miramar in gojencev šole Glasbene matice Preteklo sredo je na II. republiški reviji harmonikarskih solistov in ansamblov, katero sta organizirala Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije in Glasbena šola Frana Koruna — Koželj-skega v dvorani Doma kulture v Velenju, nastopil harmonikarski orkester Miramar pod vodstvom Eli-jane Zajec. Orkester Miramar je nastopil_ s 4. stavkom simfonične pesnitve Šeherezada N. Rimski Korsakova — v priredbi E. Zajec. Poleg ansambla sta nastopila tudi gojenca šole Glasbene matice Miran Pečenik in Aleksej Kalc. Odlično izvajanje tržaškega harmonikarskega ansambla in solistov je številno občinstvo navdušeno sprejelo ter nagradilo zlasti orkester in dirigentko z burnim ploskanjem, ki se kar ni moglo poleči. Poleg orkestra Miramar so sodelovali na reviji harmonikarski orkestri iz glasbenih šol Ljubljana-Vič - Rudnik, Slovenske Konjice, Kamnik, Žalec, Radovljica, Domžale, Velenje, Celje, Ljubljana-Moste-Polje, Kočevje, Črnomelj in orkester Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane, ter vrsta solistov številnih glasbenih šol. Na začetku revije je direktor glasbene šole iz Velenja zaželel dobrodošlico izvajalcem in navzočemu občinstvu ter posebno prisrčno pozdravil tržaške goste. Glasbene šole ki so se udeležile revije so dobile diplome, pri čemer je bila izrečena želja, da bi se vsi izvajalci srečali prihodnje leto, ko bo verjetno revija organizirana kot tekmovanje. . Pri tovariškem srečanju po zaključku revije so si organizatorji in gostje • glasbeni pedagogi izmenjali svoje izkušnje na tem področju glasbenega delovanja. V ponedeljek so pokopali Frančiško Štrajn iz Doline Frančiška štrajn se je rodila v Dolini 2. oktobra 1983 v zavedni, slovenski, kmečki družini Sancin, po domače pri «Pečarjevih». Po končani šoli je mlada Frančiška pomagala in delala doma, kajti pri številni družini in še na kmetiji dela ni nikoli zmanjkalo. Leta 1918 se je Frančiška omožila z domačinom Ivanom Sancinom po domače «ševc*, ki je prišel na dopust iz Pulja, kjer je služil cesarja ter po poroki ostal doma, ker se je nekaj dni kasneje vojna končala. V zakonu je Frančiška povila šest otrok, od katerih je še pet živih. Frančiška in Ivan sta se v skupnem življenju dobro razumela. Kot zavedna Slovenca sta vzgojila svoje otroke v ljubezni do materinega jezika. Za časa narodnoosvobodilne vojne je vsa družina po svojih močeh sodelovala ter doprinesla svoj delež za svobodo in mimo sožitje med narodi, posebno v naših krajih. Sinovi so se vključili v partizanske enote, sina Valerija so v bitki na Pivki 21. februarja 1944 Nemci ujeli, ga odpeljali v Senožeče, kjer šo ga tri dni kasneje ustrelili. Takoj -------------- po osvoboditvi so svojci poiskali grob rečemo, da je skoraj nenadoma umr- j padlega Valerija ter pripeljali posmrt-la: še v petek je bila doma, a se j ne ostanke v dolinsko pokopališče, ji je zdravje nenadoma poslabšalo, j p0kojna Frančiška je bila dobrega V ponedeljek popoldne smo spremili na zadnji poti pokojno Frančiško Štrajn iz Doline. Kako je bila pokojnica priljubljena, je dokazal njen pogreb, katerega so se udeležili mnogi Dolinčani ter prijatelji in znanci iz okoliških vasi. čeprav je pok. Frančiška že več časa bolehala, lahko tako da so jo svojci takoj odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer je kljub zdravniški negi naslednji dan umrla. >1I,IIIII|||||||I„II„,I,I|,|||||I|||||||||||||||||||||||)||||I|||||||||||||||||„||||||||||||||||||||1||||1|I,I„,„III1IIII||||||||I1II1I||||||||||||||||||||||||||||IIIIIIII|IIIIINIIIIIMIIINIIIIIIIIIIIIIIIIII1*III|I'11""11 ^ SOag? A^LIM V NOB Jv tSV' ANE KOLONKOVCA SePMher PorVesia "a grob Mariie MaLla;nci"„darujejo Giu- Darovi in prispevki .0{) ^ J; 30% .fatur^61?1« .smrti svaka An- 3000 iir> -Maria - Nicoletta Toma-ln družina Sancin 350o lir. N. da^ie Ivanka Colja ,?200 Ur da: Darjan Olga Mateossi Ur*h 5000 lir. , Edo g?"* Žene Odinee to 0 Kosmi- , 15 000 lir. C5000 lir "T 1000 Kr, Odo Ka-Jt. L Alfon^ana Gregori 5 50«0 5000 L vGreg0ri 5000 lir' V ilr- ’ Vecchiet - Kobec daru braia Pepi j a „ J® brat Rud« lir. V u bratu Rudi Grzan-utam M., . ,narnen daruje \TpJr. lu Manja Grzančič 5 ,laKRl*yENlK PADLIM v NOB iiiVcnr° C2a(®6) 10-000 lir. V ils*enti «3) 3000 u H0f°vo dlavf } 2000 Kr- V>ga S in V spomin rjal 10.000 hči Marče- ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V GABROVCU Ob 8. obletnici smrti dragega o-četa Jožefa Furlana (Gabrovec št. 27) darujejo otroci 20.000 lir. Zlatko Lavrenčič (Gabrovec št. 57) daruje 3000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI Franc Žagar (Fežoj) daruje 5000 lir. Ob 10. obletnici tragično preminulega Dorinota Pahorja se ga spominjajo vsi Lajtovi. Ob tej priliki, daruje Frančiška Križmančič (Laj-tova) 5000 Ur. V počastitev spomina padlega brata Karlota daruje Andrej Ra-žem (Bobetov) 10.000 lir. Franc Križmančič (Jenakov) z družino daruje 10.000 lir. Ob 28. obletnici smrti Andreja Pečarja daruje sin Andrej Pečar 10.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Marije Podobnik z Opčin daruje A-lojz Križmančič 5000 lir. V počastitev spomina Marije Sancin daruje družina Komar iz Bazovice 2.500 lir. ZA TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Pri izpolnitvi prijavnice za vstop kot podporni člani darujejo: Lucijan Žerjal 2000 Ur, Edvard Debenjak 1000 Ur, Mirko Kapelj 1000 Ur, MUan Leban 1000 lir. Skupina mladeničev iz Bazovice, od Banov in iz Trebč, zbrana po komemoraciji 71 talcev na Opčinah daruje 4000 Ur. Namesto cvetja na grob pok. Marije Sancin daruje družina Komar iz Bazovice 1.500 Ur. * * * Namesto cvetja na grob Marije Moncher por. Sancin daruje univerzitetna ginekološka klinika v Ljubljani 30.000 Ur za gradnjo novega onkološkega inštituta v Ljubljani. V počastitev spomina pok. mame Olge Hvalica Franza daruje Ema Tomažič 5000 Ur za Šentjakobsko kulturno društvo. V isti namen darujejo Just in Sonja 5000 Ur, Ivanka Colja 2000 lir in Marica z družino Terčon 5000 Ur. V spomin Pepija Grzančiča daruje Špela 1000 lir za PD «Ta-bor» — Opčine. Namesto cvetja na grob Jožefa Slapnika iz Ricmanj darujeta Franc in Marija Lavrenčič s Katinare 3 tisoč Ur za kolesarski klub Adria iz Lonjerja. V spomin pok. Netke ob prvi obletnici daruje sestra Amalija Čok od Sv. Ivan« 2000 lir za Dijaško matico: 2000 lir za Glasbeno matico, 2000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor in 2000 lir za PD «Slav- ko Škamperle*. Namesto cvetja na grob Marije Podobnik daruje Marino Kralj z družino 5000 Ur za popravilo Pr<> svetnega doma na Opčinah. Namesto cvetja na grob Manje Podobnik daruje družina Mario m Viktorija Sosič 5000 Ur za ŠD «Po-let». V isti namen daruje družina Pepi in Lidija Starc 5000 lir za ŠD «Polet». Namesto cvetja na grob Manje Podobnik daruje Ivan Kapun z družino 5000 lir za ŠD «Polet*. V počastitev spomina Marije Ma-rotti por. Podobnik daruje družina Ž. Simoniča 5000 Ur za Glasbeno matico. V počastitev spomina strica Franca Grgiča daruje Zofka (Gropada 93) 2000 Ur za 'šolo Karla Destovnika - Kajuha. Rado Nakrst daruje 700 n.dm za Dijaško matico. V spomin na drago Vido. d3™'; je mož Stanko Žigon dve slovenski narodni noši občanom zgoniške občine. V varstvo ju izroča v župnišče, kjer sta na razpolago vsem slovenskim ženam in dekletom zgoniške občine za vsakršno priložnost, razen v politične namene._ V počastitev spomina pok. očeta Karla Stublja daruje hčerka Stanka 5000 Ur za PD «Rdeča zvezda* Salež in 5000 Ur za ŠK «Kras» Zgonik. Namesto cvetja na prerani grob Marjuče Podobnikove darujejo Dra-ščkovi 10.000 Ur za popravilo cerkve na Opčinah. srca in mirnega značaja ter bila vedno pripravljena pomagati vsakomur, ki se je k njej zatekel. Zato so ji poleg svojcev tudi prijatelji in znanci v slovo poklonih mnogo cvetja. Domači pevski zbor «Valentin Vodnik* ji je zapel nekaj žalostink, saj je tudi njen mož dolgo let pel v tem zboru in pred tremi meseci slavil šestdesetletnico pevskega delovanja. Domača gruda je za vedno zakrila pošteno domačinko in zavedno Slovenko. Naj ji bo lahka domača zemlja. Možu Ivanu, otrokom ter^ vsem hudo prizadetim sorodnikom naše iskreno sožalje. M. M. V IZOLSKI BOLNIŠNICI Umrl je predvojni komunist Franc Cerkvenič - Trta V izolski bolnišnici je po daljši bolezni umrl znani predvojni komu-nst Franc Cerkvenič - Trta. že v mladih letih se je vključil v napredna gibanja v slovenski Istri in na Tržaškem, v Komunistično partijo pa so ga sprejeli leta 1929. Bil je meu prvimi na Koprskem, ki se je vključil v NOB. Najprej je delal kot terenec, pozneje pa se je boril v partizanskih brigadah na Dolenjskem in na Primorskem. Po osvoboditvi je bil kljub šibkemu zdravju vseskozi aktiven, zlasti v zadružnih kmetijskih organizacijah. Pokojni Cerkvenič se je rodil le ta 1904 v Marezigah, vendar je večino svojega življenja preživel ne svoji kmetiji v Bertokih. Zapušča ženo, dva sinova in hčerko. Po greb bo danes ob 15. uri na po kopahšču v Bertokih. ORISKI DNEVNIK Pl V ZVEZI Z MILANSKIMI DOGODKI NA POBUDO PROSVETNEGA DRUŠTVA «BRISKI GRIČ» Ogorčenje goriške javnosti zaradi fašističnega divjanja fašisti «v znak žalovanja» odpovedali zborovanje - Stavke v tržiških tovarnah V Števerjanu se pripravljajo na prvomajsko prireditev Goriška javnost je z ogorčenjem na podlagi člena 7 istega zako- fPPlplfl UOcf A 7! AAl'r\11 nn /Tr. n O lri’ ____VI ■. n / »prejela vest o zločinu, ki so ga oborožene fašistične tolpe izvedle prejšnji večer v Milanu. Ogorčenje demokratične javnosti je totalno in temu se pridružujejo tudi taki ljudje, ki so lani, ne da bi bili fašističnega mišljenja, podprli stališče Almirantejeve stranke, ker so menili, da je to stranka reda. Ljudje milanski uboj mladega policista in organizirani oboroženi pohod škva-dristov javno kritizirajo. Zaradi tega nič ne pomagajo bedasti izgovori dveh fašističnih prvakov na petkovi seji občinskega sveta (o tem smo včeraj poročali) in celo tržaški italijanski dnevnik v svoji goriški kroniki ne omenja bedastega zagovora, ki sta ga imela ta dva človeka. Kljub vsemu pa so fašisti predrz ni in nesramni. Včeraj popoldne so imeli napovedano zborovanje v dvorani Palače hotela, na katerem bi bil prisoten tudi njihov poslanec Franchi. Včeraj zjutraj so čez svoje plakate, ki so vabili na to zborovanje, dali nalepiti manjše, na katerih piše, da so zborovanje odpovedali zaradi «nacionalnega žalovanja*. Protestu občinskega sveta se je včeraj pridružil tudi protest pokrajinske uprave. Predsednik Chienta-roli je v imenu odbora in sveta poslal notranjemu ministru Rumor-ju telegram z izrazi sožalja zaradi uboja policijskega agenta Antonia Marina in obsodbo nasilja. Pokrajinska federacija KPI je dala nalepiti plakate, na katerih obsoja fašistično nasilje in Andreot-tijevo vlado, ki jo podpirajo fašistični parlamentarci. Protest je izdalo tudi vodstvo Socialistične stranke. Predsedstvo katoliške delavske organizacije ACLI je obsodilo milanski zločin in ugotovilo, da gre v tem primeru za nadaljevanje nasilne politike, ki so jo fašisti sprožili že leta 1969 in ki se vsa ta leta neovirano nadaljuje. V Tržiču so že v petek zjutraj v notranjosti tovarn iz protesta stavkali in priredili protifašistična zborovanja. Taki protestni shodi so bili v ladjedelnici, v tovarni Sem-Detroit, v Fiatu v Ronkah in drugod. na, ki predvideva posojila z 1% obresti za dobo 5 let. Sindikalni sporazum na pokrajinski upravi Nove podpore civilnim invalidom Civilni invalidi lahko zaprosijo, upoštevajoč določbe deželnega zakona štev. 12 z dne 20. februarja 1973 (ki spreminja in izpopolnjuje določbe dež. zakona štev. 13 z dne 17. avgusta 1971), dodatno podporo deželnega prispevka. To velja samo za tiste civilne invalide, ki so nesposobni za delo. Ustrezne prošnje morajo zainteresirani čimprej, najkasneje do 14. junija letos, poslati na pristojne občinske urade ECA. Prošnje je treba opremiti z ustreznimi dokumenti o stalnem bivanju. Podrobnosti na sedežu ECA pristojne občine ali pa v uradih svobodne zveze civilnih invalidov (LANMIC) v Gorici, Ul. Cascino 20 vsak dan od 16. do 18. ure, v Tržiču, Trg Unita dTtalia 4 ob torkih, četrtkih in sobotah od 17. do 19. ure. Obvestilo o posojilih kmetom Kmečka zveza obvešča, da 10. maja 1973 zapade rok za predložitev prošenj za nizkoobrestna 0-bratna posojila na podlagi člena 5 zakona št. 364 z dne 25.5.1970, ki predvideva povračilo 60 odstotkov posojenega kapitala in 0.50°/o obresti na posojeni znesek za dobo 5 let. Za omenjeno posojilo lahko zaprosijo vinogradniki z Jazbin, Va- Sindikati CGIL, CISL in UIL so izdali tiskovno poročilo, v katerem javljajo, da so na pokrajini dosegli sporazum o uvedbi 40 delovnih ur tedensko za pokrajinske cestarje, uslužbence gluhonemnice in zavoda za dojenčke. Podobni urnik je pokrajinska uprava že pred mesecem uvedla v psihiatrični bolnišnici in v zavodu Duca d’Aosta v Gradišču. Sindikalni zastopniki so se sestali z odbornikom za osebje Waltritschem. Urnik bodo uredili tako, da bo odgovarjal potrebam posameznih odsekov pokrajinske u-prave in bo pričel veljati že z jutrišnjim dnem. Bomba na šoli: šlo je za šalo niral tržiškim gasilcem, da je v stavbi znanstvenega liceja «Buo-narroti» bomba. Isto je neznani glas telefoniral četrt ure pozneje mestnim redarjem. Povedati je treba, da je v tistih urah bilo v šoli precej dijakov, ki so skupaj s profesorji sestavljali protestno pismo zaradi brutalnega atentata v Milanu. Takoj po telefonskih grožnjah so varnostni organi začeli z iskanjem peklenskega stroja. Iskanja so bila brez vsakega uspeha, ker je šlo namreč za bedasto šalo, ali pa morda za to, da bi preprečili protest. Igralski in režiserski tečaj v So vodnjak Kaže, da šaljivcev v naših krajih ne manjka. Tokrat se je zgodilo v Tržiču in moramo reči, da je bila šala najslabše vrste. Približno ob 16.30 je neznanec telefo- Prosvetno društvo «Sovodnje-» pri-reja_ tečaj za amatersko dramsko družino in za režiserje. Udeležence bo seznanil z osnovnimi pravili igralske in režiserske tehnike La-ci Cigoj, igralec in režiser Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici. Predavanj in razgovorov se lahko udeležijo vsi tisti, ki imajo veselje do amaterskega odra in tudi tisti, ki bi želeli bolje poznati fonetiko slovenskega jezika. 1. maja bosta priložnostna govora in nastop godb - Bogat spored prireditev, ki se bodo zvrstile v času enega tedna Člani prosvetnega društva «Bri-ški grič» iz Števerjana, ki jim pomagajo predstavniki vodstva Slovenske prosvetne zveze, se pripravljajo na tradicionalno prvomajsko proslavo na Dvoru. Osrednja prireditev bo v torek, 1. maja ob 16. uri ko bosta priložnostna govora. V slovenščini bo spregovoril predsednik SKGZ Boris Race, ni še znan govornik v italijanskem jeziku. Ob tej priložnosti bosta igrali godbi na pihala iz Nove Gorice in z Vogrskega. Prireditve bodo trajale teden dni in se bodo pričele 29. aprila ob 11. uri z odprtjem razstave briških vin, ki jo prireja odbor vinogradnikov iz Števerjana in z Oslavja. Takrat bodo odprli tudi knjižno razstavo. Ob 18. uri bo nastopila folklorna skupina Dijaškega doma iz Trsta. Prosta zabava s plesom ob zvokih «The Lords» bo 30. aprila in 5. maja od 19. ure dalje. Naslednji dan, 6. maja, bo mladinski planinsko - orientacijski pohod po Brdih, ki se bo zaključil približno dve uri kasneje s prihodom na Dvor in skupnim partizanskim kosilom. Ob 14. uri bo slikarsko tekmovanje ex tempore Mladinskega krožka, ob 17. uri pa nastop folklorne skupine p.d. Sovod- Prvi tak razgovor bo v torek, 17. nje in folklorne skupine Dom iz aprila t.l. ob 20.30 v Kulturnem Gorice in nastop kotalkarjev, za-domu v Sovodnjah. I pel bo mešani pevski zbor «Briški grič», nagradili bodo udeležence pohoda in zmagovalce slikarskega tekmovanja. Vseskozi bo odprta vinska razstava s pokušnjo vin in srečolovom s 30.000 listki. Med glavnimi nagradami so televizor in kolesi. Nesreče na naših cestah Na glavnem trgu v Standrežu se je včeraj zjutraj pripetila precej huda nesreča, pri kateri so se ranile štiri osebe. Nesreča se je pripetila zaradi izsiljevanja prednosti s strani dijakinje 20-letne Marije Luciani iz Ulice Fermi 23, ki je iz središča vasi bila namenjena proti mostu «9. avgusta». Ravno tedaj pa je z nasprotne strani privozil avtomobil, v katerem so se vozili 45-letni delavec Pavel Križič iz Cerknega, njegova žena Kristina in hčerka Marija. V bolnišnici so sprejeli vse štiri, ki se bodo zdravili od enega do treh tednov. Na križišču med ulicama Duca d’Aosta in 24. maja se je pripetila nesreča, pri kateri se je ranil 65-letni delavec iz Kromberka Pavel Komel, ki so ga iz goriske bolnišnice odpeljali v šempetrsko. Tam so mu zdravniki ugotovili zlom leve stegnenice, zaradi česar se bo zdravil 30 dni. SEJA ODBORA SPD V prihodnjih dveh mesecih veliko planinskih izletov Jožica Smetova je bila potrjena za predsednico SPD - 10. junija v Zabnicah srečanje planincev iz Italije, Koroške, Slovenije Jožica Smetova je bila potrjena za predsednico Slovenskega planinskega društva v Gorici. Odborniki so jo izvolili na prvi seji novoizvoljenega odbora SPD, ki je bila v četrtek zvečer. Smetova predseduje društvu že vrsto let, prej je bila tajnica in članica odbora, v zadnjem razdobju je SPD precej razširilo svoje delovanje in pridobilo veliko novm članov. Ostale funkcije v odboru so bile tako porazdeljene: podpredsednik Bernard Bratož, tajnik Nada San-zinova, namestnik tajnika Vlado Klemše, blagajnik Zorko čotar, namestnik blagajnika Artur Koschuta, gospodar Slavko Rebec, namestnik gospodarja Aldo Bavcon, odborniki Niko Brešan. Rudi Gantelli, Milojka Pavletič, Bogdan Butkovič. V nadzornem odboru sta Zdenko Vogrič in Danilo Jakin. Niko Brešan je bil imenovan za načelnika smučarskega odseka, Slavko Rebec, ki je predsednik jamarskega kluba «Kraši krti» pa je bil potrjen za načelnika speleološkega odseka. Po izvolitvi se je Smetova zahvalila odbornikom za zaupanje, ki so ji še enkrat izkazali in zaželela tesno sodelovanje pri nadaljnjem delu in razvoju društva. Na isti seji so odborniki pripra- vili program delovanja in izletov pokal. v prvih mesecih letošnje sezone. Prvi izlet bo na velikonočni ponedeljek, 23. aprila v Ajdovščino in k izviru Hublja. Izletniki se bodo nato ustavili v starem hotelu Planika v Ajdovščini, kjer bo večerja in tudi srečolov. Sprehod do izvira Hublja bo veljal za eno prisotnost v akciji «planinstvo in šport za vsakogar*. 13. maja bo SPD priredilo spomladanski vzpon na Kucelj in Čaven 20. maja pa bodo planinci obiskali njihove sočlane — jamarje «Kraške krte» na Vrtu. Izlet bo združen s piknikom. 27. maja je na sporedu vzpon na Učko nad Opatijo. 10. junija bo prvo srečanje planincev z Jesenic in iz Radovljice z zamejskimi slovenskimi planinci iz Gorice, Trsta in Celovca. Srečanje, ki ga prirejata goriško in tržaško društvo, bo v Žabnicah. Ob tej priliki bodo priredili izlet na Ojstemik in družinski izlet z avtobusom. V mislih imajo tudi kulturno - športni program. Člani SPD, naraščajniki, se bodo udeležili planinsko - orientacijskega pohoda, ki bo 6. maja v Števerjanu in ki ga prireja tamkajšnje prosvetno društvo ccBriški grič» v okviru proslave kmečkih uporov. Prirediteljem je SPD namenilo tudi Kino Gorica da® «iiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiaasiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaititiiiiiiiiiiiiiiiiBBa».iiiiaiiiaiiiiiii]iiixiaiiiiiiiiiiiiil||iiiiiliiiil||ll|||||||l:iiiit||||iiii,,II(ljl|,,|,|iai|lllll|iil,llail,||,ll,lllilaiVTI,lll,lll|l,ll|llllllll||ll,t,l,l|(ni,llllvlf,ll,,a,l,,,>,,|l,ll,II|,|l|ai,inilllll|ll|ll,,vfllllltlllll||IIIII1llll|l|HI|lllviaivllll|llllllljaMBlllvlllusIlvlllailvllIllllllla V PRIREDBl MLADINSKEGA KROŽKA Likovni natečaj za osnovnošolske otroke v počastitev 400-letnice kmečkih puntov Natečaja se lahko udeležijo učenci četrtih in petih razredov Risbe je treba poslati do 30. t.m. - Sledila bo razstava risb Ves slovenski narod proslavlja letos 400-letnico slovensko - hrvaških puntov in 260-letnieo tolminskega punta. Slovenija živi v duhu te obletnice in številne so prireditve, razstave, predavanja, ki se dnevno vrste po naši matični domovini. Tudi mi v zamejstvu smo dolžni počastiti naše prednike in njih tragično smrt, še posebno mi Goričani, saj se je tolminski punt tragično zaključil v našem mestu. V ta namen si je Mladinski krožek omislil likovni natečaj za doraščajočo mladino, in sicer za IV. in V. razred osnovnih šol. Vse naše otroke toplo vabimo, naj kaj narišejo na temo tolminskih, ali splošno, slovenskih puntov. V pomoč naj jim bodo berila v njihovi šolski čitanki, starši, ki svoje sinove in hčerke lahko poučijo o naši zgodovini in v največji meri seveda učitelji katere še posebno pozivamo naj prikažejo v šoli svojim učencem trnovo pot naših kmetov. Učitelj je pač tisti, ki ima najožji kontakt z o-troki in ki jim bo znal na najbolj dojemljiv način prikazati del zgodovine, ki je za nas tako velikega pomena. Prepričani smo, da se bo vsak po svojih močeh odzval našemu vabilu. Vljudno vabimo naše šolarčke četrtih in petih razredov, naj poka žejo svoje sposobnosti v risanju, s tem da' se udeležijo natečaja, ki smo ga zanje razpisali. Risbe so lahko kakršnekoli velikosti, tehnika risanja tudi. Prosimo samo, da bi slike bile dokončane do 30. aprila, ko jih bomo člani Mladinskega krožka osebno dvignili pri posameznikih. Vse risbe bodo rastavljene in najboljše nagrajene. Datumi razstave in nagrajevanja bodo objavljeni kasneje. Še nekaj o namenu natečaja. Zgodovina je pač zgodovina, polna prelite krvi, bojev, sovraštva, iskanja pravice in, če lahko gremo mimo krvi in bojev, ne moremo mimo pravice. Naša pretekla in sedanja bi vendar živeli brez jarmov fev- j ustaviti centralno plinsko uro', ne dalnega sistema. Mi se borimo za le štedilnika. V zaprtih prostorih, lerišča, Uklancev, Aščevih, ščedna, ki jih je prizadelo lansko neurje I zgodovina je polna hlapcev Jeme-s točo. i jev, ki neprestano in z neumorno Vsi kmetje pa lahko zaprosijo za nizkoobrestno obratno posojilo močjo hodijo proti večnemu cilju, pravici. Kmet se je bojeval za grunt, za kruh, za sinove, ki naj O # .cP ■ & . naše pravice, politične, socialne, e-konomske, za mesto pod soncem, ki je prevečkrat pokrito z oblaki. Kmetu je grof obljubljal zemljo, ki je potem nikoli ni iz lastne volje dal. Nam obljubljajo vse mogoče in nemogoče pravice v resnici pa nam mečejo pesek v oči. Zakaj torej naš natečaj in zakaj prav za naše malčke? Da počastijo voljo in vztrajnost naših Kmetov, ki niso prenehali v boju, dokler jih smrt ni odrešila, ki so šli mimo vseh obljub naravnost na tarčo, oblast. Propadli so, ampak samo fizično, njihova moč, njihova neumorna sla po pravici, njih popolna osveščenost naj jim bodo za vzgled, da bodo doraščali zavedni in vztrajni kakor oni. B. N. Prireditvi za otroke na Espomcgu V okviru letošnje mednarodne razstave Espomego bosta na sporedu poleg specializiranih razstav in simpozijev, tudi dve prireditvi namenjeni otrokom. Prva je podobna lanski. To je slikarsko tekmovanje, na katerem lahko sodelujejo otroci do 12. leta. Tekmovanje bo v dolini Korna, na razstavnem prostoru, v nedeljo, 29. aprila ob 10. uri. Otroci se bodo lahko pomerili v kakršnikoli slikarski tehniki. Prikazati bodo morali temo o goriški blagovni razstavi. Udeleženci se bodo lahko vpisali pred tekmovanjem. Morajo biti na razstavišču nekaj minut pred začetkom tekmovanja. S seboj naj prinesejo vse potrebno za risanje ali slikanje. Le papir bodo dali na razpolago prireditelji. Nato bo posebna žirija nagradila najboljše mlade slikarje, ki bodo dobili lepe nagrade, ki so jih dale na razpolago podjetja, ki razstavljajo na letošnji Espomego. Druga prireditev bo predvajanje filma «Pinocchio», ki smo ga pred časom gledali na italijanskih televizijskih zaslonih. Gre za Comenci-nijev film. Goriško predvajanje filma bo zares posebno, saj bo to prvo svetovno predvajanje. Prvič ga bodo prikazovali 27. aprila popoldne v kino dvorani Centrale, pozneje pa še 2., 3. in 4. maja. Vstop bo brezplačen, listke pa je moč dobiti na razstavnem prostoru v kiosku družbe SIAE. V filmu nastopajo znani igralci kot Nino Manfredi, Gina Lollobrigida, Ar.drea Ba-lestri, Vittorio De Sica, Ciccio In-grassia, Franco Franchi. Varovati se moramo pred plinom Prejšnji teden je prišlo v Turinu do velike nevarnosti: plin je uhajal iz cevi in obstajala je nevarnost eksplozije. Nevarnost so k sreči kmalu preprečili. V zvezi s tem je vodstvo občinskega podjetja v Gorici poslalo časopisom posebno objavo, v kateri obvešča javnost, kako naj se ravna, če pride do podobnih primerov. kjer zavohamo duh po plinu, ne smemo vžigati vžigalic, temveč moramo odpreti vsa okna in prezračiti stanovanje. V sobah ali kuhinjah, kjer imamo plinske gorilnike ali peči, mora čisti zrak vedno krožiti. Zaradi tega, ne smemo zapirati oken z nalepkami, moramo stalno čistiti dimnike, ki ne smejo biti jz... cevi. , Uslužbenci občinskega podjetja, -s-dovoij da zavrtite telefonsko številko 83156 — so vsakomur na razpolago za potrebna pojasnila. Srečanje doberdobskih krvodajalcev ciiiiiiaiiiiiiiiiiiiaiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiikr*>zxiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiii«iiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin PISMA UREDNIŠTVU OZADJE NEKE ODPOVEDI Zakaj je prišlo do sprememb med osebjem števerjanske šole V uredništvo smo dobili, s prošnjo v objavo, naslednje pismo z naslovom «Ozadje neke odpovedi». Poslali sta nam Mimi Antonija Žnideršič in Milka Terčič, obe iz Števerjana. «Na seji sveta Kmečke-delavske zveze v Števerjanu, ki je bila 2. aprila, je, kakor poroča M. T. v Katoliškem glasu od 5. aprila, odbor iste zveze v bistvu potrdil u-krepe, ki jih je na šoli v Števerjanu podvzel župan Stanislav Klanjšček in o katerih je obširno poročal. «Iz omenjenega poročila ni razvidno za kakšne ukrepe gre. Ker pa tako v Števerjanu in tudi v okolici ti ukrepi niso več tajni in ker jih ena stran prikazuje svojevoljno, smatrava podpisani za svojo dolžnost, da v obrambo svojega dobrega imena pojasniva dejanski položaj. «Ukrepi, ki jih je g. župan podvzel, se nanašajo na odnos, ki naj bi ga imeli kot kuharici v. šoli do učiteljskega zbora. Občinska uprava naju je obdolžila, da sva spremenili kuhinjo v neke vrste obe-dnico, kjer je učiteljstvo jedlo na račun občinske uprave in deželnega prispevka. Zlasti ob sobotah, ko ni bilo pouka, naj bi po trditvah istih ljudi kuhali učiteljem, kar je popolna izmišljotina, za kar tudi niso mogli doprinesti nobenih dokazov. «Obenem je ista uprava zahtevala od naju, da bi kot neke vrste orožniki odganjali učiteljstvo od kuhinje. Ta nalog nam je bil dan le ustmeno, česar nisva mogli sprejeti, ker se nam je zdelo tako ravnanje do učiteljstva poniževalno in neprimerno. Zahtevali sva pismen nalog, ki bi ga lahko pokazali učiteljstvu, a ga nisva prejeli. K0 sva spoznali, da bi morali biti neke vrste nadzornici učiteljev in slišali, da sva nepošteno upravljali kuhinjo, sva podali ostavko na službo s sledečo izjavo: «Gospodu županu. . Odpovedujem se službi šolske po-strežnice v Števerjanu, ker so ukazi, ki se mi dajejo z Vaše strani, nesprejemljivi za moje krščansko prepričanje, ki zahteva odprtost do Če gre stanovalec od doma za več ur ali celo več dni. bi bilo prav ’ vseh ljudi in v opreki z osnovnimi ! načeli sožitja, ki morajo vladati med ljudmi.» ; «Kdor sedaj govori, da sva zlorabljali zaupanje občinske uprave Mali oglasi j Prodam psičko pasme nemški bo-xer, staro 3 mesece z rodovnikom, 'tel. 061-88349. in bili nepošteni pri upravljanju hrane, nam dela veliko krivico. Prilagava izjave učiteljev, ki jasno pričajo, da ni prišlo z najine strani do nobenih prekrškov, ki se nama sedaj očitajo. Tudi zelo obžalujeva, da se nama na seji 2. aprila ni dala možnost, da bi pojasnili svoje stališče, do česar bi imeli kot obtoženki vso pravico. Ne moreva se otresti vtisa, da je bilo vse montirano, da se naju kot nezaželeni osebi odstrani. Tudi je zanimivo dejstvo, da je ista občinska uprava takoj, ko sta bili nastavljeni novi kuharici, dala pismen nalog, ki naj ureja odnos do učiteljev. Zakaj prej tega ni bilo mogoče storiti, ko sva bili medve v službi? Vsekakor ravnanje sedanje občinske uprave ni bilo do nas ne demokratično in ne krščansko, čeprav se ista na ti dve vrednosti rada sklicuje. Na ta način si ravno ne pridobiva novih volivcev. Če bo sčasoma prišla v druge roke, bo imela sedanja uprava nemalo krivde.* Pismu sta priloženi še naslednji izjavi: «Podpisani Žnidarčič Antonija in Terčič Milka izjavljava, da nisva nikdar učiteljem kaj dali iz šolske kuhinje, Števerjan, 4. aprila 1973. Učitelji potrjujejo (sledijo podpisi): Mermolja Marija, Comelli Gio-vanna, Berlot Silvana, Marinič Joško, Klanjšček Hedvika, Adrija-na Dorini, Drole Lori.* Druga izjava pa je takšne vsebine: «Na prošnjo šolskih postrežnic izjavljam, da mi nista ničesar dali iz šolske kuhinje, razen dveh skodelic čaja, za kar sem osebno prosila ob priliki prehlada. Podpisana učiteljica Cvetka Terpin.» Do tu pismo, ki je bilo, tako smo izvedeli, poslano tudi drugim slovenskim časopisom. Kaj se pravzaprav skriva za tem pismom dveh bivših občinskih uslužbenk, ki jih, kot vidimo iz priloženih izjav podpira vse učiteljstvo števerjanske osnovne šole razen učiteljice Ade Černič, ki te izjave ni podpisala, edina med kolegicami in kolegi. Slovenska ljudska šola v Števerjanu je imela to srečo, da jo je pred letom in pol dni deželna u-prava izbrala, skupno z dvajsetimi iz drugih krajev dežele, kot poskusno za celodnevni pouk. Dežela je dala na razpolago veliko denarja, nekaj je tudi dalo šolsko skrbništvo, občina je s temi podporami lahko kupila opremo za kuhinjo in obednico, šolski avtobus, na razpolago bo kmalu imela tudi denar za gradnjo novega šolskega poslopja. Približno petdeseterici šte-verjanskih otrok je dodeljenih devet učnih moči. Kakšna sreča, ko morajo imeti drugi slovenski otroci v mestu in na podeželju veliko manj učiteljev. Šola je pričela lepo delati, števerjanski otroci, ki so v šoli ves dan, so veliko pridobili in njihove uspehe bo moč videti v prihodnjih letih na srednjih šolah. V učiteljskih krogih v deželi pravijo, da je števerjanska šola med najboljšimi, če ne celo najboljša, med vsemi poskusnimi šolami s celodnevnim poukom Povsod tako šoio podpirajo, v Števerjanu pa so se našli nekateri, ki jim je taka šola deveta briga. Zakaj? Ker prinaša v vas nova pojmovanja, nov način učenja, ker pobija starokopitno in protinarodno miselnost takih učnih moči, ki nočejo na šolsko Prešernovo proslavo ker je ta jugoslovanski praznik* in ki učijo otroke prepevati «Va pensiero . . .» Kako torej škodovati učiteljem, šoli in neposredno otrokom? Tarčo so našli v dveh kuharicah, ki sta imeli to «napako», da sta kuhali kavo učiteljem (kavo je učiteljstvo samo prineslo v šolo!). Učiteljice so v kuhinji jedle sendviče, ki so jih prinesle vsak dan s seboj zdoma. Ko je kaka druga učiteljska skupina obiskala to šolo, so učiteljice same pripravile malico in logično je, da je do tega prišlo v obednici ne pa v učilnici. Ljudje na županstvu so v tem videli greh! Tako so občinskemu slugi naročili, da mora v šoli napraviti red. Ta je prišel v šolo, «ukazal», da mora biti kuhinja zaklenjena, da morajo biti omare zaklenjene, da sme v kuhinjo le tisti učitelj, ki je zadolžen, da nadzira kuhanje. Ko so se učitelji takim pretvezam uprli, je sluga šel tako daleč, da je zagrozil, da pokliče karabinjerje. Kuharici nista takega pritiska vzdržali in sta podali ostavko. Sedaj sta v šoli dve novi kuharici, na vratih kuhinje je lep dvojezični napis, ki prepoveduje vstop. Učitelji se bodo seveda še vnaprej pridno zanimali za pouk, vendarle menimo, da ima občina, po obstoječih zakonih in pravilih obvezo, da preskrbi poslopje in vse kar je potrebnega v njem šoli, ta pa se potem upravlja sama. Kaj pravijo k takemu ravnanju šolske oblasti in slovenski šolniki? Kaj pravi k temu slovenska javnost? V Doberdobu so pred časom ustanovili domačo sekcijo prostovoljnih krvodajalcev. Že prej so številni Doberdobci, zlasti tisti, ki so zaposleni v tržiških tovarnah, večkrat darovali svojo kri za potrebe trži-ške bolnišnice. Sedaj imajo v občinski stavbi sredi vasi tudi svoj sedež, ki so ga ob priliki otvoritve obiskali tudi pristojni deželni predstavniki. Pred nekaj dnevi so se člani doberdobske krvodajalske sekcije zbrali na prijateljski pomenek. Najprej so položili venec pred spomenik domačim padlim v narodnoosvobodilni borbi, nato še šopek rož na grob Karla Lavrenčiča, ki je bil prvi krvodajalec v Doberdobu in aktivni javni delavec. Zvečer so se sestali v gostilni Pri Roži, kjer so skupno večerjali. V njih sredi sta bila tudi župan Andrej Jarc in podžupan Karel Černič, ki sta oba člana krvodajalske sekcije. • Občinski svet v Gorici se bo ponovno sestal jutri, v ponedeljek ob 18.30. Nadaljevali bodo razpravo o letošnjem občinskem proračunu. • V imenu pokrajinskega odbora in celotne uprave je včeraj predsednik dr. Chientaroli poslal, ob smrti deželnega podpredsednika Mora, sožalni brzojavki družini Moro v Tolmeč in predsedniku deželnega sveta Berzan-tiju. Prosvetno društvo «Briški grič« v Števerjanu priredi 6. maja planinsko-orientacijski pohod v Števerjanu. Ekipe, ki nameravajo sodelovati, se morajo vpisati najkasneje do 28. aprila v uradnih urah na sedežu SPZ v Ulici Malta 2. VERDI 15.15—22.00 «La ragazza ' p pelle di luna*. B. Lončar 7 j Pagliai. Barvni film. 18. letom prepovedano. CORSO 15.00—18.15-21.30 «Lu ^ R. Schneider in H. Berger, film. r, „Ha fi® CENTRALE 15.00-21.30 «E | lo chiamarono Jerusalem 1 ^ i bile*. S. Holden in K. Wynn. film. . no i MODERNISSIMO 15.00-22.00 ^ oppio*. B. Gazzara in Barvni film. „. l TT trn nQUliJ VITTORIA 15.15—22.00 «Un tr^ j, week-end di paura. B. N. Beatty. Barvni film. Mad““ 18. letom prepovedano. Tr£iJ . uccidev« AZZURRO 14.00 «L’uomo ene u a sangue freddo*. Barvni cd> EXCELSIOR 14.00 «Dalla furore*. , fjspet' FRINCIPE 14.00 «Un uomo o* tare*. Barvni film. _ , _ MARCELLIANA 14.30 «1 due Barvni fihn. ^ ***** J* SAN MICHELE ni film. Nova Gorica SOČA «Tigri iz Malezije*. iz «uue“j— ;n 20''. - ob 16.. I«' barvni film SVOBODA «Zadnji Drakula*. - 20i barvni film — ob 16-> ' gpzč1® DESKLE «Rdeči gusar*. J9 3o. barvni film — ob !'• ' j RENČE «Serafino», itahjansiu film - ob 16. in 1^» ** . m in «u' PRVAČINA «Hrup v avw" ^ gleški barvni film — °b ŠEMPAS Prosto. ari' KANAL «Perverzna zgodba*, ško - italijanski barvni .eri* ob 16. in 20. DEŽURNA LEKARNA V ” Danes ves dan m ponoči i^jg lekarna Tavasani, Korzo tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V fR*'iurn> Danes ves dan in ponoči j iflh3, lekarna San Nicolo, U. tel. 73328. DEŽURNI zdravni« V Gorici, Sovodnjah m • Belk sta danes dežurna dr. G10 Sta Korzo Italija 263, tel. 533* 29, t* nislav Perazzi, UL -,e daae 5110. Za Krmin m.okol)C Ronke P3 dežuren dr. Gallopin, 23 dr. Verbano. DEŽURNA CVETLIČARN^ ^ Danes je v dopoldanskih ^ žuma cvetličarna ŠusmeL maja 20. DEŽURNE TRAFIKE ^ ltl. Korzo' Italija 129. kr _ .. Veneto 133, UL 1 . „„ nicipio 10, Ul. S. Ghiarj^. ’gr0jna iia.— ^ W Crispi \ Trg Cl vour 2, Tržaška ulica Ul. Cotonificio 18. 1 ju[oCj 228, Ul. P. Diacono L Ul. 9. avgusta 1L ulica 18. 3' Razna obves Slovensko planinsko dia,s^° nočni ponedeljek P°p<\V, vgčinO- ’ ,j izviru Hublja M v čerjo, srečolov m žaba „ A) „ v starem hotelu ,lala ščim. Za to priliko bo razpolago avtobus Pohod^ ^ ščine do izvira Hublja sp0rt Planinstvo ^ J prisotnostjo vsakogar*. Organizator^ ''zaSec!e^j če ne bo avtobus ves zerodW^fB2i9f SFD, UL Malta 2, tei- - t0 za tl Podporno društvo imelo občni zbor .^aprila ob ^ Malta 2 v torek, 17- a|J Vabljeni vsi člani. SiM d s V galeriji mh sambel «Lojzeta Slak ^ aprja s Praprotna. V sredo, proSta pa bo tekma v bnskoli zabava. bub. = bo dobro založen ^, in bogat srečolov. Toplo KMEČKA BA V A ^ USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ul. Moretti D Tet. 2206 - 2207 VSE BANČNE USLUG® MENJALNICA PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA G O R I Z 1 GORICA - UL Duca d Aosta 180 - Iel- PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA bLAG 1 kfs U. tet tev V0j *ke te «a< tet »st U. 618 tet »4 I Pl'og SKGZ o deželnem razvojnem ramu in urbanističnem načrtu Deiejni lijtlte |(rP?.,'etn' razvojni program in splošni urbanistični načrt ne upoštevata dvonacionalne stvarnosti Furlanije - Ju-fi'l dei - Jln® — Slovenci smo za pospešen razvoj Trsta, Gorice, obmejnega pasu, za koordinacijo načrtov s sosedni-°brfi# inj01'' .za okreP'tev mednarodne vloge dežele — Posebne zahteve Slovencev glede izseljevanja, kmetijstva, Ustr'je, trgovine, turizma, naravnega in zgodovinskega bogastva, cestnega omrežja in prevozov, mestne strukture, družbenih storitev, varstva tal, vojaških služnosti Oljarno stališče glede deželnega razvojnega programa in *^nega načrta, stališče, ki ga je po sklepu izvršnega dbora SKGZ pripravila njena gospodarska komisija. ueteim ^itae ie°a.b°r Furlanije-Julijske Uk Pred zaključkom ***** tev» f,h dežeini urbanistični a dokumenta, od ka-J^rjeValnrazJ°Jni program le . 2načaia ®a ln neobvezujoce-!s«čot medtem ko je «urba-i ^ doioth rt>> s sv°llml lzvrsu- važVtlega 'ZLna Spl°Šno vmku' 6n ttonZf Sja’ Predstavljata nt v življenju Furla- (L ir «• 6, i» 3, Medtem ko je petletni razvojni program dejansko seštevek o proračunov deželnega odbora m se sklicuje na možne podpore države, ne more pa siliti, razen posredno, smeri razvoja dejavnosti izven območja deželnih proračunov, je splošni urbanistični načrt nevarno sredstvo skoro obveznega teritorialnega m ne-tentorialnega planiranja, ker je zrasel v upravnih m strokovnih sredinah brez demokratičnega postopka. Dokaz, da je deželni urbanistični načrt lahko nevaren za sme- skem kot na turističnem, trgovskem, industrijskem, obrtniškem, prevoznem, kulturnem, zdravstvenem področju ni sprejemljiva za Slovence, ki opažajo, da se oba dokumenta usmerjata k potenciranju ravninskega in k oslabitvi hribovitega in kraškega področja. Krepitev mednarodne vloge dežele Ta težnja je v nasprotju z načelnim stališčem obeh dokumentov, da se okrepi mednarodna vloga Furlanije - Julijske krajine. Umik razvoja v oddaljenejše ravninske predele nasprotuje mednarodni vlogi dežele. Krepi- -:n •% \ / >♦♦♦<* sr:..** želi p.. Ufe . vkra^e' Program h ^itivna zamSVdJem mstvu **> doi aathena a®lsel> ker izha- %,°Cala sin bl usmerJala H * v stnisi, aden razv°J "ase St| t!eSkladn0Si 0orlm°kratlCn> razpra-ž,k zadovolji- SSL »a S&s , ll< kr P0d' uXaj sta oba *° » kl ^haiainUdarom večjih --»tetivno lz dejstva, da Grize' °zerne!jadetl Prebivalci -feVa?a®te J ® da se cuti- Ce 'ain'h sn.10 de kategonje S" * tika S" Sap, eta> ko n negodovanje VX > na0rfekza splošni ‘ ta, ZVrs'ih1 aiKtlra s do 1985. leta. n razvoja dežele, leži poleg drugega tudi v tem, da je za razliko od petletnega programa popolnoma prezrl v svojih analizah, predvidevanjih in določbah obstoj dveh narodnosti na ozemlju bur-lanije - Julijske krajine. Petletni razvojni program v svojem uvodu priznava, da mora dežela v svojih posegih paziti na interese slovenske narodnostne skupnosti, urbanistični načrt pa niti z besedico ne omenja Slovencev. Zato se slovenska narodnostna skupnost sprašuje, kako mora obstajati obvezujoči dokument taksnega značaja kot urbanistični načrt, ki ne izhaja iz dvonacio-nalne stvarnosti dežele in ne ureja dvonacionalne stvarnosti na podlagi različnih narodnih, poleg ostrjih interesov prebivalstva. Urbanistični načrt ne upošteva čl. 6 ustave 'Taksna osnovna pomanjkljivost urbanističnega načrta postavlja v dvom splošno zgradbo samega načrta, ker se Slovencem, ki so sestavni in nedeljivi del deželne skupnosti odreka uresničenje posebnih interesov, o katerih govori sama ustava v svojem (j. členu. V tem smislu je, torej, razumljivo, da se Slovenci kot narodnostna skupnost čutijo diskriminirani in neupoštevani. Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini imajo prav tako kot prebivalci italijanske narodnosti ves interes, da se dežela skladno in pravilno razvija. Zato se zavzemajo za razvojni program in urbanistični načrt, ki bi najboljše odgovarjala izkoriščanju potencialov dežele v vseh dejavnostih in na celotnem ozemlju. zato je jasno, oa se Slovenci zavzemajo za razvoj Trsta kot emporialnega in industrijskega središča m so proti taksni specializaciji tržaške luke, ki m jo degradirala na raven petrolejskega in zelenjavno sadnega pristanišča. Frav tako se ne morejo strinjati s težnjami obeh dokumentov, da bi Trst in Gorico spremenili v središči manj-kega pomena kot sta bili v preteklosti. 'Tudi težnja po razvrednotenju obmejnega ozemlja od 'Trbiža do Milj tako na kmetij- tev te vloge predpostavlja zgraditev struktur in infrastruktur ob meji, brez katerih je v dobi širšega prostorskega planiranja nemogoče, da bi se ne ustvarile organske in funkcionalne povezave s sosednimi deželami. Ud krepitve mednarodne vloge dežele na vseh področjih, od čedalje večje integracije s sosedi si vsi obmejni prebivalci obetajo krepitev lastnih družbeno-gospo-darskih, Slovenci pa še narodnostnih pozicij. Ub analizi obeh dokumentov se poraja občutek, da predstavljajo vojaške služnosti, o katerih govorita razvojm program in urbanistični načrt, težko hipoteko za razvoj velikega, zlasti vzhodnega dela naše dežele. Zato je jasno, da se pojavljajo v delu ozemlja, kjer veljajo vojaške služnosti, zelo resne ovire za razvojne smeri, ki jih oba dokumenta predvidevata, in da je morda zaradi tega vzhodni mejni pas izvzet iz konkretnejših načrtov. To pa pomeni dopustiti, da bi ti kraji še dalje propadali, kar bi onemogočalo obstoj prebivalstva. Ker pa je prebivalstvo v veliki večini slovenske narodnosti, bi pomenilo posredno ali neposredno planirati izseljevanje, asimilacijo in izginotje slovenskega prebivalstva ob vzhodni meji dežele. Conski načrti in komprenzoriji naj vključijo Slovence Glede funkcioniranja urbanističnega načrta — razvojni program je le indikativnega značaja — se mora podčrtati, da bodo glavno konkretno besedo pri uresničevanju druge stopnje urbanističnega načrta, to je pri izdelovanju komprenzonalnih načrtov, imele družbeno - gospodarske cone, ki so že bile ustanovljene. Fri tem se zastavlja vprašanje, kako so te cone upoštevale interese slovenske narodnostne skupnosti m ah je niso morda Se bolj razpršile. Družbeno - gospodarske cone so bile ustanovljene, ne da bi upoštevali posebne interese m posebne potrebe slovenske narodnostne skupnosti Na ta način so slovenski najodnostm skupnosti že v začetku razpravljanja o urbanističnem načrtu v družbeno • gospodarskih conah okrnili pravico do vplivanja in zato nima niti instrumentov niti možnosti, da bi tam uveljavila svoje interese in potrebe. Zato se lahko zgodi, da bo sel predviden postopek dalje, da se bodo osnovah komprenzoriji m konzorciji, k inaj izdelajo in uresničujejo komprenzorialne načrte, ne da bi Slovenci dobili svoje pravo mesto in ne da bi se ustanovili komprenzoriji in konzorciji, ki m upoštevali njih interese in potrebe in da bi ozemeljsko ustrezali njih interesom in potrebam. Zaradi tega je nujno, da se na ravni razprave conskih načrtov pritegnejo nosilci vseh interesov in potreb slovenske narodnostne skupnosti, da se upoštevajo ti interesi in potrebe in da se načrti izdelajo v skladu z njimi. Frav tako se morajo osnovati taksni komprenzoriji, ki bodo ozemeljsko združevali, ne pa razpršili Slovence v morju druge narodnosti. Tudi zaradi tega, ker obstajajo v krajih, kjer živijo Slovenci, posebni interesi in potrebe. V vseh organih izvrševanja m upravljanja, ki bl nastali na podlagi urbanističnega načrta, morajo torej obvezno sedeti tudi nosilci slovenskih interesov. Zlasti je to važno za cone in kom-prenzorije. ki so binacionalnega značaja, tako. da se poleg načela, ki ga določa deželni urbanistični zakon, da morajo v or-sedeti tudi predstavniki opozicije občinskih svetov, kar naj bi predstavljalo jamstvo za demokratično poslovanje, uvede tudi načelo o obveznem zastopstvu Slovencev Ustanoviti poseben organ za slovenske probleme .Najboljša rešitev pa bi bila, da bi se za vprašanja, ki zadevajo družbeno - gospodarske programe in urbanistične načrte, osnovalo pri deželnem odboru ali svetu posebno telo, z nalogo, da opravlja študije, strokovno delo in predloge, ki bi jih vključili v splošne in podrobne razvojne programe in načrte. V tem primeru bi Slovenci, ki bi morali biti hvalificirano zastopani v tem telesu, lahko na najvišji ravni iznašali svoje probleme, zahteve in potrebe in se ne bi, kot ob sedanji priliki, znašli pred dejstvom, da ne morejo postavljati svojih zahtev, razen ob redkih prilikah in z redkimi posamezniki. ki so pa vedno minorizi-rani. V zvezi z razčlenitvijo razvojnega programa in urbanističnega na; rta na pcramezna področja ima i zrodnostna skupnost naslednje posehne potrebe- 1. zaustaviti zseljevanje. ki najtežje prizadeva tudi kraje, ki jih naseljujejo Slovenci. Ustavitev izseljevanja pa je možna z učinkovitimi ukrepi na vseh področjih družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja: Austria Balluno Jugoslavia Dežela Furlanija - Julijska krajina bi bila razdeljena na osem tako imenovanih socio - ekonomskih ali družbeno - gospodarskih con. Slovenci bi spadali v naslednje štiri take cone: 1. Cona 8: Trst — Tržič — Gorica; 2. Cona 6: Videm — Čedad; Cona 3: osrednja cona gričevja; 4. Cona 1: gozdna cona. Očitno je, da taka razdelitev ne upošteva posebnih interesov slovenske narodnostne skupnosti — z modernizacijo kmetijskih dejavnosti, — z razvojem obrti, — določenih industrijskih dejavno sti, — trgovine, — turizma in kmečkega turizma, — z varstvom okolja, — z razvojem prometnih žil in prevozov, — z družbenimi storitvami (zdravstvo, izobraževanje in raziskovalna dejavnost), — z odpravo vojaških služnosti. 2. Kmetijstvo: za celokupno življenje slovenske narodnostne skupnosti je važen razvoj kmetijstva in z njim povezane dejavnosti. V tem smislu so važni urbanistični standardi, modernizacija in racionalizacija, zadružni-ška dejavnost, specializacija. 3. Obrt: za vse vrste obrti, ne samo v mestnih, predmestnih in industrijskih središčih> je nakazati smer in sredstva za njihov skladen in nenehen razvoj. Prav posebno ob mejnem področju je moč predvideti, da bi vse vrste obrtniške dejavnosti omogočile obogatitev družbeno - gospodarske strukture, kar bi mnogo prispevalo k razvoju Slovencev, ki se v znatnem obsegu bavijo z obrtjo. 4. Industrija: veliki ali srednji konglomerati za industrijsko de- javnost predstavljajo nevarnost za pospeševanje izseljevanja v večja urbana središča zato je treba dati prednost potrebam za uresničitev industrijske dejavnosti, ki naj omogočijo, zaposlovanje na kraju samem, kar je posebej važno za slovensko Benečijo. 5. Trgovina: nemogoča je težnja v obeh dokumentih,, da se trgovska dejavnost koncentrira v določenih središčih in da se omogoča le razvoj večjih trgovskih mrež z večjim kapitalom. Takšna politika bi prizadela tisoče in tisoče prebivalcev, zlasti Slovencev, ki se bavijo z malimi trgovskimi obrati in bi, v primeru prevladovanja usmeritve obeh dokumentov, propadli in tako povečali probleme družbeno - gospodarskega značaja. Dežela mora nuditi vse možnosti razpletanja kapilarne trgovske mreže na vsem ozemlju in ustvariti pogoje za njeno modernizacijo in racionalizacijo, ki bo pomagala, ne pa uničevala male trgovce. 6. Turizem: slovenski kraji, zla-stoi v slovenski Benečiji niso upoštevani v zvezi z razvojem turistične dejavnosti. Prav v teh krajih pa bi bil možen zaradi po-voljnih ambientalnih pogojev razvoj večje turistične dejavnosti. Tako v slovenski Benečiji kot ..a Goriškem in Tržaškem pa je možen kmečkiturizem, ki bi mnogo prispeval h gospodarski okrepitvi kmečkega prebivalstva. Paziti, da omejitve ne bodo pospešile propadanja 7. Naravna in zgodovinsko ozemeljska bogastva: slovenski kraji so zanimivi zaradi svojega naravnega bogastva in zaradi svoje narodne značilnosti_ kar je nujno zaščititi, istočasno pa z zaščito omogočiti nadaljnji razvoj narodnih prvin tega prebivalstva. Pri snovanju naravnih parkov in rezervatov pa je treba paziti, da ne bl prišlo do omejitev, ki bi še pospešile družbeno gospodarsko in demografsko degradacijo slovenskih krajev. 8. Cestno omrežje in prevozi: tako cestno omrežje kot učinkoviti prevozi lahko prispevajo k razvoju krajev, kjer kompaktno živijo Slovenci. To pa prav posebno velja za mednarodno cestno omrežje in mednarodne prevoze, ki naj zagotovijo mednarodno vlogo dežele. V programu in načrtu predvideno cestno o-mrežje ne upošteva nekaterih V upravnem pogledu bi bila dsžela F. - J. u. raadeljena na '20' upravnih okrajev («mandamenti»). Slovenci bi po tej razdelitvi spadali v uatodnjih ■edem okrajev: Ponteba, Centa, Čedad, Krmin, Gorica, Tržič in Trst krajev ob meji, zlasti slovensko Benečijo, ki je celo popolnoma odrezana od mednarodnih prometnih žil. Ponovno je proučiti to vprašanje, ker bi služilo tudi določenim krajem ob vzhodnem robu furlanske nižine. 9. Mestna struktura: v obeh dokumentih se molči o naseljenih središčih slovenskega prebivalstva. Dejansko se vsa predvidevanja vrti jo okrog obstoječih ur- . banih središč, kar prav gotovo ne ustavlja izseljevanja. Razvojni program in urbanistični načrt predvidevata na vzhodni meji koncentracijo v ravnini, ne omenjata pa naselitvenega prostora v gričevnatem in gorskem prostoru. Takšen pojav je nevarni in usoden za slovensko narodnostno skupnost, ker vleče kot magnet ljudi v ravnino in prazni sedanji gorski prostor. Zato je važno zaustaviti proces izseljevanja in asimilacije tudi na podlagi ukrepov v korist omenjenega prostora. 10. Družbene storitve: Urbanistični načrt ne predvideva posebnih standardov za kraje, ki so naseljeni s Slovenci: niti v zdravstvu, redko v izobraževalni dejavnosti, popolnoma nič v raziskovalni dejavnosti, kakor tudi ne v prevoznih in trgovskih dejavnostih. Očividno gre za nemogoč koncept praznine, poleg tega pa za nesprejemljiv pristop k narodnostnim potrebam Slovencev. Razen v dveh mestih — v Trstu in Gorici — kjer so Slovenci integrirani v mestni družbi, vse ostale storitvene dejavnosti manjkajo za slovenska področja. Tako na zdravstvenem kot na prevozno-trgovinskem področju je upoštevati obstoj Slovencev ob vzhodni meji in temu primerno izdelati potrebne zadovoljive standarde. Glede izobraževanja pa je ovreči sedanje standarde, ki izhajajo iz lažne predstave o homogenosti prebivalstva ter na binacio-nalnih področjih predvideti dvojne standarde, na popolnoma slovenskih področjih na takšne standarde, ki naj upoštevajo posebni potrebe Slovencev. Glede raziskovalnih dejavnosti pa se morajo izdelati posebni standardi za slovenske potrebe. 11. Varstvo tal: zlasti na področju vzhodne meje, kjer žive Slovenci,-so važna gozdno - hidravlična in kmetijsko - hidravlične dela, da se pripomore k izboljšanju družbeno gospodarskih pogojev prebivalstva. 12. Vojaške služnosti: večji del najtežjih vojaških služnosti, to je služnosti tretjega tipa, ki onemogočajo vsakršno spremembo in ne predvidevajo odškodnin, prizadevajo občine, kjer žirijo prebivalci slovenske narodnosti, zlasti v slovenski Benečiji. Na splošno pa so občine s slovenskim prebivalstvom zajete v sezname treh tipov vojaških. služnosti. To dejstvo onemogoča skladen in resničen razvoj slovenskih krajev. Zato je naloga deželnih oblasti, da temu odpomorejo, ker bi Ml v nasprotnem primeru vsakršen u-krep v korist teh področij neučinkovit. Trst, 12.4.1973. Primorski dnevnik PICASSO: FANTAZIJA NEUGNANOST SVOBODA Enaindevetdeset let je kar lepa starost. Preživetih tako, kot jih je Picasso, pa je redka sreča, se mi zazdi, ko pomislim, da je imenitni starec ravnokar pripravljal veliko razstavo 200 nagnovejših del v Avignonu. Nijegovo življenje se je sklenilo na njega najbolj vreden način: u-mrl je v polni aktivnosti in svojemu že ogromnemu delu tik pred koncem dodal še en ciklus. Bogatejši in bolj zaokrožen ter zaključen o-pus, si je težko zamisliti, če nočemo, da nas retorika zanese v cenene in obrabljene priložnostne besede, v katere znamo ob tako pomembnih smrtih preobleči nemogoče želje, češ, lahko bi bil dal še... Sicer se je prav zanj zdela absurdnost nesmrtnosti iz leta v leto vedno bolj kot nekaj skoraj možnega, in mislim seveda prav na fizično nesmrtnost — zaradi njegove življenjske energije, kljub visoki starosti, zaradi otroško bogate fantazije in neugnane u-stvarjalnosti, zaradi njegovih pronicljivih, hudih oči. Moderna komunikacijska sredstva so nam ga dala poznati takega... sedaj nam poročajo o milijardnih dediščinah, o blaznem sunku navzgor v ceni njegovih del. Potrošniška logika je neusmiljena: zgodilo se je nekaj nepopravljivega in skoraj «neverjetnega» — posledice so zato v meri dogodka — in krog je sklenjen. Ostane samo začudenje, šokantna in vznemirljiva novica kot iz devete dežele. Ob podatkih o milijardah ostane pa še čudovita lekcija, za tistega, ki hoče razumeti, o svobodi in ustvarjalni sreči: Picassojeva parabola ima tudi svojo notranjo, ravno tako, neizpodbitno logiko. Umetniške ustvarjalnosti, kot izraz in slavospev življenja, se ne da ukleniti. Sproščenost fantazije je najvišji izraz človeške življenjske sile in sreče ter harmoničnega optimizma. Tej življenjski sreči se Picasso ni nikoli odpovedal; celo samega sebe je obnavljal z neverjetno lahkoto in brez pomislekov, kadar se mu je zahotelo. Svoboda, v najširšem pomenu, je neodpoved-Ijjiva človekova prerogativa. Genialna bikova glava, sestavljena iz kolesarskega krmila in sedeža, je paradigma te resnice ravno tako, kot zaničljiva obsodba fašistične Francove stvarnosti, kot pretresljiva obtožba «Guernice», kot jasna opredelitev za napredno delavsko gibanje. Nasilje in obskurantizem proti miru, sožitju in odprti življenjski kulturi: dva pola! Picasso ni mogel biti zaradi svoje genialne logičnosti drugega, kot jasen in neizprosen glasnik enega od dveh. Klavdij Palčič KULTURA 15. apr'13 lili OB DESETLETNEM JUBILEJU GORIŠKEGA OKTETA V ŠEMPETRt Slovenski okteti so zapel'1 * Ir lli Nastopili so: Tržaški oktet iz Trsta, Oktet bratov Pirnat iz Jarš pri Kan111 . Oktet Jelovica iz Škofje Loke, Ženski oktet iz Gorice, Briški oktet in jubilant Goriški oktet - Lepo petje s poudarkom na narodni in ljudski P V soboto, dne 7. aprila, je bil v Šempetru pri Gorici zanimiv koncert, na katerem je nastopilo šest vokalnih oktetov. Zbrali so se na slavje Goriškega okteta, ki je slavil desetletnico svojega obstoja in uspešnega dela. To so bili Tržaški oktet. Oktet bratov Pirnat iz Jarš pri Kamniku, Oktet Jelovica iz Škofje Loke, Ženski oktet iz Gorice, Briški oktet in seveda Goriški oktet. V nabito polni dvorani, je občinstvo z velikim zanimanjem sledilo izvajanjem narodnih in u-metnih pesmi. Ta večer nam je nudil prilož- nost, da spoznamo prizadevanja in dosežke manjših vokalnih a-materskih ansamblov, njihova 'kvalitetna razmerja in programske težnje. Zadnje zavisijo seveda od naravnanosti na določeno področje ,kakor na primer pri Oktetu Jelovica, ki se je posvetil ljudski pesmi, ali pri bratih Pirnat, ki se prav tako v svojem dobrem deležu oslanja na ljudsko pesem. Oba okteta pa jo oblikujeta na svojski način. Prvi jo ohranja v njeni pristni neposrednosti. ki daje pečat fantovsko občutenega petja, drugi jo želi oplemenititi v svojem lepo ubranem petju dokaj dosežene ansambelske zlitosti in enotnosti. Oba pa sta nam jo živo približala, da nas je ogrela s svojo prirodno močjo. Čeprav bo nas tudi drugi program bratov Pirnat zanimal, je vendar nastop na tem večeru nudil prijetno zadoščenje. Sicer pa je vzdušje tega koncerta potrdilo, da sta ljudska pesem in njena lepota globoko zakoreninjena v nas, ki se vedno razvnamemo ob njeni neposredni čustvenosti. S posebnim zanimanjem smo seveda sledili izvajanjem naših primorskih in zamejskih ansamblov. že lumiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniii.iiimiimmmmiiiiii..................m,umu.......ti.....liimmii................................................................................................iiimitm iii.iiniiiiniMni.mMMimmniiii.mii.il............................................... OB 10. MEDNARODNI RAZSTAVI V BOLOGNI Ves svet posveča pozornost otroški in mladinski knjigi Jugoslavijo je zastopala ljubljanska «Mladinska knjiga» - Množična udeležba slovanskih držav Od 5. do 8. aprila se je na bolonjskem sejmišču ponovila že tradicionalna mednarodna razstava otroške in mladinske knjige. 340 založb je zastopalo 18 držav iz vseh kontinentov, razen i? Afrike. Močno so bili prisotni zlasti An-glosaksonci, (V. Britanija, ZDA in Avtralija) in Nemci (obe Nemčiji in Avstrija). Značilna za tovrstno prireditev je bila, kakor že v preteklosti, množična udeležba vzhodnoevropskih, zlasti slovanskih držav. Tako sta Čehe zastopali praški založbi «Albatros» in «Arifa», Slovaki pa so pokazali izdaje bratislavske «Mlada leta». Bolgarska se je predstavila z založbama «Narodna Mladez» in «Balgarski Houdojnik», Poljska pa z «Ars Polona*, «Nasza knigar-nia» in «Ruch» Jugoslavijo je žal zastopala le ljubljanska «Mla.din-ska knjiga* z lepo stojnico, vsekakor premalo za razvejano in bogato produkcijo srbske, hrvaške in makedonske mladinske literature. Prireditev je bila dobra priložnost za sklepanje knjigotrških Knjiga je izšla v sozaložbi Centro Internazionale del Libro, Bem-porad Marzocco (Firence) in ljubljanske Mladinske knjige ter obravnava v dramatični luči vprašanja onečiščevanja okolja in narave. V sklepni besedi beremo (na vprašanje Kaj lahko storiš ti?): «Kaj pa more storiti otrok pri tako pomembni nalogi? Otroci vsega sveta lahko dosežejo veliko. Seveda pa se morajo naučiti spoznavati, ljubiti in ceniti naravo v vseh njenih oblikah, in imeti' morajo radi živali in rastline. Potem pa imate vi otroci pravico in dolžnost zahtevati od odraslih, da to, kar sedaj delajo, ne bo v škodo vaši prihodnosti. Naj le imajo avtomobile, letala in električno luč, obleko in čevlje kakršne Hočejo, peči in hladilnike, da le ne zastrupljajo in razbijajo »ekoloških kotičkov» vseh živih bitij, in tudi našega ne..................................» lilimiiim.i.iiiiiin.lllilim.iiii.iii.iii.m..... i.Hi.n.inti.................mM.ii.i.l............... >Mii..imm.mmim>m.>ii.i...i..>»..m.mmm.mn>Miim..m.im..mn Trije novi pesniški listi Zanimiva novost, modema predt stavitev domačih pesnikov s pesniškimi listi, je doživela tako topel sprejem, da je izjemen uspeh prvih desetih pesniških listov treba posebej poudariti. Zato tudi ni bilo nobenega problema, da založbi, ki to knjižno serijo izdajata, Lipa v Kopru in Založništvo tržaškega tiska, zbirke ne bi nadaljevali. Zdaj imamo pred seboj tri nove pesniške liste, ki nosijo o-znako 11, 12 in 13, ki pomenijo začetek druge serije in ki nam predstavljajo Bogomila Faturja, Bogdano Herman in Marija čuka. Bogomila Faturja ni treba po-bliže predstavljati kot ostale mlade avtorje, ker je njegovo ime že utrjeno in splošno priznano v sodobni slovenski poeziji. Doma je iz Prema pri Ilirski Bistrici, kjer se je rodil leta 1914. študiral je slavistiko, romanistiko in umetnostno zgodovino in je po poklicu profesor. Kot literat se uveljavlja, predvsem s poezijo kritiko in esejistiko, veliko pa tudi prevaja, zlasti iz francoščine. Pesmi je Bogomil Fatur objavljal pred vojno v Sodobnosti, objavlja jih po vojni v raznih revijah. Izdal je pesniško zbirko Knjiga lirike, za letos je najMvedana njegova nova pesniška zbirka Teme in variacije. Pesniški list s Faturjevo poezijo prinaša v običajnem obsegu Faturjevo liriko in sicer deset pesmi moderne forme, navezanih pa vendar na tradicionalno pesniško izpoved. Poleg pesmi 6 usodi človeka, so za Faturjev pesniški list značilne njegove pesmi, hvalnice zemlji, vodam in morju, ognju, goram. Vmes pa so dve, tri ljubezenske pesmi, tako da je s pe-niškim listom podan nekak prerez sodobne Faturjeve lirične ustvarjalnosti. Pesniški list z oznako 12 prinaša pesmi Bogdane Herman, mia-de, leta 1948 rojene pesnice, ki je pred kratkim diplomirala na slavistiki ljubljanske univerze in ki se kot pesnica udejstvuje v slovenskih revijah, namenjenih predvsem mladim avtorjem (v Mladini, Tribuni, Obrazih, Indeksu). Tudi njenih deset pesmi razodeva mlado pesniško ustvarjalko, ki stremi za izrazito moderno formo brez rim in ki se v svojih pesmih obrača predvsem v svojo notranjost. Marij čuk, ki ga poznamo tudi kot sodelavca Primorskega dnevnika je rojak iz Doline, kjer je bil rojen leta 1952. Zdaj študira na ljubljanski univerzi slavistiko in romanistiko, obenem pa se u-dejstvuje kot pesnik in kritik. Njegove pesmi so seveda pesmi sodobnega časa, brez rim. Z izjemo ene same, ki zato izstopa iz ostalih zaradi svojega modernega izraza, in ki, čeprav je pisana v sonetni obliki, vendar ubrano deluje z ostalimi. Lirika Marija čuka se obrača k splošnim človeškim problemom in njih odmevom v pesnikovi duši. Njeno veljavo pa bo, kot veljavo vse moderne lirike mladih pesnikov pokazal šele čas. Sicer pa smo o njem že pisali. Zadnje tri pesniške liste je o-premil Zvest Apolonio. Res, da so ti listi opremljeni skladno z modernim značajem vsebine, toda žal so po opremi ti pesniški listi manj učinkoviti od onih prve serije, zlasti prvih zvezkov . Sl. Ru. poslov in zlasti koprodukcijskih pogodb med najrazličnejšimi partnerji prav na področju otroške knjige, ki ji vsi narodi posvečajo največjo pozornost in skrb. Značilnost letošnjega prikaza je bilo morda dejstvo, da so izdajatelji posvetili vse večjo pozornost ne samo pravljičnemu svetu, pač pa tudi velikim vprašanjem človeškega razvoja, kot sta biologija in ekologija ter narava sploh. Prvo grafično nagrado za otroško literaturo je prejela knjiga «Kopfblumen» (Kinderbuchverlag, Berlin). Prva nagrada za izdaje namenjene doraščajoči mladini, je bila podeljena zbirka «Hodina nachove ruže» (Albatros, Praga). Vzporedno z glavno prireditvijo je razstavljalo svoja likovna dela 222 upodabljajočih umetnikov iz 27 dežel, ki se udejstvujejo kot ilustratorji otroške in mladinske knjige. Na tem področju prednjačijo Slovani, (Bolgari, Čehi, Slovaki, Poljaki in Rusi). Kot že na prejšnjih razstavah sta bila prisotna Beograjčana Bosiljka Kiče-vac in Živojin Kovačevič (njuna dela smo zasledili v katalogu, zaman pa smo jih iskali na razstavišču) . Največja razstava obravnavane zvrsti v svetovnem merilu je vsaki dve leti v Bratislavi v priredbi Slovaške narodne galerije: prihodnja bo od 7. do 30. oktobra 1973. V ločenem paviljonu je italijansko šolsko založništvo prvič prikazalo v popolnosti svojo dejavnost, ki predstavlja morda najpomembnejšo gospodarsko osnovo za sam obstoj prenekaterih založb. Končno je bolonjsko sejmišče gostilo razstavo o novih tehnikah zaznavanja («Nuove tecni-che di apprendimento*). Razstava, tretja po vrsti, je bila namenjena ne samo učilom za šolsko mladino, pač pa tudi odraslim, predvsem delovnemu človeku, ki se zaradi utrujajočega tempa dela in civilizacije ne u-tegne več posvečati branju knjig. Vse bolj se bodo zaradi tega uveljavljale tako imenovane «video-casette*. ki ponazarjajo v besedi, glasbi in sliki vse, kar si lahko mislimo, predstavljamo in kar bi hoteli spoznati. Stanko Oblak SAG v Ljubljani Slovensko amatersko gledališče iz Trsta bo danes gostovalo v Ljubljani na odru Mestnega gledališča ljubljanskega z Javorško-vo farso «Povečevalno steklo*. Gre nedvomno za podvig naših a-materskih igralcev obenem pa za pomembno priznanje njihovemu prizadevanju za širjenje slovenske gledališke besede. O Tržaškem ftujy Trsk nastopu na zadnji napra-, povedali, da je od^ # precejšen skok v samega: dosegel J ciio večjo zLitost, -zgoVari' »gUV vo. S tem si Je ^ zatife' ( da se lahko usrnef eai in f l šemu programu na eti vetf" na drugi strani poglabljanju v obb ^a0iec. ^ na mu«* --------oblikov cesu. Pripomnil bi "L.a®a se tako po izbin P rahlo interpretaciji zunanjim em TeB,u tem izrazni nabre °ceDo je treba za vsako nedvom.( kajti ansambel m1' apredov8 se dosedanje^, da dosežke, vse ■ * glede na in do razvije v dobro E"‘" vj | SkŠ Oktet so morajo svoj sp cev, zmogljivosti svoj če se ^v- popolnoma um**™' potreb® ^ postopno pribbz čnernu ski ubranosti m z je % težju. Mishm, da v te® >•, Briški oktet predst doVrse» „ ffledu vsekakor bo j ^ a . i tudi interpretativno.^ P Ja f pesmih preprn:a\istem(ihc?°i0 < ubral pot bolj ^ fflu b ^ stavljenih pr>Pfav’Haie nov* nadaljnjem delu „ či in pobud- aje p Med najmlajse kor V skupine štejemo ' [tateri® s. rr oktet iz Gorice, s pevsK> j, predstavila na n La®1® / vriji v Trstu JoZl„epridaf' i< oktet, ki se je ppeVsls° j( pojavil kot tehnic^b an,rf dokaj dovršeno^ ^zal tudi Skite **‘S.lti?! Miolijeve P°-skladbe in z^aS 1 irav :no 1 mise celovitosti, že Metuljčku, ki ie* »JL, _ kor v Trstu plast® ln0 s». v svoj pevske kl,ltljref.n7 ravnanost uteg prizadevanju ta ok« pe% nosilce Pomeuibn^ g vrednot, seve ’ danjirri !)'! zadovoljil le zjo®. oktet,Lfl jUDiianw .~ču P020, ' P seveda v pn*«*« ^ Za njim je dvajset1 ^y la, uspehov,JubauL še žav s p s pevovodji m s® jnj! kar doživljajo Pr'J (Nadaljevanje na *• Spomenik padlim v narodnoosvobodilni borbi v Bazovici obsega v okviru idejne zamisli arhitekta Darija Jagodica okroglo plitko spominsko posodo, ki jo je umetniško oblikoval slovenski primorski rojak kipar Stojan Batič. Izhodiščno zamisel so dali Ba-zovci sami: hoteli so, da bi posoda odražala različna časovna obdobja boja za narodno in socialno svobodo Bazovice. Ciklus Batičevih simboliziranih plastik se začenja z bazoviškimi žrtvami, sledijo jim v zaporedju zapori in konfi-nacije, množična vstaja in nato upor, ki je nujno po logiki boja na življenje in smrt prinesel s seboj smrt in ranjence, ki pa se je prav tako nujno končal z zmagovitim pohodom partizanske vojske v naše osvobojene kraje in tudi v Bazovico, ki je zgledno prispevala svoj delež k skupnemu boju. Osvoboditev je pomenila tudi ponovno združevanje v času vojne razkropljenih družin, srečanje očetov in mater z otroki, sester s sestrami, bratov z brati in po prestanem trpljenju jih je prevevala ena sama želja, da se zio vojne ne bi nikoli več ponovilo. Golob, spuščen iz otroške roke sklene ciklus simboliziranih prizorov. Umetnik Batič je v strogo začrtanih silhuetah ljudi strnil v nemo a zgovorno pričevanje našo zgodovino zadnjih desetletij: resnici je vdahnil umetniško podobo. ■iiiiiilllllliiiiiiiiiniliillliaiill!iiiiiiiiiiililli!iiiillltiiiliiiiiiillllliiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiXitiivmiiliiiiiiii|ll,lf,l,llllll< OB NOVEM SVETINOVEM ROMANU -'STENA; Oda slovenskim planina111 in slovenskim gornikom Avtor je svoje delo posvetil velikemu slovenskemu "P1 stu Joži Čopu, Klementu Jugu in drugim prijateljevi g ter njihovemu idejnemu doprinosu v slovensko mise Delo Živojina Kovačeviča: torta na pet nadstropij. Umetnik živi v Beogradu in je doslej ilustriral mnoge izdaje za jugoslovansko otroško literaturo Tone Svetina, avtor najbolj branega slovenskega partizanskega romana Ukana je napisal roman STENA, ki ga je pravkar izdala Cankarjeva založba v Ljubljani v zajetni, lepo opremljeni knjigi. Ta svoj roman je Tone Svetina, kot je 'zapisano na prvi strani, posvetil velikemu slovenskemu alpinistu, gorskemu vodniku in reševalcu Joži Čopu in njegovim planinskim prijateljem. Posvetil ga je tudi Klementu Jugu in vsem, ki so v Severni steni Triglava iskali svoje sanje in našli smrt. Posvetil pa ga je tudi slovenski organizaciji, jubileju Planinske zveze Slovenije, saj je nedavno poteklo osemdeset let odkar je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Pred seboj imamo torej pravi planinski roman, ki pripoveduje o slovenskih gorah, o slovenskih alpinistih, njihovih idejah, podvigih in njihovih tragedijah. roman, ki pripoveduje o vsem tistem lepem, kar ljudi vleče v gore. Imamo torej pravi slovenski roman s tematiko, ki nam je še posebej pri srcu. Kot pove pisatelj sam in kot lahko bralec spozna že takoj, ko prebere prvo poglavje, pripoveduje v svojem romanu Tone Svetina, sam navdušen prijatelj prirode, lovec in gorohodec, predvsem o Joži Čopu, velikem slovenskem alpinistu in gorskem vodniku, ki je nedavno tega praznoval svoj visoki življenjski jubilej. V romanu je prikazano Čopovo življenje, predvsem pa Čopovo planinsko udejstvovanje od prve svetovne vojne naprej pa do tistih dni, ko so leta onemogočila temu velikemu slovenskemu alpinistu plezanje po triglavskih stenah in udejstvovanje v tej panogi, kji je najbrž še kaj več kot pa samo šport. Seveda bi bilo napačno smatrati, da je to biografski roman o Jožetu Čopu. Svetinova Stena je roman o slovenskih alpinistih, o slovenskem alpinizmu vendar s poudarkom na prikazu osebnosti, ki jo v zadnjih petdesetih letih v slovenskem alpinizmu igrala vodilno vlogo. To Ovitek za roman «Stena» pa je bil prav Joža Čop. Zato spremljamo v romanu Čopove planinske podvige od prvih let po prvi svetovni vojni do časa po zadnji vojni, ko so slovenski planinci začeli osvajati stene naših gora in nadomestili nemške planince, ki so si do tedaj prilaščali prvenstvene vzpone v slovenskih gorah. Zato le obrobno spremljamo ostale odlomke iz Čopove življenjske poti, njegovo mladost, predanost materi, njegovo delo v jeseniški železarni, njegovo ljubezen in zapoznelo poroko, njegove ideje in pogled na stvar, ki se ji pravi alpinizem. Tako je knjiga ena sama velika pripoved o naših gorah, o planinskih podvigih, o plezarijah, o gorskih nesrečah in o idejah, ki so se rojevale in kalile v glavah slovenskih gornikov. Seveda je ob taki vsebini pisateljeve pripovedi razumljivo, da pisatelj v romanu ni mogel prezreti številnih drugih slovenskih alpinistov, zlasti ne tistih, ki so v času med obema vojnama dosegali prvenstvene vzpone in slovenski alpinizem dvigali na svetovno raven. Tako nam pripoveduje o Stanku Tominšku, Mihi Potočniku, Pavli Jesihovi, pa še posebej o Klementu Jugu, ki je postavljal idejne osnove slovenskemu alpinizmu in začel ubirati nove poti. je ***?*? Pripoved pa je ,^ince®.. V* tistim mladim Planl pr* ,! v času neposredno P žrtv J ko SO V “J. ®isel ž,v1^; Roman bo zanimiv za P a nnlansira,1jji(i h gora, saj v ra®aZiičn«r5/ pripoveduje o “^glavs^^ zarijah, zlast ^ kerje ^ gorah, vrednot :n nov zarijah. Prav zato pa mu, morda za človeka, ki mhU0 .. , ess%*«-ts*k teJebralecnpdnznaLP-_ ^ sposobnost je torej P°srfabuliranja pisateljevega lnih ^ mentarnosti P je , fl kombinacija ki Je j uspela’ kerJ0e Sv ^ A\ vedi še vedno o ntiraL tinovo PisanJ® 0d potrjnie nasprotno s^°n|nost. / čuje njega ^ Ob vsem pa n1 gvetin°v „ riti, da pomeni & tudi PrlP°ve^injnizma, 0 „ if tssrz&t&fA nostnih sestavk r0manu t oblikoval in fP ' v ^ f dano pa je Svetina ,^1® £ daril tudi P^je kulturnem in di estetski ajV|s( Morda po strog* e v P ^ rssuTi- sl. *- NEDELJA, 15. APRILA PONEDELJEK, 16. APRILA j,. tRsta 8.05 oj3'15- 11-15> 20.15 Poročila; °ddaia°Vci 830 Kmetijska skladb, n Maša; 9-45 Klavirske D. v ’ 9- 11-15 L. Suhadolčan Nabo7^°Vec: «Rdeči lev»; 12.00 na oddaja; 13.30 Melodije; zapisi; 13.30 Glasba J^.Zvoč* Ova^3*1’ 15-45 A. Leskovec, ba- iR'^?ya: 17.00 šport in glas-20.bn 4 Koncert; 19.15 Orkester; WSport; 20.45 Pratika; 22.10 22.30 Zabavna glasba gk 63 KOPER 2°.30°k!'3Oi 12-3°: 14-3°; 18.30; ba; 8 on ?vla; 0.15 Jutranja glas- -a; l ^gna»: Preglej3*1,’. 12.35 Zunanjepolitični šče; ifi,n109 Popevke; 15.30 Pio-^•00 So^J • ^>es€m sledi pesmi; Glasba n!d?l1.kraji in Uudje; 17-35 19.00 o , Zeljah; 18.45 Jug. plošče; Wtn», ;„es!r.'.; 19-15 Nedelja na Wija'- Jlr^ana glasba; 9”00°Me-magnL. Orkester «Vera Ro-I>og0tjk,.’ . 19-30 Melodije; 11.30 iv, . N jn odmevi; 12.00 Glasba 2*00 01^: 19-80 Prenos RL; stri; 21 nn s V Večerul 20.40 Orke-Peretna “ Tortna nedelja; 21.15 O-Nar, as8a; 22.00 Plesna glasba. 8.00 UiS‘ALN' P^OGKAM U' E ___Moi,- av.vu iviasa; i Ppletje. isi gatto sulle spalle s; in14 op. c,e’ 17-45 Vivaldijev kon- 9.15 jL ’ 19-15 Večerni koncert; ^coska poezija. , 7.0o, SLOVENIJA tj?® Danes’ ^3'99. 14.30 Poročilo; 01Ske ProL29- Vas: 7'30 Za W , ddn;'«2ZVa»lce; 8.05 Norman; 9nt0troke. sa^°^°va dela pote igra '°5 V I’J'42 Skladbe za mladino; .p ? 10.05 še pomnite, S5 žri '^eter Zlatnar: N* Hnhlian- rt, ^ieznioi i\a ljumjan- l?3n: J0’25 Pesmi borbe in pZ Nedeljska reportaža; R0pulatne macuni ansambli; 14.05 *e Onem,, „ Backer‘;I1| operne melodije”; 14.30 R. ^ska; sPrememba — hu- etibergj, Oo Barry Bermange: ... Ino norelaradijska igra: 15-45 ’-dar; 19o^11ne; 18-99 Radijski 19-15 n — lasK ^hko noč, otroci! , Pedeb,. ne razglednice; 20.00 Pattli; 23nsV6uer: 22-20 Zaplešite 23 k T,kk- Padilla: Atomska 9 °CoVaPeVki A"“e Ros- - J°.ooftoi televizija 12-00 Nedelja ob _ H00^SWOnomi!a: 12-30 Dnev-, ? kmetijska oddaja; f°gratn ^^ega dogodka; 16.45 Pevki Annie Ross in 'Tal „ .u-°0 IVTaS ,|=1-tVIZIJA njv' 12-30 Ga * 12 00 Nedelja ob 12. Pk: H.OO j^Stronomija; 13.30 Dnev-prm°s š Kmetijska oddaja; 15.00 >am ^'dnega dogodka; 16.45 ]RZu^ati jn Nadino; 17.45 športni Ra10 Hagrar|r9nike: 18'99 Dnevnik; biglstriraL dn° Umovanje; 19.20 di ?n*k; 21 JJ?gometna tekma; 20.30 ler»,„. -■99 John Hale: «Stirpe h^ka;6I?8 4ende"Prenoa športnega gl^Pa tekma- . Registrirana nogo- Cm98604 odrla-21'00 Dnevnik; 21.20 tat/9’ 22 25 Jfr’, s°deluje Quartetto fh«ika. človek, znanost in 'ia: ... f:,. ""“u riale: «btirpe 23.15 r,»l 2.2 -29 športna nede- lo Dnevnik. 16-15 N-!'- kanal TRST A 7.15, 8.15, 13.15. 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Zanimivosti in glasba; 13.30 Glasba po željah; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.25 Jazzovska glasba; 20.00 Športna tribuna; 20.30 Naši kraji in ljudje; 22.10 Zabavna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.40 Pisana glasba; 8.00 Otroški kotiček; 9.00 Operne arije; 10.00 Melodije; 10.15 Z nami je; 11.15 Prisluhnimo jim; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.15 Spomini; 14.35 Športni ponedeljek; 15.00 Plošče; 16.40 Ital. pevski zbor; 17.00 Narodno zabavna glasba; 17.45 Športni pregled; 18.00 Izložba hitov; 19.00 Od Triglava do Jadrana; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 O-perna glasba; 22.00 Popevke; 22.35 Veliki interpreti. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20,00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10,00 Reportaža; 11.20 Kratki teden: iz Barija; 13.15 Hit parade; 14.15 Plošča za poletje; 15.10 Glasba za mladino; 17.05 Sončnica; 19.10 Sindikalno ekonomska panorama; 20.20 «Andata e ritorno»; 21.15 U-metnost in književnost; 21.45 Koncert v Neaplju. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Poje Caterina Casel-li; 8.40 Melodrama;’ 9.50 Nadaljevanka : «G. Mazzini»; 10.05 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Pogovarjamo se še o tem. . .; 20.50 Plošče; 22.43 Nadaljevanka «Quo vadis»; 23.05 Jazz. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: Piz-zetti in Reger; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Vojna in mir v evropski glasbi; 13.30 Beethoven in Brahms; 14.30 Zborovsko petje; 15.00 Ravel, Debussy ni Stravin- ski; 16.00 Blavet: «Le jaloux cor-rige»; 17.20 Enotni razred: so- vjetsko slovstvo po vojni; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Pregled kulturnega življenja; 19.15 Večerni koncert; 20.15 Sodobni skladatelji. SLOVENIJA - ** 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05-.Pisan svet pravljic; 9.20 Veliki zabavni orkestri; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Suita in burleska; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.10 Zbor «Emil Adamič»; 15.40 Naši simfoniki v svetu lahke glasbe; 16.00 «Vrti-ljak»; 16.40 Orkester Berlinskega radia; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavni zvoki iz vzhodno-evropskih dežel; 18.35 «Interna 469»; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Trio Franca Baharja; 20.00 Stereofonski operni koncert; 21.30 Tipke in godala; 22.15 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno — M. Švabič: Zgodbica; 23.15 Popevke. ITAL. TELEVIZIJA 9.45 Šola; 12.30 Poljudna znanost: Monografije; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina: 15.00 Šola; 17.00 Program za otroke; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Tedenski knjižni pregled; 19.15 Življenje v Veliki Britaniji; 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: «La tua pelle brucia»; 22.50 Filmske premiere; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 Srečanja 1973: Eno uro z Renejem Du-posjem; 22.20 Simf. koncert, na spored skladbe P. I. Čojkovskega. PRI SLOVENSKIH EMIGRANTIH IZ BENEČIJE V BELGIJSKEM RUDARSKEM KRAJU TAMINES ŽUPANOV «DOBER VEČER» Za večerni nastop zbora «Re-čan» iz Ljes in Stalnega slovenskega gledališča je vladalo v Taminesu in tudi v bližnjih krajih veliko zanimanje tako med emigranti iz Benečije, kot tudi med onimi iz raznih krajev Slovenije, ki živijo — vsaj nekateri — že 40 let v Belgiji. Toda ljudje so se zbirali počasi in prireditev se je začela z več kot enourno zamudo. Vse skupaj so vzeli bolj za veselico, kot za kulturno prireditev, in verjetno prav zaradi tega niso preveč spoštovali umika. Končno se je dvorana vendarle do kraja napolnila in ko so pevci prišli na oder, je v trenutku zavladala tišina v pričakovanju domače pesmi. Še prej pa smo doživeli županov pozdrav. Bilo je prijetno sli-. sati prvega meščana Taminesa, gospoda srednjih let, toda mladostnega in živahnega videza, ko je začel svoj nagovor s pozdravom v treh jezikih, italijanskem, slovenskem in francoskem. Njegov «Buona sera, dober večer, bon soir>>, je bil prav tako topel in iskren, kot so bile njegove nadaljnje besede in v tistem trenutku se mi je zazdel kot dober 'oče večnarodne družine. Za takega ga emigranti tudi imajo, saj je Čičigoj povedal, da je gospod Matlard. tako se namreč piše taminški župan, prijazen in pravičen do vseh, da ne dela nobenih razlik med priseljenci in domačini in da skuša razumeti potrebe vsakogar. Iz tistih nekaj besed, ki jih je izrekel, je bilo lahko razbrati, da je res tako. Zahvalil se je gostom iz Italije, pevcem in gledališču, predstavnikom dežele in slovenskih organizacij iz Benečije in Trsta za obisk in jim zaželel prijetno bivanje v Taminesu med rojaki «vaše krvi» — je dejal — In med «na-mi vsemi, ki smo ena sama delovna družina. Spoštujemo vaše slovenske ljudi in čeprav vemo, da so z mislijo vedno v svojih domačih krajih, in danes še toliko bolj, mislim, da nimajo razloga, da se ne bi dobro počutili tu pri nas, kjer imajo delo in kruh. Vesel sem, da so si ustanovili tudi svoje društvo in želim, da bi se v njem kulturno izživljali v jeziku, ki ga govorijo doma.» VODICA IŽ DOMAČEGA POTOKA haja». Pel je s tremo, kot da bi čutil odgovornost pred rojaki in Zbor «Rečan» je začel svoj spo-'" red z otožno «Glejte, že sonce za- Župan Taminesa Matlard JUG. TELEVIZIJA OD 15. DO 21. APRILA 1973 april, 4^5“ 1U0 °‘ arv, - Porodu: 1U°> 18-10- 20.00, »Sflmaji- 19 i,- 44-48 Delavski C " nadap’15 <|i; ^venslJve0V9?ka’ J3i°„SYe- ^tbe,kitke n. tnl2 fX)°Sw4KA BARVNA TV to^nem tenisu-0f-Pn!ens*V0 v na‘ fS^isina 20 a: 19'45 Risan vna oddaja^bfram; Vzhodno f.MJazz. 14 i5 °dPrt;, ni’ 16 aPri,a 1973 An5.i6.i6 tv v .er,z-a; 9 35 n-00 I?!es«ina: in J 10.30, 15.4( 10 ;”**• iv.au, 15.40 l8 0n u- WilrjB-’ Nemščina; 18.3q Pisanka;' hmI^L princ>>: naivnosti r V5 0bz°mik; SVfe - dno, R]sanka- in« 1 za mlade; vfck: 20I0’ m °°’ 22'10 TV Wi 3ern — Tv h U°rki: Pred \fena’e ^ 2120 KU1 J9-0O RPSaRA BARVNA TV 2l'o° Zabavno 6 „i20,15 Poročila; GVa Uirkus hg,asbena oddaja; V9^a l meja; 2125 9,eT°RPK „Ia voria 5’ U.OO’ Va aDri’a 1973 ’ 1445, 15.55, 16.10 TV v šoli; 10.40, 15.35 Ruščina; 17.15 Delavski amandmaji; 17.45 E. Peroci: Vse deljeno s sedem; 18.00 Risanke; 18.10 Obzornik; 18.25 Dixieland iz Prage; 18.55 Epilepsija v otroškem obdobju; 19.15 Mesta. Korčula; 19.45 Risanka; 22.00, 22.35 TV dnevnik; 20.30 Pogovor o . ..; 21.20 Nenavadne zgodbe; 21.45 J. Therwald: stoletje kirurgov; 22.15 Jazz na ekranu. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Železnice vzhajajočega sonca; 21.00 «Čebele dr. Swana»; 21.50 Madžarski ansambel Josef Radics. SREDA, 17. aprila 1973 8.20, 11.00 TV v šoli; 17.45 Z nasmehom na pot — film; 18.10 Obzornik; 18.25 Na sedmi stezi; 18.45 Edvard Kardelj o osnovnih vzrokih ustavnih sprememb; 19.45 Risanka; 20.00, 22.20 TV dnevnik; 20.30 Avanturist — film. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Dokumentarni film; 21.20 Glasbeno zabavna oddaja: «Pri sodu». ČETRTEK, 19. aprila 1973 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Angleščina; 10.45, 15.55 Nem ščina; 11.00, 16.10 Francoščina; 17.50 Moj bratec David; 18.15 Obzornik; 18.30 Na sporedu je nemi film; 18.55 Neznani leteči predmeti; 19.45 Risanka; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Dokumentarna od- daja; 21.30 Kam in kako na oddih; 21.40 Igralec je igralec: Dara čalevič. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Nadaljevanka: Saga o For-sytih; 21.40 Slovenska kmečka hiša. PETEK, 20. aprila 1973 9.30, 14.40 TV v šoli; 11.00, 15.10 Angleščina; 17.40 Kaj vemo, kaj znamo; 18.10 Obzornik; 18.25 Profesor Baltazar; 18.35 Cesta in mi: Alkohol in varnost prometa; 18.45 Mozaik; 19.00 Edvard Kardelj o osnovnih vzrokih sprememb; 19.45 Risanka; 20.00, 22.45 TV dnevnik; 20.30 J. Conrad: Lord Jim — film. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 Film: «Levinja»; 21.20 «Mrtvaški ples» freske iz Hrastovelj; 21.30 Dixilend iz Prage. SOBOTA, 21. aprila 1973 9.35, 11.00 TV v šoli; 16.50 Rokomet: Zagreb — Borac; 18.00 Obzornik; 18.15 Mr. Magoo vam predstavlja — film; 18.50 Filmska burleska; 19.10 Mozaik; 19.15 Od danes do jutri — TV kabaret; 19.45 Risanka; 20.00, 23.10 TV dnevnik; 20.30 Vaš šlager sezone — festival zabavnih melodij; 22.00 Mafija — serijski film. KOPRSKA BARVNA TV 19.45 Ansambel Jožeta Privška; 20.15 Poročila; 20.30 Serijski film: «Hrastov liste; 21.30 Mali koncert: Fedora Barbieri. Avgust Lauretig strah, da bi jim njegovo petje ne bilo všeč. Ko pa se je iz dvorane usulo ploskanje z medklici, so se jim strune v grlih uglasile in pesem «Emigrant» je siedila čista in besede so padale med prisotne kot živo pričevanje njihove usode. Sledila je narodna «Kukovca», potem pa je samo ženski zbor zapel nežni «Vsi so pušli beli» in «So pa travniki ze-leni». Emigranti so jih sprejeli s toplim, iskrenim odobravanjem in prav tako tudi naslednji dve, živahno «Tri hojladrija» in «Naj-lepša je nadiška fara» po znanem napevu o trnovski fari, ki ju je zapel samo moški zbor. Zbor. ki ga je vodil Rino Markič, je potem izvajal furlansko «Stelutis alp nis» in še v francoščini «Moj mož je bolan». Ko se je dolg aplavz polegel, je spregovoril predsednik zbora «Rečan» Avgust Lauretig. «Pri-šlo smo z našo lepo domačo pesmijo med vas, da bi vas z njo razveselili, pa da bi vas z njo, ker že drugače ne moremo, popeljali na vaše domove med domače doline in bregove, v vaše vasice, da bi vas spominjale na vašo mladost. Če bomo to dosegli, nismo prišli zaman». Z Lauretigom so prišli na oder tudi dve dekleti in dva fanta z darili za nov sedež sekcije emigrantskega društva. Lepa misel je bila to in izrazito simbolična obenem kajti darila so predstaV-kruh, vodo in podobo Beneške Slovenije: sliko beneške domačije, domačo poslastico — gubanco in v sodčku — vodico iz domačega potoka. Ko je čičigoj sprejemal to simbolično darilo iz domovine, ni mogel zadržati solz in tudi v dvorani se je marsikateremu emigrantu orosilo oko. Zaključna pesem «Od strani Ma-tajurja» je potem k temu čustvenemu razpoloženju pridala še kanček tiste borbenosti, ki je pričujoča tudi med našimi beneškimi emigranti v Belgiji in ki je našla svoj odraz v ustanovitvi njihove sekcije. «Pokonci Slovenci, stopimo na plan», so peli pevci in dvorana je pritrjevala s ploskanjem in vzklikanjem. CMOKI ZA ŽUPANA Nastop naših gledališčnikov v Taminesu je bilo enkratno doživetje ne le za gledalce, pač pa tudi za nastopajoče. V dvorani je vršelo kot v čebeljem panju. Ljudje so bili še vedno pod vtisom beneške pesmi, zapete z značilno domačo kantileno, tako razumljivo, tako predirljivo v najgloblja čustva. In tudi, ko se je na odru pojavilo domače dekle., Gianna, hčerka beneškega emigranta Kanalaca, se vrvenje in govorjenje vse vprek ni takoj poleglo. Pa tudi ko se za silo je, njen šibek glasek ni mogel priti do veljave. V treh jezikih je obrazložila smisel predvajane burke «Moč uniforme* in nisem prepričan, če je vsaj pol dvorane imelo kaj od njenih besed. Spričo resnice, da mladina že komaj kaj razume in govori slovensko, me je presenetila njena čista izgovarjava v knjižni slovenščini. Pozneje so mi povedali, da je lani obiskovala doma tečaj slovenskega jezika, da pa se je tudi tri ure pred nastopom pripravljala in ponavljala izgovarjavo. Rezultat je bil naravnost odličen. Predstava se je tako odvijala v povsem svojstvenem avditoriju pred svojstvenim občinstvom, med katerim je bila vsaj polovica takih, ki so prvič prisostvovali predstavi poklicnega gledališča. Prve vrste so bile še kar zbrane in so dogajanju na odru sledile z živahnim reagiranjem in sproščenim smehom, za drugo polovico dolge in ozke dvorane pa je človek imel vtis, da igri ni siedila, bodisi zaradi oddaljenosti od odra, bodisi zaradi slabšega razumevanja. Res pa je tudi, da so ljudje prihajali v dvorano in odhajali iz nje ves čas predstave, se med seboj pozdravljali in tako ustvarjali nemir in šum, ki je spravljal v zadrego tudi igralce. «Moč uniforme* sem gledal vsaj petkrat ali šestkrat, pa take izvedbe, kot je bila v Taminesu, res še nisem videl, čeprav bo najbrž držalo, da si od vseh trideset in več uprizoritev niti dve nista bili popolnoma enaki. Da bi pritegnili pozornost tudi druge polovice dvorane, so igralci igro od začetka do konca glasovno forsirali, kar je v popolnoma neakustični dvorani imelo prav nasproten učinek od zaželenega, po drugi strani pa so se na moč trudili, da bi z vnašanjem beneških narečnih ali celo francoskih besed igro čimbolj približali razumevanju čim večjega števila občinstva. Tako smo na primer lahko prisostvovali «Ulti-mo tango a Tamines*, ki sta ga Cavazza in Zlata Rodoškova zaplesala s pravcato špansko vehementnostjo, ali pa Cavazzovim produkcijam v francoščini, ki so izzvale salve smeha. Čim več je bilo situacijske in obrazne komi- Napovedovalka Gianna Kanalac ke, tem več je bilo zabave in smeha. Na posebno domislico pa je prišel Silvij Kobal — mojster Cvi-ren, ki je svoje cmoke najprej ponudil domačemu županu, takoj nato pa (seveda z istimi vilicami) še županu Lovrihi, ki je sedel poleg njega. Če sta župana pozneje pila bratovščino mi ni znano, zanesljivo pa lahko zapišem, da sta se vsaj — cmokala. Sicer pa se je taminški župan ves čas predstave imenitno zabaval in tudi navdušeno ploskal vragolijam naših gledališčnikov, ki se mi še nikoli niso zdeli tako izborni improvizatorji, kot tokrat. Da je bil njihov trud dobro poplačan sem bolj kot med predstavo spoznaval po njej, ko sem prisluškoval komentarjem med množico. Bili so navdušeni in polni hvale za tega ali onega. ZANIMIVA SREČANJA Po igri je bila na programu plesna zabava. Ljudje so bili še v dvorani ko so odrski delavci že pospravljali z odra kulise in rekvizite, da so dali prostor Mo-žinovemu orkestru «The Lords*. Medtem- ko so domači prireditelji pripravljali v dvorani mize za družabnost, je bila priložnost za razgovore in pogovore o tem in onem. Tako sem naletel najprej na zelo čedno oblečenega mladeniča lepe postave, ki me je ogovoril nic manj kot v štajerskem narečju. Bil je emigrant iz Celja, ki tudi že 17 let živi in dela kot rudar v Taminesu. Vodja njegove ekipe v rovu je prav naš prijatelj čičigoj. Z njim je bil tudi neki Novomeščan, prav Omizje med plesno zabavo tako rudar. Ob počitnicah se vračata domov, sicer pa sta se že povsem vživela v emigrantski am-bient. Seznanil sem se tudi s priletno Ljubljančanko, ki živi že 40 let v emigraciji in ki je skupno z drugimi slovenskimi izseljenci prihitela v Tamines na to slavje beneških emigrantov. Bila je navdušena nad predstavo. Povedala je, da imajo tudi oni svoj pevski zbor in dramsko družino, ki nastopa vsako leto in v mislih je že kar razdeljevala vloge iz «Moči uniforme* mea svoje amaterje. Prišla je iz Maranella, toda izseljenci iz . Slovenije žive raztreseni po vseh okoliških krajih, v Namurju, Charleroiju in drugod. Z njimi je prišel v Tamines za to priložnost tudi slmenski izseljenski duhovnik Kazimir Ga-berc iz Marcinella, kjer vodi Slovensko katoliško misijo. Po rodu je Ljubljančan in se redno vsako leto vrača v domovino. Vzdržuje tudi stike s Slovensko izseljensko matico. Marsikaj zanimivega je povedal. Njihova skupnost prireja že vsa povojna leta tradicionalno «slovensko prireditev*. Letošnja bo zadnjo nedeljo pred 1. majem in bo jubilejna — dvajseta. Zato bo tudi bolj slovesna. Na njej bodo nastopili moški in mešani slovenski pevski zbor dobavlja orožje prvenstveno svojim zaveznikom in deželam, ki so kolikor toliko tesneje povezane s Sovjetsko zvezo in njeno zunanjo politiko. Torej tako ZDA kot SZ prodajajo orožje prvenstveno «svo-jim klientom». Vel. Britanija, Francija, Zah. Nemčija in Italija pa so izraziti «trgovci s smrtjo», kajti te štiri dežele ne gledajo na to, komu orožje prodajo, čemu bo ta orožje služilo itd. Za trenutek se vrnimo k ZDA, da bi dopolnili podatek o njihovem trgovanju z orožjem v povojni dobi. Po podatkih, ki smo jih že navedli, so ZDA prodale v tujino v 18 letih za 27.000 milijard lir orožja, hkrati pa so poklonile svojim zaveznicam in svojim lutkovnim režimom — Južni Koreji. Južnemu Vietnamu, delu Kambodže itd. — orožja za 12.000 milijard lir. Isti viri pravijo, da je SZ prodala po posebnih cenah in v povolj-nejših pogojih orožja Tretjemu svetu za 3.000 milijard lir. Nekaj številk še o evropskih trgovcih s smrtjo». Evropa, kot smo rekli, proda v svet orožja in streliva za 730 do 750 milijard lir na leto. V Tretji svet je zahodna Evropa lani prodala orožja za 160 milijard lir, in sicer v glavnem v Afriko, nekaj pa tudi v Brazilijo, Argentino, v Čile. Iran in drugam. Italija na primer je prodala v zadnjem času kakih 300 letal vrste Aermaechi in Aeritalia. Baje so to tipična letala za borbo proti gverili. Omenjena letala so šla v — Afriko. Anglija noče zaostajati za drugimi deželami in si je pridobila predvsem dežele, ki so bile nekoč njene kolonije. Veliko orožja prodaja v tisti arabski svet, ki je čez noč postal bogat zaradi nafte, in kjer si razni mogotci ustvarjajo svoje posebne vojske. V perzijskem zalivu si Iran, Irak in razni sultanati ustvarjajo močne vojske. Perzijski šah je nabavil 800 tankov. Zahodna Nemčija, ki je nekaj let po zadnji vojni po sili razmer o-stala izven tega «posla», se je v zadnjih letih nanaglo vključila v «bussines» in v nekaj letih dosegla kar upoštevanja vredno raven, saj je v samih dveh letih njeno poslovanje s Portugalsko in Grčijo skočilo s 6 na 48 milijard lir. Pri tem pa je zanimivo, da je Švica, ki je nekaj let, celo desetletij prednjačila v «posredovanju» med proizvajalci ter kupci orožja, zadnja leta povsem odnehala ali se vsaj nekoliko umaknila. Morda pa bo bolj pravilno reči, da so drugi toliko napredovali, da se je njen delež vidno zmanjšal. Ob koncu tega nujno površnega pregleda bi mogli napraviti daljši komentar, vendar menimo, da bo dovolj naslednja ugotovitev: del sveta je vedno obsojen na izkoriščanje. Nekoč so bogate dežele izkoriščale nerazviti svet tako, da so iz njega odvažale surovine in vse bogastvo, tako da je ia svet ostal nerazvit in osiromašen, danes iste dežele uvažajo v ta svet najraje orožje in s tem spet služijo, seveda na račun nerazvitosti teh dežel. Račun torej vedno plačuje siromak. Janko Perat: POLDA Povest o Janezu Poldi, ki j'e hkrati tudi del zgodovine slovenskega smučarskega, posebno pa skakalnega športa Janeza Polde (1924-1964) ni treba posebej predstavljati, saj je ta slovenski smučarski skakalec postal pojem uspešnega športnika in skoraj idol brez madeža. Janez Polda je kot uspešen slovenski smučarski skakalec, doslej gotovo najuspešnejši, dosegel po vojni izjemno popularnost. Tega svojega ugleda pa si ni pridobil samo z vrhunskimi uspehi v smučarskem športu, temveč tudi s svojo izredno skromnostjo, s trdim delom in pogumom, s katerim je vplival tudi na svoje tovariše. Polda je postal vzor mladini kot vzor tekmovalca, skakalca in človeka, kot vzor preprostega gorenjskega fanta, ki pa je znal s svojo pridnostjo in talentom doseči največje uspehe. Žal se je za trdo zunanjostjo skrivala tudi preobčutljiva notranjost. Ko je po velikih uspehih ostal nekoliko ob strani in pozabljen, je Polda reagiral po svoje. Umaknil se je, zaprl v svojo notranjost, zbolel in potem tudi tragično končal. življenje in uspehe Janeza Polde nam prikazuje knjiga Janka Perata s preprostim naslovom POLDA, knjiga, ki nam jo je posredovala koprska založba Lipa. Knjiga prinaša biografijo Janeza Polde, obenem pa tudi posreduje kroniko slovenskega skakalnega športa, njega razvoj, nastanek skakalnic v Planici in nas seznanja z vsem dejanjem okrog nje. Seveda pa je ves čas v ospredju pripovedi Janez Polda, katerega življenje in športne uspehe nam podrobno prikazuje. Tako nam prikazuje njegovo mladost, življenje v gorenjski družini preprostih ljudi, prikazuje nam njegovo prvo zaposlitev v jeseniški železarni in vojna leta. Nemci so ga iz železarne odpeljali naravnost v kasarno in na vzhodno fronto, odkoder mu je uspelo priti domov in od doma v partizane. Po osvoboditvi je bil še nekaj časa pri KNOJ na mejah, potem pa se je zaposlil doma in se vedno bolj posvetil skakalnemu športu. V kratkem je zablestel, dosegel uspehe doma in se uveljavil tudi v tujini. S trdim delom, vztrajnostjo in vestnostjo je postal Jugoslovan- ENEL ENTE MAHOMALE PER L'ENERGIA ELE7TRICA SPOROČILO POTROŠNIKOM Sindikalne organizacije delavcev elektriške stroke so proglasile na ooou ho .imnalil Čeprav celotnem državnem ozemlju razčlenjene stavke v obdobju od 11.4.1973 do petka, 20. aprila. - , i je ENEL sprejel nujne ukrepe, je možno, da ne bo mogel zagotoviti neprekinjene dobave toka niti za najnujnejše potrebe. Zaradi tega vabi vse potrošnike, in zlasti industrijske, da sprejmejo potrebne ukrepe za zaščito lastnih naprav ter vse previdnostne ukrepe, ki so v tem primeru potrebni. ski skakalec številka ena. Podrobno je v knjigi prikazana vsa njegova športna kariera, pa razočaranje, ko je ostal ob strani. ^ Pisatelj nam osvetli dogajanja pred smrtjo in njegov tragičen konec. Knjiga o Janezu Poldi je povest, ali pa biografija napisana v obliki povesti. Vendar pa je v njej široko predstavljen tudi slovenski skakalni šport. Tako se povest o Poldi prepleta z dokumentarno kroniko o začetkih smučarskih skobov in poletov pri nas in v svetu. Knjiga je torej posrečena kombinacija biografske pripovedi in dokumentarnega dela o smučarskih skokih, pripoveduje pa nam tudi o lovcih in pastirjih po gorenjskih hribih. Avtor knjige, sam aktiven smučar in tekmovalec, s snovjo samo najbrž ni imel težkega dela, saj je imel gradiva verjetno dovolj. Težje pa je bilo z oblikovanjem te snovi, saj je bilo glede na to, kaj naj bi knjiga posredovala, težko dati pripovedi pravi značaj. Sam poudarja v uvodni besedi, da je njegova knjiga povest in da se je pri pisanju ravnal po lastni predstavi o resnici. Vse, kar je napisal o družini Janeza Polde, je le njegovo videnje. Vsi podatki o Poldovi življenski poti, zlasti o njegovi športni karieri, pa so resnični, čeprav tolmačeni svobodno. Tako je knjiga neke vrste kompromis: kompromis med povestjo, svobodno oblikovano in pripovedovano, ter med dokumentarnim pričevanjem. Ta dvojnost iz knjige izhaja in jo je tudi čutiti, čeprav je pisec spretno povezal eno kot drugo komponento dela v dokaj harmonično celoto. Težko bi sicer govorili o umetniški vrednosti pričevanja o Janezu Poldi. Glede na osebnost, ki jo predstavlja in glede na to, da obravnava smučarski, oz. še posebej skakalni šport, pa je knjiga ena redkih te vrste in pravzaprav prvi poskus. Vsekakor pa uspel poskus. Sl. Ru. GUBČEVA KNJIŽNICA Te dni dobimo zbirko 30 knjig s skupno pre^° 9000 strani. Ko sporočamo številnim naročnikom* da jim bomo lahko v kratkem posredovali tehtni izbor iz slovenske in hrvaške literature o kmetu, zemlji in uporništvu, opozarjamo V S e, ^ ^ si želeli GUBČEVO KNJIŽNICO še zagotoviti, da Sprejemamo naročila samo še nekaj dni. V naši knjigarni si lahko ogledate prve izvode. ibi&ika, fonfigabna, TRST - ULICA SV. FRANČIŠKA 20 - Telefon 61-792 PROPAGANDNA PONUDBA izredni popusti na vse zofe in fotelje za salone tudi po naročilu DO 21. APRILA pohištvo (Ji. Settefontane 58, 62, 64 stalna razstava ZERIAL Ui. Madonnina 18 TRST UL. CARDUCC110 UL. ORIANI 3 V trgovskih prostorih v Ulici Carducci 10 smo odprli nov oddelek za posteljno perilo, prte vseh vrst, tudi za vrt, brisače in garniture za kopalnice, predpasnike ter kuhinjske krpe. Dospela je nova popolna izbira pomladanske in poletne konfekcije ter oblačil za moškega, žensko in otroka in sicer majic in srajc ter oblek in opreme za vsak šport. Oddelek za ženske poročne in moške večerne obleke ima na razpolago kar fantastično izbiro. VAŽNO! Ob tej priložnosti opozarjamo svoje cenjene odjemalce, da smo v vseh oddelkih ponovno uvedli vse ugodnosti, ki so jih uživali v preteklosti. Brezplačno parkiranje za osebna voziia. Pri blagajni povprašajte za kupon. • •• VELIKI TOLMINSKI PUNT LETA 1713 'žžonvjrad. 9. Vzporedno s temi dogodki so potekali manjši dogodki, ali točneje, arhivski viri o njih skromneje poročajo. Iz poročila, ki so ga notranje - avstrijski cesarski svetovalci poslali v Gorico in je datirano v Gradcu 20. maja 1713, povzemamo, da se je upor, ki se je začel na Tolminskem (v posesti grofa Coro-ninija), razširil na gospoščine Kanal (grof Rabatta), Rihern-berk (grof Lanthieri), Štanjel (grof Kobenzl), Devin (grof della Torre ali Thurn), švarcenek (grof Petaz), Socerb (grof Petaz) in Novi grad (danes Podgrad; grof Prie). To pomeni, da je upor zajel tudi kraške predele kranjske dežele (Devin, Podgrad, Socerb), kar omenjeno poročilo izrecno navaja. Cesarski svetovalci so tudi sporočali o vzrokih in poteku upora, ki da ni bil uperjen zgolj proti davkom na meso in vino, ampak tudi proti deželnim davkom, tlaki, zemljiško gosposkim bremenom, kot tudi proti deželnoknežjim mitnicam, pobiralcem carin, tobakarskim davkarjem in drugim kameral-nim davkom, duhovni ter posvetni gosposki. Ker je upor zajel «ves proti morju se raztezajoči spodnji Kras», se je bati, «da se tudi kaj enakega ne pripeti na gorenjem Krasu in ostali vojvodini Kranjski pa na Koroškem ter da ta požar ne naraste v splošen upor, kakor je razvidno iz poročil tržaškega glavarja... ter da sili zlo v Trst, kjer ogroža davščino na sol, ššA-mfl mmk lifcSir Grad Novigrad — sedanji Podgrad in v idrijske gore, kjer ogroža z nenadomestno izgubo rudnik živega srebra.» Čeprav se je potek upora v prvi polovici meseca maja osredotočil na področju Krasa, pa tudi Tolminska ni bila mirna. V poročilu deželnih odbornikov z dne 15. maja 1713 beremo, da se je nedeljskega popoldne zbrala v Tolminu množica ljudi, ki je od tajnika tolminskega glavarstva zahtevala, da se jim izroče nekateri dokumenti. Sel, ki je bil poslan iz Tolmina v Gorico h glavarju Coroniniju, je sicer prinesel neke stare dokumente, s katerimi se pa kmetje niso zadovoljili. Iskali so «vedno novih pretvez za nadaljevanje nemirov« in med drugim zahtevali, da se jim povrne tisti denar, ki so ga pred leti plačali za kritje dolgov cesarske hiše. Na ušesa oblasti so prišla tudi sporočila, da pripravljajo kmetje zvezo, da grozijo porušiti hiše tistih, ki v zvezi ne bi sodelovali in da v zvezi sodelujejo ljudje med 15. in 60. letom starosti. Na istem mestu tudi beremo take ugotovitve: «Nevar-nost je tem večja, ker postopajo uporniki čudežno tajno, ker ni mogoče izvedeti za njihove naklepe, ker so med sabo določili najstrožje kazni za tiste, ki bi jih izdali. Vse, kar so do sedaj storili, je bilo nepričakovano in v naglici, ki se ji čudimo. Zato, da prikrijejo svoje namene, razširjajo okoli vesti, ki so drugačne od tistega, kar kasneje store. Ker si po zaupnih osebah pošiljajo obvestila iz kraja v kraj, se lahko v nekaj u-rah vsi zberejo.« 3) Mnogo hujše so bile vesti, da nameravajo podložniki gospostev Švarcenek in Rihemberk ter Tolminci istega dne priti v Gorico. S tem v zvezi poročilo dodaja: «V tem primeru se je bati, da ne bodo zadoščali storjeni ukrepi za odpor proti toliki množici, tako da bi bilo celo mesto v očitni nevarnosti, da bo pokončano in plemstvo ubito obenem s častniki in cesarskimi davkarji«. 3) Zato ni čudno, če je dornberški grof Filip Rabatta poslal svojo ženo z otroki v Gradišče ob Soči. Goriški odborniki so sredi maja v najbolj obupni luči prikazovali položaj na Goriškem: da so cesarske finance uničene, da plemstvo nima dohodkov in da je v ((najskrajnejši bedi«. Ce se sredi meseca aprila goriški deželni oblasti ni zdelo potrebno, prositi za vojaško intervencijo, ki naj bi upor pokončala, pa so bile take prošnje od konca istega meseca dalje čedalje močnejše. Pa ne le iz Gorice, prihajale so tudi iz Trsta. V začetku aprila je bilo sporočeno, da je vojni svet določil, da pridejo na Goriško krajišniki s področij Hrvaške. To- Ul" napis Goriški plemiči v dobi 17. stoletja da iz Gorice so prosili vlado v Gradcu zv nekoliko sto ških vojakov; protivili so se krajišnikom, da «hrvas ne bi doseglo zaželenega uspeha«. (Nadaljevanje 15. aprila 1973 -^^ršia^neviilk g I°MflČI ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT PRIMORSKE NOGOMETNE EKIPE V SLOVENSKIH LIGAH NAMIZNI TENIS Pogovor s trenerjem reprezentance U. Lucciom danes Nedelja, 15. aprila 1973 nogomet 2. AMATERSKA LIGA ■15.30 Zada v Bazovici Libertas Prosek Juvem-V Žtandrežu 'na .— Piedimonte * * * 13.45 MLADINCI Elinim..03 Proseku *e Rosandra Zerial 8.00 V T *** ^ori^^jergij Union * * * Naraščajniki Dolini ® ~~ Muggesana Ga? v Padričah Olimpia Greta * * * ODBOJKA 10.302'vMt°ŠKA D,VIZ,JA Inter a 'rstu' Elizejske poljane A Kras * * * 10 3 2- genska divizija K°ntovei Kontovelu Ve| - FARIJ A * * * 10301' *nska divizija '°9a V pr‘ Danih """■ Bor * * * namizni tenis 8.30 v ^EžELNI TURNIR Nastom, or!ci; Ul. Nizza 36 1° Sokol, Dom in Kras košarka p.00 v , D liga “Or rstu. Ul. della Valle ''©Solo * * * 9.30 1- DIVIZIJA Eolaj 8 Opčinah ~~ Grandi Motor? ll.On * * * ^°ntovef ^0n,°ve!u Ferroviario Hm DE<*' Eo|e, na Opeinah CG$ Pednju ' Kontove! Nezaslužen poraz Ajdovcev proti Slovanu v Ljubljani V SNL tokrat samo ena točka za Primorce-V ZCNL zmagala le Vozila SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA V drugem kolu SNL se je Izola na domačem igrišču srečala z ljubljansko Ilirijo in tekmo zaključila z neodločenim rezultatom, kar ni neuspeh. V tej tekmi so Izolčani že v osmi minuti povedli z golom Teodorja Gregoriča, potem pa so po odmoru dovolili Iliriji, da je prevzela vajeti v svoje roke, najprej izenačila in nato celo prišla v vodstvo. Tako so morali na koncu reševati točko. Koper je v Ptuju gladko zgubil. Od časa do časa so njegovi igralci sicer prevzeli pobudo, vendar napad že drugo tekmo ni dal niti gola. S tem porazom se je pomaknil še za mesto nižje in je sedaj že na nevarnem desetem mestu. Upajmo, da se bo že v naslednjih dveh kolih, ko igra doma, izkopal iz te situacije. Izola je še naprej četrta. Primorje: smola pa taka V glavni tekmi drugega spomladanskega kola v ZCNL je ljubljanski Slovan tesno porazil ajdovsko Primorje in s tem napravil velik, morda že odločilen korak k osvojitvi naslova prvaka. Moralni zmagovalec tega spopada pa je bilo Primorje, čeprav je na športnem polju zgubilo. Ajdovci so imeli več priložnosti (Batagelj je bil trikrat sam pred vratarjem Žabjekom, a ni imel sreče), vratar Marjanovič je celo ubranil enajstmetrovko, vendar vse to ni nič pomagalo. Malo pred koncem so iz gneče predi svojimi vrati nesrečno prejeli gol in obe točki sta šli «rakom žvižgat*. Nova Gorica: po predvidevanjih V Novi Gorici so Vozila po pričakovanju premagala Piran. Čeprav je zmaga prepričljiva, domačinom ni šlo preveč lahko. V prvem delu so dosegli le gol iz enajstmetrovke (strelec Čubela) in šele po odmoru je Gulin z dvema zadetkoma rešil čast domačih. Pomlajena piranska ekipa, ki ima razmeroma solidno obrambo in slabši napad, bo morala še nekaj časa nabirati izkušenj, da se bo lahko enakovredneje kosala s sokonkurenti. Dekani: zadovoljnejši Tolmin Srečanje med Jadranom..in Tolminom se je končalo brez golov in ni zadovoljilo prisotnih. Rezultat veliko bolj ustreza Tolmincem, ki so J z dvema zmagama. Opreznost torej odlično startali in na dveh gostova- ni odveč, čeprav so Celjani še ve- njih iztržili tri točke ter ostali neporaženi. Sistem čvrste obrambe jim očitno prinaša uspehe. Remi je za Jadran neuspeh, posebno glede na njegov položaj na lestvici. Če se spomnimo, je jeseni zabil Tolmincem na njihovem igrišču kar pet golov, tokrat pa niti enega, čeprav je sedaj njegovo moštvo kakovostnejše. Adria: neregularna tekma Kot poraz Primorja v Ljubljani je bil nezaslužen tudi poraz Adrie v Zagorju, kjer je imela opraviti z izredno pristranskim sodnikom. Že ob gostovanju Vozil v Zasavju (v prejšnjem kolu) smo zapisali, da je tam želo težko igrati proti neverjetno grobim in nešportnim domačinom. Vozila so imela srečo realnega sodnika, ki ni navijal za domače. Nasprotno je dobila A.dria navijaškega «delilca pravice* in s tem so bile njene možnosti zmanjšane na minimum. Kaj vse se je dogajalo na igrišču, lahko povedo le očividci. Višek vsega je bil zmagoviti gol domačinov (potem ko je bil po izenačenju Petrovčiča rezultat večji del tekme 1:1). Sodnik je najprej dosodil prekršek nad mirenskim vratarjem Bagijem, ko pa so nanj navalili domači igralci je po posvetovanju s pomočnikom, zadetek priznal. Kako se lahko kaj takega še dogaja? Sodnikom je včasih res zelo težko voditi tekme ob «divjih» igralcih in sfanatiziranih gledalcih, toda zdi se nam, da se jih v nogometu (in sploh v vseh športih) preveč ščiti. Tudi oni niso vedno nedolžni in zaslužijo kazen. Na lestvici prodor Vozil Vrh lestvice je po nedeljskem kolu drugačen. Slovan si je priboril dve točki naskoka in se je odlepil od Primorja, ki pa je bilo tudi ob drugo mesto. Vozila so namreč z drugo zaporedno zmago dohitela Primorje po točkah, zaradi boljše razlike v golih pa ga celo prehitela. Začetek Vozil je torej zelo spodbuden, vendar ne smejo pozabiti, da so bila tudi v jesenskem delu po prvih dveh kolih visoko, celo na prvem mestu. A.dlria je padla še za eno mesto in je sedaj šesta. Mirenci lahko le še sanjajo o prvem mestu. Tolmin, Jadran in Piran ostajajo na starih položajih. NEDELJSKE TEKME V tretjem Rol'.: bodo Koprčani gostili celjski Kladivar, ki je starta! dno predzadnji. Izola potuje v Kidričevo k Aluminiju, kjer bo skušala iztržiti vsaj točko. V ZCNL bo samo en primorski spopad, To bo tekma med Adrio in Jadranom. Adria je v slabi formi, tako da je njen uspeh vprašljiv. Primorje ima bržkone že rezervirano zmago v tekmi z LTH na svojem igrišču. Vozila gredo v goste k vrhniškemu Usnjarju. Slednji je zelo dobro startal in ga ne gre podcenjevati. Verjetno pa so Vrhničani že lani dovolj izučili goriške igralce, ko so sredi Nove Gorice senzacionalno zmagali. Tolmin bo moral v nedeljo potrditi svojo dobro formo tudi pred domačim občinstvom. V tekmi s Slovanom bi bil zanj že minimalen poraz časten izid. V Piranu bo derbi začelja med domačini in Zagorjani. B. P. Italijanski tekmovalci so v Sarajevu zadovoljili V ženski ekipi je bila Sonja Miličeva najboljša Italiji je pri moških za las ušlo napredovanje v višjo skupino - Dobra organizacija Prvi del italijanske namiznoteniške reprezentance, ki je nastopila na SP v Sarajevu se je vrnil v Italijo že pred nekaj dnevi. Reprezentante je spremljal trener Ugo Luccio, katerega smo zaprosili za kratek razgovor. «Kaj menite o nastopu Italije na tem prvenstvu?* «Z nastopi moške reprezentance sem precej zadovoljen. Osvojili smo drugo mesto v svoji skupini in tesnemu porazu z Belgijo moramo pripisati dejstvo, da se nismo uvrstili v drugo kakovostno skupino. Belgija se nam je tako oddolžila za poraz v tekmovanju za evropski pokal narodov. Bosi je igral dobro kot običajno, vendar je bil po mojem mnenju najboljši Gion-tella', ki je tudi tokrat izredno napredoval. Vendar pa je pri Belgiji odlično zaigral Van der Walle, ka- imiiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimntiiiimiiiiiiiiiisiiiiiiiii V PRIMORSKI NOGOMETNI LIGI Le še Proleter in Tabor se borita za prvo mesto Rudar iz Idrije se je nepričakovano umaknil iz prvenstva Za uvod naj omenimo, da je iz Idrije prišla nepričakovana vest, da je tamkajšnji nogometni klub Rudar odstopil od nadaljnjega tekmovanja in bodo odslej tekmovali le s pionirji. Žalostno, da ni nikogar, ki bi klub v Idriji lahko vodil. Tekmovalna komisija primorske nogometne lige je sklenila rezultate iz jesenskega dela, katere je dosegel Rudar potrditi. Oglejmo si rezultate drugega kola: Bilje — Renče 1:0 Transport — Proleter 1:4 Branik — Pivka 2:1 Tabor — Hrvatini 9:1 Vipava je bila prosta. Vsekakor je bila najzanimivejša tekma kola v Biljah, kjer so si Renčani s porazom praktično že zapravili možnost za uvrstitev na vrh. škoda za to simpatično in mlado ekipo, ki igra verjetno najbolj fer nogomet- v ligi. Torej ostane Renčanom le upanje, da bodo prihodnjo sezono bolj uspešno nastopali, saj jim je prihodnost zagotovljena z odlično mladinsko in pionirsko ekipo. Ostane torej staro pravilo, da je žoga okrogla in se v nogometu štejejo le goli. Zamerimo pa igralcem Bilj, da so se posluževali grobosti. Proleter nadaljuje z dobro igro. Sedaj so bili njegova žrtev igralci Transporta, ki igrajo v tem prvenstvu pod svojimi zmožnostmi. S tem pa ne zmanjšujemo zaslužene zmage Proleterja, ki bo vsekakor z igro, ki jo je pokazal, osvojil prvo mesto in s tem dosegel napredovanje v višjo ligo. Branik je v derbiju začelja premagal Pivčane in je s tem dokazal, da se je za spomladanski del dobro pripravil. Tabor je visoko premagal Hrvatine na njihovem igrišču z 9:1. V Sežani prenavljajo igrišče in so tako tekmo odigrali v Hrvatinih. Tabor ostaja tako edini konkurent Proleterja v nadaljevanju prvenstva. Oglejmo si lestvico po drugem Šesterka goriškega Doma, ki nastopa letos v odbojkarski D ligi spomladanskem Proleter kolu: 10 2 0 40 8 22 Tabor 10 0 2 38 8 20 Renče 8 2 2 28 12 18 Bilje 8 0 4 25 13 16 Hrvatini 4 1 6 29 32 9 Komen 4 1 6 14 26 9 Transport 3 1 8 19 35 7 Branik 3 1 8 14 30 7 Vipava Pivka 2 2 6 15 25 6 0 1 10 9 47 1 V naslednjem kolu se bodo se stali: Hrvatini — Branik Pivka — Transport Proleter — Bilje Komen — Vipava Renče in Tabor: prosta. IGOR VARL 27. in 28. APRILA Meblo priredi «4. Iesariado» Novogoriška tovarna pohištva MEBLO bo letos 27. in 28. aprila organizator «4. LESARIADE*, športnih iger lesnih podjetij iz vse Slovenije. Letošnje igre bodo po številu u-deležencev in številu prijavljenih kolektivov največje doslej, saj je prijavljenih kar 42 delovnih kolektivov, z nad..1700, aktivnimi udeleženci. Moški bedo tekmovali v šestih disciplinah, in sicer v nogometu, odbojki. kegljanju, balinanju, streljanju in šahu. Ženske pa se bodo pomerile v štirih disciplinah in to v kegljanju, odbojki, streljanju in v šahu. Ker se bodo igre odvijale praktično le en dan in pol so organizatorji v ta namen rezervirali več igrišč v bližnji in tudi širši okolici same Nove Gorice. Kegljačice bodo nastopile v Ajdovščini, balinarji v Desklah, nogometaši bodo nastopili verjetno še v Renčah in Biljah, svoja finalna srečanja pa bodo odigrali na centralnem stadionu v Novi Gorici. Na tem velikem športnem srečanju delovnih kolektivov sorodnih lesnih strok iz SRS, bodo s kompletno ekipo sodelovali tudi športniki velike tovarne na Goriškem. Da bi bili na to tekmovanje čimbolj pripravljeni, skrbi poseben odbor «Meblo - šport*, v katerem so zapopadene vse športne discipline, ki bodo na sporedu «LESARIADE». Vsaka posamezna sekcija se ločeno pripravlja in v ta namen imajo tekmovalci redne treninge in tudi prijateljske tekme z določenimi kolektivi in šolami. Skratka v «Meblu» vse živi za to pomembno športno manifestacijo, ki nima samo športni pomen, temveč tudi ta, da se zaposleni med seboj čimbolj spoznajo in tako tudi navežejo prijateljske stike, ki so včasih zelo koristni na različnih plateh današnjega življenja. Rajmund Kolenc terega ni mogel noben naš igralec premagati. Zgubili smo še z Avstralijo, ki je za nas premočna. Škoda je le, da je Malesci igral slabo, sicer bi se nedvomno lahko uvrstili v višjo skupino. Med dekleti je prišlo do nepredvidene odsotnosti nekaterih ekip in zato so naše igralke nastopile le trikrat. Žal nam je, da je bilo tako, kajti žensko reprezentanco smo poslali v Sarajevo z edinim namenom, da si nabere izkušnje, saj nismo merili na noben rezultat*. «Kako ste zadovoljen z nastopom Sonje Miličeve?* «Miličeva je bila daleč najboljša v naši ekipi, saj je z Nigerijo za las zgubila eno tekmo, vsa ostala srečanja pa je osvojila. Pomembni sta predvsem dve točki proti Braziliji, s katero je Italija tesno zgubila s 3:2 in kjer je dve točki osvojila prav Sonja z izredno zagrizeno igro. Povedati moram, da je v enem od teh dveh srečanj vodila brazilska igralka z 1:0, v drugem setu pa z 19:11, vendar je Miličevi uspelo osvojiti 10 zaporednih točk. Škoda, da je Marconejeva ne dosega, sicer bi bil naš uspeh v ženski konkurenci prav tak kot v moški. ■»Jugoslovani so znani kot dobri organizatorji. Kaj menite vi o tem?* «Organizacija tega prvenstva je bila dobra, vsekakor med najboljšimi na svetu. Vendar se mi zdi, da je bilo prvenstvo v Ljubljani leta 1965 organizirano bolje, predvsem kar zadeva posredovanje podatkov, saj so bili v Sarajevu bilteni včasih nepopolni in netočni. Takega prvenstva kot je bilo ljubljansko, ne bomo več videli*. «Ste gledal zadnje srečanje med Švedsko in Japonsko?* «Seveda! To srečanje je bilo zelo zanimivo in mnenja sem, da bi Japonci zmagali v zadnjem srečanju, če ne bi Persson opravil izrednega podviga. Sicer pa je najmočnejša kitajska reprezentanca, ki razpolaga s tremi močnimi igralci, medtem ko razpolagajo Švedi le z enim. Presenečenje je pripravila Sovjetska zveza, ki je poslala v Sarajevo mlade igralce in je z njimi povsem nepričakovano osvojila prvo mesto*. «In še zadnje vprašanje. Čez nekaj dni se prične državno prvenstvo. Kdo je po vašem mnenju med favoriti?* «Predvsem menim, da bodo igralci, ki so ostali v Sarajevu do zadnjega dne prvenstva, oškodovani, saj se ne bodo mogli pravilno pripraviti na prvenstvo. To se bo poznalo predvsem dekletom, kjer menim, da bo zlato pripadlo kaki starejši igralki: Marcelli Marcone-jevi ali morda Santifallerjevi. V moški konkurenci pa je najboljši Bosi in edini, ki bi ga lahko resneje ogrožal, je Giontella*. Pogovor zapisal S. J. Zarja bije oster boj za obstanek v 2. amaterski ligi (na sliki: med tekmo s Campanellami) iiiiiiiiiiiitmiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitniimiiiiiiiiiiimiiuiimiriiiiifimiimiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimiin V 3. NOGOMETNI AL NA GORIŠKEM Sovodnje zasedle dobro peto mesto Ta uspeh so naši nogometaši dosegli kljub krizi v zaključnem delu prvenstva Prejšnji teden je italijanska nogometna zveza objavila dokončno lestvico prvenstva 3. kategorije za Goriško. Po 22 odigranih tekmah se je na prvo mesto uvrstila ekipa Falco Edina slovenska ekipa, ki je nastopala v tem prvenstvu, Sovodnje, je na končni lestvici zasedla dobro peto mesto, čeprav se je v zadnjih tekmah znašla v krizi, ko je po nepotrebnem zgubljala tekme tudi na domačih tleh. Če na kratko pregledamo «iter» slovenskih nogometašev bomo opazili, da so se v začetku prvenstva potegovali za prva mesta in vse je kazalo, da bodo v tem tudi uspeli, saj so premagovali vse najmočnejše ekipe. Med igralci se je zlasti izkazal vratar Giani Marson, ki je odigra! več tekem, ne da bi mu bilo treba pobirati žoge iz mreže. Po zavrtljaju prvenstva so bili Sovodertjci na prvih mestih lestvice. Polagoma, tekmo za teknv, je slovenska ekipa začela zgubljati srečanja tako, da je prvenstvo zaključila na petem mestu z devetimi točkami zaostanka za prvo. Najbolj uspešen strelec «belo-mo-drih* je bil mali Sambo, ki je dosegel 10 golov in je na četrtem me- DRUGE ŠPORTNE VESTI NA DESETI STRANI Sovedenjska ekipa, ki je letos nastopila v prvenstvu 3. kategorije, kjer je zasedla peto mesto. Na sliki so od leve proti desni: Flore-nin, Pozzo, Kovic, Corva, Batistič, Giani Marson; čepe: Bruno Marson, Sambo, Petejan, Ferfolja, Trivellato. (Foto Miro Kuzmin) stu končne lestvice strelcev. O tem igralcu je treba povedati, da je bil v vsaki tekmi med najbolj požrtvovalnimi in mu je prav to pomagalo, da je dosegel tolikšen uspeh. KONČNA LESTVICA prvenstva 3. kategorije, kjer so nastopili Sovo-denjci. je naslednja: 1. Falco, 2. Fossaion, 3. Isonzo, 4. Vermeglia-no, 5. Sovodnje (24 točk), 6. Fog-gio, 7. L. Montesaoto, 8. Azzurra, 9. Staranzano, 10. Romana, 11. L. Marcelliana, 12. Sudest. Rudi Pavšič V PRIMORSKI NOGOMETNI LIGI Zmaga Bilj nad Renčami v goriškeni derbiju BILJE: Trampuž. Uršič, Devetak (Rusjan), Jerončič, Vižintin, Tomšič, Čeme, Nemec (Marušič), Gorjan, Zarič, Piščanec. RENČE: Cijan, Žižmond, Bagari, Lesizza, Varl, Uršič, Nemec (Petejan), Lovrečič (Gregorič), Kavčič, Celin, Pance. Pravih priložnosti ni bilo veliko, tako da se je prvi polčas končal brez zadetkov. Že takoj po odmoru pa so oboji začeli «zares* jn pričakovati je bilo, da bo zdaj zdaj padel gol. Biljenci so nekajkrat nevarno napadli in končno povedli, vendar od tam, kjer bi najmanj pričakovali. Renčani so namreč skrbno pazili na najnevarnejša bi-ljeaska napadalca, Piščanca na levem krilu in Gorjana v sredini, desno stran pa so pustili bolj prosto. Tu je igral mladi čeme, ki je imel v nedeljo svoj prvenstveni «krst» za Bilje in ga je nadvse uspešno prestal. Po podaji Zariča je brez oklevanja streljal in zadel mrežo. Pravi boj pa se je šele začenjal. Oba tabora sta izkoristila pravico do menjave dveh igralcev. Renčani so silovito napadli in potisnili Biljence v obrambo. Brani1 ske vrste domačih so bile pred tfžko preizkušnjo, vendar so se na čelu z drugim debutantom v svoji ekipi, vratarjem Trampužem hrabro branile. Bolj ko se ie tekma bližala koncu, bolj so se Bilje otresale pritiska in spet napadale. Lepo akcijo, ko je Piščanec ušel renski o-brambi, je sodnik prekinil zaradi dozdevnega offsida. Do spremembe rezultata pa ni več prišlo. Stanje v medsebojnih spopadih je tako izravnano: oboji imajo po eno zmago ob gol - diferenci 3:3. B. P. A G«/, SP0l e Partizanski zdravnik 2 °§atega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika Sander Peler izbi 3/trtai0zev' casa _za pogovor nd bilo. Streljanje z druge stra-jjj.^otno srr? je še stopnjevalo. Takoj smo nadaljevali pot v Siv Srft° se na r’ t0 ie Proti cesta, ki vodi na Glažuto. Name-^hSA^rit s t SOSednji hrib, imenovan Debeli vrh. Njegov ma-^šče. gt enanim gozdom, se mi je zdel primeren za Skrilj ^žniit Se a,’ skal°vita pobočja so bila le težko prehodna. biuSrečo, po ,° zato verjetno premikal le po gozdnih poteh. t>o riVefiko. T esedah domačinov, poti prek Debelega vrha ni Qla- :ini, , ..'e sovražnik prodiral iz severozahodne smeri Oh in nap?21 Za ^škim potokom, kjer vodi cesta proti strani 1 ej v Grčarice. Tako bi Debeli vrh ostal nekoliko žah; ^ ko sem al Lhdi ,a1Z?ral Pastor za bolnico na Mrtalozih, sem se °vi in bret DebeW vrh. Privlačevali so me njegovi temni Šlohn bi bi’ T0tje- Bolnici bi lahko nudili odlično zavetje. hJe v gozd a??toP Pretežak. če bi se bilo treba umakniti b°lnice na’ J1 ^ urnik z ranjenci skoraj nemogoč. Polo-78-the teSa il Tl?ancah je bil laže dostopen, dobro skrit in >. 1,ako 110 na razpolago prirodno skrivališče. Izbira kali čaS;i in a .težlka- Cesto ^ smo se spustili po hribu navzdol, preč- Jeli vzpenjati v strmino Debelega vrha. Go- vorili nismo. Le oprezovali smo na vse strani in se počasi premikali v skalovit in strm hrib. Po poti sem si ogledoval rast in gostoto dreves, da bi našel primemo smreko, na katero bi splezal, če bi bilo potrebno. Želel sem izbrati tako, iz katere bi mogel videti po dolini in Loškem potoku. Zdelo se mi je zelo važno, da bi lahko oprezoval na cesto. Prav gotovo se bo sovražnikova glavnina premikala po cesti. Tako bi bil vedno na tekočem. Vedel bi, koliko jih je, če se kaj ustavljajo, ali bodo nadaljevali pot proti Glažuti. Videl bi predvsem, če se bodo napotili proti bolnici. Tako smo se plazili prek velikih, z mahom pokritih skal v strm hrib. Mrak je že legel na zemljo. Minilo je gotovo že več ur, kar smo krenili v to smer. Stalno nas je spremljal rezget strojnih pušk in podnje bomb. Odmevalo je po gozdu, da se je bilo težko o-rienlirati, odkod prihaja streljanje. Bili smo kar se da previdni. Hodili smo počasi, oprezovali in prisluškovali, da bi po streljanju ugotovili premike sovražnika. Tako smo le počasi napredovali in nismo prišli daleč v hrib. Izmučeni, a zadovoljni, da smo danes kljub vsem težavam opravili naporno in odgovorno delo, smo popadali na mehek mah. Dospeli nismo visoko, morda še do polovice Debelega vrha ne. Verjetno bi se še dvigali, toda mrak nas je prehitel. Upehani smo tiho polegli. Nihče ni skoraj nič govoril in če je, tedaj samo šepetaje. Pod nami v smeri Loškega potoka je še vedno pokalo, vendar že bolj poredkoma in tu pa tam je zabobnelo od eksplozije ročnih bomb. Gotovo so Italijani danes zasedli Loški potok in njegovo okolico. Z namenom, da se zavarujejo, so zasedli najbližje okoliške položaje prav do Bele vode in vse do obronkov Kočevskega gozda. Kazalo je, da še niso prišli v neposredno bližino bolnice; tam je bilo še vedno vse mimo. Počasi nas je minevala utrujenost in napetost zaradi naporov današnjega dne. Vrnilo se je boljše razpoloženje. Bližala se je noč in s tem občutek varnosti. Jeli smo snemati na- hrbtnike in brskati po njih, če je v njih morda kaj za pod zob. Ta je našel kos kruha, drugi malo slanine ali kos govedine, nekdo kak krompir in podobno. Jedli smo in pili vmes vodo iz čutaric. Opozarjali smo drug drugega, da je treba z vodo varčevali in jo piti le po požirkih. Prihraniti jo moramo za jutrišnji dan. Kdo ve, kaj nam bo prinesel? Počasi so se odvezali tudi jeziki. Iz glav so se izgubile temne misli in skrb za drugi dan. Z mrakom se nam je povrnil mir in občutek varnosti. Tako sproščeni smo se začeli pogovarjati, kaj je kdo danes doživel in kaj nam je storiti naslednje dni. Zanimalo me je pripovedovanje Karla Lavriča, ki sem ga bii poslal na izvidnico gledat, kaj je s partizanoma, ki se nista javila, čeprav smo se tako dogovorili, ko je zaropotalo v bližani. Tudi Karel sam bi se bil moral javiti, brž ko bi ugotovil nevarnost za bolnico. Vse do tega trenutka nisem vedel, zakaj ni izvršil naloge, kakor je bilo rečeno. Njegovo poročilo je bilo kratko. Ko je prišel na položaj izvidnice, tam ni našel nikogar. Imel je vtis, da tam tudi nikogar ni bilo. Sklepal je, da sta jo tovariša popihala neznano kam, brž ko sta odšla od nas. Zato je sam zlezel na drevo in jel opazovati v smeri streljanja. Na senožetih za Loškim potokom se je vaiil gost dim od kupov suhega sena, ki so pripravljeni čakali, da jih ljudje odpeljejo domov. Vojaki so tekali od kopice do kopice in podtikali ogenj. Vmes so streljali v smeri proti gozdu. Vse to je bilo nekaj sto metrov od položaja bolnice. Vojaki so se zadrževali le na senožetih, v gozd spočetka niso šli. Očitno niso imeli še takega povelja. Tedaj je opazil močen dim tudi iz globeli med senožetmi, ki so bile pomešane z gozdovi. Vmes je pokalo in čulo se je kričanje vojakov. Grozljiv je bil pogled na stebre dima, ko so se strmo dvigali med drevjem, širili po globelih, ki so jih kmalu pokrili oblaki dima. Karel je vedel, da gore skrivališča, ki so jih pripravljali ljudje v skritih globelih za Loškim potokom, da poskrijejo hrano in vrednejše stvari. Vsi so se zaradi tega pokesali: mar bi pustili vse doma na mestu, kjer je bilo. Tako pa so se zaman trudili. Sovražnik je skoraj vsa ta skrivališča odkril, oropal in z jezo požgal. Karel je vse to videl iz svojega izvid-niškega mesta. Ko je tako opazoval početje sovražnika, ni opazil, da se je z druge strani od Bele vode spustil vod vojakov prav blizu izvidnice, šele ko je zapokalo prav blizu njega, se je u-maknil nazaj proti bolnici. Spotoma je srečal tovariše, ki so prav tako, ko je zaropotalo, zapustili bolnico in se umaknili v smeri proti javki. Pridružil se jim je in tako smo se spet vsi srečali, da bi skupno nadaljevali pot proti Debelemu vrhu. Mrak se je že močno zgostil. Na koščkih neba, ki se je videlo med gostim drevjem, so se svetlikale tisočere zvezde. Nebo je bilo, kot da je posuto z zlatim prahom. Ozračje je bilo mimo in prijeten hlad se je spuščal s hriba. Obetala se je čudovita julijska noč. V daljavi se je že slišalo zategnjeno petje sove in oglašali so se čuki z enakomernimi, ponavljajočimi se klici. Vmes so škrebljali polhi, ki so jih ti gozdovi prepolni. Kdaj pa kdaj je nekje zavreščalo, hip nato pa zopet utihnilo. Gotovo je sova prišla do plena in ga po kratkem boju za vedno umirila. Bilo je že kasno, ko smo se še vedno s pritajenimi glasovi pogovarjali, kaj nam je storiti. Naši razgovori so se izgubljali v temi, ki je skrivala naš nemir in skrb za jutrišnji dan. Spokojnost julijske noči so motili redki rafali ali posamezni streli ter včasih kakšna eksplozija bombe. To nas je venomer opozarjalo na resnost položaja, v katerem smo se znašli. Vsak v sebi je intenzivno razmišljal, kaj bi bilo najbolje storiti, da bi se umaknili najhujšemu ob naletu sovraž-nikove vojske. Govorili smo odkrito, brez ovinkov. Vsak je po-vedal svoje mišljenje ali pa se je strinjal s tovarišem, ki je že povedal kaj misli. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. if nmf0{nirla 2a inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan* SF|;;L Posamezna številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18.— lefno.iao.— d,n za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220,— din Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 10 15. aprila 1973 Za SFRJ Oglasi Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3 2 *ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, fiosog|asi> upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir “,v'al °° ^ 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se nar0 g p|, oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije P Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT TRŽAŠKI DNEVNIK OB 40. OBLETNICI DACHAUA Dvodnevna izleta iz Ljubljane v Dachau, Mauthausen in Gusen V Gusnu bodo odkrili spominsko ploščo padlim jugoslovanskim internirancem Letos poteka 40 let od ustanovitve nacističnih koncentracijskih taborišč v Nemčiji. Najprej so začela obratovati taborišča Dachau, Buchenwald in Sachsenhausen, leta 1938 Mauthausen in Gusen, leta 1939 Auschwitz, Ravensbruck, Flos-senburg, leta 1941 Theresiemstadt in Bergen Belsen, leta 1942 Tre-blinka. Našteli smo le glavna, o-srednja taborišča, ki pa so imela svoje večje in manjše podružnice po vsem rajhu in priključenih področjih. Uradno je bilo skupno 1889 večjih in manjših taborišč. Ob 40. obletnici Dachaua bodo tam velike spominske svečanosti in srečanje bivših internirancev. Za to priložnost organizira taboriščna grupa Dachau pri komisiji za internirance ZB NOB Slovenije s sodelovanjem Transturista dvodnevni izlet v Dachau in Muenchen. Odhod iz Ljubljane — Trg Revolucije, 28. aprila ob 6. uri. Naslednji dan bo udeležba na svečanosti v Dachauu ter ogled Muenchna. Odhod iz Muenchna 30. aprila po kosilu. Povratek v Ljubljano pozno ponoči. Cena 83.900 starih dinarjev. Prvo nedeljo v maju, ob obletnici osvoboditve taborišča, bodo tudi letos svečanosti v Mauthausnu. Letos bodo v nedeljo, 6. maja, odkrili spominsko ploščo jugoslovanskim internirancem v taborišču Gusen, ki je od Mauthausna oddaljen 6 km. V tem zloglasnem uničevalnem taborišču je zgubilo življenje tudi mnogo Primorcev. Podjetje KOMPAS priredi dvodnevni izlet v Mauthausen in Gusen 5. in 6. maja. Prijave sprejemajo do 25. aprila. Cena 38.000 starih dinarjev. Odhod iz Ljubljane, Trg Revolucije, 5. maja ob 6. uri. Povratek v nedeljo, 6. maja pozno ponoči. Izvedeli smo, da organizira udeležbo na omenjenih izletih tudi občinska Zveza borcev v Kopru. nostih ter osnutka deželnega zakona o kraških rezervatih. Razprava o tem zakonskem osnutku je bila prekinjena, potrebno pa je, da strokovne organizacije in ustanove sestavijo predloge in jih posredujejo političnim predstavnikom, tako da bo pripravljen pošten zakon za resnično zaščito in napredek Krasa ter Kraševcev. To je med diskusijo poudaril tudi pokrajinski odbornik Lucijan Volk, ki je pohvalil pobudo za enotni sestanek, prikazal je stališče socialistične stranke o teh vprašanjih in poudaril, da je treba o tako važnih problemih razpravljati skupno in pravočasno, brez polemik in demagogije, kar prihaja do izraza med predvolilno kampanjo. Nova lekarna v Bazovici Ob navzočnosti številnih gostov iz mesta in domačinov, zlasti lekarnarjev' in zdravnikov ter osebnih prijateljev, je včeraj dr. Fe-derico Milani odprl svojo lekarno v Bazovici, Grudnova ulica 27. Lekarna, v novi pritlični zgradbi, je na zelo prometnem kraju ob avtobusnem postajališču. Zraven lekarniških prostorov je tudi večja soba, v kateri bo lastnik lekarne uredil, verjetno že prihodnje leto,, primerno ambulanto za injekcije in masaže. Nova lekarna, ki ima dvojezičen napis in slovensko strežno osebje, je vsekakor lepa pridobitev za Bazovico in bljižne vasi. Izdajali bodo zdravila na zasebne recepte in na recepte vseh bolniških blagajn. Odprta bo vsak delavni dan od 8,30 do 12,30 in od 16. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 13. ure. Poleg zdravil prodajajo tudi dietetično hrano, hrano za dojenčke in otroke ter parfume. Čestitamo in želimo obilo uspehov. PO VČERAJŠNJEM SLOVESNEM ODPRTJU V Portorožu nadaljevanje šahovskega turnirja za ^Vidmarjev meraorial» Partije bodo v Avditoriju vsak dan od 16. do 21. ure ŠPORT ŠPORT ŠPORT NAMIZNI TENIS V portoroškem Avditoriju je bilo včeraj popoldne slovesno odprtje drugega dela mednarodnega šahovskega turnirja za Vidmarjev memorial. Osemnajst udeležencev, med katerimi je kar devet velemojstrov. je pozdravil in jim zaželel prijetno bivanje ob slovenski o-bali ter mnogo uspehov v plemenitem boju predsednik piranske občinske skupščine Ivan Bažec. V imenu soorganizatorja, to je piranskega zavoda za pospeševanje turizma, pa je šahiste in vodstvo turnirja pozdravil direktor Nino Spineili. Formalno pa je odprl drugi del Vidmarjevega memoriala direktor turnirja Bogdan Fajon. Portoroški Avditorij je že povsem pripravljen za današnje prvo kolo, oziroma 9. kolo turnirja. Na odru so pregledno razvrstili devet ša- ttV1lllinillllllllllHIIIIIII||||||lt|||||||||||H||i|||iiiiiii|f||i||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i||t|t,|||||||||||||||1||||,|,,||||||||||,||||,|„|,|||||,||||1|u|u||,||||||||||||||| NA SVEČANI SEJI OBČINSKEGA SVETA V MILJAH Soglasno odobrena utemeljitev prošnje za podelitev zlate kolajne miljski občini Razpisan natečaj za zgodovinsko študijo o delavskem in osvobodilnem gibanju - Poziv občanom za peticijo proti fašističnim Fotoreporter Magajna gost p.d. «V. Vodnik» V petek zvečer je odbor PD «V. Vodnik» iz Doline pripravil svojim članom in vaščanom prijeten večer, iteve, da se miljski občini podeli zla- V Miljah je bila v petek zvečer svečana seja občinskega sveta, katere se je udeležilo tudi precej občanov zaradi izredne vsebine dnevnega reda. Občinski svet je namreč soglasno odobril poziv občanom, naj podpišejo peticijo, naslovljeno na predsednika poslanske zbornice, da se prepreči fašistična dejavnost, prepovedo fašistične polvojaške organizacije in imenuje preiskovalna komisija za u-gotovitev finančnih virov in voditeljev fašističnih organizacij. Peticijo so prvi podpisali župan, odborniki in vsi svetovalci. Soglasno, z aplavzom, je občinski svet tudi odobril poročilo o političnem in vojaškem prispevku miljske občine v boju proti fašizmu in. nacizmu. Poročilo in zadevno dokumentacijo bodo odposlali v Rim kot utemeljitev zah- Odborniki so namreč povabili fo- j ta kolajna za hrabrost. Poročilo, ki toreporterja Maria Magajno, da bi ! obsega 15 tipkanih strani in ga je jim prikazal lanske in predlanske ! pripravila občinska uprava s sodelo-barvne diapozitive, ki jih je po- | vanjem Deželnega inštituta za zgodo-snel med dolinsko «Majenco». Ma- ! vino osvoliodilnega gibanja, prikazuje gajna je najprej spregovoril nekaj ! dogodke in like antifašističnega boja besed o boljunskem «Maju» in o i v miljski občini, zločine fašističnih dolinski «Majenei». nato pa poka- i škvader, zapore, konfinacije, nato pa zal vrsto barvnih posnetkov in raz- ! začetek in razvoj organiziranega boja nih motivov in panoramov tako iz i proti nacizmu, v partizanskih edini-D*djunca kot iz Doline. ! cah, v Delavski enotnosti itd. Številni navzoči vaščani so bili z lepim in uspelim večerom zelo zadovoljni ter so na koncu nagradili Magajno z burnim aplavzom. Skupen sestanek o kraških rezervatih in gorskih skupnostih V Ljudskem domu v Križu je bil Sinoči enoten sestanek, ki ga je organiziralo prosvetno društvo «Vesna» o kraških rezervatih ter gorskih skupnostih. O teh vprašanjih sta govorila deželna svetovalca Dušan Lovriha in dr. Drago Štoka, ki sta prikazala stališča svojih strank ter orisala vsebino in pomen zakona o gorskih skup- Od Posebnega sodišča je bilo obsojenih 26 občanov, v osvobodilnem boju jih je padlo 157, v koncentracijskih taboriščih 23, 11 pa v antifašističnem boju od leta 1919 do 1943. Antifašistična tradicija v miljski občini ima torej globoke korenine. Ob začetku seje je župan omenil hude dogodke v Milanu, ki opozarjajo na resno nevarnost fašističnih prevratniških naklepov, nato pa je občinski svet z enominutnim molkom počastil spomin mlade žrtve fašističnega nasilja. Občinski svet je na svečami seji tudi odobril razpis natečaja za zgodovinsko študijo o delavskem in osvobodilnem gibanju v miljski občini ter sklep o prispevkih za zbiranje dokumentarnega gradiva. Natečaja za zgodovinsko študijo se lahko udeležijo italijanski in tuji državljani. Dela, v treh izvodih, morajo biti predložena na občinskem tajništvu do 31. decembra 1974. V poštev pridejo tudi dela, ki bi bila objavljena po objavi natečaja. Prva nagrada znaša 2 mil. lir, druga 1 mil. lir, tretja pa 500 tisoč lir. Izid natečaja bo objavljen 25, aprila 1975 ob 30. obletnici osvoboditve Italije. Poleg tega bo miljska občinska uprava iz posebnega fonda, kot je sklenil občinski svet, dajala prispevke za zbiranje zgodovinskega gradiva o delavskem in osvobodilnem gibanju v miljski občini, ne glede na prej omenjen^, nateč^; Pobuda miljske občine je vsekakor vredna pohvale in lahko služi za zgled tudi drugim občinam, da bi prispevale k zbiranju in objavi zgodovinskega gradiva o antifašističnem in osvobodilnem boju na področju posameznih občin, kar bi bilo zelo koristno za celoten zgodovinski pregled in analizo zelo pomembne dobe na vsem področju od Miljskih hribov do Kanalske doline. organizacijam prava bo na sedežu v Ul. Barriera Vecchia 11/11. 9 Tržaška federacija KPI bo priredila v torek, 17. aprila ob 18. uri javno razpravo o predlogih komunistov, da se reši srednja šola iz zmede, v katero jo je potisnila sredinsko - desničarska vlada. Govoril bo Fabio Mussi, član vsedržavne komisije za šolstvo KPI. Raz- Odobrena načrta cestne povezave in predora pod Monte Croce Carnico Mednarodna italijansko - avstrijska komisija za cestne povezave je odobrila protokol za avtocestno povezavo med Koroško in našo deželo po avtocesti Videm-Trbiž in za predor Monte Croce Carnico. Listino sta v Vidmu podpisala italijanski opoinomočeni minister Laz-zaro in avstrijska ministrska svetovalca Brickner in Fischer, .Za avtocestno povezavo pri Rokovem so sklenili zgraditi eno samo carinsko središče in sicer na avstrijski strani meje. Za porazdelitev finančnih bremen in sploh za finansiranje objekta bodo ustanovili posebno tehnično mešano komisijo. V italijanski komisiji bodo poleg zastopnikov ministrstev tudi predstavniki naše dežele, v avstrijski komisiji pa bo zastopana tudi Koroška. Za predor pod hribom Monte Croce Carnico so sklenili, da ga bodo izvrtali v bližini vasi Timau, da bo dolg 7 kilometrov in pol, da bo izhod na italijanski strani na višini 840 metrov nad morjem, na avstrijski strani pa 740 metrov nad morjem. hovskih miz in prav toliko demonstracijskih desk. Dvorana sprejme okrog tisoč gledalcev, od tega je 500 sedežev. Prvo kolo bo na sporedu danes od 16. do 21. ure. Ob isti uri bodo tudi vsa naslednja kola, medtem ko bodo prekinjene partije igrali vsak dan dopoldne od 10. do !2. ure. Prosta dneva bo sta 18. in 25. aprila. Vsi udeleženci turnirja se odlično počutijo in so polni pohvalnih besed o lepoti slovenske obale tudi glede organizacije bivanja Najpomembnejše pa je seveda, kako se bodo odrezali na 64 poljih. Gledalci pričakujejo, dla bo poirto roški del turnirja prav tako borben kot ljubljanski, navijali pa bodo seveda predvsem za domače šahiste, ki so doslej pokazali največ, to za Gligoriča, Parmo, Planinca : Matanoviča. L. Omladič Nabrežinski komunisti za rešitev občinske krize V petek zvečer so se sestali na sedežu sekcije KPI v Nabrežini komunisti devinsko - nabrežinske ob čine. Razpravljali so o položaju ki je nastal po ostavki župana dr, Draga Legiše. Soglasno so se izrekli proti načinu odstopa, saj prišlo do krize v občini mimo ob činskega sveta. Svetovalci komunistične skupine bodo posredovali pri županu na; čimprej skliče sejo občinskega sveta, na kateri naj se razpravlja načinih rešitve krize in o možno stih novega načina upravljanja ob čine. Občinski svet naj tudi razpravlja, kako se bo stvarno lotil reševanja raznih zapletenih vprašanj, ki se nanašajo na celotno občino in na slovensko ter italijansko prebivalstvo, ki jih sedanji levosredinski odbor ni bil sposoben rešiti. Komunisti so poudarili, da so na razpolago za nov način upravljanja občine. Nova uprava naj bi slonela na večini, ki bi jo sestavljale slovenske in italijanske levičarske sile v občinskem svetu in to od katoličanov do socialistov in komunistov, tako da se izogne nevarnosti komisarske uprave. Na sestanku so poleg tega sklenili, da bodo v prihodnjih dneh sklicali javen sestanek, da bo lahko prebivalstvo razpravljalo o položaju v občini in o možnostih rešitve sedanje politične krize. Zvečer so sprejeli v oddelku za oživljanje 79-letnega Angela Giani-ja iz Ul. Sticotti 1. Malo pred 19. uro se je sprehajal ob pomolu portiča za občinskim plavalnim bazenom, ko se je spotaknil in padel v vodo. K sreči se je ujel ob zasidran čoln in tako pričakal pomoč mimoidočih, ki so slišali njegove klice na pomoč. V bolnišnici, kamor so ga pripeljali z rešilnim vozom, so mu ugotovili začetek zmrzitve in so ga sprejeli s pridržano prognozo. aiiiiniiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiHiivniii PATRONAT |NAC 34133 Trst, Ul. Cicerone 8/b Telef. 62785 Bolje izbris Naši kmetje večkrat ne vedo, kako naj se ravnajo, ko dobijo pokojnino. Oglejmo si primer S. F. iz Doline (pok. VR št. 421055) in vprašanje, te gospe: «Dobivam pokojnino že dve leti. Še vedno pa plačujem prispevke za bolniško blagajno in za pokojnino. Z mano je vpisana tudi hčerka. Če se izbrišem, se bojim, da bom morala plačevati zdravnika in da mi vzamejo pokojnino». * * * Motite se! Pokojnine vam ne bodo odvzeli in tudi zdravnika ne boste plačevali. Sicer pa pojdimo po vrsti. Plačevali ste dolga leta prispevek' za pokojnino in tudi za bolniško blagajno. Kot upokojenka je nesmiselno, da naprej plačujete prispevke. Poskrbeti morate zato za izbris kot «aktiven» obdelovalec zemlje in se vpisati kot upokojenec (mariazione SCAU»). Imeli boste lahko istega zdravnika z olajšavo, da ne boste plačevali prispevkov in še to, da vam bodo povrnili stroške za zdravila. Menimo, da je skoraj 50 odst. naših kmetov - upokojencev, ki še vedno plačuje prispevke. Ali ni škoda?! sti govora. Tudi mi (in ne samo mi) smo slišali, predvsem pred volitvami, da bodo priznali sedem let državnim uslužbencem in takoj nato tudi zasebnim delavcem, ki so aktivno sodelovali v osvobodilni vojni (-son in Kitajec Hsi En-Ting sta fi- da prav zadnjo minuto je vratar nalista letošnjega svetovnega namiznoteniškega prvenstva med moškimi posamezniki. Pot v finale sta si priborila s polfinalno zmago nad Jugoslovanoma Šurbekom in Sti-pančičem. Uvrstitev Šurbeka in Stipančiča in moškega para Šurbek-Stipančič v polfinale 32. svetovnega prvenstva je do sedaj največji uspeh jugoslovanskih namiznoteniških igralcev. Bivši evropski prvak Šurbek je proti Francozu Secretinu igral kot v svojih najboljših dneh. Odpravil je svojega nasprotnika (ki je nudil največji odpor v tretjem nizu) s 3:0 (21:16, 21:12 in 21:19). Stipančič je proti 30-letnemu Madžaru Borzseyu pričel nekoliko lahkomiselno in je prve nize zgubil, zatem pa je vzel vajeti igre v svoje roke in je izločil svojega nasprotnika s 3:1 (19:21, 21:13, 21:28, 21:10). Na ta način sta si Jugoslovana že zagotovila kolajni. V polfinalnih borbah je nocoj Šurbek zgubil s Švedom Johansso-nom, ki je danes izločil Rusa Sar-kojana, Stipančič pa s Kitajcem Hsi En-Tingom, ki je v četrtfinalu premagal Čeha Orlovskega. V borbah osmine finala je Stipančič izločil Kitajca Li Fu Jugna (3:0), Šurbek pa Japonca Kuzea 3:0, medtem ko je Korpa zgubil v igri z Johanssonom z 1:3. Zelo uspešen je bil tudi moški par Šurbek - Stipančič, ki se je uvrstil v nolfihale zmago s 3:2 nad kitajskim čarom Hsi En Ting - Van Ven Hua. V polfinale žensk so se uvrstile dve Kitajki (Čang Li in Hu -Tu Lan), južna Korejka Ark Mi Ra in Čehinja Grofova. v Za Italijane se je prvenstvo končalo že danes. Oba italiianska mešana para Marcone - Bosi in Milič - Malesci sta bila izločena že v prvem kolu. Mešani par Marcone - Bosi .ie izločil indonez!iski nar Valono - Dakosta z 2:3, par Mi«č-Maiesci pa poljski par Skibinski-Przyvoda z 1:3. IZIDI ČETRTFINALA MOŠKI Hsi En Ting (Kitajska) — Orlow-ski (ČSSR) 3:1 Stipančič (Jugoslavija) — Borzsey (Madžarska) 3:1 Johansson (Švedska) — Sarkoian (Sovjetska zveza) 3:0 Šurbek (Jug.) —• Secretin (Fr.) 3:0 ŽENSKE Grofova (ČSSR) — Antonian (Sovjetska zveza) 3:0 Čang Li (Kit.) — Čung Hyun Sook (Koreja) 3:2 Hu Yu Lan (Kitajska) — Radbnrs (Švedska) 3:2 Park Mi Ra (Koreja) — Hohzrid (Japonska) 3:1 POLFINALE MOŠKI Hsi En-Ting (Kitajska) — Stipančič (Jugoslavija) 3:2 Johansson (Švedska) — šurbek (Jugoslavija) 3:2 Med ženskimi posameznicami se je nepričakovano uvrstila v finale Čehosiovakinja Grofova, njena na sprotnica pa bo Kitajka Hu Ju-La B. B. preprečil pot do gola Grahonji in s tem zagotovil gostom zmago. Naša ocena za igro Brega: 1. B. R. Danes bo v Padričah ob 8.30 prijateljska nogometna tekma Primorec — Costalunga. VČERAJ V TRSTU V. Cesar prvi v krop Prvo atletsko tekmovanje v Trstu je bilo rezervirano le za metalce in skakalce v višino ker so vsi tekači zaposleni v Vidmu na deželnem prvenstvu štafet, ki se bo nadaljevalo tudi danes zjutraj. Včeraj popoldne so se v mrzlem vremenu pomerili številni Tržačani in Furlani. Slednji so bili očitno boljši in so zmagali povsod razen v metu krogle, kjer je prvo mesto osvojil borovec Vojko Cesar z zelo dobrim rezultatom 12,37 m. Posebno kakovosten je bil skok v višino. Naraščajnik Margoni je dosegel 190 cm, član Bruni pa celo 195 cm. Kopje je šlo Defranzoniju 64,38 metra daleč, medtem ko je bil borovec Udovič s svojimi 58,52 metra drugi, a sam s seboj nezadovoljen. V kopju je bilo slovensko predstavništvo najbolj številno, saj se je v finale uvrstil še Ruzzier z dobrim zadnjim metom 47,24 m; med naraščajniki je zelo dobro metal Kuret medtem ko mora telesno krepkejši Hrovatin še vse pridobiti pri tehniki metanja. Rezultati Met krogle: 1. Cesar Vojko (Bor) 12,37 m Met kopja: 1. nova) 64,38 m, 2. uzzier (Ulw ^netto Met kladiva (člani): !• (na- SS&.TUS*(U' bertas Videm) 42,08 in _ . 1, Skok v višino (naraščajta • Margoni (Iib. VidemM^ 1* (člani): 1. Bruni (P^ MLADINSKE IGRE jedili Včeraj so v Na.f ^“dinskih F občinsko tekmovanje prija^f ger v namiznem tenis ■ *ok®° ■ nih je bilo približno 5 , oVanJe vendar (ker je telu cev, vendar lKer. ^ jrUaih sovpadajo z nastopi v ^ tei0vadnl£ idesette' nih panogah) se je v kakih trid taka preush^ ____ “ .i. gfC niče, ki so v treh °Srnapre<^ predstavilo samo kasu movalcev. Med deklica vredni'. nastopile le tri Sokolo UU SVUjegd Aauujuo- # reCeJ ET, • gala je škrkova, ki je F’ sprotn*c.' ko odpravila obe svoji bili..? V tekmovanju fant° kgtegor!F gralci razdeljeni v dv Ruzzi® Med mlajšimi je . Tel*" pred Sokolovim i£ra nabrežinSic nom. Poleg tega pa s°ebuia, K°SL društvo zastopali se pa J te in Sossi. Med star„m0čno 'fu Sokol kot običajno pre®° gal, saj sta se v ifdveh.K Radovič in Pertot. set^.L zanimivih ^ tjem Tudi na ^a, domači0 ^ pol- kih in precej zmagal Radovič. „ mestu je pristal ki je zgubil z RadoVI finalu. precej Tekmovanje je r- , • spelo in vsi zmagov .. novno pokrajinskem nastopili prihodnj' tekmovanj«- dobr° mes* n* S- J- ..MlK0'* ......................1.. ZAČETEK PRVENSTVA V1. MOŠKI DIVIZIJ Med 8 ekipami nastopata tudi Kontovel 'n 4. Italsider, 5. ^ 7. Fornis, 8. Ferjan«. 10. Interclub B. :e Po finalnih tekco gg ud ^ grajevanje, katereg^. športa, &. i ugledni prei šport «obbiSl FIP ?!rSke ^ NOGOMET V 2. amaterski ligi Poraz Brega Breg — Muggesana 2:3 (0:2) BREG: Favento, Posega, Rodel-la, Samec, (62. min. Zahar), Vat-Race, Mikuš, Čuk, Gasperutti, Vižintin, Grahonja, 12 Rapotec. MUGGESANA: Detela, Flego, Maurich, Pregare, Dudine, Dauria, Pugliese, Cafuieri, Chelleri, Rubi-cini, Stradi, (Dilich). STRELCI: 1. min. Rodella (avtogol), 38. min. Pugliese, 50. min. Chelleri, 66. min. Grahonja, 65. mdn. Mikuš. KOTI: 8:3. SODNIK; Pacorig iz Tržiča: GLEDALCEV: 100. Muggesana je po dvajsetih sekundah igre prišla v vodstvo in je tem popolnoma zmedla Brežane, so že bili itak precej živčni. Tudi tokrat, so začeli igrati z dvajsetminutno zamudo, ker ob določeni uri trener Kozina ni imel na razpolago dovolj nogometašev. Brežani so precej pešali, posebno sredini igrišča, kjer se je zaman trudil Mikuš, da bi pokril nastale praznine. Tudi obramba je precej pešala zaradi odsotnosti Čermelja, katerega Samez ni znal nadomestiti. Tudi Posega in Rodella sta zaigrala pod svojo sposobnost-Edino veteran Vatta je odločno čistil svoj kazenski prostor. Čeprav Muggesana ni pokazala mnogo, je taktično bila bolje razporejena in predvsem obramba je zatrla vsak napad Brežanov od samega začetka. Breme napada «pla-vih» je praktično nosil Gasperutti, kateremu pa se je poznalo da še ni popolnoma okreval po poškodbi na nogi. Gostje so pred koncem prvega polčasa podvojili in v začetku drugega dela še povišali. Ka-zalo je, da bodo «plavi» doživeli hud poraz, toda prav tretji gol jih je prebudil. Odločno so reagirali in (11.00), Polet -Servolana - Li-- GMT. v minibasketu se ■ sparim, odPorm*-j predsednik deželne ^ugi. , gyjl I ze dr. Jacobueci m po#ap, tekmovalce in P°1S dr' predsednik društva ^ tocco. uspeli tuIL.•7aW, Največ zaslug organ>* ima seveda požrtvovalni Frizzati. Minibasket Breg "2-^ Sokol S!,61? NaSeSgJ^ Danes bo start v prvenstvu 1. divizije v košarki. V tem prvenstvu nastopata tudi dve slovenski ekipi: Kontovel in Polet. Spored tekmovanj. 1. KOLO (14. 4.) . —............ Kontovel - Ferroviario (11.00), Po- i občinski odbornik let - GMT (9.30), Libertas - Cia-! sparini, odbornik nocolori, Servolana - CGI. 2. KOLO (23. 4.) GMT - Kontovel (8.00), Polet -Servolana (11.00), Ferroviario - Libertas, Cianocolori - CGI. 3. KOLO (25. 4.) Libertas Kontovel (12.30), CGI - Polet (9.30), Servolana - Ferroviario, GMT - Cianocolori. 4. KOLO (29. 4.) Kontovel Cianocolori (11.00), Ferroviario - Polet (17.30), CGI ■ Libertas, Servolana GMT. 5. KOLO (1. 5.) Polet - Kontovel (11.00), Libertas - GMT, Cianocolori - Servolana, Ferroviario - CGI. 6. KOLO (6. 5.) Kontovel - Servolana (11.00), Libertas - Polet (9.30), Cianocolori • Ferroviario, GMT - CGI. 7. KOLO (13. 5.) CGI - Kontovel Cianocolori (11.00), bertas, Ferroviario Turnir SABA Turnir SABA je uspešno končal. Tekmovanj se je udeležilo veliko število otrok obeh j spolov, ki so v mesecu dni odigra-!^Anteni Legiša, —- je- li celo vrsto tekem. Turnir je uspel jSo s® že zato, ker «je bil», kajti košar- J r^Iade igralke ffie f karska zveza vse preveč zane-1 ^merile s trz _tj7U)tat ji marja najmiajše in 5ibrSi^s pre“ z 72:34. dečki 1. V 2. ženski divizij* Močan odpor Sokola Inter — Sokol 5:15/ (15:10' 4A:1h5' ščuka. fPV' SOKOL: Auber, m r gg v < «je bil», kajti košar- ] “Mlade igralke ^ f irevec zane-1 ^+„1, DOmerile s trz ^uitat J 5) - ----- — morajo zato j Kakor priča že sata ekiP1 društva sama prirejati take prire- la tekma zelo' napeta re ie rnt.VP (Ifl Ham naimloiSivv, __„4- tnAP. .nh' ditve, da dajo najmlajšim možnost za udejstvovanje. Finalni tekmi žensk in moških sta bili zanimivi in tudi izenačeni. IZIDA: MOŠKI FINALE ZA 3. IN 4. MESTO Ferroviario - Don Bosco 21:19 FINALE ZA 1. IN 2. MESTO SABA — G. Triestina 28:20 ŽENSKE FINALNI DEL SABA — Ferroviario SGT — Interclub B Fornis — Audax SGT — Interclub A LESTVICI MOŠKI 1. SABA, 2. SGT, 3. Ferroviario, 4. Don Bosco, 5. Polet, 6. Servolana, 7. Ricreatori, 8. Italsider, 9. Fornis, 10. Breg, 11. Bor, 12. O-limpia. ŽENSKE 1. SABA, 2. Julia, 3. Ricreatori, 43: 9 31: 9 26: 8 22: 9 bili - .258% in lovile * d i"*1 ,1 vse",.. nostjo. servise .. da nasprotnik 01 V •' ie la pri osvajanju t ektPa ffi tih si je ena ab točk (£> začetku or,bon hj3rž?l« d° v sti, katere ie ^ £ vendar pa so pTe^l < jenih setih bolj P_ wcka°,k V nasprotnice, saj gale s 55:54. torej \ tekme litj vSe to je treba V01" ec na pohvali« borijo za vsako Igra nas'0 gša. f tekmoj;^, , „,VEW ^ tf BTil. 7i=ffc“> k