SpeatafonB In tKrnoni« postala Prezzo - Cena Mr 0.40 Štev. 122. F Ljubljani, v ponedeljek, 1. junija 1942-XX. teto VII. tiklloii« poofilaiSenEa u Dglaievaiije ftali]aasEega In tn]ega . (srorai Union« fobbllcite tt&liana ti A. Milana | Ureaniitvo ta iptitn Kopitarjeva 0, Ljubljana. | = ttedazione, Ammlniitraslonei Kopitarjeva & Lnbiana. = ConoeMibnaria esc!otira pet la pabblldUl dt provenienca (tall&Di ed eaterai Uniona fnbbUcitt Ualiaaa H A. Milan* II bollettino No. 730: Prime vittorie nella offensiva in Cirenaica II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica: In Cirenaica proseguono i combattimenti in corso dei quali nuove gravi perdite sono state inilitte al nemico. Tra i prigionieri — che supe-rano i duemila — sono l’ammiraglio di squadra sir Oman e un comandante di brigada. Sono stati inoltre distrutti o catturati 345 carri armati, 21 au-toblinde, 53 cannoni, oltre 200 automezzi. L’avazione ha rinovato gli attacchi contro co-lonne avversarie colpendo e incendiando gran nu-mero di veicoli. La piazza di Tobruk & stata in-tensamente bombardata da poderose lormazioni. In combattimenti contro la caccia italiana e ger-manica 1’aviazione inglese ha perduto 16 apparec-chi; due altri erano costretti ad atterrare rispet-tivamente nei pressi di Bengasi ed Apolloni: gli equipaggi sono stati catturati. Tre nostri velivoli non hanno iatto ritorno. Bombardieri in quota e in picciata hanno battuto gli aeroporti di Malta e cacciatori di scor-ta distrutto uno Spitiire. Un nostro aero non & ritornato alla base. Altri sono tornatl con morti e ieriti a bordo. Nel Mediterraneo orientale un piroscafo di 3000 tonnellate veniva avvistato e silurato da nostri y elivoli. 1 ^nostro sommergibile non & tornato alla base. i^e famiglie dell'equipaggio sono state in-formate. Un limitato numero di bombe dirompenti e di spezzoni incendiari lanciati nella notte passata su Messina e nella zona tra Comtso e Vittoria, non ha causato vittime. L’equipaggio di cinque uomini di un bombardiere nemico abbattuto dalla diiesa contraerea di Messina in una precedente incursione i stato iatto prigioniero nell’Isola di Filicudi (Eolie). Prve zmage pri ofenzivi v Cirenajki čez 2000 ujetnikov, 345 oklepnih vozil zajetih ali uničenih, 53 topov in čez 200 avtombilov zajetih Bitke se nadaljujejo Uradno vojno poročilo štev. 730 pravi:___________ V Cirenajki so nadljujejo boji, med katerimi so bile_ prizadete sovražniku nove hude izgube. Med ujetniki, katerih Število presega 2000, sta tudi admiral pomorskega oddelka sir Covvnn in neki brigadni poveljnik. Razen tega je bilo uničenih ali zajetih 345 oklepnih voz, 21 oklepnih avtomobilov, 53 topov ter čez 200 avtomobilskih vozil. Letalstvo je obnovilo napade zoper sovražnikove vrste, zadelo in zažgalo veliko vozil. Mogočni oddelki so hudo bombardirali trdnjavo v Tobruku. V bojih zoper italijan. in nemške lov- I ce je angleško letalstvo izgubilo 16 strojev. Dva ' druga sta -bila prisiljena pristati blizu Bengazija in Apolonije, posadki so zajlei. Tri naša letala se niso vrnila. Navadni bombniki in strmoglavci so tolkli letališča na Malti. Lovci iz spremstva so uničili eno angleško letalo vrste Spitiire. Eno naše letalo se ni vrnilo v oporišče, druga pa so se vrnila z mrtvimi in ranjenimi na krovu. Na vzhodnem delu Sredozemskega morja so naša letala zapazila in torpedirala 3000 tonski parnik. Ena naša podmornica se ni vrnila v oporišče. Rodbine posadk so bile obveščene. Manifestacije za Duceja na spomladanski mladinski prireditvi v Rimu Rim, 1. junija, s. V Ducejevi navzočnosti je GIL včeraj popoldne imel letno telovadno in vojaško prireditev. Pomladansko slavje je potekalo v marmornatem stadionu v blesku edinstvenega okvira na svetu in ob navdušenem utripanju velike ljudske množice. To utripanje se je pokazalo v vsem svojem veličastnem in ganljivem izrazu, ko se je Duce ob 18 prikazal na odru ob stadionu. Se nikdar ni vzklikanje imelo bolj globokega in izbranega ljubezenskega naglasa. Duce je večkrat odgovarjal na goreče pozdravljanje, preden je obrnil pogled na osupljivo sliko mladine, razporejene v areni za nastop. Glušeči krik množice je zadušil celo trobentanje mladinskih fanfar. Več minut je Mussolinijev forum odmeval v enem samem glasu in v eni sami besedi: »Duce!« Stadion se je zdel kakor mavričen dragulj v p živem zelenju drevesnega amfiteatra. Sijaj tisoč Duce pregleduje miličniške oddelke, namenjene na vojno področje Rim, I. junija, s. Duce je včeraj docpoldne pregledal dvo skupini bataljonov, ki so na tem, da odidejo na določeno jim področje. Pregled je bil na ViaJe del Re. Duce je prispel ob 9 in so mu izkazali običajne časti. Takoj po svojem prihodu je poslušal poročilo častnikov navzoč-nih bataljonov, pri čemer so bili navzoči maršal Italije, tajnik fašistovske stranke, podtajniki oboroženih sil, načeilniik in podnačelmik mi-ličniškega generalnega štaba ter visoki častniki, poveljniki posebnih oddelkov, poveljniki posameznih vojaških ipodiročij ter vojaški odposlanci držav trojne zveze. Takoj nato je Dnce pregledal na Piazza Ippolito Nievo razvrščene čete. Prva skupina, ki si jo je Duce ogledal, so >'■' vtomobilski oddelki, sestavljeni iz 12., 60. bataljona Črnih srajc. Oboroženi so tako kot naskakovalni oddelki italijanske vojske. Duce se je ustavil pri vsakem oddelku. Njegovo oko se je /.'lasti ustavljalo na posadkah in orožju, največjo pozornost pa je pri Duceju vzbudil ponosni zgled, ki so ga dajali ti vojaki s svojim vojaiškim duhom. Batal jonskim zastavonošem je Duce izročil vojaški znak. Za skupino bataljonov na avtomobilih, imenovano »Montebelloc, se je pred Ducejevimi očmi razgrnil strahotni sklop bataljonov »M«, tistih, ki so se vrnili z grškega bojišča, tistih, ki so pregnali sovražnika iz najbolj utrjenih gorskih postojank ter prestali najhujše boje v sedanji vojni. Po teh najhujših bojih jih vidimo danes sipet na poti k novim žrtvam in novi slavi. Duce je podelil ognjeni znak zastavonošem 38. bataljona ter s,i z enako pozornostjo ogledal granitno skalo H. in 15. bataljona. Med navdušenim vzklikanjem je nato stopil pred zastopstva, ki so bila razvrščena pred palačo ministrstva za vzgojo. Dvignile so se v pozdrav številne zastavice, trobmbe balile so zadonele in zaslišali so se gromki vzkliki fašistinj. S hitrim korakom je Duce pregledal tudi častnike vojske, ki so stali ob častni tribuni. Tedaj je ljudstvo, ki je bilo zbrano na trgu Ascianghi, dalo duška svojim čustvom ljubezni in zvestobe do Duceja, ki je nato poklical k sebi nemške in japonske vojaške zastopnike. Med vplivnimi osebnostmi so bili med drugimi navzoči tudi predsednik senata, ministri za ljudsko vzgojo, promet, korporacije, ljudsko kult turo, podtajniki v predsedniStvu vlade in korporacij, podpoveljniki GIL-a, predsednik posebnega sodišča. rimski guverner, zvezni tajnik, prefekt, poveljnik armadnega zbora in poveljnik letalstva. Bataljoni so začeli korakati mimo tribune z rimskim korakom. Na občudovanja,,, vreden način so bataljoni izvedli ta korak. Na Ducejevem obrazu se je poigraval izraz očitnega zadovoljstva. So to vojaki, kakršnih si on želi in ki z vedno večjo skrbnostjo pripravljajo zmago. Ducejevo oko je spremljalo potem še zadnje skupine vojaštva, dokler niso izginile za drevjem. Zlasti je treba poudariti, da so vojaki, ki so korakali po rimsko, nosili na ramah težke možnarje, z rokami pa vlekli protitankovske topove. Za bataljoni »M« je šla strahotna skupina »Montebelloc na najsodobnejših avtomobilih. Na obrazih vojakov se je brala odločnost in ponos. Topovske cevi so bile okrašene s cvetjem. Pred Ducejem so se zastavice, znaki in snopi sklonili v pozdTav, Duce pa je po rimsko odzdravil. Duce se je še nekaj časa zadržal tam ter se razgovarjal z načelnikom generalnega štaba Milice, potem pa je zapustil Viale del Re ob neizmernem navdušenju ljudskih množic. Po končani paradi je general Galbiati izdal tole dnevno zapoved: Častniki in Črne srajce skupin bataljonov »Leonessat in »Montebelloc! Z eno samo besedo se lahko pove, kako je potekla današnja dopoldanska parada. Potekla je popolno. Prejel sem povelje, naj vam dam naivišjo nagrado: Ducejevo pohvalo. — Načelnik generalnega štaba Milice: GalhiatL praporov je vseboval nebesno sinjino, vsepovsod so bile črne preproge z liktorskim svežnjem ter tribarvnice s savojskim grbom. Na telovadišču je brstel najlepši cvet mladine italijanskega plemena. Akademičarke iz Orvieta ter gojenke iz ženskih zavodov so sestavljale prve vrste v skupini, za njimi so bila druga zastopstva zastavonoške ustanove Mussolinijeve omike. Pod Ducejevim odrom so zavzeli mesta člani diplomatskega zbora, vojni ranjenci in pohabljenci ter slovaško in albansko mladinsko zastopstvo. Navzoči so bili najvišji državni in vladni dostojanstveniki: kneginja Jolanda z otroki, grofica Cia-nova z otroki in drugi. Ko so mušketirji dvignili v pozdrav bodala, je tajnik stranke zapovedal pozdrav Duceju, nato pa je poročal o zbranih mladinskih silah. Duce je na svoj oder poklical nemške in japonske vojaške zastopnike ter voditelja slovaškega in albanskega odposlanstva. Nato je dal znamenje za začetek prireditve. Pri njej so se posebno odlikovale gojenke zavoda za voditeljice GIL-a v Firenci. Na koncu so areno zasedli akademiki z Mussolinijevega fora in moških zavodov. Po točno izvedenih vojaških vajah sp je prikazalo £udo krožečih zvezd in simboličnih podob, na koncu pa v sredi mogočen >M«, ob njem kljukasti križ, vzhahajoče sonce ter podobe liktorskih svežnjev. Zadonele so trobente in »Giovinezza«, potem se je stadion spremenil v neskončno vzklikanje. Vse ljudstvo je bilo obnjeno k Duceju v gorečem in neskončnem zagonu. Po koncu prireditve je Duce pohvalil mladino in dejal, da je vaje krasno izvedla. Zatem so se znova vzdignile manifestacije. Oboroženi mladeniči so mahali s puškami. Tajnik stranke je zapovedal pozdrav Duceju in ko je stadion odmeval od mogočnega krika »A noi!«, je Duce med novimi vzkliki zapustil marmornati stadion v spremstvu glavnega poveljnika, podpoveljnikov ter načelnika štaba GIL-a, kateremu je izrekel svoje zadovoljstvo Angleški divjaški strahovalni napad na mesto Koln Nemčija bo na uničenje Kolna dala strahoten odgovor — Uničevanje sovjetskih tolp na srednjem in južnem delu ruskega bojišča Hitlerjev glavni stan, 1. junija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na srednjem in južnem odseku vzhodnega bojišča so bili naši krajevni napadi kronani z uspehom. Madžarski oddelki so po dvotedenskih bojih uničili močne sovjetske tolpe, ki so delovale med našimi bojnimi črtami. Sovražnik je pri tem imel več ko 4300 mrtvih, izgubil je še 21 topov, 97 metalcev granat in strojnic ter veliko količino ročnega orožja in streliva. V bitki pri Harkovu se je neki hrvaški oddelek prav posebno odlikoval. Od ostankov sovjetske skupine ladij, ki so bile po nemških letalskih in pomorskih oddelkih v Ledenem morju v preteklih dneh ponovno in hudo zadete, so bile z bombami poškodovane še štiri velike trgovske ladje. V letalskih dvobojih, ki so se pri tem napadu vneli, je bilo sestreljenih šest sovražnih lovcev vrste »Tomahawkc in »Hurricane«. V severni Afriki se boji nadaljujejo. Nemški in italijanski lovci so sestrelili 25 angleških letal. Zaščitne edinice nemških pomorskih sil so it? T?^an^ske obale sestrelile osem angleških letal, ki so napadala skupino nemških ladij. V Pretekli noči so angleški bombniki iz-vedli strahovalen napad na mesto Koln ter povzročili veliko škodo z rušilnimi in zažigal-mmi bombami zlasti po stanovanjskih četrtih ter na javnih poslopjih, med katerimi so tri cerkve m dve bolnišnici. V tem napadu, ki je bil naperjen edinole proti civilnemu prebivalstvu, je angleška letalska sila imela prav hude izgube. Nočni lovci in protiletalski topovi so sestrelili 36 izmed napadajočih bombnikov. Ob obali je pomorsko topništvo sestrelilo še en angleški bombnik. Skupina nočnih lovcev pod poveljstvom generala Kammhuberja je v teh bojih dosegla svojo 600. nočno zmago;kapetan Streib 25. in poročnik Knacke svojo 20. nočno zmago. Na vzhodnem bojišču je narednik Steinbatz izvo-jeval svojo 83. zmago. Berlin, 1. junija, s. List »Montag« piše o strahovalnem napadu na mesto Kiiln: »Po kratkem oddihu se je Churchillu zdelo prikladno, da obnovi svoje etrahovalne napade na nemško civilno prebivalstvo. Ni dvoma, da je treba novi angleški divjaški zloSin spraviti v zvezo s porazom, ki so ga doživeli boljševizem in njegovi zavezniki pri Harkovu. Jasno je, da bo Stalin po stra&nih udarcih, ki jih je tamkaj dobil, spet ponavljal svoje zahteve. Angleški ministrski predsednik mu je hotel že vnaprej ustreči z drugim vzorcem nadomestka »zahodnega bojišča«, o katerem je znano, da ga predstavlja letalska ofenziva. Seveda je tudi to pot izbral najlažje in manj nevarne cilje. Torej ne vojaških naprav, marveč središče mesta K61na. Vnaprej določeni JI J* bi>i zadeti; med drugim tri cerkve in dve bolnišnici. Churchill - pravi dalje berlinski list — prav dobro ve, kaj ga čaka, še bolje I«. kaj čaka angleški narod. Nemčija bo prav P£tovo odgovorila s še mnogo večjim napadom, »leatem pa je angleško letalstvo svoj zločin dra-80 plačalo. 37 letal je bilo namreč uničenih, >Keuter» sam pa priznava, da se je od napadajočih oddelkov izgubilo 44 letal. Da bi opravičil visoko število izgub. »Reuter« nesramno govori O ogromnih oddeJkih, ki so bil v tem napadu. Kesmca je, da je bilo več ko polovica letal, ki so napadla Koln, sestreljenih.« Omejeno število rušilnih in zažigalnih bomb, ki so jih pretklo noč vrgli na Messino in na predel med Comissom ter Vittorio, ni povzročilo žrtov. Na otoku Filicudi so zajeli petčlansko posad-ko nekega sovražnikovega bombnika, ki ga je messinska protiletalska obramba sestrelila pri nokem poprajšnjem napadu. Današnji številki »Slov. doma« so priložene položnice. Vljudno prosimo cenjene naročnike, da se jih blagovolijo čimprej poslužiti. Ducejevo sporočilo bolgarskim industrijcem Rim, 1. jun. s. Duce je sprejel člane zastopstva bolgarskih industrijcev, ki sta mn jih predstavila načelnik fašistovske industrijske konfederacije grof Volpi ter bolgarski poslanik v Rimu Karadžov. Bolgarsko odposlanstvo je gost italijanskih industrijcev, s katerimi bo imelo vrsto gospodarskih pogajanja ter obiskalo najvažnejše industrijske naiprave v državi. Duce je znova poudaril svoje simpatije do bolgarskega ljudstva in do dela, ki .»a opravlja za lastno gospodarsko uveljavitev. Izrekel je zadovoljstvo nad obiskom bolgarskih industrijcev, ki bodo lahko ugotovili napredek, katerega je Italija dosegla na vseh področjih industrijske izdelave. Vesti 1. junija Sofijski župan inž. Ivanov odpotuje danes v Frankfurt, kjer se bo udeležil proslav nemišiko-bolgurskega kulturnega tedna. Ob tej priliki bodo tudi prikazali bolgarsko umetnost in nastopili bo znameniti bolgarski balet, ki je dosegel tolikšne uspehe v Italiji in na Hrvaškem. V Sofiji bodo 15. junija slovesno odprli nemško razstavo »BoljševiSki paradiže, ki je imela v Nemčiji velike uspehe. Razstava bo odprta mesec dni v Sofiji, nakar jo bodo pre-nesli v vsa važnejša bolgarska mesta. Iz Madrida poročajo, da je apostolski nuncij imel prvo slovesno sv. mažo v frančiškanski cerkvi, ki so jo po posebnem ukazu španskega vodje zgradili nad ruševinami cerkve, porušene po rdečih. Cerkvene slovesnosti so se udeležili vojaški, civilni in verski dostojanstveniki in velika ljudska množica. Iz berlinskih vojaških krogov je prišlo poročilo, da so močne nemške letalske skupine predvčerajšnjim ponovno napadle Sebasto-pol z velikim uspehom Napravile so veliko škodo na vojaških napravah in v pristanišču. Boljševiški lovci so bili pognani v beg, tnije pa so bili sestreljeni. Razprava proti bolgarskim komunistom v Plovdivu Sofij8* L iu*iija. s. Pri vojaškem sodišču v I lovdivu se je začela razprava zoper skupino 30 komun isto v, k,i so z orožjem napadli koncentracijsko taborišče drugih komunistov, da bi jetnike osbovodili. Pri poskusu je bil neki bolgarski policist ubit. Državni pravdnik zahteva za poglavitne obtožence smrtno kazen, za druge pa manjše kazni. Obsodbe vohunov na Madžarskem Bndimpešta, 1. junija, s. Vojaško sodišče v Budimpešti je obsodilo 9 (ljudi, skoraj samih Judov, ki so bih obtoženi vohunstva v korist neke tuje države. Obtoženci so dobili od 10 do 15 let prisilnega dela. Angleški letalski napad na pariška predmestja Pariz, 1. jun. s. Angleško letalstvo je pred-snočnjim napadlo pariška predmestja. Po dosedanjih poročilih je med civilnim prebivalstvom 40 mrtvih ter kakih 100 ranjenih. Bombardiranje je trajalo dve uri. Šest angleških ■letal je bilo zbitih. Razglas češke vlade zaradi atentata na namestnika nemškega pokrovitelja Heydricha Praga, 1. jun. s. Vlada češkega protektorata je predsnočnjim po radiu dala razglas, v katerem pravi med drugim, da so nekateri Čehi, plačani po sovražniku, naredili atentat, ki utegne imeti najhujše posledice za bodočnost če-skega ljudstva. Danes se lahko trdi, da je aten-tat, pri katerem je bil žrtev namestnik nemškega pokrovitelja za čeakomoravski protekto-lre^a pripisati delu Beneša in njegovih pajdašev. V deželi je vladal vzoren mir. tako ® j.e Nemčija prav na dan pred atentatom sporočila, da so bule razširjene možnosti za češko nomijo, ker se prebivalstvo kar najbolje V januarju letos je tudi Hitler potrdil zvestobo češkega ljudstva do vfelike Nemčije in storjeni so bili vsij u.krepi za obrambo češkega ljudstva pred njegovimi sovražniki. Delo Nem- čije na Češkem je bilo kronano z najilepšimi uspehi. Veliko Čehov je bilo rešenih, veliko drugim pa se je položaj izboljšal in vsa država je uživala blagor nemškega pokroviteljstva. . Krivde za to, kar se je zgodilo, ne gre pripisovati ljudstvu, zakaj večina njega se disti-iplimrano stiska okoli svoje vlade. Toda kdor bi se hotel postaviti na stran Anglije in njenih zaveznikov, je javni sovražnik češkega ljudstva in bodo z njim tudi tako ravnali. IzdajaHec ljudstva je kdor podpira take ljudi in ne dela odločno m z vsemi sredstvi zoper njihovo rovarjenje. Če hoče češko ljudstvo živeti, ne sme odnehati od naglice svojega dela in se ne sme umakniti iz boja, ki ga je s pomočjo Nemčije začelo za rešitev svoje domovine. To izjavo so podpisali vsi člani protektorata ke vlade. Ljubljana se je zgrnila okrog groba dr. Ehrlicha in Rojica Tisoči in tisoii poltenih Slovencev 10 tako nedvoumno obsodili morilce bratov naše krvi Ljubljana, dne 1. junija. Od sobot« «ta ležali žrtvi torkove morije — dr. Ehrlich in akademik Rojic — v veliki in svečano razsvetljeni kapeli na Zalah. Tudi semkaj so prihajali tisoči in tisoči, da se še poslednjič po-slove. Pred njuni krsti so prihajala cela romanja, tako bi lahko rekli. Pokojni zaslužni borec ta. pravico in velik dobrotnik dr. Ehrlich je ležal V kapeli na levi v črni krsti, akademik Rojic pa na desni v beli krsti. Samo preprosto cvetje je ležalo na njunih krstah, pri glavah sta imela lep trnjev venec, ob nogah pa je ležal edini venec, ki ga je poklonila ljubljanska univerza svojemu profesorju. Častno stražo v kapeli so imeli fantje Dijaške zveze, po dva in dva ob vsaki strani. Morilce je bolela prisrčnost, s katero je mladina in vsa poštena Ljubljana počastila obe žrtvi na mrtvaškem odru in ob prenosu v stolnico. Na podel način, ki so ga zmožne le breznarodne moralne propalice, so ti izdajalci naroda poskušali ljudstvo odvrniti od udeležitve pri pogrebu in celo grozili udeležencem pogreba. Ljubljana pa je cenila pokojni žrtvi in se ni dala prestrašiti. Včerajšnje pogrebne svečanosti so bile plebiscit, plebiscit, s katerim se je pošteni naS narod odločil in prisegel, da bo vodil borbo proti zlu. Razen pri pogrebnih sprevodih za dr. A. Korošcem in škofom dr. A. B. Jegličem, se na Zalah še ni poslej zbralo toliko ljudi. In cesta proti Sv. Križu! Celo uro so prihajale množice. 2e posamezne skupine, ki so se videle na obzorju, so tvorile mogočni sprevod. Mladina, sobratje pokojnikovi, reveži, služkinje, ugledni gospodje, univerzitetni profesorji in delavci, ki so se zlili v eno samo reko. Do ure pogreba se je zbralo po skromnih cenitvah najmanj 10.000 ljudi, saj so fantje in dekleta razdelili 8000 spomn. podobic. Kapelo, kjer sta ležala mučenika, so nekaj časa pred pogrebom zaprli in so imeli vanjo vstop le pokojnikovi sorodniki in duhovščina. Potem so akademiki dvignili obe krsti in ju prenesli na katafalk pred kapelo. Točno ob štirih se je pripeljal Škofijski generalni vikar g. Ignacij Nadrah v spremstvu in opravil prve pogrebne molitve. Grobna tišina je bila vse naokrog. Na govorniški oder je stopil mlad akademik, ki je izgovoril svečano prisego, ki so jo vsi kleče poslušali in ponavljali njeno besedilo s tremi prsti dvignjene desnice. Mogočno in sve* čano j« donela prisega it ust vseh Naš rod je obljubil mučenikoma, da se bo še vnaprej v strnjenih vrstah boril za ideale, za katere sta oba mučenika padla. Borili se bodo še naprej za vse tista vzvišene cilje, ki jih je tako neustrašeno kazal dr. Ehrlich in h katerim je vodil naš dijaški naraščaj, naio mladino. Ostali bodo zvesti, tako so prisegali, zvesti katoliški veri in se do zadnjega diha borili zanjo in bodo neuklonljivo stali kakor mogočna falanga, vselej, kadar bo Slo za ljubezen in zvestobo do slovenskega ljudstva, za vse vzvišene božje in človeške ideal«, hranili veljavo božje postave v našem rodu In t vsakim utripom srca in z vso ostrino duha branili in varovali naš rod, da ne zaide, temveč se zmagovito dvigne nad mrtvo kačo. Po pretresljivi prisegi pri kateri so se vsem zaroslle oči, je pevski zbor ljubljanskih bogoslovcev zapel Mendelsohnovo Žalostinko: »Blagor mrtvim«. Potem je tisočglava množica odmolila »Vero«, Po teh obredih pred glavno kapelo se je razvil mogočen sprevod, veličasten, iskren in dostojanstven, dostojen za veliki žrtvi. Pogrebci so hodili po 4 in 5 v vrsti. Globoko zbrano so molili dele »Rožnega venca«, za blagor in pokoj duš obeh padlih. Na čelu pogrebnega sprevoda so nosili križ, za niim so šle gojenke raznih ljubljanskih šol. V rokah so nosile preprosto poljsko cvetje: velike marjete. Njim so sledili dijaki raznih zavodov, za njimi številni zastopniki raznih samostanskih redov, potem semeniščniki, ki so med potjo prepevali Premrlov psalm »Usmili se«. V sprevodu je bila častno zastopana nele ljubljanska duhovščina, ampak tudi iz ostalih krajev pokrajine. Za njimi je šel stolni kapitelj, Številni odlični predstavniki katoliških organizacij in društev. Pred krstama so nesli velik venec ljubljanske univerze z beSedllomi »Zaslužnemu članu profesorskega zbora — Ljubljanska univerza«, in pa trnjev venec s križem. To sta bila edina venca, kajti namesto njih bodo Številni pokojnikovi častilci darovali denar raznim dobrodelnim ustanovam, katerim ie bil dr. Ehrlich močan steber. Po osem akademikov je potem neslo obe krsti, drugo ob drugi. Ob krstah so stopali bogoslovci, za njimi pa globoko potrti sorodniki obeh mučenikov. Tem so sledili Eksc. Visoki komisar E. Grazioll, general poveljnik armadnega zbora Eksc. M. Ro-botti, divizijski general Orlando, zvezni tajnik Orlando Orlandinl, podprefekt dr. David, kvestor Ravelli in drugi visoki funkcionarji državne oblasti. Za njimi je šel skoraj celotni zbor ljubljanskega vseučilišča z rektorjem dr. M. Kosom in dekanom teološke fakultete dr. Alojzijem Odarjem na čelu. Prisotni so bili prav vsi teologi, kat«rim je bil pokojni dr. Ehrlich učitelj. V pogrebnem sprevodu je bil tudi ljubljanski župan dr. Jure Adlešič in bivSi ban dr. Marko Natlačen, Prosvetno zvezo je zastopal celotni odbor s prof. dr. Lukmanom na čelu. Za temi odličnimi predstavniki pa je šla še vsa ostala skoraj nepregledna množica. Zlasti mnogoštevilna je bila mladina, ki je s pokojnim dr, Ehrlichom izgubila krepostnega voditelja in učitelja. Izredno veliko pa je bilo za pogrebom moških. Izredno častno je bilo zastopano tudi katoliško časopisje z glavnimi uredniki na čelu. Krsti so prinesli na novi del pokopališča, kjer sta bili izkopani jami v bližini groba padlega akademika Rudolfa Dolinarja, kateremu je dr Ehrlich pred petimi leti govoril nagrobni govor. Cerkvene obrede ob gfobu je opravil stolni generalni vikar g. Nadrah. Po opravljenih molitvah je spregovoril te-le v srce segajoče besede! Govor prošta g. Nadraha »Ecce, quomodo moritur i ust us nemo per-cipit corde, et viri iueti tolluntur, et nemo con6i-deraf.« Tako poje sv Cerkev veliko soboto ob Zveličarjevetn grobu in zdi se mi, kakor bi danes nam veem, ki 6tojimo ob temu grobu, ista 6V. Cerkev, naša duhovna mali, V6e v 6olzah govorila te besede: »Ecce, quoinodo miritur... Glej, kako umira pravični in nihče si tega ne jemlje k srcu, in pravični možje se more in nihče na to ne misli.« Pravijo, da ti, dragi gospod profesor, nisi bil pravičen, in tudi ti ne, dragi mladenič, ki 6i padel ob njegovi strani, nisi bil pravičen, ker si bil z njim istih misli, istega prepričanja, istih nazorov. Glejte, polovico Ljubljane in še več — morda dve tretjini... govorita, da je bila Vajina smrt zaslužena kazen... O da, da, strašno je moglo biti vajino hudodelstvo, da vaju je skrivni odbor, ki 6e ponaša, da sodi pravično, obsodil na tako strašno 6ttirt. Kakšna je bila vendar Vajina krivda? Bila 6ta zavedna katoliška kristjana eden duhovnik, eden katoliški akademik. To je že samo na sebi hudo zlo. Pa Vajina krivda je bila še hujša. Svojo vero 6ta javno spoznavala, šla 6ta zanjo celo v boj in se neustrašeno postavila nasproti tistim, ki hočejo krščanstvo, in to ne samo katoliško, ampak V6ak spomin na Kristusa, spraviti s sveta. To je bilo neodpustljivo hudodelstvo, vredno smrti. Krščanstvo in komunizem sta dva nespravljiva sovražnika. Če zmaga krščanstvo, mora izginiti komunizem; če zmaga komunizem, bo njegova zmaga konec krščanstva. Tega 6e je profesor Ehrlich živo zavedel, zato je napovedal komunizmu neizprosen boj, ki ga je bojeval z občudovanja vrednim pogumom. To je bilo hudodelstvo: in zato je moral umreti. Pa to tli bila edina njuna krivda. Imela sta na 6ebi še hujše 6tvari. Njuna naj večja krivda je bila krščanska ljubezen. Ljubila sta Boga 6 celim srcem. Kako iskreno ]e ljubil dr. Ehrlich svojega Boga, kolikrait smo ga videli zatopljenega v molitev, kolikrat je svojim akademikom govoril o Bogu, jih vodil na duhovne vaje in v cerkev k skupnim molitvenim uram! Bil je vzoren, v rtenici svet duhovnik, svetniško je bilo vse njegovo življenje. O akademiku Rojcu je znano, da je itriel ofroškonelno ljubezen do Boga in Marije. Ljubila sta bližnjega. Profesor Ehrilc je razdal vse med reveže. Kar je imel. Posebno 60 mu bili pri 6rcu akademiki. Celo vrsto let je skrbel zanje kakor oče za 6Voje otroke. In uboge služkinje bi nam mogle pričati, kakoliko ekrbi jim j« posvetil, da so dobile svoj lastni dom. Največji reveži na svetu so pa nesrečni pagani, ki ne poznajo dobrega Očeta v nebesih, ne dobre Matere Marije, niti ne vedo, čemu žive na zemlji. Zanje je storil dr. Ehrlich več kakor kateri koli duhovnik ljubljanske škofije. Ljubila sta 6Voj narod. In kakor ju je gonila ljubezen do Boga, tako tudi ljubezen do naroda, da «ta posvetila vse svoje moči boju prodi komunizmu. Vedela sta, da je ni večje nesreče za naTod, kakor če zavladata nad njim srp in kladivo. Komunizem je narodna smrt. To eo njegovi zločini. In če nekdaj lepo, slovensko belo Ljubljano vprašam, kakor nekdaj veliki duhovnik Kajfa pipeniarje in farizeje: »Kaj se vam zdi? mi zdaj ne več bela, ampak vsa rudeča Ljubljana odgovarja: »Smrti je vreden.« O ti nesrečna Ljubljana, ki preganjaš in preklinjaš tiste, ki so k tebi poslani, da ti prinesejo miri Imaš škofa, ki te ljubi, ki vedno moli zate, pa ga obrekuješ in preklinjaš. Nekdaj je Krietus zaklical judom: »Veliko dobrih del sem storil pred vami. Zavoljo katerega me hočete kamenjati.« Tako bi naš škof lahko stopil pred ljubljansko občinstvo in mu zaklical: »Veliko dobrega 6em storil Ljubljani, zavoljo katerega dobrega dela me preklinjate.« Ko bi mogel zbrati vse liste solze, ki eo jih v enem letu pretočile v njegovi sobi nesrečne žene in matere in otroci: za cel potok bi jih bilo — in on jih je tolažil ki jim pomagal, kolikor jim je mogel... O nehvaležna Ljubljana, ti ne poznaš svojega škofa ... V&e, tudi najneumnejši laži, najgrša obrekovanja verjameš, Če gre proti papežu, škofu, duhovnikom, resnice pa ne maraš poslušati. — Pa mora Že tako biti. To je delež katoliške Cerkve: to dediščino je prejela od svojega ustanovitelja Jezusa Kristusa. »Ako vas svet sovraži,« ie rekel, »vedite, da je mene prej ko vas. Ko bi bili vi od sveta, bi svet 6voje ljubil. Ker pa niste od sveta, ampak sem va6 jaz od 6veta odbrat, zato vas svet sovraži... Če eo mene preganjali, bodo preganjali tudi vas.« (Jan. 15, 18—20.) Jezu6 je pa tudi rekel: »Blagor vam, kadar va6 bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili. Veselite se in radujte zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih.« (Mat. 5, 11—12.) O da, blagor vama, dragi g. Lambert in ti mladenič Viktor, ki 6i daroval 6voje mlado življenje Kristusu, blagor vam: zaslužila 6ta mučeniško krono. • Ni bilo skoraj človeka, ki bi se mu ne orosile oči. Slišati je bilo tiho ihtenje. Pevski zbor bogoslovcev je zapel ginljivo Oalusovo žalostinko: Glejte, kako umira pravični! Ko je donela svečana žal-nica pod nebo, so se na pokojnikovo krsto vsuli ne&teti šo^ki skromnih marjetic. Za zaključek pa »o vsi prisotni v zboru zapeli več priljubljenih cerkvenih pesmi: >0 sveti križ, življenja luči, »Ti, o Marija« in »Povsod Boga«. Kepe prsti so začele padati na krsti, ljudje pa so se vedno ostali in molili. Le počasi so se razhajali. Takšno je bilo mogočno in ganljivo slovo od zahrbtno umorjenih torkovih žrtev, katerih spomin bo večen. Naj Večni Plačnik poplača mučenikoma zvesto službo z večno srečo 1 Kovice iz Države V zagrebiki bolnišnici usmiljenih sester je umrl 16 t. m. slovenski duh. svetnik in župnik g. Ivan Bosinn. Služboval je po raznih hrvaških krajih, nazadnje v Hrvaškem Zugorjn, kjer pa je pri dušnem pastirovanju zadela kap, da je na eno stran ohromel. Hiral je iz dneva v dan in 'končno ga je smrt rešila trpljenja. Iz Varaždina so odšli z dvema vlakoma božjepotniki k Mariji Bistrici. Ostali bodo tani dva dni. Glavni uredniki tednikov in revij pri Duceju. V sredo se je zglasilo pri Duceju v Beneški palači veliko število glavnih urednikov strankinih tednikov in revij. Pri sprejemu so bili tudi tajnik stranke minister za ljudsko omiko, podtajnik stranke, podpoveljnik GIL-a in drugi višji funkcionarji. Tajnik stranke je predstavil Duceju vse časnikarje povrsti: bilo je navzočih 47 glavnih urednikov tednikov in 145 urednikov drugih listov in revij. Povedal je tudi, da so štirje glavni uredniki sfrankftlih listov do sedaj padli na bojišču, 21 pa Jih je pod orožjem. V celoti je bilo So urednikih zastopanih 433 periodičnih listov, »uce je sprejel poročilo na znanje, potem pa podčrtnl naloge, ki jih imajo strankini listi pri utrjevanju narodne zavesti in udanosti domovini. Ključ za razdeljevanje nagrad za pridelovalce žita. Duce je sprejel kmetijskega ministra in odobril njegov predlog za razdeljevanje nagrad, ki jih bo državna blagajna Izplačevala tistim pridelovalcem žita, ki so 6e, odnosno se bodo najboije izkazali. V celem je za te namene odobrena vsota 1850 milijonov lir. Razdeljena bo takole: Nagrado po 200 lir bo dobil vsak kmetovalec, kt Je prijavil do srede aprila površino, katero je posejal čez obseg lanskega sejanja. Po 40 lir nagrade bo dobil vsak kmetovalec v južni in srednji Italiji ter na otokih za vsak stot pridelanega jarega žita. Razen tega bo dobil po ‘20 lir nagrade za vsak stot žita kmetovalec, ki bo do 10. julija izročil državnim oblastem predpisane količine žita. Obenem je Duce naročil, naj se nagrade izplačajo kmetovalcem ta koj, ko bodo svoje žito oddali. Obhajajmo v čim večjem številu prvi petek v juniju. Srce Jezusovo je naše zavetje! Zatiranje uši na fižolu in bobu Na fiiolu in bobu so se že pojavile listne uši. Ker se te škodljivke hitro množe, Jih takoj začnimo zatirati. Napadene rastline škropimo z 1—2% tobačnim izvlečkom, kateremu dodamo že % do 1% mazavega, mila. Samo enkratno škropljenje ne zaleže dosti, ker se selijo uši z drugih rastlin, prenašajo pa jih tudi mravlje. Škropimo v presledkih 8 do 10 dni, če treba, še pogosteje, najbolje proti večeru, da se škropivo prehitro ne posuši. V zadnjem času zatiramo listne uši s tobačnim prahom. Z njim dobro popražimo napadene rastline s pomočjo razpršiilnika. Če tega nimamo, trosimo in razpršimo tobačni prah po rastlinah in ušeh kar z roko. Po dežju praženje obnovimo. Veliko listnih uši pokončajo pikapolonice in še nekatere druge koristne žuželke. Tobačni prah in tobačni izvleček se lahko dobita pri »Sadjarskem in vrtnarskem društvu«. Mesečne prijave zalog gradbenega lesa Ljubljana, dne 1. junija. O priliki prve mesečne prijave zalog gradbenega lesa se je pokazalo, da limogi interesenti prijave niso pravilno sestavili. Mnogi interesenti so vložili prijave šele po poteku predpisanega roka, nekateri pa navzlic ponovnemu pozivu prve mesečne prijave vse do danes še niso vložili. Tudi si nekateri kljub ponovnim tozadevnim pojasnilom niso na jasnem glede dolžnosti vlaganja prijav. Glede na str&ge kazenske sankcije, ki eo predvidene za primer nepravočasne ali nepravilne prijave, se Interesenti opozarjajo na sledeče: 1. Mesečne prijave zalog lesa se morajo brezpogojno predložiti v predpisanem roku, t. j. do dne 5. vsakega meseca po stanju zadnjega dne predhodnega meseca. Prihodnja mesečna prijava se mora torej vložiti do dne 5. junija t. I. po stanju i dne 31. maja t l. Kot pravočasno vložene prijave se smatrajo one, ki sc do 5. v mesecu vloze pri Združenju in-dustrijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino V Ljubljani, Beethovnova ulica 10, odnosno ki se najkasneje 5. v mesecu predajo na pošti. 2. Še vedno se dogaja, da vlože interesenti prijavo le v enem ali v dveh izvodih. Opozarjamo, da se morajo prijave brezpogojno vlagali v treh izvodih. 3. Prijave se morajo vlagati na predpisanih obrazcih za mesečne prijave. Obrazci, ki so bili predpisani za prvo prijavo zalog po stanju z dne 31. marca t. 1., se ne morejo uporabljati za mesečne prijave. Interesenti naj si obrazce pravočasno nabavijo pri Združenju industrijcev in obrtnikov, odnosno gozdni posestniki pri občinah. 4. Prijave se morajo točno in pravilno sestaviti. Pod naslovom ctvrdkat naj se vedno označi tudi vrsta poslovanja, kakor n. pr. lesna trgovina, žaga, mizarstvo, gozdni posestniki In podobno. Pod naslovom »sedeže naj se vedno označi tudi zadnja pošta. Nekateri interesenti Izpolnijo samo prvi, drugi zopet samo zadnji razpredelek prijavnega obrazca. Opozarjamo, da se morajo vsi razpredelki obraz- ca točno izpolniti. V prvem razpredelku je vpisati zaloge posameznih vrst lesa glasom zadnje prijave (torej pri tej mesečni prijavi zaloge po stanju z dne IM), aprila t. I. V drugem razpredelku je'opisati količinfi posameznih vrst lesa, prejete v teku meseca, v tretjem razpredelku pa količine, oddane v teku istega meseca. V zadnjem razpredeiku bo treba označili zaloge po stanju od zadnjega dne v mesecu. 5. Mesečne prijavo se morajo sestavljati po stanju od zadnjega dne predhodnega meseca ter se mora ta dan na odgovarjajočem mestu v glavi prijave označiti. Mnogi interesenti vlagajo prijave po stanju onega dne, ko prijavo stvarno sestavijo. Opozarjamo, da to ni pravilno ter se bodo smatrale take prijave kot netočne. Podlago za sestavljanje mesečnih prijav tvorijo zabeleabe v registru prejema i^ oddaje gradbenega lesa. Zato je vazno, da se promet v registru sproti vpisuje ter zabeležbe prometa mesečno zaključujejo. 6. Ker si nekateri interesenti še vedno niso na jasnem glede dolžnosti vlaganja mesečnih prijav, ponovno opozarjamo, da morajo voditi register prejema in oddaje gradbenega lesa ter vlagati mesečne prijave: vsi lesni trgovci, vsi proizvajalci gradbenega lesa (žage), vsa stavbna podjetja pooblaščenih inženirjev, graditeljev in tesarskih mojstrov, v^i zakupniki gozdnih sečenj ter vsi gozdni posestmi! i z več nego 10 ha površine, ki gozd sami izkoriščajo. Navedena podjetja in osebe ao dolžna vlagati mesečne prijave tudi, če ne zaposlujejo nobenega pomožnega osebja. Ako nimajo nobenega prometa in nobene zaloge, morajo vložiti prijavo e pripombo »negativno«!. Poleg navedenih so pa dolžna vlagati prijave tudi podjetja, ki proizvajajo predmete, za katere tvori les bistveno surovino, kakor n. pr. mizarji, izdelovalci raznih lesnih predmetov in podobno, vendar le pod pogojem, ako zaposlujejo pomožno osebje, t. J. vsaj enega pomočnka ail vajenca. Pokrajinska Zveza Delodajalcev Ljubljanske pokrajine. C. VVallace ROMAN RDEČI KROG »AH ni r«s nobenega glasu o Brabazonu? Ta nepridiprav me je olajšal za več ko Ž000 Huntov, katere sem po »voJI lastni neumnosti In na nesrečo vložil vprav v neko Marlovo podjetje.« »Ali pa vam je bilo kaj znanega o Mariu?« jo vprašal detektiv, ko je odpiral vrata. »Znano mi je samo to, da Je bil obrekovalec In izsiljevale«.« »Ali veste o njem kaj takega, kar ni tako dobro znano, kot to, kar ste povedali o njem?« je vpraial Yale potrpežljivo. »Če veste, na primer, od kod Je prišel?« »Prišel je menda iz Franclje, kakor mislim,« je dejal Froyant. »0 njem so pripovedovali, da je bil baje zapleten v nekakšne goljufije z zemljišči tam na Francoskem In da je bil tam zaprt. Toda nikoli ljudskim govoricam kaj prida ne verjamem. Bil pa mi je zelo koristen ln iz večine denarnih naložb pri njem sem vlekel lepe dobičke. Obresti so bile Imenitne.« Yale se je nasmehnil. V takšnih okoliščinah, *i je mislil, bi bil pa lahko ta skopuh odpustil bednemu Mariu svoje zadnje izgubo. Ko se je Yale vrnil v svoj urad, je tam dobil Parra, ki ga je pričakoval v družbi t Jackom Beardmoreom. Yale ni pričakoval, da ga bo obiskal ta mladi mož. Toda uganil je, da Je prišel k njemu na obisk samo zaradi Tallje Drummondove, katere odsotnost je takole opravičil: »Gospodično Drummondovo sem poslal domov, gospod Parr,« jo dejal, »kajti nočem, da bi bilo dekle vmešano v ta naš popoldanski posel. Lahko se namreč pripeti, da bo prišlo do kakšnega pretepanja.« Yale je ostro pogledal Jacka Beardmorea, »Na kar, upam, da ste pripravljeni.« »Zelo bom razočaran, če ga ne bo,« je odvrnil Jack živahno. »Kakšen načrt pa imate?« jo vprašal Parr. »Šel bom v svojo sobo nekaj minut prej, preden bi moral priti sel. Dal bom zakleniti obojna vrata, tista na prehodu in tista, ki drže v zunanji urad. Kar se tiče teh dragih vrat, bom pustil ključ ua zunanji strani in vas prosil, da me zaklenete noter. Gre lni predvsem za to, da preprečim sleherno presenečenje. Kakor hitro me boste slišali, da vstajam in grem odklepat vrata, boste vedeli, da je obiskovalec prišel. Ko se bodo vrata spet zaprla hočem, da se postavite zunaj na hodnik.« Parr je prikimal. »To se mi zdi kaj preprosto,« je dejal. Šel je do okna, pogledal ven ln pomahal z robcem. Yale se je odobravajoče nasmehnil. »Kot vidim ste odvzeli vse varnostne ukrepe, da se vam ne bi kaj zgodilo. Koliko mož imate?« »Mislim, da jih je okrog osemdeset,« je povedal Parr čisto mirno. »Na vseh koncih bodo obkolili hišo.« Yale jo prikimal. »Ne smemo pozabiti, da je mogoče, da utegne Rdeči krog poslati kakšnega Čisto navadnega postreščka. V tem primeru je samo po sebi umevno, da ga bomo morali zasledovati. Sklenil sem, da mora priti denar v roke samega Rdečega kroga..., to je namreč bistveno važnosti.« »Čisto vašega mnenja sem,« je dejal Parr. »Toda mislim, da ta gentleman, ali kdor si že bodi, ne bo prišel osebno. Ali mi dovolite, da si ogledam vašo sobo?« Parr je vstopil In sl ogledal sobo. Dnevna svetloba je prihajala skozi eno samo veliko okno. V enem kotu jo stala visoka omara, katero vrata je odprl. V omari ni bilo nič, razen suknje, ki je bila obešena na kljuko. »Če ne zamerite,« je zaprosil skoraj ponižno Parr, »rad bi, da bi vi ostali v zunanjem uradu. Hvala lepa. Za vami bom zaprl vrata. Veste, če me kdo opazuje pri delu, mi je sila neprijetno.« Smeje se je Yale odšel iz urada in mr. Parr je zaprl vrata za njim. Potem je odprl druga vrata in pagledal na hodnik. Čez hip so ga slišali, kako je zaprl tudi tista vrata. »Zdaj pa že lahko vstopite,« jo dejal. »Ogledal sem si namreč že vso, kar sem hotel videti.« Soba je bila sicer preprosto, vendar pa okusno opremljena. Ob steni je bil zelo širok kamin, v katerem pa ni bilo nobenega ognja, čeprav je bilo tega dne zunaj precej hladno. »Po mojem mnenju ne bo odšel skozi dimnik,« je dejal Yale šaljivo, ko je opazil, kako je inšpektor pregledoval sobo. »V tem uradu nimam navade, da bi kuril. Sem namreč eden izmed tistih vročekrvnih smrtnikov, ki jih le zelo nerado zebe.« Jack, ki je opazoval vse te priprave, je bil kar očaran. V roko je vzel malo smrtonosno pištolo, ki je ležala na detektivovi mizi, in jo previdno pregledal. »Pri tej pištoli bodite zelo previdni, kajti petelin je na vso moč občutljiv,« ga jo opozoril Yale. Yale jo vzel Iz žepa kuverto z bankovci. Jo položil na mizo zraven orožja, potem pa pngledal na zapestno uro. ^ »Zdaj pa, če hočemo biti na varnem, morate iti v oni drugi urad, vrata pa zaklenite za seboj,« je dejal. Medtem ko je to govoril, je zaklenil vrata, ki so se odpirala na hodnik. »Samo, da ne bi postalo le preveč razburljivo,« je dejal Yale. Jack in Parr sta odšla v zunanji urad In zaklenila vrata seboj. Tam sta so nsedla. Jack se je podzavestno usedel na stol, kjer je navadno sedela Talija Druinmondova. Ko se je tega zavedel, se je zdrznil. Ali je tudi ona pristašinja Rdečega kroga, se je vprašal. Parr jo bil namreč nekaj takega namignil. Jack je stisnil zobe. Tega ni mogel verjeti niti svojim očem niti svoji zdravi pameti. Namesto, da bi njen vpliv pojemal, se je le še bolj utrjeval. Talija je bll» svojevrstno dekle, In če Je bila kriva... Jack je dvignil glavo in opazil, da ga Parr nepremično opazuje- Prisrčno poslednje slovo od umorjenega Peršuha Iva Ljubljana, dne 30. maja. Oblačnega sobotnega popoldneva so prihajali h krsti pokojnega Iva Peršuha številni njegovi prijatelji in znanci, da ga še enkrat pokrope, da mu še enkrat izrečejo zadnji pozdrav, preden nastopi zadnjo pot. Neino so stali vsi tl preštevilni in čakali, da ga pospremijo tja, od koder ni več vrnitve tn kjer se človek spočije pri Bogu. Malo pred peto so prinesli pokojnikovo krsto iz kapelice sv. Andreja pred glavno kapelo na Zalah. Seenpetreki župnik g. Košmerlj je s tremi duhovniki opravil pogrebne obrede, pevski zbor Vzajemne zavarovalnice pa je zapel ganljivo žalostinkO »Blagor mu«. Na odor je stopil njegov delavni tovariš g. Velkavrh In se s temile prisrčnimi in prijateljskimi besedami poslovil od pokojnika: Nemi stojimo sredi pomladi ob Tvojem ranem grobu, dragi naš Ivo. Srce nam »tiska tuga Tvoje družinice, ki ai jo nad vse ljubil, ki si ji bil skrbni oče. Žalostni fle poslavljamo mi vsi — Tvoji so-tovariši od Tebe, ki si nam bil vedno preudaren svetovalec, delaven posrednik in tovariški sodelavec. Na marsikaterem poprišču Te bomo pogrešali. Mladi bralci Naše moči, naša mladina, kateri si | posvečal ves svoj prosti čas. te morem govoriti o kakem prostem časti, bodo zaman pričakovali odgovorov brata Ivota. »Naša moč« bo dolgo žalovala za svojim vnetim urednikom in glavnim sodelavcem. Boreči se za zboljšanje položaja v teh težkih časih, smo se obračali na Te kot posredovalca in vedno si sprejel to nehvaležno vlogo. Doma, ko si obhajal praznike — zadnje praznike brez beliča v žepu, si kljub teinu delil svoje z drugimi, tujimi, ki so iskali pomoči. Sam reven si delil z revnimi, kar si imel. Tvoja dobrota bo težak utež na tehtnici Vsemogočnega, ki naj bo Tebi usmiljen, pravičen plačnik, užaloščeni družini pa tolažnik. Poslavljamo se od Tebe, dragi tovariš Razvil se je nato dolg pogrebni sprevod, v katerem so bili razen vseh njegovih uradniških tovarišev s predsedstvom zavoda na čelu še številni drugi javni in kulturni delavci, predstavniki najrazličnejših društev in organizacij, ter vsi, ki so rajnega cenili in spoštovali. V sprevodu 6ta šla tudi ljubljanski župan dr. Jure Aalešič In bivši ban dr. Marko Natlačen. V svetokriški cerkvici so duhovniki odmolili običajne pogrebne molitve, pevci pa so spet zapeli »Usliši nas Gospod«. Okrog pokojnikovega zadnjega domovanja so se zgrnili vsi tisti, ki 60 prišli po poslednje slovo. Prisrčna in globoka molitev je vrela proti nebu in prosila Vsemogočnega, naj bo dobremu Ivotu usmiljen sodnik. Ob večno lepi žalostlnki »Vigred se povrne« ni bilo prisotnega, ki ne bi imel solznega očesa. Grude zemlje so začele padati na truplo tistega, ki ni nikomur storil nič žalega. Potrti so odhajali pogrebci proti mestu. Ivotu Peršuhu pa bodi lahka domača zemljica! Za Torino je prvenstvo izgubljeno Na prvo mesto se je menda dokončno vsidrala Roma Najlepši maj v zadnjih desetih letih Le 12 deževnih dni — Dežja je bilo 81 mm — Leto 1929 je bilo slično Ljubljana, 30. maja. Pravijo navadno: »Majnik deževen, kmet jeseni ne bo pridelkov revenl« Res se stari kmečki očanci navadno tako tolažijo in modrujejo, da sta lahko apnil in maj razmeroma močno mokra, ker je potom jesen bogata na vseh poljskih pridelkih, samo da ostanejo poletni meseci od junija naprej brez neviht in toče. Zemlja je bila letos aprila primerno in deloma tudi maja namočena. Nikjer 6e še ne pritožujejo, da bi nastalo že kako pomanjkanje moče, ko pa bi bil dež vrtnarjem prav dobrodošel, ker bi jim prihranil jutranje in večerno Zalivanje. Vrtnarji se pritožujejo, da jim mladina ni tako voljna pomagati pri zalivanju, kakor je bila navada v njih mladosti, da se raje izmuzne in leta okrog. Letošnja kratka vremenska bilanca za maj pravi, da je bil ta mesec v zadnjih desetih letih in sploh v dvajsetletni vremenski kroniki eden najlepših majmikov. Redko je leto, da bi pokazalo maj s tako sončnimi in vročimi dnevi, kakor je to pokazal letošnji maj. Vsega je kronika zaznamovala samo 12 deževnih dni s skupno 81 mm dežja. To je mnogo nižje pod majniškim padavinskim povprečnikom, ki znaša okoli 108 mm. Najhujša ploha je bila zaznamovana v času od 11. na 12. maja, ko je v 24 urah padlo 35.6 mm dežja, druge dneve je le pohlevno 'rosilo in deževalo. Kakor je bil na eni strani letošnji maj prilično reven na dežju, je bil pa izredno topel in sončen in torej bogat toplote. Dne 19. maja, ko je navadno bilo druga leta še precej hladno, je bilo zelo vroče, kajti dosežen je bil v zadnjih štiridesetih letih toplotni rekord, ko je toplomer v senci pokazal kar + 31.6“ C. Vremenski zapiski, kolikor jih je človek pregledoval od 1. 1000 naprej, ne .zaznamujejo nobeno leto tako visoke dnevne maksimalne temperature. Letošnji maj je bil torej lep, topel, sončen in za vse prav prijeten. Tega vremena so se veselili poljedelci, vinogradnik in posebno še ljubljanski vrtnarji, sadjarji in tudi skromni obdelovalci raznih večjih ali manjših njiv. Kako je bilo kaj druga leta v zadnjem desetletju? Leta 1935. n. pr. je vremenar zaznamoval 13 deževnih dni s 119oim dežja. Močno je štirikrat grmelo. Bili smo brez »nega, ko pa je letos še 3. maja lahno snežilo med dežjem. Prav toliko deževnih dni je zaznamoval maj 1. 1931., toda bilo je manj dežja, kajti padlo je vsega 83.8 mm dežja. To leto pa je bila prav 29. maja dosežena najvišja dnevna temperatura s točno + 29° C. Ljudje pravijo tudi, da je navadno po hudi zimi prav lep in topel maj. To vidimo, ko primerjamo hudo zimo 1. 1929 in nato vreme v maju. Tega leta je maj imel le 14 dni deževnih z 71.4 mm dežja. Leto poprej, 1928. pa je bil maj zelo deževen, kajti padlo je v 24 dneh nad 202 mm dežja. Druga leta se je navadno dnevna najvišja temperatura gibala med + 22° do + 26" C, redko Je bila višja. Visoka dnevna temperatura Je bila dne 30. maja 1930, ko je bilo v senci -j- 29.9° C. Leto 1934. je bilo v marsikaterem pogledu zelo viharno in deževno. V 23 dneh je padlo 154.9mm dežja. Takrat je dostikrat močno grmelo in treskalo. Zapiski meteorološkega zavoda lakonično zaznamujejo, da je 20. maja kar petkrat strela udarila v mestu in okolici. Kakšni so izgledi za letošnjo letino? Vse kaže, da bodo polja dobro obrodila. Sadja bo obilo, kajti bilo je doslej obvarovano pred slano in točo. Tudi trta vliva vinogradniku veselje in upanje, da bo letošnji pridelek obilen. Travniki so lepi. Bujno raste trava. In kmalu se začno košnja. Se nekaj tednov in kosa bo pela med žvrgolemjem škrjanč-kov. Po nekaterih barjanskih travnikih se jo letos že oglasil kosec ali hrestar, kaikor pravijo tej ptici selivki na Notranjskem. Kakršen je bil maj v začetku, takšen je bil na koncu. Prvi maj deževen, zadnji maj tudi! Že v soboto popoldne je začelo deževati. Dež je dobro pomočil njive in travnike. Nedelja je bila »prva hladna in Čemerna. Sonce je Šele popoldne nekoliko zasijalo. Proti večoru pa se je vlil dež in je ponoči prav dobro namakal dežja potrebno zemljo. Ta dež je bil vsem dobrodošel in blagodejen za polja. Kakšno vreme nam prinese junij? Ta mesec je v vremenskih zapiskih za naše kraje zaznamovan kot mesec s sekundarnimi najvišjimi padavinami. Prekaša ga še oktober. Junija se pri nas rade porajajo lokalne nevihte s točo. Bog daj, da bi bili letos obvarovani pred neurjem in točo! Lipovo cvetja Kakor vemo, daje lipa čebelaim obilo obno-žine in medu. Prav tako že od nekdaj ljudje obirajo lipovo cvetje, ki daje dober in zdravilen čaj. Zaradi pomanjkanja inozemskih čajev bodo ljudje letos ohiiranje lipovega cvetja gotovo podvojili, ker ga ne bodo nabirali samo zase, ampak tudi za kupčijo. Obiranju Cvetja no ugovarjamo, ako bi se delo vršilo pravilno. Toda obiralci lomijo odročne veje, da jih lažje oberejo. Tako pustošijo drevesa, kj se leto zu letom manjšajo, namesto da bi se večala. Naš znameniti čebelar Anton Janša je rekel: »Jaz ne pokončam nobene čebele zaradi medu in voska, ampak jih ohranim žive in zdrave zato, da mi nosijo drugo leto zopet vosek in med.« Obiralci lipovega cvetja naj tpnilagode te tehtne besede svojemu delu in rečejo: »jaz ne odlomim pri obiranju cvetja nobene veje zaradi cvetja, ampak jih pustim rasti zato, da mi bodo dale drugo leto zopet dovolj koristnega cvetja.« Nebo nam je dalo zažefjeni dež Ljubljana, 1. junija. Vendar Je prišel dan, da nam je nebo naklonilo dež. Vse zadnje dni nam je barometer obljubljal spremembo, skoraj vse dni smo imeli v popoldanskih urah jug, vedno pa nam je sbver razgnal oblake in poslej so se vrstili sami lepi dnevi. Na vrtovih in tudi na njivah je bila že suša. Gospodinje in vrtnarji so imeli mnogo dela in skrbi z zalivanjem, da tako obvarujejo zelenjavo in povrtnino. Vse majniške nedelje so bile brez dežja, to je seveda meščanom zelo prijalo, da so lahko pohiteli na sprehode in bližnje izlete, sinoči pa je tako zaželen dež »rešil majniške nedelje. Ljubljančani se niso pritoževali, četudi jih je tik pred večerom malce zmočilo, zadovoljni so bili, da se je ozračje ohladilo, saj je bilo zadnje dni tako soparno. Italijansko nogometno prvenstvo gre h koncu. Še nekaj kol, pa bomo Lahko natančno povedali, kako 60 si klubi porazdelili mesta od prvega pa do zadnjega. Včeraj je bilo pač največje zanimanje za srečanje med Torinom in Venezio. Torinci so morali po kostanj v izredno vroč ogenj. Ce bi jim uspelo, da bi se včerajšnji izkupiček spravili v svoj žep, pa bi lahko upali, da bodo letos pobrali prvo mesto. Tako pa... Na nesrečo so izgubili. Vene-ziatii 60 jih gladko namahali, s čimer so naredili veliko uslugo Romi, ki se je 6 tem prikopala do prvega mesta, ki ji ga menda ne bo vzel niriče več. Roma je tudi včeraj izdatno zmagala nad Ambro-[ siano. Roma je s tem s svojo zmago in 6 torinskim porazom preskočila vodeče nevarne Torlnce za eno točko. In ta točka je odločilna. Zdaj vodi Roma ne le 6 točko naskoka, ampak tudi razliko v golih ima boljšo. Ker Ima Roma In Torino odigrati še dve lahki tekmi, 6e položaj pri vrhu tabele ne boč menjal in zatrdno že skoraj lahko rečemo, da »mo z včerajšnjimi temkami dobili novega italijanskega prvaka: Romo. Včerajšnji poraz Torina v Veneziji je bila za vse športno občinstvo prava senzacija, saj 60 V6i pripisovali zmago Torincem. Toda Usoda je hotela drugače. Čeprav je Venezia odpravila vodeči klub kar z dvema goloma razlike, se vendar njen položaj za prvo mesto ni prav nič spremenil v dobro. Možnost za prvo me6to je Venezia izgubila že preteklo .nedeljo, ko je izgubila odločilno točko v Trlesleju proti domačemu klubu. Tudi Napoii 6i na vse mogoče načine prizadeva, da bi si rešil položaj, ki ga zaenkrat obsoja na odhod v B razred. Včeraj je spet odpravil 6 samo Bologno na njenem terenu. Zdaj si je nabral že 21 točk in je tik za petami Livornu, ki ima le točko več. Na napolitanski 6trani malo sreče, pri Livornu pa malo nesreče, pa bodo Napoljci 6vojo barko v zadnjem hipu le še rešili. Rezultati včerajšnjih tekem pa so bili takile: Bologna — Napoii : Bologna 2:1. Torino — Juventus : Modena 1:1. Genova — Genova : Livorno 3:1. Roma — Roma : Ambrosiana 6:0. Milano — Lazio : Milaito 5:2. Bergamo — Atalanla : Liguria 1:1. Trieste — Triestina : Fiorentina 2:0. Venezia —• Venezia : Torino 3:1. Stanje točk: Roma 38, Torino 37, Venezh 36, Genova in Lizio 33, luventus 31, Triestina 29, Bologna 28, Milano 26, Liguria 25, Ambrosiana 24, Fiorentina in Atalanta 23, Livorno 22, Napoii 21, Modena 19. Položaj Barija v B razredu je trden VB razredu je bilo prvo mesto takorekoČ že dalj Časa oddano Bariju, ki že dalj časa vodi. Prvo mesto mu torej ne odide. Velika pa bo borba za drugo mesto, za katero 6e potegujejo resno trije: Pescra, Padova in Vieenza, možnost pa je dana koncu koncev tudi Brescii in Novari. Vsi trije nevarni predfedenti pa 60 včeraj gostovali na tujem. Le eden od njih je imel polovično srečo, da je pol Izkupička spravil v 6voj žep, ostala dva pa sta se morala zadovoljiti s porazom. Lep uspeh je zabeležil Udinese, ki je 6icer na domačem igrišču odpravil nevarno Vicenzo. Rezultati: Udine — Udinese : Vieenza 3:1. Fiume — Fiumana : Prato 4:1. Lucca — Bari : Lucchese 2:0. Praznik Marije Pomočnice na Rakovniku Ljubljana, 1. junija. Letos »o proslavili praznik Marije Pomočnice na Rakovniku, kamor je prihajalo naše -ljudstvo iz vseh krajev vsa lota od ustanovitve te znamenite slovenske božje poti v kar naj-večjem številu, teden dni pozneje kot običajno. 2e na vse zgodaj so prihajale iz okolice in mesta trume Marijinih častilcev, ob 10 dopoldne pa se je zbralo v slavnostno razsvetljeni in okrašeni cerkvi, ki je žarela v stoterih lučkah in krasnem cvetju ter zelenju, pred Marijinim kipom in svetiščem nnd tisoč vernikov, da v teh časih potožijo Mariji svoje boli in jo prosijo podpore in pomoči. Slovesno sv. mašo je daroval ob Veljki asistenci salezijanski inšpektor g. Ivan Špan. Zbor gojencev je krasno prepeval. Vsa pobožnost je bila en sam klic: Marija Pomočnica, Ti nam pomagaj! To misel je razvijal tudi slavnostni pridigar. Popoldne so romale k Mariji procesije Njenih častilcev iz mesta. Tako je naše ljudstvo tudi letos dostojno in z vsem zaupanjem proslavilo praznik svoje Kraljice. Novara — Novara : Savo na 1:1. Siena — Siena : AIe6sandria 1:0. Brescia — Brescia : Pro Patria 2:1. Lodi — Fanfulla : Pescara 1:0. Pisa — Piea : Padova 1:1. Reggio Emilia — Spezia : Reggiana 2:0. Vrstni red: Bari, 41, Padova 37, Vieenza in Pescara 36, Brescia 35, Novara 33, Spezia 30, Ales-sandria in Pisa 29, Udinese 28. Sflvona 27, Pro Patria in Fanfulla 26, Siena 25, Reggiana 21, Fiumana 19, Prato 17, Lucchese 9. V dirki po Emiliji je zmagal Leoni Včeraj je bila V Emiliji velika kolesarska dirka, ki šteje za »Vojno krožno dirko po Italiji«. Kakor ,pri vseh dosedanjih dirkah, so se tudi včerajšnje udeležili najboljši Italijanski dirkači. Proga je bila dolga nekaj več kot 235 km in jo bil start in cilj v Bologni. Proga je prišla v najvišji točki do 920 m višine. Tekmovalo je 66 odličnih vozačev, Vožnja pa se je končala takole: 1, Leoni, ki Je prevozil 235 In pol km v 6 Urah in 55 minutah; vozli je torej 35 km na uro; 2. Bini; 8. Olnellf; 4. Bartall; 5. Coppl; 6. Toccacelll; 7. Magno; 8. Brora; 9. Chiapplni in 10. Martini. Ljubljana Koledar Danes, ponedeljek, 1. Junija: Fortuna' Torek, 2. junija: Evgenij 1., p. Obvestita NoČno službo imajo lekarne: mr. Leuslck. Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Poklicni šoterji, organizirani v skupini šoferjev pri Pokrajinski delavski zvezi so uvedli akcijo za ureditev svojih službenih odnošajev. Za popolen uspeh te akcije pa je nujno potrebno, da so organizirani prav vsi poklicni šolerji. 2e vpisani naj čimprej dvignejo svoje legitimacije, ki jih dobe med uradnimi urami vsak dan pri Oddelku industrijskih delojemalcev PDZ, Miklošičeva c. 22, I. nadstropje, »oba št. 5. Zastopnik sku pine šoferjev uraduje vsa.k torek in petek od 10 do 12 istotam. Plombiranje evid. tablic na tricikle bo: dne 3. maja za št. LB 1—100; 5. maja za št. LB 101 do 200; 0. maja št. 206—800, med 10 in 18 v Beethovnovi ulici št. 7. Urad za registracijo vozil poziva prizadete lastnike iz Ljubljane, da pripeljejo tricikle pravočasno k izvšbi. Pired-ložitj je prometno knjižioo in eno liro. Prvi petek v juniju je pred nami! Zadostimo presv. Srcu Jezusovemu! O ^ ^ ^ Junijska pobožnost v cerkvi Srca Jeznso-vega v Ljubljani. V misijonski cerkvi na Taboru v Ljubljani, ki je posvečena Srcu Jezusovemu, ee bo meneča junija slovesno vršila pobožnost k presv. Srcu Jezusovemu. Vsak dan bo zjutraj ob pol 7 sv. maša z blagoslovom. V dnevih od 1. do 4. junija bo pripravljalna pobožnost za prvi petek. Po prvem petku bo devetdnevnica za praznik Srca Jezusovega. Ob prazniku samem bo slovesna trirlnevnica. Od 1. junija naprej do praznika Srca Jezusovega bo vsak večer ob pol 8 pridiga in litanije z blagoslovom. Častilci božjega Srca prihajajte zadostovati Ljubljansko gledališče Drama: Ponedelje, 1. junija: Zaprto. Torek, 2. junija, ob 17: »Romeo in Julija«. Red Torek. Sreda, 3. junija, ob 17.30: »Vdova Rošlinka«. Red A. Četrtek. 4 junija, ob 17.30: »Poročno darilo« Red Četrtek. Opera: Ponedeljek. L junija: Zaprto. Torek, 2. junija, ob 16.30: »Faust«. Red B. Sreda, 3 .junija, ob 17: »Boccaccio«. Opereta. Red Sreda. Četrtek, 4. junija, ob 16.30: »Evgenij Omjegln«. Izven. J. P. Molieres »šola za žene«. Tragikomična zgodba o značaju človeka, ki se boji postati v zakonu goljufan mož in ki si vzgaja mlado dekle po najstrožjih normah morale, da bi napravil iz nje vzorno zakonsko ženo. Zmaga čustev nad razumom pokaže neplodnost njegovega prizadevanja. V. HEISER Zdravnik gre M križem svet Tako nemilo ravnanje je izzvalo še bolj čudne govorice. Pravili so, da je v taboriščih, kjer so bili za kolero bolni osamljeni, prišlo do raznih zlorab ter da bolnike v zasilnih bolnišnicah naravnost ubijajo. Ljudstvo je bilo tako prestrašeno, da je skora| izgubilo glavo. Ce se je le dalo, so družine svoje bolnike poskrile, mrliče pa so metali v reko Pasig ali v zaliv in tako še bolj onesnažili zamazano vodo. Potem so oblasti začele strogo nadzirati pomorski promet: vse ladje, ki so plule iz Manile, so se morale za pet dni ustaviti v Marivelesu, če pa se Je na njih pojavil kak primer kolere, so se morale muditi še dlje. Po zalivu so stalno švigale straže, vendar pa jim je marsikak čoln ušel. Ob mojem prihodu je bilo toliko in takšnih primerov, da so morali karantensko službo razširiti na vse manilske vode. Cesto je ljudstvo v žalostni nevednosti samo pomagalo pri uničevanju sa-moga sobe. Ko sem neko jutro prišel v urad, sem takoj zagledal zastavice na zemljepisni karti, ki so označevale razne raztresene kraje, kjer je več ljudi zbolelo za kolero. Takoj so odredili preiskavo, ki je brž ugotovila, da se je dva dni prej pripeljal iz zaliva ribič, ki je ljudem pripovedoval čudovito zgodbo. Dejal je, da je videl, kako so‘iz slane vode privreli mehurčki, ki so se razjročili v medlo obliko velikega križa; pokusil je vodo v bližini in dognal, da je sladka. Pohitel je na kopno ves prevzel, češ da je bilo njemu usojeno, da prvi odkrije čudež, in Filipincem oznanil novico. Filipinci pa, ki vedno vneto hlepijo po čudežnih stvareh, so z vseh strani obale privreli s svojimi raznolikimi čolniči in polnili steklenke, vrče, ponve in čebriče s sveto vodo. Precej sem se odpravil z ostalimi manilskiml zdravstvenimi uradniki v čoln,^ ki si je utrl pot med nagneteno množico domačinskih bark. 2e ob prvem ogledu nam je bilo jasno, da je navidezni Čudež bil v resnici huda nesreča: dejansko je namreč počila odvodna cev za umazanije, ki se je iztekala v odprtem zalivu. Vedeli smo, da bi lah-koverneži bili hudo užaljeni in di nam očitali, da celo nasprotujemo sami božji previdnosti, če bi dali iztok zamašiti in tako odpravili »čudež«. To pa bi v času, ko so se povsod netili upori proti zdravstvenim odredbam lahko izzvalo nasilna dejanja. Na drugi strani pa je bilo tre-j ba takoj nekaj ukrenti, da ne bi kolera zajela vsega mesta. Zato smo šli h glavnemu guvernerju in ga prosili, naj bi dal zastražiti okuženi kraj, da bi se preprečilo, da se ne bi ljudstvo umorilo v trumuh. Namesto da bi sprejel našo zahtevo, je kar okleval. »Lahko bi se pripetilo, da bi prišlo do uporov, če bi to storil,« je odvrnil. »A prav gotovo je, da bo prišlo do grozne nesreče, če tega ne storite,« sem mu odgovoril. »Ah... kdo pa ve!« je zamrmral. Toliko sem že poznal njegov način mišljenja, da sem vedel, da pretehtava vse razloge, preden se bo odločil; zame pa je bilo bistvene važnosti, da bi Čimprej dobil ugoden odgovor. Potem sem mu dal vedeti, da če bo zavrnil nastop stražnikov, želimo, da hi moral sam pismeno prevzeti odgovornost spričo resnega položaja. Tako smo dovolj Jasno prikazali svoje mnenje! Guverner se je tedaj zavedal nevarnosti In poslal tja stražnike, ki naj bi ljudem branili zajemati vode, dokler ne bi odtočna cev bila popravljena. Zaradi tega je prišlo le do manjših neredov. Ko sem 1. 1905. prevzel posle v zdravstvenem uradu, je kolera znova izbruhnila. Kadar je treba ukrotiti požar, moramo najprej gledati, da ne pride do nereda zaradi strahu. Izkušnja poprejšnje kugo me je poučila, da človek mnogo več opravi z ljubeznivostjo in mirom, kakor pa s prekim sodom in oboroženo silo. Zato pa razen kake stra- že na_ Benguetski cesti in po stezah, ki so iz najbolj okuženih okrajev držale v gorate notranje predele, ni bilo nobene druge karantene. Uspešna zapora bi zahtevala vojsko 50.000 mož ter ogromne stroške in če ne bi vznemirjali ljudstva, bi se nam posrečilo, da bi preprečili vsak izhod iz Manile. Hkrati smo si močno prizadevali, da bi bolnike čimprej osamili po bolnišnicah. Mnoge smo spravili v nove prostore, ki so jih dozidali v bolnišnici Sv. Lazarja. Okrog njih smo dali postaviti steklene stene, tako da bi svojci in prijatelji, ki so jih prihajali obiskat in jih nismo hoteli zapoditi domov, lahko sami videli bolnike in se prepričali, da je zanje dobro poskrbljeno. Osamitev je bilo najbolj uspešno orožje proti koleri, a ker je bilo nemogoče odkriti vse primere že spočetka, se je kuga zavlekla. Da bi omejili verjetnost nadaljnjega okuževanja, smo mesto razdelili na več okrožij in imeli vedno pripravljene razkuževalne vozove kakor gasilne priprave zoper požare. Na prvi znak so razkuževalci hiteli na določeni kraj in često so bili na delu že po nekaj trenutkih. Ničesar niso uničevali ali poškodovali, razen že pripravljenih jedil: obleke, odeje, slnmnjače in lončeno posodo so očistili s karbolno kislino in le redkokdaj se je pripetilo, da je v tako razkuženem stanovanju še kdo drugi obolel. Bolezen se je Često močno širila zaradi ljubeznive navade, ki jo imajo Filipinci, da obiskujejo vsakega obolelega soseda. Sorodniki n prijatelji so se gnetli okrog bolnika in ga pomilovali, a brž, ko so spoznali naravo bolezni ali iz zdravnikovih ust slišali, da je treba prijaviti vsak bolezenski primer, so izginili ko strela in šli kosit, ne da bi si poprej umivali okuženih rok. Često so iz hiš odnašali jedi, pijače in obleke, da bi Jih poskrili in rešili pred razkuževalci. Skušali smo zasledovati, kam jo šlo vse to blago,, a taka raziskava je bila težka in često nemogoča. Ko smo uslužbencem dajali navodila, smo poudarjali, da morajo zmeraj nastopali prav ljubeznivo. Prijroročali smo jim, naj se ne prerekajo s hišnimi lastniki ali z drugimi in da naj svoje delo opravijo obzirno, vendar pa temeljito. Morali smo jrobijati ne samo dejansko nasprotovanje, marveč tudi pasivne ovire. Ko bi s takojšnjo osamitvijo za kolero obolelega bolnika lahko rešili celo mesto, se je včasih pripetilo, da smo zaradi pričkanja med nekaterimi strankami morali delo opustiti. Zdravniki so se v teh časih le neradi naseljevali po pokrajinah, tako da so bili številni okraji brez vsake zdravstvene pomoči. A celo v kraju, kjer je stanoval zdravnik, so mi tu in tam delali velike preglavice. Naj za zgled navedem izmenjavo tehle brzojavk: »Dr. N. N., San Femando: Zambal-ski guverner javlja kolero v San Narci-su. Pojdite takoj tja. Pričakujem potrdila. Helser.« Odgovor: »Zdravstveni urad, Manila. Sem bolan. Ne morem polovatL« Andrejčkov D o ž e: MIH Žalost m veselje Risal lože Beranek Besedilo prlrecHI Mirko lavomik o m a n slikah % #1 £ f' • 655. ».., Naprej tako sam veš, kako je bilo. Čakal sem priložnosti, da bi skupaj ušla in snoči se mi je posrečilo ukrasti konje ter tudi tebi preskrbeti žensko obleko ...« Polde je končal. Odpočila sta se bila, spet zasedla konje ter vsa vesela divjala čez ravni in doline proti Londinovem posestvu. 656. Tam so bili v hudih skrbeh zaradi Aleša. Prepričani so bili, da ga je tiger raztrgal. Kakšno začudenje in radost, ko se je vrnil in pripeljal s sabo še ljubega tovariša. Pozdravljanja in stiskanja rok ni bilo ne konca ne kraja. Le stežka so zapustili gostoljubni Londinov dom in krenili proti domu ... 657. Viljem ilago posebne vrste ladjice, ki imajo ob 6traneh posebna kukala 6 steklenim dnom, skozi katerega človek lahko mirno opazuje življe; nje f>od morskim površjem. »Koralni nasadi« se ti prikažejo v vsej 6voji veličastnosti. Nizko grmičje, cela ogromna debla z neštetimi vejami in vejicami in na njih apneničasto »popje«. Ker je morska voda tod izredno bi6tra, lahko človekovo oko prodre skozi tisto kukalo na ladjicah daleč v globino teh gosto zaraščenih j>odmorekih vrtov, ki odsevajo v najpe6trejših barvah: rdeči, oranžni, 6ivi, sinji in celo 6nežno beli. Vse je kakor velikanska vezenina, pretkana 6 sijajnimi dragulji, med njimi pa se mirno vozijo ribice vseh mogočih oblik, velikosti in barv. In potem zagleda tvoje oko v tem čudovitem jx>dmorekem 6vetu še čudno nenavadno apneničasto »grmičje«, ki 6e jdo-nekod razrašča tudi do 150 km na široko. Učeni naravoslovec bi tod hitro razločil milejx>re, oculi-ne, dendrofile in heliopore. Poslovni človek, recimo trgovec, pa 6e za V6e to ne bi do6ti zanimal, ker zanj vse te različne vrste koral v primeri s tistimi, ki jih love na primer v Napotekem zalivu, ne pomenijo' nič. Neutrudljiva graditeljica pod drobnogledom In slednjič še vprašanje, kako so zrasle vse te velikanske koralne »rastline«. Je to čudo, s katerim narava zbuja v človeku 6vojo jjosebno pozornost in občudovanje, ne 6amo v navadnem človeku, pač pa tudi med učenjaki, ki 60 se imeli priliko podrobneje piosvetiti življenju pod morsko gladino. Pri graditvi teh podvodnih vrtov je sodelovalo na milijarde in milijarde majhnih živalic. Delale in gradile so sicer silno f>očasi, a vztrajnoj takorekoč brez oddiha. Vsaka veja koralnega drevesa je nekaka posebna na6elbi a, v kateri žive druga poleg druge majhne korale, priklenjene do 6mrti na tisti majhni kotiček življenjskega prostora, na katerem so se rodile. Poglejmo eno teh živalic še malo z drobnogledom. Zdi 6e kakor krona majhnega cveta, v resnici pa so to usteča, skozi katera miglja devet tankih, nežnih lovk, na koncu jx>raščenih s finimi dlačicami. Vsako minuto j>okuka iz svojega apnenčastega skrivališča tnal joolip, ki ga V6ak vodni tresljaj preplaši in 6e sjiet umakne na varno. Tista majhna luknjica na apnenčasti vejici ali ob deblu je njegovo bivališče in dosmrtna ječa obenem... Vsak dan doda k 6Voji zgradbi takorekoč nov kos »opeke« s tem, da izloča apnenec, ki ga dobiva iz moreke vode ter tako gradi 6vojo hišico dalje. Hišica ra6tem 6vojjh dlačic, da lahko »krmari« dalje po morju sama, dokler ne do6j>e do kakšnega trdega predmeta, ki 6e ga krčevito oprime. Tu je zibelka novega jx>lipa in tu so položeni temelji za novo koralno zgradbo. 50 m visoki življenjski prostor Korale ne morejo živeti v vsaki morski globini. Največja globina, v kateri so zanjo življenjski pogoji še primerni, je kakih 50 metrov. Ne sme s a 6e nam čudno zdeti, da 60 raziskovalci jaodmor-skega 6veta tu pa tam naleteli tudi na koralnike 300 metrov globoko in tudi še več. To je treba razlagati na ta način, da se je morsko dno na tistem kraju počasi jjogrezalo, pri čemer so korale svoje delo na vso moč jx>6pešile in Svojo podmoreko zgradbo višale in višale, da bi ostale v tisti globini, ki njihovemu življenju najbolj prija. K trdnosti koralnih zgradb pa ne prispevajo 6amo male korale same. Počasi 6e ob njih in na njih nabirajo najraznovretnejše usedline in se nastanijo tam tudi druge morske živali. Majhne školjke, živalski ostanki in odpadki ter drobni pesek, ki ga morska voda prinaša 6 seboj — vse to daje koralnim zgradbam še večjo trdnoet in oporo, da lahko kljubujejo tudi še tako 6ilnim molskim viharjem in tokovom. V tisoč letih zgradba napreduje komaj za 10 m Zdaj je tudi že ugotovljeno, da tiste vrste koral, ki veljajo za najbolj pridne pri 6vojem neutrudljivem delu, jx>trebujejo najmanj tisoč let, da svojo podmoreko zgradbo zvišajo komaj za deset metrov. Živalce streme vedno navzgor, proti morskemu jx>vršju, k luči im blagodejnejši toploti, ki jih nehote priganjata k delu. Večno 61 iščejo korale takšnega svojega življenjskega prostora, ki jim najbolj prija. Zato je razumljivo, zakaj v primeru, če 6e morsko dno začne jx>grezati, tako jsohite z deje vendar ’ njihov boj za obstanek, dostikrat uspešen boj, čeprav boj proti neznanskim no- lom.,To je vendar nji krat uspešen boj, čepr: tranjim zemeljskim 6ilam. »Pokopališče na pokopališčih« Znanstveni 6vet je mnenja, da so se prve korale | pojavile že pred najmanj 30.000 leti tedaj, ko je na ■ zemlji ,vladala še ledena doba. In v teh dolgih 30.000 letih 60 zgradile velikanske zgradbe, ki nimajo primere. Gradile 60 jx> svojem notranjem nagonu in iz piotrebe. Na grobovih jxmirlih živalic se je vedno znova porajalo novo življenje. In te orjaške koralne zgradbe prav za prav ni6o nič drugega kot jaokopališča na pokopališčih. Življenje j>a tudi tod teče dalje... Odprava bakrenega in nikljastega 1 drobiža v Franciji Ker 6e tudi v Franciji čuti vedno večje pomanjkanje kovin, ki ne zarjave, zlasti j>a bakra in nikla, je francosko finančno ministrstvo — kakor poroča »Agit« iz Rima — sklenilo vzeti iz prometa nekaj vret sedanjih kovancev. Že meseca februarja so jx>-tegnili iz prometa preluknjane kovance jx> 25 centimov, ki so bili celih 28 let med najjx>membnejši-mi kovanci, kar 60 jih imeli Francozi v obtoku. Istočasno so vzeli iz prometa tudi drobiž jx> 1 frank in po j>ol franka. Ti kovanci so bili iz bakra in niklja. Kovance jx> 25 centimov bodo sploh odpravili, dočim bodo kovance jx> en frank in jx> jx>1 franka nadomestiti z novim aluminijastim drobižem. »Klub mrtvih«, ki niso mrtvi V Chjcagu imajo brez dvoma enega najbolj svojevrstnih klubov na svetu. V njem so včlanjeni tisti ljudje, ki 60 jih na ta ali oni način oklicali za mrtve. Če hoče biti kdo član tega čudovitega kluba, ni treba, da bi bil kdaj »vstal od mrtvih« ko 60 ga po pomoti smatrali za mrtvega in ga položili na mrtvaški oder, pač pa zadostuje že, če kak časopis zapiše, da je ta ali oni umrl. Predsedstvo kluba pa je zelo strogo pri sprejemanju novih članov in si hoče biti vselej na jasnem, če ni morda tisti, ki bi bil rad klubov član, sam dal v časopis novico o svoji smrti. Tak primer ee je pripetil tudi pred nedavnim. Neki Robert Parker, ki bi bil na vsak način rad član »kluba mrtvih«, je sam plačal časopisom osmrtnico, v kateri je navedel uro svojega pogreba ter pripomnil, da 6e venci hvaležno odklanjajo itd., itd. Predsedstvo kluba pa je kmalu ugotovilo Parkerjevo sleparijo in zato moža ni hotelo sprejeti v klub. Parkerja pa je to strahovito razburilo in je 6klenil »poiskati pravice« na 6odišču. Pred 6odnikom je trdno vztrajal pri tem. kar določaj} klubova pravila. V njih je namreč rečeno, da lahko postane član »kluba mrtvih« vsak, o komer časopisi objavijo, da je umrl, pa naj da to novico v časopis kdor koli. Nič ni v pravilih rečeno, da takšnega obvestila ne 6me dati v liste »mrtvec« sam. Sodišče pa je kljub temu obsodilo Parkerja na plačilo stroškov kazenskega p>ostopanja, ker je 6kušal prevariti javnost, da je umrl, ko je vendar še živ. Ivan Zorič: 711 km Zapisi in vtisi s študentovske poti 8 Kmalu sta spodaj na trgu. »Veš kaj?« prične manjši. »Pustiva kje prtljago, da je ne bova lačila s seboj po mestu.« »Jaz sem že zato. Samo kam bi jo dala?« »Hml 2e imam. Pridi!« Večji brž odhiti za njim. Kar v neko vežo zavijeta. Večji čudno leda in ne razume, kaj oni sploh misli. Manjši jo zavije k vratarju, ni vedno bolj neumno gleda. »OprostiteI Ali ne stanuje v tej hiši gospod Rosseli?« »Cu... cu... cu... cu,« dela vratar z jezikom in zmaje z lavo. To pomeni, da mu jo sicer žal, toda tega gospoda, da ni tej hiši. »Hm!« pravi manjši in resno pogleda večjega. »To je nerodno.« »Ali je stvar...?« »Ne, ne, ne!« se smehlja manjši. »Le neki opravek bi še imela mestu, pa sva mislila pri njem ta čas shraniti prtljago...« »Ce ni nič drugega, lahko tu pustita...« Prosim, prosim, če je tako dober. Čez dobro uro da bosta nazaj, lar, kari On da je itak vedno tu... Ko sta bila na cesti, je večji manjšemu pomežiknil »In kaj, ko bi res kak gospod Rosseli tu stanoval...?« »Dragec! Verjetnostni račun...« Potem pa sta jo mahnila vsak v svojo smer. njič. ko uvidi, da je tako bolj praktično in ekonomsko, obdrži kar v roki. Pet minut je že čez pol. Ne bo ga! Nervozno vstane s klopi in slednjič steče po stopnicah. Brž na tramvaj in pred stolnico, sicer onega prav gotovo ne bo pravočasno nazaj. Trg. Stolnica — a onega nikjer. Hop! Spet na tramvaj. ' saka minuta je važna. Spet napeto gledanje na uro, da se človek odpočije, še besen fiogled na voznika, ki danes tako počasi vozi. Kazalec na uri drvi naprej kot blazen, kakor da bi ga najel, tramvajska kolesa pa ravno toliko, da vidiš, da 6e premikajo. Brž z liftom na peron. Mali sedi na klopici čisto mimo, kakor da se ni nič zgodilo in kakor bi bilo časa še najmanj dve uri. Ko zagleda večjega, brž vstane. »Kje imaš prtljago?« Večji naredi zanimiv obraz. Kakor da bi nekaj zelo zanimivega zagledal in namesto, da bi ta na vprašanje odgovoril, oba zdrvita po stopnicah po prtljago. Osem minut še manjka do odhoda. Strela! Ustavljata se in si nekaj vneto dopovedujeta. Mahata z rokami. Zdi se mi, kakor da ne vesta, v kateri veži sta shranlia svoje stvari. Oba zdrvita v neko vežo in kmalu sta spet zunaj. Nič! No, zdaj sta pametnejša. Eden zavije v eno vežo, drugi v naslednjo in čez trenutek je vse srečno skupaj. Sledi maratonski tek po trgu na veliko veselje gledajočih pasantov. Stopnice, stopnice, stopnice... Vrh! Je že tako usojeno. Najprej zdrvita proti vhodu, ki je rezerviran za vojake. Hitro nazaj in okrog. »Kje je, prosim, vlak za Genovo?« Možic, ki sta ga nagovorila, lepo povleče uro iz žepa. »Znata dobro teči?« »Sijajno! Športnika sva... Kateri tir, prosim?« V športu da ne bova dosegla prevelikih uspehov, ker se ne znava paziti. Saj sva ja čisto mokra. Prehladila se bova... O Bože! Oba reveža se treseta od nervoze. »Pa najbrž vseeno ne bo nič!« Počasi spusti uro v žep in odide. Potem pa, kakor bi nekaj jjozabil, se ustavi in obrne. »Pred jx>ldrugo minuto je namreč vlak odpeljal... na dvanajstem tiur je stal...« Genova. Že na postaji v Milano sva ga opazila. Tistega človeka namreč, o katerem je Milan v kavarni trdil, da je filmski igralec »Poglej! Kaj ni sijajno, da sva zamudila vlak? Sijajno priliko bi i/gubila. To ni vsak dan!« Hm! Res bi bilo zanimivo nekoliko se pomeniti z njim. Toda zdi se mi, da ne bo nič. Sedi tam v kotu kupeja in bere časopise. Ne vem, kako bi začel in slednjič sploh opustim misel, da bi ga nagovoril. Gledam skozi okno. Pokrajina beži mimo okna, kakor da bi bila na velikem vrtilnem odru. Milan me stalno z očmi vzpodbuja, češ naj že enkrat začnem. Slednjič je nrilika tu. Sam prične razgovor. Niti vpraša naju ne, če sva tujca. Samo, Se -uma dežela ugaja in kam sva zdaj namenjena. Prijazno govori. Pridno gestikulira in kar berem mu z obličja tisto prozorno filmsko mimiko. Jasno, da je igralec. Tu se človek ne more zmotiti v sodbi. Z elegantno kretnjo viže cigareto skozi okno. Kmalu smo sredi razgovora. Zdaj ga bom skušal ujeti. Na vprašanje, če tudi on potuje za zabavo, se mi izmika. Aha! Najbrž nov aranžma... Noče o tem govoriti. Pa drugače. V Milano je sedem in petdeset kinema-torafov, kolikor je meni znano. Zdi se mi, da je kino prava ljudska zabava in da je v Italiji daleko pred gledališčem. Kakor se vzame, pravi on. Na vsak način pa je re6, da se je filmska industrija zadnja leta sila dvignila. No, vidiš, pa smo doma! Sicer pa je čudno, da noče o tem govoriti. Vedno bliže prihajamo Genovi. Ozemlje postaja gorato. Zavozili smo na Ligurski Apenin. Neprestano se vrste predori. Sprva sva jih štela, jx>tem pa sva obupala. Vsak predor ima pred vhodom napisano svoje ime in dolžino. Razgovor s filmskim igralcem se je pretrgal. V temi je tako nerodno govoriti. Res, da beseda sicer že najde jx>t do ušesa, a vendar... Ravno ko vozimo iz predora začne Milan kar naravnost, češ da je podoben nekemu filmskemu igralcu. Gospod se nasmehne, pa brž pogleda skozi okno. Ob pol desetih je bil večji že na kolodvoru. Hm, toliko pameten bo že oni, da bo šel po prtljago, če jo je že nesel tja. Veliki kazalec na uri se že oddaljuje od številke šest. Onega od nikoder. V vedno krajših presledkih vleče čakajoči uro iz žepa in jo sled- ■?« i tniislcn tiskarno « I luhlianli lože Kramarič — Izdajatelj: Inž. Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih oh I* - M«. ^i na£^ Kopitarjeva ulica 6/111 - Uprava, Kopitarjeva olica 6. Ljubljana - Telefon štev. 40-01 de 40-0* - Podružnica, Novo mesto