PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. oostale 1 gruppo
Cena 150 lir
Lelo XXXU. Št. 40 (9345)
TRST, torek, 17. februarja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjem Evropi.
VČERAJ PO VEČ KOI 30 LETIH PRED IRŽASK1M POROTNIM SODIŠČEM... V ODSOTNOSTI ORTOZENCEV
ZAČETEK PROCESA 0 NACISTIČNIH ZLOČINIH V ZLOGLASNEM TABORIŠČU SMRTI V RIŽARNI
Prvi uspeh: sodni zbor sprejel prijavo vseh prizadetih strank - Zagovorniki zasebnih strank so se združili v kolegij, da podčrtajo idealno enotnost antifašističnih sil v odporništvu - Veliko število prisotnih časnikarjev in televizije dokazuje vsedržavni in evropski odmev procesa
Za tržaške, predvsem pa za slovenske demokrate in antifašiste je bil včerajšnji zgodovinski dan: več kot trideset let po koncu vojne in skoraj 33 let po zlomu fašizma se je pred tržaškim porotnim sodiščem končno začel proces zaradi zločinov v Rižarni, katere krematorijska peč je po previdnih ocenah pogoltnila od 4.000 do 5.000 življenj. Na zatožni klopi dve senci: Avgusta Die-tricha Allersa, poveljnika zločinske tolpe Einsatzkommando Reinhard ter Josepha Oberhauserja, poveljnika prvega oddelka «R/I» omenjene tolpe In taborišča v Rižarni ne bo v Trst. Prvi, ker je, vsaj uradno, umrl lani v Hamburgu tik pred zaključkom sodne preiskave, drugi pa, ker zanj italijanska sodna oblast ni zahtevala ekstradicije in bi ga nemške sodne oblasti tudi sicer ne bi izročile, saj je proti njemu v teku sodni postopek.
Za njima, pa čeprav neuradno, je na zatožni klopi ves nacistični uničevalni sistem in ves kolaboracioni-stični Trst, tisti del mesta, ki se je za gmotno korist hlapčevsko podredil najprej fašizmu, nato nacističnemu okupatorju in končno takoj po osvoboditvi preskočil plot ter se tesno povezal z zavezniško vojaško upravo. Trst, ki ga danes ni bilo videti v mrki sodni dvorani porotnega sodišča, kot tudi ni bilo videti njegovih mladih, bednih epigonov, ki so se tolikokrat «proslavili» z bombnimi in nasilnimi izpadi. V prostoru za občinstvo se je kar trlo demokratov, starejših, tistih, ki- so strahoto Rižarne in nacističnega divjanja doživljali osebno, predvsem pa mladih, fantov 'in deklet, ki so se rodili deset, dvanajst let po koncu vojne in ki so prišli v sodno dvorano, da bi neposredno iz ust prič spoznali sramotno resnico, da bi se res lahko uresničila želja tistih, ki so pred enim mesecem na pogrebu žrtev v Rižarni poudarili: «Zgodilo se je, a ne sme se več ponoviti.»
Kot rečeno sta nacistični sistem uničevanja in kolaboracionistični Trst na zatožni klopi le neuradno tako zaradi pomanjkljivosti obtožnice preiskovalnega sodnika Serba, na' katero je opozoril v soboto odvetniški kolegij, ki zastopa prizadete stranke, kot zaradi dejstva, da je še v teku dodatna preiskava o vlogi in o odgovornosti petih ukrajinskih kolaboracionistov. Že samo dejstvo pa, da je danes porotno sodišče sprejelo, sicer s pridržkom, prijavo nekaterih svojcev žrtev združenja ANPI in Zveze židovskih skup-nosti, ki jih obtožnica ne omenja iz-recno, kot prizadetih strank pa je d°kaz, da lahko pride med obravnavo do nepričakovanih razpletov in da v kletki za jetnike ne bosta «sedeli» le senci, pač pa ljudje. Ta ^ is je razširjen tudi v odvetniškem kolegiju zlasti ob upoštevanju dej-S-'va, da se nista ne javni tožilec Claudio Coassin ne branilec odv. rancesco Filograna uprla prijavi Predetih strank in tudi ne njiho-.m Uvodnim zahtevam, po zasliša-Ju dodatnih prič (tudi to je sodni or sorejel s pridržkom).
Pil^13 k*‘a že deset čez, ko je sto-a v sodno dvorano zapisničarka,
- r°® katere se je takoj zbrala gru-0dvetnikov, ki so se prijavili kot n . Pniki zasebnih strank in potreb-bil	skoraj še ena ura, da je
šel° t0 opravljeno ter da je pri-» ,v dvorano sodni zbor, ki mu dseduje dr. Domenico Maltese, Prisednega sodnika pa je dr. 2 . ^ato Vincenzo. Obravnava se je r ,ela s Prisego porotnikov (Adolfo Dar’- ^r'3 Colja, Loredana Nicolini, Alio-0 ^oroarato, Olimpia Giovannini, Zotella ter namestnika Maria
(Nadaljevanje na 8. strani)
dr.
Fra
Sodni zbor, ki bo sodil nacističnim krvnikom iz Rižarne.
SKLEP FINANČNIH MINISTROV «DEVETERICE» V BRUSLJU
MILIJARDA DOLARJEV POSOJILA EES ZA REŠEVANJE ITALIJANSKE VALUTE
Se vedno ostre polemike v KD: Piecoli podprl Forlanija in poziva k frontalnemu spopadu z Morom in Zaccagninijem - «Voce repubblicana» napada PSI
RIM, 16. — Čeprav se še niso polegle polemike po oblikovanju enobarvne vlade, za katero bodo jutri prisegli podtajniki, prihaja morda najvažnejša vest iz Bruslja, kjer so finančni ministri «deveterice» sprejeli sklep, da se Italiji podeli posojilo v višini ene milijarde ameriških dolarjev. Ta denar, za katerega se je zavzemal italijanski zakladni minister Colombo, naj bi služil za obnovitev denarnih rezerv državne banke, istočasno pa tudi za možne posege v podporo lire v trenutku (zaenkrat se še ne ve kdaj), ko bo vlada odredila ponovno odprtje denarnega tržišča. Lira je medtem spet zdrsnila in je njeno razvrednotenje doseglo 12 od sto
Glede samega posojila se zdi, da bodo do 15. marca skušali zbrati denar, za katerega bo nudil kritje konzorcij bank; Tečaj bo, kljub drugačni težnji, stalen.
Osrednji politični dogodek v Italiji ostajajo predkongresne polemike v KD. V ospredju zanimanja je sobotni govor obrambnega ministra Forlanija, ki se je v imenu nekakšnega «neodegasperizma» kandidiral na mesto tajnika KD. Po posegih njegovih nasprotnikov (morotej-cev Rossija in Elie) in predstavnikov «baze» (Granelli in Galloni) ter ostremu napadu člana vodstva KPI Napolitana, so se tokrat oglasili tudi Forlanijevi prijatelji. Za PSDI Panassi in Cariglia, za PLI Bignardi, ki so se takoj odzvali na Forlanije-
Svet in predwsem mladina naj zve vso resnico o strahotah Rižarne
•	• r	J y ' ■■ %
Žive priče preslanega gorja: Ne iščemo maščevanja, iščemo vsaj moralno obsodbo zločincev za zlo, ki so ga naredili...
Mrka in temna dvorana tržaškega porotnega sodišča je- včeraj zjutraj zaživela v slepeči luči žarometov: postavili so jih snemalci italijanske, ljubljanske in koprske televizije, da bi posneli na trak zgodovinski dogodek: proces proti krvnikom tržaške Rižarne. Ura ni še odbila devet. Burja zavija okrog vogalov nizke stavbe, kjer se bo v kratkem začela sodna obravnava. Nikjer še nikogar: samo v dvorani televizijski snemalci preizkušajo luči in merijo, če bo zadosti svetlobe, v odvetniški sobi pa priletna ženica. Osemdeset let ji je že, a je kljub temu prišla na sodišče poldrugo uro pred začetkom razprave, da le ne bi zamudila s pričevanjem.
Ka:' kmalu dvorišče zaživi: prihajajo priče, prihaja občinstvo, prihajajo časnikarji vseh največ jih listov kot, dokaz o odzivu, ki ga proces ima v vsej italijanski, slovenski in celo evropski javnosti.
Med ljudmi.. ki čakajo pred vhodom, da bi lahko prisostvovali o-bravnavi, je veliko mladih obrazov, predvsem naših dijakov iz zadnjih razredov višjih, srednjih šol. Stiskajo se v kot in dvigajo ovratnike, da bi se vsaj malo zavarovali pred mrzlim pišem, ki te napada od vseh strani. Lica in nosovi so rdeči od mraza, a v očeh razbereš svečanost zavest, da so vendarle priča nečemu pomembnemu, da bodo iz živega glasu tistih, ki so doživljali tragedijo druge svetovne vojne, tragedijo fašizma in nacizma, vendarle zvedeli za sramotno resnico o kolabora-cionističnem Trstu in o edinem uničevalnem taborišpu v Italiji.
Vrnem se v sodno dvorano, prej
mrzlo in tiho, ki je sedaj zaživela ob zvoku stoterih glasov; odvetniki se pozdravljajo in oblikujejo načrte za skorajšnji nastop, časnikarji že letajo za pričami, da bi od njih zvedeli za podrobnost, s katero bi obogatili svoja poročila. Življenje utripa v hitrem tempu sodobnega časa, ko nekaj minut pred enajsto' odjekne v. dporani .mogočni in. svečani klic: «Vstanite, šodpi ‘zbor vstopa». Prvi predsednik dr. Maltese, za njim pri-sedni sodnik in nato porotniki, drug za drugim tiho in plašno, kot da bi jih bilo sram odgovorne naloge h kateri so poklicani. Neslišno preberejo prisego, ženske še tiše od moških.
Kljub brnenju televizijskih kamer, živ-žavu, bliskavici fotografov in, kar najbolj prizadene, prazni kletki za obtožence, je vzdušje v dvorani skoraj slavnostno, ko predsednik povzame besedo,. da oriše nastanek procesa in zasnovo obtožnice. Uvodne formalnosti niso dolge: malo pred poldne je sodni zbor že v posvetovalnici, da sklepa o prijavi zasebnih strank. Bo sprejel vse, ali pa bo iz seznama črtal tiste, ki zastopajo «krive» žrtve? Pričakovanje je precejšnje, saj je od tega sklepa nekje odvisen potek procesa. Odvetniki, ki zastopajo žrtve, so vsekakor optimisti, saj sta njihove zahteve podprla tako branilec kot javni tožilec.
Prisotni se v gručah pomenkujejo, da bi bilo čakanje krajše, kar med pomenkujoče šine Albin Bubnič: «Je prišla, je prišla, kuharica iz Rižarne,» in s prstom kaže na priletno, blago ženico, ki so jo nacisti zajeli na Sušaku in jo nato odgnali
v Rižarno, da je bila za. kuharico jetnikom. Njena trdnost, njena žila-vost in delovna sposobnost sta ji rešili življenje, kot sta rešili življenje Giovanniju Heimiju Wachsber-gerju, ki je bil za krojača. «Rabili so me — pravi — zato me niso odgnali v Nemčijo kot mojo mamo, ki se ni več vrnila.» Kuharica Biserka Hajon mu pritrjuje. Kakšni so njeni občutki od procesu? «To je velik dan — pravi s solzami v očeh — saj so končno krvniki na zatožni klopi. Napišite, povejte vsem, kaj so naredili, zlasti mladini, da ne bo šlo v pozabo. Pozabiti in oprostiti ne smemo.» «In da bodo kaznovani, vsaj moralno, za zlo, ki so ga naredili.» pripomni krojač Wachsberger.
Josip Šlosar, partizan, ki so ga Nemci ujeli in odgnali v Nemčijo in ki mu je krematorijska peč v Rižarni pogoltnila svojce, malce zmeden, oslepljen od močne luči, žarometov, se prestopa pred mizo, kjer bo moral kmalu pričati o svojem trpljenju. Vaši vtisi? «Zahvaljujem se vsem — pravi — za odziv, ki ga je imel proces. Upam, da bo tokrat resnica res prišla na dan.»
«Ste zapisnikar,» me ustavi moški srednjih let. Ne časnikar. 'Paolu Se-reniju-je Rižarna vzela mater, ki so jo nacisti pobili, ker je ob izpustitvi na svobodo zahtevala, da ji vrnejo 30.000' lir, katere so ji zaplenili ob aretaciji, pa tudi na lastni koži je okusil vso grozoto koncentracijskih taborišč. «Proces proti morilcem iz Rižarne — poudarja mirno, a odločno in zavzeto — se je končno začel, dodal pa bi rad, da so bili vsi tamkajšnji umori, vsi brez izjeme zločini proti človeštvu. Rad bi pa še poudaril, da je to vendarle proces proti dvema od 250.000 pripadnikov Einsatzgommandov, ki so pomorili 16 milijonov ljudi v vsej Evropi in ki so uresničevali načrte nacističnih veljakov, o genocidu in smrti.»
Ura je skoraj 14. a sodnikov še ni iz posvetovalnice. Pričakovanje se stopnjuje. Končno se sliši zvonec, vsak pohiti na svoje mesto in kmalu nato se sodni zbor vrne v dvorano. «Sodišče je sklenilo, da sprejme...» pravi dr. Maltese. Večina se oddahne in se z nasmeškom spogleda. Prvi uspeh: prijava zasebnih strank je bila sprejeta in proces se nadaljuje.
VOJMIR TAVČAR
v soboto bilo izredno zasedanje sveta revolucije, ki ga je sklical predsednik Costa Gomes, ki je odgovoren za portugalsko zunanjo politiko. Pred tem pa je Costa Gomes sprejel socialističnega tajnika Maria Soaresa, ki je bil doslej, po vsej verjetnosti iz volilnih razlogov, proti priznanju MPLA.
Švedska priznala vlado MPLA
STOCKHOLM, 16. — švedska vlada je sklenila, priznati Ljudsko republiko Angolo kot edino zakonito I vlado v bivši portugalski koloniji. V 1 svojem poročilu pravi glasnik švedskega zunanjega ministrstva, da je -------------„----„. „------
vlada zadevni sklep že sprejela, for- ! jugoslovanski voditelji
Odvetniški kolegij, ki zastopa prizadete stranke, in, v ozadju, občinstvo.
PRAGA, 16. — Avstrijski zvezni kancler Bruno Kreisky je dopotoval na krajši uradni obisk v Prago, kamor ga je povabil predsednik češkoslovaške vlade Lubomir Strougal. Osrednja tema pogovorov, ki se bodo zaključili jutri, bodo dvostranski odnosi ter možnost za njihov na daijnji razvoj.
LONDON, 16. — Nizozemski ministrski predsednik Joop Den Uyl se je sestal v Londonu z britanskim pre-mierom Wilsonom v okviru občasnih posvetovanj EGS.
vo vabilo in mu dali svoj «placet». Liberalni predstavnik je še dodal pripombo, naj Forlani upošteva tudi «vmesne» stranke. Oglasil se je tudi najvidnejši predstavnik dorotej-cev Flaminio Piccoli, ki je o Forlani jevem govoru dejal : «Hvaležni smo mu za to, kar je rekel, ker se istovetimo v njegovih stališčih, tudi zato, ker se je dotakni' problemov, o katerih ni dopustna površna polemika, kot se je zgodilo doslej. Gre namreč za polemike, ki so nas presenetile zaradi njihove nestrpnosti in tona, ki je zanje bil značilen.» Piecoli je torej dal svoj «glas» Forla-niju, obenem pa ošvrknil nasprotnike in prešel v frontalni napad. Da bi dorotejci jasno razumeli, na kateri strani morajo biti, je Piccoli še nadaljeval: «Forlanijeva stališča so v popolnem nasprotju s prevladujočo težnjo v KD, ki jo danes izraža poslanec Moro. Forlani se sklicuje na De Gasperijevo dediščino v KD, ki združuje demokratične sile, medtem ko gre Moro v objem zgodovinskega kompromisa.» Piccoli je svojo polemiko zaključil s prepričanjem, da bo iz marčnega kongresa izšla «še bolj strnjena KD», v kateri bodo zbrisana nepotrebna stališča, ki so samo izraz razmnoževanja vodilnih skupin in glavnih štabov posameznih struj. Ta stališča je treba «zbrisati», poudarja Piccoli, v imenu «zavezništev, ki naj poenotijo najpomembnejša stališča». Spopad na kongresu krščanskih demokratov bo, po Piccolijevem posegu sodeč, nekaj več kot zgolj vprašanje oseb. Razprava se ogreva v trenutku, ko gre za «obličje» stranke, kateri predlagajo — v imenu obnavljanja — pogled v preteklost.
če so predkongresne polemike v KD zelo ostre, ne moremo reči, da vlada premirje med ostalimi strankami, ki bodo na lak ali drugačen, način podprle Morovo vlado. Tokrat je na De Martinov uvodnik v. nede(j-'skem glasilu PSI odgovorila «Voce repubblicana» z zelo ostrim napadom. Predvsem se republikansko glasilo obeša na tisti del De Martinovega uvodnika, kjer trdi, da je Moreva vlada vendarle spremenila gospodarske smernice. «Voce repubblicana» socialističnega voditelja ironično spominja, da je sprožil krizo na politični osnovi in da se je samo proti koncu zatekel k gospodarskim vprašanjem, le da bi našel neki izhod iz slepe ulice. Glasilo PRI nato polemizira z De Martinom, češ da je «nekatere stvari pozabil», druge «pa zamolčal» in mu pri tem navaja razlike med srednjeročnim načrtom in «populističnimi gospodarskimi smernicami» cikajoč pač na sedanji vladni program.
Republikansko glasilo poudarja, da se bodo poslanci PRI vzdržali glasovanja o vladi iz nasprotnih vzgibov kot PSI. Glede gospodarskih smernic pa poudarja, da so v svojem dnevniku komunisti dali ocene, ki so bližje republikanskim kot pa socialističnim.
Polemika se nato nadaljuje z vprašanjem: «Kaj pravzaprav hoče PSI ?»
Na to odgovarja uvodničar repubb kanskega Usta, da vodijo taka sta lišča skozi kongres socialistične stranke k «obnavljanju stare parazitske socialistično-katoliške politike», ki je kriva za «napake zadnjih desetih let» leve sredine. Osnovno vprašanje današnjega dne, vztraja glasilo PRI, je odnos do komunistov in oblikovanje vlade, ki naj bo sposobna obvladati gospodarsko krizo. Tega sicer «Voce repubblicana» ne pove, vendar je moč razumeti, da se PRI ne zdi. da je to primer sedanje Morave vlade. Lahko res zapišemo, da plava Morova ladjica v razburkanih vodah, ko še sploh ni prejela zaupnice in torej ni začela resno vladati.
tisoč milijard lir iz Italije v Švico. V javnost pride seveda le neznaten del takih primerov.
Tokrat so zadevo odkrili zaradi naključne preiskave v torbici dekleta, ki biva v Comu, a je zaposlena v Švici, in pri kateri so našli dve za-lepki. Ena je bila naslovljena na rimsko družbo Genghini in je vsebovala, kot trdi Roberto Di Liberato, funkcionar omenjene družbe, dokumente, ki pričajo v posojilu nekega švicarskega podjetja italijanski družbi, ki je povezana z Genghini-jem. V torbici so baje našli tudi drugo zalepko, katere vsebina pa je skrivnostna.
V intervjuju, ki ga je Roberto Di Liberato dal nekemu rimskemu dnevniku, pravi slednji, da gre za popolnoma zakonito operacijo in da ne
Okrepljeno nadzorstvo zaka-> s° pjsma p0^ dek’e-
• i	■	■	tu namesto da bi ju poslali po posti.
73 RPAnrPČitPV ilVAia	Morda zato. je dejal funkcionar, ker
La ^irpiriucv l/,VlUtt	Švicarji ne zaupajo italijanski pošti.
kapitalov v Svico?
RIM, 16. — Nekaj dni preden je zadeva desetih milijard, ki so jih odpeljali v Liechtenstein preko Švice razburila italijansko javnost, so finančni stražniki na mejnem prehodu Ponte Chiasso baje odkrili podobno operacijo, s katero je nekdo skušal izvoziti v Švico drugih 10 milijard lir. Nič čudnega, saj računajo, da i je večje število maroških vojakov na gre letno skozi švicarsko-italijanski, poti k Amgali, ki leži kakih 300 km prehod Ponte Chiasso približno 20 od alžirske meje.
iiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiitiiiiMiiiiriiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHUi
ŠE EN PRIMER ZANIKANJA OSNOVNIH PRAVIC SLOVENCEV
RABAT, 16. — Maroški minister za informacije jc potrdil izjave kralja Hasana, ki je dejal, da so alžirske čete zadale v soboto maroškim oboroženim silam pri Amgali hud poraz. Po izjavah maroškega glasnika so se Alžirci v spopadu poslužili reaktivnih letal MIG, težke artilerije in oklopmh vozil Trenutno
V UKVAH PREPOVEDAN POPOLDANSKI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA
Pristanek trbiškega didaktičnega ravnateljstva je preklicalo videmsko skrbništvo - Nezaslišane grožnje s karabinjerji - Prizadetih 21 otrok
TRBIŽ, 16. — Spet nov poskus zatiranja slovenskega jezika in pouka. Zgodilo se je v Ukvah, kjer je — po prvih vesteh — videmsko šolsko skrbništvo prepovedalo popoldanski tečaj slovenskega jezika, ki ga je obiskovalo 21 otrok. Tečaj, ki ga je organiziral ukovski župnik Marij Gorjup, je bil v šolskih prostorih, ustrezni pristanek pa je izreklo pristojno didaktično ravnateljstvo, vendar je videmsko šolsko skrbništvo tečaj v šolskih prostorih prepoveda-
lo.	Vest o nezaslišanem dogodku se je v nekaj urah raznesla po vasi in vzbudila splošno ogorčenje, predvsem med starši prizadetih otrok. Zvečer so nam iz Ukev poslali župnikov poziv, naslovljen zavodskim
slovenskih šolnikov vsej slovenski jav-
kom, sindikatu in preko tiska nosti.
Izjava se glasi:
«Ukovska župnija je organizirala tečaj slovenskega jezika. Ker župnija nima primernega prostora, je župnik 2. januarja poslal pismeno prošnjo didaktičnemu ravnateljstvu v Trbižu, da bi tečaj slovenskega jezika lahko potekal v šolskih prostorih. Iz Trbiža so dali pismeno dovoljenje v pričakovanju potrdila iz Vidma. Res se je pouk začel 2. februarja ob 14.30. Prisotnih je bilo 21 učencev osnovnih in srednjih šol. Tečaj je vodil prof. Salvatore Venosi, ki poučuje na srednji šoli v Na-
____________ brežini pri Trstu. Danes (ponede-
svetom slovenskih šol na Tržaškem j Flek, 16. februarja) ob 14.50 je vsto-in Goriškem, vsem slovenskim dija- P**a v razred učiteljica Brociaroli in
j v imenu šolskega skrbnika iz Vidma
uiiiiiiimiiiiiniiiuiiiiiiMiiiiiiiiHiitfiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiinnuiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimTiiiiiiitmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiQ ; prepovedala nadaljevanje tečaja slo-
ZAČETEK OBISKA PREDSEDNIKA JUGOSLOVANSKE VLADE V PARIZU	p™™^
povedali, da je učiteljica, ki je govorila v imenu videmskega šolskega skrbnika poudarila, da bodo v nasprotnem primeru posegli karabinjerji. Prizadetim otrokom sta župnik in prof. Venosi zagotovila, da se bo tečaj nadaljeval, pa čeprav v zasebnih prostorih. Vsekakor pa je nezaslišano, da se je kaj takega lahko spet zgodilo. Pred časom so namreč iste videmske šolske oblasti prepovedale podoben tečaj slovenskega jezika v Bardu. Vprašati se moramo, kaj šolske oblasti tako bode, da se slovenski otroci, ki bi sicer imeh pravico do povsem slovenske šole, vsaj v popoldanskih urah uče materinščine, pesmi in kulture v šolskih prostorih. Kje so tu vsa zagotovila, ki so jih dali v deželnem svetu s tem v zvezi, da o dolečilih sporazuma iz Osima sploh ne govorimo. Očitno šolske oblasti v Vidmu in tisti, ki jih navdihujejo, dobro vedo, da bo slovenska javnost odločno in ostro reagirala na ponovno žalitev. Prav zato pa je tudi to dejanje v kričečem nasprotju s tolikanj proglašenimi načeli o mirnem sožitju in medsebojnem spoštovanju med sosednimi narodi.
Prepričani smo, da bodo slovenska .javnost, predvsem pa slovenski dijaki in šolniki, pa tudi demokratične sile večinskega naroda, ožigosali ponovno odrekanje ene najosnovnejših pravic Slovencev v Italiji in poudarili zahtevo, da se s takim početjem enkrat za vselej preneha.
Sodelovanje med Jugoslavijo in Francijo osrednja tema pogovorov Bijedic-Chirac
PARIZ, 16. — Predsednik francoske vlade Jacques Chirac in predsednik jugoslovanskega zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, ki je danes prispel na tridnevni uradni in prijateljski obisk v Francijo, sta pozno popoldne v palači «Matignon» začela politične pogovore o jugoslo-vansko-francoskem sodelovanju in aktualnih vprašanjih iz mednarodnega življenja.
Pariški dnevnik «Monde» bo v številki z jutrišnjim datumom objavil ekskluzivni intervju s predsednikom ZIS Džemalom Bijedičem. Jugoslovanski premier je odgovoril na več zanimivih vprašanj zunanjepolitičnega urednika «Monda» Bernarda Fe-rona. V zvezi s sedanjimi razmerami v svetu je Bijedič med drugim dejal, da so zanje v bistvu še vedno značilni nasprotujoči si procesi. «Po eni strani obstaja izražena želja in pripravljenost za krepitev politike popuščanja in pogajanj, to je politike detanta, medtem ko je na drugi strani hkrati mogoče videti primere uporabe politike sile, pritiskov in vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, nadaljuje pa se tudi oboroževalna tekma.»
Eno izmed vprašanj francoskega časnikarja se je glasilo: «Odgovorni so večkrat
maino diplomatsko priznanje pa bo-1 poudarili, da se bo Jugoslavija od do sporočili vladi v Luandi še ta ■ ločno uprla vsakemu ogrožanju in teden.	j grožnjam njeni neodvisnosti. Ali nam
Tudi v Lizboni predvidevajo, da bo , lahko poveste kaj bolj podrobnega o portugalska vlada v bližnji bodoč-: tem?». Bijedič je odgovoril: nosti priznala vlado MPLA v Ango- j «Če se za trenutek ozremo v zgo-li. S tem v zvezi ugotavljajo, da je dovino jugoslovanskih narodov, ne
samo najnovejšo, ampak tudi tisto prej, bomo lahko opazili, da jo v največjem delu izpolnjuje boj za neodvisnost. Najboljši primer za to sta narodnoosvobodilni boj in ljudska revolucija, med katero je bila osvobojena in na novih federativnih temeljih ustvarjena skupnost enakopravnih jugoslovanskih narodov in narodnosti. To omenjam kot važno podlago samozaupanja in zaupanja v prihodnost. V zvezi z obrambo neodvisnosti — s tem pa je razumeti tudi obrambo obstoječega samoupravnega socialističnega sistema in mednarodne pozicije Jugoslavije — je največja stopnja enotnosti vseh Jugoslovanov. Ta dejavnik vsebuje tudi naš sistem splošnega ljudskega odpora. In 'tončno, ta odločenost ima tudi svoje neobhodne materialne predpostavke, saj je naša obrambna moč večja kot kdajkoli. Kar zadeva nas, z optimizmom gledamo na prihodnost, ne glede na razne špekulacije in motive, zaradi katerih jih izvajajo. Trdno smo odločeni, da se energično upremo vsakemu morebitnemu poskusu napada na našo neodvisnost, to pa samo po sebi jemlje pogum tistim krogom, katerih ambicije bi lahko segale v naše najvišje nacionalne interese.»
Na vprašanje «nedavno so bila v Jugoslaviji neka sojenja, nekateri sodni procesi pa so napovedani?» je predsednik jugoslovanske zvezne vlade odgovoril: «Če mislite na tista, sicer skrajno ledka sojenja, ki jim tisk v mnogih državah pripi-
suje' včasih začudujoč pomen, potem bi lahko potrdil, da sleherni poskus spodkopavanja našega obstoječega samoupravnega socialističnega sistema ali neodvisne, neuvrščene mednarodne pozicije naravno povzroča odločno reagiranje naše družbe v skladu s pozitivnimi zakonskimi predpisi. To se v enaki meri nanaša na vse storilce takšnih dejanj, ne glede kako in s čim pojasnjujejo svoje ali tuje ambicije, da bi naš sistem in nadaljnji razvoj ogrozili ali spremenili.»
Džemal Bijedič je v intervjuju pariškemu «Mondu» govoril tudi o Evropi po konferenci v Helsinkih in o jugoslovansko francoskih odnosih.	—
ZKJ obravnavala stike s strankam! v tujini
BEOGRAD, 16. — Komisija za mednarodne odnose pri izvršnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije je na današnji seji pod vodstvom Do-brivoja Vidiča obravnavala stike Zveze komunistov Jugoslavije z drugimi političnimi strankami v tujini, o čemer bo v kratkem razpravljalo tudi partijsko predsedstvo. Posebno pozornost so danes namenili nedavnemu kongresu francoske komunistične partije. O tem je govoril tajnik v izvršnem komiteju Aleksander Gr-ličkov, ki je vodil jugoslovansko partijsko delegacijo na zborovanju francoskih komunistov v Saint Ouenu.
OSLO, 16. — Turški zunanji minister Caglayangil je v Norveški, kjer bo s tamkajšnjim zunanjim mi-nistrim Frydenlundom razpravljal o grško turških odnosih, o položaju na Cipru, o sodelovanju v okviru NATO ter o bljižnjevzhodnem položaju. Šef turške diplomacije se bo sestal tudi s predsednikom vlade Nordlijem in s finančnim ministrom Kleppejem.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
KRIZA TRŽAŠKE OBČINSKE UPRAVE NA POTI K REŠITVI
POJUTRIŠNJEM IZVOLITEV NOVEGA OBČINSKEGA ODBORA
Na sinočnjem srečanju predstavnikov strank ustavnega loka za* beležili soglasje ob nekaterih važnih programskih točkah
Pojutrišnjem se bo sestal občinski svet, da bi po več kot trimesečni krizi končno izvolili novi občinski odbor. Spaccini je namreč zaključil poizvedovalni mandat, ki ga je prejel 20. januarja ob ponovni izvolitvi za župana. Zaključni akt njegovega «programskega soočenja» je bil včeraj zvečer v občinski palači, kjer so se sestali predstavniki svetovalskih skupin vseh strank ustavnega loka, in sicer KPI, PSI, KD, PSDI, PRI in PLI, medtem ko je bil odsoten zastopnik Slovenske skupnosti. Na osnovi programskega dokumenta, ki ga je pripravil župan, so na včerajšnji seji zabeležili vrsto «konvergenc», ki bodo omogočile, da bodb v četrtek končno izvolili novi odbor. Glede posameznih točk, okrog katerih se je ustvarilo široko soglasje, za sedaj niso znane podrobnosti, saj so se vsi udeleženci včerajšnjega sestanka formalno obvezali k molku. Vsekakor bo Spaccini še enkrat predelal svoj osnutek programa, ki bo nato služil za osnovo razprave na četrtkovi seji občinskega sveta. Župan bo imel danes še zadnje srečanje tudi s predstavniki tako imenovanih «enoceličnih skupin», namreč tistih grupacij, ki jih v občinskem svetu zastopa po en sam svetovalec.
Glede oblike novega odbora je za sedaj najbolj verjetno, da bo to e-nobarvni demokrščanski odbor, ki ga bosta poleg KD podprla tudi PSDI in PRI. V občinskem svetu bi torej odbor lahko računal na podporo samo 26 svetovalcev (22 KD, 2 PRI in 2 PSDI), vendar pa bi tudi druge stranke, predvsem PSI, PLI in KPI, utegnile podpreti nekatere važne programske obveznosti odbora (saj je bil prav ta glavni cilj enomesečnih Spaccinijevih posvetovanj), tako da bi odbor kljub manjšinskemu značaju lahko upravljal občino. Odbor pa bo lahko računal tudi na dejstvo, da nobena od strank ustavnega loka noče komisarske u-prave, in da torej opozicija ne bo izkoristila vseh priložnosti, da bi povzročila novo krizo. Sicer pa se bo tudi sam novi odbor predstavil kot «začasen» v pričakovanju, da se položaj razčisti, predvsem po vsedržavnih kongresih PSI in KD, ki bosta prihodnji mesec.
• Pokrajinski odbor SUNIA je sklical tri sestanke tovarniških svetov, na katerih bodo razpravljali o ustanovitvi občinske komisije za dodelitev stanovanj, nadzorstvo in upravljanje stanarin. Sestanki bodo danes ob 14. uri na sedežu enotne sindikalne organizacije pri Domju za delavce industrijske cone. jutri ob 10. uri na sedežu UIL za delavce obmorskega področja in v četrtek ob 10. uri na sedežu CISL za delavce osrednjega področja.
• V petek, 20. t.m., bo v Ljudskem domu v Griži zborovanje, na katerem bodo govorili o okrnitvi proračuna miljske občine za leto 1975. Zborovanju bo prisostvoval tudi župan Millo.
ga združenja» pred deželnim upravnim sodiščem, kulturni ter športni dogodki. Kot posebna zanimivost oddaje bo daljši zapis o folklorni skupini «Stu ledi» v barvah. To bo istočasno tudi prvi daljši barvni posnetek snemalne skupine agencije «Alpe Adria».
• V Ul. S. Ermacora se bo drevi ob 20.30 sestala rajonska konzulta za Rojan, Greto in Barkovlje. Na dnevnem redu je razprava o gradbenih dovoljenjih in o obnovi komisij.
• Danes ob 19. uri bo v prostorih tržaškega naravoslovnega muzeja v Ul. Ciamician 2 prof. Giuseppe Giaccone predaval o razvoju rastlinstva in živalstva v Tržaškem zalivu v zvezi z onesnaženjem.
16.
TRADICIONALNI NOVINARSKI PLES
bo v soboto, 28. februarja od 21.30 dalje v Kulturnem domu
Vabila in rezervacija miz v u-redništvu Primorskega dnevnika od jutri, 18. t.m., dalje.
V NATRPANI DVORANI LJUDSKEGA DOMA
Kriško občinstvo z navdušenjem sprejelo prvo srečanje s slovenskimi ustvarjalci
PD Vesna je predstavilo domačinom glasbenika Ignacija Oto, likovnika Klavdija Palčiča in domačega književnika Miroslava Košuto
Številne proslave slovenskega kulturnega praznika, obletnice smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna, prehajajo s časom v klišejsko enoličnost; omejujejo se na predstavitev pesnika in njegovih del ter na pevski nastop, pozabljajo pa, da gre tu v prvi vrsti za proslavo dneva slovenske kulture, torej tiste dejavnosti, ki je del našega vsakdanjega življenja. Zato so pobude, kakršni smo bili priča v nedeljo v Ljudskem domu v Križu, tem bolj pomembne, ker predstavljajo našemu človeku slovensko zamejsko kulturno dejavnost in ga s tem opozorijo na delo tistih umetnikov, za katere je nedvomno že slišal, a ni imel možnosti, da bi se z njimi in z njihovim ustvarjalnim delom tudi sam seznanil.
Prvemu srečanju s slovenskimi ustvarjalci je v nedeljo v Križu prisostvovalo številno občinstvo, ki je napolnilo Ljudski dom do zadnjega kotička. Spored se je začel z Vrabčevo Zdravico, ki sta jo pod vodstvom Frančka Žerjava zapela pevska zbora Vesna in Valentin Vodnik iz Doline.
Prvi del sporeda je bil namenjen
glasbeniku Ignaciju Oti, ki ga je, bil namenjen književniku, domačinu domačemu občinstvu predstavila na- Miroslavu Košuti. Recitatorji so po-povedovalka Norma Tretjak. Ota je I dali njegove poezije in odlomke iz
v nedeljo nastopil kot avtor ip kot dirigent, saj so mu zaupali kar tri pevske zbore, ki so izvajali njegove pesmi; dolinski moški pevski zbor Valentin Vodnik je zapel «Klopotci», «Mi smo z Brega doma» in «Souda-ško», kriški dekliški zbor «Pri polžu» in «Kej me b’.š t’ku z’mjero», moški pevski zbor Vesna pa «Temna noč» in «K vojakom.»
Likovnega umetnika Klavdija Palčiča, ki je ob tej priložnosti razstavljal v Križu osem grafik, je predstavil znani kinoamater Aljoša Žerjal s kratkometražnim filmom «Svet Klavdija Palčiča». V filmu je zelo zgovorno in učinkovito prikazal življenje in delo našega zamejskega umetnika; čeprav kriška dvorana ni najprimernejša za tovrstna predvajanja, je bil film, opremljen z glasbeno spremljavo in veznim besedilom, ki ga je sestavila Mara De-beljuh, deležen pooo’neca odobravanja domačega občinstva.
Razumljivo je, da je domače občinstvo z največjim zanimanjem pričakovalo zadnji del sporeda, ki je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
AMERIŠKI OPERATERJI V NAŠI DEŽELI
ZDA ponujajo tehnične rešitve za tukajšnje lake in ladjedelnice
V Furlaniji-Julijski krajini tudi skupina ameriških turističnih izvedencev
daljših del ter prikazali Košutcvo ustvarjalno delo od pesmic za o-troke preko številnih poezij, med katerimi je še posebej navdušil občinstvo «Prvomajski pozdrav», ki v tako skrčeni, a izredno občuteni o-bliki razgovora med očetom in sinom nazorno prikazuje, kje vse še vlada fašizem, pa do odlomkov iz dokumentarne drame Rižarna, ki jo je v lanski sezoni izvajalo Stalno slovensko gledališče v Trstu.
Recitacije so podali domačini Sonja Bezin, Nikola in Dario Ten-ce, Kristina Guštin, Branko Sulčič, Suzana Žerjal, Andrej Dovšak ter Luciana, Miran, Ildegarda in Drago Košuta. Za klavirsko spremljavo
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja Frank Wedekind POMLADNO PREBUJENJE
Mladinska tragedija (Prvič v slovenščini)
Prevod:	Bogdan	Gjud,
dr. Silvin	Košak
Scena:	arh. Sveta Jovanovič
Kostumi:	Anja Dolenčeva
Glasba:	Darij	Božič
Režija	ZVONE ŠEDLBAUER
V petek, 20. februarja, ob 20.30 ABONMA RED A - premierski v soboto, 21. februarja ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri; v nedeljo, 22. februarja ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja po premieri
Kino
Te dni se mudi v našem mestu go-1 sti, ki bi utegnile še posebej zani-
spodarsko odposlanstvo iz Združenih držav Amerike, ki mu načeluje bivši podtajnik na ministrstvu za notranjo in zunanjo trgovino Titton H. Dobbin in ki ga sestavljajo zastopniki nekaterih vodilnih industrijskih obratov s področja proizvodnje pristaniških in ladjedelskih naprav Ameriško odposlanstvo se je včeraj sestalo s tržaškim županom Spac-cinijem, s prefektom Molinarijem, s podpredsednikom deželnega odbora Stopperjem in z voditelji družbe Italcantieri, s katerimi si je popoldne ogledalo ladjedelnico v Tržiču. Kakor je načelnik Dobbin naglasil 1:
na srečanju s podpredsednikom Stopperjem — razgovorov se je udeležil tudi ameriški - konzul v Trstu R. Rackmales — želijo člani odposlanstva orisati tukajšnjim poslovnim krogom nekatere tehnične dosežke, ki so jih ameriške industrije v zadnjem času uresničile pri opremljanju pristanišč in ladjedelnic ter drugih struktur, ki so s temi povezane
mati tehnične rešitve, dosežene onkraj oceana. Stopper je imenil tudi nedavni italijansko jugoslovanski sporazum v Osimu in v tem okviru obrazložil ameriškim strokovnjakom napovedan nastanek proste industrij-ke cone na tržaškem Krasu.
Ameriško odposlanstvo se bo danes sestalo z deželnim odbornikom za načrtovanje in proračun Maurom, ki mu bo podrobneje orisal načrt, deželne uprave za uresničitev pristaniškega kompleksa v Furlaniji - Julijski krajini.
V naše mesto ,jp včeraj dopotova-a tudi skupina kakih 20 turističnih
bavila s tihotapstvom cigaret, vendar na ladji niso, kljub skrbni preiskavi, našli ničesar.
9 Drevi ob 20.30 se bo na sedežu, Prosek 220, sestala rajonska konzulta za zahodni Kras. Razpravljali bodo o Ul. S. Nazario in o šolskih vprašanjih.
operaterjev iz ZDA, ki bodo ostali v Furlaniji - Julijski krajini teden dni in si med tem časom ogledali najbolj značilna turistična središča na našem področju, predvsem pa središča za zimski turizem. Turistični o-peraterji so dopotovali v našo deželo na povabilo letalske družbe Alita-lia, ki organizira v sodelovanju z deželno upravo in tukajšnjimi turi-
Noša delovna tovarišica Marta Lampe je možu Sergiu rodila brhko prvorojenko.
Primorski dnevnik in uslužbenci ZTT čestitajo srečnima staršema, novorojenki pa želijo mnogo sreče in zdravja v življenju.
DRUGA «ODPRTA MEJA»
«Sfu ledi» v barvah
Danes ob 19.30 po koprski TV
Danes ob 19.30 bo po koprski televiziji druga redna oddaja «Odprta meja» z obsežnim pregledom do- ; godkov med slovensko narodnostno ! skupnostjo v Italiji. Med drugim] bo na ekranu razgovor z goriškim ! odvetnikom Petrom Sanzinom o važ- : ni zmagi «Slovenskega gospodarske-
................umilili.........................II
IZREDNI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA ITALIJA-SZ
Okrepitev organizacijskih struktur tržaške sekcije
Tudi v Trstu bi morali organizirati festivale sovjetske kulture, tehnologije in stvarnosti
Podpredsednik Stopper je članom ameriškega odposlanstva orisal gospodarsko strukturo Furlanije - Julijske krajine in pri tem opozoril zlasti na tiste industrijske dejavno-
V	nedeljo zjutraj je bil izredni občni zbor tržaške sekcije združenja «Italija - SZ». Kot jt izjavil v o-srednjem poročilu tajnik tržaške sekcije Antonio Liberio je bil izredni občni zbor sklican zaradi nujnosti okrepitve organizacijskih struktur, ker se je zanimanje za to organizacijo v zadnjem času zelo povečalo. Naj spomnimo, da ima združenje «I-talija - SZ» v Trstu že 480 članov, njegov program pa je zelo raznolik, od predavanj za spoznavanje ruske stvarnosti do kulturnih razstav, posredovanja ruskega materiala, predvsem knjig, širši javnosti, in ne nazadnje organizacija tečajev ruskega 1 jezika, ki je letos dosegel rekordno število 66 vpisanih. Zaradi tako obsežnega programa, je bila nujna okrepitev delovnega vodstva, vodilnih kadrov m organizacijskih struktur. V svojem poročilu je še tajnik Liberio omenil skorajšnje pobratenje mest Trsta in Sebastopolija na Krimu.
V	slovenščini je nato spregovoril Oskar Kjuder, ki je prinesel pozdrav TPPZ. Orisal je kratko, a zelo plodno delo TPPZ od ustanovitve do danes in nakazal pomen tega zbora. Na koncu je še izjavil, da bo letos Tržaški partizanski pevski zbor šel v Sovjetsko zvezo na srečanje s tamkajšnjimi vojnimi veterani.
Zaključni povzetek je imel vsedržavni organizacijski tajnik združenja dr. Camillo Bassi, ki je nado-mestoval glavnega tajnika posl. Vincenza Corghija. Ta je med drugim dejal, da je pomen združenja ta, da poskrbi, da širša javnost spozna sovjetsko stvarnost z vseh strani. Tako je združenje organiziralo po vsej Italiji festivale sovjetske kulture, tehnologije in sovjetske stvar-
nosti sploh. Bassi je obžaloval, da takih važnejših prireditev še ni bilo v Trstu, ki je zaradi svoje zemljepisne lege stična točka več narodnosti in kultur.	............
Občni zbor so pozdravili občinski odbornik za kulturo Giorgio Cesare, za PSI Saverio Giacchetti, v imenu posadk obeh sovjetskih trgovskih ladij, ki sta trenutno v popravilu v tržaški ladjedelnici Sv. Marka, pa je spregovoril sovjetski mornar, ki je žel prisrčen aplavz.
Za Združenje italijanskih žena (UDI) je spregovorila v slovenščini in italijanščini Katra Čebulec, ki je med drugim poudarila pomen bratstva med narodi tako danes kot pred tridesetimi leti. Sledila je diskusija, v kateri so navzoči poudarili pomen še tesnejših stikov med Italijo in SZ.
Za zaKljuček so bile volitve, ki so dale te izide: v predsedstvo, ki je raprezentativen organ, so bili izvoljeni sen. Silvano Bacicchi, Marina Biasini, Willer Bordon, Atto Braun, Jole Burlo, Arturo Calabria, inž. Roberto Costa, Giorgio Decilia, Jelka Gerbec, Saverio Giacchetti, Vittorina Gori, dr. Franco Guadagno, prof. Oskar Kjuder, prof. Giovanni Miccoli, prof. Livio Pesante, Mauro Pittoni, posl. Albin Škerk, Frane Tenze in Dario Varin. V sek-cijsko vodstvo pa so bili izvoljeni dr. Graziella Bellini, Katra Čebulec, Elvira Giacomini - Liberio, Mario Luik, Giuseppe Malligoi, prof. Enzo Macchiutti, Bernardini Murgia, E-ster Pacor, Nadja Pahor, Miriam Parovel, Paolo Petronio, Ondina Pe-teani, Giorgio Pisani, Sergio Ronchi, Claudio Rigo, prof Marina Rossi, dr. Stojan Sancin, Pina Tomasel-li in Miro Žiberna.	D. J.
tujih turističnih odposlanstev v okviru tako imenovane pobude «Visit Itaiy». Že včeraj se je skupina podala iz Trsta na Piancavallo, v naslednjih dneh pa si bo gledala Ra-vascletto, Zoncolan, Trbiž, Videm, Gorico in vilo Manin v Passarianu. Obisk se bo zaključil v petek zvečer s sestankom s turističnimi operaterji na gradu sv. Justa v Trstu.
V begu pred financarji ladja nasedla na sipino
Tržaški finančni stražniki so zadali nov udarec tihotapstvu s cigaretami? V soboto je okoli 4. ure zjutraj izvidnica finančne straže opazila ob pomolu Ribiškega naselja pri Devinu zasidrano ladjo, ki se je fi-nancarjem zdela sumljiva. Približali so se ladji — kasneje so ugotovili, da gre za motorno ladjo Cristiana VHI, ki pluje pod panamsko zastavo — in, ko jih je posadka opazila, je nemudoma zaplula pri čemer niso mornarji niti odvezali vrvi, ampak so jih kar strgali in se niso u-stavili niti, ko so stražniki nekajkrat ustrelili v zrak.
Finančni stražniki so nemudoma obvestili svojo centralo; iz tržaškega pristanišča je odplul patrolni čoln, ki je izsledil tihotapsko ladjo v bližini Devina: mornarjem se je tako mudilo, da niso pluli dovolj previdno in ladja je nasedla na sipino. Vso posadko — pet Grkov — so zaslišali na poveljstvu finančnih straž. Njihovih imen pa še niso sporočili, da bi ne ovirali nadaljnje preiskave. Sumijo, da se je posadka
Poslednje slovo od profesorja Ivana Šavlija
Veliko število znancev, prijateljev in šthnpvskih tovarišev se je, včpraj dopoldne v mitvišnici 'glavne bolnišnice poslednjič poslovilo od prezgodaj umrlega profesorja Ivana Šavlija, svojci in nekateri najbližji pa so krsto z njegovimi posmrtnimi ostanki spremili tudi na pokopali šče pri Sv. Ani. Vence so mu na zadnjo pot poklonili poleg svojcev tudi Slovenska prosvetna zveza in Narodna in študijska knjižnica.
Med pogrebci je bilo občutiti tiho globoko žalovanje za pokojnikom, saj bo za njim ostal spomin na srčno dobrega, blagega in prijetnega človeka, ki je svoje bogato slovstveno znanje z velikim uspehom posredoval nekaj letnikom povojne slovenske generacije na Tržaškem. Ob njegovi krsti ni bilo besed, bila pa so čustva spoštovanja in hvaležnosti za vse, kar ,ie dal kot pedagog in javni ter kulturni delavec za našo zamejsko skupnost.
Resolucija
Prisotni, zbrani na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v Križu pri Trstu dne '15. februarja 1976, izjavljamo, da nas je hudo prizadela odločitev seje deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine z dne 3. februarja 1976 o od-ložilvi z dnevnega reda vprašanja o uveljavitvi rabe slovenščine z motivacijo, da dežela ni pristojna za obravnavo o rabi slovenščine v izvoljenih organih.
Ogorčeni obsojamo tako postopanje večine deželnega sveta, ker smatramo, da je sprejetje predloga o dopolnitvi pravilnika deželnega sveta s tem, da se slovenskim izvoljenim predstavnikom prizna pravica, da se izražajo v materinščini, življenjskega pomena za slovensko prebivalstvo v Italiji.
Ob tej priložnosti zahtevamo, da se nam zagotovi pravica do rabe materinega jezika v vseh izvoljenih svetih, v . javnih uradih in na sodiščih.
je paskrbela Majda Terčon - Puglia.
Spored, ki ga je poleg Tretjakove napovedoval še Jurij Žerjal, se je zaključji s «Kriško himno», ki sta jo pod vodstvom domačega pevovodje Frančka Žerjava zapela dekliški pevski zbor in mpškj ^pevski zbor Vesna. Prireditev je bila ‘skrbno pripravljena, za kar ima velike zasluge predvsem režiserka Soča Košuta-Hafner, ki ''jefi iskžbnb pripravila recitatorje in izdelala spored, ki je stekel brez vsakršnih zapleti j ajev. Vsem trem umetnikom je kriško prosvetno društvo podelilo spominsko plaketo, pevskemu zboru Valentin Vodnik pa spominsko značko. Omeniti moramo še, da je bil vzpostavljen zanimiv dialog med umetniki in občinstvom, ki jim je zastavilo nekaj vprašanj. Prepričani smo, da se bo v prihodnjih letih ta navada ustalila in bo razgovor med občinstvom in nastopajočimi bolj spontan in se ne bo omejil le na nekaj vprašanj.
Ob koncu prireditve so se gledalci polnoštevilno odzvali vabilu domačega društva in podpisali resolucijo, s katero zahtevajo pravico do rabe slovenskega jezika v izvoljenih organih, ki jo bodo odposlali predsedniku deželnega sveta in deželnemu odboru.
iiiiitiiKiiHitjiiiimniiiMimniiiiiniimniiiiiiiiiiiiinmuiiiuiiiiiiintiiiiiuiiiiiiuitiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiniiiiii
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. prof. Ivana Šavlija darujeta Minka in Drago 3.000 lir za PD Ivan Grbec. V isti namen daruje Nadja Pahor 5.000 lir za Dijaško matico.
Za bolnega Marija Ivašiča darujeta Maks in Mery Spetič s Kati-nare 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob prof. I-vana Šavlija darujeta Anda in Stanko Andolšek 5.000 lir za Marija I-vašiča.
Ob prvi obletnici smrti dragega Darkota Maverja darujejo svojci 5000 lir za PD «F. Prešeren» iz Boljunca, 5000 lir za ŠD Breg in 5000 lir za sekcijo PSI iz Doline.
V	spomin na Angelo Pahor, Sonjino in Nadjino mamo, daruje Ki-ki Raunik 10.000 lir za šolsko blagajno državne srednje šole F. Erjavec.
V	počastitev spomina prof. Ivana
tlliuiiiiiimmiilliiliiiiliiillliiilliiiiiilliiiiiiiiiiitilHiiiiiiiininiiiiiiiiiiifiiiiilliiiillliliiiiiiiliiiiiiiiliiMiliiiUil
SEJA DEŽELNEGA VODSTVA V BUTIRRI BLIZU VIDMA
CGIL NEGATIVNO OCENJUJE PREDLOGE DEŽELNEGA ODBORA
Napoved deželne stavke vseh kategorij z manifestacijo v Trstu
V Buttriu blizu Vidma je v preteklih dneh zasedalo deželno vodstvo CGIL. ki je ob navzočnosti zveznega tajnika CGIL Rinalda Schede proučilo najnovejši razvoj političnega, gospodarskega in družbenega položaja na vsedržavni in na deželni ravni. Med drugim so obžalovali stališče delodajalcev glede obnovitve nekaterih važnih delovnih pogodb, poudarili šibkost in neustreznost novoustanovljene vlade in ugotovili težave v združevalnem procesu med sindikalnimi organizacijami.
Glede deželnega položaja je vodstvo CGIL proučilo dokument, ki ga je objavil deželni odbor ob nedavnem soočenju z enotno sindikalno or-
ganizacijo. V tej zvezi so prizadevanja odbora ocenili kot enostavno iskanje finančnih razpoložljivosti brez vsakršnih prednostnih izbir, kar izhaja tudi iz poznejšega osnutka večletnega načita 1976-79, v katerem naj bi odbor sprejel nekatere zahteve sindikalnega gibanja. Tudi v tem načrtu pa so po mnenju CGIL potrjeni isti kriteriji in smernice. Zato je vodstvo CGIL potrdilo veljavnost zaključkov nedavnega enotnega deželnega zasedanja delegatov in struktur, ki je bilo v Vidmu decembra Jani in na katerem so predlagali deželno stavko vseh kategorij z enotno manifestacijo v Trstu.
Šavlija daruje Anka Prinčič 5000 lir za šolsko blagajno šole I. Cankar.
V	počastitev spomina prof. Ivana Šavlija darujeta Marta in Giorgio Bevk 5000 lir za Dijaško matico.
Maks Kalc — Katmara daruje 5000 lir za Marija Ivašiča.
V	počastitev spomina pok. Angele Pahor daruje Poldka Gruden 10.000 lir za Dijaško matico. V isti namen darujeta Olga in Mario Ižanc 5000 lir za Dijaško matico in 5000 lir za Slovenski klub.
Olga Ban daruje 2000 lir za Marija Ivašiča.
Namesto cvetja na grob Milke Čok darujeta Antonija in Angela Čok 2000 lir za PD Lonjer-Katinara.
Ob 1. obletnici smrti sestre Milke Degiorgi darujeta sestra in nečakinja 2000 lir za poimenovanje šole po K.D. Kajuhu v Gropadi.
Angela in Antonija Čok darujeta 2000 lir za Marija Ivašiča.
V	spomin na prof. Šavlija darujeta Vida in Dario Jagodic 5.000 lir za ŠD Polet.
SLOVENSKI
KLUB
danes,
17. februarja ob 20.30:
FERENC HAJOS
MADŽARI V SR SLOVENIJI
Na predavanje družbenopolitičnega delavca in sodnika iz Lendave toplo vabljeni!
Gledališča
Izleti
PD «V. Vodnik» • Dolina priredi v nedeljo, 22. t.m., smučarski izlet v Sappado. Odhod ob 6. uri iz Doline.
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine, Ul. SaUci 1. tel. 211-489.
POLAGANJE PLASTIČNIH IN TOPLIH PODOV
Martin Petelin - Nabrei.na 1<»S -T«I.S00-«907
La Cappella Underground 11.00, 17.00, 21.30 «I racconti di Beatrix Potter», glasbena komedija.
Ariston 16.30 «Salomè». Carmela Bene ja. Igrajo: Verushka, Donyale Luna in Lidia Mancinelli. Barvni film.
Mignon 16.00 «Tutti insieme appassionatamente». Igra Julie Andrews.
Grattacielo 16.00 «La donna della domenica». M. Mastroianni, Jacqueli-ne Bisset in Jean Luis Trintignant.
Fenice 16.00 «Lo zingaro». Barvni film, v katerem igra Alain Deion. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Exceisior 16.00 «Quaranta gradi all’ombra del lenzuolo». Barvni film. Igrata: Barbara Bouchet in Edwige Fenech. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Incredibile viaggio verso l’ignoto», Walt Disneyeva risanka.
Eden 16.00 «Esotica, erotica, psicotica». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 15.00 «Remo in Romolo». Igrajo: G. Ferri, E. Montesano. P. Franco. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 «li mistero delle 12 sedie», režija: Mei Brooks.
Capitol 16.30 « Cenerentola ». Barvni Walt Disneyev film.
Cristallo 16.30 «Non siamo angeli». Igra B. Smith. Barvni film.
Moderno 15.30 «I tre giorni del Condor», igra Robert Redford, barvni film za vse.
Filodrammatico 15.30 «Quanto è bella la Bernarda, tutta nera, tutta calda». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Anche per Djongo le carogne hanno un prezzo». Igrata: Jeff Cameron in Esmeralda Banos. Barvna kavbojka.
Impero 16.30 «Buona fortuna maggiore Bradbury». Barvni film,
Vittorio Veneto 15.45 «Yupi du». Igra Adriano Celentano, barvni film
Radio 16.00 «Alle dame del castello piace molto fare guelld». Igra Edwige Fenech. Barvni film. Prepove-
j^dan mladini pod 'M. l^tò]1-
Astra 16.00 «Per amare Ofelia». Renato Pozzetto. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Igloo Uno - operazione Delgado». Igrata Lloyd Bridges in Marie Gomez. Barvni film.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 17. februarja SILVIN
Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 17.33 — Dolžina dneva 10.28 — Luna vzide ob 20.13 in zatone ob 7.35.
Jutri, SREDA, 18. februarja DRAGOSLAVA
Vreme včeraj:	Najvišja dnevna
temperatura 9,2 stopinje, najnižja 6,9, ob 19. uri 7,4, zračni pritisk 1018,1 mb rahlo narašča, vlaga 66-odstotna, veter severovzhodnik 36 km na uro, nebo pooblačeno, morje zelo valovito, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 16. februarja 1976 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 34 oseb.
Umrli so: 46-letna Ervina Pugliese por. Godinich, 79-letna Gemma Co-minotti, 73-letm Alessandro Bertoiin, 78-letna Giovanna Naccari, 79-letni Carlo Oberti, 87-letna Elisa Dollenz, 66-letni Giuseppe Dentice, 66-letni Ervina Krisjak, 62-letni Ludvik Pirc, 83-letni Angelo Militti, 65-letna Anna Miani vd. Sossi, 77-letni Francesco Bastianutti, 80-letni Valentino Corsini. 77-letna Maria Del Moschio por. Clemente, 76-letna Rosa LucaCh vd. Bertocchi, 56-letna Gloria Coreni por. Rustia, 63-letni Ivan Samec, 79-letna Maria Giustiniani, 90-letna Virginia Ballotta vd. Berani, 67-letni Mario Faraone, 61-letna Adalberta Petelin por. Turecek, 63-letni Alberto Tassi-ni, 72-letna Carlotta Weisz, 80-letni Metodio Sila, 82-letna Maria Camuffo. 73-letna Luigia Tercich vd. Mu-sina, 31-letna Elisabetta Bressan por. Denicolai, 72-letni Anton Guštin, 67-letna Angela Bassi vd. Bossi, 66-letna Maria Filippas vd. Grisan, 76-letna Uda Negri, 89-letna Antonia Ussari, 69-letna Maria Furlan por. lelen, 63-letni Edoardo Kobal.
VERDI
Jutri ob 20. uri za red C/B predstava Verdijeve opere «Traviata». Dirigent Bruno Bartoletti, režija Giancarlo Menotti. V glavnih vlogah nastopajo Katia Ricciarelli, Jose Careras in Giorgio Zancanaro.
ROSSETTI
Drevi ob 20.30 predstava Lope De Vegovega dela «Fuenteovejuna» v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna, šesta abonmajska predstava. Rezervacija za vse ponovitve pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
AVDITORIJ
Od jutri dalje bo na sporedu N. Machiavellijeva « Mandragola » v izvedbi igralske zadruge «Azione teatrale». Abonenti imajo 30 odst. popusta za prvi dve predstavi in 20 odst. za ostale. Veljajo izrezki Rassegna Auditorium. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Razna obvestila
Glasbena matica - Trst. V četrtek, 19. t.m., bo v prositorih v Ul. R. Manna 29/11. ob 19.30 v prvem sklicanju oziroma ob 20. uri v drugem sklicanju redni občni zbor Glasbene matice s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev; 2. Prečitanje poročil; 3. Diskusija; 4. Volitve; 5. Razno.
IZLETNIKE
PRIMORSKEGA DNEVNIKA V ROMUNIJO
prosimo, da vplačajo _ drugi obrok cene za izlet v četrtek, 19. in v petek, 20. t.m. od 9. do 13. ter od 15. do 18. ure v sobi 22, drugo nadstropje v Ul. Montecchi 6
Narodna in študijska knjižnica v Trstu izraža ob smrti profesorja IVANA ŠAVLIJA
člana in nekdanjega upravnika, njegovi vdovi in svojcem iskreno sožalje.
Dne 16. februarja nas ja zapustil naš dragi
Metodio Sila
Pogreb bo danes, 17. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
žalostno vest sporočajo: žena, hči in vsi sorodniki
Trst, Senožeče, Ljubljana,
17. februarja 1976
(Občinsko pogrebno podjetje)
Ob 1. obletnici smrti nepozabne
Ljudmile Kalc por. Degiorgi
se je spominjajo mož in sin z družino.
Padriče, 17. februarja 1976
Umrl je naš ljubljeni mož, oče, brat in svak
STANO KOSOVEL
književnik in novinar
Žaro s pepelom bomo položili v družinski grob v Tomaju jutri, 18. februarja, ob 15. uri.
T' ’fftjftrtofoìbj'f.*’ riiJfg;;.!«’ )š ò'.'irnfiti maisasfev iAh
Žalujoči: žena Franica, hči Aino; sestre Tončka por. Ravbar, Karmela por. Graber, Anica in drugo sorodstvo
Ljubljana, Tomaj, Steinach, 17. februarja 1976
Dne 14. februarja je preminil
IVAN SAMEC
Pogreb bo danes, 17. t.m., ob 13.15 iz glavne bolnišnice naravnost v dolinsko cerkev.
Žalujoča družina
Dolina, 17. februarja 1976 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 ■ Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; AH’ Annunziata, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3» do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Alla Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia. Trg Libertà 6; Alla Testa d’Oro, Trg Mazzini 43.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 ; Božje polje • Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Dne 15. februarja je preminil naš dragi
ANTON GUŠTIN
Pogreb bo danes, 17. t m„ ob 14.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na Repentabor.
Užaloščeni; žena Štefanija, hči Elvira z možem Piergiorgiom, vnuka Walter in Giorgio in vsi sorodniki Trst, Repentabor, 17. februarja 1976 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Po dolgi in mučni bolezni je, dne 15. februarja, preminila naša draga mama
ANGELA GERMANI vd. PAHOR
Pogreb bo danes, 17. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo: hčerki Sonja in Nadja, brat Francesco, sestra Mara, zeta Miloš in Livio ter drugo sorodstvo
Na željo drage pokojnice namesto cvetja darujte v dobre namene.
Trst, 17. februarja 1976 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Ob prvi obletnici smrti dragega
DARKOTA MAVERJA
se ga spominjata
lena in sin z družino.
Boljunec, 17. februarja 1976
Spominjajo se ga tudi njegovi kolegi Iz ZTT.
GORIŠKI DNEVNIK

Z NEDELJSKE KONFERENCE NA POMORSKI POSTAJI
Prizadevanja za smotrnejše
izkoriščanje morskega bogastva pokrajinskega in občinskega sveta
Skupen dokument zahteva ureditev ustrezne zakonodaje, večjo pomoč iz javnih sredstev in nove koncesije v sporazumih z Jugoslavijo
Na tržaški pomorski postaji je bi-1 konodajo s pravili
ribiči
la v nedeljo napovedana deželna | domači konferenca o ribolovu in morskem videnih olajšav; bogastvu, ki ga je na priporočilo ribiških zadrug iz Furlanije - Julijske krajine priredilo deželno odbor-ništvo za industrijo in trgovino, številne javne upravitelje, strokovnjake in zlasti ribiče (v konferenčni dvorani se je zbralo okrog 150 ljudi) sta pozdravila tržaški župan M.
Spaccini in predsednik deželnega odbora A. Comelli, nakar je sledilo obsežno poročilo o problemih ribolova in izkoriščanja morskega bogastva, ki ga je podal odbornik za industrijo in trgovino Stopper, Razprava je nato trajala praktično ves dan, zaključila pa se je z odobritvijo daljše resolucije, ki postavlja predvsem zahtevo po uvedbi enotne gospodarske politike na tem področju, in sicer na deželni, državni in mednarodni ravni (v okviru Evropske gospodarske skupnosti ter v odnosih med Italijo in Jugoslavijo kar zadeva ribolov na Jadranu in zlasti v Tržaškem zalivu).
Namen prirediteljev je bil, da bi konferenca nakazala vrsto rešitev za najnujnejše probleme tega področja.
V resnici se je na njej izkazalo, da gre za probleme, ki so precej zapleteni in rešljivi samo ob tesnem sodelovanju med državnimi in deželnimi organi, sindikalnimi organizacijami in samimi prizadetimi ribiči oziroma njihovimi zadružnimi organizacijami. Vsekakor se je na posvetovanju utrdila zavest, da je treba tudi v naših krajih pospešiti vsestransko . izkoriščanje morskega bogastva ob istočasnem pospeševanju prizadevanj po zaščiti pred o-nesnaženjem.
Odbornik Stopper je v svojem poročilu precej konkretno preciziral razsežnosti ribiških dejavnosti na našem področju: v lanskem letu je 1500 poklicnih ribičev in okrog 1000 pomožnih delavcev ulovilo 60.000 stotov rib. Dober del ulova je absorbiralo tržišče, del ulova (predvsem plave ribe) so izvozili, del pa so predelali v ribjo moko. Gospodarski rezultati niso bili zadovoljivi, in sicer tudi zaradi tega ne, ker so potrošniki pri nas prav tako zbirč-ni pri ribah kakor pri mesu: blago druge izbire le stežka najde pot do kupca (ta še zmeraj gleda z nezaupanjem tudi na zmrznjeno blago), izbrane vrste rib pa so razmeroma redke v tem delu Jadrana in jih je treba uvažati, jz tujipe.
K temu je treba dodati še neugoden pojav, da se v Furlaniji - Ju«. lijski krajini (kakor v vsej Italiji na splošno) potrošijo večje količine konserviranih rib, ki jih uvažamo iz tujine in ki so nemalokrat le tukajšnji ribji ulov, prodan na tuje po poprečni ceni 100 lir kg in zopet uvožen po ceni 1600 lir kg.
Konferenca je pokazala, da bo treba v Italiji in v naši deželi predvsem urediti ustrezno zakonodajo.
Pri tem ne gre samo za odpravo nekaterih neskladij in pomanjkljivosti, temveč tudi za to, da se ribolovne dejavnosti okrepijo tako, da bodo ustrezale dejanskim možnostim, ki jih ima Italija kot izrazito obmorska dežela, in splošnim prizadevanjem po uravnovešenju «prehrambene» bilance s tujino. Hkrati s tem bo treba globlje preučiti morsko flo-r° in favno kot vir prehrane in določiti meje njunega racionalnega izkoriščanja. V tej zvezi so na konferenci predlagali, naj bi na tržaški univerzi ustanovili stolico za ribolovne vede. V zaključnem dokumentu so glede nadaljnjega razvo-ja ribolova navedene naslednje zah-teve: država naj uskladi svojo za-
EGS, da bodo lahko deležni pred-hkrati naj uredi pravila, ki zadevajo socialno skrbstvo in davčne obveznosti poklicnih ribičev in pomožnega osebja in naj uvede strožje nadzorstvo nad onesnaženjem morja. Deželna uprava pa naj poleg tega odločneje podpre ribiške dejavnosti, poskrbi za strokovno izobraževanje mladih kadrov, pospeši nastajanje ribiških zadrug (v Furlaniji - Julijski krajini je danes 8 takih zadrug s skupno 770 člani) in pospeši znanstveno raziskovanje morja in njegovega bogastva.
Združenje jusarskih upravičencev za Opčine - Bane
sklicuje
I. REDNI OBČNI ZBOR
jutri, 18. t.m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
Vani svoje člane, nečlane in druge Opence.
Dnevni red:
Poročilo o delu v 1. 1975
Razprava
Pokopališče
Nova industrijska cona na prostoru Opčine - Bane. zasedeno zemljišče Razno.
Na konferenci je stopilo v ospredje tudi vprašanje sporazuma o ribolovu med Italijo in Jugoslavijo. U-deleženci se v zaključnem dokumentu zavzemajo za to, da bi deželna uprava navezala stike s pristojnimi oblastmi v Rimu, da bi slednje tudi v okviru osimskih sporazumov skušale doseči z Jugoslavijo nove noenje glede ribarjenja na Jadranu, tako da bi z ustreznimi popravki u-poštevali zemljepisno obliko Tržaškega zaliva in začrtali primernejšo razmejitev teritorialnih voda. Odbornik Stopper je v tej zvezi dejal, da bo sedanji sporazum o ribolovu na Jadranu zapadel 31. decembra letos in da je deželna uprava že nastopila v Rimu z zahtevo, naj se pristojni organi posvetujejo s Furlanijo - Julijsko krajino pred podpisom novega sporazuma; prav tako je deželna uprava zahtevala vključitev v mešane komisije za izvajanje osimskih sporazumov. Ustrezna stališča v zvezi z ribolovom bo treba še točneje izoblikovati, že zdaj pa ima deželna uprava pripravljenih nekaj predlogov: tako predlog o možnosti dvostranskega ugotavljanja pozicije ribiških ladij v spornih primerih, predlog o začrtanju meje teritorialnih voda s svetlobnimi bojami in predlog o prosti plovbi čez teritorialne vode za ribiške ladje, ki bi morale sicer opravljati do lo-lišč ovinkaste poti z velikimi zamudami in nepotrebnim trošenjem goriva.
iiiiuiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitvfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii
V PRVI POLOVICI MAJA
Razstava «Burostile ’76» na tržaškem velesejmu
Prireditev bo namenjena predvsem vzhodnoevropskim deželam
PO PRITISKU OPOZICIJ V OBEH SVETIH
V petek v Gorici in Tržiču seji
V obeh svetih izvolitev zastopnikov v upravni svet tržiške bolnišnice ■ Sklic sej so zahtevali v Gorici komunisti in socialisti, v Tržiču pa demokristjani
Na tržaškem sejmišču bo od 6. do 9. maja zanimiva razstava pisarniških strojev, najrazličnejših oprem-nih delov in drugih potrebščin — torej vsega, kar potrebujejo uradi sodobnih tvrdk in podjetij. Razstava, ki jo bodo poimenovali «Burostile ’76», bo skušala oredstaviti najmodernejše pripomočke za racionalizacijo dela v uradih.
V	prvi vrsti je ta pobuda posvečena vzhodnoevropskemu tržišču, ki predstavlja tradicionalen cilj tržaškega gospodarstva. Ustanova za tržaški velesejem namivč žt računa na širok odziv Jugoslavije, Madžarske in Romunije. Poleg te prvenstvene vloge velja tudi omeniti, da bo razstava skušala vzbuditi zanimanje v državah Bližnjega in Daljnega vzhoda. To bi moia! olajšati Sueški prekop.
Izvoljeno novo vodstvo PD I. Gruden in ŠD Sokol
V	ponedeljek 9. t m. zvečer, je bila v društvenih prostorih v Nabrežini prva redna seja prosvetnega društva Igo Gruden in športnega društva Sokol. Sestal se je novi odbor, ki je bil izvoljen na občnem zboru prvega februarja 1976.
Glavna točka seje je bila porazdelitev funkcij. Predsedoval je prejšnji predsednik Stanko Devetak, ki je po kratkem nagovoru predal mesto novoizvoljenemu predsedniku Savu Ušaju. Ta je orisal naloge po-
sameznih odbornikov, ker je v novo-
l||,lll"iiH,l|l|(.t,,!,,!,i, mllilllif ■■limili mmilil um 1111111II lltlillu ■Intuii m i(iililttiimtf ti im m
Poziv kmetovalca deželnim kmetijskim organom
Vr\f'laŠam SP v zvezl z davkom IN IM — davek na prirastek vredno-u nepremičnin, o katerem je pi-„a tudi sodelavec vašega cenje-ruh^i ■*Sta’ ^r' Stanislav Oblak v , '».ki «Davčna posvetovalnica», P. j' dne 2. 6. 74. Zelo umestno je kom ■ ak zaPisal, da bo z dav-m anela opravka skoraj vsaka komenska družina v Italiji. Z dav-sice S6m *me^ °Pravka tudi jaz in m |F za*'°’ ker sem podedoval kme-ttsKo posestvo. Kljub bojazni, ki jo Ol ,v. °nienjenem članku izrazil dr. ki h j namreč, da bodo redki tisti, n„j, °..dobili potrdilo kmetijskega stilo or	ki je potrebno za opro-
kra,V aavk-a’ sem se odpravil na Ti-JeVIì?, knietijsko nadzorništvo v J sm, Ul. Martiri della Libertà 7/IV ko "1IT!ogred.e povedano, urad je tež-nnho„ , ,sai “ na vhodu v stavbo da ; e table, ki bi ljudi opozarjala, it_j, v njej kmetijsko nadzorništvo.
im _____ v ,
Upal
Drai,;„Sen? namreč, da imam vso
na zemi--POtrdila’ sai P°dedova-obrloi,,- lsca redno in neposredno členu iem’ tako kot je zapisano v 10 m Zakona štev. 643 z dne 26. trd-la’ Kl predvideva izpostavitev po-ništua ! strani kmetijskega nadzor-nosa - o primerih' ko pride do pre-ne k,- apromični- v okviru druži-delnio nePosredno in običajno ob-kriie H,nem^0 in redi zivmo, kolikor vsaj eno t!S.asila družinskega jedra liišč tretjino za obdelovanje zem-
lovne sile3 ^ živine Potrebne de-
sto^kar™ polkmet, se je zgodilo ti-KmetMsLJe ,naP°y_edal dr. Oblak, izdati iydzormštvo mi ni hotelo 1
kako to ^ri3113' Sprašujem se zdaj, mači v' i se omenjeni člen tol-člen irm,0Zkem smislu, ko pa isti srednem °-n enostavno le o nepo-semlje v10,odmainem obdelovanju J v °kviru kmečkih družin?!
Sprašujem se nadalje, kako to, la je v nadzorništvih delo v zvezi z zakonom poverjeno uradnici in ne kakemu funkcionarju - tehniku, ki ima neposredne stike s kmetovalci na terenu?
Sprašujem obenem odgovorne kmetijske oblasti, zakaj tolmačijo zakon v ozkem smislu, ko pa je znano, da n.pr. na Južnem Tirolskem zakon tolmačijo v širokem smislu in kjer zato izdajajo omenjeno potrdilo dedičem kmetijskih posestev, tudi če se ne bavijo izključno s kmetijstvom, dovolj da dajejo omenjeno tretjino za obdelovanje zemljišč in rejo živine potrebne delovne sile?
Pričakujem, da se problem nemudoma razčisti in da se naše kmetijske organizacije za to odločno in hitro zavzamejo, saj povzroča ozko tolmačenje zakona ogromno škodo ne samo našim ljudem, ki se bavijo s kmetijstvom, ampak tudi samemu kmetijstvu. Ozko tolmačenje zakona povzroča, da se bo nadalje skr-čilo število tistih, ki obdelujejo zemljo, saj ni velika večina naših pol-kmetov v stanju, da bi plačala visok davek, razen če se ne odločijo, da del podedovanega posestva prodajo.
Sprašujem nadalje, ali ni ukrepanje deželnih kmetijskih organov tudi v nasprotju s težnjami Evropske gospodarske skupnosti, da se zavaruje in pomaga v kmetijsko ekstenzivnih področjih, kot so vsi hribovski predeli v naši deželi, tudi polkmetom? Ali ne bo ozko tolmačenje zakona, razen našega Krasa, hudo prizadelo velik del deželnega ozemlja, kjer je večina kmetovalcev polkmetov, tistih polkmetov, katerim naj bi se v večji meri pomagalo kot doslej, to vsa: v smilslu kmetijske politike EGS?	K. K.
izvoljenem odboru urecej mladih, ki se prvič srečujejo s problemi društva.
Odbor .sestavljajo naslednji člani: predsednik Savo Ušaj, podpredsed bica Nadja Doljak, tajnica Marinka Terčon, blagajnik Hadrijan Caha-rija, gospodar Mariin Petelin, kulturni referent Stanko Devetak, športni referent Aleš Pertot, referent za mladino Nevo.Radovič, kulturni sodelavci IgoHadovič. Rosanda Kralj in Patricia Terčič, športni sodelavci' Damijan. Pertot, Cirila Kralj, Nevenko Grudčn, Ada Caharija in ' Robi Franko, tajniška pomočnica Tamara Caharija, blagajnikov sodelavec Vladimir Caharija in mladinski sodelavec Saško Pertot.
Tako sestavljeni odbor je začel razpravo o delu v bližnji prihodnost, in sklenil, da bo v najkrajšem času Prešernova proslava. 21. februarja v društvenih prostorih družabni večer za člane in prijatelje. 29 fe bruarja popoldne otroško pustno rajanje in 2. marca pustni ples.
N. D.
Občinska uprava Devina - Nabrežine sporoča, da se bodo ljudska zborovanja o proračunu za finančno leto 1976 nadaljevala s sledečim urnikom :
danes, 17. februarja, ob 19.30 v osnovni šoli v šempolaju;
jutri, 18. februarja 1976, ob 19.30 v osnovni šoli v Nabrežini.
Novi odbor PD «Vesna» v Križu
Te dni se je sestal na prvi redni seji novoizvoljeni odbor prosvetnega društva «Vesna» v Križu. Odborniki so na seji u-godno ocenili potek zadnjega občnega zbora in si tudi začrtali program dela v bližnji prihodnosti.
Vsi člani odbora so soglašali v mnenju, da je občni zbor pravilno odražal stanje v društvu in stanje prosvete v vasi sploh, soglašali pa so tudi, da se bo moralo društvo v bodoče še bolj zavzemati ne le za prosvetno, marveč tudi za splošno vaško problematiko.
Prva naloga čaka društvo v okviru proslavljanja slovenskega kulturnega praznika, o čemer je Primorski dnevnik nekaj že poročal. Gre namreč za izvedbo prvega srečanja z zamejskimi umetniškimi ustvarjalci.
Po razpravi, ki je posegla na razna področja in ki je nakazala tudi nekaj zanimivih idej za delovanje, so si odborniki razdelili nove funkcije v odboru. Za predsednika je bil že na občnem zboru potrjen Niko Sirk, za podpredsednika pa so izbrali Vladimira Tenceja. V tajništvu bodo: Oskar Sedmak, Norma Tretjak/in Loredana Ukmar. Referenta za pevska zbora bosta Alojz Sedmak in Ude Košuta, gospodarja Ljubo Košuta in Radivoj Verginella, referent za kulturo Soča Košuta Hafner, referent za šport in mladino Boris Košuta, referent za rekreacijo Mauro Bogateč, odgovorni za otroško dejavnost bosta Varna Hafner in Jadranka Sedmak, zapisnikarica pa bo Nives Tence.
S. Tence
Pokrajinska seja v Gorici bo v petek, 20. februarja, ob 18.30. Vabilo je svetovalcem jioslal te dni pokrajinski predsednik Agati, potem ko so skhc seje, upoštevajoč zakonska določila, zahtevali svetovalci KPI in PSI. Zakon namreč določa, da mora predsednik v roku desetih dni sklicati sejo, če to zahteva s skupnim aktom najmanj ena tretjina, v našem primeru osem. svetovalcev. KPI in PSI pa sta zbrali enajst podpisov.
Levičarski svetovalci so svojo zahtevo po izrednem sklicanju tudi utemeljili. Zahtevali so namreč, da se da na dnevni red izvolitev petih zastopnikov pokrajinskega sveta v upravni svet bolnišnice v Tržiču. Agati je moral tudi tej zahtevi u-goditi.
Na dnevnem redu bodo tako proračun za letošnje leto in obračun za leto 1974. Proračun še ni nri-pravljen, zato ne bo o njem govora, čeprav določa zakon, da je treba pričeti z razpravo drugi ponedeljek v oktobru prejšnjega leta in da ga je treba odobriti še pred koncem leta.
Najbolj obširna debata pa bo okrog imenovanj zastopnikov pokrajine v številne odbore in komisije. Pet svoj'h zastopnikov v že omenjeni upravni svet tržiške bolnišnice mora imenovati občinski svet. Poleg teh pa mora imenovati enega še v upravni odbor bolnišnice v Gra-dežu. Na prejšnjem dnevnem redu pa je tudi izvolitev petih članov pokrajinskega nadzornega odbora, strokovnjaka v pokrajinskem tehničnem odboru, zastopnika v upravnem odboru IACP, treh zastopnikov v posvetovalnem odboru za prosto cono.
Isti dan pa se bo sestal tudi občinski svet v Tržiču. Tu so izredno sklikanje zahtevali demokristjanski svetovalci. Tudi oni so zahtevali, da je treba nemudoma izvoliti zastopnike, tokrat občine, v upravni svet tržiške bolnišnice. Tržiški občinski svet mora imenovati tri zastopnike, še enega izvoli upravni odbor ECA, ki je bila ustanoviteljica bolnišnice. Zakon pa določa, da morajo biti zastopniki občine izvoljeni z večino glasov. Potemtakem morajo levičarski stranki in demokristjani doseči sporazum o tem glasovanju, sicer iz njega ne 'jo nič. Tržiška občinska seja se bo pričela ob 14. uri.
katere podatke, ki bi omogočili I tev proračuna za leto 1976, odškod-
boljše opravljanje dela, ter jih o-pozorili na to, da v letošnje proračune vključijo prispevke, ki jih bodo plačevali novemu konzorciju.
Predsednik Agati je s svoje strani zagotovil finančno podporo manjšin občinam, ki svojih obveznosti i do konzorcija ne bi mogle izpolniti. Na sestanku je bil prisoten tudi predsednik goriško tržaškega prometnega bazena dr. Ferrari, ki je posegel v razpravo skupno s predsednikom CRIPEL Marinom ter župani in predstavniki občinskih u-prav. Sejo so sklenili z dogovorom, da se ponovno sestanejo 25. februarja. Kasneje so se Agati, 'Marin in Ferrari ter občinski predstavniki sestali s predstavniki sindikalnih organizacij ter delavci Ribi in jih seznanili s svojim pogledom na reševanje vprašanja javnih prevozov. Sindikati so se zavzemali za takšno reševanje tega vprašanja, ki naj zaffotovi delavcem Ribi ohramtev zacoslitve, občanom pa zadovoljivo javno prevozno službo.
Jutri v Doberdobu seja občinskega sveta
V Doberdobu bo seja občinskega sveta jutri v sredo, 18. februarja, ob 16. uri. Na dnevni red so dali naslednje točke: pregled in odobri-
nine županu in svetovalcem za sejnine za leto 1970, prispevek kulturnemu društvu Jezero ob 30-letnici u-stanovitve. prošnja za prispevek deželi za 160 milijonov lir, ki jih bodo potrebovali za gradnjo občinske telovadnice, razpustitev konzorcija za Soški muzej s sedežem v Ron-kah, pregled statuta in pristop v Kulturni polivalentni center za tržiški okoliš.
Delo goriškega zavoda IÀCP
Priprave na ustanovitev prevoznega konzorcija
Na sestanku predstavnikov pokrajinske uprave ter upraviteljev občin na desnem bregu Soče, ki je bil v torek, so se sporazumeli o nadaljnjih oblikah uresničevanja konzorcija za javne prevoze ter so sporočili politično pripravljenost, da še takšen organizem ustanovi čim-prej. Na sestanku so skupno preučili osnutek statuta konzorcija. Predsednik Agati je pri tem omenil prvi sestanek 22. decembra lani, na katerem so bili prisotni predstavniki pokrajine, CRIPEL ter občin Gorica, Gradišče. Krmin, Muš ter Zagraj. Omenil je dodatne te žave, ki jih je povzročila zapadlost koncesije najpomembnejšemu zasebnemu prevoznemu podjetju. V tem času so mestna podjetja v Gorici pripravila osnutek statuta ter ga razdelila med prizadete občinske u-prave, da bi ga preučile. Od županov so na sestanku zahtevali ne-
ti goriškem zavodu za ljudske hiše so pričeli že lani zahtevati od številnih najemmnikov, ki tudi precej let niso plačevali najemnine, da poravnajo te zaostanke. Z akcijo so že imeli določene uspehe in jo bodo nadaljevali. O tem vprašanju so govorili na zadnji seji upravnega odbora IACP, kjer so tudi izdelali proračun za letošnje leto. V načrtu imajo gradnjo čez 300 stanovanj. O tem širokopoteznem načrtu smo sicer že poročali v našem listu pred nekaj tedni. V pripravi je tudi načrt za gradnjo novega sedeža zavoda, ki ga nameravajo zgraditi na Korzu Italia, na mestu dveh starejših dvonadstropnih stavb, ki sta že nekaj let prazni.
NA PREDLOG ŠTUDENTOV
Trgovski zavod poimenovati po pisatelju Ivanu Cankarju
Predlog sovpada s 100-letnico umetnikovega rojstva
V šolskem in profesorskem krogu na slovenskem trgovskem zavodu si je utrl pot predlog, da se šola poimenuje po slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju. Trgovski zavod je zadnja slovenska srednja šola, ki si izb>a ime. Ker letos mineva 100-letnica Cankarjevega rojstva, se je v dijaških vrstah izoblikoval predlog, da se šola imenuje po njem.
S tem se mu ne bodo oddolžili sa-mi za neprecenljivo bogastvo, ki ga je dal našemu narodu s svojim opusom, ampak ga hočejo počastiti tudi kot vztrajnega borca za socializem, v katerem je videl utelešenje svoje vizije enakosti in človekoljubja.
Prvi so predlog o poimenovanju sestavili dijaki trgovske šole. Utemeljili so ga z naslednjimi besedami: «Dijaki trgovske šole zbrani na dijaškem zborovanju dne 13.2.1976 soglasno predlagamo, da se naša šola ob 100-letnici Cankarjevega rojstva, poimenuje po tem velikem literarnem ustvarjalcu. Utemeljujemo svoj predlog tudi z dejstvom, da ni na Goriškem nobene šole, ki bi nosila njegovo ime. Ker je naša šola zadnja, ki se mora poimenovati, je prav, da nosi ime našega velikega pisatelja in široko razgledanega človeka, kot je razgledan po svojem ustroju tudi trgovski zavod.»
Predlog študentov so v veliki večini podprli tudi profesorji.
Deželno tajništvo treh šolsk-'h sindikatov poziva osebje otroških vrtcev ONAIRC, naj ne spoštujejo zahtev ravnateljstva za registracijo prometa v skladišču ter v kuhinji in naj ne delujejo s pripravljanjem hra-
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiìiiii iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii im n m iiiiTtriiiiiiiiiiniiniiiiiii m iiMii um n n im iiii*ii m nun im im n im n m im m iiinii iiiiiiiii iiiiiiiii m
V SOBOTO ZVEČER
Novoustanovljeno prosvetno društvo «Vipava* je na Peči priredilo Prešernovo proslavo
Pozdrav predsednika društva Ivana Petejana ■ Nastopili so domači in štandreški recitatorji ter pevski zbor «Kras»
Šele v letošnjem januarju so na področju Peči in Rupe ustanovili novo prosvetno društvo «Vipava», približno mesec dm kasneje pa so že imeli 'prvo prireditev, Prešernovo proslavo, ki so jo priredili v sodel^ajiju^SiPZ ,ip,,jia^ateri so nastopili pòlèg domačih še člani drugih prosvetnih društev. Ljudi se
je v .dvoranici, pod pdjomrigF, P®®
zbralo zelo veliko, tako da so napolnili do konca prireditveni prostor. Za prebivalce tega področja pomeni obnovitev prosvetnega življenja veliko pridobitev in ko smo se pogovarjali z odborniki društva in tudi z drugimi domačini smo u-gotovili, da vlada za nadaljnje delovanje veliko zanimanje.
Proslavo je s kratkim pozdravom otvoril predsednik društva Ivan Pe-tejan. Pozdravil je goste, med katerimi so, bili tudi predstavniki drugih prosvetnili društev. Član ožjega odbora SPZ Danilo Nanut je imel priložnostni govor o pomenu Prešernove proslave. Dotaknil se je vseh življenjsko važnih problemov za našo narodnostno skupnost, omenil vse krivice, k’ se nam še vedno godijo, predvsem pa ono o prepovedi rabe slovenskega jezika v javno izvoljenih telesih. Potem ko je omenil tesne povezave med našimi pesniki in pisatelji z našim nacionalnim preporodom, je Nanut poudaril važnost, ki jo imajo naše prosvetne postojanke, med katerimi
iiiHiiiiiiimiiititiiiiiisiiiiiiimiiiiiiimiiiiiitiiiiuiiiiiuuiiiiiiiiiiiitiiiiiuiitiiiiiiiiiimiMiiiitmmiiiiliiiiiinii
PO PADCU ITALIJANSKE LIRE
je. najmlajše društvo «Vipava», v naših prizadevanjih za ohranitev našega jezika in naše kulture. Govornik je tudi poudaril tesno povezavo med prosvetnimi društvi in partizanskimi borci ir dejal, da je do ustanovitve prosvetnega društva na tem področju prišlo prav po prizadevanju' bivših bot-Sbv'. "Omenil je še važnost reševanja gospodarskih vprašaiijv'’saj''j\' gospodarska samostojnost ena najvažnejših podlag za našo nacionalno ohranitev.
V kulturnem delu sporeda je najprej nastopila domača recitatorska skupina, ki je občuteno podala Prešernov «Krst pri Savici» in druge poezije. Nastopili so Lucijan Kovic, Mirjam Kovic, Adrijana Malič, Norma Lavrenčič in Vdrijana Petejan. Za njimi je nastopil moški zbor «Kras» z Dola-Poljan pod vodstvom Pavline Komelove, zatem pa so nastopili recitatorji prosvetnega društva «Oton Župančič» iz štandreža, in sicer Saša Ožbot, Dorela Con-gerli, Erika Zavadlav in Giuliana Boštjančič. Za njimi je še enkrat nastopil zbor «Kras». Vsem nastopajočim, posebno pa še prizadevnim pevcem z našega Krasa, se je predsednik društva lepe zahvalil, ko je zaključil prvo uspelo prireditev domačega društva.
Z naše strani smo lahko samo zadovoljni, da je tudi ta Prešernova proslava, poleg drugih, ki so že bile v raznih krajih Goriške, lepo uspela.
# Goriški avtoklub skuša čimbolj razširiti mrežo svojih pisarn, da bi tako liolje ugodil svojim članom in ? drugitn avtomobilistom: Vsako sredo popoldne bo uradnik avtokluba na razpolago avtomobilistom Fossalona v tamkajšnji občinski pisarni.
bi namreč pristopili h konzorciju, če bi najeli tudi slovensko osebje, števerjanska občina pa bi iz konzorcija izstopila, če se ne bi to izvedlo.
V Milanu je umrl dr. luigi Potmio bivši goriški župan
Goriški trgovci za okrepitev menjalne vrednosti dinarja
Lani novembra uvedena dobra kvotaeija je privabila marsikaterega jugoslovanskega kupca
Goriški trgovci se bodo danes sestali na svojem združenju, da bi preučili položaj menjave dinarja v trgovinah. Konec lanskega novembra. ko so goriške banke menjavale dinarje po 35-36 in je ta menjava veljala tudi v vseh goriških in tržaških trgovinah, so se nekateri trgovci v Gorici odločili, da bodo dinar bolje plačevali. S pomočjo združenja so izvedli široko akcijo in so dinar pričeli menjavati po 38. Tako so pridobili precej jugoslovanskih odjemalcev, saj ni bila ta u-godna menjava omejena samo za priliko jugoslovanskih državnih praznikov konec novembra, marveč je veljala do zadnjih dni letošnjega januarja. V akciji je sodelovalo nad 200 trgovcev in vsi so ugotovili, da je bila pobuda koristna. V Gorico je prihajalo čedalje več jugoslovanskih kupcev.
Seveda je tako organizirana akcija izgubila veljavo v trenutku, ko je, sredi januarja, padla vrednost italijanske lire. Prej ugodna menjava dinarja po 38 je postala neugodna, v zadnjih tednih je bilo moč v trgovinah vnovčiti dinar v glavnem po 40, v nekaterih primerih pa tudi po 41 in celo po 41,50. število kupcev pa je padlo, kajti mnogi Jugoslovani pričakuiejo še nadaljnjo izgubo vrednosti italijanske lire in čakajo ž nakupi. Danes naj bi se trgovci odločili kakšno skupno verdnost dati menjavi ju goslovanskega dinarja, seveda če
bi se vrednost italijanske lire oh ranila na sedanji višini Tudi bencin se je za italijanske kupce spet podražil. Od 188 lir za liter super bencina v začetku januarja, je cena poskočila na 201 liro. v zadnjih dneh pa je treba za en liter odšteti 209 lir.
Počitniške kolonije za državne uslužbenec
Zavod za pomoč državnim usluž bencem javlja, da bodo letos imeli na razpolago za otroke državnih u-službencev 6.500 mest v obmorskih in 4.500 mest v gorskih počitniških kolonijah. Podrobnejše informacije v vseh pisarnah ENPAS.
Urnik mejnih prehodov druge kategorije
Poveljstvo obmejne policije nam je poslalo urnik mejnih prehodov druge kategorije na Goriškem za mesec februar.
MIRNIK: od 7. do 18.30.
JENKOVO: od 6.30 do 19. ure (ob nedeljah od 6.30 do 20. ure). PLEŠIVO: od 7. do 19. ure (ob nedeljah od 7. do 20. ure).
VIPOLŽE: od 6.15 do 19. ure (ob nedeljah od 6.15. do 20. ure). ŠTEVERJAN: od 6.15 do 19. ure (ob nedeljah od 6.15 do 19.30). PODSABOTIN: od 6.15 do 18. ure (ob nedeljah od 6.15 do 18.30). SOLKAN 1: od 6.30 do 19.30. RAFUT: od 7. do 18. ure (ob nedeljah od 8. do 18. ure).
Šempeter: od 6.30 do 19.30 (ob nedeljah od 7.30 do 19.30).
MIREN: od 6.30 do 19. ure (ob nedeljah od 7.30 do 19. ure). DEVETAKI: od 6. do 18. ure. JAMLJE (Klariči): od 6.15 do 19. ure (ob nedeljah od 7. do 19. ure).
Z večino odobren proračun posoškega konzorcija za subnormalne
Na seji članov upravnega sveta posoškega konzorcija za pomoč subnormalnim otrokom so se zastopniki članic-občinskih uprav, ki jih upravljajo levičarske sile. vzdržali pri glasovanju o letošnjem proračunu, ker niso od zastopnikov KD dobili zagotovila o proračunski:! možnostih. Zastopniki levičarskih u-prav so namreč zahtevali sestanek z zastopniki deželne uprave na katerem naj bi zahtevali večjo deželno dotacijo za potrebe tega konzorcija. Menijo namreč, da ima dežela še veliko denarja na razpolago. istočasno pa da ni prav, da bi občine nosile finančno breme stroškov v te namene.
Ne seji je bil govor tudi o potrebi slovenskega šolskega osebja, ker je tudi nekaj slovenskih otrok bolnih. To vprašanje so sprožili zastopniki števerjanske občine, ki je že nekaj let član tega konzorcija, pa tudi zastopniki levičarskih u-prav. Večina je v zvezi s tem dala ustna zagotovila, zato so števerjan-ci glasovali za proračun. Poročali pa smo že v našem listu, da so o tej stvari razpravljali tudi na sestanku treh slovenskih županov', ki je bil v petek zvečer v Sovodnjah. Sovodenjska in doberdobska občina
V Milanu je v starosti 72 let umrl dr. Luigi Poterzio, dolgoletni generalni tajnik Zbornice za trgovino, industrijo in obrt v Gorici ter nekdanji župan. Poterzio se je rodil v Gorici ter se je do leta 1918 po priimku imenoval Podberšič. Na trgovinski zbornici je bil dolga leta eden izmed funkcionarjev, po odhodu v pokoj dr. Canduttija pa je prevzel mesto generalnega tajnika. Kmalu po letu 1947 je sodeloval pri pogajanjih za sklenitev prvih lokalnih blagovnih sporazumov. Razvijanje odnosov z Jugoslavijo je nadaljeval tudi potem, ko je bil 14. julija 1961. leta izvoljen za župana. Leta 1963 je bil namreč na čelu delegacije v Novi Gorici, da bi se dogovorila o lokaciji na meji, kjer naj bi se povezali italijanska in jugoslovanska avtomobilska cesta. V gospodarskem pogledu se je zanimal za obnovitev Andrejevega sejma, ki je pozneje prerasel v ESPOMEGO. Ob pričetku pevskih tekmovanj Seghizzi je imel nesrečno roko, ko je zaradi prijav slovenskih in jugoslovanskih zborov podlegel pritiskom ter se opredelil za prirejanje pevskega tekmovanja v ouročni kinodvorani Vittoria na Travniku, odločitev, ki zaradi hitrega posega naprednih in odprtih sil ni bila uresničena.
Poterzio je kot zastopnik družbeno nazadnjaškega meščanstva nasledil na županskem mestu dr. Bernardisa. Za njim je nekaj časa županoval dr. Gallarotti, dokler ni leta 1965 obveljala formula leve sredine, ki je ime la Martino za svojega prvega župana.
ne ter izpolnjevanjem obrazcev, ki so bili dogovorjeni.
V telegramu predsedniku ONAIRC sindikati poudarjajo, da so na sestanku v Gorici proučili sklep osrednjega odbora, da se ukine pripravljanje hrane, če otroške vrtnarice ne bodo izpolnile registrov. Sindikati obsojajo takšen enostransko sprejet sklep, ki predstavlja obliko izsiljevanja ter poskus zvreči na osebje in sindikate odgovornost za ukinitev priprave otroku hrane v vrtcih. Sindi-kajti zahtevajo preklic odločitve ter takojšen sestanek centralnega komiteja s sindikati v Vidmu. V primeru, da sindikati svojega predloga ne Dl izvedli, se bodo poslužili stavke.
Razdelitev funkcij v odboru prosvetnega društva «Oton Župančič»
V štandrežu se je te dni že dvakrat sestal na 15. občnem zboru izvoljeni odbor prosvetnega društva «Oton Župančič», ki je bil precej pomlajen. Na prvem sestanku sa si odborniki porazdelili odgovornosti. na drugem pa so že govorili o delovnih smernicah. Za predsednika je bil potrjen Slano Paulin, ki ga vidimo na naši sliki, podpredsednik je Vojko Cijak, tajnica pa Kida Nanut. Blagajnik je Danilo Nanut, referent za petje pa Aleš Ho-ban. Za šport bodo odgovarjali De-van Briško, Danilo Nanut Blažonov in Katjuša Ožbot, za družabnost in izlete pa Malvina Brajnik in Marta Zorn, za dramski odsek Nataša Petarin. .Gospodar bo Klavdij Ožbot. za foto m kinoodsek pa odgovarjata Berto Brendene in Jožko Marinič. Mladinca Loris Nanut in Renzo Faganel bosta skrbela za povezavo z mladinskim odsekom in bosta tudi pomagala drugim referentom. Načelnik moškega zbora ostane Danilo Nanut-Blažonov, ženskega pa Elda Nanut.
Obvestilo INPS za goriške kmefe
Vsedržavni zavod za socialno skrbstvo INPS bo v kratkem razdelil med kmete goriške pokrajine posebne pole, ki jih bo treba izpolniti za prejem finančne podpore za brezposelnost ter za družinsko doklado. Obrazce, ki jih bodo poslali no pošti, bodo dobili samo tisti Kmetje, ki so že v prejšnjih letih zaprosil: za to podporo. Tisti, ki bodo letos prvič zaprosili podporo, na: obrazec dvignejo kar na sedežu INPS v Gorici ali na sedežih patronatov. Prošnje je treba izpolniti najkasneje do 7. aprila.
V goriški splošni bolnišnici sc včeraj sprejeli na zdravljenje 73 letno upokojenko Mario Carli ia Gorice, Ul. Seminario 18. Priletna ženska se je ponesrečila že v četr tek, ko je na goriškem pokriterr trgu zdrsnila in je padla. Sprva je mislila, da gre le za močnejš udarec, toda v bolnišnici so ji včeraj ugotovili zlom leve rame zaradi česar se bo morala zdraviti 40 dni.
Kino
(ion ca
VERDI 16.30—22.00 «Lo zingaro», t Delon in A. Girardot. Barvni filrr Mladini |X)d 14. letom prepovedat
CORSO	I6.30—22.00 « Cenerentola 1
Barvni Walt Disneyev film.
MODERNISSIMO 16.15—22.00 «Arder ne '44: un inferno». B. Lancaste in P. O'Neal. Barvni film.
CENTRALE 16.30-21.30 «La scal della follia». J. Collins in C. Le< Barvni film. Mladini pod 18. letor prepovedan.
VITTORIA 17.00-22.00 «Donna sposi ta cerca giovane superdotato». I Anderson in O. Mathot. Barvni filrr Mladini pod 18. letom prepovedali
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 «L’urlo d Chen terrorizza tutti i continenti! Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Frankenstell junior». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Klovni», italijanski barvni filn ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Srečanje na oceanu», 1 meriški barvni film ob 18.00 in 20.0(
DESKLE «Ključ za vsako ključavnj co», švedski barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Marco Mauro, Elis Stocco, Alessandra Starace.
SMRTI: 74-letni upokojenec Gii seppe Costanzo, 74-letna upokojenk Agostina Ponton vd. Greatti, 82-le( na gospodinja Margherita Fei poi Siega, 72- letna gospodinja Cesir; Ustulin, 74- letna gospodinja Lu già Marin vd. Furlan, 91-letni kmc Jožef Simčič, 3o-letna gospodinj Rita Antonia Marletta por. Di Grt gorio, 77 letna upokojenka Bernal dina Feresin vd. Cargnel.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči j( Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kt zo Italia 10, tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je r Tržiču dežurna lekarna Rismondo, UL E. Toti, tel. 72-701.
INDIJA ŠTEJE ZE 604 MILIJONE PREBIVALCEV
Enoletni prirastek 13 milijonov ljudi
Kaže, da sterilizacija ne zadošča - Državni nameščenci si zapirajo pot, če imajo veliko otrok - Zgledu dveh držav bodo sledile ostale
NOVI DELHI, februarja. — V Indiji, pa tudi v številnih drugih azijskih deželah, še vedno velja mnenje, ki je pri nas veljalo do pred nekaj desetletji, da so namreč otroci «dar božji». Kaže pa, da od začetka letošnjega leta to prepričanje ne bo smelo veljati vsaj za nameščence državne uprave v državah Delhi in Harian. Kolikor bo državni nameščenec, od vratarja neke ustanove pa do visokega funkcionarja imel več kot dva otroka, bo izgubil sleherno možnost, da bi v služb] napredoval. Reši ga zatorej le prostovoljna sterilizacija. Za sedaj so ta «sistem» u-vedli v dveh zveznih državah, toda kaže, da bodo v kratkem uvedli ta «sistem» tudi v ostalih državah ljudje, kajti «tako ne gre več». Indija je namreč dočakala novo leto, torej 1976. leto s 604 milijoni ljudi, nekateri pa trdijo, da jih je bilo celo 610, kajti v nekaterih predelih dežele še ne poznajo matičnih knjig in anagrafskih uradov in so število prebivalstva ocenili le približno. Da bo račun bolj nazoren, bomo navedli še naslednje: ko je leta 1947 Indija postala neodvisna, je štela 320-330 milijonov ljudi. Tako so trdile uradne številke, ki pa so bile, kot vi-vimo, netočne.
Ko je na nedavnem plenumu vladajočega Vseindijskega nacionalnega kongresa minister za zdravstvo in načrtovanje družine Karang Sing govoril o teh problemih, je opozoril delegate, da bo samo v petih dneh zasedanja kongresa Indija dobila 200.000 novih državljanov.
Kot bi gornje številke ne bile dobolj, bomo nanizali še nekaj podatkov:
Indija je ena najbolj naseljenih dežel na svetu. Njena površina zavzema 2,4 odstotkov zemeljske kopne površine, v Indiji pa živi kar 14 odstotkov človeštva. Z drugimi besedami je to zelo gosto naseljeno področje. Vsak sedmi prebivalec naše Zemlje pa je — Indijec. Ko bi vsaj dežela bila razvita, pa ni.
Letni prirastek znaša v zadnjih letih že 13 milijonov ljudi, to se pravi, da dobi nerazvita in že gosto naseljena Indija na leto toliko novih ust kolikor jih živi v dvakrat večji in tudi sicer bolj razviti Avstraliji. Od osvoboditve leta 1947, do danes se je prebivalstvo Indije povečalo za 260—270 milijonov ljudi, to se pravi še več kot jih šteje Sovjetska zveza, ki je po površini sedemkrat večja od Lidije in tudi veliko bolj razvita.
Znano je, da je «eksplozija prebivalstva» rezultat zmage nad strašnim; kužnimi boleznimi, nad lakoto, zaradi katere so v preteklosti umirali milijoni ljudi, dalje posledica novih higienskih razmer itd. Toda ta uspeh je v Indiji nevaren in se lahko spremeni v Pirovo zmago, ker naglo naraščanje prebivalstva sproti uničuje rezultate napredka, posebno gospodarskega razvoja. Če bi bila Indija ostala pri približno enakem prebivalstvu, kolikor ga je imela v dobi, ko je postala neodvisna, bi v deželi vladalo že relativno bogastvo, celo izobilje. V minulih 25 letih je namreč v Indiji zrasla že kar krepka industrija, pridelek kmetijstva pa se je povečal za sto odstotkov. Veliko je Indija napredovala tudi na področju zdravstva. Kljub vsem tem neizpodbitnim rezultatom se Indija le s težavo prebija dalje. Pogosto potrebuje pomoč od zunaj, posebno če kako pokrajino zajame val suše ali kaka velika poplava, kar v Indiji ni redkost.
Indijske oblasti so že zdavnaj spoznale, kako hude so posledice tako imenovane «demografske eksplozije». Pravzaprav je Indija bila prva dežela na svetu, ki je v svojo državno politiko vključila tako imenovano načrtovanje družine. Vlada je odprla dokaj gosto mrežo posvetovalnih centrov za matere, zdravstvenih postaj za sterilizacijo in podobnih ustanov, za kar je država dala tudi velika sredstva.
V začetku so celo mislili, da sterilizacija predstavlja najbolj učinkovito sredstvo v borbi proti preštevilnim družinam. Tisti starši, ki so že imeli kakega otroka in so se prostovoljno prijavih za sterilizacijo, so dobivali nagrade in sicer najprej v obliki tranzistorskih radijskih sprejemnikov, nato v obliki denarja, hrane in podobno. Sterilizacija se je nekaj časa kar dobro razvijala. Doslej so sterilizirali 17 milijonov ijudi, prvenstveno moških in sicer 12 in pol milijona, žensk pa 4 milijone in pol. Toda izkazalo se je, da po tej poti Indija ne bo orišia daleč, da ne bo mogla zavreti nevarne «eksplozije», kar je tudi logično saj je 17 milijonov nasproti obilnim 600 milijonom ljudi zares malo.
In kako se postaviti po robu «demografski eksploziji»? odgovorov je veliko, možnosti je veliko, toda nobena možnost ne daje popolne rešitve. Demografi upravičeno trdijo, da bo prirastek prebivalstva začel upadati brž, ko bo dosežena določena stopnja ekonomskega razvoja, ko bo dosežen tudi ustrezen življenjski standard. To se je pokazalo v številnih drugih predelih sveta. Toda kako naj do tega pride v Indiji, če smo že prej ugotovili, da naglo naraščanje prebivalstva sproti izpodjeda rezultate ekonomskega napredka. Da bi prišlo do tega, da bi Indija na enak način kot druge dežele zavrla svoj nagel prirastek, bi moralo miniti veliko veliko let.
Zato je bil na plenumu kongresne stranke, ki smo ga že omenili, dan alarm, ki naj mobilizira oblasti in pristaše kongresne stranke, da storijo vse, kar je v njihovih
močeh, da se prirodni prirastek zmanjša. Govorilo se je tudi o tem, da naj vlada predloži parlamentu zakonski predlog, ki bi uvedel obvezno sterilizacijo staršev brž ko bi v družini, v zakonu imeli tri a-li štiri otroke. Toda ta predlog je bil odklonjen v zveznem merilu in je vsedržavni kongres prepustil reševanje zadevnega vprašanja lokalnim vladam, to se pravi vladam 22 držav, ki naj same ustrezno o-dločajo. Koj po tem sklepu pa je delhijska vlada sporočila vsem državnim ustanovam, da ne smejo njihovi nameščenci imeti več kot dvoje otrok, v kolikor želijo napredovati v službi. Zgledu te vlade je sledila vlada v državi Harian.
Kakor kaže, je Indija sklenila zavreti «demografsko eksplozijo» in to v začetku z razmeroma znosnimi oziroma milimi ukrepi. V kolikor to ne bo zaleglo, so pripravljeni uvesti tudi ostrejše ukrepe.
B. S.
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
vitomii «Zasledovalec
Zupan: Samega Sebe»
Lepa «kalunja» v Gročani
(Foto M. Magajna)
V	zbirki Amfora, izbranih leposlovnih del domače in tuje literature, je izšel tudi roman Vitomila Zupana Zasledovalec samega sebe. Zupan, ki je v zadnjem času vedno pogosteje pričujoč na našem knjižnem trgu, je s tem romanom napisal zanimivo literarno stvaritev, ki pa kljub zanimiwsti zgodbe najbrž ne bo dosegla drugih njegovih del, izišlih v zadnjem času.
V	romanu pripoveduje pisatelj zgodbo mladega intelektualca Jaha, ki v tujem svetu doživlja kaj nenavadno usodo. Najprej v pariškem cenenem hotelu ubije starca, ki živi v sobi pod njim in se preživlja z rezljanjem križev. Ob preiskavi policija ugotovi, da dokumentov za bivanje nima v redu. Namesto, da bi ga izgnali, si izbere pot v tujsko legijo, toda v Marseillu pobegne na jadrnico, ki se potopi, njega samega pa naključje reši na otok s svetilnikom. Tu Tah ozdravi, svetilničar pa mu preskrbi tuje dokumente nekega potopljenega mornarja. Tah se je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii„,miiii(,ii,iii,ii|,,i,i„||,l|li,,U|,l|||„|ll||,|||i,|U,i,l|„„„,,l|,|l|IIIIIIIIMI|IIII,lllllIIIIIIIII)lllllllll)m(llll|llllllnlnltlllllllllll||l||||IIIIIIIIIMI1)IU)llllllll)IIII||||||t||t|||I|u
KAKO TEČE ŽIVLJENJE STRELJAJ OD TRSTA
Foy Piščanci in njeni prebivalci
Nekaj zanimivih spominov na življenje izpred desetletij - Cestne razmere so bile pred tremi desetletji boljše kot danes - Morda je v tem tudi kaj dobrega
" ,7' ’
m
Najstarejša klet pri Piščancih
Ker je bilo sonce že visoko, sva stopila na dvorišče. Pravil mi je, da je tu vreme vedno lepo, ker ni burje in je vedno tak sveti mir. Pokazal mi je ognjišče, okoli katerega se poleti družina zbira. V svoji hiši na Piščancih ni hotel nikoli imeti televizije. Ogenj mu je televizija in še kaj več kot televizija. Pomeni mu tisto človeško toplino, na katero so vaščani že pozabili. Pokazal mi je «kadenjo», torej verigo, na kateri je visel lonec nad ognjem, verigo, ki jo ponekod še uporabljajo. Pokazal mi je «trpelj», to je trikotni železni
■ iiiiiiiiiiiiiiiriuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiu
V FILMSKIH KROŽKIH
Adriano Aprà:
Olimpia agli amici
Kritik in režiser Adriano Aprà je v tržaškem klubu CUC predstavil svoj edini film «Olimpia agli amici» (1970), v katerem igrajo Pierluigi Aprà, Olimpia Carlisi, Daniele Dublino, po Hitchcockovem modelu pa se v začetku filma v kratki vlogi prikaže sam režiser. Scenarij je Aprà napisal skupaj s Tržačanom Giannijem Menonom.
Gre nedvomno za delo velikega ljubitelja filma, gre pravzaprav za film, ki razmišlja o filmskih oblikah. V tem oziru se nam je delo zdelo zelo osebno, dosledno in zanimivo. Kot je priznal sam Aprà v zanimivi razpravi z občinstvom, temelji to delo, kot skoraj vsi proizvodi t. i. novega italijanskega filma, na razmišljanju o oblikah, ki ne upošteva sodelovanja publike.
Pasquale Squitieri:
«I guappi»
Končno smo videli en film Pa-squala Squitierija, in sicer njegov film, ki je doživel najboljšo oceno s strani določenih smeri francoske kritike in njenih predstavnikov v Italiji. Film. je «1 guappi» (1973, igrajo Claudia Cardinale, Franco Nero, Fabio Testi, Lina Polito).
Razumemo, da je spričo velike revnosti današnjega italijanskega filma vreden pozitivnega sprejema film z izdelano zgradbo in z namenom, da veže zamisel z iskanjem popularnosti izraza. Vtis pa imamo, da Squitieri ne dosega velikih režiserskih rezultatov. Skušali bomo videti še njegove ostale filme. Vsekakor mislimo, da se ne sme popularnost zamenjati z direktnostjo izraza.
S.	G.
podstavek, ki ga zasadimo v žerjavico in nanj postavimo lonec. Šli smo zopet v hišico in tam mi je pokazal luč na olje, brlivko, ki me je za trenutek spomnila na A-ladinovo svetilko in ki so jo vaščani uporabljali pred desetletji. Na steni je bil obešen sklednik, pravzaprav je to bila odprta stenska omara, v katero postavljamo krožnike in drugo posodo, pa še «napo» nad štedilnikom, kamor tudi postavljamo lončke in domačo kuhinjsko posodo. Pokazal mi je tudi «malenček» to se pravi mlinček za kavo, ki so ga uporabljali za mletje. Včasih so z njim mleli tudi koruzo, ko ni bilo drugega pri hiši.
Stopila sva še v hram, kjer i-ma Egon nekaj vina in tudi nekaj pridelkov za domačo rabo.
Sonce se je že nagibalo proti zahodu, njemu pa se je mudilo v mesto na delo. Zato sem mu zastavil še zadnje vprašanje in sicer odkod misli, da izhaja ime Piščanci. Odgovoril mi je, da kar se tega tiče, ni prav nič gotovega, možno pa da izhaja iz čivka-stega naglasa, ki da so ga imeli vaščani še preden so se iz Vipavske doline naselili sem. Spil sem še zadnji kozarček žganja, ki mi ga je ponudil in se odpravil na drugi konec vasi.
Iskal sem Pepi ja Piščanca-«Fajf-co» kot mu pravijo, to je starega solidnega kmeta, o katerem so mi vaščani že toliko pravili. Tega dne ni imel časa, ker je imel veliko dela v vinogradu in je moral še zaklati dva kunca. Zato sem se moral k njemu vrniti. Prišel sem naslednjega dne.
V prostorni kuhinji, kamor so me povabili, so bili on, njegova žena, hčerka Mira, pa še vnukinji Tanja in Vera. Postregli so mi s kozarcem domačega in pogovor je takoj stekel. Takole mi je Pepi Piščanc pravil:
«V nedeljo je zapadlo res veliko snega. To je za ta kraj čudno. Zadnjič je tod pošteno snežilo leta 1982, ko je bila vas štiri dni odrezana od sveta. Sedaj pa pada bolj temen sneg. Iz tovarn. Pravih zim ni več, na srečo pa so poletja lepa».
Zanimalo me je vprašanje cest, vprašanje povezave vasi z ostalim svetom, z mestom in okolico. «Kar se cest tiče — mi je rekel — smo bili pred tridesetimi leti na boljšem. Pod zavezniško vojaško upravo so bili posebni občinski delavci «palirji», ki so imeli izrecno nalogo, da pregledujejo cestne razmere. Ceste sicer še niso bile asfaltirane, bile >a so zelo dobro vzdrževane. Vodja «palirjev», ki so imeli to nalogo, je bil domačin Gigi Piščanc, kateremu je pomagal še brat Vincenc. Dokler sta delala onadva, smo bili lahko brez skrbi. Toda Gigi je danes
star 87 let, Vincenc pa je že u-mrl. Z odhodom zaveznikov sta prenehala opravljati to delo, tržaški občinski upravi pa se je ta vrsta poklica verjetno zdela nepotrebna in posledice tega so se kaj kmalu poznale. Ceste so postajale iz leta v leto slabše, od občine ni bilo nikogar blizu, da bi si stanje ogledal. Naposled so se ceste na nekaterih mestih tudi vdrle, seveda na škodo prebivalcev Piščancev. Osem let so morali ljudje po dolgih ovinkih na openski tramvaj, ki jih povezuje z mestom, ali če so hoteli v svoje vinograde nad cesto. Lani so končno odstranili material s ceste, kmalu zatem pa se je usad sesul malo niže. Sedaj je usad še na cesti med Lajnarji in Piščanci in ne kaže, da bo takemu stanju kmalu konec. Sicer prihajajo sem občinski delavci, toda dejp nikakor ne gre od rok. Pa tudi drugače si moramo pogosto sami kaj popraviti, tako na primer tudi klestiti robidovje ob cestrbrodstranjatHed. Ker se občinske oblasti naš predel nekoliko zanemarile, si moramo pač pomagati sami.»
«Pri tem je treba pomisliti še, da je bila nekoč — nadaljuje Pepi Piščanc svoje spomine — že davno pod staro Avstrijo naša cesta ena važnejših povezav med mestom in zaledjem. Meja med mestom, ki je bilo takrat prosta cona, in zaledjem pa je bUa tik nad vasjo. Prav pri naši hiši je bila «štanga», ki je zapirala cesto. Zato so nekoč temu kraju pravili «Na Štangarjih». Na drugih cestah pa je bila mitnica in za vse, kar smo kupih na Krasu, smo morali plačati mitnino. Ko pa je stara Avstrija propadla, je z njo šla tudi prosta cona, ohranila pa se je kontrolna mitnica. Spominjam se, da ko sem kupil v Sežani kravo, sem moral plačati 50 stotink za nekakšno kontrolno karto. Seveda so po vojni to carino odpravili.»
Za trenutek se je Pepi Piščanc -«Fajfca» zamislil in nato nadaljeval.
«Navsezadnje pa je v tem, da nam niso popravljali cest, tudi nekaj dobrega. Tako smo vsaj še vedno v miru pred velikim prometom in pred betonom. Vsaj za sedaj. Pa tudi elektrika je k nam prišla bolj pozno, šele leta 1951. Bili so tedaj še tu zavezniki.»
Spet se je oddahnil in mi na vprašanje, kako je s kulturnim življenjem in prosvetno dejavnostjo pri Piščancih, takole odgovoril: «Hudo je, da nismo v naši vasi nikoli imeli prostora, kjer bi se lahko shajali, zbirali. Gostilna je v vasi bila le do 1908. leta, nakar je nastopila kriza. Nekateri so odšli, stari so pomrli in gostilno so dokončno zaprli. Po vojni je v o-kraju škorklja - Kolonja - Rojan delovalo prosvetno društvo «Pregare», ki je vključevalo tudi našo vas. Dve leti zapored, mislim da je bilo 1959-1960, so organizirali vrtno veselicu. Prav na našem travniku. Kar trlo se je ljudi. Glasba je igrala, nastopila pa je tudi folklorna skupina društva, ki je pela in plesala. Poskrbljeno je bilo za dober kozarec vina in tudi kaj za pod zob. Zdi se mi pa, da je tedaj kdo prvič slišal ime Piščanci. Žal sta bili ti dve veselici osamljeni akciji, društvo se je nato razšlo in prosvetno delovanje je spet zamrlo».
Natočil mi je spet kozarec domačega, žena se je ubadala z domačimi opravili, hkrati pa je sledila pogovoru, hčerka Mira pa je tudi sama kaj povedala, vtem ko sta se vnukinji igrah.
Kar se tiče italijanskega vpliva v vasi, je Mira povedala naslednje :
«Od leta 1950 do 1960 so bili hudi časi za naše ljudi na vasi. Celo nekateri zavedni Slovenci so pošiljali svoje otroke v italijansko šolo. Bila so to leta vsestranskega, materialnega in psihološkega pritiska na Slovence. Spominjam se, kako je kuharica slovenskega I otroškega vrtca na Greti hodila
od hiše do hiše in prepričevala naše ljudi, naj vpišejo otroke v slovenski vrtec, ker ga bodo sicer zaprli. Pa ga niso zaprh! Razmere so se na srečo v zadnjih letih popravile in hodijo vsi otroci, kar jih je v vasi, v slovenske šole, pa čeprav imamo v nekaterih primerih tudi mešane zakone. In tudi otroški vrtec na Greti je na srečo sedaj stalno v celoti zaseden.
Dušan Jelinčič (Nadaljevanje sledi)
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. GORICA, 7. Blohin, 13. obilen, 14. rakova, 15. le, 16. anapest, 18. en, 19. IRA, 21. Alamo, 22. krt, 23. nota, 25. ire, 26. rane, 27. enota, 29. interes, 31. Nero, 33. Aida, 34. glinast, 37. kajak, 40. reja, 41. tok, 43. Rada, 44. eta, 45. pacek, 47. nus, 48. ni, 49. lanital, 51. le. 52. antene, 54. Troyat, 56. Kamnik, 57. Elvira.
NAVPIČNO: 1. goline, 2. Obe-ron, 3. Ri, 4. ila, 5. cena, 6. anali, 7. bremena, 8. laso, 9. okt., 10. Ho, 11. iveme, 12. Nantes, 17. pari, 20. atonija, 22. Karajan, 24. Atena, 26. redar, 28. ara, 30.
tik, 32. ostanek. 34. grenak, letina, 36. Toči, 38. kaseta, 42. Kette, 45.
Karl, 49. len, 50. lov,
55. yi.
adular.
Pani,
35.
39.
46.
Trn,
namreč zaljubil v svetilničarjevo hčer, ki pa ni prava hči. Zato je moral z otoka pod pogojem, da se lahko čez tri leta vrne, če se bo zaposlil in si ustvaril sredstva j za preživljanje družine. Tah pošteno služi na ladjah in se ne predaja niti alkoholu niti ženskam. V tem pa ga odkrijejo kot edinega sorodnika umrlega človeka. Tah pod tujim imenom postane bogat. V Casablanci spozna bogato vdovo, omahuje med njo in dekletom z otoka, postane razočaran nad njo in se vrže s skal v morje.
Ta kratka, izredno razgibana pripoved je na videz sama sebi nam,en, saj je pripovedovana izredno razgibano, obenem pa je svetovljansko pestra. Tah, ki je junak Zupanove pripovedi, je svojevrstna osebnost v slovenski literaturi, ki nima predhodnika. Njegova življenjska avantura je zelo razgibana, nekonvencionalna, polna eksotike, skrivnosti, napetih situacij in nenadnih preobratov. Ob teh doživetjih v svetu, ob srečanjih z nenavadnimi, pa tudi skrivnostnimi ljudmi, se Tah nenehoma čisti, spoznava, išče in kristalizira. In prav v tej kristalizaciji je prava vrednost Zupanovega romana, pravi založba, ko ta najnovejši roman Vitomila Zupana predstavlja slovenskim bralcem. Tekst naj bi brali pazljivo, da bi lahko iz njega izluščili podbesedilo in sobesedilo, ki izpričuje, da je razgibana romantična zgodba okvir, v katerem se pletejo bolj temeljite zadeve.
Nedvomno je, da gre za prozo, katere težišče je le navidez v razgibani pripovedi in malce romantični zgodbi včerajšnjega dne. Zgodba sama je le okvir, v katerem spremljamo spreminjanje in brušenje osebnosti glavnega junaka, ki išče najprej rešitev iz bede in svojih stisk, potem ko najde bogastvo in dekle, pa rešitev v ljubezni, ko pa je življenja presit in nad ljubeznijo razočaran, ne najde več smisla življenja. Ko pa analiziramo to Tahovo svojevrstno iskanje, najprej nekega zadovoljstva, potem sreče in slednjič bistva življenja, saj Tah neprestano nekaj išče in za nečim hrepeni, (od tod tudi naslov romana) se vendarle vprašamo, če bo povprečen bralec iskal v Zupanovi pripovedi tisto drugo komponento njegovega teksta in če se ne bo zadovoljil s povprečno, pa čeprav pestro in privlačno zgodbo. Sicer najbrž res ni bistvo v, tem ali bralci znajo brati tekste in jih prav razumeti, vendar, pa vseeno malce dvomimo v uspeh Zupanovega teksta pri bratciH,"ki jih bo zgodba sicer le privlačila, toda najbrž premalo, tistega ozadja pa le ne bodo iskali in vanj vrtali. In ker najbrž tudi zahtevnejšega bralca roman pušča hladnega in neprizadetega ob Tokovih problemih iskanja nečesa, smemo skoraj zapisati, da Zasledovalec samega sebe le ni tako imeniten tekst kot je bil Menuet za kitaro ali Klement (da omenimo samo dve knjigi zadnjega časa)
Sl. Ru.

Horoskop
v* 7'7.V. :	:	■
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Če
nočete naleteti na težave, se skušajte prilagoditi razmeram. Najlepši odnosi z ljubljeno osebo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) V svojih odločitvah ne mislite samo na neposredne koristi. Ne zapletajte že zapletene situacije.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Z boljšo organizacijo poslovanja bi si mogli veliko pomagati. Zaradi ponosa utegnete ostati osamljeni.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne rešujte svojih poslovnih vprašanj s provizoričnimi sredstvi. Prijetne ure z drago osebo.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Popra-vili boste napako, ki jo je nehote storil vaš kolega. Ne odrekajte se potrebnemu počitku.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) če bi kdo skušal nasprotovati vašim uspehom, se mu postavite po robu. Imejte več razumevanja s sodelavci.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Najprimernejši trenutek, da pospešite rešitev važnega vprašanja. Srečne ure v družini.
ŠKORPIJON (od 23, 10. do 22.
11.) Sreča je na vaši strani, posebno v pogledu tveganih pobud. Ne bo vam žal majhne žrtve.
STRELEC (od 23. 11. d0 20. 12.) Ne izgubljajte se v malenkostih, pazite raje na bistvene stvari. Presenečenje v teku večera.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dobra organizacija dela vam bo nudila dokajšnje zadovoljstvo. U-speh v čustvenih zadevah.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Navzlic napakam in spletkam vam je uspeh zagotovljen. Deležni boste razumevaja drage osebe.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Neko-ljk° napeti odnosi s predstojniki. Če hočete premagati določene težave, ne podcenjujte svojih sposobnosti.
TOREK, 17. FEBRUARJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
13.30	DNEVNIK
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše, risani filmi
17.45	Program za mladino: Ihtavi simpatični Braccio di ferro
18.15	Prostor — Tedenska oddaja za mladino
18.45	Poljudna znanost: «Il Cuore in njegovi bralci», 4. nadaljevanje 19.20 Nabožna oddaja
20.00	DNEVNIK
20.40 KJE JE ANA? šesta epizoda
21.35	Velike bitke v preteklosti: BITKA V GETTYSBURGU (1863)
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	Športni dnevnik
19.00	CANI, GATTI & C.
20.30	DNEVNIK
21.00	MESTO IN PODEŽELJE
Oddaja «Mesto in podeželje» obravnava eno najbolj perečih vprašanj naše dobe, namreč naraščanje industrijskih mest v velikanske konglomerate, na drugi strani pa beg podeželskega prebivalstva v mesta. Seveda sledijo temu hudi problemi, ki nastajajo v mestih in na podeželju. V mestih imamo opravka s tako imenovanimi «eksplozivnimi» primeri, ko odpovedo številne službe, na primer šolstvo, bolnišnice, promet, nadalje ko ljudje živijo v nemogočih stanovanjskih razmerah, v napol porušenih starih stanovanjskih poslopjih brez stranišč in vsega, kar k sodobnemu življenju spada, na drugi strani pa imamo opravka z razseljenostjo podeželja, ko ostanejo vasi tako rekoč brez aktivnega prebivalstva, s samimi starčki in otroki. Danes bo govor o zadevnih problemih, ki se tičejo Sicilije, ki pa doživlja še posebne težave, saj je znano, da vlada na Siciliji še drugo zlo preteklosti, namreč latifundizem in zato so Siciliji vzdeli ime «dežela princev»
22.00	Pick-up internazionale
22.45	Neposreden prenos športnega dogodka
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.00, 11.05, 14.10 TV šola:
Dober tek, Tema z variacijami. Geometrija, Ruščina, Učenci pred kamero, TV vrtec, Prirodoslovje, Srednjeveška bosansisa država
17.35	Mihec iz Lonneberga, film
18.00	Obzornik
18.15	Ne prezrite: Ljubljanski grad
18.45	Narodna glasba
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Aktualna oddaja
21.00	H. de Balzac: TETA LIZA, dramska nadaljevanka, druga epizoda Za razumevanje druge epizode oglejmo si, kaj se je zgodilo v prvi:
Liza Fischer prepreči samomor mladega poljskega begunca grofa Steinbocka. Mož je nadarjen za kiparstvo in Liza mu ponudi pomoč, da se izuči. Denar ji bo vrnil, ko bo obogatel. A-delina Hulotova je žena Hektorja, vodje oddelka na vojnem ministrstvu in svakinja generala. Liza pogosto obiskuje hišo Hulo-tove in se razume z nečakinjo Hortenzijo. Vendar ra čuti, da jo nekako zaničujejo, ker je pač revna sorodnica. Toda v njeni hiši živita zakonca Marneff. On je uradnik v oddelku Hektorja Hulota. Ima slabo plačo in živi tudi na račun tega, da ima njegova žena bogatega ljubimca. Hortenzija naj bi se poročila s svetnikom Lebasom. Adelinin in Lizin stric Johann Fischer da za poroko 20.000 frankov, ki pa gredo za Hektorjevo darilo ljubici Josephi. Zaroka se razdre
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55 Odprta meja — O SLOVENCIH ZA SLOVENCA
20.15	DNEVNIK
20.30	Predsednica, celovečerni film.
22.00	Pobratena mesta, PARMA — LJUBLJANA — Rdeče in črno, L
22.30	Naučimo se smučati, sedma lekcija
ZAGREBŠKA TELEVIZIJA
18.15	«Kozara» izobraževalna oddaja
20.00	«V ŽARIŠČU» notranjepolitični komentar
22.00	Sledovi časa, oddaja resne glasbe
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Revija glasbil; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 U-metnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.55 Jazz; 19.10 Trideset let gledališkega amaterstva v naši deželi; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 R. Strauss: «Arabella», opera. KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.35 Klavirske skladbe; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Orkester La Vera Romagna; 10.45 Nasveti; 11.15 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Jugoslavija v svetu; 14.35 Polke in valčki; 15.10 Glasbeni intermezzo; 16.45 Nekaj poskočnih; 17.00 Program za mladino;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Duo Pahor-Slama; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 19.00 prenos RL; 20.00 Nesmrtne melodije;
21.00	Literarna oddaja; 22.00 Veliki interpreti.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila: 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.00 Drugi zvok; 12.10 četrti program; 13.20 Glasbeno-govorni spored;
14.05	Drobec satire; 15.30 Plošče
za mladino; 17.05 Nadaljevanka; 17.25 Komorna in operna glasba;
19.30	Operni koncert; 20.00 Ponovno na sporedu z O. Colli; 21.15 Radiograma.
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka; 10.35 Zabavna oddaja; 12.40 Alto gradimento; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 19.55 Supersonic, plošče; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	20.30 Poročila; 8.10 Glasbe^ na matineja; 9.05 Radijska šola;
9.30	Iz glasbenih šol; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Popevke brez besed; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 14.40 Na poti s kitaro; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Narava in človek; 18.05 V torek na svidenje! 18.35 Lahke note; 19.40 Z ansamblom Jožeta Kampiča; 19.5Ó Lahko noč, otroci!; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi;
20.30	Radijska igra; 21.30 Zvočne kaskade; 22.20 Orkestrske balade;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Popevke.
Pišeš C. GALE Riše: V. ČUK

SPORT SPORT SPORT
NOGOMET
17. KOLO 1. ITALIJANSKE LIGE
COMO PRISILIL JUVENTUS NA REMI NAPOLI ZDRKNIL NA ČETRTO MESTO
Perugia presenetljivo premagala Torino - Milanski enajsterici uspešni
Kljub temu, da v prvem povratnem kolu prve italijanske nogometne lige ni bila dosojena nobena najstrožja kazen in ni bilo niti nobene izključitve, ni manjkalo presenečenj. Najprej bi omenili poraz Torina v Perugii. Domačini so tako prekinili izredno dolgo serijo uspešnih nastopov Turinčanov, saj niso bili poraženi v petnajstih tekmah.
Po drugi strani pa niti vodeči Juventus ni zmogel pred domačimi gledalci več kot neodločenega izida s povprečno enajsterico Coma. Tako je predzadnja ekipa na lestvici prekinila Juventusu izredno serijo zmag. Vodeči Juventus je pred tem nastopom slavil kar devet zaporednih zmag. Ne glede na to pa so Turinčani še povečali prednost pred neposrednimi mestnimi tekmeci od Torina.
S tesno zmago v gosteh se je Milan povzpel na odlično tretje mesto. orečanje med Sampdorio in Milanom so odigrali v Bergamu. Z minimalno zmago je tudi Inter odpravil Lazio.
Številni ljubitelji nogometa v Neaplju so morali v nedeljo požreti še eno grenko pilulo. Vse boljša Fiorentina je osvojila ves izkupiček z zmagovitim zadetkom šele dve minuti pred koncem. Inter in Napoli imata sedaj enako število točk, toda Milančani so na tretjem mestu lestvice, ker imajo boljšo razliko v zadetkih. Preslabi Cagliari je prisilil Ascoli na delitev izkupička. Brez zmagovalca sta se razšla tudi Bologna in Verona. To srečanje pa se je edino končalo brez zadetkov. * * *
RIM, 16. — V zaostali tekmi sta Roma in Cesena igrali 2:2 (1:0).
Ascoli — Cagliari	X
Bologna — Verona	X
Inter — Lazio	1
Juventus — Como	X
Napoli — Fiorentina	2
Perugia — Torino	1
Roma — Cesena	nev.
Sampdoria — Milan	2
Brescia — Pescara	X
Foggia — Genoa	2
Palermo — Modena	1
Casertana — Sorrento	2
Grossetto — Lucchese	1
KVOTE
12 — 364.779.100 lir 11 —	5.915.300 lir
C LIGA
Udinese — Venezia 3:0 (0:0)
Udinese je v nedeljskem 22. kolu italijanske C lige gladko odpravil Venezie s tremi goli razlike. Vsi trije zadetki Videmčanov, ki so igrali pred navdušenim domačim občinstvom, so padli v drugem polčasu. Realizatorji so bili Galasso, Garganico in Gaiardi, ki so bili tudi glavni pobudniki videmske igre. Kljub visoki zmagi pa imajo furlanski tretjeligaši kaj malo možnosti, da bi prehiteli ' vodečo Monzo, ki ima pet točk prednosti in tekmo manj, kljub temu, da je v nedeljo le remizirala proti Albeseju.
ODBOJKA
V Ljubljani so najboljši slovenski odbojkarji igrali za zimski pokalni turnir. Po predtekmovanjih, ki so bila v Brezovici in Študent-
skem naselju, so se v finalni del turnirja uvrstili:	Bled. Mežica,
Maribor in Fužinar Končni vrstni red pa je bil naslednji: 1. Fužinar Ravne na Koroškem; 2. Bled;
3.	Maribor; 4. Mežica.
Tako bosta šesterki Fužinar ja in Bleda zastopali Slovenijo na letošnjem 10. in obenem jubilejnem «Turnirju prijateljstva».
ROKOMET
Italijansko rokometno prvenstvo A lige je v nedeljo počivalo, kar je izrabila Duina za prireditev manjšega turnirja, ki ie bil v Trstu. Poleg prireditelja sta na njem nastopila še jugoslovanska tretjeli-gaška kluba Koper in Kaštelir.
Na turnirju so zmagali italijanski predstavniki, ki so gladko odpravili obe gostujoči ekipi. Tržaški igralci so turnir izrabili za pripravo na povratni del prvenstva.
V 21. KOLU ČETRTE ITALIJANSKE NOGOMETNE LICE
Triestina pregazila Goričane Ponziana presenetila v Dolu
Prvenstvo bodo prihodnjo nedeljo prekinili zaradi nastopa italijanske reprezentance («under 20») - Tržačani imajo trenutno kar šest točk prednosti
Triestina — Pro Gorizia 4:0
(2:0)
TRIESTINA: Vaisecchi, Berti, Luc-chetta, Politti, De Luca, Monticelo, Andreis, Fontana, Foresti, Zanini, Goffi (od 83. min. Furlan).
PRO GORIZIA: Fantini, Tricarico, Furlani, Zoratti, Patruno (65. min. Barozzi), Clemente, Martelossi, Sam-bugaro, Pontrel, Bianco, Valesi.
STRELCI: v 7. min. Goffi, 32. min. Berti, v 47. min. Goffi, v 74. min. Politti.
SODNIK: Sala iz Lecca.
Na razmočenem in blatnem i-grišču je Triestina v deželnem derbiju z lahkoto odpravila Pro Gorizio, ki ni bila nikoli kos Tržačanom.
Srečanje tehnično ni bilo zadovoljivo, kajti blatno igrišče ni dopuščalo rednega poteka igre Ker je bilo igrišče precej spolzko, so morali zato nogometaši bolj paziti na stabilnost kot na igro. Na takem igrišču skoraj se ni dalo igrati no-
niiiiiriiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiniiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiHiuimiMif'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiii
BOKS
Jugoslovani boljši od močnih Kubancev
Najboljši jugoslovanski boksarji so v Banjaluki premagali Kubo s 16:6. Tako visoka zmaga domačinov nekoliko preseneča, ker spadajo kubanski boksarji med najboljše na svetu med amaterji. Niti prikazan boks ni povsem zadovoljil številnih gledalcev, ki so se to pot zbrali okoli ringa.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Beefeater
Bokara
Vic
Aspropra
Cirleco
Fresca
Esploratore
Cocal
Pantesco
Antonov
nev.
nev.
X
2
1
X
1
2
X
2
1
X
12. NOGOMETNI TURNIR V MOSTARJU
SZ PO PREDVIDEVANJU PREMAGALA ŠE DINAMO
Zagrebčani so bili drugi pred C. zvezdo in Veicžem
gometa, in to je bilo takoj razvidno že po nekaj minutah igre, ko se je žoga večkrat zaustavila na luži vode ali pa nepričakovano menjala smer. Vsaka taktična razporeditev je tako bila zaman, važno je bilo le slediti žogi. Veniar preden se je igra nekoliko razživela, so domačini prišli v vodstvo. Bert: je z desne strani igrišča predložil visoko žogo pred vrata Fantini ja, ki je okleval, in tako dal možnost popolnoma samemu Goffiju, da je z glavo usnje
KVOTE
10 — 123.677 Ur 9 — 16.100 Ur
MOSTAR, 16. — Nogometaši SZ so zmagovalci 12. nogometnega turnirja v Mostarju. Blohin in tovariši so v odločilnem srečanju premagali Dinamo iz Zagreba s 4:3. Prvi polčas se je končal brez zadetkov, toda v nadaljevanju so gledalci le prišli na svoj račun, saj so videli v drugem polčasu kar sedem zadetkov. Tudi v tem odločujočem spopadu so se sovjetski reprezentanti pokazali bolj prisebni in odločni
Domači nogometaši pa so se morali zadovoljiti z zadnjim četrtim mestom. V malem finalu je beograjska Crvena zvezda odpravila Ve-lež z 2:1. V prvem dnevu turnirja je SZ premagala Crveno zvezdo z 2:1, Dinamo pa Velež z 1:0.
KONČNI VRSTNI RED
1.	SZ, 2. Dinamo, 3. Crvena zvezda, 4. Velež.
KROS
Fava pri moških Dorio pri ženskah
V Cassinu in Roveretu je bilo italijansko prvenstvo v teku čez drn in stm za moške in ženske. Tako pri članih kot tudi pri članicah ni prišlo do nobenih presenečenj, pa čeprav sta bili obe progi izredno zahtevni. Nova prvaka sta Franco Fava in Gabriella Dorio.
Pri članih je zmagovalec Fava naletel na najhujšega tekmeca pri Videmčanu Ortisu, ki letos prvič tekmuje v članski konkurenci. Zmagovalka Dorio pa je naletela (v odsotnosti Paole Pigni) na najhušo nasprotnico pri Garganovi iz Palerma.
ninni,,,,,mm.....nnnn.,„nin,n,inn,nn,n„ii„nn,i„i.innnnnnii„nininin,nn,n,nn.m,„nn,ni„n,.....>„■„„»»■....innnnnnnn.nnnnn.nnn,..............................................
A LIGA
IZIDI 17. KOLA
Ascoli — Cagliari	1:1
Bologna — Verona	0:0
Inter — Lazio	1:0
Juventus — Como	1:1
Napoli — Fiorentina	1:2
Rarugia — Torino	2:1
Roma — Cesena	2:2
Sampdoria — Milan	0:1
LESTVICA
Juventus 29; Torino 25; Milan 22; Inter in Napoli 21; Cesena 20; Fio-^?ntina in Bologna 18; Perugia 17; «orna 16; Ascoli 14; Lazio, Sampdo-na in Verona 12; Como 8; Cagliari 7. PRIHODNJE KOLO (22.2.) Cag]iari — Inter, Cesena — Na-P0k, Como — Sampdoria, Fiorenti-~~ Juventus, Lazio —- Perugia, uan — Bologna, Torino — Ascoli, Verona - R0ma.
. NAJBOLJŠI STRELCI " Zadetk(iv: Pulici (Torino) Zadetkov: Savoldi (Napoli) zadetkov: Oraziani (Torino) in Bettega (Juventus) zadetkov: Galloni (Milan) in Bo-"insegna (Inter)
zadetkov: Chinaglia (Lazio), Riva (Cagliari), Frustalupi (Cesena), Desolati (Fiorentina) in Bearpa (Perugia).
B LIGA
IZIDI 20. KOLA
Brescia — Pescara	2:2
Catanzaro — Atalanta	1:0
Genoa — Foggia	2:0
L.R. Vicenza — Avellino	4:1
Novara — Taranto	2:2
Palermo — Modena	1:0
Piacenza — Ternana	3:2
Reggiana — Brindisi	3:1
Spai — Sambenedettese	0:0
Varese — Catania	1:0
LESTVICA
Genoa 26; Varese in Catanzaro 25; Novara in Pescara 23; Foggia 22; Brescia 21; Spai, Atalanta, Modena in Taranto 20; Ternana in Sambenedettese 19; Reggiana, Vicenza in Piacenza 18; Catania in Palermo 17; Avellino 15; Brindisi 14.
PRIHODNJE KOLO (22.2.)
Atalanta — L.R. Vicenza, Avellino — Foggia, Brindisi — Palermo, Catania — Catanzaro, Genoa — Piacenza, Moden- — Novara, Pescara — Spai, Sambenedettese — Varese, Taranto — Brescia, Ternana — Reg-j giana.
C LIGA
A SKUPINA
IZIDI 22. KOLA Mantova — Alessandria	1:0
Treviso — Bolzano	3:1
Trento — Cremonese	1:1
Albese — Monza	0:0
Lecco — Padova	1:0
Seregno — Pro Vercelli	0:0
Clodiasott. — Pro Patria	2:0
J. Casale — S. Angelo Lod.	1:0
Udinese — Venezia	3:0
Belluno — Vigevano	—
LESTVICA
Monza 35; Udinese 30; Treviso 29; Cremonese 27; Lecco 25; Juniorcasa-le in elodiasottomarina 24; Venezia, S. Angelo Lod., Mantova in Pro Patria 22; Vercelli in Seregno 21; Bolzano 20; Padova in Alessandria 18; Albese 17; Vigevano 15; Trento 14; Belluno 8.
PRIHODNJE KOLO (22.2.)
Alessandria — Udinese, Bolzano — Albese, Cremonese — Juniorcasale, Padova — Trento, Pro Patria — Treviso, Pro Vercelli — Monza, S. Angelo Lod. — Mantova, Seregno — Lecco, Venezia — Belluno, Vigevano — elodiasottomarina.
D LIGA
C SKUPINA
IZIDI 21. KOLA Montebelluna — Adriese	4:1
Sampietrese — Bassano	1:1
Audace — Legnago	1:0
Mestrina — Lignano	1:1
Dolo — Ponziana	1:1
Monfalcone — Pordenone	3:1
Conegliano — Portogruaro	2:0
Triestina —Pro Gorizia	4:0
Chievo — San Donà	3:0
LESTVICA
Triestina 34; Mestrin? 28; Dolo 27; Adriese, Montebelluna in Audace 26; Conegliano 24; Lignano 22; San Donà 21; Chievo, Sampietrese in Ponziana 19; Monfalcone 18; Pordenone 17; Pro Gorizia 14; Legnago 13; Portogruaro 12; Bassano 11.
PRIHODNJE KOLO (29.2.) Chievo — Audace, Adriese — Conegliano, Mestrina — Dolo, San Donà — Monfalcone, Pro Gorizia — Montebelluna, Ponziana — Pordenone, Bassano — Portogruaro, Legnago — Sampietrese, Lignano — Triestina.
Z gladko zmago proti Pro Gorizii je Tripstina v nedeljo nepričakovano spet povišala svoj naskok (šest točk) nad zasledovalci. Mestrina je po štirih zaporednih zmagah doma remizirala proti Lignanu; Dolo. ki je po prvem delu igre vodil. se je moral proti Ponziani zadovoljiti z remijem.
Visok poraz je doživela tudi Adriese v Montebelluni, ki je s tem uspehom dohitela nedeljskega tekmeca. V družbi A-drieseja in Montebellune je o-stala tudi ekipa Audace, ki je v anticipirani tekmi sicer s težavo odpravila šibki Legnago.
Pozitivno serijo (12 uspešnih nastopov) nadaljuje Coneglia-nese, ki je tokrat z dvema goloma premagal Portogruaro. Tudi Chievo je doma izbojeval prvo zmago v zimskem delu prvenstva na račun S. Dona in s tem dohitel Sampietrese, ki je remizirala z Bassanom.
Omenimo naj še prepričljivo zmago Monfalconeja nad Por-denonejem (tretii zaporedni poraz), ki je privedel pordenon-sko moštvo m precej kritičen položaj lestvice. Za ekipo Pordenone so sedaj le Pro Gorizia, Legnago, Portogruaro in Bassano, ki se srčno upirajo pred izpadom. Vendar mislimo, da se bo boj za obstanek v ligi verjetno osredotočil prav na te štiri ekipe, od katerih bodo tri nazadovale v promocijsko amatersko prvenstvo.
Prihodnjo nedeljo bo prvenstvo D lige prekinjeno, ker bo državna reprezentanca «under 20» igrala na nogometnem turnirju v Pesiji. To bo druga prekinitev prvenstva, ki ji bo sledila še tretja 18. aprila, vedno zaradi nastopa reprezentance «under 20», ki bo takrat igrala na turnirju v Iranu,
B. R.
,	,. - irjl
SODNIK; Cerquoni iz Macerate.
Kljub stalni premoči domačinov, je Ponziana odnesla iz Dola dragoceno točko. Enajsterica Dola je prevladovala od začetnega žvižga do poslednje minute igre. Ustvarila je več priložnosti za gol in zadela tudi dvakrat drog. Kljub temu pa domačini niso povsem zadovoljili, vendar razlika na igrišču med Dolom in Pon-ziano je bila zelo očitna in Tržačani se morajo zahvaliti branilcu Cirel-lu, ki je z močnim strelom v nadaljevanju spravil na kolena vratarja Dola in s tem izenačil stanje. Domačini so sicer prišli v vodstvo že v 6. minuti igre po dokaj dvomljivi 11-metrovki, vsaj tako trdijo v taboru Ponziane, kjer so seveda z remijem zelo zadovoljni, saj je malokdo računal na točko v Doiu. g g
EDINBURG, 14. — V okviru tekmovanja za evropski teniški pokal narodov je Anglija premagala Švedsko s 3:0.
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Brumatti neustavljiv Tržačani na kolenih
Goriška Patriarca izgubila v Turinu
Rali. Ts—Cinzano 81:67 (39:33)
CINZANO: D. Boselli. Brumatti. 29, Benatti 9, Sabattini. Ferrac ni !
9.	Robbins 16, Borghese, Borlenghi, ’ Bianchi 12, F. Boselli 6.
PAUL. TRIESTE Taylor 29, Pozzecco, Jacuzzo 14. Bassi 2, Oeser
10,	Forza, Millo 4, Ceccotti, Bubnich 2, Meneghel 6.
SODNIKA: Bianchi in Pinto iz Rima.
PROSTI METI- Cinzano 11:14, Pali. Trieste 5:8.
Po pričakovanju je tržaški prvoligaš klonil ekipi Cinzana, ki sodi med boljše ekipe te skupine, saj je s polnim številom točk na vrhu lestvice. Takoj pa moramo poudariti, da so Tržačani predvsem v začetku zaigrali izredno slabo in daleč pod svojimi sposobnostmi.
Dokler ga je branil Robbins (to j je do polovice drugega polčasa)
I je Taylor dosegel takšen rezultat:
potisnil v mrežo. Takoj je bilo razvidno, da je usoda Pro Gorizie zapečatena, kajti gostje razpolagajo s šibkim napadom, saj so doslej dali le devet golov, od katerih le enega v gosteh. Na tako razmočenem igrišču pa priti do gola je bilo res težavno. Gostje so v glavnem pazili na domačine, v katerih vrstah sta se posebno izkazala v obrambi Berti, ki je večkrat šel tudi v napad, in Zanini, ki je gospodaril na sredini igrišča. Omenili bi lahko še veterana De Luco, ki je lepo zaustavil edinega pravega napadalca Pro Gorizie Pontrela, in veterana Goffija, ki se je najbolj izkazal med napadalci.
Premoč Triestine je bila očitna, saj je moštvo stalno pritiskalo in s tem zasluženo v 32. minuti igre podvojilo z branilcem Bertijem, ki je z močnim strelom izven kazenskega prostora spravil na kolena Fantinija.
V nadaljevanju so Tržačani še tretjič zatresli mrežo Fantinija in nato je Politti v 74. min. zaokrožil rezultat na 4:0.	B. R.
Dolo — Ponziana 1:1 (1:0)
DOLO: Fornasiero, Bisso, Dalle Carbonare, Monaco, Pomaro, Scap-pm (86. min. Santello), Gelain, Zu-liani, Favaretto, Buson, Pinton.
PONZIANA: Magris, Gattonar, Girello, W. Bembo, Del Piccolo, Olivier, Peris, Trentin, Meraviglia, Le-nardon (59. min. Gramola), Dalle Crode.
STRELCA: v 6. min. Buson iz 11-metrovke, v 70. min. Girello.
KOMENTAR MIRKA NOVOSELA
V	Valjevu prekinili tekmo
V	tem kolu je prišlo do enega samega presenečenja. Zadar je namreč nepričakovano slavil v Beogradu, kjer je tesno, a zasluženo premagal javorizirano Crveno zvezdo. Zadrčani so tako osvojili predragoceni točki in zapustili zadnje mesto na lestvici.
Število kandidatov za izpad v nižjo ligo postaja vse manjše.
Eden od teh kandidatov je nepričakovano postal tudi Metalac iz Valjeva. Srečanje v tem kraju med Metalcem in Partizanom so morali — zaradi metanja predmetov s strani občinstva na sodnike — prekiniti. Pričakovati je, da bo disciplinska komisija težko ukrepala. Verjetno bo zmagal Partizan z 20:0, Metalcu pa bodo povrh odvzeli še točko. Upoštevajmo še, da bo v naslednjih kolih Metalac igral doma (sicer mora računati na diskvalifikacijo igrišča) proti Jugoplastiki, Bosni in Crveni zvezdi V gosteh pa ne bo mogel računati na točke. Skratka, košarkarjem iz Valjeva se obeta dokaj težko nadaljevanje tega prvenstva in ni izključeno, da bo prav to moštvo zapustilo skupino najboljših.
Jugoplastika je brez težav odpravila Industromontažo. Jerkov je dal 40 točk in veteran Tvrdič 26. Tudi Lokomotiva je z dobrim začetkom in zanesljivim koncem tekme spravila na kolena Hodnički FOB. Slavje tudi Delibašiča (32) in «njegove» Bosne.
V	Ljubljani je bilo zelo razburljivo. Tekma med Olimpijo in sarajevskim željezničarjem je bila izredno izenačena in po dramatičnem boju so Ljubljančani le zmagali z dvema točkama razlike ter so tako osvojili predragoceni točki. Olimpija ima trenutno 16 točk in s točkami, ki jih bo osvojila na domačem igrišču, se bo skoraj gotovo rešila pred izpadom.
Če izvzamemo zmago Zadra v Beogradu, je bilo to kolo povsem brez presenečenj. To pa je le «zatišje pred hudo burjo». Že v prihodnjem kolu bo namreč več izredno zanimivih tekem, ki bodo morda razčistile položaj tako na vrhu kot na dnu lestvice.
Ljubljančani bodo odpotovali v čačak, kjer bodo skušali osvojiti prvo zmago v gosteh. Za Borac bo to srečanje skoraj dramatično. Košarkarji iz čačka bodo morali nujno zmagati, saj so trenutno z Industromontažo na dnu lestvice.
Izredno zanimiv bo tudi derbi v Zagrebu med domačim moštvom in Metalcem. Favorit je seveda Zadar, za Metalac pa se bo prav v mestu državnega prvaka začela prava «trnova pot».
Lepo priložnost za zmago bo imela v Zagrebu Industromontažo, ki se bo spoprijela z Bekom, ki pa je doslej prijetno presenetil.
Prihodnje kolo pa bo ugodnejše za Partizan, ki bo doma igral z Lokomotivo, kot za Jugoplastika. ki bo gostovala v Sarajevu, kjer bo Željezničar jurišal na zmago in na dragoceni točki.
Do konca prvenstva manjka še sedem kol. Prvenstvo pa se obeta kot izredno zanimivo, saj ni izključeno, da bo že v prihodnjih kolih prišlch do večjih presenečenj.
IZIDI 19. KOLA
V	Splitu: JUGOPLASTIKA - INDUSTROMONTAŽA	119:76
V	Zagrebu: LOKOMOTIVA - RADNIČKI FOB	90:83
V	Valjevu: METALAC — PARTIZAN (prekinjena pri izidu 77:92)
V	Ljubljani: OLIMPIJA - ŽELJEZNIČAR	100:98
V	Sarajevu: BOSNA — BCRAC	101:79
V	Beogradu: BEKO — RABOTNIČKI	101:82
V	Beogradu: CRVENA ZVEZDA - ZADAR	C4:87
LESTVICA
Partizan Beograd 32; Jugoplastika Split 30; Bosna Sarajevo 26: Beko Beograd 22; Radnički FOB Beograd 20; Lokomotiva Zagreb in Metalac Valjevo 18; Crvena zvezda Beograd, Olimpija Ljubljana in Zadar 16; Rabotnički Skopje in Željezničar Sarajevo 14; Borac čačak in Industromontaža Zagreb 12.
PRIHODNJE KOLO (21. 2.)
Zadar - Metalac; Partizan - Lokomotiva; Rabotnički - Bosna; Borac - Olimpija; Željezničar - Jugoplastika; Industromontaža - Beko; Rabotnički - Crvena zvezda.
MIRKO NOVOSEL
3:13 pri metih na koš, 2:4 pri prostih metih, skupno torej 8 točk. To pa je vsekakor premalo za ’gral-ca, ki pravzaprav predstavlja tri-četrt ekipe. Kasneje je sicer za-gral boljše (dosegel je 13:26 pri metih in 3:6 pri prostih metih), vendar je bilo tedaj prepozno, ker si je Cinzano nabral že precejšnjo prednost.
Marko
Martini — Patriarca 97:76
MARTINI: Belli Carri 8. Merlati 10. Mitton 1, Celoria i. Manetta Ì4. Laing 12, Riva 24, Paleari 24, Cima, Carucci.
PATRIARCA: Savio 7. Furlan 6. Garrett 27, Soro 8, Ardessi 6, Fortunato 6, Flebus 2, Bruni 14, Marušič, Cortinovis.
SODNIKA: Fiorito in Martolini iz Rima.
Patriarca je v Turinu pričakovano izgubila svojo nepremagljivost v drugem delu letošnjega prvenstva. Goričani namreč niso bili kos razigranim domačinom, ki so imeli v Rivi in Paleariju najboljša predstavnika, tako da sta oba ob koncu srečanja zabeležila kar 48 košev.
Patriarca je Chinancirtiniju kljubovala le v prvem polčasu, ko sta si bili ekipi enakovredni. V drugem delu srečanja pa so domačini ostreje pritisnili in se postopoma oddaljili od gostov. Naj ob tem o-menimo odlično igro Carretta, ki je dosegel 27 košev ter ujel nešteto žog v obrambi.
A kvalifikacijska skupina
IZIDI 5. KOLA Lazio - Pintinox	68:68
L. Brindisi - Scavolini 76:63 Cinzano - Pali. Ts	81:67
BriU - Jolly	87:84
LESTVICA
Cinzano Milan in Brili Cagliari 10; Jolly Forlì 8; Libertas Brind ai 6; Pallacanestro Trieste 4; Lazio Rim 2; Pintinox Brescia in Scavolini Pesaro 0.
PRIHODNJE KOLO (22. 2.) Cinzano - Brili; Pintinox - Scavolini: Lazio - Pali. Ts; Brindisi -Jolly.
B kvalifikacijska skupina
IZIDI 5. KOLA
Brina - Sapori	72:59
Chinamartini - Patriarca 97:76 Ausonia - Duco	102 99
FAG Neapelj - Juventus 71:69 LESTVICA
Chinamartini Turin in Patriarca Gorica 8; Sapori Siena 6; Brina Rieti, Ausonia Genova, Duco Mestre in FAG Neapelj 4; Juventus Caserta 2.
PRIHODNJE KOLO (22. 2.) Brina - FAG; Sapori - Duco; Ausonia - Chinamartini; Juventus -Patriarca.
Sinudyne prvi
V 5. kolu prve italijanske košarkarske lige v skupini za državni naslov je bil derbi v Bologni, kjer je domači Sinudyne poskrbel za največje presenečenje prvenstva. Petersonovi varovanci so namreč premagali evropskega prvaka Mo-bilgirgi.
Ža presenečenje pa je poskrbelo tudi drugo bolonjsko moštvo, ki je nepričakovano zmagalo v Mda-nu. Alco, trenerja Ace Nikoliča, je namreč premagal Mobilquattro. In še eno presenečenje; rimski IBP je odpravil državnega prvaka Forst iz Cantuja. Končno Drvi točki za Videmčane, ki so doma zanesljivo premagali beneški Canon.
IZIDI S. KOLA
IBP Rim - Forst	88:79
Mobilquattro - Alco	80 90
Sinudyne - Mobilgirgi 77 70 Snaidero - Canon	88:73
LESTVICA
Sinudyne Bologna 10: Mobilgirgi Varese 8: Forst Cantù in Alco Bologna 6; IBP Rim 4: Mobilquattro Milan, Cancm Benetke in Snaidero Videm 2.
PRIHODNJE KOLO 122 2)
Alco - IBP Rim- Canon Mobil-quattro; Forst Mobilgirgi; Snai-l dero • Sinudyne.
26.	I^l. J 1	!
......
«Dohodi k obali na območju Gaussove gore so zatr-". z mogočnim ledom in ledenimi gorami in pot je ladjo neprehodna,» je rekel načelnik odprave. «Toda . območju otoka Haswell so na celini izhodi prvotnih kamenin., «
it
n
MAJ V DEŽELI SOVJETOV
POT K SVETLOBI
JV uuaii lici uuiJLiL/^jia	- D. 7
z. mogočnim ledom in ledenimi gorami in pot je
na kar
unaMajhni delci zemeljske skorje brez ledu so vzbujali ^Je. Treba je bilo temeljito raziskati ta del obrežja.
Sum v- januarja so Somov, čerevičnij, Vjalov, Gusev in Prot- J vzleteli- Aleksej Kaš je ponovno usmeril letalo in n za^0du- Raziskovalci so se stiskali ob oknih kabine pr- Pazoyali pod njimi se razgrinjajočo pokrajino in jo učenim1' z zemljevidom, ki so ga bili naredili avstralski lahko 1 V Ietih 1912-1913. Kakšna ogromna prostranstva neprav'?reg*ec*a zra^nl opazovalec! Takoj so padle v oči «NUn°Sti’ ki jih nehote dopušča pešpotno raziskovanje. Podat k Zemlievid bomo morali vnesti nekaj natančnejših «r>°K * je pripomnil Aleksander Mihajlovič Gusev. tam na k^°tno se sPornlnjam oddelka Franka Wilda, donnlniT, kjer 50 se Avstralci zmotili, pa popravimo in t	se je odzval Somov.
ai° je letalo nad čredo tjulenjev, ki se je bila
namestila na robu belega polja. Helenin ledenik je ostal zadaj.	.	.	. .
«Hasvvellov otok!» je pokazal pilot. «Poglejte, pingvini so ga zasedli...»
Zračni izvidniki so se strmo spustili in opisali kroge nad brezštevilnimi gnezdi. Pingvini so bili verjetno vznemirjeni. «Le odkod neki se je vzela ta ogromna rjoveča ptica?» Žal je bilo nemogoče pojasniti, da ne grozi pingvinom nikakršna nevarnost, prav tako tudi tjulenjem ne, nobenemu živemu bitju; vodja odprave je bil sklenil: območje južnotečajnega observatorija Mirnij bo zaščiteno območje za divjad.
Zanimanje raziskovalcev so vzbudile temne lise na obali, ki so jo bili odkrili na prejšnjem poletu. Tukaj so — pristopi prvotnih kamenin ! Aleksej Kaš je napra vil zavoj in je večkrat zdivjal v nizkem poletu.
«Ali naj se spustim?» je vprašal pilot.
Vodja odprave je pritrdilno prikimal z glavo.
Čez minuto ali dve so raziskovalci že stali na brezimnem ozemlju Antarktike, med Deželo kraljice Mary in Deželo Wilhelma IL, približno 130 kilometrov zahodno od bivšega prezimovališča Avstralcev.
Postavili so okrogel, črn šotor. Semkaj, na majhno kamnito ploščad sredi brezmejnih ledenih prostranstev, je letalo pripeljalo še novo skupino učenjakov in pomorščakov. Ti so raziskali možnosti za dostop ladij k obali. Ni bilo dvoma: «Tukaj bomo začeli postavljati mesto!» Določili so tudi koordinate: 66° 33’ južne širine in 93° vzhodne dolžine. To je skoraj poldnevnik Krasnojarska, toda za štirinajst tisoč kilometrov južneje...
«Ob» je zapustila zaliv Depo, se izognila Heleninenu ledeniku in lomeč bela polja, priplula 150 metrov proč od ozemlja, ki so ga bili izbrali za postavitev znanstve-
«Lena» in «Ob» ob obali Pravde
nega mesteca. 20. januarja je prispela «Lena». Tretja ekspedicijska ladja — ladja - hladilnik št. 7. pa je bila na poti.
Dan in noč so brneli helikopterji in traktorji, ki so vozili brezštevilni tovor na obalo Pravde, kot so poimenovali raziskovalci ta kraj. Gradili so sovjetski južno-tečajni observatorij Mirnij.
Antarktika je neljubeznivo sprejela odpravo. Od 5. januarja do konca meseca so meteorologi zabeležili samo štirinajst dni brez viharnih vetrov. Kolikokrat je uragan lomil led, po katerem so si utirali pot goseničarji in traktorji! Ladje so se umikale, pomorščaki so iskali nova mesta, da bi lahko raztovarjali. Hitrost vetrov je dose-
gala 30 metrov na sekundo. Potoki snežnega prahu so divjali iz notranjih območij celine. Na ploščadi, kjer so gradili, so se dvigali snežni zameti. Dogajalo se je, da je veter grabil zaboje s tovorom, ogrodja montažnih hiš, gradbeni material in jih nesel k morju.
Boj z naravnimi silami je terjal od graditeljev, znanstvenikov, pomorščakov in letalcev velikanske napore moralnih in fizičnih sil. Veliko neprijetnosti je povzročalo tudi velikansko kolebanje temperature. V teku enega ali dveh dni se je temperatura dvignila od minus sedem, osem stopinj na plus sedem, osem stopinj, potem pa je ponovno silovito padla, čeprav je bilo januarja nekaj toplih dni, je bila vendar srednja mesečna temperatura vedno pod ničlo.
Na težave so naletavali na slehernem koraku. Jevge-nij Suzjumov je v svojem dopisu «Literatumi gazeti» zapisal: «Ob jasnem vremenu sonce spodjeda in kruši led in na poti k obali nastajajo razpoke in prepadi. Nepričakovano se prelomijo velikanska polja in z visoke ledeniške pregrade se odlamljajo ogromne gmote — ledene gore. Morje vzlcipi, vse naokoli nastaja vodni vrtinec, «Ob» se pričenja zibati na valovih, jeklene vrvi se napnejo kot strune. Tam, kjer je bila še včeraj ravna pot, je treba danes postaviti lesene mostove. Led pa kar naprej polzi in se ruši. Trgajo se jeklene vrvi in železne spojke, ki povezujejo debla in zadnji del mostu obvisi nad zijajočo špranjo. Graditelji morajo znova postaviti mostove. . . Na vse načine poskušajo prepeljati tovor na ploščad. Prevažajo ga celo po vrvni poti, ki je razpotegnjena z «Oba» na obalo. V upornem naporu minevajo dnevi in noči. Ni meje med dnevom in nočjo... Pred našimi očmi raste naselje sovjetskih raziskovalcev. .»
(Nadaljevanje sledi)
PRIMORSKI DNEVNIK
ŠPORT SPORT SPORT
«
17. februarja 1976
22S
z""-c . I
^laBsf~	■
^ R U C 4'
12. zimske olimpijske igre v Innsbrucku 1976
■ ...V- v ■: j- ' . . ' ' ; ; .:;:j". -jj.' . - ■■ -j -■ l. ■	■. v ■ ; Yj';- 'Yy"/
$22
I	Z	O)
PO INNSBRUCKU ŠTIRI LETA OLIMPIJSKEGA MIRU VELIK ŠPORTNI USPEH ZASTOPNIKOV SZ IN NDR
«Enostavne» igre so v glavnem poplačale velik napor prirediteljev - Veliko polemik: posegel je celo Kissinger - Na zaključni svečanosti prisoten tajnik OZN Waidheim
INNSBRUCK, 16. — 12. zimskih olimpijskih iger je konec. Po zadnji tekmovalni panogi je spretni režiser zaključne slovesnosti najprej nagradil avstrijsko zmago in do prave stopnje ogrel približno 10 tisoč gledalcev, ki je napolnilo «Olym-piahalle». Med častnimi gosti sta bila tudi avstrijski predsednik Kirch-schlàger in tajnik OZN Waidheim.
Olimpijski ceremonial je točno določen od pravilnika, po «enostavnih igrah» pa so organizatorji skušali tudi med to prireditvijo razbiti prestrogo resnost, ker so konec koncev olimpijske igre srečanje mladine in veselja in ne pogrebna svečanost.
Nič čudnega zato če so se igre končale ob zvokih polk in valčkov ter ob plesanju pustnih mask in narodnih noš, ki so zaradi sličnosti našim navadam nas morda malo navdušile, so pa bile za goste iz Azije, Skandinavije, Amerike in iz drugih evropskih držav zanimiva pridobitev v okviru folklornega znanja.
V veliko dvorano sc najprej vkorakali zastavonoše 37 držav udeleženk iger takoj za njimi pa športniki, pomešani med seboj in brez posebnih skrbi za koreografijo. Namen je bil simbolično prikazati prijateljstvo med športniki. Tega nihče ne more zanikati, tehnično pa je bil ta masovni mimohod težje izvedljiv, ker ločijo športnike tudi jezikovne pregrade.
Na velikem ekranu so prireditelji v dobri minuti prikazali nekaj značilnih prizorov letošnjih iger. Najbolj zanimiv je bil gotovo prizor gledalcev slaloma, ki so se takoj po zadnjem smučarju zagnali na progo, da bi si prisvojili kot spomin na olimpijske igre količe in zastavice, ki so označevale vrata.
Kratek govor je imel predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Killanin, ki se je zahvalil organizacijskemu aparatu in poudaril predvsem uspeh pri varnostni službi. Sledilo je običajno spuščanje o-limpijske zastave, istočasno pa so preko velikega ekrana podajali u-gašanje olimpijskega ognja v dveh žarah ob vznožju skakalnice v Ber-gislu.
Na velikem semaforu se je nato pojavil napis «Na svidenje v Lake Placidu» v angleščini, francoščini in nemščini.
Prezgodaj je še, da bi dali popolno sliko letošnjih zimskih iger. Glede na čas katerega so imeli na razpolago Avstrijci je prireditev uspela zelo dobro. Bilo je nekaj manjših spodrsljajev, ki pa spadajo v tako velik zbor ljudi. Nedvomno je s temi igrami olimpijsko gibanje nekaj pridobilo, kar je poudaril večkrat v zadnjih dnevih tudi Killanin.
Na športnem polju je zabeležila Sovjetska zveza skupno z Nemško demokratično republiko izreden u-speh. Obe državi sta osvojili kar 20 od skupnih 37 zlatih kolajn ter večje število srebrnih in bronastih in Olimpiado skoraj spremenili v Spar-takiado narodov SZ in NDR.
To dejstvo ni šlo neopaženo mimo. Medtem ko so pravi športniki priznali, da je uspeh posledica načrtnega dela na zelo široki podlagi, so se drugi za lastne neuspehe izgovarjali na razne načine. Iz Kanade in ZDA so na primer prišli
glasovi, da imajo pri določanju vrstnih redov velik pomen odločitve pristranskih sodnikov iz vzhodnih držav.
Posegel je tudi Kissinger (kako bi brez njega?), ki je preko ameriškega predstavnika v olimpijskem odboru zahteval naj se reporterji tako imenovane postaje «Radio svobodne Evrope» nemudoma ponovno sprejmejo v olimpijski krog, potem ko so jih po protestu socialističnih delegacij izključili iz novinarskega zbora.
Italijanski obračun je v okviru normalnosti. Pričakovalo se je le uspehe v alpskem smučanju, ki so tudi prišli.
Jugoslovani od iger niso veliko pričakovali in niti dosegli niso dosti. Bojan Križaj je nastopal v panogi, kjer je tveganje odločilno. Tvegal je in drznost tudi plačal. Skakalci so se na koncu malo popra-vili, so pa ostali v anonimnosti. Hokejisti so startali na prvo mesto v drugi jakostni skupini z velikim prepričanjem, ob koncu pa so podlegli deloma zaradi podcenjevanja
nasprotnikov in deloma zaradi padca forme.
Tako za Italijo kot za Jugoslavijo velja skoraj isti napotek: o-limpijske igre so prireditev, ki terja dolgoročne priprave in ne improvizacijo. Olimpijska ekipa nikakor ne more biti izjemna vrsta, temveč odraz širokega ljudskega športnega gibanja.
LESTVICA PO TOČKAH:
1.	Sovjetska zveza
2.	NDR
3.	ZDA in ZRN
5.	Norveška
6.	Finska
7.	Avstrija
8.	Švica
9.	Nizozemska
10.	Italija
11.	Kanada
12.	Velika Britanija
13.	ČSSR
14.	Liechtenstein Švedska
16. Francija
91
57
28
25
23
18
15
14
12
9
5
3
2
1
Jugoslovani: lahko bolje!
Jugoslovansko zastopstvo ni odpotovalo v Innsbruck z velikimi ambicijami. O kolajnah seveda nihče ni govoril, pričakovati pa je bilo kakšno lepo uvrstitev. Tudi to smo žal zaman čakali: 18. mesto Križaja v veleslalomu in 10. mesto v hokeju sta številčno najboljša dosežka, oba pa sta pustila tudi nekaj grenkobe.
Bojan Križaj je sicer v veleslalomu opravil svoje, razočaral pa je v slalomu, kjer je sicer dal vtis, da bi lahko dosegel dobro uvrstitev. Upati je, da so letošnji številni padci le dokaz trenutne faze pri dozorevanju tega atleta, ki pa bo moral kmalu pridobiti tudi na zanesljivosti.
Hokejaši so razočarali. Po porazu proti ZDA sicer še ni bilo razburjenja, ker je bil planiran, po zmagi nad Romunijo pa je bilo prvo mesto v B ligi, in s tem najboljša dosedanja uvrstitev — 7. mesto, že skoraj zagotovljeno. Nepričakovana poraza, predvsem proti Japonski, sta pa prinesla 10. mesto.
Skromne ambicije sta imela tekača Kordeževa in Jelenc, ki pa sta že s tem, da sta se povsod uvrstila, opravičila svoj nastop. Posebno Kordeževa je z 38. mestom zelo zado- ! voljila. Pašovič pa je bil v slalomu I 46., Koželj pa 31. ter 35. v veleslalomu in smuku. Na dnu razpredelnice Jugoslovanov so skakalci, saj se ni-[ti Norčičevo 28. mesto ne da pri-i merjati z ostalimi.
ZADNJE KOLAJNE NA 90-IVIETRSKI SKAKALNICI
Klammer zaiel, Schnabl pa konca/ A vstrijci so prišli do svojega
Skakalci NDR so morali tokrat položiti orožje - Nešportno obnašanje občinstva - Še en razočarujoč nastop Jugoslovanov
■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlHIIIIIIIIllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllKlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIEIIIIIlIllllllllllirilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
KOLAJNE
1.	Sovjetska zveza 13	6	8
2.	NDR	7	5	7
3.	ZDA	3	3	4
4.	Norveška	3	3	1
5.	ZRN	2	5	3
6.	Finska	2	4	1
7.	Avstrija	2	2	2
8.	Švica	13	1
9.	Nizozemska	12	3
10.	Italija	1	2	1
11.	Kanada	111
12.	V. Britanija	10	0
13.	ČSSR	0	10
14.	Liechtenstein	0	0	2
Švedska	002
16. Francija	0	0	1
Bo Lake Placid sposoben prirediti naslednje igre?
Mestece v zvezni državi New York ima že slabe izkušnje Brez državne blagajne bo težko šlo ■ Cortina kot rezerva?
13. zimske olimpijske igre so bile dodeljene ameriškemu letoviščar-skemu kraju Lake Placid v zvezni državi New York. Gre za manjše mestece skoraj točno na črti New York - Montreal, katero se najde le na podrobnih zemljevidih.
Lake Placid se nahaja v osrčju gorovja Adirondack na nadmorski višini nekaj več kot 500 metrov. Dežela okoli njega je posejana z gozdovi in jezeri. Kraj dobiva ime prav po jezerttJ'Vzjjfcfìftè ókolf Lake Placida niso ižredheJ-Najvišji vrh gorovja Mount Whiteface dosega, skromnih 1485 m nadmorske.višine; kar pomeni, da bodo- morali proge za alpsko smučanje izpeljati prav z vrha kot se je že zgodilo pred štirimi leti v Sapporu.
Meteorološke statistike glede za-snežitve ne dajejo preveč skrbi, čeprav se vreme po tradiciji obrne prav ob priliki olimpiskih iger.
Kar daje misliti so slabe izkušnje. Američanov kot organizatorjev. Že dvanajste igre bi morali prirediti v Denverju, javno mnenje in občinska uprava pa sta nudili tak odpor pripravljalnemu odboru, da sta preko ljudskega referenduma dosegli odpoved iger. Vzrok: velik finančni napor bi povzročil povečanje davkov. Državna blagajna o po-
moči niti slišati ni hotela.
Lake Placid ima že olimpijsko tradicijo iz daljnega leta 1932. Igre so bile tedaj porazne. Dejstvo, da se nahaja v zvezni državi New York samo veča negotovost o usodi organizacije. Znano je že, v kakšnih težavah se nahaja mesto New York samo, in dejstvo, da državne oblasti niso hotele priskočiti na pomoč mestni upravi, je verjetno dovolj zgovorno za njihovo radodarnost. Na 'Vladhb pofhoč^ePjčtnp niti v tej priložnosti organizatorji ne bodo mogli računati.
Lake Placid je fz.fH7.it center za masovni turizem. Poletni in zimski. Po gozdovih je speljanih nekaj stotin kilometrov markiranih stez in na nekoliko širšem področju je posejanih 700 avto-campingov.
Za alpsko smučanje so proge v glavnem nared, za ostale športe pa še ne. Težavna bo tudi odločitev za zgraditev objektov (športna palača in velika skakalnica), ki v veliki oddaljenosti od večjih mest in ob nepriljubljenosti skakalnega športa v ZDA obetajo docela pasivno investicijo.
Nič čudnega zato, če se že govori o drugih kandidaturah. Med še neuradnimi glasovi se je slišalo tudi ime Cortina d'Ampezzo.
: J :	l':«.	..
Dorothy Hamill (ZDA) najboljša v umetnostnem drsanju
USMERJANJE JAVNEGA MNENJA V ITALIJI
Brez «èe» so azzurri odlični Krivda je vedno v mazanju
Kričeči primeri smučarjev tekačev Pri biatlonu je maže zamenjal mraz
Za Italijo je izkupiček letošnjih zimskih iger v mejah normalnosti: 1 zlata, 2 srebrni in 1 bronasta kolajna. Vse v alpskem smučanju. Spremenjeno v razne sisteme točkovanja je Italija kar na drugem mestu za ZRN, ki pa je vse dobila samo preko ene smučarke, medtem W.!,,.ItaWani„,vspe1špi Jtar s 4 tekmovalci.
Ni Kè!s Hàttieh. dà bi ustvarjali polemike in jih tudi ne moremo, ker* se Yaš dhevhik' v Italiji ne bere. Skušali bomo le podati izbor izjav, katere so podali po tekmovanjih športniki sami, največ pa kliente-larni in parazitarni aparat, ki živi na ramah in znoju športnikov. Slabi uspehi v vseh ostalih panogah so le odraz pomanjkanja sistematičnega dela na široki podlagi.
Panoga, ki je prva dvignila oblak prahu je bil mošk- smuk. Plank je sicer dosegel tretje mesto, baje pa je izjavil, da bi s smučmi druge znamke tudi zmagal. Še bolj ognjevit pa je bil Roland Thoni, (14. mesto), ki je povedal, da bi z drugimi smučmi lahko dosegel neprimerno višje mesto, morda tudi kolajno.
Sledil je pekoč poraz v teku na 30 km. Italijani so tu startali podprti od lepe tradicije in si brez težav mislili, da spadajo v elito. Uspeh je bil zelo slab, krivec pa le eden: slabo namazane smuči. Zanimivo je, da so za tek vsi izbrali maže zelene barve. Vsem se je obrestovala, samo Italijanom ne.
V štafeti 4x10 km so bili Italijani sedmi. Uvrstitev odgovarja njeni moči. Če bi NDR ne odstopila bi bili celo osmi. V obračunu so seveda spregledali nezgodo SZ in odstop NDR. Vračunali so samo, da je bil njihov Kostner zelo dober v svojem odseku, da sta bila drugi in četrti tekač vsaj zadovoljiva in da je bil prvi zelo slab. Vzrok velike zamude že po prvi predaji: seveda neprimerne maže. Brez te neprilike — tako so povedali — bi lahko ' prišli do bronaste kolajne. Zamislimo si le, kaj bi se zgodilo, če bi bila Italija na tem da osvoji bronasto ali celo srebrno kolajno (kot se je zgodilo pri NDR) in bi bila prisiljena k odstopu ,zaradi neprevidnosti uradnega osebja ob progi.
Pred tekom na 50 km je zvezni trener tekačev slovesno izjavil, da starta četverica v dobri pripravljenosti in trdno prepričana v svoje zmogljivosti, ki so daleč nad dotedanjimi rezultati. Že po slabi tretji-
ni proge so imeli Italijani izredno velike zamude nad vodečimi in nato drug za drugim odstopili. Krivda za neuspeh: predvsem slabe maže smuči.
Še ena cvetka iz biatlona posameznikov. Bertin ie bil odličen četrti, nahujskali pa so ga naj pove, da bi se lahko uvrstil više in Bertin je ubogljivo povedal, da je imel pri zadnjem streljanju skoraj zmrznjen prst. Na mazg, se, ni, mogel iz-' govarjati, ker je tekel dobro. Težko razumljivo pa je, da prst pri stalnem naporu in tudi ne pri izredno nizki temperaturi omrzne.
Rešitev za celo ekipo je menda v maži, ki bi posebno navkreber sama porivala.
999
Posebna lestvica najbolj uspešnejših smuči je prinesla dvojno zmago Franciji. V alpskem smučanju so smuči francoske izdelave zmagale kar 5-krat (všteta je tudi kombinacija, ki sicer olimpijsko ne velja). Na prvih dveh mestih torej dve francoski znamki, na tretjem pa italijanska.
INNSBRUCK, 16. — Olimpijske i-gre so se zaključile v res imenitnem scenariju — krasni skakalnici pri Berg Iselu, katero je že navsezgodaj preplavilo 70.000-glava tnnožica, ki je nestrpno, pričakovala nastop in predvsem slavje domačih skakalcev. Samo očitna ekipna zmaga bi namreč lahko pri Avstrijcih oprala sramoto s 70-metrske skakalnice, ko sta dva zastopnika NDR, Aschen-bach in Danneberg presenetila favorizirane domačine. To se je tudi zgodilo: Karl Schnabl je z dvema dobrima skokoma osvojil zlato kolajnb, Toni Innauer pa je z enim odličnim in enim poprečnim skokom odnesel srebro, če dodamo, da sta bila Bachler in Wanner peti oziroma šesti, je jasno, da so Avstrijci tokrat le zagospodarili. Pri tem jim je verjetno pomagalo bodrenje občinstva, ki je izjemno nešportno spremljalo vso prireditev in sistematično žvižgalo glavnega nasprotnika, zmagovalca prve prireditve, pa tudi malo preveč očitna pomoč avstrijskega sodnika pri ocenjevanju sloga. Tako se je namreč zgodilo, da je pri drugem skoku Innauer dobil od štirih članov 16 točk, od petega — Avstrijca Secherà, pa 19!
Prva serija sicer ni obetala tolikšnega slavja domačinov. Innauer je bil z izrednim skokom — 102,5 m — daleč prvi in na videz nedosegljiv, Danneberg pa je bil zaradi dosežene daljave in kljub slabemu slogu drugi. Sledili so Schnabl, ki je ime! 12 točk zaostanka, Eckstein, Bachler, Glass in Wallner. V deseterico prvih sta se vrinila samo sovjetski zastopnik Karapuzov in Finec Tor-maenen. Jugoslovani so tudi takoj dali razumeti, da nimajo kaj iskati. Norčič, na teh igrah najuspešnejši, je bil šele 31. s skokom 85 metrov-, ki pa mu je prinesgl^rpanj točk kot so jih pri isti dolžini dobili drugi, ostali pa so povsčrh zaostali.
V drugem delu paijei.prišlo do preobrata. Že takoj je presenetil Glass, ki je bil po prvi seriji šele 10, ki pa je ob skoku 97 metrov prevzel vodstvo pred Bachlerjem in Wallner-jem. To podvig mu je prinesel bronasto odličje. Po vrsti nezanimivih skokov, med katerimi je treba u-vrstiti Aschenbaehovega, je poletel Innauer, ki pa je še enkrat plačal svojo neizkušenost. Kot že pri novoletni skakalni turneji je namreč z enim napačnim nastopom pokvaril vse: verjetno je mislil, da mu tudi poprečen skok zadostuje po izdatni prednosti, pri 91 metrih pa ga (razen Avstrijca) žirija res ni mogla visoko oceniti. Danneberg je sicer tudi zgrešil skok (89,5 m) Schnabl pa ni tvegal. Odločil se je za sicer
ne izreden skok, izvedel pa ga je le brezhibno in za dve točki prehitel Innauerja.
Tudi tokrat je bil najboljši Od Jugoslovanov Norčič. Skočil je le do
82,5	metra (sploh so zaradi poslabšanih razmer skakali krajše vsi), o-cene pa so bile zelo visoke (vse o-koli 16) in s tem je Jugoslovan pridobil nekaj mest — končal je na 28. Ostali bodo morali letošnje nastope čimprej pozabiti. Dolhar je s 77,5 metra bil 42. in prehitel Demšarja, ki je s 74 metri pokvaril že prej nezadovoljivo uvrstitev, Zupan pa je z dvema katastrofalnima skokoma obtičal prav na dnu: zbral je komaj polovico zmagovalčevih točk. Slabo so skakali tudi Italijani: najboljši je bil Giacomelli, takoj za Demšarjem.
VRSTNI RED:
1.	Karl Schnabl (Av.)	234,8
2.	Toni Innauer (Av.)	232,9
3.	Henryk Glass (NDR)	221,7
4.	Danneberg (NDR)	221,6
5.	Bachler (Av.)	217,4
6.	Wallner (Av.)	216,9
7.	Eckstein (NDR)	.216,2
8.	Aschenbach (NDR)	212,1
9.	Steiner (Švi.)	208,5
10.	Toermaennen (Fin.)	204,9
28.	Norčič (Jug.)	178.0
42.	Dolhar (Jug.)	160,2
43.	Demšar (Jug.)	157,8
44.	Giacomelli (It.)	157.6
47.	Tommasi (It.)	152,1
49.	De Crignis (It.)	143,3
51.	Bazzana (It.)	138,0
55.	Zupan (Jug.)	119,4
Nekaj ur za zapahi
Hokejista ZDA Robert Miller im Gary Ross sta nekaj ur preživela v policijskem priporu.
V nedeljo pozno zvečer sta skušala vstopiti v neki bar, ki pa je bil že natrpan. Ker jima vstopa niso več dovolili sta brez ključa odprla vrata in začelč pretepati vse, ki so jima prišli pod roke. V težavah je bila tudi prva policijska izvidnica, ki je prišla •'limo. Poklicati so morali pomoč, da so streznili oba krepka mladeniča.
Pred posebnim sodiščem se bosta morala zagovarjati zaradi upora po-I licijskim oblastem m pretepa.
Zmagovalec skokov v Bergislu Karl Schnabl
	KOLAJNE 1924	-1976		
1.	Sovjetska zveza	52	32	34
2.	Norveška	50	51	43
3.	ZDA	29	36	27
4.	švedska	25	23	26
5.	Finska	23	34	22
6.	Avstrija	22	31	27
7.	Švica	15	17	16
8.	Nemčija (skupaj)	14	14	9
9.	NDR	12	10	16
10.	Francija	12	9	12
11.	Kanada	12	7	14
12.	Nizozemska	9	13	9
13.	Italija	9	7	7
14.	ZRN	8	6	8
15.	Vel. Britanija	5	4	8
16.	ČSSR	2	5	6
17.	Japonska	1	2	1
18.	Poljska	1	1	2
	Belgija	1	1	2
20.	Španija	1	0	0
21.	Madžarska	0	1	4
22.	Sev. Koreja	0	1	0
23.	Lichtenstein	0	0	2
24.	Romunija	0	0	1
NOSILCI KOLAJN 12. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER
PANOGE Klasične panoge
Skoki 70 m Skoki 90 m
Nordijska kombinacija Tek 15 km (moški)
Tek 30 km (moški)
Tek 50 km (moški) Štafeta 4x10 km (moški) Tek 5 km (ženske)
Tek 10 km (ženske) štafeta 4x5 km (ženske)
Biatlon
Posamezniki
Štafeta
Alpsko smučanje
Smuk (moški)
Veleslalom (moški) Slalom (moški)
Smuk (ženske) Veleslalom (ženske) Slalom (ženske)
Hitrostno drsanje
500 m (moški)
1000 m (moški)
1500 m (moški)
5000 m (moški)
10000 m (moški)
500 m (ženske)
1000 m (ženske)
1500 m (ženske)
3000 m (ženske)
Sankanje Posamezniki Dvosedi (moški) Posameznice
Bob
Dvosedi
Štirisedi
Umetnostno drsanje
Posamezniki
Posameznice
Pari
Plesni pari
Zlata
Hans-Georg Aschenbach (NDR) Karl Schnabl (Avstrija)
Ulrich Wehling (NDR)
Nikolaj Bažukov (Sov. Zveza) Sergej Saveljev (Sov. zveza) Ivar Formo (Norveška)
Finska
Helena Takalo (Finska)
Raisa Smetanina (Sov. zveza) Sovjetska zveza
Nikolaj Kruglov (Sev. zveza) Sovjetska zveza
Franz Klammer (Avstrija) Heini Hemmi (Švica)
Piero Gros (Italija)
Rosi Mittermeier (ZRN) Kathy Kreiner (Kanada) Rosi Mittermeier (ZRN)
Jurij Kulakov (Sov. zveza) Peter Miiller (ZDA)
Jan Egil Storholt (Norveška) Sten Stensen (Norveška)
Piet Kleine (Nizozemska)
Sheila Young (ZDA)
Tatjana Averina (Sov. zveza) Galina Stepanskaja (Sov. zveza) Tatjana Averina (Sov. zveza)
Detlef Gunther (NDR) NDR
Margit Schumann (NDR)
NDR
NDR
John Curry (Vel. Britanija) Dorothy Hamill (ZDA)
Irina Rodnina in Aleksander Zajcev (Sov. zveza) Ljudmila Pahomova in Aleksander Gorškov (SZ)
Hokej
Sovjetska zveza
Srebrna
Jochen Danneberg (NDR) Anton Innauer (Avstrija) Urban Hettich (ZRN)
Jevgenij Beljajev (Sov. zveza) William Koch (ZDA)
Dieter Klause (NDR)
Norveška
Raisa Smetanina (Sov. zveza) Helena Takalo (Finska)
Finska
Heikki Ikola (Finska) Finska
Bernhard Russi (Švica) Ernst Good (Švica)
Gustav Thoni (Italija) Brigitte Totschnig (Avstrija) Rosi Mittermeier (ZRN) Claudia Giordani (Italija)
Valerij Muratov (Sov. zveza) Jorn Didriksen (Norveška) Jurij Kondakov (Sov. zveza) Piet Kleine (Nizozemska)
Sten Stensen (Norveška)
Cathy Priestner (Kanada) Leah Poulos (ZDA)
Sheila Young (ZDA)
Andrea Mitscherlich (NDR)
Josef Fendt (ZRN) ZRN
Ute Ruhrhold (NDR)
ZRN
Švica
Vladimir Kovaljev (Sov. zveza) Diane de Leeuvv (Nizozemska) Erika Kerner in Horst Òsterreich (NDR)
Irina Moisejeva in
Andrej Minenkov (Sov. zveza)
Češkoslovaška
Bronasta
Karl Schnabl (Avstrija)
Henri Glass (NDR)
Konrad Winkler (NDR)
Artto Koivisto (Finska)
Ivan Garanin (Sov. zveza) Bjorn Sodergren (Švedska) Sovjetska zveza Nina Baldičeva (Sov. zveza) Galina Kulakova (Sov. zveza) NDR
Aleksander Jelizarov (SZ) NDR
Herbert Plank (Italija) Ingemar Stenmark (švedska) Willy Frommelt (Liechtenstein) Cindy Nelson (ZDA)
Danielle Debernard (Francija) Hanni Wenzel (Liechtenstein)
Daniel Immerfall (ZDA) Valerij Muratov (Sov. zveza) Hans van Hefden (Nizozemska) Hans van Helden (Nizozemska) Hans van Helden (Nizozemska)
Tatjana Averina (Sov. zveza) Sheila Young (ZDA)
Tatjana Averina (Sov. zveza) Lisbeth Korsmu (Norveška)
Hans Rinn (NDR)
Avstrija
Elisabeth Demleitner (ZRN)
Švica
ZRN
Jim Cranston (Kanada) Christine Errath (NDR) Christine Gross in Gerhard Kagelmann (NDR) Pat O’Connor in John Mills (ZDA)
ZRN
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
KOŠARKA
ODBOJKA
Po dveh dokaj dobrih msiopih so «plavi» zopet zaigrali medlo
Tudi večina ostalih sobotnih in nedeljskih tekem se je končala slabo za slovenske barve
Bor — CUS 51:71 (27:35) i fantje so ostali v vodstvu le do 14.
BOR: Kapic 13, Rudež 6, Fabjan ; minute. nato pa je Arte s hitrimi 8, Sirk 10, Francia 4 Kraus 2 j protinapadi prehitel domovce in to Hrvatič, Pertot, Kralj 5.	' ,n	C *
SODNIKA: Volpe in Valentini.
Bor je po dveh boljših nastopih spet zaigral izredno slabo in je klonil tržaškemu CUS. Borovci so bili slabi predvsem v obrambi, medtem ko so bili nasprotniki izredno učinkoviti, tako v obrambi kot v napadu.
Sodnika sta bila izredno slaba, vendar nista odločilno pripomogla k porazu borovcev, ki so bili predvsem sami krivi za ta neuspeh.
Marko
MLADINCI
Bor — Inter 1904 70:90 ( 40:45)
BOR: Klobas 24, Vatovec 8, Ra-žem 14, Lukša 4, Sancin 9, Košuta 7, Žerjal 4, Sestan, Parovel.
INTER 1904: Micol, Metlika 28, Zumin 22, Moscioni, Palisca 12, Pascon 8, Ritossa 13, Temini, Salvador 7, D’Andrea.
SODNIKA: Tommasi in Cian iz Trsta
PROSTI METI: Bor 10:20, Inter 14:18.
PET OSEBNIH NAPAK: Klobas, Košuta, Metlika, Zumin in Pascon.
Tudi v drugem kolu finalnega dela so borovci okusili grenkobo poraza. Proti Interju 1904 je sicer malokdo upal na zmago, vseeno pa bi lahko prišlo do presenečenja. Inter je potrdil svojo premoč nad «plavim!» šele v drugem polčasu, ko so «plavi» izgubili Klobasa in Košuto. V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni. «Plavi» so branili z individualno obrambo in to je spravilo nasprotnika večkrat v težave. Dokler so lahko pokrivali nasprotnika so bili v vodstvu, ko pa so zaradi napak morali spremeniti obrambo, so imeli strelci Interja prosto pot do koša.
Tekma se je odvijala izenačeno vse do pete minute drugega polčasa, ko je moral Klobas na klop zaradi petih osebnih napak. Nekaj nepaz-Ijiwsti v obrambi m očitna premoč Interja pod koši pa so dokončno pokopali naše igralce. Vsekakor pa razlika dvajsetih košev ne kaže realne slike na igrišču. Inter 1904 je sicer zasluženo zmagal, vseeno pa je taka razlika prestroga kazen za požrtvovalne borovce. V prihodnjem kolu bodo «plavi» sprejeli v goste Pallacanestro Trieste in nudi se jim priložnost, da pospravijo svoj Prvi par točk v tem težavnem prvenstvu.
Peter
DEČKI
Arte — Dom 90:50 (39:19)
DOM: E. Cantelli, R. Buzzinel 2, D- Klanjšček 7, S. Sancin 2, D. Devetak 8, U. Dornik (k) 26, I. Juren L I. Kosutta 2, M. Winkler, M. Vižintin.
ARTE: L. Tegon, R. Musina 24, T. Riavis 19, G. Grendene 8, M. decerne 2, M. Chizzolini (k) 7, I. Iro-vec, M. Munarin, A. Lovisoni 24, M. Merchiari 2.
PM: Arte 12:42, Dom 12:34.
PON: M. Chizzolini in R. Buzzinel v,3. min. d.p., A. Lovisoni v 10. J1!11-, M. Marchieri v 11. min., S. gancio v 12. min., E. Cantelli in D. Devetak v 14. min., U. Dornik v 15. rnin-. G. Grendene in M. Clemenic v 17. min., I. Kosutta v 18. min.
SON: Arte 37, Dom 38.
SODNIKA: Verdoliva in Zappala lz Gorice.
, Y soboto sta se srečali v okviru 'bankarskega prvenstva dečkov e-».P1- Arte in Dom. Tudi tokrat so na-t ,tantJe zapustili igrišče poraženi, n fla končni rezultat je prehudo kaz-. domovce. Takoj na začetku I!» je Dom
kar z 20 točkami razlike. S tem rezultatom se je tudi zaključil prvi polčas.
V	drugem polčasu se je vodstvo Arte še večalo tja do 30 točk. Tedaj pa so se domovci razigrali in začeli graditi zelo urejene napade, katerim je dal krono kapetan Ugo Dornik, ki je v nekaj minutah zadel kar 13-krat nasprotnikov koš. Domovci so se tako približali Arte ju na samih 10'točk. Ker pa so si v prvem polčasu nabrali veliko število osebnih napak so začeli drug za drugim zapuščati igrišče, tako da so ostali na igrišču le štirje naši igralci. Tedaj so domači nadoknadili izgubljeno in postavili končni rezultat.
V	naših vrstah se je najbolje odrezal kapetan Ugo Dornik, ki mu noben nasprotnik ni bil kos in je obenem bil najboljši strelec srečanja. Omeniti moramo tudi, da si je Dornik v ključnih trenutkih srečanja poškodoval nogo in je tako moral predčasno zapustiti igrišče.
Naši fantje kljub porazu niso razočarali. Če bi imeli malo več sreče na svoji strani bi lahko tudi zmagali. Žal, je Dom do sedaj zmagal le enkrat, dvakrat izgubil za met razlike in tako je trenutno na predzadnjem mestu lestvice.
S tem se je zaključil prvi del prvenstva dečkov, domovci pa morajo odisrati še tekmo proti Caprivi, ki je bila pred tednom dni odložena zaradi slabega vremena.
M. Č.
Bor — Inter Aurisina 61:56 (27:21)
BOR: Bajc, Canciani (k) 25, Švara, Pegan A. 6, Kerpan 20, Raseni 10, Štavar, Husu.
INTER: Leghissa, Gregorin, Sitt-nig. De Cecco, Andreini, Sandri 2, Mascarello (k) 22, Negrini 13, Mar-chesan, Zampar 19.
PM: Bor 7:16, Inter 8:18.
PON: Kerpan, Raseni, Mascarello in Canciani.
SODNIKA: Zucchi in Guerin iz Trsta;
Pred tednom dni so borovci odigrali svojo najslabšo tekmo letošnje sezone in sicer proti Poletu. Imeli so čas ves teden, da bi popravili napake. To se je tudi zgodilo!
Proti Interju iz Nabrežine so «plavi» igrali kot nikoli do sedaj. Igra je bila agresivna in ritem, ki so ga skozi vso tekmo držali, je sad zadovoljive kondicije. Bor je vedno vodil in y 15. min. je bila prednost cel« 15 točk. Ko so morali predčasno na klop trije najboljši Borovi i-gralci, so se nasprotniki nevarno približali, toda «plavi» so mirno krožili žogo in tako zasluženo zmagali.
V	celoti pa izstopata dve imeni: Valter Kerpan in Igor Canciani. Ta dva igralca sta bila daleč najboljša na igrišču. Kerpan je bil popolnoma neustavljiv v svoji in v nasprotnikovi «raketi», medtem ko je Canciani znal premostiti težave nasprotnikovega presinga in je proti koncu s svojimi koši tudi omogočil uresničitev te zmage, i
fp
KADETI
Arte A — Dom 77:47 (40:17)
DOM: L. Semolič 7, M. Čubej (k) 9, F. Fait, V. Coni 14. Terčič 10, A. Bresciani, M. Dornik 7.
ARTE A: M. Vidoz 2, P. Veronese 6, M. Ličen 15, U. Marconi, R. Maz-zacco 6, C. Klaniscek 15, D. Urli 2, G. Stasi 2, G. Michelin 2, L. Del Marco 22.
PROSTI METI: Arte A 7:12, Dom 9:26.
PET OSEBNIH NAPAK: M. Dornik v 20. min. d. p.
SODNIKA: Licinio in Bitteti iz Gorice.
Ekipi Arte A in Doma sta se v so-bóto srečali na igrišču na Rojcah. Tekma bi morala biti na sporedu že pred dvema tednoma, vendar je bila preložena na soboto (zaradi slabega vremena). To soboto bi morali tekmo odigrati na odprtem igrišču v dijaškem domu, vendar tudi tokrat je nastopilo slabe vreme. Ko so se vsi igralci zbrali v dijaškem domu je sodnik sklenil, naj se srečanje odigra na domačem igrišču Arte A, povratno kolo pa naj bo na Domovem domačem igrišču.
Prvih pet minut srečanja so naši fantje lepo kljubovali nasprotnikom, ki se niso mogli oddaljiti od požrtvovalnih domovcev. Arte A je tedaj zaigral hud presing, kateremu Hvaličevi varovanci niso mogli priti do živega. Prednost nasprotnikov se je večala iz minute v minuto. Kljub prizadevanju trenerja Hvaliča se naši fantje niso mogli otresti nasprotne premoči. Tako se je prvi polčas zaključil v korist Arte A s triindvajsetimi točkami razlike.
V	drugem polčasu so se domovci uigrali in so bili enakovreden nasprotnik domačinom. Opazili smo lahko lepe koše na eni in na drugi strani. Dom je bil to pot bolj točen v metih na koš, več odbitih žog se je polastil kot v prvem polčasu in igra ni bila več tako raztrgana.
V	Domovih vrstah je dobro zaigral le Dornik, ki je končno prišel v formo. Najboljši na igrišču je bil nedvomno Del Marco.
M. Č.
V SOBOTNIH SREČANJIH
VČERAJ V MtlNCHNU
lzžrebali,	Neuspehi naših šesterk v višjih ligah
so nasprotnike
vPokvaiihskih ^ ŽD tokrat zmaga vseh slovenskih ekip
monchen, i6 - v Munchnu so jyiejj gonškimi moštvi je Dom slavil svojo drugo zmago, Olympia pa je ostala praznih rek
opravili žrebanje nasprotnikov za polfinalna srečanja v raznih evropskih pokalih. Žrebanje je dalo tak izid:
Pokal Korač
Jugoplastika - Sinudyne Badalona - Chinamartini (Prvo srečanje 24. februarja, povratno 2. marca).
Pokal pokalov Cinzano - Rabotnički ASPO Tours - Estudiantes (Prvo srečanje 25. februarja, povratno 3. marca).
Pokal prvakinj Sparla Praga - GEAS Akademik Sofija - Clermond Fer-rand
(Prvo srečanje 26. februarja, povratno 4. marca).
Trofeja Ronchetti Slavija Praga - Gerbe Monteceau Industromontaža - Pagnossin (Prvo srečanje 25. februarja, povratno 3. in 4. marca).
MOŠKA C LIGA Pali. Marghera — Bor 3:0 (15:7, 15:13, 15:10)
MARGHERA: Saggiente, Zanuc-co, Gorghetto, Aggio, Levorato, Serica, Zanucconi, Pinni, Semenzaio, Carolo.
BOR: Kodrič, Kralj, Može, Neubauer, Požar, Špacapan, Vodopivec, Zadnik.
SODNIKA: Renassi in Dal Piero.
V šestem kolu prvenstva C lige so borovci doživeli četrti zaporedni poraz. Za nameček pa tokrat niso o-svojili niti seta proti nasprotniku, ki je bil vse prej kot nepremagljiv. Vsekakor je bila to najslabša igra naših fantov v letošnji sezoni. Kriza je torej hujša, kot je sprva kazalo.
Žal, pa Bor ni izjema v naši zamejski odbojki. Večina naših moštev je že vrsto let v večjem '•ali manjšem, a zaenkrat nezadržnem nazadovanju. «Plavi» so bili doslej glede rezultatov na boljšem, zdaj pa PORDENON, 16. — Italijanka Fa- \ niti tega ne moremo več trditi. Ali soli je zmagala na mednarodnem j je torej kriza naše odbojke (in sploh
SMUČANJE
97 ”37
FIS tekmovanju v ženskem slalomu, veljavne mza EP na Piancavallu. LESTVICA:
1.	M. Fasoli (It.)
2.	M. Jager (Švi.)
3.	D. Viberti (It.)
4.	L. Folkner (Av.)
5.	Martine Jouche (Fr.)
6.	M. Ellmer (Av.)
7.	I. Eberle (Av.)
9. T. Gamper (It.)
B. Briand (Švi.)
kriza zamejskega športa) le tehničnega značaja, ali morda organizacijskega? Je vzrok pomanjkanje pri-I mernih športnih objektov in profe-97'’46 j sionalnih trenerjev, ter zaradi tega 98”28 nezadostnega sodelovanja z najmlaj-98”34 j širni? Verjetno ne drži nobena izmed 98”60 j naših ugibanj, saj nam ni znano, da 99”20 | bi odgovorni nameravali kaj ukreniti 99''38, v tem smislu. Karkoli je že, kriza je in treba je čimprej najti rešitev. 100”61 Če se sedaj povrnemo k sobotni
ifiiiiiiiiHiiiiiiiiumiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
V PR VENSTVU 3. AMA TERSKE LIGE
DRUGI ZAPOREDNI PORAZ ŠTANDREŠKE JUVENTINE
Zaradi slabega vremena so v F-JK večino tekem v 1. in 2. amaterski ligi odgodili ali prekinili
v j •-	z lahkoto prišel v
stvo jn (.q z rezuitatom 14:6.’ Naši
""""■"iiumnmnnHHn...............................mulim..................................im...............
Juventina — Vermegliano H:1
JUVENTINA: Plesničar, Tomažič, Mikluš, E. Tabaj;‘Nanut, Lorenzon, Uras (M. Tabaj), Russo, Montico, Marvin. Gomišček.
VERMEGLIANO : Visintin, Chian-j dussi, Petracco, Travain, Miceu, Ma-rani, Ballaminiut, Cecchet, Moretti, Matiussi, Frausin.
STRELEC: v 20. min. p.p. Frausin.
Drugi zaporedni poraz Juventine in tokrat prvič pred domačim občin-svtom. Vermegliano je torej vrnil «uslugo» Štandrežcem, ki so v prvem delu prvenstva proti isti ekipi zmagali na tujem z 1:0. «Belo-rdeči» so s tem ponovnim porazom postavili v dvom prvo mesto na lestvici in prestop v višjo ligo, kar je bilo pred nekaj tedni skoraj gotovo.
Že v uvodu naj povemo, da je bil dež glavni junak nedeljskega srečanja. Blatno in namočeno igrišče je preprečilo tehnično in hitro igro, tako da smo bili priča nezanimivi tekmi, ki je le od časa do časa zaživela zaradi nekaterih napadalnih akcij na eni in drugi strani. V'takih pogojih so se gostje boljše znašli in so zaigrali terenu primerno z dolgimi in hitrimi podajami. Štandrežci pa so tokrat trmasto vztrajali pri kratkih podajah in pri držanju žoge, kar jim večkrat ni uspelo. Za pot,
NOGOMET
rv>>tr' • v/.-: '■
V ČETRTEK ZVEČER
Nastop Partizana na Proseku bo lepo športno doživetje
Eomače Primorje bo v tej prijateljski tekmi ojačeno z igralci nekaterih drugih naših enajsteric
ki so jo ubrali domačini, mislimo, soigralci posnemali in so trmasto da je bila povsem zgrešena, tako da vztrajali pri držanju žoge. se jim je to tudi pošteno maščevalo, j Drugi polčas je sicer potrdil teren-TbLrdt pa moramo tudi kritizirati Ì skd premerò Juventine, prav tako pa trenerja Borghesa, ki ni znal izko- j je potrdil njeno neučinkovitost. Štan-rispti svoje večletne trenerske izkuš-1 drežci so na vse načine, a nelogič-hje,‘sàj jd dčvdtii, da so štandrežci no, skušali. predreti, in priti „c|ò' re-
igrali terenu neprimerno igro. Poleg tega ne vemo, če je bilo primerno, da je ob stanju 1:0 v korist Vermegliana zamenjal napadalca z branilcem. Ob vsem tem pa moramo reči, da si je Vermegliano konec koncev le zaslužil zmago, saj je znal
leb:f	ljubitelje nogometa
Sostova?rtno doživetje, V četrtek bo
PrvoW nS poseku jugoslovanski Poreču S P^bzan, ki se mudi v ski dpi na Pr'Pravah za spomladan-beogra:c.Frvenstva' Kot ie znano, je In ima c Prv°bgaš jesenski prvak mesto JuVeda realne možnosti, da to lu prvon iani tudi v povratnem de-
P-S^MriS£
stavil na p P?rtizan se bo pred-vi> v kato^-r0i!e^u v najboljši posta-^ukotič p1- Fodo '•ndl reprezentanti kvič šn ®3ekovie. Zovišič in Jec-b0 za F tno društvo Primorje se nekaterim,- Priložnost ojačilo tudi z drugih klnK u0gFtIiel;aši’ ki Igrajo v 1-ašev ie tr ld' ^loMor teh nogome-ki je Jže IT* Primorja Verginella, igralcev , festavil seznam domačih ’ K1 igrajo za Aurisino, Ves-
bo koprska te-ttevilka dd^ala °b 19.30 drugo <0dpna mej™nske9a tednika
bonoìahkn f,poTt”.es,a vregleda farkarskpt °ledal1 P°snetke ko-Prvenstva cvT Šop
karske tekmo ' BOh ln odbo1' vizije smenr prve ženske di-36 bOKOL - CORR1DON1.
no, Primorca, Gajo, Zarjo in Breg. Primorje bo igralo z vsemi nogometaši, saj bo imel Verginella možnost, da bo v vsakem trenutku lahko menjaval nogometaše, kar bo seveda delal tudi trener Partizana.
Verginella je za tekmo s Partizanom povabil sledeče nogometaše: Caharija in Doglia (Aurisina)
M. Kraljič (Breg)
Grgič (Gaja)
Pertot (Kras)
Mauro in Boris Kralj (Primorec) Bogateč ali Košuta in S. Tenze (Vesna)
V. Krizmančič, Žagar in Grahonja (Zarja).
Navedeni nogometaši se bodo zbrali drevi v krožku Primorja na Proseku, kjer bodo dobili vsa navodila za to tekmo, ki bo v četrtek, 19. t.m, ob 19.30 na proseškem pravokotniku.
Verginella bo razpolagal približno s 25 nogometaši, od katerih je polovica od Primorja. Gotovo bi mesto v ekipi zaslužili še nekateri nogometaši, vendar Verginella meni, da več kot 11 nogometašev istočasno itak ne more poslati na igrišče. Ker smo že pri nekaki selekciji naših nogometašev bi vsekakor predlagali nekaj imen, ki bi jih v primeru sestave reprezentance bilo treba vzeti v poštev. To so:
Mikuš, Bržan in Strnad (Breg) Rismondo (Gaja)
P. Kralj in Maglica (Primorec)
D. Marc (Zarja).
Poleg omenjenih pa imamo seveda tudi na Goriškem nekaj talentiranih nogometašev, ki igrajo v vrstah Juventine. Mladosti in Sovodenj.
Za tekmo s Part zanom bo Primorje poskrbelo tudi ‘.a ojačitev tribun za občinstvo, saj pričakujejo precej navijačev iz okolice in tudi z onstran meje.
Če vreme ne bo nagajalo, čaka ljubitelje nogometa v četrtek na Proseku lepo športno doživetje.
B. R.
f K - *■
Proti Partizanu bo igral tudi Mirjan Žagar (Zarja)
Ljubitelji nogometa so bili še enkrat prikrajšani. Zaradi dežja, ki je popolnoma poplavil igrišča, so na Tržaškem in Goriškem odgodili precej nogometnih tekem, posebno v 2. in 3. amaterski ligi.
V	drugi amaterski ligi, kjer igrajo naše enatsterice, so od osmih napovedanih tekem odgodili kar sedem. Igral je le vodeči Isonzo, Ki je doma premagal (2:1) Flaminio in s tem povišal na pet točk svojo prednost pred zasledovalci.
V	tretji amaterski ligi na Tržaškem ni igrala nobena od naših ekip in zato bodo morali od-godene tekme odigrati ko bo to določil pokrajinski odbor nogometne zveze, ki je že odredil, da se prihodnjo nedeljo, 22. t.m., odigra šesto povratno kolo.
Glede ostalih amaterskih prvenstev (promocijska, 1. in 2. amaterska liga) je deželni odbor odredil, da se prvenstvo nadaljuje po sledečem kriteriju:
NEDELJA, 22.2. četrto povratno kolo
NEDELJA, 29.2. zaostale tekme 1. povratnega kola
NEDELJI, 7. in 14. marca 5., oziroma 6. povratno kolo
PETEK, 19. marca (sv. Jožef) prosto za možne zaostale tekme.
Prav ob tej priliki lahko odigrajo vse tekme, ki so jih odgodili v nedeljo 15. februarja.
Prvenstva bodo nato nadaljevala s pari sedmega (21.3.), osmega (28.3.) in devetega kola (4.4). Nato je določen dvotedenski premor (11.4. in 18.4.) zaradi nogometnega turnirja med deželnimi reprezentancami. 25.4. se bodo prvenstva nadaljevala z 10. povratnim kolom.
B. R.
izkoristiti napake domačinov. Poleg tega so gostje v drugem polčasu pokazali dobro in učinkovito obrambo, ki je neštetokrat odbijala Juven-tinine napade.
Kronika igre je precej skopa, tako da smo ob tem srečanju zabeležili le nekatere priložnosti za gol. Po začetni igri na sredini igrišča so gostje poskušali prodreti v domačo o-brambo, kar jim je uspelo v 20. minuti, ko je Frausin utegnil potisniti žogo v mrežo. Reakcija Štandrežcev je bila takojšnja, ni pa bila učinkovita. Namočeno igrišče je domačinom večkrat ustavljajo kratke podaje, tako da so igralci Vermegliana vedno z lahkoto odbijali žogo in od časa do časa skušali izpeljati protinapade. V tem obleganju naj omenimo ob koncu polčasa lep Marvi-nov strel, ki je za las šel mimo vratnice. Primer veznega napadalca pa ni padel na plodna tla, saj ga niso
mija. Najlepša priložnost in verjetno edina v vsem srečanju se je ponudila Gomiščku, ko se je po odličnem, dolgem Nanutovem predlcž-ku predstavil sam pred vratarjem. V trenutku, ko je hotel žogo streljati, se je ta ustavila v blatu. Po tej priložnosti so Štandrežci zaigrali slabše in v sili, da bi prišli do zadetka, precej grešili in s svojo igro dovolili gostom, da so do konca obdržali prednost.
P. R.
Edera — Sovodnje 3:1 (2:0) (prekinjena v 12. min. d.p. zaradi razmočenega igrišča)
SOVODNJE: Provvidenti, Batistič, Gruden, Ferfolja, Petejan, Kovic, S. Florenin, C. Marson, B. Marson, P. Florenin, Butkovič.
STRELEC: Butkovič.
Zaradi razmočenega igrišča je sodnik v nedeljo predčasno zaključil : tekmo Edera - Sovodnje. Brez dvo- ' ma je sodnikova odločitev bolj prijala slovenski ekipi, ki je v 12. min. drugega polčasa zgubljala z dvema goloma razlike.
tekmi, ugotovimo, da so vsi trije seti potekali nekako po enakem vzorcu. Domačini so visoko povedli : v prvem nizu z 12:5, v drugem 12:3, v Zadnjem pa 11:4. Povemo naj še, da so si igralci Marghere tako prednost zagotovili skoraj izključno s servisi, torej na napakah «plavih». Slednji so, kljub temu, da so tudi tokrat pokazali dokajšnjo psihično krhkost, vendarle nekoliko uredili svoje vrste v zaključnih fazah setov. Vendar je bilo takrat že prepozno in samo v drugem nizu so se borovci približali zmagi.
Mig
ŽENSKA C LIGA Bor — Volley Ball PN 0:3 (6:15, 4:15, 11:15)
BOR: Bolčina, Pernarčič, Kalan, Jevnikar, Furlanič, Jazbec, Batič, Kus, Fičur.
VOLLEY BALL: Alberghetti, Biondo, Bertacche, BarZotto, Biondo, Marson, Barbariol. Babuin, Cocian-cich, Camilotti, Silvestrin.
V soboto ekipi Bora ni uspelo, da bi ustavila pot vodečemu Volleyu iz Pordenona. Ta ekipa ne bo po vsej verjetnosti do konca prvenstva izgubila nobene tekme in za ostale ekipe bo uspeh že to, če ji bodo odvzele kak set, kar pa tudi nikakor ne bo lahko. Volley je vsaj za razred boljši od ostalih ekip, ki letos nastopajo v tem prvenstvu. Ne smemo seveda pozabiti, da nastopajo v vrstah te ekipe štiri igralke, ki so do lani branile barve bivšega prvoligaša Casagrande, med temi pa je tudi Camilottijeva, ki je vrsto let igrala celo v italijanski državni reprezentanci.
Proti takemu, objektivno res boljšemu nasprotniku, niso mogla dekleta Bora praktično nič. Nasprotnice so prav kmalu ugotovile vse vrzeli v Borovem sistemu in seveda tudi primerno zaigrale. Z odličnim in skoraj nepremagljivim blokom pa so tudi popolnoma onemogočile Borov napad. Za nameček naj omenimo še to, da ekipa Bora tudi tokrat ni bila popolna. V kritičnih trenutkih ni imel torej trener r.a razpolago dovolj menjav.
Kljub hudemu porazu Borove e-kipe ne gre preveč kritizirati. Nasprotnicam so se naše odbojkarice upirale, kolikor se je pač dalo. Škoda je samo, da je potek srečanja motil sodnik. S svojimi posegi je bil dosti strožji.do.borovk, sploh pa je napake določgj.na precej čuden način. Tudi z drugačnim sodnikom se izid srečgpja, sevedg, ne bi čisto nič spremenil, po vsej verjetnosti pa bi lahko gledali vsaj nekoliko lepšo odboiko.
INKA
MOŠKA D LIGA S. Giorgio — Kras	3:1
(15:10, 16:14, 14:16. 15:7)
KRAS: Drasič, Milič, Vésnaver, živec, Marušič, Guštin, Ivan in Ladi Budin.
Na sobotnem gostovanju v Mestrah so odbojkarji Krasa utrpeli svoj tretji zaporedni poraz in so se tako pomaknili na lestvici še za stopničko navzdol. Čeprav je Kras veljal na papirju za nespornega favorita, pa je zmaga šesterke S. Giorgio vse prej kot nepričakovana, saj ima ta ekipa enega najboljših podmladkov v absolutnem merilu in to obetajoče moštvo bomo gotovo že v bližnji bodočnosti zasledili v višjih ligah. S. Giorgio se je namreč letos uvrstil v državni finalni del mladinskega prvenstva, kar pomeni, da so ti mladi odbojkarji med najboljšimi v državi. To svojo vodilno vlogo so tudi j
tro, duhovito in prodorno igro ter bi lahko Kontovelke v tej diviziji doso zasluženo izbojevali celotni izkupiček.
Krašovci, ki so tudi na tem težkem gostovanju nastopili v okrnjeni postavi (zaradi odsotnosti Grilanca in Bruna Miliča) so tokrat zaigrali zelo samozavestno in so se skozi vso tekmo enakovredno borili za zmago, vendar so bili domačini v ključnih trenutkih prisebnejši in Krasovi odbojkarji so se morali zadovoljiti le z enim setom. V tolažbo naj navedemo, da je S. Giorgio prav proti Krasu izgubil svoj prvi set v tem prvenstvu.
Na koncu moramo, žal, zabeležiti ponoven izbruh nešportnega obnaša-
segle mnogo več, a manjka borbenosti in samozavesti.
Azzurra Gorica — Sloga 1:3 (13:15, 8:15, 15:9, 8:15)
AZZURRA: Pap-ez, G. in G. Lo-presti, Štern, Roido, Leban, Bcrto-lotto, Marassi, Bezzon in Nogveira.
SLOGA: Pečar, čuk, Debenjak, E. in T. Križmančič, S. in M. Grgič.
SODNIK: Giotta, zapisnikar Bre-sigar.
Odbojkarice Sloge so v šestem prvenstvenem nastopu osvojile dve izredno dragoceni točki. To je bila obenem tudi druga prvenstvena zmaga slovenskih igralk. Ta uspeh
nja in narodnostne mržnje navija-1 je toliko bolj spodbuden, ker je Šlo-čev iz Mester, ki so skozi vso tek- ' ga tudi v Gorici stopila na igrišče
mo žalili slovenske igralce z žaljivimi vzdevki in s tradicionalnimi «sciavi». Prav v Mestrah so se slovenskim ekipam podobni dogodki že večkrat pripetili. Zato je tako početje še bolj obsodbe vredno. Zato bi bilo mogoče umestno, da bi vse slovenske ekipe zahtevale od organov
okrnjena.
Samo srečanje ni bilo nič posebnega, ker se v telovadnici, kjer nastopa Azzurra, nt da dobro igrati. Poleg slabe razsvetljave tudi drsi. ker je bila telovadnica zgrajena za kotalkanje. Toda ne glede na to bi gostje lahko slavile še bolj preprič-
javne varnosti, za bodoče nastope | ijjv0 zmag0. Le škoda, da so v tre-slovenskih ekip v športni palaci ob tjem nizu nekoliko popustile (ali beneški laguni, posebne varnostne ukrepe, za preprečitev podobnih izgredov. Republiška ustava namreč ščiti tudi slovenske igralce kot ena-
proti slehernemu izbruhu pomanjkanja športne etike in omike, ki temelji na narodnostni mržnji, podvzeti vse potrebne ukrepe. To je menda osnovna pravica, ki jo lahko zahteva sleherna slovenska ekipa, ko stopi v športno areno.
P. S.
1. MOŠKA DIVIZIJA Olvmpija — Pozzo	0:3
(2, 13, 10)
Goriškim fantom ne gre in ne gre. V nedeljo zjutraj je prišlo, proti vsem pričakovanjem, do pravega poloma. Tekma je bila v vasi Pra-damano, v videmsKi okolici. Olym-pija je sicer nastopila z okrnjenim moštvom, tudi telovadnica ni bila ravno najprimernejša, saj ni bila sploh ogreta. Kljub temu pa bi nedvomno lahko prišlo Qu preobrata v končnem izidu, če bi naši fantje le igrali nekoliko bolj požrtvovalno. Več borbenosti bi bilo treba, pa bi bilo storjeno. Pozzo namreč še zdaleč ni tako močan, kot bi lahko sodili po končnem izidu tekme. Naši .fantje so izredno veliko grešili, tako v napadu, kot v obrambi, tako da so si sami skovali rezultat, i V drugem setu so -Goričani imeli znatno prednost tja do dvanajste točke, potem pa so vse zapravili. Tretji set pa skoraj ni imel zgodbe.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovel — Julia	3:2
(17:19, 15:7, 6:15, 15:4, 15:3)
KONTOVEL: Danieli D., Danieli K., Danieli M., Ban J. (k), Rupel N., Temjava M., Stocca E.. Semec Z., Emili S., Kapun A., Albi D.
Na kontovelskem igrišču je bila v soboto šesta tekma prvenstva 1. ženske divizije. Domača ekipa Konto-vela se je spoprijela s tržaško Ju-lio. Po povsem nezanimivi in zaspani igri, so domačinke premagale nasprotnice s tesnim izidom. Edino prvi miz je bil nekoliko razgiban, kar lahko razberemo iz končnega rezultata seta.
V ostalih setih se je igra vlekla, predvsem zaradi visokega prestrezanja servisov in pomanjkanja borbenosti naše ekipe. Nasprotnice so tokrat nastopale v nepopolni postavi in tudi to je pripomoglo, da je bila odigrali na igrišču: predvajali so hi- i tekma dolgočasna. Zdi se nam, da
bolje rečeno, napravile po vodstvu 8:6 celo serijo napak) in so s tem dobesedno ponudile nasprotnicam
kovredne člane družbe zato ie treba možnc>st edine cielne zmage- Vse* “ I :■	]	-, i kakor pa je treba pripomniti, da
spadajo Goričanke med slabše na-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiurtiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Merckx odstopil na 6-dnevni dirki v Milanu
MILAN, 16. — Belgijec Eddy Merckx je zaradi kašlja in vročine danes popoldne opustil svoje sodelovanje na mednarodni šestdnevni kolesarski dirki v Milanu. Zdravniki mu namreč niso mogli zagotoviti, da bo ozdravel in je tako zapustil dirko ter odšel v Laigueglio, kjer že nekaj dni trenirajo drugi člani kole-
sarske hiše Molteni. Merckx je izjavil, da je odšel v Laigueglio zato, ker je v Belgiji trenutno zelo slabo vreme, v Laiguegli pa so vremenski pogoji mnogo boljši in bo zato ozdravel mnogo prej, da bi lahko tako spet nadaljeval s pripravami za svoje nastope na raznih letošnjih cestnih dirkah.
Merckxov odstop je povzročil veliko pozornost, saj se je tokrat zgodilo prvič, da je moral na neki šestdnevni dirki odstopiti iz zdravniških razlogov, potem ko je pred tem sodeloval na približno 60 podobnih prireditvah.
Na sliki: Merckx in Avstralec Gil-more med današnjim tekmovanjem,
sprotnice v tej ligi. Prav zaradi tega pa preseneča dejstvo, da je ta šesterica že pospravila šest točk.
Sam neposredni obračun teh dveh zastopnikov .je bil izredno izenačen. Gostje so morale pričeti srečanje brez Mire Grgič, ki je prihitela v Gor co neposredno s smučanja (zaradi slabega vremena) z zamudo. Ta njena odsotnost pa ni seveda najbolje psihično vplivala na ostale igralke, šele v poslednjih posegih so se slogašice odlepile in osvojile prvi set.
V	drugem delu pa je bilo veliko lažje. Začetno vodstvo je Sloga držala vse da konca in domačinke so se morale zadovoljiti z osmimi točkami.
Škoda, da so slovenske igralke napravile v tretjem nizu omenjene napake.
Zadnji, četrti set pa je bil podoben drugemu.	G. F.
Sokol — Corridoni	3:0
(15:9, 15:3, 15.0)
SOKOL: L. in V. Kralj, Legiša, šker. Antoni, Zidarič, Kostnapfel, Zanolomeni, Volari, Capolicchio.
V	soboto sta se v nabrežinski telovadnici spoprijeti ekipi Sokola in Corridonija. čeprav je za to tekmo vladalo izredno zanimanje, niso nasprotnice, ki veljajo za solidno in homogeno ekipo (saj so doživele le en prvenstveni poraz v Gradišču) izpolnile vseh pričakovanj. Domačemu Sokolu, ki je bleste! v napadu in obrambi, so bile enakovreden nasprotnik le v prvem setu. Nato jih je Sokol, kot nr ča sam rezultat, popolnoma navladal.
Pri Sokolu moramo pohvalite vse igralke, ki so se borile izredno požrtvovalno in vztrajno, predvsem pa Vido Legiša. ki je bila v napadu nerešljiva uganka za obrambo Corridonija.
S to zmago so varovanke trenerja Pertota še enkrat dokazale, da so najresnejše kandidatke za osvojitev prvega mesta v 1. ženski diviziji in lahko povsem upravičeno upajo na napredovanje v višjo ligo.
RaNe
2. MOŠKA DIVIZIJA Dom — Pierts	3:1
(15:10, 13:15, 15:6, 15:13)
_ DOM: Černič L., Cijan, Devetak, Černič M., Nanut, Peric, Prinčič, Petejan in Komel.
PIERIS: Benedetti, Colombi, Fili-put, Ghersi, Nigrim, Sverzut, Val-vo in Zamarian.
SODNIK: Mauri Pietro; stranski: Germini Giorgio; zapisnikar: Caccin Giorgio (vsi iz Gorice).
V	soboto zvečer je Dom v Gorici slavil svojo drugo zaporedno zmago v letošnjem prvenstvu 2. moške di-
• vizije. Tokrat je odpravil poprečno šesterko Pierisa z izidom 3:1.
S tem novim parom točk se je tudi stanje «belo-rdečih» na skupni lestvici izboljšalo, saj ima sedaj Dom 4 točke in zaseda eno od srednjih mest lestvice.
Pri domovcih je bila pozitivna povezava akcij, pomanjkljiv pa je bil napad. Še ena ugotovitev: domovci bi morali igrati bolj sproščeno, sedaj so namreč na igrišču preveč živčni.
V	prvem setu so se domovci takoj oddaljili in vodili že z 11:4, ko so rahlo popustili. Pieris je poprijel, toda preko desetice ni mogel.
Drugi set pa je bil izenačen. V zaključnih trenutkih pa so bili domovci preveč živčni, kar jih je pravzaprav stalo set. Pieris je tako osvojil set delno po lastni zaslugi, delno pa po zaslugi glavnega sodnika, ki je zlasti v tem setu večkrat oškodoval domovce.
V	3. setu pa so si «belo - rdeči* nabrali prednost in si brez velikih težav zagotovili zmago tega niza.
V	četrtem setu je Pieris vodil najprej s 7:2, nato pa 13:7. V tem trenutku so se pa domovci prebudili. Pieris ni zbral niti točke in domovci so tako zmagali.
Tokrat sta se na igrišču dobro Ji-kazala I. Devetak in L. Nanut, ki je tako ponovno potrdil svojo dobro formo.
V	prihodnjem kolu čaka Dom soriški mestni derbi z Libertasom. Tekma bo v soboto, 21. 2., ob 20. url v telovadnici «Stella Matutina» (Ul. Nizza 38, Gorica).
I K.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacija in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS * 61000 Ljubljan*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno •
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 109 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Stran 8
17. februarja 1978
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
’zdaja in tiska ^	^ ZTT - Trst
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
Nova Morava vlada in ameriški ciklon
V nedeljskih političnih komentarjih se italijanski dnevniki povečini ukvarjajo z dvema problemoma, ki sta v teh dneh skrajno aktualna in se dejansko tudi prepletata. Gre za domnevni zaključek vladne krize z oblikovanjem Morove enobarvne demokristjanske vlade ter «škandalom Lockheed», oziroma temo moralizacije javnega političnega življenja v Italiji. Prav zadnje vprašanje ostaja v ospredju nekaterih komentarjev, ki zatrjujejo, da bo to prvi preizkusni kamen za Morovo vlado in. v širšem smislu, za Zac-cagninija, če bo lahko pokazal, da se je KD zares spremenila.
l’Unità
Glasilo KPI objavlja daljši članek predsednika poslanske skupine Alessandra Natte, ki uvodoma ugotavlja, da so obtožbe, ki prihajajo z onstran oceana verjetno točne, saj bi se zdelo čudno, če bi v ZDA nameravali klevetati svoje zaveznike. Dejansko, nadaljuje Natta, je to posledica desetletij italijanske zgodovine, ko je Italija bila podrejena v vsem ameriškim interesom in se je vsaka stvar dopuščala v imenu protikomunistične gonje. To podrejanje ni bilo zgolj politične narave, saj je zajelo tudi področja vojaške obrambe, tehnologije, raziskave, gospodarstva in zunanje politike. Skratka je bila Italija omejena v svojih temeljnih izbirah. Na tem terenu pa je lahko zrasel primer korupcije. Prav iz tega doslej običajnega odnosa med «gospodarjem» v ZDA in «klienti» v Italiji se lahko dogaja, da se politični razred ne razburja, če Kissinger lahko nemoteno na najbolj grob način sega v italijanske notranje zadeve in če se ameriškim diplomatom zdi potrebno finansirati v I-taliji celo prevratniške načrte in pustolovščine.
Natta trdi, da ne ve, če bo Pertiniju uspelo dobiti iz Amerike zahtevana zagotovila, vendar to niti ni tako važno. Važneje je, kaj bodo znali narediti Italijani, da zajamčijo samostojnost države in svobodo v pobudah na področju diplomacije in odnosov v okviru Evrope.
Kar se je dogajalo je sad dejstva, da je desetletja KD vsiljavila javnemu mnenju prepričanje, da je bila «klicana na oblast» in da «druge izbire ni».
Italijani morajo vsiliti predvsem spremembo načina vladanja, da se ne bo več dogajalo, da bo odstop ministra Guija kdorkoli hvalil kot «pogumno dejanje», medtem ko bi se moralo vsem zdeti le, da je nekaj povsem razumljivega in logičnega. V KD se mora zato nekaj spremeniti in ni dovolj, če se spremeni nekaj «obrazov». Spremeniti se mora predvsem njen odnos do družbe in prav po tej plati bo javnost ocenjevala tudi novo Morovo vlado.
LA STAMPA
Tur.nski dnevnik posveča uvodnik rešitvi vladne krize in ugotavlja, da se je začela v znaku impulzivnosti PSI, zaključila pa v znamenju napetosti v KD, obe stranki pa nista vedeli povedati, kaj točno predlagata.
V Italiji smo priča štirim ali petim političnim predlogom, nadaljuje uvodničar turinskega dnevnika, od KPI, ki se zavzema za «zgodovinski kompromis» in dopušča v tem okviru tudi vlado KD-PSI z zunanjo podporo KPI, nadalje PSI, ki se zavzema za «preferenčno os» med demokristjani in socialisti (ne ve se pa, s kakšnim odnosom do komunistov) ali za «vlado v sili», v kateri naj bi bili od socialistov do liberalcev vsi. Celo De Martino pa se zmrduje, ko nekateri govorijo o «levi alternativi». Končno je politično stališče KD, ki zavrača vse predloge, v katerih bi imeli komunisti kakršnokoli vlogo. Prav pod silo razmer, oziroma vseh «ne», ki jih je izrekla KD, je nastala sedanja Morova vlada, za katero so besno skregani socialisti in republikanci, impotentni socialdemokrati in neenotna KD.
Za turinski list je zato povsem razumljivo, da bo prej ali slej aktualno vprašanje vlade KD - PSI, vendar bodo morali ta predlog iznesti predvsem socialisti, s svojega kongresa. Tedaj bo morala KD odgovoriti. Kajti kriza se nadaljuje, le da se je prenesla z arene odnosov med strankami v okvir ene same stranke: krščanske demokracije, ki • je pod koncentričnim napadom javnega mnenja, tudi zaradi škandalov. KD mora spremeniti nekaj obrazov, predvsem pa način, kako je doslej vladala v državi.
IL. GIORNO
Milanski dnevnik objavlja uvodnik z naslovom: «Več mečev nad glavo» in cika na Damoklejeve meče, ki jih ima Morova vlada nad seboj.
Ljudje se sprašujejo, koliko bo trajal Moro. Odgovor ni lahek, vendar je treba upoštevati več
dejavnikov. Sredi marca bo kongres KD, junija pa bodo upravne volitve v katerih bo sodelovalo 8 milijonov volivcev. Med temi bodo obnavljali organe na Siciliji in v Rimu. Četudi bi vlada mirno prijadrala v pristan skozi ti dve nevihti jo čaka še čer, ob kateri se lahko v vsakem trenutku potopi: vprašanje splava. Če parlament ne bo v kratkem času odobril zadovoljivega zakona o splavu bo namreč sklican referendum med aprilom in junijem letos. Odloži ga lahko samo razpust zbornic in nove politične volitve. Toda referendum o splavu pomeni za Italijo še hujši frontalni spopad kot podobno glasovanje o raz-poroki.
V	vsem tem okviru je zanimivo, kaj pravi KPI, nadaljuje milanski dnevnik svoj komentar. Komunisti jasno pravijo, da napredujejo po natančno opredeljeni poti: 1. izogniti se hočejo referendumu o splavu in zahtevajo odobritev u-streznega zakona; 2. preizkusiti hočejo javno mnenje z upravnimi volitvami junija m 3. priti leta 1977 k političnim volitvam v takih pogojih, da bo javno mnenje lahko prepričati, da je dozorel čas po 15. juniju, ko morajo komunisti odločilno prispevati k vladanju.
KD mora na to strategijo odgovoriti. Naučiti se mora predvsem nauka 15. junija in stopati po poti. ki jo je Zacc agnini opredelil kot zamenjavo «duha oblasti» v «duh služenja družbi». Kajti hočeš nočeš je KD še vedno važna stranka, če že ne drugače, vsaj zato, ker ima relativno večino. Tedaj se bo namreč videlo, katera stranka bo v prihodnjih letih v središču dogajanja.
tJ&kmU!
Za glasilo PSI je uvodnik napisal tajnik Francesco De Martino. Z uvodnikom za novoletno številko je zrušil vlado, sedanji uvodnik socialističnega tajnika pa zapira obdobje vladne krize in odpira novo poglavje razprav o temi: kaj potem?
De Martino daje najprej optimistično oceno rezultatov vladne krize, ko ugotavlja, da je Morova vlada bistveno spremenila srednjeročni gospodarski načrt v smislu, kot so ga zahtevali socialisti in sindikati. Izid vladne krize pa je tudi — po De Martinu — rezultat nesposobnosti KD, da bi razumela, kaj je novega v Italiji. Zato so se socialisti zavzemali najprej za vlado s široko parlamentarno podporo, ki bi ne bila omejena na levo in, končno, vsaj za vlado med KD in PSI.
«Nismo imeli namen vsiliti takojšnjega preokreta, vendar smo hoteli vsaj razgibati vode, odpirati nove poti sredi položaja, ki čedalje bolj stagnira», nadaljuje De Martino.
Sedaj je KD spet sama pred izbiro, zaključuje tajnik socialistične stranke, in struje v KD, ki se borijo za obnovo, morajo računati tudi s spoznanjem, da se PSI ne namerava vračati v preteklost.
La Repubblica
V	svojem komentarju o italijanskem političnem položaju in «ciklonu» škandalov, ki je pretresel javno mnenje, piše Eugenio Scalfari, da se moti, kdor uokvirja dejstvo, da prihajajo iz ZDA škandali v javnost kar na tekočem traku samo v vzdušje predvolilnega spopada za nove predsedniške volitve. Kdor je v Italiji s simpatijo gledal Ameriko in v njej videl «model civilizacije» je marsikdaj iskal v tem «modelu» potrditev svojih izbir. Enkrat je ta «model» služil za opravičevanje pokola v Vietnamu in hladne vojne, vendar je to veljalo za tiste, ki se niso zavedali, da je bistvo a-meriškega «modela» v tem, da je v ZDA družba nastala pred državo in jo zato odločilno pogojuje, medtem ko je v Italiji obratno, saj je država nastala kot centralistična enota z namenom, da združi v e-notno skupnost sicer razklano družbo. Zato tisti niso nikoli razumeli, da obstajajo v Ameriki tudi drugi družbeni «modeli», kot je bila v času vietnamske vojne «druga Amerika», v kateri so imele svojega zaveznika napredne italijanske sile. Ta «druga Amerika» ima svoje moralne vzgibe, zaradi katerih je danes postavila na zatožno klop vidne voditelje multi-nacionalnih družb, obveščevalno agencijo CIA in vlado na sploh. Ta ciklon je pometel s škandalom Watergate celo predsednika republike, naj se torej čudimo, če je osramotil nekaj politikov v tujini?
Tega ciklona se mora torej veseliti «druga Italija», tista, ki je trpela pod pendrekom Crispijevih žandarjev. nasiljem fašističnih milic, v konfinaciji in v hribih s partizani. v povojnih stavkah, emigraciji, v oporekanju univerz in velikih tovarn.
Ta ameriški «ciklon» je torej za nas prijateljska sapa. Vemo, da Italija ni dežela ciklonov, vendar bi želeli — zaključuje Scalfari — da bi ne zapihala nadnjo zgolj vlažna južna sapa. Bolje bi bilo, če bi zapihala mrzla in vendar čista burja.
Začetek procesa o Rižarni
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vecchiet in Vinicio Aresca) in z uvodnim posegom predsednika dr.
Malteseja, ki je na kratko obrazložil, , kako je do sodnega postopka sploh prišlo in kako je obtožnica zasnovana.
Ta proces — je poudaril dr. Maltese — je nastal iz podobnih sodnih postopkov v ZR Nemčiji, ko je sodnik iz Frankfurta prosil tržaškega kolego, naj preveri vrsto Obtožb proti Alleršu in Oberhauserju zaradi z!o-
činov, ki sta jih zagrešila v okviru ADIS ABEBA, 16. - Etiopske var-«Adnatiches Kustenlanda». V tem nostne sile so med posebno «čistko» okviru je sodnik dr. Serbo zbral pr- ustrelile bivšega generala in načel-
Delež alkoholu predanih znaša 3 odst. in nenehoma raste. Gre za zaskrbljiv socialni problem, tembolj še, ako pomislimo, da zaseda Italija drugo mesto na svetovni lestvici držav z največjo porabo alkohola na prebivalca, in sicer z 20 litri na leto.
Bivši etiopski general usmrčen
ve dokaze o krivdi današnjih obtožencev in izročil gradivo državnemu pravdništvu, da sproži sodni postopek. Preiskovalni sodnik je po formalizaciji opravil svoje delo v petih letih z vmesno pavzo, ko je prišlo do spora o pristojnosti s padovskim vojaškim sodiščem, ki je menilo, da je sodni postopek v njegovi izključni pristojnosti. Spor je rešilo kasacij-sko sodišče, ki je v svoji razsodbi med drugim poudarilo, da so zločini, ki jih pripisujejo Allersu in Oberhauserju, le navadni kriminalni izpadi in s tem utemeljilo pristojnost civilnega sodišča.
Vseh obtožencev —- je nadaljeval predsednik — je skupno 14, od katerih pet častnikov in devet podčastnikov ter podrejenih vojakov, katerih istovetnost ni bila točno ugotovljena. Od petih častnikov — Wirth, Ober-hauser, Allers, Hering in Stangl — so ob trenutku sodnega ukaza dr. Serba trije že umrli, in sicer Wirth, Hering in Stangl, naknadno je umrl še Allers, kar pomeni, da bo tudi v njegovem primeru sodni zbor primerno ukrepal, se pravi proglasil zapadlost prekrška zaradi obtožen-čeve smrti. S tem v zvezi gre poudariti, da je njegov uradni brani: lec odv. Padovani pisal priporočeno pismo njemu ali njegovim sorodnikom in dobil v odgovor potrdilo o smrti.
Ob koncu svojega posega je dr. Maltese še opisal zločine, katerih je obtožen Oberhauser, in sicer večkratnega umora v trajajočih obre menilnih okoliščinah, ker je v sodelovanju z drugimi ubil nedoločeno, vendar znatno število ljudi iz nepomembnih in podlih vzrokov, iz pohlepa po prisvajanju njihove lastnine, iz maščevanja in končno, da bi prikriv svoje zločine. Nato je sodnik prebral ostožnico (ki je bila v celoti objavljena v nedeljski številki našega lista).
Od odvetniškega zbora je prvi povzel besedo dekan Flora, ki je napovedal, d« so ae zastopniki prizadetih strank združili v kolegij, ki v svoji enotnosti idealno predstavlja enotnost antifašističnih sil v odporništvu. Po vojni se je sicer ta enotnost zrušila, a jo gre sedaj znova obnoviti, ko gre za kazenski postopek proti nacističnim in fašističnim nasilnežem. «Nismo maščevalci in tudi ne samo obtoževalci — je poudaril odv. Flora — strnili smo svoje vrste na osnovi višjega moralnega načela in tudi ob upoštevanju dejstva, da je bila Nemčija sama ena od žrtev nacizma.» Odvetnik je nato še zahteval, naj sodni zbor vključi med priče podpredsednika senata odv. Francesca Albertinija, ki tudi, kot bivši deportiranec, zelo dobro pozna tragično resnico o nacizmu, predvsem pa ustanovitev družbe za nečloveško izkoriščanje jetnikov, ter senatorje Caleffija in Marisa, ored-sednika in podpredsednika združenja ANED.
Za njim je povzel besedo odv. Canestrini, ki je prav tako zahteval dodatna pričevanja. Med vsemi imeni, ki jih j» navedel, naj omenimo Gitto Serenj, urednico londonskega lista «Daily Telegraph Magazine», ki je po vojni intervjuvala Stangla in druge fašistične veljake, prof. dr. Telforda Taylorja, ki je bil javni tožilec za ZDA na procesu v Nuerem-bergu (med drugim je avtor knjige Vietnam in Nueremberg, v kateri je primerjal ameriške zločine v Indo-kini z nacističnimi zločini v zasedeni Evropi) in dr. Toneta Ferenca, ravnatelja zavoda za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Canestrini je nadalje zahteval vključitev med sodne akte zajetnega svežnja zgodovinskega dokumentarnega gradiva in zgodovinskih študij o Rižarni in o nacizmu na sploh. Končno je v imenu zastopnikov prizadetih strank spregovoril še goriški odvetnik Battello, ki je zahteval, naj sodni zbor zasliši kot priči še zgodovinarja Galliana Fogarja in Maria Pacorja.
Kot rečeno javni tožilec in Ober-hauserjev branilec odv. Filograna nista nasprotovala zahtevam zastopnikov zasebnih strank. Pripomnila sta le, da si pridržujeta pravico, da med obravnavo zahtevata izključitev katere od prijavljenih strank, če bi še morebiti izkazalo, da njena prijava ni v skladu z zakonom. Po dveh urah posvetovanja je sodni zbor sprejel s pridržkom prijave, sklenil, da o dodatnih pričah odloča sproti med obravnavo in odložil proces na danes zjutraj, ko bodo najprej prebrali izjavi, ki sta ju nemškim sodnikom dala Allers in Oberhauser in nato zaslišali prvih osem prič. Gre za priče, ki živijo v drugih mestih in v tujini.
’ Alkoholizem v Italiji
RIM, 16. — V poslednjih 12 letih se je število žensk, ki so jih sprejeli v rimsko psihiatrično bolnišnico Santa Maria della Pietà zaradi alkoholizma, potrojilo. Leta 1974 je 14 odst. takšnih žensk odpadlo na dekleta izpod 25. leta starosti, Te in druge podatke so iznesli na seminarju o problemu alkoholizma, ki se je začel danes na zavodu za psihiatrijo na rimski univerzi.
nika cesarske garde Chebbedeja Uorcuja ter veleposestnika Maconne-na Uosanuja. Nadalje so varnostni organi vojaške vlade aretirali vdove 60 funkcionarjev Selasjejeve vladavine, ki so jih vojaške oblasti novembra lani obsodile na smrt.
Francoski kmetje demonstrirajo
PARIZ, 16. — Jutri bo v raznih krajih Francije demonstriralo nad
200.000	kmetovalcev, ki so včlanjeni v splošni kmetijski zvezi FNSEA. Šlo bo za protest proti sklepu kmetijskih ministrov Evropske gospodarske skupnosti, da se v okviru sploš-
nega porasta kmetijskih cen v EGS cene nekaterih francoskih pridelkov povišajo za 6'odstotkov. Francoski kmetje menijo, da je povišanje premajhno.
Smrt na delu
SAVONA, 16. — Nemarnost tistih, ki- bi morali skrbeti za varnost na delu, je povzročila danes smrt komaj 18-letnega delavca. To je Luigi Lanzafame :z Nolija, uslužbenca centrale ENEL v Valleggi pri Savoni. Delal je v rovu, skozi katerega bi morali speljati nekaj cevi, ko se je prožil plaz in velika količina kamenja in zemlje je nesrečneža dobesedno pokopala. Odkopali so ga šele po 40 minutah: bil je še živ, toda med prevozom v bolnišnico je izdihnil zaradi hudih notranjih ran — gmota kamenja mu je namreč jjopolnoma zmečkala prsni koš. Delavci so že pred kratkim opozorili pristojne, da je rov nevaren!
MOSKVA, 16. — V armenski gorski vasici Kirants praznujejo danes neobičajen dogodek: Khanoum šaj-nan je namreč dopolnila kar 132. lete in ob tej priložnosti se je zbralo okoli nje približno 100 sinov, vnukov in pravnukov! ženica še danes vrtnari in plete.
DEŽELNA DELEGACIJA KD NA OBISKU V SR HRVATSKI
Poudarjen obojestranski interes nadaljnje poglobitve sodelovanja
Delegacijo K D je vodil deželni tajnik Tonu t ti delegacijo SZDL Hrvatske pa predsednik dr. Morgan ■ Govorili so tudi o specifičnih vprašanjih manjšin
REKA, 16. — Na povabilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvatske se je v dneh od 12. do
15.	t.m. nudila na obisku v republiki Hrvaški deželna delegacija Krščanske demokracije iz Furlanije -Julijske krajine. V Zagrebu. Bjelo-varu, na Reki in v Opatiji se je sestala z odgovornimi predstavniki republiških sociopolitičnih, medobčinskih in krajevnih organov.
Delegacijo KD za Furlanijo - Julijsko krajino je vodil deželni tajnik Giuseppe Tonutti, v njej pa so bili še načelnik svetovalske skupine KD v deželnem svetu Sergio Coloni, pokrajinski tajniki stranke iz Trsta Dario Rinaldi, iz Vidma dr. Claudio Beorchia, iz Gorice Cruno Longo in iz Pordenona član pokrajinskega vodstva Rino Bianchini, podpredsednik industrijske cone v Trstu Ennio Antonini ter člana vodstva tržaške KD, poverjena za vprašanja manj-
ntiiirfiimiintiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii
LOKOMOTIVA ZGRMELA V 40 METROV GLOBOK REČNI KANJON
Dve kadi železniški nesreči na progi Beograd- Titovo Užice
Prva nesreča bi lahko bila katastrofalna, če ne bi sprevodnik z ročno zavoro ustavil kompozicije, ki je tako ostala na progi
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Na železniški progi Beograd - Titove Užice sta se sinoči in danes pripetili dve železniški nesreči, v katerih so trije ljudje izgubili življenje, 18 pa jih je bilo huje poškodovanih. Prva nesreča se je pripetila sinoči okrog šestih na 89. kilometru proge od Beograda proti Titovemu Užicu, blizu postaje Lastra. Brzec, ki je ob 16.20 odpeljal iz Beograda, je pri vhodu, v predor številka 22 naletel na kup skal in kamenja, ki se je odkrušilo z bližnjega hriba. Lokomotiva brzega vlaka je zdrvela skozi predor in se takoj, ko je pripeljala iz njega, prevrnila približno 40 metrov globoko v kanjon rečice Gradac. Na lokomotivo je padel tudi službeni vagon, medtem ko so vsi ostali vagoni, v katerih je bilo več sto potnikov, ostali na progi. Potniki in železniško osebje so hi-
tro začeli reševati in so iz kanjo- ! lovni vlak je iz postaje Lastra kre-
na prinesli ranjenega strojevodjo Josipa Sepija in vlakovodjo Mihajla Andriča, medtem ko iz zmečkane lokomotive nikakor niso uspeli izvleči pomočnika strojevodje Ljuba Peri-šiča, ki je umrl na kraju nesreče. Posledice te nesreče bi bile lahko strahotne, če sprevodnik Milija Jankovič ne bi bil tako priseben. Ko se je zgodilo najhujše, je bil v prvem vagonu za službenim in je nemudoma ukrepal. Z ročno zavora je Ur spel zaustaviti kompozicijo, tako da je ostala na progi, s tem pa je prav gotovo rešil življenja mnogih potnikov.
Druga nesreča se je pripetila danes dopoldne prav tako blizu postaje Lastra, ko je delovni vlak trčil v posebno vozilo za popravilo električnega omrežja, in sicer v predoru številka 28. V tej nesreči so izgubili življenje trije delavci. De-
iniiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiitiHiiiiimniinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiniiiiuuMiiiiiiiuiia
PROCES PROTI HČERKI AMERIŠKEGA MAGNATA
Patricia Hearst tvega 35 Jet zaporne kazni
Sodelovala je pri bančnem ropu, ki so ga izvedli simbioniti Branilec Bailey je sicer prepričan, da dekle ne bo obsojeno
HOLLYWOOD, 16. — Za prekrške, čas državni tožilec William Saxbe
ki jih sodna oblast pripisuje Patriciji, predvideva zakon zaporno kazen do 35 let, vendar pa ne verjamem, da bo dekle obsojeno, četudi bi jo razsodišče spoznalo za krivo. Tako je izjavil sloviti ameriški odvetnik F. Lee Bailey v intervjuju televizijski družbi American Broadcasting Company, ki je pripravila posebno oddajo posvečeno procesu proti dedinji Patriciji Hearstovi, hčerki založniškega magnata Randolpha Hear-sta.
Patricijo so, kakor znano, ugrabili 4. februarja 1974 člani samozvanega simbionitskega osvobodilnega gibanja. Vdrli so v njeno stanovanje v Berkeleyu, ko je bila v družbi zaročenca Stephena Weeda (pozneje ga je zapustila) ter jo s silo odvedli. Skrivali so jo v dveh stanovanjih ter zahtevali za njeno izpustitev od Randolpha Hearsta, da razdeli med siromake San Francisca in Kalifornije sploh za milijon dolarjev živeža. Dne 15. aprila predlanskim so njeni ugrabitelji izropali podružnico kreditnega zavoda Hiberia Bank v San Franciscu: odnesli so 10.000 dolarjev. Skrite bančne telekamere so med roparji «ujele» tudi Patricijo, ki je bila oborožena.
Njen branilec na procesu zatrjuje, do so dekletu simioniti temeljito «izprali možgane», tako temeljito, da se je prepričala, da je tudi sama «gverilka». U ver jena je bila, tako trdi branilec, da ni pravzaprav več ne živa, obenem pa tudi ne mrtva... Skratka bila naj bi nekakšna lutka v rokah kriminalcev, ki so iz nje počeli, kar se jim je zahotelo. V takšnem stanju se je pač brez težav dala pregovoriti, da sodeluje pri ropu, a njena udeležba naj bi — takšno je bilo tedaj stališče simbionitov — izpričala, da Patricija ni žrtev, temveč zavedna pristašinja gibanja. Odvetnik Bailey pripominja, da je Patricija morala sodelovati pri ropu pod grožnjo smrti, a z druge strani I naj bi bila uverjena — to so ji vtepli J v glavo simbioniti, da jo bodo agenti FBI ubili; ko bi se predala oblastem. To njeno prepričanje pa je sodna o-blast še utrdila, ko je namreč svoj
dejal, da je Patricija le navadna kri minalka in ji bo kot taki tudi sojeno.
Sodišče je odredilo, naj si razsodišče (sedem žensk in pet moških) o-gleda obe stanovanji, kjer je bila zaprta Patricija. Le-ta je povedala, da je bila več dni v omari, iz katere je morala dajati določene izjave, ki so jih simbioniti posneli na magnetofonski trak; med temi izjavami je ta, da je Patricija postala revolucionarka Tanja in da se je s srcem in dušo predala simbionitskemu osvobodilnemu gibanju. Dekle, katere zdravstveno stanje se je medtem precej zboljšalo ter se je zbudila iz otopelosti, je tudi dejalo, da se boji morebitnih represalij s strani simbionitov proti svojim staršem.
nil proti kraju prve nesreče, da bi delavci, ki jih je vozil, pomagali pri razčiščevanju proge. Kot je povedal vlakovodja delovnega vlaka Ilija Pavlovič so pred odhodom iz Lastre preverili, če iz nasprotne strani ne prihaja kakšno železniško vozilo, a kljub temu je delovni vlak v predoru številka 28 trčil v posebno vozilo za popravilo električnega omrežja. 16 delavcev, ki so se v tej nesreči hudo ranili, so prepeljali v bolnišnico v Titovo Užice, kjer se zdravniki še vedno borijo za življenja nekaj najhuje rab jenih delavcev.
VLADO BARABAŠ
Zgledna Prešernova proslava na Reki
REKA, 16. — V okviru letošnjih FTešernovih proslav so se spominu na našega velikega pesnika zgledno oddolžili tudi v slovenskem kulturnem društvu «Bazovica» na Reki. Prosvetni delavci društva so priredili sinoči na lastnem sedežu svečano akademijo, ki je privabila res mnogo ljudi in požela prodoren uspeh.
O liku in ustvarjalnosti mojstra vezane besede in narodnjaka Fran četa Prešerna je spregovoril ljubljanski književnik prof. dr. Anton Slodnjak, globok poznavalec Prešernovega dela in avtor številnih študij, šolskega beriva in romana o «očetu slovenske literature».
Igralka reškega gledališča «Ivan Zajc» Branka Verdonik in član društva «Bazovica» Jože Poljanec sta recitirala več Prešernovih poezij, nakar je Rožica Kozen-čubič ob harmonikarski spremljavi Poljanca in Tanje Milovič zapela vrsto pesmi, ki so bile uglasbene po Prešernovih verzih. Na kraju je zastopil še mešani pevski zbor društva «Bazovica» pod vodstvom pevovodje Petra Škrjanca.
E. KLARICH
MILAN, 16. — Letošnji 54. mednarodni milanski velesejem bo od 14. do 23. aprila. Zajemal bo 3.180 blagovnih postavk. Velesejemska uprava je te dni pričela pošiljati operaterjem v tujini nekakšen pred-katalog o značilnostih največje sejemske prireditve v Italiji.
šin, Roberto Mayer - Grego in Jurij Slama.
Delegacijo Socialistične zveze delovnega ljudstva Hrvatske je vodil predsednik republiške konference SZDL dr. Ivo Margan, sestavljali pa so jo člani republiškega vodstva SZDL Ivo Sokoč, Ljubo Majerič in Ljubo Tintor, predsednik izvršnega odbora skupnosti občin z Reke Radomir Antonelič, predsednik izvršnega odbora občinske skupščine Reke Petroslav Smolčič, predsednik reške gospodarske zbornice Zvonko Poščič, tajnik konference SZDL skupnosti občin z Reke Dragotin Kovačič, predsednik občinske konference SZDL z Reke Josip Lučič, predsednik občinske skupščine Opatije Julio Kamenar, predsednik sveta za mednarodne odnose občinske konference SZDL Frane širola, predsednik komisije za vprašanja narodnostnih skupnosti občinske konference SZDL Mirko Grbac, predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko prof. Luigi Ferri in drugi.
Ob zaključku razgovorov, ki so v soboto potekali v hotelu «Ambasador» v Opatiji, so izdali skupno poročilo, ki v začetku ugotavlja, da so razgovori potekali v prisrčnem in prijateljskem vzdušju. Obe delegaciji sta izrazili svoje zadovoljstvo spričo novih in pomembnih perspektiv. ki se odpirajo v odnosih, med I-talijo in Jugoslavijo po sporazumih v Osimu.
Zlasti sta delegaciji ocenili in poglobili bodoči razvoj, ki zanima sosedna področja, posebej Furlanijo -Julijsko krajino in Hrvatsko na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in drugih sektorjih. Izražena je bila želja, da bi v interesu obmejnega prebivalstva čimprej prišlo v parlamentih obeh držav do ratifikacije italijansko - jugoslovanskih sporazumov.
Delegaciji sta se še posebej zadržali pri vsebini sporazumov in podčrtali vlogo, ki pripada pri njih realizaciji neposredno zainteresiranim področjem. Potrjen in poglobljen je bil neposreden interes republike Hrvatske za sodelovanje v okviru industrijske svobodne cone. Prav tako so razpravljali o vprašanjih medsebojnega interesa za bodoči razvoj sodelovanja pristanišč v zgornjem Jadranu, za mednarodne cestne povezave, za industrijsko sodelovanje, za mešane investicije in za prisotnost na tržiščih tretjih držav.
Delegaciji sta potrdil: važnost medsebojnega spoznavanja in stalnega povezovanja na raznih ravneh od republiško - deželnega do občinskih, za nadaljnje utrjevanje prijateljstva
in za reševanje skupnih problemov. Dogovorili so se tudi o okrepitvi stikov na medobčinski in občinski ravni, kakor tudi o okrepitvi odnosov med perifernimi strukturami političnih organizacij KD in SZDL.
Tudi vprašanje zaščite manjšinskih etničnih skupnosti, ki živijo na področju hrvatske republike oziroma dežele Furlanije - Julijske krajine na obeh straneh meje, je bilo poglobljeno v luči pozitivnega razvoja, ki ga predvidevajo sporazumi v Osimu. Glede tega je bila poudarjena važnost šolstva ter stikov manjšin z narodnostnima maticama na kulturnem področju.
Med razgovori je bila poudarjena volja vsestransko podpirati delo u-pravnih organov pri čimprejšnji izdelavi konkretnih aspektov sodelovanja. Poudarjeno je bilo, da sodelovanje med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in Hrvatsko prispeva k izboljšanju in k vsebinskemu o-bogatenju sodelovanja ter k poglabljanju odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Ob koncu razgovorov je deželni tajnik KD za Furlanijo - Julijsko krajino Tonutti povabil predsednika SZDL Hrvatske Iva Margana na o-bisk k deželnemu vodstvu KD- Ta je vabilo z zadovoljstvom sprejel.
Do sem skupno poročilo. Predsednik Unije Italijanov za Istro in Reko prof. Ferri je predstavnike KD podrobneje seznanil s problemi italijanske manjšine oziroma z dejavnostjo Unije, ki je prav sedaj u-smerjena v izdelavo novega statuta, ki bo dan v javno razpravo in v priprave letnega občnega zbora Unije, ki bo v prvi tretjini aprila. Ferri je prav tako govoril o koristnosti stalnih stikov z matičnim narodom, potem pa je omenil še zaskrbljenost glede manjšinskega šolstva. Coloni pa je s svoje strani dejal, da je tudi za slovensko šolo v Italiji potrebna didaktična in kulturna avtonomija in da namerava dežela neposredno rešiti to, kar je v njeni pristojnosti in dati pobude za rešitev tistih vprašani, ki so v pristojnosti rimske vlade, kot je na primer — za KD seveda — vprašanje rabe slovenskega jezika v javnih ustanovah. Tržaška KD podpi-rà, je dejal Coloni, podobno rešitev, kakršna je uveljavljena v Zgornjem Poadižju.
Bližnjo prihodnost za nadaljnjo poglobitev pobud, o kateri so se pogovarjali med razgovori, bo nudil u-radni obisk deželne delegacije pod vodstvom predsednika Comellija konec aprila ali v začetku maja v republiki Hrvatski.
Patricia Hearst (levo) v sprems tvu porotnice vauja, kjer je po ugrabitvi preb ila dalj časa
med ogledom stano-v rokah simbionitov.
llllllimilllllllllltltlllMIIIIHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIUIIlllflflllllllllllllHIHIIIIIIIIIIIIIIIIMIItllllllllllllUinillllllllllll
NA MEDNARODNEM SESTANKU V CELOVCU
Ženske iz obmejnih področij o perečih problemih manjšin
Sestanka so se udeležile predstavnice italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji, slovenske manjšine v Italiji, koroške predstavnice in predstavnice SZDL Slovenije
CELOVEC, 16, - V soboto. 14. t. m., so se v Slovenskem dijaškem domu v Celovcu sestale ženske iz obmejnih področij Avstrije, Italije in Slovenije. Sestanek so organizirale koroške žene kot nadaljevanje navezovanja 'stikov, ki so se začeli lani februarja v Trstu s komemoracijo v Rižarni, ki jo je organizirala Zveza žena iz Trsta. Kot je znano, so se tedaj udeležile komemoracije delegacije žensk iz obmejnih občin naše dežele in Koroške ter Konference za aktivnost žensk Slovenije in Jugoslavije. Na povabilo iste konference iz Nove Gorice so se ženske nato sestale 28. novembra lani v Novi Gorici v okviru proslav mednarodnega leta žensk. Sobotni sestanek je bil nadaljevanje spoznavanja stvarnosti življenja in dela žensk s posebnim ozirom na položaj manjšin. Da bi iz teh stikov izšlo tudi konkretnejše sodelovanje, so se ženske dogovorile, da se bodo še letos ponovno sestale v Trstu.
Na sobotnem sestanku go italijansko manjšino v Jugoslaviji zastopale Lucija Scher in Elija Crollini, predsednici glavnega oziroma izvršnega odbora obalne samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in kulturo pripadnikov italijanske manjšine. Madžarsko manjšino iz Prekmurja so zastopale Katarina Vinčenc, Marija Matijašec in Roža Kerčmar, od slovenskih žena iz dežele Furlanije -Julijske krajine pa je bila prisotna Nadja Pahor. Sestanku je predsedovala Ivica Žnidaršič, članica sveta za socialne in gospodarske probleme žensk pri republiški konferenci SZDL iz Ljubljane.
številno skupino slovenskih koroških žensk, ki so se zbrale iz vseh središč Koroške, je vodila predsednica koroške ženske zveze Milena Globla-cher, ki je v uvodnem poročilu razložila namen tega mednarodnega srečanja in nato podrobneje opisala položaj v katerem se nahaja slovenska narodnostna skupnost na Koroškem. Pri tem je zlasti poudarila zapostavljenost slovenske skupnosti slovenskih Korošcev, težave, ki se začenjajo že pri šolstvu zaradi po-
manjkanja predšolskih zavodov in pomanjkljivosti obveznega šolstva in tudi zaradi prisotnosti določenega števila begunskih šolnikov na slovenskih šolah, ki vplivajo na nove generacije v nasprotju z težnjami slovenskih družin. Zaustavila se je tudi pri delovanju protislovenskih sil na Koroškem, ki se upirajo dvojezičnosti, skrunijo spomenike padlim partizanom, nasprotujejo slovenskim šolam, predvsem pa izsiljujejo preštevanje slovenske manjšine, ki naj bi služilo za nadaljnje zatiranje koroških Slovencev z omejevanjem ih celo odrekanjem njihovih narodnostnih pravic.
Predstavnice italijanske madžarske manjšine v Sloveniji so prikazale pomen nove slovenske ustave za nadaljnji razvoj manjšin na osnovi avtonomnih interesnih skupnosti. Predstavnica iz Trsta Nadja Pahor, P* je prisotne informirala o najnovejših vprašanjih, ki tarejo slovensko narodno skupnost v Italiji, predvsem P* z bojem za uveljavljanje pravice d° rabe slovenskega jezika v izvoljenih upravah.
Za učinkovitejše varstvo Sredozemskega morja
BARCELONA, 16. - Na kraju dvodnevne konference o vprašanju obvarovanja Sredozemlja pred on®" snaženjem oziroma zastrupljeni®® od kemijskih in drugih snoveh 50 predstavniki 12 držav (Cipra, Egi P®’ Francije, Grčije, Italije, Izrael*’ Libanona, Malte, Monakova, Maf®" ka, Španije in Turčije) podpisali P®" godbo, s katero se obvezujejo, n* bodo skladno varovali omenjene nt®" ske vode. Jugoslavija, Sirija, Lihj' ja in Tunizija pogodbe niso podp1' sale, ker hočejo njeno vsebino •*" meljiteje preučiti.
Pogodbi sta priložena protokol* * navedbo snovi, katerih spuščanj* Sredozemsko morje je prepoved*? oziroma podvrženo predhodnemu d0" voljenju.