SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
o
jeden
Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 »Id., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravnlStvo in ekspedielja v ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice 8t. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSkih ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan. izvzemfli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne,
Štev. 144.
V Ljubljani, v sredo 26. junija 1895.
Letnik: XXIII.
Državni zbor.
Na D u naj u , 24. junija.
Na dnevnem redu je bosensko posojilo v znesku 24 milijonov kron in zakon glede vsprejetja železnice Brod-Zeniea med omrežje bosenskih železniških prog. Ta dva zakona se po kratki debati sprejmeta v tretjem branju.
Tretja točka dnevnega reda je poročilo poljedelskega odseka o začasni trgovinski pogodbi s Španijo. Poročavalee dr. Kozlovski opozarja na to, da španska vlada še ni mogla doseči dovoljenja za stalno trgovinsko pogodbo. Ne preostaja toraj druzega, nego da se zopet začasno podaljša do sedaj provizorična pogodba. Posl. Burgstaller želi, da bi se kmalu sklenila definitivna pogodba, ker dokler nima Avstrija stalnih pogodb s Španijo, se tudi ne more govoriti o kakem razcvitanju naše trgovine v onih krajih. Govornik tudi priporoča, da bi se kmalu boljše vredila komunikacijska zveza mej Trstom in Španijo. Nato se sprejme v drugem in tretjem branju zakon glede podaljšanja provizorične trgovinske pogodbe s Španijo, kakor tudi resolucija, ki poživlja vlado, da se tudi na morju bolj ozira na zvezo med Trstom in Španijo.
Podpora za oškodovane po potresu.
Nato se prične posvetovanje o poročilu budget-nega odseka glede državne podpore vsled potresa poškodovanim krajem na Kranjskem in Štajerskem. Posl. Ferjančič omenja važnost podelitve državnega posojila, ki bi se nizko, morda po 3°/0 obrestovalo in podelilo onim hišnim posestnikom, ki ne bodo dobili državne podpore ali brezobrestnega posojila. Priporoča tudi, da se osnuje nekak odbor iz vseh stanov, ki bi imel nalogo, razdeliti omejeno državno podporo ozir. posojilo. Posl. Klun predlaga, da bi se znesek, ki je namenjen krajem oziroma potrebam v § 2. alinea 3. in bi preostajal za te namene, vpo-
rabil za one podpore v smislu §§ 3. in 4. Dalje predlaga, da naj se določijo za izplačevanje trgovcem in obrtnikom dovoljenega brezobrestnega posojila mesto treh štirje obroki počenši s 1. januvarijem leta 1897.
Nato se oglasi ministerski predsednik grof Kielmansegg:
Izvanredno srečnega se štejem, pravi, da je prva predloga, katero imam čast zastopati v tej zbornici, taka, ki je pravo delo smiljenja in huma-nitete. S to predlogo, katero je, kakor znano, predložila že 'prejšnja vlada, bode veliko pomagano po potresu poškodovanim krajem.
Pri tej strašni elementarni nezgodi se je vnovič pokazalo, kakor pri vsakej nesreči, ki je zadela kak del naše monarhije, bodisi da so jo provzročili zunanji sovražniki ali pa vulkanske moči, kako dobri so si narodi in dežele, kadar je treba pomagati. (Odobravanje.) Vladna predloga ima v mislih le javna sredstva, veliko pomenljivejši pa se sme imenovati zasebna pomoč. Botifeja. številke nam jasno kažejo, kako složno delujejo vsi avstrijski narodi v skupno pomoč. Do danes je došlo 600.000 gld. zasebnih daril, katerih so se vdeleževaie vse kronovine v monarhiji. Nabiranje še ni zaključeno in upati je, da se še poviša gorenja svota. Došlo je iz Nižje Avstrijskega 84.000 gld., Zgornje Avstrijskega 14.000 gld., Solnograškega 10.000 gld., Štajerskega 17.000 gld., Koroškega 6.000 gld., iz Kranjskega — toje treba posebno povdariti — več nego 7000 gld., iz Primorskega 16.000 gld., iz Tirolskega in Predarlskega 13.000 gld., iz Češkega 15.000 gld., iz Moravskega 22.000 gld., iz Slezije 16.000 gld., iz Galicije 3000 gld., iz Bukovine 1000 gld., iz Dalmacije 2000 gld. in iz dežel ogerske krone in inozemstva 28.000 gld., toraj skupno 250.000 gld., ostali zneski so se pa poslali naravnost kranjski deželni vladi.
Minister izjavi potem, da se bo vlada dobro-
hotno ozirala na stavljeno resolucijo glede nizko obrestovanega posojila. (Odobravanje.)
Kar se tiče nasveta, da se sostavi odsek za razdelitev podpore, oziroma posojila, omenja minister, da je tako komisijo predlagal že kranjski deželni predsednik, v katerej bi bili zastopani vsi stanovi. Ker je pa tukaj ravnati z javnimi sredstvi, mora pri tem vsekako posredovati vlada, in dotična komisija bi jej le s svetom mogla pomagati pri tem poslu. Proti predlogu poslanca Kluna nima vlada nikakega ugovora ter ga bode uvaževala. (Odobravanje.) Dalje se je predlagalo, da se podaljšajo obroki za povračilo trgovcem in obrtnikom dovoljenega brezobrestnega posojila, da se namreč določijo mesto treh štirje obroki. Tu je pa treba pomisliti, da je že odmerjen čas 5 let za vračilo, kajti še le s 1. januvarijem 1897 se počne s prvim obrokom. Sploh pa v takem slučaju vladi ni na jednem letu. (Odobravanje.) Vlada je s tem popolno zadovoljna. (2ivahno odobravanje.) Dalje se je sprožila misel, da bi se poleg zasebnikov oziralo pri razdeljevanju podpore, oziroma brezobrestnega posojila tudi na korporacije in dobrodelna društva. Tudi proti tej zahtevi vlada prav nič ne ugovarja. (Odobravanje.) Dotični komisiji se bode prepustila cala zadeva, ona bo vedela najbolje uvaževati potrebe posameznih korporacij. Se nekaj mi je na srcu, kar sem že v odseku omenil. Preiskave po različnih in-ženerjih so namreč pokazale, da bi škoda ne bila tako ogromna, ko bi se bilo oziralo pri stavbah na stavbinske predpise.
Oprostite mi, gospodje, jaz sem zelo vnet za stavbinski red (Veselost.) Vedno sem se zanimal za stavbarstvo, in še očitalo se mi je, da sam preveč zidam (Posl. dr. Lueger: Da, to je res! Živahna veselost.) Potrebno se mi zdi, da se porabi sedanja prilika, da se zboljša kranjski stavbinski red. Notranje ministerstvo bode vsled tega naročilo deželni vladi v Ljubljani, da se prepriča, ali se v tem oziru spol-
LISTEK
V domačem kraju.
Povest. Spisal J. O.
(Dalje.)
V.
Zjutraj nekega dne je zrla Palmira sloneč na oknu v vzbujajočo se jutranjo naravo. Krasna devica je bila Palmira sedaj. Bila je jednaka razcvetenej vrtnici v vsej svojej bujnosti. Blag mir in veselje se jej je razlivalo po obrazu. In tudi v srcu je bila vesela. Kako ne ? Saj je narava tako lepa I Tako lepa v domačem kraju I Kaj bi jo naj veselilo bolj ?
Po cesti mimo gradu sta prihajala dva moža. Za njima je šla mlada deklica. Bila sta stari pospod oskrbnik in Vladimir, deklica pa je bila Smrekar-jeva Mimica. Se zmiraj je dobila brane v gradu za bolno sestro Barko. Gospod Kralj je bil dobrosrčen mož. Vedel je, kaj je revščina.
Palmira je videla, da sta se moža razstala.
„Da" — kričal je oskrbnik za njim — tista podrtija ped cerkvijo je. Tam leži dekla bolna."
„Se danes pojdem tje gori. Srečno I"
Pa preden je dalje šel, ozrl se je nehote na stolpič, kjer je bivala Palmira.

Ona se je hitro umaknila od okna.
Kdo bi bil ta mladi gospod ? Od kodi ? Kaj hodi tod? Kako se ozira kvišku?
Vsa ta vprašanja so se vzbujala v mladej glavi. Nazadnje se je napravila na vrt, da bi vprašala oskrbnika po mladem gospodu. Njegova podoba jej je bila vedno pred očmi. Kaj, ko bi bil Vladimir Gruden---Tudi to jej je prišlo na um.
Težko se jej je zdelo v sobi. Hitela je na vrt. Hodila je po belih stezicah, trgala rože na gredah, pa vse je ni veselilo. Ona podoba jo je spremljala povsod.
Kmetska deklica je prihajala po vrtu.
„Deklica, kje si bila?" ogovori jo Palmira.
„V gradu. Za bolno sestro sem šla po juhe."
„Cegava si? Kako ti je ime?"
»Smrekarjeva sem, tam gori s hriba; ime mi je Mimica."
BTvoja sestra, praviš, da je bolna? Barka morebiti."
„Barka, Barka* . . .
Dekle začudeno gleda na gospodično, kako da ona pozna Barko.
„Ali je hudo bolna?" vprašuje Palmira dalje.
„Prav zelo I Ate pravijo, da ne bo več ozdra-
vela, in vsi jej tako govorijo, a ona tega ne sliši rada."
Palmira se zavzame. Videla je vlani Barko. Kakšna dekle je bila takrat. Letos jo je hotela za hišino k sebi vzeti. Prosila je že pred nekaterimi dnevi za njo mater. In sedaj zve tako novico. Palmira je spregovorila:
.Mimica, še danes bom prišla sestro Barko obiskat."
„Le pridite."
Dekle je veselo steklo iz vrta.
Kmalu popoludne se je sprehajala Palmira zopet po vrtu. Sama je bila. Mislila je na to, kar je obljubila Smrekarjevi hčerki. Slednjič se je odločila, da poj de.
Lehnih korakov je hitela v breg. Objela jo je hladna senca stoletnih dreves. Tiho je bilo v gozdu, kajti pripekalo je hudo opoludansko solnce.
Kot bi imela peruti, zdelo se je Palmiri, ko je dospela do Smrekarjeve koče. Kratka jej je bila pot skozi gozd. Srce jej )e hitro tolklo. Imela je rudeča lica. Kri jej je silila v obraz. Pa ni se podehnila. Vstopila je v veže k Smrekarji. Gospodinja se je prestrašila gosposke obiskovalke. Besedice ni mogla spregovoriti. Palmira je videla njeno zadrego.
(Dalje slždi.)
-A
/ f i
nujejo postave. Ne vemo sicer, ali ne bodejo pro-vzročile vulkanske moči nove škode, ker te sile še sedaj ne mirujejo. Konečno imam še jedno prošnjo do visoke zbornice. Dobra volja visoke zbornice mi je zagotovilo, da bodete jednoglasno sprejeli to delo ljubezni do bližnjega in humanitete. Ako se v tem ne varam, tedaj mi dovolite iz tega posneti, da bode morebiti to dobro znamenje za delovanje sedanjega uradniškega ministerstva. (Veselost in odobravanje.)
Poročevalec Steinwender izjavlja, da se strinja s predlogi ministra. Načrt tega zakona se sprejme z dostavki poslancev Kluna in Ferjančiča v tretjem branju.
Načrt zakona glede naprave dveh medicinskih in jednega fizičnega zavoda na vseučilišču v Levovu in podaljšanja vseučiliščnega poslopja v Gradcu se sprejme v drugem in tretjem branju brez debate.
Poročilo budgetnega odseka o stavbiuskem proračunu za češko-moravsko transverzalno železnico se sprejme brez debate.
Prihodnja točka dnevnega reda se tiče pomno-žitve voz pri državnih železnicah. Po nekaterih ugovorih in pojasnilih se preide v podrobno razpravo. Prvi odstavek se sprejme nespremenjen, ostali zakon se odobri v tretjem branju.
Potem se prične posvetovanje o budgetnem provizoriju. Po izjavah različnih strankarskih vodij, da bodo glasovali za proračunski provizorij glede na državno potrebo, se sprejme v drugem in tretjem branju ta načrt.
Po poročilu budgetnega odseka o državnem proračunu in finančnem zakonu za leto 1895 znašajo skupni državni dohodki 648,611.196 gld. in skupni stroški 643,563.587 gld., toraj znaša preostanek 47.609 gld., proti vladinemu načrtu za 2,410.098 gld. manj. Med poznejše stroške so vštete draginjske doklade državnih funkcinarjev vštevši osmi razred v znesku 1,778.000 gld., podpora za Kranjsko in Štajersko v znesku 3 milijonov in draginjske doklade za suplente na srednjih šolah 72.000 gld.
Posl. grof Kuenburg je v imenu nemške levice glede budgetnega provizorija izjavil sledeče: Moja stranka nima nikakega vzroka, da bi se že sedaj spuščala v podrobnosti notranje politike. Njeno stališče je uravnano po razmerah zadnjega časa ia sme toraj zahtevati, da si obdrži v vseh političnih vprašanjih popolno prost delokrog. Državna opravila oskrbuje sedaj ministerstvo, katero se imenuje samo provizorično in čegar naloga je oskrbovati tekoča dela do sostave definitivnega kabineta. Naša stranka v takih okolnostih ni čakala z izjavo, da je pripravljena podpirati sedanjo vlado, kolikor zahtevajo njune pomoči sedanja opravila. Glede na te državine potrebe, izjavljam v svojem in v imenu svoje stranke, da glasuje za vladini budgetni provizorij. Jednake izjave so oddali tudi zastopniki nemških nacijonalcev, Rusinov in krščanskih socijalistov. Posl. Kaltenegger stavi nujni predlog, da se podeli podpora onim pokrajinam, ki so trpeli vsled zadnje nevihte. Predlog se izroči budgetnemu odseku. Posl. Pernerstorfer interpelira radi zaplenjenja „Arbeiter-zeitg." od 21. t. m. Posl. Schlesinger vpraša, kaj meni vlada storiti glede dolžnostij petrolejskih rafinerij. Prihodnja seja v četrtek.
Katoliški shod v Krškem.
Iz Leskovca, 24. junija.
Kakor nedavno v Črnomlju in Kostanjevici, tako smo imeli v nedeljo, 23. t. m. tudi v Krškem katoliški shod, ki je bil za to mesto gotovo velike važnosti. Točno ob 4. uri popoludne prišla sta g. govornika, dr. V. Gregorič in župnik A. Žgur z nekaterimi drugimi gospodi na odločen prostor pred cerkvijo, kjer jih je čakala precejšnja množica uka-željnega ljudstva.
Shod je otvoril društveni predsednik gospod iupnik Fettich-Frankheim s tem, da se je zahvalil prijaznosti županstva in glavarstva in da je predstavil zbranemu občinstvu omenjena gosp. govornika. Potem nastopil je po svojej neumorni delavnosti že obče znani dr. V G r e g o r i č, ki je v svojem govora razpravljal žalostne nasledke liberalizma.
V začetku govora omenil je g. govornik, da je smoter kat. narodnega društva zjediniti vse dobro-misleče stranke in delati za blagor Avstrije. Da pa se doseže ta namen, morajo vsi izpolnjevati svojo dolžnost. To pa se bode zgodilo le tedaj, če bode posameznike preveval krščanski duh in če bodo de-
lali po krščanskih načelih. Kajti le kdor je napolnjen s krščanskim duhom, tamore izpolnjevati dolžnosti v blagor Človeštva, bodisi delavec ali minister. Liberalizem pa kaže ravno nasprotne vspehe. Nasledek liberalizma je, da imajo le nekateri vse premoženje v rokah, velika večina pa trpi pomanjkanje. Temu zlu Be upira katoliška zavest, iz katere so se porodila katoliška politična društva.
Potem pojasnjuje gospod govornik, zakaj se snujejo po širnem svetu katoliški shodi. Povsodi liberalci povdarjajo, da je vera zasebna stvar, ki se ne sme mešati v javnost, kar je pa zlobnost tistih, ki hočejo zabraniti, da bi se versko mislilo, živelo in delalo. Marsikdo se sramuje vsled tega nastopiti javno kot katolik. Katoliška zavest mora prodreti v javnost — mora prodreti tudi v parlament, ako hočemo, da se bodo tamkaj delale postave, koristne ne samo nekaterim mogočnežem, ampak vsem narodom.
Ko se je neka deputacija pritožila cesarju zaradi ljudstvu škodljivih postav, odgovoril jim je: Kakoršne imate poslanee, take imate postave. Delati je torej treba, da dobimo verne in vestne, umne in delavne poslance. Potem opozarja g. govornik na nekatere postave, ki so sad liberalizma. Kmetu se godi slabo, ker vlada prevelika prostost, ki koristi le mej-narodnenfu kapitalu, a je v kvar onim, ki si v potu svojega obraza služijo vsakdanji kruh. Zato pride toliko posestev na boben. Kmetu se mora ta škodljiva prostost omejiti in ustanoviti se morajo zavarovalnice, pri katerih se bo moral zavarovati. Nahajajo se sicer zavarovalnice, pri katerih se pa red4 le nekateri delničarji. Umestno bi bilo, ko bi se napravile deželne prisilne zavarovalnice, s katerimi se vzame Židom velik dobiček. — Lovski zakon, ki je sad liberalizma, koristi le bogatinom, masi naroda pa škoduje. Na svojem svetu n6 smeš ustreliti zajca, ki ti dela tako občutljivo škodo — liberalno načelo. — Vsak obrtnik mora dokazati, da je izučen, drugače ne sme izvrševati svoje obrti. Nahajajo se pa tovarne, katerih bogati lastniki najamejo mnogo delavcev, ne da bi jim bilo treba kakega spričevala vsposobljenosti. Revež se mora skazati, da zna, bogatin ne. Pa porečete, saj nas je premalo, da bi mi mogli to spremeniti. Mnogo se da predrugačiti, ako se neumorno dela. To vidimo na Dunaju. Tam je nedavno vladal še židovski .liberalizem neomejeno, a krščanski možje so pričeli delati in kmalu bo Dunaj v rokah združenih kristijanor. Isto dosežemo lahko povsodi z združenimi močmi. Nazaj toraj k praktičnemu krščanstvu 1 To geslo razlega se ne samo pri nas, ampak tudi na Ogerskem, Laškem, Francoskem, Portugalskem itd. — So nekateri, ki kriče, da so narodnjaki, vpijejo v javnosti, doma pa kramljajo nemško in svoje otroke pošiljajo v nemške šole. Ne kričati, ampak delati je najpreje treba za narod, da bo gmotno neodvisen. Delati je treba tudi na to, da bo sicer vsak svoj narod ljubil, pri tem pa ne sovražil tujih narodov. Potem ne bo Lah zatiral Nemca, Nemec ne Slovenca itd. To pa zamore doseči le krščansko načelo. — Krščansko načelo uči tudi, da je vsaka oblast od Boga; liberalizem pravi, da je Človek neodvisen, sam sebi namen. Iz tega sledi socijalizem.
Ko je gospod govornik razložil nedoslednost so-cijalizma, je še jedenkrat povdarjal program katoliške narodne stranke, ki se glasi: Kat. narodne stranke naloga je : 1.) Ohraniti Slovence kot dobre katoličane Krščanska zavest naj bi se krepila tudi v javnem življenju. Kot taki izjavljamo neomejeno zvestobo namestniku Kristusovemu Leonu XIII. 2.) Mi ljubimo svoj narod in hočemo delati zanj vzajemno z vsacim, toda le po socijalno - krščanskih načelih.
3.)	Mi bomo vedno priznavali avtoriteto svojih škofov.
4.)	Kakor hočemo biti zvesti katoličani, tako smo tudi z dušo in telesom udani starodavni habsburški dinastiji, ki je oblast postavljena od Boga. Kot del mogočne Avstrije hoče delovati kat. nar. stranka po geslu: , Vse za vero, dom, cesarja."
Kot drugi govornik je nastopil g. župnik Anton Z g ur ter govoril o prijateljih in neprijateljih naroda : Kakor vsak človek, tako imajo tudi narodi prijatelje in neprijatelje. Mej vsemi pa ima naš slovenski narod največ neprijateljev. In ti so: Brez-verska filozofija, brezversko časopisje, brezversko slovstvo, domači in tuji liberalci. Dokler ni prišel liberalizem k nam, smo vsi delali skupno za blagor naroda po geslu : Vse za vero, dom, cesarja. Na liberalnih vseučiliščih se šolajo naši uradniki, zdravniki, profesorji, notarji, odvetniki in izmed teh so nekateri zanesli liberalizem tudi k nam. — Vera je podlaga vsem narodom in državam. Liberalizem je
\ \	•	vXV-
Vv\	x	\
zaklical: vera loči se od države in iz šol pognali so vero. Dalje se je liberalizem dotaknil sv. zakona in ga oskrunil. Odcepil je od Boga slovstvo in slednjič jel zasmehovati vero sploh — vse pod krinko svobode. Splošno je liberalizem vse prevrnil in uničil, ker je izruval narodom vero. Zato so se sačeli celo liberalci sramovati svojega liberalstva. — h liberalizma izcimil se je radikalizem.
Kdor spodkopuje vero, sovraži narod. Časopisje je velemoč. To pa, če je liberalno, je naroda sovražno. — Slovstvo v mnogem ozira je zabredlo na kriva pota — toraj narodu sovražno. — Imamo pa tudi tuje sovražnike: liberalne Nemce in liberalne Lahe. Ti nas hočejo raznaroditi s šolami. Temu sovražniku nasproti postavili smo kot močno jez družbo sv. Cirila in Metoda, ki je hvale in podpore vredna. — Domači prijatelji naroda so možje krščanski, ki se trudijo z vsemi močmi, da bi v javnost pripeljali zopet Kristusa. V to svrho snujejo ti možje kat. politična društva. Ti možje trudijo se tudi za gmotno blagostanje naroda. V ta namen ustanovljajo Raifei-senove posojilnice in druga gospodarska društva, s katerimi skušajo rešiti ljudstvo iz krempljev liberalnega kapitalizma.
Tudi prijatelji naroda slovenskega so krščansko misleči možje drugih narodov. Ti se ravnajo po geslu: Kar želiš, da tebi drugi store, tudi ti drugim stori in kar ne želiš, da bi tebi drugi storili, tudi ti drugim ne smeš storiti.
Boriti se bomo morali še tudi z neko novo radikalno stranko, ki se je porodila med slovenskimi vseučiliščniki. Ti ljudje bodo kmalu skušali vajeti dobiti v roke; toda vstaviti se jim hočemo z vsemi močmi, da rešimo slov. narod najhujše nevarnosti in gotovega pogina. — Iz vsega se vidi, da nas čaka še hud boj, predno položimo v grob liberalizem. Ko bomo pokopali oba, bomo lahko složno dvignili staro zastavo krščansko slovensko. — H konca je gospod predsednik povabil zbrano občinstvo, da naj se vpiše v dolenjsko katoliško politično društvo, na kar se jih je mnogo vpisalo na mestu. Ko smo na poziv g. predsednika zaklicali navdušeni »živijo in slava" Leonu XIII. in cesarju Franca Jožefu, končal se je za Krško velevažni shod.
Da se ljudstvo zanima za take shode, pokazalo se je kakor drugodi, tudi pri nas. Kajti, dasi je prostor pred cerkvijo velik, bil je skoraj napolnjen s poslušalci, ki so pazno sledili in pritrjevali gg. govornikoma. Bog daj obilega sadu!
Politični pregled.
V Ljubljani, 26. junija.
Levica po nosu zaradi celjske gimnazije. Po obedu, h kateremu je cesar povabil delegate, se je vladar razgovarjal mej drugimi tudi z nemško-liberalnim Promberjem ter grajal postopanje nemške levice zaradi vstanovitve slovensko-nemških celjskih vsporednic. Povdarjal je svojo odločno željo, da se budget čim preje reši, ter da se prične v državi redno gospodarstvo. Vodstvo nemške levice je bilo vsled tega zelo poparjeno ter sedaj razpošilja po svetu neko izjavo, v kateri taji, da bi bil cesar tako govoril kakor so poročali časniki, priznati pa vendar le mora, da je cesar povdarjal hitro rešitev proračuna. Ako pomislimo, da bi jedino celjsko vprašanje moglo ovirati hitro rešitev proračuna, ko bi levica vprizorila dolgo razpravo, jasno nam je, da je cesar dal levičarjem dovolj jasni migljaj, da naj bodo sitni kolikor je prav.
Volilni oklic dunajske liberalne stranke obsojajo skoro brez izjeme vsi listi, celo liberalci ne morejo zakriti, da je jako nesrečno sestavljen. V tem oklicu so namreč židovski liberalci prestopili meje občinskega delokroga ter govore o stvari, ki pravo za pravo občinski dunajski svet nič ne briga. Agitacija za volitve v liberalnih krogih ne more nikamor naprej, ker se liberalci prav jezno mej seboj prepirajo. Tako je v enem zadnjih zborovanj divjak Silberer očitno izjavil, kako podkupljivi so liberalne stranke člani, katerih mnogi gledajo tudi kot občinski odborniki le na svoje koristi. — Antisemitje se marljivo pripravljajo, jednega jim najbolj manjka, česar imajo nasprotniki v izobilja, namreč denarja za volilne namene. Vendar neumorno delujejo ter stopajo ne sicer gotovo zmage zvesti, kakor je rekel dr. Lueger, pač pa polni poguma in najboljih nad v boj.
Uradniške doklade. V budgetnem odseku se je posvetovalo mej drugim tudi o ureditvi uradniških plač in se je to vprašanje tudi rešilo. Bud-
i »
\ . JV
getni odsek je sklenil in vlada je tudi odobrila, da se podele dragiujske doklade tudi uradnikom osmega razreda in vsem učiteljem srednjih šol; v početku se namreč poslednji niso vpoštevali. Zboljšanje uradniških razmer se razdeli v dva razreda. Najpreje dobijo uradniki zadnjih treh razredov starostne doklade, katere so odmerjeue za 15lttno službovanje v letnem znesku 100 gld. in za 20letno službovanje 200 gld. Te doklade se računajo od 1. januvarija t. 1. Druga vrsta doklad so draginjake doklade in sicer za 11. razred 60 gld., 10. razred 80 gld. in 9. razred 100 gld. K tem se sedaj še pridružijo uradniki 8. razreda in učitelji srednjih šol. Te doklade znašajo skupno več nego dva milijona goldinarjev ; od tega se bode pokrilo 500.000 iz dovoljenega kredita za uradniške podpore, ostalih 1,500.000 goldinarjev pa morajo pokriti zvišani dohodki držav-železnic. 8 prvim julijem se izplačajo doklade za prvo polletje.
Katoličan — kraljev komornik na Mo-landskem. Holandska kraljica je izbrala te dni za komornika svoji hčeri Viljemini I. grofa Geloes, EjsdenŠkega župana, ki je katoličan po imenu in življenju. Dozdaj se še kaj tacega ni zgodilo; izbirali so samo protestantske plemiče za ta važna mesta. Vsak tak dogodek nam kaže, kako počasi izginjajo predsodki o katoličanih in kako se pripravlja pot papeževim namenom.
Pomiloščenje na Laškem. Kralj je v svojem prestolnem govoru napovedal pomiloščenje o priliki poroke vojvoda Aoste z orleansko princezinjo. V Rimu se je izvedelo, da bo to pomiloščenje za ,upornežel v Siciliji in Lunidžjani prav majhno. Obsojencem se bodo nekoliko zmanjšale kazni. To je za Grispijevega nasilništva jedino možno. Ta junak ne pozna druzega orožja, nego kruto silo.
Nekaj dogodkov pri Kielski slavnosti, ki se niso vršili .po programu", se nam brzojavno poroča. Tako na primer se je ustavila angleška la-dija .Osborne", ker ni mogla dalje, in s tem zadržala pol ure ostale ladije. Skozi zatvornico so plule ladije jako počasi iu vsaka je potrebovala nad pol ure, predno je dospela na prosto. Kanal je zavarovan, kakor je dolg in širok po stražnikih. Vpitja in razgrajanja je obilo, toda povsod manjka navdušenosti. Tudi drugim ladijam so se pripetile nesreče, kakor parnika .Columbia" z državnimi posli, ruskemu .GrozjaŠči", katerega je morala vleči druga ladija, ker ni mogel radi poškodbe dalje in je še le po noči dospel v zaliv, in parniku .Trave", katerega so morali z vrvmi potegniti v luko. Vse to je bilo, kakor še več druzega, izven programa.
Dve slovesnosti. Dne 27. t. m. se bo v Maynoothu na Irskem praznovala stoletnica, odkar se je ustanovilo narodno semenišče, ki je v žalostnih dneh irske zgodovine vzgojilo cerkvi in narodu mnogo junaških mož borečih se po starem irskem geslu z Bogom za domovino. — Dnč 29. t. m. se bo pa v Londonu vlagal temeljni kamen za novo, veličastno vestminsterško stolnico. Norfolški vojvoda je daroval prvi zanjo 250.000 frankov. Kardinal Vaughan je vso slavnost tako uredil, da bo dostujna angleških katoličanov. Poleg cerkvenih dostojanstvenikov se je bo vdeležilo tudi mnogo posvetnih, i nekatoliških veljakov. Ta slovesnost bo brez dvojbe mnogo pripomogla, da se bo mej angleškim razumništvom razširilo iu ukrepilo nagnenje do katoličanstva. Leonovo pismo angleškemu narodu je že včinilo, da so nekateri anglikauski škofje zapovedali po svojih cerkvah molitve za papeža in zjedinjenje. Vaughan, ki je poln Leonovega duha, ve, kako mora ravnati s svojimi rojaki. Sijajna vestminsterska stolica, kjer se bo opravljala katoliška božja služba, bo postala središče katoliškega življenja in misijonskega delovanja mej Angleži.
Iz občinskega svšta ljubljanskega.
Zupan naznani, da so v petek mestni odborniki povabljeni v stolnico k svečani sv. maii po cesarju Ferdinandu.
Odbornik dr. Tavčar stavi nujni predlog, da se za tri mesece mestnim uradnikom dovoljena dra-ginjska doklada podaljša do konca I. 1895.
Odbornik A. K a I a n omenja, da se je dra-ginjska doklada mestnemu osobju podelila tako, da tisti, ki so slabše plačani dob6 več doklade, pozabilo pa m je pri tem na mestne delavce, ki so nekako redno in že dalje časa v službi pri mestu in so seveda najslabše plačani. Zato predlaga, naj se tudi tem vsakdanjim delavcem v službi pri mestu kot
draginjska doklada poviša dnina do konca I. 1895 za 10 kr.
Proti temu predlogu sta govorila odbornika Ivau Hribar io dr. Tavčar.
Predlog je bil odklonjen, pač pa se je povdar-jalo, da se ti delavci oglase lahko za draginjsko podporo pri magistratu, katere jim v potrebi gotovo ne bo odrekel.
Dr. Tavčar stavi nujni predlog, naj finančni in pravni odsek mestnega zbora pretresata vprašanje, ali bi bilo umestno, da prevzame mesto poroštvo za obrestna iu brezobrestna posojila hišnih posestnikov, ker bodo tem potom več posojila dosegli.
Odbornik dr. G r e g o r i č predlaga, naj se glede zaporne ure pri gostilnah poštenim gostilničarjem dovoli, da smejo imeti svoje gostilne odprte do 12. ure.
Zupan omenja, da to spada v delokrog mestnega magistrata, da naj se torej nanj dotični gostilničarji obrnejo v tej zadevi.
Odborn k dr. Krisper stavi predlog, naj mestni zbor od darov došlih magistratu za ljubljansko mesto odloči 15.000 gld. za pomoč malim trgovcem in obrtnikom s tem pogojem, da tudi vlada od svojih nabranih darov da vsaj jednako svoto v isti namen. Ako bi pa vlada tega ne hotela, naj se teh 15.000 gld. ohrani v določeni namen in prilično porabi v imenovano svrho.
Dr. K r i s p e r je obširno utemeljeval svoj predlog ter mej drugim omenjal, da se je v ta namen pod načelstvom ces. svetnika Ivana M u r n i k a osnoval pomožni odbor za trgovce in obrtnike t Ljubljani.
Predlog dr. Krisperjev, katerega sta podpirala odbornika Vaso P e t r i č i č in 2 i t n i k, je bil nato soglasno vsprejet.
Prošnji meščanskega odbora hišnih posestnikov vstreže mestni zbor ter dovoli imenovanemu odboru 1000 gld. kredita za napravo načrtov pri popravljanju hiš potrebnih onim hišnim posestnikom, ki sami vsled slabih gmotnih razmer tega ne vzmorejo.
Na to je sledila volitev podžupana. Volilo se je trikrat. Pri prvi volitvi je dobil dr. vitez Blei-weis 12 glasov, Vaso Petričič 8, pri drugi B!eiweis 15, Petričič 9 in pri tretji ožji volitvi je bil izvoljen Bleivveis s 16 glasovi. 10 jih je v ožji volitvi dobil Petričič.
Odbornik Petričič poroča o predlogu, po katerem naj mesto vzame milijon goldinarjev loterijskega posojila. Predlog se je vsprejel s potrebno dvetretjinsko večino.
Odbornik Svetek poroča o izvestju upravnega odbora dolenjskih železnic, pri katerih se je kazalo za preteklo poslovno leto čistega dobička 257 gld., ter predlaga, da se poročilo vzame v vednost.
Odbornik Pire predlaga, naj se ugodi ugovoru sosedov steklarja Klein-a ter Baj se prekliče dovoljenje, ki se je dalo Klein-u, da sme postaviti barako na Marijinem trgu. Po kratki razpravi je bil predlog vsprejet. Jednako se ugodi rekuriu hišne posestoice Seemannove.
Potem se je vršila volitev stalnih odsekov občinskega sveta.
Odbornik dr. Gregorič oporeka proti listini kandidatov v posamezne stalne odseke, ker se je pri tem oziralo le na nekatere, drugi pa so se prezirali. Gotovo ni v korist mestne občine, ako se nekaterim odbornikom toliko dela naklada, da ga ne zmagujejo, drugim pa nobenega. On v teh razmerah ne vsprejme nobene izvolitve.
Odbornik dr. Krisper je rekel, da bi bilo prav, vprašati posamezne odbornike, ki niso tako srečni, da bi sedeli pri izvoljeni mizi, kaj želd glede volitev v posamezne odseke.
Odbornik dr. Bleivveis pravi, da je tako postopanje pri volitvah v navadi pri vseh zbornicah.
Voljeni so bili:
V	m a g i s t r a t n i odsek: Blei w«*is, Go-gola, Hraskj, dr. Stare, dr. Tavčar.
V	personalni in pravni odsek: Go-gola, dr. Krisper, dr. Majaron, dr. Stare, dr. Tavčar.
V	finančni odsek: Gogola, Hribar, Petričič, Bavnihar, dr. Stare, Svetek, Zabukovec.
V	stavbeni odsek: Hraskj, Klein, dr. Krisper, Pire, dr. Stare, Subic, Trček, Valentinčič, Velkavrh.
V	odsek za uboge: Črne, Kalan, Hafner, Klein, Zitterer.
V	policijski odsek: BIeiweis, dr. Majaron, Skrjanc, Zabukovec, Žagar, Žitnik.
V	šolski odsek: Bleivveis, Kalan, Pire, Ravnikar, 8enekovič, Šubic, Valentinčič.
V	olepševalni odsek: Dolenc, Pire, Ravnikar, Subic, Terček, Valentinčič, Zitterer.
t Andrej Praprotnik.
Ko Tvojih strun poslušal petje milo, Sloven se njega nežnosti je čudil; Naudušen si mladini v prid se trudil, la Tvoje delo sad je lep rodilo.
(„Učlt. Tov." 1. 1883, it. 5.)
Jutri popoludne vsprejme grobje sv. Krištofa za ljubljanskim mestom mej tihe svoje stanovnike moža, ki po pravici sme leči k počitku, kajti delal je neprestano, neumorno, delal je ne samo, kar mu je veleval učiteljski stan, — posvetil je vse moči svojega življenja v korist mladini, v slavo iskreno ljubljeni domoviui.
Ta mož je Andrej Praprotnik.
Porojen 9. novembra 1827 v Podbrezjah na Gorenjskem kot najstarejši sin skrbnega očeta in pobožne matere, bil je — kakor sam pripoveduje — po sklepu ondotnega gospoda duhovnega očeta Fr. Pirca, poznejšega amerikanskega misijonarja, Še deček pri sedmih letih odbran za učiteljski s t a n. Dokončavši glavno šolo v Kranju in učiteljsko pripravnico v Ljubljani, nastopi I. 1848 svojo prvo učiteljsko službo v Kamni Gorici. Leta 1852 odide v S k o f j o Loko, odtod po jednem letu na Dobrovo blizu Ljubljane. Preseli pa se leta 1858 k prvi mestni ljudski šoli v Ljubljano, katerej postane voditelj leta 1870 ter jo vodi do svojega stalnega vpokojenja dne 31. decembra 1890.
Nad Štirideset let je učiteljeval Praprotnik. In kako I Z mladeniško uaudušenostjo je vstopil v šolo, kjer ni našel drugega, nego zavest, da si mora učitelj sam poiskati in spisati potrebnih knjig, ako hoče količkaj vspešno poučevati šolsko mladino. Tako je tudi storil.
.Ker takrat še nismo imeli pripravnih slovenskih šolskih bukev," tako sam pripoveduje, .sem se sam lotil za vsak dan posebej svojim učencem kaj iz slovnice, pravopisa, spisja itd. spisovati in jih s pridom učiti..."
Tako je nastala tekom časa jedna šolska knjiga za drugo, tako se je pod peresom našega pokojnika razcvitalo narodno šolstvo. Da je v šoli dosegel lepih vspehov, spoznamo odtod, ker je bil zares učitelj, ki se je radostno gibal mej mladino in jo želel čim bolje izomikati in vzgojevati. Pripo-znali so mu marljivost in izvrstne vspehe v poučevanju predniki, cel6 taki, ki ga kot Slovenca niso marali. Gledč na zasluge, pridobljene v šoli, je bil poklican v Ljubljano, podelilo se mu je vodstvo mestne šole in pozvali so ga trikrat kot zastopnika učiteljstva v deželni šolski svet. Svoje naklonjenosti mlademu učitelju Praprotniku ni tajil tedanji šolski nadzornik dr. Fran Močnik, ki je leta 1852 sam prišel k očitni šolski preskušnji v Skofjo Loko. Po njegovem načrtu je zbiral, pisal in sestavljal Praprotnik knjige za ljudske šole, ki so se v prvih Časih tiskale večinoma na Dunaju v c. kr. založbi šolskih knjig. Potegoval se je vsikdar za ugled in veljavo učiteljskega stanu. Ni čuda 1 Dobro ved6č, koliko premore dobra šola, je tudi želel, da se dobri šolniki povsodi v čislih imajo. .Dobra reč ostane dobra in pravična, akoravno ta ali oni ne mara zanjo .. . Ako bomo imeli dobre šole, bomo imeli dobre ljudi, in kjer so dobri ljudje, je na svetu že raj." Tako je pisal leta 1852 (str. 18) v .Šolskega Prijatla" ter dostavil svojim tovarišem ob novem letu:
.Mladino učiti Je delo lepo, Plačilo odjiti Ne more zato. Če tukaj nas čaka Plačilo tesno, Nas Eden poplača Gotovo zvesto.
Za učiteljevanja njegovega te je ljudska šola pri nas bistveno izpremenila. Iz varstva cerkvenega so jo državni zakoni postavili pod varstvo in nadzorstvo države. Lahko si je misliti, da taka izpre-memba more mogočno vplivati na one učitelje, ki niso neomahljivega značaja. Praprotnik svojega prepričanja ni sicer stavljal na javni trg in se ni usilje-val v javno življenje; tudi je spoznal, da je odpor proti marsikaterim naredbam, za katere se nikdar ni ogreval, popolnoma brezvspešen; toda, ako so ga izzivali, kakor se je to zgodilo nekaterekrati, tedaj je pokazal svoje versko in narodno prepričanje brez hlimbe in bojazni. Tako piše leta 1888 v svojem
.Učiteljskem Tovarišu" kot odgovor na napade »Lai-bacher Schulzeituug"-e: »Izkušnja nas uči, da se značajni ljudje vzgojajo na verski podlagi. Komur ni vera prva in poglavitna stvar iu vodnica v življenju, ta se tudi za narodnost ne bode brigal, kadar pride na razpotje."
Naš pokojnik je z veseljem pozdravil prvi slovenski list: Einspielerjevega »Šolskega Prijatla" ter Tanj zvesto dopisoval. Sodeloval je pri vseh tedanjih slovenskih listih. A tudi to mu ni bilo dovolj: želel si je posebnega šolskega lista v Ljubljani. In res 1 želja se mu je izpolnila. Leta 1861 je jel izhajati v Ljubljani »Učiteljski Tovariš", kateremu je bil ne-utrudljiv vrednik prvih dvanajst let A. Praprotnik. Leta 1873 pa so ga prisilile neugodne javne razmere, da je izročil vredništvo .Tovariša" M. Močniku. Ta je bil odslej skala, ob katero so pluskali valovi verskih iu narodnih nasprotnikov v učiteljskem stauu. Toda ko se je politično ozračje na Kranjskem nekoliko umirilo, prevzel je A. Praprotnik leta 1882 z nova vredništvo .Učiteljskega Tovariša" ter je vodil spretno do konca leta 1889. Hkrati je bil naš pokojnik dolgoletni predseduik »Slovenskemu učiteljskemu društvu", odbornik »društvu na pomoč učiteljskim vdovam in sirotam", večkrat je vodil prav dostojno učiteljske zbore v Ljubljani, rad se je udeleževal tudi učiteljskih zborov ua Dunaju, v Gradcu, t Zagrebu itd.
Za njegovo vsestransko vspešuo delovanje v šoli mu je podelil presvitli cesar leta 1883 zlati za-Blužui križ s krono.
A jemali bi zasluženo čast našemu pokojniku, ako bi trdili, da je Praprotnikovo delovanje že pri kraju, ko smo si ga le površno ogledali delujočega v šoli in za šolo. Prav nasprotno I Bil je marljiv pisatelj in ljubeznjiv pesnik. Ne bomo naštevali knjižic, katere je izdaval v zabavo in pouk mladini; tudi ne bomo šteli raznih poročil in člankov, katere je pošiljal — lahko rečemo — v vse slovenske časnike; zaradi kratko odmenjenega prostora moramo prezreti njegovo delovanje pri »Slovenski Matici", kateri je bil odbornik do zadnjega, tajnik pa od leta 1876 do 1881; niti se nam je pomuditi pri znameniti knjigi »Slovenski spisovnik", katero je izdala družba sv. Mohora in katera knjiga je velikega praktičnega pomena za naše ljudstvo, — jedno moramo poudarjati, in to je značilno za poznavanje Praprotnikovega blagega značaja : on piše resnobno, poučno, ljubeznjivo, tako da iz vsakega njegovega sestavka govori mož, kateremu ljubezen do domovine ui puhl ca, marveč sveto čnrstvo, kažoče se v marljivem delovanju; kateri svoje rojake hoče poučevati, da jih privede na višjo stopinjo omike in do večje časti pri drugih narodih.
Ta dejanjska ljubezen do domovine se kaže v rseh njegovih spisih, pa tudi v pesnih. »V naročju ljube mamice se je učil peti in ko mu je Stvarnik vzbudil zavest in ko ga je dom vsprejel med svoje brate", tedaj se mu je odprl v srcu neusahljiv vir pesnij Bogu v čast, domovini v slavo. Njegove pesmi so plemenit izraz poštenega slovenskega srca: širom domovine jih prepeva staro in mlado.
Če pogledamo v duhu moža, kateremu smo želeli s temi vrsticami načrtati majhen spomenik hvaležnosti na gomilo, zazremo v njem domorodca, ki je v potu svojega obraza delal za domovino nad pol stoletja. Bil je neutrujen učenik resnice, zato upajmo, da je že dosegel vtčuo resnico v nebesih. Bodi nam njegova vztrajna marljivost bodrilo, da služimo domovini ne z besedo, ampak v dejanju. Ljubezen, spoštovanje on zasluži, Kdor, kakor Ti, kreposti posvečuje Najblažje v slavo sveti domovini.
Počivaj v miru in za svoja domoljubna dela v prid mladini plačilo uživaj 1
Dnevne novice.
V Ljubljani, 26. junija.
(Deželni zbor kranjski) se ne bo sklical začetkom julija na kratko posvetovanje, marveč meseca avgusta na redno večtedensko zborovanje, pri katerem se ne bodo rešile samo stvari, potrebne gledl poprav vsled potresa poškodovanih deželnih poslopij, marveč tudi druge tekoče zadeve, vzlasti proračun za leto 1896. — Vlada je mnenja, da je za tako svoje postopanje opravičena, ker doba izvoljenih poslancev poteče še le z 9. oktobrom, ker so ta dan poslanci v deželnem zboru kranjskem na-
pravili obljubo. Se le po tem zasedanju se bodo pozno v jeseni ali pa na pomlad vršile nove volitve za deželni zbor.
(Osebna vest.) Učitelj verouka na deželni spodnji gimnaziji v Ptuju g. Ferd. Majcen je od deželnega odbora potrjen v službi ter mu je podeljen naslov profesorja.
(Dar.) Neimenovan za oškodovane po potresu 1 gld. 50 kr.
(Nova deželna bolnišnica) se sedaj v notranjih delih posameznih poslopij lika in snaži. Poprave poškodb, provzročene po potresu, so večinoma že dovršene. Okolu tega zavoda postavljena je sedaj provizorično lesena ograja; do cela dovršen je tudi 2e glavni kanal, ki je napeljan v Ljubljanico. Cerkev je zunaj deloma že osnažena, znotraj pa bode do jeseni gotova.
(Cerkveno proščenje sv. Janeza Krstnika) vršilo se bode prihodnjo nedeljo v popravljeni Trnovski cerkvi, dočim se ono v cerkvi sv. Petra vrši prihodnjo soboto na praznik sv. Petra in Pavla.
(Električna razsvetljava v Sarajevski stolni cerkvi.) Meseca majnika so uvedli električno raz svetljavo tudi v cerkvi presv. Srca Jezusovega v Sarajevu. Na stropu so štiri svetilnice s tremi žarnicami, katerih vsaka sveti z močjo 50 sveč. Na pevskem koru sta dva svetilnika s krogljami, vsak sveteč z močjo 50 sveč. Poleg tega ste tam še dve svetilki na zidu, vsaka sveteč za 16 sveč. V stranskih ladijah je 16 svetilk s krogljami, vsaka z žarnico, ki žari z močjo 16 sveč. Prezbiterij razsvetljujete dve svetilki, vsaka z dvema žarnicama, močnima za 16 sveč. Vrh tega je jedna svetilka v zakristiji, močna za 16 sveč, v krstni kapelici močna za 25 sveč, in na stopnjicah v vshodnji stolp, močna za 16 sveč. Skupna jakost vseh svetilk je tolika kakor 1125 sveč. Vsa razsvetljava se upravlja iz zakristije z vzvodi, iu razsvetli se, kakor je treba, l/<> */<, '/« ali cela cerkev. Stroškov za napravo te razsvetljave je bilo 700 gld., letni stroški bodo pa po porabi. Stane pa skupna razsvetljava cele cerkve jednaka svetlobi 1125 sveč) za jedno uro nekako 1 gld. Razsvetljava za poskus se je vrlo dobro obnesla, in v osmini praznika presv. Srca Jezusovega je vsak dan cerkev popolnoma razsvetljena. Zvečer je vtisek popolne razsvetljave velik.	»Vrbbosna".
(Vojaške taktične vaje) bode prihodnji mesec imel na Kranjskem oddelek kakih 50 gojencev c. in kr. Terezijanišča v Dunajskem Novem Mestu, in sicer se bode vadil jeden oddelek dnd 21., 22. in 23. julija v ekolici blejski in kranjskogorski, drugi oddelek dn£ 22. in 23. julija v okolici tržiški in radovljiški.
(Iz Ribnice.) Dne 20. t. m. nas je zapustil častiti gospod kaplan Fran F i k, kateri je skoro tri leta zelo vspešno deloval v naši fari. S svojim marljivim poslovanjem na prižnici, v spovednici, v šoli, zlasti pa z veliko ljubeznijo do revnih bolnikov, katere je neutrujeno obiskoval, si je častiti gospod pridobil splošno spoštovanje in trajen spomin pri ribniških faranih. — Bog mu na novi službi vtrdi njegovo rahlo zdravje, da bode tudi ondi zamogel tako delovati, kakor pti nas.
(Tombolo) je dovolilo ministerstvo kmetijski podružnici v Repnjah napraviti dvakrat v letošnjem letu Dobiček tombole se ima porabiti za napravo prostorov, kjer se bodo spravljali kmetijsko orodje in stroji.
(Za Ljnbljano) so dosedaj na Solnograškem nabrali lepo svoto 10.064 gld. 16 kr.
(Mestna župnija v Celja.) Poroča se nam iz Celja: Tukajšui nemški liberalci še vedno ne morejo pozabiti časov opata Wretschkota ter se ne morejo vdati v sedanje dejanjske razmere, dasi so v vsakem in vzlasti v duhovno-pastirskem oziru stokrat bolje in točneje postreženi sedaj, kakor so bili nekdaj. Sedaj so se glede tega zopet razgreli nemški Celjani ter so čez noč postali tako navdušeni katoličani, da hočejo kar naenkrat imeti svojo mestno župnijo, ki ne bo v nobeni zvezi s to preklicano slovensko okolico. In kaj je tako vzburilo celjske nemške »katoličane", ki se svojega katoličanstva le takrat zavedajo, kadar je treba udrihati po slovenskih požrto-valnih in neumorno delujočih duhovnikih ? Od občine Velike Pirešice se priklopi celjski mestni župniji kraj Lopata in s tem bo v tej župniji nekaj več slovenskih župljanov. Celjski Nemci pa se boje, da bodo sedaj v cerkvenem stavbenem odboru imeli Slovenci večino, katero bodo seveda porabili proti nemški mestni manjšini, seveda ne tako kakor to delajo celjski Nemci proti slovenski manjšini v Celja. —
Nemški listi so sedaj že zagnali krik, da treba v Celju nove mestne fare, kjer b-ido imeli Nemci svojo lastno službo božjo in svoje duhovne. P<.č so vam čudni ti uiši Nemci I Nobenega najmanjšega povoda nimajo za rogoviljenje, kajti vse, kar kot vzrok za svojo akcijo v prilog novi mestni župniji navajajo, je le v lažnjivi nemško-uarodni domišljiji celjskih nezadovoljnežev. Odločno pa moramo obsojati ne-osuovane, popolno s trte zvite napade na celjskega opata preč g. Ograd i j a, Češ da podpira vse proti Nemcem naperjene težnje. Vsak, kedor pozna zlato srce prečastnega opata, da niti zmožen ni kake sovražne akcije proti komurkoli ter da v svojem uradnem poslu posluje popolno nepristranski. Vidi se celjskim Nemcem, da so jim dogodki na Dunaju glede nemško-slovenskib vsporednic popolno zmešali glave ter da ne vedo, kodi bi se silneje iu uerodneje zadirali v pravice Slovencev. Zdi se nam, da so to zaduja znamenja obupnega boja stranke, ki vidi pred seboj politično smrt.
(Zaprli so) zakonska Antona iu Marijo Rosa -Miniut, italijanska delavca, ko sta ravno hotela odpotovati iz Ljubljane. Kolikor se je dosedaj dognalo, je Marija Rjsa Miniut ukradla trgovcu Žargi na Št. Peterski cesti in Mariji Langer v Kolodvorskih ulicah, kjer sta imenovana stanovala, blaga v vrednosti 50 gld. — Izročili so jih dež. sodišču.
(Novi leseni most čez Ljubljanico) zgradil se bode v obližju deželne prisilne delavnice proti novi deželni bolnišnici, in sicer bode most do jeseni dodelan.
(Clail je pičil) 18. t. m. triletnega otroka Ant. Lukana v Godoviču v desno roko, vsled česar je otrok dn4 20. t. m. umrl.
(Obesil se je) v gozdu Ratovec blizo ceste, vodeče v Ambrus, zasebnik Martin M e h 1 e iz Gro-suplja. Pravijo, da ga je sin tožil zaradi goljufije.
(Razpisana je na ženskem učiteljišču v Ljubljani) za leto 1895/96 služba glavnega učitelja za nemški iu slovenski jezik in vzgojeslovje. Prošnje je izročiti do 6. julija t. 1. deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani.
(Policijska kronika) od dne 23. do 24. junija t. 1.: Mestna straža prijela je 25 oseb: 18 zaradi kalenja nočnega miru in razgrajanja, 3 zaradi nespodobnega obnašanja na javnih ulicah in cestah, 3 zaradi neizkazanega stanišča iu preživetja ter nočnega klatenja in 1 zaradi tatvine v vrednosti 2 gld. — Razgrajalci so se policijsko kaznovali z zaporom od 24 ur do 8 dui. — Tatvine ni bilo nobene naznanjena_
Darila ljubljanskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico.
XXIV. izkaz.
Maks Perlmutter na Dunaju 10 gld.; Herder-jeva knjigarna v Freiburgu 16 gld. 69 kr.; Loui Jenke, knjigarna v Baselu 7 gld. 12 kr.; Carlo Frisch v Reki 10 gld.; najdena krona 50 kr. ; Jordan & Timiius v Bodenbachu 50 gld.; Nik. Hrda-lovič v Stagnu 2 gl.; županstvo v Theusingu 10 gl.; Maks pl. Schesel v AschaffVnburgu 2 marki — 1 gld. 19 kr.; občni ufad v Netvoficich 17 gld. 44 kr.; Henrik Kenda tu, zbirko 90 gld.; Iv. Ma-thian, dvorni založnik tu, nadaljna zbirka 110 gld.; Franc Leidenmil lner tu, zbirka 76 gld. 60 kr.; hranilnica mesta Gorkau 50 gld.; občinski urad v Ober-Altstadtu pri Trautenavi 8 gld.; Th. Otto, tiskarna v Memmingen na Bavarskem, zbirka 174 mark = 103 gld. 27 kr.; zbirka „Sclineeball" 5 gld.; zbirka »Augsburger Postzeitg." in »Neue Augs-burger Ztg." 168 30 mark = 99 gld. 89 kr.; »Gablonzer Anzeiger" 3 gld. 40 kr., skupno 671 gld. 67 kr. skupna svota 61.705 gld. 77 kr.
Darila vsled potresa.
Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Vredništvo »Slovenskega Naroda" kot V. zbirko 326 gld. 76 kr.; mestna blagajna v Gorici nadaljnjo zbirko 307 gld. 737i kr.; administracija časopisa „Lidov6 Noviny" v Brnu zbirko 226 gld. 27 kr.; gospod Viktor Schiffer v imenu društev „Wiener Versicherungs-Gesellschaft" in »Wiener Lebens- und Renten - Versicherungsan-stalt" 200 gld.; gospod Ivan Hribar, ravnatelj banke »Slavije" in deželni poslanec v Ljubljani kot četrto zbirko koroških Slovencev 100 gld.; češka društva v Horicah kot čisti dohodek v ta namen prirejenega koncerta 90 gld.; mestni magistrat v Oseku kot čisti dobiček po tamošnjem gostilničarju B. Schaflerju prirejene vrtne veselice 88 gld. 20 kr.; bralno društvo v Rušah pri Mariboru kot Čisti dohodek v ta
namen prirejene veselice 34 gld. 27 kr.; mestni svet v Hrudimu nadaljnjo zbirko 27 gld.; županstvo v Dreženci na Primorskem 20 gld.; zabavno dru-fitvo „Anker" r Toplicah na Češkem 20 gld.; go-Anton Mazek, gimnazijski ravnatelj v Požegi, nadaljno zbirko 8 gld.; deželna vlada v Sarajevu kot ihirko gospoda Antona Tovi 7 gld.
Društva.
(Podružnica »Slov. planinskega društva" za radovljiški okraj) bode imela v nedeljo, dne 30. junija ob iltL uri popoludne v restavraciji gospe Ivane Klinar v Radovljici in sicer z naslednjim vsporedom: 1.) Poročilo začasnega odbora. 2.) Volitev novega odbora. __Odbor.
Telegrami.
Dunaj, 25. junija. Cesar se poda 1. julija v Išl in cesarica odpotuje koncem meseca v Bartfeld na Zgornjem Ogerskem in potem tudi v Išl.
Dunaj, 25. junija. Iz parlamentaričnih krogov se poroča, da stopi zavoljo boleh-nosti v pokoj koroški deželni predsednik baron Schmidt-Zabierow. Njegovim naslednikom je izbran svetnik v notranjem ministerstvu, vitez Freydenegg pl. Monzello.
Dunaj, 25. junija. Tukajšnji listi poročajo, da se prično občinske volitve 23ega septembra.
Dunaj, 26. junija, Cesar je vsprejel danes opoludne ogerskega ministerskega predsednika Banffy-ja v posebni avdijenci.
Pariz, 25. junija. V ministerskem svetu je naznanil minister Honotaui, da je podpisal francoski zastopnik v Pekingu pogodbo, vsled katere se konečno omeji Tong-king od južno kitajskih provincij. Pogodba določa tudi o trgovsko-političnih in gospodarskih razmerah med Indo-Kino in Kitaj em.
Rim, 25. junija. Pri današnji seji v poslanski zbornici, je predlagala skrajna levica, da se sestavi komisija, katerej bi se morala podvreči Crispi in Cavalotti, in je poživljala vlado, da stori potrebne korake v rešitev tega moraličnega vprašanja. Crispi je izjavil, da tega ne more odobravati glede na svoje 531etno patrijotično službovanje. Posl. Torrigiani je predlagal, da se ta zadeva odloži za 6 mesecev. Ta predlog se vsprejme s 283 proti 115 glasovom.
Rim, 25. junija. Skrutinij kaže, da je bilo izvoljenih pri občinskih volitvah 48 liberalcev in 32 klerikalcev.
Rim, 26. junija. Kakor se poroča, je naznanil papež nekemu inozemskemu škofu, da namerava obhajati še v tem letu konzi-
storij in pri tej priliki imenovati med drugim nuncija na Dunaju in v Parizu ter nadškofa solnograškega kardinalom.
Carigrad, 25. junija. Vesti glede bolgarskih čet na turški meji, so pretirane. Nihče ne misli na kak razpor mej Bolgarijo radi Makedonije.
y London, 25. junija. Iz Pekinga se poroča 22. t. m., da se je podpisala pogodba, vsled katere se uravna carina mej Japanom in francoskimi posestvi v Tonkingu. Mosti Meng in Vuto ste se odstopili Franciji.
London, 25. junija. Vkljub odločnih trditev, da oskrbi lord Salisbury preosnovo kabineta, izjavlja „Times", da Salisbury kraljičinega predloga ni niti vsprejel, niti odklonil. On zahteva, da mu liberalci zagotove, da se vsprejme budgetni provizorij in da se razpusti parlament. Liberalci pa se obotavljajo, oddati tako izjavo. Vsled tega se ni dosedaj še nič gotovega sklenilo.
London, 25. junija. Kakor se brzojavno poroča, se je vtopila italijanska vojna ladija „Sardegna" v Velikem Beltu.
Hennebergova svila
— pristna ie, ako se naroči neposredno od moje tovarne — črna, in barvena, od 35 kr. do gld. 14-65 meter, — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (okoli 240 raznih kakovosti in 2000 raznih boj, vzorcev itd.) poitnina in carin« prosto na dom. Vzorci točno. Dvojni pismeni porto v Švico.
Tovarne za svilo G. Henneberg
43 (e. in kr. dvorni zalagatelj) v Curlhn. 17-9 1
Umrli so:
25. junija. Andrej Praprotnik, šolski ravnatelj v pok., 67 let, Vodnikove ulice 2, myelitis chronica.
Tujci.
24. junija.
Pri Slonu: Ulrich, Spur iz Gradca. — Jebinger, Sil-berer, Majo, Keminik z Dunaja. — Weber iz Bensen-a. — Silberer iz Budimpešte. — Štefan iz Zagreba. — Lopan iz Gravoze. — Grumbach iz Lipsije. — Wortman z Reke. — Miklios iz Gorice. —■ Grum iz Podkloštra.
Pri Maliču: Prenner, Piesen, Freudenthal, Hoek, Rankl, Stranskj, Maikus, Kawer, Neubauer, Piesen, Schaehte z Dunaja. — Sikoklitsch, pl. Ptlugl. Pindeys iz Gradca. — Boek iz Krnova. — Sormann lz Postojtne. — Razlar iz Llenca. — Dampf iz Budejevic. — Berg iz Mokronoga.
Pri bavarskem dvoru : Vidmar iz Mengša. — Zremšek iz Kamnika.
Pri Jtiinem kolodvoru: Blanseh iz Št. Ruperta.
Vremensko sporočilo.
Stanje
opazovanja
zrakomera t mm
toplomeri po Celziju
25
7. u. zjut. 2 a. pop. ,8 a. zvee.
"73W 73.5 4 737.0
160 19-9 17-0
Veter
si. svzh. si. vzh. si. zapad
Vreme
del del. oblač oblačno
2
o a •g« K
a "
m a
62 dež
Srednja temperatura 17-6 , za 1-2° nad normalom.
Eksekutivne dražbe.
Jak. Wabniga iz Ljubljane (Tržaška cesta št. 28) pohištvo (2(1 gld. 50 kr.) dne 1. julija in 15. julija v Ljubljani.
H. We n c 1 a, trgovca v Ljubljani, prod&jalnične premičnine (262 gld. 90 kr.) dne 1. julija in 15. julija v Ljub-ljani (Mestni trg. št. 23).
Iv. B a j u k a iz Božjakovega (terjatev 200 gld.) posestvo (4867 gld.) dne 10. jul. in 20. avgusta v Metliki.
Bare Črnič iz Krasinca (terjatev 105 gld.) posestvo (1714 gld.) dne 3. julija in 3. avgusta v Metliki.
Jan. Kralja iz Kapljišč (terjatev 300 gld.) posestvo (2428 gld.) dne 5. julija in 8. avgUBta v Metliki.
Mihaela Roka iz Martinjaka (terjatev 79 gld. 13 kr.) posestvo (3860 gld.) dne 4. julija in 5. avgusta v Cerknici.
Jan. Praznika z RaSice nepremičnine (1U00 gld.) dni 5. julija in 9. avgusta (ponovitev) v Vel. Lašičah.
Ane N e m a n i č iz Božjakovega (terjatev 370 gld. 79 kr.) posestvo (4635 gld.) dne 6. julija in 6. avgusta v Metliki.
Obrtnemu pomožnemu odseku
došla so vsled razposlanega poziva za p o potresa oškodovane obrtnike nastopna darila :
Nj. Vzvišenost knez in škof
Jakob.........gld. 50-—
G. Andr. Kalan.......gld. 25 —
G. Turk, posestnik in fijaker . . . gld. 4'— Za neki inserat nabrana, a ne porabljena svota........gld. 340
G. Ivan Kregar nabral .... gld. 92'15 katere so darovali: Tomšič Iv., vrtnar gld. 1-—, Srpek na Dunaju gld. 25 —. Briks in Anders na Dunaju gld. 2-—, Pabstman v Beljaku gld. 2-50. Rudinger v Augsburgu 50 mark = gld. 29-65, Schubert v Turnavu gld. 2'—, obrtno društvo v Budjejevicah gld. 25-—, Souval na Dunaju gld. 5-— Jos. R e b e k nabral ....
G.
katero so darovali: Schmuckler v Lignici gld. 5'—, gspdč. Ant. Re-bek na Dunaju gld. 6—. Po g. Pr. B r e s k v a r j u . . . . katere so darovali: Berens iz Hamburga gld. 10-—, brata Sedmak v Gradcu gld. 2-—, Wosetzky v Gradcu gld. 2.
G. Pr. P a u e r i u je poslala tvrdka
Schillinger iz Oseka.....
G. Ai. Zormanu poslali sta tvrdki Pfieter iz Lindave 10 gld. in Ke-meny in sinovi v Eaposvaru 20 gld.
vkup..........
G. Pr. Ban je nabral.....
in sicer so darovali: Zeschko A. v Ljubljani gld. 25-—, g. Sch. v Lj. gld. 5"—, Pollak in sinovi na Dunaju gld. 20-—, Ulrich Avgust na Dunaju gld. 3-—, brata Konigstein na Dunaju gld. 5-—, Fuchs Ign. na Dunaju gld. 20 —, J. Kopač v Gorici gld. 51—, Berthold v Berolinu 20 mark = gld. ll-90, Reininghaus v Gradcu 50 gld., Rudhart v Offen-bachu 20 mark = 11-82, Carmine na Dunaju gld. 25*—, Laessig na Dunaju gld. 20-—, Svoboda v Bru-neku gld. 2'—, Rhode v Budimpešti gld. 5 —, Schubert Gust. na Dunaju gld. 5-—
gld. 11 — gld. 14 —
gld. 10 —
gld. 30 — gld. 213-78
Vkup . . . gld. 453-27 Izkazana svota vložena je v kranjsko hranilnico, knj. št. 231980, ter se bode prilično, najbolje v jeseni, ko se bode najbolj čutilo pomanj« kanje dela, izročila svojemu namenu.
408 1-1
Odbor »Slovenske Matice" naznanja vsem društve-nikom prežalostuo vest, da je blagorodni gospod
Andrej Praprotnik
mnogoletni zaslužni odbornik »Slovenske Matice1' itd.
po dolgotrajni, zelo mučni bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, v 68. letu svoje dobe danes zjutraj ob pol sedmih mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb pokojnikov, katerega naj se blagovole Matični udje udeležiti v kar največjem številu, bode v četrtek, 27. dne t. m., ob štirih popoldne iz hiše v Vodnikovih ulicah št. 2.
Zaslužnemu možu dostojen spomin! V Ljubljani, dne 25. junija 1895.
Št. 5765.
Razpis.
404 3-1
Deželni odbor kranjski razpisuje za novo deželno bolniinioo v Ljubljani:
a) službo mašinista
% letno plačo 720 gld.,
b) službo kurjača
x letno plačo 480 gld.
Z obema službama je združeno še: prosto stanovanje, prosta kurjava in prosta svečava. Obe službi se oddasti začasno; v dotičnih prošnjah pa, ki se morajo predložiti
do lO. julija 1895. leta
deželnemu odboru, mora prosilec izkazati starost, šolsko omiko, znanja obeh deželnih jezikov, vsposobljenost za strežbo parnih kotlov in mašin ter dosedanje službovanje. Priložiti se mora tudi spričevalo v lepem vedenji.
Razun tega morajo prosilci za službo maiinista dokazati, da so praktično izvežbani v oskrbovanju električnih svetilnih naprav iu parnih perilnic.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 14. junija 1895.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
WIeu,
I. Bezlrk,

železničnih prog
na slovenskem ozemlji:
LJublJana-DunaJ; L]ubl]ana-Trst; Sv. Petar-Reka; Nabrežlna-Gorica; Zidan most-Zagreb ; Celje-Velenje;
Spielfe Id-Radgona-Ljutomer. Ljubljana-Trblž-Dunaj; Ljubljana-Novo mesto-Straža ; Ljubljana-Kofievje; Ljubljana-Kamnik
dobiva se
komad po 10 kr.
v Katol. Bukvami in Katol. Tiskarni ter pri H. Ničmanu.
Eilijala v Ljubljani
zagrebškega podjetništva
Pilar, Mally in Bauda,
arhitekt, inženirji in stavbinski mojstri
Tehniški biro: Traberjeve ulloe štev. 1, poleg »v. Jakoba mostu.
Poslovni čas za ustne dogovore od 2—3. ure pop.
Prevzemanje in izvršitev vsakovrstnih projektov, načrtov, proračunov.
Izvrševanje prezidavanj, novih stavb in sploh vseh stavbinskih del. 356 14
Po zdatno znižanih cenah razprodalo se bode
kuhinjsko orodje, okoyi, obrtniško orodje, krtače, železne peči itd. itd. Pn «—
111». AclfttSdlill-U v Ljubljani, Gledališke ulice 8.
Konjski cvet
(pomnoženi restitucijski tok)
steklenica 1 gld., 5 steklenio 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta
cvet, mnogo let po iz-
&
kušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitueijo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu.
Stena Milna Staja za živino,
za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d.
Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe-liom večinoma po hlevih, ako žlvlnče ne more jesti; zbolj-šuje mleko.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto
lekarnar 113 19 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko.
Večje podjetje v Slavoniji išče pod ugodnimi pogoji
restavraterja,
ki bi imel oskrbovati tudi prodajo mesa. Dotičuik mora biti izvežban v mesarskem obrtu in položiti varščino 1500 gld.
Več pove iz prijaznosti tukajšna trgovska tvrdka Iv. C. Roger, katerej je tudi doposlati dotične ponudbe.	409 3—1
Sprejme se
potovalni uradnik
proti dobri stalni plači in proviziji.
Prosilci - strokovnjaki naj vložijo osebno pismene ponudbe z referencami do 30. junija pri	392 3-3
generalnem zastopu v Ljubljani
c. kr. priv. zavarovalne družbe za življenje „Avstr. Plionix-a".
\^tffiazlične rastlina, Korenine, | M 66 31 luBje in semena Rupuj*
h

uur
r&a.
CesarsMMeii cerMavl« srečke no1 sli.
| Zadnji mesec.
i5 15 8 Qiavni dobitek,
30.000
vrednosti.
«4t	priporoča - C3-	v Ljubljani.
I
I I
►I?
Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice- vdove
liadvojvodinje Štefanije.
Kapljice za zobe
odlikovane
lekarne Piccoli ,pri angelju'
v Ljubljani, Dunajska cesta.
SOJT Kapljice kanjene na pavolo in dejane v votel zob takoj olajšajo bolečine.	588 50-33
Stekleničica SO kr*.
Dunajska borza.
Dn6 26. junija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj,
80 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 15			kr.
101		25	n
122		95	n
101		35	
123		50	
99		50	„
1081		—	
408		25	
121		15	
59		30	
11		85	
9		61	n
46		—	
0	n	67	n
Dni 25. junija.
4% državne sreCke 1. 1854, 250 gld. . .	151 gld. 25 kr.
državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	162 „ 50 „
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99
Tišine srečke 4%, 100 gld.......1.47
Dunavske vravnavne srečke 6% ....	131
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	109
Posojilo goriškega mesta.......111
4% kranjsko deželno posojilo.....99
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4%	99
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	224
„ „ južne železnice 3 "i, .	172
„ „ južne železnice b% .	132
„ , dolenjskih železnic 4%	99
40
25 25 90
25
Kreditne srečke, 100 gld........199	gld. 26	kr.
4°/o srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	50	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld........71	„	50	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......73	„	—	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......54	„	25	„
Ljubljanske srečke.........23	„	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	175	„	20	„
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3730	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	569	„	—	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	109	„	76	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	79	„	—	„
Montanska družba avstr. plan.....97	„	90	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	169	„	60	„
Papirnih rubljev 100 ................130	,	12	„
			
* BJT Nakup ln prodaja ~fLXZ 1 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. f Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju 1 najmanjšega dobitka. | Ktlantna izvršitev naročil na borzi.	Menjarnična delniška družba „11 E R C U B" Mfollziile it. 10 Dunaj, liriahilferstraise 74 B.		&K" Pojasnila "SR v vseh gospodarskih in llnanfnfh stvareh, 1 potein o kursnih vrednostih vseh ipakulaoijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega 1 obrestovanja pri popoini varnosti i Sf naloženih glavnic, f
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.	Odgovorni vrednik: Andrej Kalan.		Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.