SEPTEMBER 15 S Kv. - Mati X ž.+ 16 C Kornlij 17 P Kv.-Frančišek+ 18 S Kv.-Jožef Kap.■t' 19 N 18. pobink. 20 P Evstahij © 21 T Matevž 22 S Tomaž Vil. 23 C Tekla 24 P Mati B. CTsm. + 25 S Kleofa_ 26 N 19. pobink. 27 P Kozma in Dam, 28 T Venceslav 29 S Mihael SO č Jeremij Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Getlo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do image1 GLASILO SLOV. KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOEIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA S . CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH, (Official Organ of four, Slovenian Orgatnzatvons), NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LI8TJS5 ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 181. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 18. SEPTEMBRA — SATURDAY, SEPTEMBER 18, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. i V v Mussolini se pripravlja za obisk v Nemčijo, da utrdi prijateljstvo s Hitlerjem. — Italija potrebuje Nemčijo bolj kakor kdaj prej zaradi nastopa Anglije in Francije v Sredozemlju. — Pričakovati je nove pustolovščine obeh diktatorjev. I_ Berlin, Nemčija. — Sicer vlada med1 Mussolinijem in Hitlerjem "iskreno prijateljstvo", kolikor se da ugotoviti iz znamenj, ki so vidna zunanjemu svetu, vendar se zdi, da čuti zlasti Mussolini še posebno potrebo, da utrdi to prijateljstvo, predvsem, da ga postavi na praktično stališče. To je očividno v prvi vrsti tudi namen Mussolini j e-vega obiska v Nemčiji, ki ga bo napravil ta mesec. Moti pa se tisti, ki meni, da sloni to prijateljstvo na kakih čustvenih temeljih. Saj je znano, da niso Nemci še nikdar kazali posebne ljubezni do Lahov; nasprotno, kazali so napram njim bolj mržnjo kakor pa prisrčnost, zlasti, kadar so se spomnili, -kako so ob začetku svetovne vojne Italijani prelomili pogodbo z Nemčijo in Avstrijo ter šli v tabor njunih sovražnic. A tudi Mussolini ni imel do Hitlerja nikakih srčnih čustev; saj se je izrazil po prvem srečanju z njim.: "To je mož, s katerim bi jaz ne mogel nikdar izhajati". Jasno je torej, ako je prišlo do prijateljstva med tema dvema državama, temelji to prijateljstvo na zgolj dobičkarstvu, kakor navadno vsako Politično prijateljstvo, in /sa-ka obeh držav skuša iz nj^ega Pridobiti čim največ za se. Do te "ljubezni" je prišlo, ko ste obe državi potrebovali druga drugo pri izvajanju svojih pustolovskih načrtov, ko je imel Mussolini pred °čmi osvojitev Abesinije, Hitler pa zasedbo Porenja in javno oboroževanje svoje države. Združena ista nato s kričanjem skušala ustrahovati ostali svet in pri tem tudi uspela. Izprevidela sta tedaj, da jima je to medseboj-n° prijateljstvo v korist in nadaljevala sta z njim. Zadnje čase pa se je zde-lo> da Hitler Mussolinija vsaj začasno ne potrebuje več, in tako se je tesna vez pričela Nekoliko rahljati. Nasprotno Pa je Mussolini občutil potrebo po svojem severnem prijatelju ravno zdaj bolj kot kdaj poprej. Anglija in Franca ste mu namreč s svojim °dločnim nastopom na Sredozemskem morju popolnoma Mešali štreno in vidi, da sam ne bo mogel ničesar ^kreniti proti tema dvema Združenima državama Nika-pa ni misliti, da bi kar ^epa prepustil prvenstvo v Sredozemskem morju, ki si je s tako težavo priboril, *°Pet nazaj v roke Angliji. u mu je zdaj zopet krvavo Potreben Hitler in tako bo skušal ob svoiem obisku v emčiji najti • z. njim še bolj °zke stike. Nemčija seveda ni posebno Prizadeta s korakom, ki ste ** Podvzeli Anglija in Fran-1Ja v Sredozemlju, kajti ni- STROGOST V FRANCIJI Ostre odredbe proti tujezem- cem na Francoskem. Pariz, Francija. — Vsak tujezemec, ki živi v Franciji, bo moral v kratkem nositi pri sebi izkaznico, na kateri ne bo samo njegova slika in njegov podpis, marveč tudi njegov prstni iodfiskj Poleg tega se bo tudi skrbno pre-iskal vsak tujezemec, predno stopi v Francijo in predno jo zapusti. Te varnostne odredbe so se zdele vladi potrebne zaradi številnih terorističnih činov, do katerih je prišlo zadnje čase*, I zlasti pa še bombni napad, ki se je pripetil v Parizu zadnjo soboto. Smatra se, da so za te čine odgovorni fcujezemskji agitatorji. -o- MORILSKI NAPAD NA DVA ADVOKATA Chicago, 111. — Smrtna žrtev napadalca je postal preteklo sredo 53 letni advokat F. W. Elliot,bivši mestni sodnik, nevarno ranjen pa je bil drugi advokat Geo. A. Mason. Napadalec je bil 57 letni Geo. L. Cičarevič, rodom Črnogorec, ki pa živi v Ameriki že 30 let. Po napadu se je šel sam prijavit policiji in ji pri tem povedal, da je izvršil čin zato, ker se je neka njegova pravda, v kateri sta ga omenjena dva zastopala, zavlačevala več let, na kar sta ga pretekli petek obvestila, da ga ne marata več zastopati. To je moža razjarilo in v tem stanju je izvršil svoj krvavi čin; bil pa je že prej enkrat zaprt zaradi u-mora. -o-- NAZIJSKI OBISK V ITALIJI Genoa, Italija. — Ne1, -da bi bil uradno napovedan, je prispel zadnjo sredo v Italijo nazijski zakladniški minister Hjalmar Schacht. Povod za njegov obisk ni znan. -o- LINDBERGH BAJE POSTANE ANGLEŽ New York, N. Y. — Iz nekega vira prihaja poročilo, da se namerava znani letalec Lindbergh odpovedati ameriškemu državljanstvu in postati Anglež. V Anglijo se je preselil pred dvema letoma. Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. kakih posebnih interesov nima tamkaj. Vendar pa je z gotovostjo pričakovati, da bo v tem slučaju podpirala svojo zaveznico Italijo, kajti ta ji zna še dobro služiti. Tako je pričakovati v dogledni bodočnosti, da bosta oba diktatorja presenetila svet s kako novo pustolovščino. ^ _ _ NAČRT ZA SPORAZUM Predlog, da del. federacija odobri oboje vrste unij. San Francisco, Cal. — Nesrečni razkol med delavstvom vsled obstoja dveh organizacij, delavske federacije in CIO, je bil predmet, s katerim se je bavila v četrtek mednarodna konvencija ene največjih unij v federaciji, namreč zveza usljužbencev električnih in motornih vozil. Da se ta spor konča, je svojim delegatom naročala«, naj na konvenciji federacije, ki se bo vršila prihodnji mesec v Denver ju;, ptavv.jo predlog, da se pravila federacije spremene v toliko, da bodo dovoljevala industrijalne in strokovne unije. -o- SMRTNA KOSA Chicago, 111. — To soboto se vrši iz Zefranovega pogrebnega zavoda s sv. mašo ob 9. uri v cerkvi sv. Štefana pogreb rojaka Franka Švigla, 1846 W. 23rd St., ki je preminul v sredo zvečer. Pokojni je bil star 48 let in je bil doma iz Cerknice, Slovenija. Zapušča ženo Ano, šest sinov in eno hčer, katerim izrekamo iskreno sožalje. -o- PRIMARNE VOLITVE V NEW YORKU New York, N. Y. — Tukajšnje mesto je imelo zadnji četrtek zopet' politično viharen dan. Vršile so se namreč primarne županske volitve. Glavni kandidati so bili trije :Na republikanski listi kandidira dosedanji župan La Guardia, na demokratski listi J. T. Mahoney, bivši sodnik, kateremu je naklonjena tudi vladna administracija v Washingtonu, tretji kandijdat pa je bil senator R. S. Cope-land, ki je demokrat konservativne struje in kot tak nasproten Rooseveltu. Ta pa je kandidiral na listah obeh strank in je kot tak iskal podporo konservativcev v obeh taborih, toda je propadel. ŽENSKE ZRAČNE TEKME Chicago, 111. — Na Curtiss-Reynold vojaškem letališču se bodo to nedeljo popoldne vršile avijatične tekme, v katerih bodo udeležene samo ženske letalke. Za kontest se je priglasilo 14 žensk in dirkalna razdalja bo dolga 80 milj. SESTANEK OPOZICIJE Opozicijonalne stranke v Jugoslaviji skušajo doseči raz-veljavijenje sedanje ustave. KRIŽEMSVETA — Šangaj, Kitajska.— Angleška vlada je po svojem tukajšnjem zastopniku ponovno nastopila pri japonskem vojaškem poveljstvu z zahtevo, da se ne kršijo angleške pravice na Kitajskem, zlasti, da se ne ovira angleška trgovina. — Varšava, Poljska — Po mestih širom Poljske so preteklo sredo izbruhnili novi izgredi proti Judom. V mestu Czeladz so napadalci navalili na sinagogo, v kateri so bili Judje zbrani ob obhajanju svojega praznika Yom Kip-pur. — Berlin, Nemčija. — Svetu je malo znano dejstvo, da je v Berlinu poleg Adolfa Hitlerja tudi še Alois Hitler, ki je diktatorjev napol brat. Ta pa ne zavzema nikake vladne pozicije1', marveč je lastnik neke kavarne, katera je od nazijev seveda številno obiskovana. VIŠJE ŠOLE V CHICAGI OTVORJENE Chicago, III. — Bolezen otroška paraliza, zaradi katere se je morala odložiti otvoritev chicaških šol, je v toliki meri ponehala, da je mestni zdravstveni urad dovolil, da so se v četrtek lahko otvorile višje šole v mestu, publične, privatne jin katoliške Poleg tega pa se je pretežna večina slučajev omenjene bolezni pojavila med otroki osnovnih šol ter se torej smatra, da ne obstoja več posebna nevarnost za učence višjih šol. Osnovne šole ostanejo še do nadaljnjega zaprte in delni pouk se bo vršil še v naprej potoni radio. Dunaj, Avstrija. — Iz Jugoslavije prihajajo poročila, da se vrši tamkaj neka pomembna konferenca, ki utegne postati zgodovinska za državo in popolnoma izpre-meniti njen dosedanji vladni režim. H konferenci so se namreč sestali »voditelji opozicij onal-nih strank, srbskih in hrvaških, in na njej se izdelujejo načrti za sodelovanje med obema narodoma, do katerega se je brezuspešno skušalo priti pod točasno vlado. Konferenca se vrši v Zagrebu; pričela se je v sredo in utegne trajati dva do tri dni. Na njej so zastopane tri srbske opozicijonalne stranke, namn reč agarna, demokratska in radikalna, in te skušajo priti do sporazuma z Mačkovo hr-vatsko seljačko stranko. Ako bo konferenca uspela, nameravajo te stranke nastopiti kot ena skupina in prva njih zahteva bo, da se razveljavi sedanja ustava in se razpišejo volitve za novo ustavodajno skupščino, ki bo imela sprejeti novo ustavo. Kakor trdijo, odvisi zdaj vse od stališča, ki ga bo zavzel regent princ Pavel. -o- PET UČITELJIC V AVTOMOBILSKI NESREČI Chicago, 111. — Pet učiteljic na tukajšnji Lucy Flower višji šoli je preteklo sredo zvečer hitelo domov s počitnic v Wise., ko se jim je objavilo, da se prihodnji dan otvori šola. Pri tem pa je njih avto treščil v drugi avtomobil na nevarnem križišču cest 12 in 14, jugovzhodno od Crystal Lake. Oba avtomobila sta zletela v jarek in Štiri učiteljice so 'dobile nevarne poškodbe, dočim je bila peta le lažje ranjena. Tudi dva moška v drugem avtomobilu sta bila poškodovana. Iz Jugoslavije Orkan je zopet besnel po Pohorju. Silno neurje je močno prizadelo nekatere podpohorske vasi in povzročilo milijonsko škodo. — Nenavaden dogodek v Mariboru. — Smrtna kosa. — Razne nezgode in vesti. STRAHOTEN UČINEK BOMBARDIRANJA Pogled na enega najbolj prometnih krajev v Šangaju po razdejanju, ki so ga povzročile zračne bombe 23. avgusta. Napad se je izvršil v opoldanskih u rah, ko je bilo največ ljudi na cesti. Ubitih je bilo na mestu do 200 oseb in ranjenih preko 500. .......___________ _ _ Zopet povodenj Maribor, 30. avg. — Včeraj zvečer se je nad Mariborom in okolico zopet zlila huda ploha, ki je povzročila občutno škodo. Mnogo hujše posledice snočnega naliva pa so čutili kraji na črti Hoče — Reka — Slivnica in Pol-skava. Škoda je zelo velika in se ne da preceniti. Niti stari ljudje v tej okolici ne pomnijo takih poplav. Rački in Hočki potok sta se spremenila v hudournike, utirajoč si pot in odnašajoč vse, kar jima je bilo napoti, Preko državne ceste se je valilo nad pol metra vode pri Ho-čah. Tudi Slivnica se je spremenila v hudournik in se razlila po njivah in travnikih, odnašajoč ubogim kmetom otavo in drugo. V nekatere nižje stoječe hiše je vdrla voda. Največjo škodo in strah pa so preživeli prebivalci vasi Oglenšak, Gabernik, Bukovca, Zgornja in Spodnja Polskava. Ljudje pripovedujejo, da je začelo točno ob 17.30 deževati, okrog 19 pa je nastala nevihta, da je lilo kakor iz škafa. Potok, ki teče skozi Oglenšak, Zgornjo in Spodnjo Poljskavo, je tako hitro narasel, da je hipoma žalil vse tri kraje in je stala voda ponekod pol metra, mestoma celo višja po cestah, travnikih in njivah. Najbolj so bila prizadeta naselja Oglenšak,Gabernik, Bukovca in Zgornja Polskava, od koder je deroča voda odnesla občinske mostove> poi-polnoma razdejala občinske ceste, ki so danes v razsulu in je na njih ves promet ustavljen. Prebivalstvo v prizadetih krajih je preplašeno klicalo na pomoč, kar ni čuda, saj je narasla Polskava odnašala cele plazove s hribov in podirala vse, kar ji je bilo napoti. Županu Karlu Pohorcu iz Bukovce je iz vinograda odneslo kolo. Prebivalci iz Zgornje Polskave so morali poklicati gasilce na pomoč, ker je voda vdirala v stanovanjske hiše, gospodarska poslopja in hleve, da je živina stala do trebuha v vodi. Voda je odnesla tudi mnogo kpkoši, nekatere s kurniki vred. Škoda je res ogromna, zlasti pa na poljih in travnikih, kjer sta popolnoma poman-drana koruza in fižol, ponekod je tudi izruvalo ves krompir. Škoda, ki jo trpijo prebivalci OglenŠčaka, Bukovca, Gabernika, Zgornja in Spodnje Polskave, ter drugih prizadetih krajev je ogromna in gre v milijone. Prebivalstvo je nujno potrebno podpore, zlasti ker je bilo že 26. junija silno prizadeto po to^. m tlllM! -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Veselo presenečenje Ob priliki ko je gorel starodavni in mnogim znani mariborski "stolp" se je raznesla vest, da je pri gašenju požara smrtno ponesrečil delavec Alojz M,uhič. Vest o; njegovi smrti je med sorodniki povzročila mnogo žalosti, pa ko so ga šli kropit v pobrežko mrtvašnico, niso mogli najti njegovega trupla. Tam so jim povedali, da morda leži v mrtvašnici bolnišnice, toda tudi tam ga ni bilo. Ko so potem na kirur-gičnem oddelku poizvedovali za njim, so našli "pokojnika'' 'dobre volje pri jedi in povedal jim je, da bo kmalu zdrav. •-o- Strela Hoče, 30. avg. — V Ho-čah, 126, je med včerajšnjo nevihto strela udarila v go-* spodarsko poslopje posestnika Alojzija Novaka in povzročila požar. Zgorelo je seno, orodje jin gospodarsko poslopje. Na kraj požara so pohiteli mariborski gasilci in pa i tudi nekatera okoliška društva. Združenim naporom gasilcev se je posrečilo ogenj ^pogasiti. Škoda znaša okrog 80.000 din. ' . Smrtna kosa V Osjeku je umrl p. Henrik Putrih, kapucin, ki je bil doma iz Trbovelj.— V Trebnjem na Dolenjskem je umrla Marija Jereb, tamkajšnja; trgovka. — V PoreČah na Koroškem, na svojem posestvu je umrl Julij Pauer, rudniški ravnatelj in inženjer Trboveljske premogokopne družbe star 64 let. Nesreča Kd se je delavčeva žena 30 letna Angela Mulec iz Kočevja peljala z vozom proti mestu, so se ji med potjo splašili konji in ona je pad-, la pod voz. Kolo voza je šlo čez njo in ji prizadejalo hude notranje in zunanje poškodbe. ŠIRITE AMER. SLOVENCA" DENAR V STARI KRAJ loiiljamo po dnevnem kur-zu. Včeraj so bile naše cene: V Jugoslavijo: Za: Din: $ 2.55______100 $ 5.00_____200 $ 7.20_____300 $11.65_________500 $23.00 ___________1000 $45.00 __________-2000 Y Italijo: Zal Liri $ 6.50__100 $ 12.25___200 $ 30.00 ________500 $ 57.00 ________1000 $112.50____________2000 $167.50 __________3000 Pri večjih svotah poseben popust. Za izplačila v dolarjih: "a $5. pošljite $5.75. — Za $10. pošljite $10.85: — Za $25. pošljite $26.00. Dobivamo denar tudi iz starega kraja sem. Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. rft»»»f»»M t ta* $ ^ 'AMERIKLANSKI SLOVENEC Sobota, 18. septembra 1937 Atnerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina • Za celo leto .......-..........................—$5-00 Za pol leta ...........-........................... 2 50 Za četrt leta ...................................... I-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ...............-......-...........$6.00 Za pol leta .................................... 3-00 Za četrt leta ...................................... !-7S Posamezrm številka .................-....... 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year —...............................$5.00 For half a year ................................ 2-50 For three months ........................... Chicago, Canada and Europe: For one year ...............-------------------$6-00 For half a year ............................... 3.00 For three months ............................ Single copy ...............-....................... ^c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. - Za zadnjo številko v tednu je cas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.________—_—- Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. slil, da bo razvnel gospode iz Londona in Pariza, da bodo ob njegovem razhudovanju udarili, sam, pa da bi potem gledal, češ, fantje le dajte se, itd. Ako so voditelji sovjetske Rusije tako korajžni, zakaj ne udarijo tam, kjer je res treba, namreč ob Amuru, kjer Japonci naprej in naprej izzivajo in grabijo rusko zemljo. Tam so pa tiho, kakor bi se ničesar ne godilo. — S tem seveda prav nič ne zagovarjamo fašistične gusarje v Sredozemlju. Ampak, če je kaj korajže, jo naj tudi dejansko pokažejo — ne pa samo blufati... ^EHSKIH Brez naslova OBISKI IN DRUGE NOVICE IZ LA SALLE La Salle, 111. Zadnje dni in 'sicer na Delavski dan, je obiskal našo naselbino naš odličen rojak in sobrat poročevalca za La Salle, Mr. Geo. Stonich, gl. preds. DSD. iz Jolieta. Z njim je bila tudi soproga in sin Edward ter njegova izvoljenka. Ta dan so tudi obiskali č. g. Rev. Vincenc Šolarja, profesorja v St. Bede kolegiju, v Peru, 111. — Kakor sem izvedel, šo bili veseli, ko so videli Father Šolarjev muzej, kaj- Frank Bruder, sta si svoje domove imenitno popravila in preuredila, da bi jih človek kmalu ne spoznal. Časti tam k napredku, — Mr. John Klopčič je ta mesec zelo vesel, ker ga sinovi, ki delajo in živijo v veliki Chi- kega jubileja. Od strani glavnega odbora za jubilejne proslave ob priliki stoletnice Chicage, je bil tudi naš narod pozvan, da kot meščani svetovnega mesta, tudi mi priredimo eden naš slavnostni dan in tako počastimo ta redki jubilej, na katerem bi naj ves naš jugoslovanski narod nastopil in dostojno proslavil stoletnico mesta. — Na poziv pripravljalnega odbora za Jugoslovane, se je sklicala prva seja dne 26. aprila, ki se je vršila v Narodni dvorani na 1802 So. Racine Ave., katere se je udeležilo prav lepo število predstavnikov našega troimenega naroda. Na tej seji se je prišlo do zaključka, da vsa naša slovenska, hrvatska in srbska društva v Chicagi, skupno prirede posebni "Jugoslovanski dan" da tako proslave ta jubilej. Ta proslava se bo vršila v ne- NA OBISK V STARO DOMOVINO IN NAZAJ Oglesby, 111. Moj dopis se je zakasnil, ali vse eno je bolje pozno kakor nikoli. Imela sem pa smolo, da se mi je prvi dopis, ki bi bil objavljen že okrog 1. julija, nekje na potu izgubil, morda še zdaj kod po'okroglem svetu kroži. Dolžnost me veže, da obelodanim, kako sem potovala v stari kraj in nazaj. Dolgo časa sem si že želela, da bi dobila priliko iti v ljubi dragi stari kraj, da bi še enkrat videla svoj ljubi domači kraj, pa svoje ljube domače, katere ima vsak rad, če ima iste še žive. Tako je bilo tudi z menoj. Srečo sem imela, da sem potovala s skupino, ki jo je vodil osebno g. Leo Zakrajšek, zastopnik parobrodnih linij, kateri je res Vestno skrbel za vse deljo 26. sept. tega leta ob 2. uri potnike, da smo udobno in zado-popoldne v 7th Regiment Armo-j Voljivo potovali. Spremljal je ry na 34. ulici in Wentworth | nas vse p]jim dvoboja z njim. Divjačino zgreši, človeka pa ne..." Smola. — Dušan: "Kaj se nisi zaročil z Vero?" Branko: "Ne, me ni hotela." Dušan: "Zakaj pa ji nisi povedal, da imaš bogatega strica ?" Branko: "Seveda sem ji povedal. No, in zdaj je postala moja teta..." Praoče. — Trgovec: cagi, prav dobro obiskujejo. Še Ave. Na programu bodo delova-*sfcrbel, da je bilo vse v redu. Ko'rodovina, gospod grof, celo na Toneta na hribu, fantje ja različna slovenska, hrvatska smo dospeli v Ljubljano je nas biti prastara." končana. Toda nasprotniki administracije se pa s tem niso zadovoljili. Začeli sp preiskavati in prišli so stvari res do dna in poročila v tisku kažejo, da je Black bil resnično član Klana in z pomočjo te organizacije bil tudi izvoljen za senatorja. Zdaj je stvar v drugi luči. Kar se tiče osebno senatorja Blacka bi bila stvar še nekam sprejemljiva. Toda tu gre za načela, ki vladajo v Razkritje, da je senator Black član tajne organizacije Kukluksklana, je dvignila zadnje dni veliko prahu. Ta vest se je začula takoj, kakor hitro se je čula vest, da namerava predsednik Roosevelt imenovati senatorja Blacka iz Alabame za vrhovnega sodnika. Tedaj se tej zadevi ni polagalo toliko važnosti. Predsednik ga je imenoval in' ^ muzeju ge vidijo razne senat ga je potrdil in zadeva je bila uradno m formalno zgodovinske in umetne reči, katere Father Šolar svojim obiskovalcem radi pokažejo.. — Hvala Mr. Stonichu za njegov obisk. Bog te živi in častitam ti na zo-petni izvolitvi za glavnega predsednika DSD. na zadnji 10. red-j ni konvenciji. — Drugi obiskovalec je bil Mr. Matt Bayuk iz Ottawe, ki se je pripeljal z novim Chrysler jevim avtomobilom, ki prav gladko in hitro dr-j či. Tudi on se je kot stari pijo-nirski prijatelj in sobrat ustavil pri Tonetu. — Hvala za obisk Matt. — Ob tem času je Matt tudi obiskal svojega prijatelja doli na tretji cesti, to je gostilničarja Mr. Joe Ajstra, kjer sta sklepala, kedaj jo zopet pihneta v staro domovino. Tudi Mr. Aj-ster se zahvali za obisk. Posebna novost za La Salle, dragi rojaki je pa ta le: Vem, da vsi dobro poznate rojaka Mr. Fr. Kobala in Joe Furlana. Ta dva sta stara pijorlirja, pa sta šele sedaj, dne 5. septembra, po 40 letih povedala, od kod sta doma. Oba sta iz ene in iste vasi Grof: "Tako stara, ne pozabijo. Lepo je to za takejjn srbska društva, tako pevska, i obšla naravnost neka občutnost. I fante, ki radi obiskujejo svoje (tamburaška, telovadna in kul- J slovensko največje in glavno m0j praoče iz gradu starše, gotovo jih bo Bog za to turna. Na tej proslavi bodo na-[mesto je to. Na kolodvoru polno ustvarjanje sveta." enkrat poplačal. I stopili tudi razni naši narodni: občinstva, ki je- čakalo na Ame- "Vaša mora da je gledal Vsem Slovencem, ki še niso. govorniki. Posebnost te proslave j riicance. Godba je igrala nam v naročeni na list Amerikanski' b0 počastitev onih oseb, ki Slovenec, pa ga vseeno berejo, ]et in več že stanujejo v Chicagi, organizaciji Klana, ki so znana, da temeljijo na skrajnem fanatizmu. In ravno to postavlja vso zadevo v drugačno luč. Spominjamo se še, koliko prahu so dvignili, ko je demokratska stranka nominirala za predsedniškega kandidata newyorskega guvernerja Al Smitha. Naj bo Smith zadnja leta takih ali takih socialnih in gospodarskih nazorov, to ie druga zadeva. Toda Smith je po veri katoličan in to, da je katoličan je dvignilo leta 1928 toliko prahu v vrstah protestantov in zlasti v vrstah organizacije Kukluksklana, da je bila naravnost javna sramota, da zamo-re med demokratičnimi ljudmi kot so Amerikanci zapihati tak fanatizem proti državljanu kandidatu, ki je slučajno po veri katoličan. Kaj naj pa mi katoličani v Ameriki rečemo k temu, da je prišel na najvišjo sodno zvezno stolico član zagrizenih Kukluksklanov? Ali je zdaj pa vse prav? Nam katoličanom ne more biti vse eno, kdo sodi na stolici najvišjega sodišča v deželi, kjer se rešujejo in končno legalno uveljavljajo najvažnejše zadeve, ki se tičejo svobodščin in pravic vseh državljanov. Ali bo pristaš Klana ščitil in branil pravice katoličanov? Recimo, da pridejo pred najvišje sodišče taka važna vprašanja kot obdavčevanje katoliških šol in verskih ustanov. Kaj je katoličanom v takih slučajih pričakovati? Klan je pa načelno tudi proti vsem tujerodcem. Recimo, da pride pred najvišje sodišča kaka važna zadeva, ki bi se tikala tujerodnih državljanov in priseljencev sploh. Kaj bi bilo tem pričakovati od pristašev Klana? Vse to so stvari, ki lahko pridejo in nastanejo. Kadar gre za načela je treba jasno gledati na take zadeve. pa sta to zagonetko šele sedaj razrešila. Tako vidite dragi rojaki, to vam je novica, ki je vredna razmišljanja. Na Delavski dan so imeli naši sosedje tam na Oglesby, 111., svoje veselje, ko so z drugimi narodnostmi napravili jako veliko parado in imeli lepe govore v parku. Ljudstva se je nabralo ta mokolu 8 tisoč, kar je že lepo število za tako malo mesto kot je Oglesby. Tako vidite, se v Oglesby vsakokrat postavijo, kadar se gre za kaj lepega. Bomo videli kako bo pa kaj v La Salle, ko se bo vršila velika Illinois State Federation konvenci- , fT i v v • ■ j . i ia. ki bo 19. ali 20. septembra, za to jasne razloge. Kot vesc pravnik je ugotovil, da je Pri$akuje se> da bo za to kon_ Japonska storila nekaj, kar doslej še noben narod ni nare-; vencijo veliko delegatov tukaj v V Ženevi je te dni nastopil zastopnik Kitajske Dr Koo, pri Ligi narodov. V dolgem govoru je obtožil Japonsko, kako je napadla nepripravljene Kitajce in je navedel pa priporočam, da si ga naroče. Še nekaj. V nedeljo 19. sept. se bo vršila v naši slovenski cerkvi sv. Roka štirideseturna po-božnost v čast sv. R. Telesu, katero bo vodil č. g. misijonar iz Evrope, Vital Vodušek. Tako je bilo naznanjeno zadnjo nedeljo v cerkvi. Vabijo se k tem po-božnostim vsi rojaki iz naselbine, kakor tudi rojaki iz drugih naselbin. Poročevalec -o- JUGOSLOVANI BODO NA SVEČAN NAČIN PROSLAVILI STOLETNICO MESTA CHICAGE Chicago, 111. V nedeljo 26. tega meseca bodo chicaški Jugoslovani na svečan način proslavili stoletnico postanka mesta Chicago. V mesecu marcu, leta 1837, ko je Chicaga štela 4,170 ljudi, je bila vložena prošnja na državo Illinois, da se dovoli kraju mestne pravice. Od tedaj je poteklo sto let in v teh sto letih se je in fare. Tako vidite, po 40 letih Chicago, razvila v veliko svetov-bivanja v La Salle, kot soseda, no mesto Chicago, katero šteje katerih se je do sedaj že lepo število oglasilo. Da si ohranimo dobro ime in ugled pred vso javnostjo je potrebno, da Jugoslovani vsi skupno sodelujemo na tej proslavi, da tako pokažemo drugim sta-novavcem mesta in države Illinois, da nas je Jugoslovanov — Slovencev, Hrvatov in Srbov, zares veliko število v mestu in okolici, ki so s svojimi žuljavimi rokami pomagali graditi naš novi dom, to veliko svetovno velemesto Chicago. Bratje in sestre! V nedeljo 26. tega meseca pohitimo vsi na proslavo stoletnice mesta Chicago v 7th Regiment Armory na 34. ulici in Wentworth Ave. Vstopnina k tem proslavam je samo 25c za osebo. Po programu bo ples, za katerega bodo igrali dve godbi, tamburaši in velik glasbeni orkester. — Vsi na proslavo! — Vsi dobrodošli! Lastnikom avtomobilov na znanje V nedeljo 26. sept. tega leta •i • j-- i „ J*"i ob 10. uri dopoldne priredi Ju- maihna indijanska naselbina . . *?. v goslovanski odbor za proslavo dil, namreč, da je proglasila blokado vsega kitajskega obrežja, kljub temu, da še do danes ni napovedala Kitajski uradno vojne. Potem je akademično razkladal netaktnost in nepravilnost takega ravnanja. Ni dvoma, da je Dr. Koo v pravem. Toda Liga narodov, kjer sede mednarodni pravniki, stvari ne rešuje tako hitro, kakor rešujejo japonsko vprašanje na bojiščih strojne puške, topovi, tanki, vojna letala in japonske bojne ladije. Predno bo v Ženevi sploh prišlo do kakega koraka,, bodo Japonci lahko že desetkrat okupirali vso Kitajsko, če jih seveda ne bodo pri tem Kitajci sami ustavili. Proti Japoncem imajo Kitajci samo eno sredstvo in to je njihova lastna pest. Kar bo ta zmogla in naredila, to bo štelo. Ako bodo čakali na Ženevo, bodo dolgo čakali... La Salle. Naša dva slovenska Mr. Louis Gregorich trgovca in Mr. danes nad 3,000,000 prebivalcev. — Kakor vsa večja ameriška mesta, tako je tudi mesto Chicago rastlo in napredovalo z veliko naglico. Mesto se je širilo na vse strani, ker so vanj prihajali razni ljudje iz okolice in se vanj naseljevali, kot tudi so prihajali iz evropskih držav. Med temi, ki so že pred davnim prišli in se tukaj naselili, se dobijo še taki, ki so po 60 in več let v tem mestu. Letos slavi mesto Chicago svojo 100 letnico. Razne proslave se prirejajo dan za dnem na raznih krajih mesta, in to celih šest mesecev. Te proslave pri rejajo razne mednarodne organizacije. Skoro vse doseljemške narodnosti v tem mestu so že priredile svoje proslave, katere pa še niso, jih bodo priredile, da tako počaste spomin tega red- 100 letnice mesta Chicago, veliko avtomobilsko povorko po vseh naših naselbinah v Chicagi in So. Chicagi. — Zaradi tega so prošeni vsi lastniki avtomobilov, da nam najkasneje do 23. tega meseca telefonično ali po dopisnici sporočijo, da so pripravljeni to jutro sodelovati s svojim avtomobilom v povor-ki. — Oglasite se Čim preje, da vam lahko pravočasno naznanimo kraj sestanka. Naslov in telefonska številka je sledeča: Jugoslav Committer c/o. Frank Zomjak, seeV. 1213 West 18th Street Tel: Canal 4049 --—o- List "Am. Slovenec" je last nina katoliških Slovencev t \m»»riki. KHor podpira katoli eki list "Am. Slovenca," pod >ira katoliške Slovence v Ame riki. pozdrav. Nato so se oglasili za stopniki Rafaelove družbe in drugih organizacij in so nas z lepimi nagovori pozdravili in sprejeli. Na vse strani so nas pozdravljali, tako, da smo bili vsi potniki ganjeni do solz. Potem so pa nas peljali na kosilo v Mikličev hotel, kjer smo dobili tudi sobe, da smo se malo odpočili in očistili. Seveda nismo dolgo vztrajali tam, ker nas je vleklo vsakega v svojo rojstno vas. Jaz in ga. Ana Duller smo šle skupaj na Dolenjsko. Vleklo je mene doli v prijazno Jurko^ vas, kjer sem zagledala luč sveta, go. Duller pa v Valto vas. Prav zanimivo je bilo, ko smo se vozili z vlakom doli proti Na vemu mestu in od tam pa v Stražo. Kako lepo so se vrstile lepe dolenjske vasi, trgi in gore in hribi, mimo in okoli katerih je vozil in žvižgal vlak, kakor da je bil še on vesel, da pelje v prelepe dolenjske kraje Amerikan-ce. Že na vlaku se mi je dogodilo nekaj, kar mi je ostalo v živem spominu. Ne daleč od naju je sedel neki mož, ki se mi je zdel hudo podoben mojemu stricu Antonu Kramaršiču in sem to tudi povedala moji sopotnici ge. Duller. Ko smo pa prišle pozneje na postajo v Straži in smo tamkaj krenile v znano gostilno k Rešincu, smo si naročile malo vina, nato sem pa želela, da bi dobili koga, ki bi šel poklicat mojega očeta, ki živi odtam komaj kakih 10 minut stran, seveda z naročilom, da ne sme povedat, kdo jih želi. Gospa Re-šinčeva mi pa pravi, tam le Tvoj stric Anton Kramaršič lahko gre, pa ga je v gostilno poklicala in, ko se mu predstavim, me je meril gori in doli in na to res spoznal. Omenila sem mu, da smo se skupaj vozili na vlaku. In stric vzklikne, saj res, vidiš, pa nismo eden drugega poznali. Nato je stric poslal po konja in voz in smo se peljali vsi skupaj proti Valtavasi. Ustavili smo se v gostilni Berdavs. Po kličemo en Štefan vina, ali tudi (Dalje na 3. strani.) Med prijateljicami. — Urša: "To je grozno, kako se moj mož muči. Vsak dan ima nočno službo in vsak dan se vrne šele ob dveh ponoči domov." Neža: "Moj mož pa nikoli nima nočne službe in vendar se vrne vsak dan šele ob treh domov". Pametno. — "Oče: "Kaj bi bil rajši, Dušianček, šofer ali pilot?" Sin: "Pilot". 0£e: "Zakaj?" Sin: "Če šofer koga povozi, ga takoj stražnik prime, v zraku pa ni stražnikov." * * * Karte in slovnica. — Mali Mihec se uči slovnico. Zlasti mu nagajajo sedanji, pretekli in prihodnji Ičas. Mora k mami po pomoči "Mamica, kakšen čas je to: Oče igra karte?" "Mamica: 'Izgubljeni čas..' :|c :!: :|< Preprosto. — Stric: "Kako je to mogoče, da si pri izpitu padel?" Nečak: "Ker je lažje vprašati kakor odgovoriti." * * * Praktičen oče. — Jožek: Kaj pa si dobil od očeta za god?" Mihec: "Brivski aparat." Jožek. "Saj šteješ šele devet let." Mihec: oče sam, rasem.7 "No, zdaj ga rabi dokler jaz ne od- Točnost. — Sinko: "Očka, Oče: "Čez sedem minut deset." Sinko: "Že prav, toda jaz bi rad vedel, koliko je zdaj." * * H" Lep uspeh. — A: "Zdravnik je dovolil gospodu Hlfačo-perju po vsakem obedu čašo Vina." B: "In kakšen je uspeh?" A: "Da zdaj osemkrat na dan obeduje." TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE (104) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Litvinov je bil zadnje dni vrlo gostobeseden. 2e smo mislili, da bo Moskva prijela Hitlerja in Mussolini i a, prvega za lase in brke, drugega za debeli tilnik, ker las in brk nima. Glasno ie zabobnelo, kakor v sodu. Zdai pa je ta glas nekam utihnil, kakor glas kakega junaka v ošta-riji, ki vzroji in tolče po mizi, dokler vidi, da to lahko dela. Ko pride pa odločitev, da je treba res udariti, pa pod mizo zleze, češ, bodo že drugi opravili mesto mene. Res značilno, kaj je mislil Litvinov s svojim nastopom. Ali je mi- Ko je prišel Tarzan s svojimi vojaki skozi predor, je takoj opazil nevarnost položaja. Prav tako so pa tudi prihiteli Leopardski vojaki takoj opazili ugodno priliko in se podvizali, da čimprej pridejo pred predor in tako zaustavijo prodiranje Tarzanov}!) vojakov ter si tako olajšajo zmago. Toda, to njihovo namero jim je preprečil Tarzan, ki je imel, kot vselej, bistro oko. Zato so se ti novi bojevniki pod poveljstvom Tonaga postavili v bran. Tonago je vedel, da se bo sedaj, v tem boju, odločila usoda življenja ali smrti l.eopanlskih ljudi, zato je moral gledati na to, da zrnata. Vedel je o svojih ljudeh, da so veliki strahopetci in da v slučaju če bi se bojna sreča obračala v prid sovražnika, bodo začeli bežati. Da bi kaj takega ne napravili, je šel in potisnil vse Willie daleč v reko in se vrnil med bojujoče •/ vzklikom: "Sedaj ni več re--šitve. Ali zmagajte, ali umirite I" Strašna je bila bitka med divjaki in Tarzanovimi vojaki, ki so se borili kot levi, vedoč da je ta boj i za nje odlo-čilen. Pol ure je trajala strašna bitka, ki sit je končala s popolno zmago nad l.eopardskinii divjaki, ki ni ostal živ niti eden. - Po zmagi je Tarzan stopil k Orandu in mu dajal naročila: g Sobota, 18. septembra 1937 ♦AMEMRANSKI SLOVENEC ' Iff ran C KATOLIŠKA CERKEV ŠE VEDNO ŽIVI — TUDI V RDECl ŠPANIJI Nedavno je ameriški časni kar, ki je obiskal rdečo vlado v Valenciji in potoval po pokrajinah, ki jih ima v oblasti ljudska fronta, napisal sledeči stavek: "Izvrševanje verskih opravil seveda na tem ozemlju ni več dovoljeno. Čuje pa se, da so radi junaštva nekaterih katoliških duhovnikov verniki še vedno o-skrbljeni, seveda tajno, s svetimi zakramenti." K temu poročilu objavljamo razgovor z nekim duhovnikom, kateremu se je posrečilo pribe-žati v Francov tabor. Razgovor je objavil španski list "E1 Nor-ta de Castilla", ki izhaja v Val-ladolidu. Ta razgovor vsebuje nekaj silno zanimivih podrobnosti, ki dajejo živo podobo razmer, ki vladajo pod ljudsko fronto v Španiji. Duhovnik je izjavil: drobne kose. V kozi razbeli žli- ; co masti in na mast stresi eno ! prav drobno sesekljano čebula, dodaj žlico paradižnikove mezge ' (ali pa presne paradižnike) in maša. Seveda ni bila vidna tudi; malo yode Cebula naj ge dugi in nobena masna knjiga. Bral sem.razkuha Ro čebula porumeni> sv. mašo iz male priročne knji- gtres; Zfaven meso> malo gIadke ge, v kateri je bila po misalu ponatisnjena maša v čast Sv. Duhu, ki je kratka in jo duhovnik velik del itak zna na pamet. Ce bi se pojavilo kaj sumljivega, sem mogel vedno hitro skriti knjigo pod pod, ki se je v ta namen dal privzdigniti. Sveti daritvi je prisostvovalo vedno le nekaj vernikov. V stanovanje je bilo mogoče priti samo s tipkanjem z dogovorjenimi znaki. Ako se je med sv. mašo začulo trkanje, je bila daritev takoj prekinjena. Ostalo ni drugega kakor par ljudi, ki so sedeli okrog steklenice vina, ženske pa so šivale uniforme za rdeče vojake. Večkrat se je zgodilo, da je bila maša prekinjena od ne-zaželjenih obiskovalcev. Mnogo 1 težje je bilo z obhajili. Kajti Res je, da ni v Madridu vec k yor dveh oseb na ulici cerkva, v katerih bi se vršila^ že budi] sumnio ffitro ge služba božja. Je pa v Madridu; ^ gtražnik vpra§a 0 mnogo zaSebnih his, katerih ( &m sfe razgovarjate. Ce se od-lastniki so imeli pogum, daJ0g0V0ri obeh ne ujemajo, napove .nn spremenili v svetisca. Nic aretacijo, čemur sledi ječa itd. Velikokrat so zaradi tega .duhovniki spovedovali v dvigalu, kjer nihče ni mogel slutiti, da gre za dogpvorjen sestanek. Cesto pre- ,, inašajo duhovniki sv. obhajilo obhajilne mize. Ostala pa je zi-|po madridskih ulicah oblečeni v uniformo rdečih miličnikov. vec ni oltarjev, ampak le čisto navadne mize, na katerih se o-pravlja sveta daritev. Tudi ni več kelihov, ni več svetih posod ne mašniške obleke in tudi ne va vera, ki vse rešuje. Javno ne berejo nobene sv. maše več. Duhovniki so preganjani in vedno v nevarnosti, da pridejo v roke Omenjeni duhovnik je bil nekaj časa v Barceloni in pravi, da . , je tudi tam še dobro ohranjena rdečih miličnikov. Zaradi tega vergka organizacija> ki seveda sem tudi jaz zbežal. Toda čisto )njma llobenega Sefa> ki pa ven. gotovo je, da dokler bo ostal le. dar ]e dobro p0sluje. Na stotine en duhovnik v Madridu, se bo družin je dnevno pri SV- magi< darovala tudi sveta daritev za vernike, od katerih se mašnik ne boji izdajstva. Toda poudarjam, da edino za te vernike, kaj Tudi to se posreči, da dobe umirajoči zadnjo popotnico in prav tako so otroci katoliških staršev vedno krščeni. Duhovniki hodi ti velikokrat so bili poslani ova-1 jo od ene hišedo druge navadno fluhi, ki so poizvedovali za duhovnikom, češ, da ga zahtevajo bolniki v smrtni nevarnosti. Tor da navadno je šlo le za spretno nastavljeno past, kako odkriti duhovnika in ga nato spraviti s Pota. Jaz sem bral sv. mašo navadno v neki obednici privatnega stanovanja sredi mesta. Na mizo smo postavili steklenico vina in Potem okrog nje toliko kozarcev, kolikor je bilo navzočih oseb. Bila je to varnostna odredba za Primer kakega presenečenja. Na •nizi je bil tudi kozarec vode in večji kozarec, ki sem se ga posluževal kot keliha. Hostije so oblečeni kot delavci ali v uniformi rdečih miličnikov. V taki obleki tudi skrivoma berejo sv. mašo, kateri pa more prisostvovati vedno le nekaj ljudi. Po njegovi cenitvi živi v Barceloni, ki je milijonsko mesto, še vedno kakih 200 redovnikov in duhovnikov. Delajo kot hlapci ali delavci ali kot bolniški strežniki. Vsi brez izjeme so tudi vpisani v anarhistične organizacije. So tudi duhovniki, ki delajo na A-ragonski fronti. Vsi gledajo, da pridejo če mogoče k Rdečemu križu ali v bolnišnice, in tako v stik z ranjenci in umirajočimi. Večina vojakov je prepričanih paprike in osoli. Pokrito duši, da postane meso mehko, a razku-hati se ne sme. Po potrebi prilij še vode. Ko je meso mehko, primešaj žlico kisle smetane ter daj s cmoki na mizo. , $ Sfc its Orehova torta s stolčeno smetano Mešaj, da narase, 6 rumenjakov in 7 unč sladkorja. Nato primešaj 7 unč zmletih orehov, dve žlici z rumom poškropljenih drobtin, 1 unčo moke in sneg šestih beljakov. Posodo za torto pomaži s sirovim maslom, napolni, s testom, razravnaj in peci počasi eno uro. Pečeno torto vzemi iz posode in jo položi hladit na sito. Drugi dan prereži torto tako, da dobiš tri kose. Stolci pol pinta sladke smetane, jo osladi z vanilijevim sladkorjem in nadevaj torto. Torto nato zloži in naloži na vrh še sladke smetane. Po smetani zloži v obliki venca orehova jedrca, torto pa nadevaj s smetano tik preden jo daš na mizo. -o- Leča na madžarski način Skuhaj lečo. Z lečo kuhaj tudi eno čebulo, v katero si zataknila tri žbice in Javorjev list, dve kocki sladkorja in limono-vo lupinico. Ko je leča kuhana, odstrani čebulo in lavorjev list. V kožici pa napravi ne pretem-no prežganje, stresi prežganje k leči, osoli in prilij nekoliko kisle smetane, pomešano z žličico paprike. Dodaj še žlico kisa. Ko malo povre, daš z govejim mesom na mizo. bile pripravljene vedno tik pred , katoličanov, toda prisiljeni so, Posvetitvijo, in sicer iz navadne- j da se bore v vrstah miličnikov. &a kruha. Seveda nismo imeli ne j Le redko se je zgodilo, da bi bil sveč ne križev, nobenih mašnih izdan kak duhovnik od ostalih oblek in sploh nobene verske po- \ vojakov tovarišev, čeprav so v dobe. Tako se je pričenjala sv. njem spoznali duhovnika. ZA NAŠE GOSPODINJE Kako najhitreje in lepo pomiješ posodo Vsakdanje pomivanje posode vzame gospodinji precej časa na dan. Če' si pa to delo zna razdeliti in prav urediti, bo šlo 'vse bolj hitro izpod rok. Med kuhanjem imej skledo ali Pa primeren lonec z vodo vedno Pri roki. Posodo, katere ne boš Več rabila, takoj pomij ali vsaj sPlahni v vroči vodi, da se ostanki jedi ne prisuše na posodo. Tako boš pozneje veliko hitreje pobila, ker ne bo treba lonca toli-ko drgniti, posebno še, če kuhaš ^lečni riž, kašo, močnik, žgance 111 Podobno. Ko streseš jed v skledo, napol-111 lonec takoj z vodo, najbolje " toplo, in ga pokrij, da se med em lonec odmoči. Ko pričneš ')0rn.^ati, odlij polovico vode, z . ri)go polovico pa pomij lonec jn z'ij to vodo proč; potem šele oiiec dobro pomij v skledi, v ka-eriv Pomivaš. Na ta način ne za-mtlžeš vode v skledi, pa tudi lon-a ni treba drgniti s peskom, ^e kuhaš na odprtem ognju, 'onci zunaj zelo črni, sajaRti. e tak lonec daš v skledo, v ka-Pomivaš, postane voda ta- kakor dan pravijo po domače pri Matijo- ;PreJe- Rada bl blla Vldela tudi vih, kjer Ana Duller zapazi moJi sestri Jerco in Albino- 0če svojo mater in sestro. Zdi se mi, ,so se odpravili proti Novemu da je ga. Duller kar prevzeta od ™estu in s sestr0 Jero sta bila ginjenja in veselja, da bi rada kmalu doma" Do Albine ie bil° kar planila proti njima, ker jih fa Padalec, zato so ji oče pa ni videla že celih 34 let. Pa se je kar eno ^Pismco napisali in le premagala in mene potisne ! dru^ dan bila že tudi ona do" naprej rekoč: Ti jih pozdra- ,ma- Vsi 80 bili zacuden*- ker ni-vi najprvo, da ne bodo tako hi- 's,em nič Pisala v naPreJ da Pri" PRODAJAJTE BOŽIČNE KARTE podjetjem in prijateljem.40 '/<. provizije. Najfinejša engravi-rana vrsta. Lahka prodaja. Nizke cene. Brezplačni vzorci. Tudi krasni pisarniški koledarji. Crown Engraving, 310 So. Michigan, Chicago. tro spoznali, bo večje iznenade- i nje. To storim, potem pa mene vprašajo, kdo je pa tista gospa, pa odgovorim: Kaj jo ne poznate? Pa jo zopet ogledujejo gor in dol, potem pa mati zakriči: To je naša Ančka in jo hitro objame in pozdravi. Ko se pa jaz malo čez cesto ozrem pa že vidim mojega očeta po imenu Kramaršič. Skočim k njemu in sva se prisrčno pozdravila kot oče in hči. Ko sem jih vprašala če me poznajo so vzkliknili: Moja hčer Micka! Ko sem vprašala po materi so mi povedali oče, da je doma bolna. Ustrašila sem se in smo šli na to takoj domov z vozom, jaz, oče, stric in moj bratranec Jože, ki je vozil. Od sopotnice ge. Duller smo se poslovili, do zo-petnega svidenja prihodnji dan. Ko smo se pripeljali v mojo rojstno vas, sem že od daleč zagledala mater, ki so me pri cesti pričakovali. Sestanek z materjo je bil zopet ginljiv. Koga pa naj človek ljubi, če ne svojo mater. V objem sva si padle in ko sem jih vprašala kako se kaj počutijo, mi je mati dejala: Zdaj sem pa zdrava, ampak sinoči bi bila pa kmalu umrla. dem. Tako je bil sestanek še toliko bolj iznenadljiv. Saj po 25 letih res vsak želi videti svojega domačega. Potem sem bila kakšen teden doma. Ker sem imela kakih 200 dolarjev za razdeliti od raznih znancev in prijateljev, sem raznim strankam, katerim so bili Z AEROPLANOM V HIŠO ment Armory na 34th St. in Wenthworth avenue. Začetek ob %. uri popoldne. Ta proslava se bo vršila od strani Jugoslovanov, da tudi mi proslavimo dostojno stoletnico darovi namenjeni kar pisala, da inkorporacije mesta Chicage. naj pridejo po denar na moj j Rojaki Jugoslovani! Vsi na^ dom, ker je težko vsakega pose-, rodi sodelujejo z mestnimi bej iskati in hoditi . za njimi.' zastopstvi, da bodo tako vse Prišli so in vsak se je tudi lepo | narodnostne skupine dostojno zahvalil za darilo iz Amerike.' proslavile to važno zgodovin-Videla sem pa, da so ti ljudje tu-1 sko obletnico. Tudi mi Jagodi v resnici potrebni. Pa še rav- slovani, to je' Slovenci, Hrvati no letos, ko je vse toča potolkla, j in Srbi se pokažimo. Ta dan Ne bi človek verjel, ko bi sam ne' pridimo vsi na plan, kar leze videl. Strah in groza me je bilo,1 in gre, da bo nas čimveč pri ko sem gledala na to golo polje.' slavnosti in da bodo tako Dobro se mi je zdelo, da na u- mestni uradniki in drugi vide-sodni dan 26. julija me ni bilo Ji, koliko nas je in kaj zmo-doma, ko je toča tako strašno stolkla skoro vso Dolenjsko. Z remo. Vsi sodelujmo, da bo udeležba čim večja. Vsa dru-sopotnico go. Duller sva šle rav- štva. klubi in vse organizacije sodelujte, da ho naša proslava tembolj pestra in sijajna. Pokažimo, da smo Jugoslovani civilizirani ljudje, da smo na visoki stopnji, čimbolj se bomo izkazali tem večji kredit bomo imeli pred drugimi narodi. Ker je čas kratek, moramo zdaj zadnje dni hiteti. Latinski pregoVor pravi: Nulla dies sine linea — noben dan brez opravljenega dela,- tako moramo vsi trdo delati tudi mi zdaj zadnje dni, da bo proslava čimbolj impozantna in da bodo vse točke izvršene ekzaktno in taktično. Le nikar nič ne lamentirajmo, češ, to da dosti dela itd. ampak korajžno zgrabimo za delo, za katerega dobro vem, da smo v polni meri kvalificirani, da ga dostojno izvedemo. Ne bedimo labilni, ampak no proti Sušaku, Reki in Opatiji ter na Trsat v kopališče v morje, kjer smo se prav dobro zabavale. Seboj sva vzele mojo sestro Albino in njenega moža Maksa. Mislili smo, da bo treba znati italijansko, pa smo šli tako lepo vsepovsod. Na mejah smo pokazale samo potne liste in ko so videli, da smo iz Amerike so samo pomigali s pripombo "A-mericano", pa smo šli naprej. Amerikanci imajo res, kakor se vidi prednost vsepovsod, pa tudi boljšo postrežbo. Pa Amerikan-ce že tudi menda v naprej duha-jo in jih poznajo že od daleč. (Konec prih.) --o- JUGOSLOVANI — KVIŠKU GLAVE! Chicago, HI. Poročano je že bilo, da se bo vršila v nedeljo dne 26 septembra velika jugoslovanska slavnost v Seventh Regi- odločni in pogumni. Pokažimo, da znamo Jugoslovani tudi kaj kreirati. Zato vsi ko-operirajmo v lepi harmoniji in rezultati bodo najlepši. V.eč o tem bote še čitali te dni v časopisju. Opozarjam pa še enkrat Jugoslovani — Slovenci, Hrvati in Srbi, ne pozabite tega velikega historičnega dneva, dne 26. septembra 1937. Pridite vsi na plan! Joseph Kukman, blagajnik odbora. KASPAR AMERICAN STATE BANK Dolgo znana po zanesljivi postrežbi v vsakem bančnem poslovanju. Naravnost v neko hišo je treščil pred kratkim neki aeroplan v Valley Stream, L. I. Defekt v motorju je povzročil nesrečo, pri kateri ste bili dve osebi ubiti. Odprta ob delavnikih od 9. ure zjutraj do 3. ure popoldne. 1900 Blue Island Avenue Chicago, Illinois Ta banka je članica Federal Deposit Insurance Corporation Pri nas si lahko najamete Varnostno shrambo Kaspar American Safe Deposit Co. of Chicago ZDAJ JE ČAS! Da si izberete dom, ki bo odgovarjal vašim potrebam. Mi vam nudimo sledeče hiše, da si jih ogledate. Naslovi so vam na razpolago. Pridite v naš urad za vsa pojasnila. 1. LESENA HIŠA z 4 sobami na 22nd PI., blizu cerkve....$1,800.00 2. ZIDANA in deloma LESENA HIŠA z 6 sobami na 23. cesti, • samo ..................................$2,100,00 3. DVOJNA HIŠA Z OPEKE, na .... dveh lotah na Coulter Street, sa-.....mo za ................................$3,450.00 4. DVONADSTROPNA ZIDANA HIŠA, z trgovino in dvema ren- • toma ....................................$3,350.00 5. TRINADSTROPNA ZIDANA in deloma lesena hiša, trije renti . po 4 sobe, na 21st Pl.....$3,900.00 6. NA VOGALU 21st Place in Da-men avenue. Sedanja najemnina . na mesec $72. Cena........$5,500.00 7. ZIDANI BUNGALOW z 6 sobami v Berwynu..............$7,650.00 8. TRINADSTROPNA HIŠA na . vogalu, ki ima 8 rentov. Ta hiša z sedanjo ceno se bo s samo na-. jemnino splačala v sedmih in pol . letih. Poglejte to hišo. Vse navedene hiše in posestva in še mnogo drugih ima zdaj na prodaj zemljiška realitetna firma EMIL A. BASENER, na 2116 W. Cermak Road, V CHICAGI. Zglasite se v uradu imenovane firme in vprašajte za slovenskega prodajalca in zastopnika MR. FRANK P. KOSMACH, ki je v realitetni trgovini že skoro 25 let v tej okolici, pri zgoraj imenovani firmi. F Stran fSMERIKANSKI SLOVENEC1 Sobota, 18. septembra 1937, i "Dušica i) !! ROMAN 'TT^JP Spisala B. Orczy Prevedel Paulus Nato pa je z malomarno počasnmi koraki pomeril proti veglasti omari, poiskal v njej skledo in jo z enako malomarno po-castnostjo nesel k ognjišču babnici, ki jo je molče postavila poleg sebe in nadevala juhe. Z neomejeno grozo je opazovala Margareta te priprave. Da ni imela skraji\) nujnega, resnega opravka — nevzdržema bi bila zbežala iz tega gnezda smradu in nesnage. "Krčmar in krčmarica nista posebno ljubezniva človeka", je pravil Andrej,_ ko je videl grozo na Margaretinem licu. "Rad bi vam poskrbel boljši sprejem in okusnejšo večerjo, — pa mislim da tale juha ne bo slaba in vino bo gotovo dobro. Tile ljude se valjajo v nesnagi, žive pa dobro, tako sem čul praviti." "Prosim vas, gospod Andrej", mu je dejala mehko, "nikar ne skrbite zame! Ni- j sem v takem razpoloženju, da bi se kaj ! posebnega brigala za jed in pijačo!" Brogard je z enolično počastnostjo nadaljeval svoje priprave. Položil je na mizo dve žlici in postavil poleg njiju dva kozarca — Andrej je seve oboje skrbno osnažil in obrisal —, tudi kruha je prinesel in steklenico vina. Nazadnje se je še nečesa spomnil, oddrsal še enkrat k omari, privlekel iz nje posodo s poprom in soljo ter tudi to djal na mizo. Z veliko samozatajo je primaknila Margareta stol bliže in se naredila kot bi hotela jesti. Andrej se je, točno kakor je zahtevala njegova vloga strežaja, postavil za njenim stolom. "Prosim vas, gospa," ji je dejal, ko je videl, da ji ne gre jesti, "prosim vas, vze-mite si —! Ne pozabite, da bodete morebiti vkratkem potrebovali vse svoje moči sveže in zdrave!" Juha ni bila slaba, prijetno je dišala in tudi okusna je bila. Margareta bi se je ne bila branila, če bi bila postrežba snažna. Vzela pa si je košček kruha in je pila nekoliko vina. "Cujte, gospod Andrej," je dejala tovarišu, "ne vidim rada, da stojite! Tudi vi bodete še potrebovali svoje moči. Sedite in pokrepčajte se! Naj si mislita ded in babnica o naju, kar hočeta! Meni je pač lahko vseeno, vam pa najbrž tudi." Ubogal je ter sedel k Margareti in oba sta se s plemenitim pogumom lotila večerje. Brogard si menda ničesar ni mislil, vsaj zmenil se ni več za svoja gosta. Postregel jima je in svobodnemu državljanu svobodne republike ni treba, da bi suženjski plazil krog gospode. Starka je oddr-sala na svojih okornih coklah iz sobe in dedec je postopal po kotih, slonel tu in slonel tam ter vlekel svojo smrdečo pipo, včasi prav pod nosom plemenite gospe, kakor ima pač pravico svoboden državljan, pred katerim so vsi ljudje enaki. "Teslo neolikano!" je godel gospod Andrej, ko se je prislonil k mizi in prezirljivo gledal na "prrroklete Angleže". "Za božjo voljo, Andrej!" ga je mirila Margareta, ko je v pristni britanski jezi stiskal pesti. "Ne pozabite, da ste na Francoskem in v dneh revolucije!" "Pobil bi ga na tla — tega siroveža!" "Prosim vas, ohranite ga pri dobri volji, da nama bo odgovarjal. Govoriti morava z njim! Morebiti zveva kaj koristnega." "Potrudil se bom. Ampak rajši bi mu dal poskusiti svojo pest, ko pa da bi ga izpraševal! — He, prijatelj", je nagovoril starca po francosko in ga potrepljal po rami, "ali kaj pride angleških gostov sem k vam na obisk?" Brogard je pogledal Andreja čez ramo, potegnil parkrat gostega dima iz pipice — čemu bi se mu naj mudilo z odgovorom? — in je končno dejal: "Hm — včasi —." "Kajpak!" je nadaljeval Andrej brezbrižno. "Angleški popotniki in trgovci pač dobro vedo, kje je najti najboljše vince, ej, prijatelj? — No, pa povejte, ta gospa tule bi zelo rada vedela, če ste morebiti videli njenega dobrega prijatelja, nekega Angleža, ki pogosto pride v Calais po opravkih. Visokozrastel človek je in pred par dnevi je potoval tod v Pariz. Gospa je mislila, da ga najde v Calaisu." Margareta si ni upala pogledati v Bro-garda, bala se je, da mu ne bi njene oči izdale pekoče radovednosti, s katero je čakala na odgovor. Svobodnemu francoskemu državljanu se seve ni nikoli mudilo z odgovorom. Brogard je malomarno kadil pol minute in nato šele počasi odgovoril: "Visokozrastel Anglež —? Danes —! Da!" "Ste ga videli — ?" je vprašal Andrej kolkormogoče mirno in brezbrižno, četudi se ie moral šiloma premagovati, da ni pokazal svojega zanimanja. "Danes —' da!" je mrmral Brogard mrzko. Vzel je Andrejev klobuk s stola poleg sebe, in ga djal na glavo, si popravljal umazani suknjič in skušal z gizdavimi kretnjami pokazati, da je bil Anglež eleganten človek in bogato oblečen. "Prrro-klet arrristo, tisti dolgi Anglež —!" je godel. Margareta je šiloma udušila lahen vzklik. "Percy je bil, — on je bil!" je šepetala. In niti preoblekel se ni!" In v solzah se je smehljala nepremagljivi strasti svojega soproga, ki je bil tako zaljubljen v fine obleke, da jih niti tedaj ni odložil, ko je šel v smrtno nevarnost. "Oh ta njegova norost!" je zdihnila. — "Brž, Andrei, vprašajte ga, kedaj je odšel!" "Kajpak, prijatelj," je nadaljeval Andrej, še vedno z navidezno brezbrižnostjo, "vedno nosi nove, fine obleke, tisti gospod. Ni dvoma, on je, prijatelj tele gospe. In odšel je, pravite?" ' "Odšel je, — da. Pa pride nazaj — semkaj. — Naročil je večerjo —." Naglo je položil Andrej Margareti roko na ramo, — zavpila bi bila v svojem divjem veselju. — Zdrav je bil, vrnil se bo — videla ga bo — vsak hip utegne priti —. Oh — divje ji je bilo srce —, to je bilo skoraj več, nego je mogla prenesti. (Dalje prihodnjič) -o- Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine Velikanska razprodaja Novih in nazaj sprejetih avtomobilov v Chicagi fe zdaj v teku v U. S. Auto Finance Co. 1340 W.63rd Sf Nikjer na svetu ne najdete take izbire najnovejših vzorcev po tako smešno nizkih cenah. Vsak izdelek avtomobila je tukaj zastopan - drug ob drugi - nad 300 kar - 1937 in 1936 - Buicks, Cadillacs, La Salle, Oldsmobiles, Pontiacs, Chevrolets, Chryslers, De Sotos, Dodges, Plymouths Fords, Nashes Lafayettes, Studebakers, Hudsons, Terraplanes, Willys, Primerjajte - izberite tisto, ki vam najbolj ugaja in prihranite vec kot polovico. Samo pomislite, popolnoma nov avto za samo $395 - z 90 dnevno garancijo in 10 dnevno poizkušno vožnjo. Imamo tudi preko 200 starih modelov kar, popravljenih in garan-tiranih 1933, 1934, 1935—Fords, Chevrolets, Buicks, Oldsmobiles, Lin-colns, Chryslers, Packards, Pontiacs, Plymouths - ne ODLAŠAJTE - PRIDITE K NAM DANES ALI V NEDELJO. MI ABSOLUTNO GARANTIRAMO, DA VAM PRIHRANIMO DENAR. Mi smo največja avtomobilska finančna družba v Chicagi — nad 20 let v biznesu. ____ T NE POTREBUJETE GOTOVINE - SPREJMEMO STARI AVTO KOT PRVO PLAČILO-PREOSTANEK V MALIH OBROKIH DO 2 LET. Odprto imamo vsak dan do 10. zvečer in odprto je ves dan ob nedeljah. U.S. AUTO FINANCE CO. 1340 West 63rd Street Chicago, Illinois Pisano polje J. M. Trank Sarkaziranje. Povodom znanega incidenta v Zagrebu zapiše g. Molek "Nekaj sarkastičnih na račun "troedinega" naroda". Vsaj v Ameriki mu tega nihče ne bo branil. Državnotvorni Slovani skozi vsa stoletja niso bili, le v najnovejši dobi je prišlo do nekaj kolikor toliko slovanskih državnih tvorb. Bogami, da so slabe, in ker so le slovanske, so podvržene sarkazmu ne le pri njim Neprijaznih tujcih, ki hočejo Slovana le kot političnega sužnja, tudi neki Slovani sami si štejejo prav v narodno dolžnost, da zbijajo o teh državah nekaj sarkastičnih. Kadar utegnejo te slovanske državne tvorbe popolnoma skritiziratji in sarkazirati, da zavlada zopet tujec, bo vladal mir, kak Slovan se niti okrekniti ne bo upal več. Od začetka je bilo tako, ne more biti zdaj drugače. Svobodno g. Molku, da zapiše še nekaj več sarkastičnih. V naši pekarni dobite vedno sveži narezan kruh. Poskusite naše okusne "MASLENE BISCUITS", ■ki jih dobite vsak popoldan. "Vsako soboto pečemo potice. Sprejemamo naročila za ženitovanjske torte in za vse druge partije. Se priporočamo. FRANK FOLTYN DOMAČA PEKARNA 1854 W. 21st PL, Tel. Canal 5481 Chicago, 111. Anton Grdim in Sinovi POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelQ zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem. Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem. 6019 St. Clair Ave., 1053 East 62nd Str. CLEVELAND, OHIO Telefon: Henderson 2088 I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! 1849 West Cermak Road, chicago, illinois PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANi — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Da bi jaz morda nekaj na-svetoval ? Gorski fajmošter svetoval g. Molku? Bi bila gola predrznost. Piše: "Med nami se že precej časa govori in piše o "troedinem" narodu, kakor o "troedinem" Bogu. Pravijo, da so trije jugoslovanski narodi "en narod", kakor so v krščanski veri "tri božje osebe en sam Bog". Oboje -je od muh." Ako meni, da je troedini jugoslovanski narod od muh, je to pač stvar njegovega na-ziranja, malo drugače pa je pri troedinem Bogu. Rabi tak izraz. Kakega Alaha ni, muslimani ga pa smatrajo za svojega boga. Naj bi poizkusil med muslimani zlapisati, da je Alah od muh. Stavim, da bi dobil nož med rebra. Noben izobražen človek ne bo zapisal ničesar sličnega, ako ve, da je med muslimani vkoreninjena vera na Alaha. Ko bi jaz hotel pred njim trditi, da je troedini naš Bog realnost, kakor je realnost on sam, bi se mi v obraz smejal. Vsaj jaz bi bil pri tem malo bolj previden, saj je prav enako realnost, da pride do srečanja. To je njegova pristno osebna zadeva." Jaz pa smatram tako izražanje o prepričanju drugih, in če so ti tudi le kaki kristijani, za vrlo neotesano, nekulturno, on pa mora biti drugačnega prepričanja, ko piše — od muh. in razpravljal o nekem sodelovanju s komunisti. Honnerfc je zopet pisal o tem v listu "Evrope", na kar je spisal akademik in znan katolik Bernoville knjižico "La Farce de la main tendue — far-ca podane roke", kjer kritizira jezuita Fessarda. Najprej je urednik komunistične L Humanite, M. Vaillant —• Courturier, jezuita Fessarda hudo pohvalil. To je bilo pač — puzzling. Ampak jezuit Fessard je opozoril na nesporazumi j en je, in začrtal jasno, na kakšni podlagi bi bil mogoče neko sodelovanje s komunisti, in k;o je urednik lista L Humanite to videl, so se prejšnje rože na jezuita izpremenile takoj v — bodalo. V bistvo vseh razprav se ne morem Spuščati, omenim le, da jezuit 1 Fessard niti črno za nohtom ni odjenjal od pristno katoliškega nazirknja, in niti najmanje odobraval morda komunizma, pač pa je priznal možnost nekega sodelovanja pri socialnem programu komunizma v nekih točkah, saj ni vse slabo na komunizmu, dasi je komunizem kot materialistično svetovno naziranje ne le slab, ves za nič je. Tako so nekako katoličani zašli — med komuniste. -o- NENAVADNO POBRATiM-STVO Mankato, Minn. — V tukajšnjem zverinjaku vzbuja splošno pozornost par dveh živali, ki prijateljsko živite skupaj, dasi se po naravi daleč razlikujete. Eden od njih je popolnoma odrastel lev, drugi pa je pes. Njih prijateljstvo traja že celih pet let in se je pričelo, ko sta bila oba stara teden dni in je mati psa dojila malega ^va. Nihče ni pričakoval, da bi mogla obstati kaj dolgo ta nenavadna tovarišija. -o- Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihov katoliški list "Ara. Slovenec!" Med komunisti. Ni jih krajev in goric, kakor jih ima "DOLENJSKA" Ta knjiga je ilustrirana z mnogoterimi slikami dolenjskih mest, trgov, vasi, goric in hribov. Vsi, ki ne morete iz enega ali drugega vzroka v stari kraj, lahko vidite v tej knjigi lepe domače dolenjske kraje. To knjigo, brez katere bi ne smel biti noben Slovenec, kaj še le Dolenjci, smo prodajali po $1.50. Zdaj jo dobite za samo $1.00 dokler zaloga traja. Zato pišite takoj po njo in zraven pošljite znesek $1.00 in poslali jo vam bomo. Pišite po njo na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Da se izrabim bolj jasno. Ne morda komunisti med -seboj, med komunisti pomeni, da bi bili katoliki in komunisti skupaj. Prav "Prosve.ta" je debelo odprla oči in gleda-a pravo zagonetko. Kardinal Pacelli je nekaj govoril, komunistični list L'Humanite je cardinala in vatikan hudo pohvalil — puzzling, kaj ne? Poznam še drug slučaj. Jezuit Gaston Fessard je dopisoval z nekim M. llonnert, 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR, JOHN J, SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure rsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. DR, H. M. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO, ILL. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ld je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA': Trdovezan v platno-- $1.50 0 Broširan mehko - .........$1.25 Učbenik Angleškega fezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois