232. številka. Trst, v smln 23. novembra 1 SDS. Tečaj XXIII. JL ,,Edinost" izhaja drabrat mi «lnn, raznu nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh f). uri zjutraj. Naročnina nnaffa: Obe izdanji na leto . . . gld. 21'— Za aamo većerno izdanje . „ 1*2*— Za pol leta, četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati nnprej. Na na-roČbe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake zjutranje Številke po 3 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. DINOST (Večerno Izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. ~ir Telefon fitv. 870. 4 nvč. T edinosti je moč! -JL I f Oglasi se računajo po vrstah v peiitu. Za večkratno naročilo s primernim popuatom. Poslana, osmrtnice in javne zalivale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva. Nefrunkovani dopisi »e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije In oglase sprejema upruviiiAtro. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo lil tiskitinu se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. UpramlStvo, od-pravnlStvo in sprejemanje Inaeratov v ulici Moliu piccolo &tv. 3, II. uadatr. bdajatelj In odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorcija tista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) ]>U>li\| 22. Uvoz v avstrijsko-ogersko carinsko območje znaša za oktober 1H9H 64*3 mili-lijonov (miniiH zuuša torej 0.9 milijonov proti oktobru 1898), izvoz 86 milijonov (-j- 11-9 milijonov proti oktobru 1897.) Od januvarja do konca oktobra 1898 je znašal uvoz 690*6 milijonov (+ 87-7 milijonov proti jednaki dobi leta 1897), izvoz 656 milijonov (-f-20'8 milijonov proti jednaki dobi 1. 1897). Pasiva trgovinske bilance znaša torej 54*6 milijonov proti aktivi 328 milijonov v mino-lem letu. Dllllitf 22. (Odseki). Pododsek za bančne in valutne predloge je brez razprave sprejel pravila hipotekarnega in kreditnega oddelka avstro-oger-ske banke. Pododsek za carinsko in trgovinsko zvezo je sprejel načrt zakona o statistiki blaga. Stem so končana dela tega odseka. Pododsek železniškega odbora se je posvetoval o zakonu o lokalnih železnicah. Pododsek za predloge o užitninskih davkih je določil poročevalce za različne predloge. Tekom razprave je rekel finančni minister dr. Kaizl, da navzlic razširjenim govoricam vlada ostane pri predlogah glede zvišanja davkov na pivo in žganje, da pa namerava znižati nekatere postavke. Budimpešta 22. (Zbornica poslancev. — Konec.) Minister za notranje stvari je ožigosal dogodke proti k oucu včerajšnje seje in po seji. Vslcd tega je opozicija zopet zagnala velik hrup. Poslanec Horanszkv je grajal besede ministrove, s katerimi se je dotaknil včerajšnjih dogodkov, v tem ko se vse stranke strinjajo z obliko, v kateri je že odpravljen včerajšnji dogodek. Minister za notranje stvari je opravičeval postopanje policije in je naznanil, da, ko se je pripeljal pred zbornico mini- P O D L I S T E K. BARON IVICA Spisal A. &ENOA. Poslovenil Večealavov. Da vam povem o svoji materi. Bila je rodom Zagorka. Žena delavna, močna, jako močna, mnogo mlajša od mojega očeta. Kakor da jo vidim še sedaj. Imela jo okroglo glavo, debelo Ju rdeče lice, temne lase, a oči žive in rumene. Prsa in pleča bila so ji vrlo močna. Nosila se je pol po meščanski, oblačila je jopico od modrega sukna se srebrnimi gumbi, na glavi je imela pisan svilen robec, a predpasnik od črne svile. Ta žena vam je delala od zore do mraka, zmiroin pevaje svoje pesmi. Kuhala, parila, šivali, pekla kruh, predla, tkala, celo sem in tja krmila krave. Kolikor vem jaz, strinjala sta so oče in mati dobro v vsem. Lo včasih je bilo kričanja proti večeru. Porečete morda, dani lepo, da govorim to na vsa usta. Ali temu je davno in davno, od moje matere ui niti praška več; ona mi oprosti, da pravim, kako je bilo, mi oprosti, kakor sem jaz nji vse oprostil — dil, jaz, dragi gospod. In ne govorim tega iz kakega slabega namena, Bog mi je priča! Vam dopovem vse; moji duši bode lažje, kadar me bode mogel »uliti tak naš gospod, kakoršen ste vi; mirneje bodem mogel sterski predsednik baron Banffy, je priletel debel kamen v njegov voz. Na dvor tehnike je udrla policija z dovoljenjem rektorja, ki jo v interesu dijakov sistiral predavanja. Prihodnja seja bode jutri. Budimpešta 22. Policija jo aretirala nad 200 oseb, a jih jo večinoma zopet izpustila. Budimpešta 22. (Zbornica poslancev). Predsednik Szilagy je obžaloval dogodke v včerajšnji seji, ki so v protislovju z zakoni in hišnem redom. Predsednik je rekel: Žaljive besede ministra za domobrambo je izval dotičnik, ki je vskliknil: »Ne govorite Vi o časti«. Predsednik je vprašal, ako je rekel te besede kdo izmed poslancev. Poslanec Ivanka je izjavil, da je on zaklical samo: »Častna beseda na rok«. Minister za domobrambo, baron Fejcrvari, je rekel, da se mu je zdelo, da je slišal žaljive besede: »Ne govorite Vi o časti«, kar je povzročilo, da je odgovoril tudi on. Zgodilo se je torej nesporazumljenje, katero on obžaluje in prosi visoko zbornico, naj smatra njegove besede, kakor da niso izgovorjene. Zbornica je tem besedam živahno ploskala. Stem je bila stvar končana in baron Fejervari jo rtadaljeval svoj včerajšnji govor. Pariz 22. Piquarda so danes v spremstvu dveh policijskih agentov z izvoščekom prepeljali v kasacijsko sodišče, katero ga je zaslišalo. Dogodilo se ni ničesar posebnega. Rilll 22. Vslcd velike povoduji je mesto Catanzaro popolnoma ločeno od ostalega sveta. Po vse kalabrijski pokrajini je pretrgan promet. Skoda je velika. Geiicva 22. Lucheni je daues umaknil svojo pritožbo ničnosti. Vsled tega so ga daues iz preiskovalnega sodišča prevedli v kaznilnico, kjer se bode odslej pokoril za svoj zločin. spati, kadar vam dokažem, da »baron Ivica« ni stara, izrabljena opanka, katerega treba vreči na smetišče. Oj imam jaz duše, gospod, in koliko je imam! -- Proti večeru bilo je kakšenkrat v nas krika. Moja mati je imela vročo kri, lahko se je vnela. Ko se jo tako ves božji dan namučila, ko je po dve tri ure stala pri ognjišču, spopala jo je kruta žeja. Kako bi tudi ne? Ključe od kleti je nosila pri sebi, vina smo imeli dosti, pa srkni dvakrat, srkni trikrat, vino močno — žena slaba, a glava, da oprostite, z Bogom! To je peklo mojega očeta, liil je jak, in znal je spraviti v vrečo, kar se vina tiče, ves slavni magistrat, ali na kosilu ali večerji ni pokusil vina. nikoli. Govorilo se je, da je za svoje mladosti v pijanosti pretepel mlajšega brata do krvi. In zaklel se je, da se ne opije nikoli več. Držal je besedo. Jaz vsaj ga nisem videl nikoli pijanega. Zato je mrzil vse pijance, in ko je videl, da je moja pokojna mati bila »slabe volje«, se je ves tresel od jeze ter jej rekel marsikako žaljivo besedo. A ona se je, nekaj vsled vina, nekaj vsled krvi, vžgala in je očetu na vsako besedo odvrnila po tri. Moj oče ni trpel pod svojo streho ni prigovora, ni odgovora, ker »jaz sem v hiši gospodar«, znal je zakričati ves iz sebe. Po tem vidite tudi sami, tla je moralo biti krika, da, enkrat je bilo tudi udarcev — da, udarcev. Sedaj sta mirna oče in mati — liog jima tdaj lahko! Nas Odkrita beseda gg. učiteljem na Primorskem. i. V zadnjem izdanju smo prepustili besedo jed-nemu gospodu učiteljev — voditeljev sedanjega gibanja med učitelji na Goriškem. Kadi smo storili to. Sami braneči odprtim vizirjem svoje stališče o tem vprašanju, moramo biti le zadovoljni, ako oni, ki je drugačnega menonja, nastopa tudi odprtim vizirjem, a načinom, kakor ga zahteva korist stvari same in kakor ga zahteva zapoved lojalnosti do drugačemislečih. In v resnici se beseda učitelja-do-pisnika v našem listu uprav blagodejno odlikuje od nelojalno taktike v dopisih »Slov. Naroda« in zlasti »Učiteljskega Tovariša«. Osobito ta poslednji list meni, da najbolje brani stvar primorskih učiteljev stokrat povedanimi in stokrat obnovljenimi — insinuvacijami. Očita nam, da pišemo o učiteljih kakor da so »narodne smeti«, kliče nam v kazen : »fej, sram vas bodi«, sumniči mirnim licem dalje istrske poslancc naše narodnosti, da-ai smo uverjeni, da bi mu 90% intrskih učiteljev zagotovili drugače, nasprotno; predbaciva nam, da dajemo učiteljem »škorpijonov« itd. itd., sploh nas to glasilo — po-služujč se samih superlativov v dokaz naše nič-vrednosti — opisuje tako, kakor da smo zbesneli sovražniki učiteljskega stanu, ki bi se menda najraje kar kopali v krvi sirot učiteljev. A ponavljamo, da nočemo ziniti nijedne besede več v svojo obrambo. O napadih na istrske poslance pa moramo vsakako spregovoriti še par besed. To pa iz posebnega namena. »Učiteljski Tovariš« nam predava, da smo učitelje imenovali izdajice, a tudi naš dopisnik ograjuje učitelje prod vsakim dvomom na njihovi zvestobi do naroda. Mi smo res apostrofovali »agitatorje«, toda nesramna insinuvacija je, ako otrok je bilo v hiši trojo. Prvi jaz, drugi moj brat Niko, za štiri leta mlajši od mene, a naposled moja sestra Jelica, deklica rdeča, debelkasta, modrih svetlih očij, in rumenkastih las. O sv. Ivanu pred očetovo smrtjo završila jo deseto leto. Vi sami veste, da so najmlajši otroci svojim roditeljem najdražji, in sicer dečki materi, dekleta očetu. V nas ni bilo tako. Mene so gladili in božali oče in mati, brat in sestra. Ne vera prav, zakaj, ali tako je bilo. Ni bratu ni sestri ni bilo žal za to. No enkrat znala jo brbljati mala Jelica: »Oj tato, ti imaš največ rad Ivico, ali vedi, tudi jaz največ rada Ivico — imam, bogme imam.« Kadar ji je mati odrezala kos pogače, skočila je Jelica preko dvorišča k meni, pa mi nudila z ročico pol svojega kosa kričaje; »Na Ivica, jej ! Joj Ivica!« Niko je bil tih in miren dečko in kakor da ni mogel brez mene živeti. Bil je mnogo slabeji za svoja leta, in kjerkoli me je mogel nadomestiti, me je nadomeščal ; kadar som se hotel poprijeti kakega takega posla, že je Niko opravil ta posel. »Dil, dil, dobra duša ta moj Niko!« jo povdarjal baron in si obrisal z roko čez oči, kakor da ji* hotel zatajiti solzo. Jaz — jaz sera Vam bil vražji deček, zdrav, hvala Bogu, na svetek in na petek. (Pride še.) »lTčit. Tovariš« hoče vzbujati domnevanje, da smo n tem menili ukupnost nčiteljstva. Kar smo pisali, umn pisali premišljeno. In tndi danes ne mislimo umakniti tega, kar smo pisali, to pa tem manje, ker umu pisali na podlagi podatkov, došlili nam izmed učiteljev namili. Fakturu je ponavljamo to — da je posainičnikov mod učitelji, ki so pristopni izvostnim agitatorjem. Pred temi smo svarili. Tako jo l»ila naša dolžnost, da smo lojalno, odkrito opozarjali tužiteljstvo na posledice, ki 1»i l>ile neizogibne v razmerju med njimi in narodno stranko, ako hi taki agitatorji urejevali kompas učiteljskemu gibanju na Primorskem. In našo uver-jen jo je, da smo s tem, da se nismo le laskali učiteljem, ampak da smo odkrito opozarjali na zapreko, ovire in težavo, stokrat več koristili stvari učiteljev, nogo oni, ki le delajo poklone do tal pred učitelji in napadajo poslanoe, ne motu? so zato, da ponižujejo poslance pred lj udstvom, kar ravno lio- I čejo in jedino hočejo — agitatorji. Sploh sta »Slov. Narod« in »Učit. Tovariš« do sedaj neprestano potiskala ta boj na polje, na katerem sta vedela, da — ne dobita sovražnika. Tako junaštvo je jako v eeno. Dosodaj se je dokazovalo vedno in vedno le nekaj, čemur nobeden oporekati ne more. Tako dokazovanje je lahko. Da bo učiteljsko plače na Goriškem nedostatne in — nedostojne, kdo je kedaj prigovarjal temu? In vendar se nam je v zadnji čas ustvarila že eeld literatura o bedi učiteljev na Primorskem. Koliko vode se je tu znosilo — v morje!! Mi pa smo zahtevali in zahtevali, naj se diskuzija prestavi na ono polje, kamor spada, zahtevali smo, da naj se toliko ne govori o bedi, ampak o načinu, kako bi se mogla odpraviti ta beda. Slednjič smo vendar dosegli nekaj. In to si štejemo v [zaslugo. Dosegli smo vendar — in to bode le na veliko korist stvari sami — da sta naš dopisnik in »SI. Narod« jela enkrat resno govoriti o potih za odpravo te bede, da sta se jela oglašati konkretnimi nasveti. Najprvo se hočemo baviti z »Narodom«, Tako čitamo v danes nam došli številki tega lista nekaj res konkretnega: da mora tisti plačati učitelja, kateremu učitelj služi — davkoplačevalec! »Ako dežela no more dobiti na drug način denarja, ki je za regulacijo potreben, potem je primorana prisiliti davkoplačevalca, da poseže v žep in da učitelja dostojno plača«. Tako je prav — to je vsaj lojalno, odkritosrčno. Seveda imamo že tu vprašanje, da-li je možno po tem nasvetu pravično izvesti regulacijo plač ? Vprašanje je, da-li oni davkoplačevalec, kije d o se daj na Goriškem sam nosil breme za šolstvo, ako poseže v žep po nasvetu »Narodovem«, sploh še kaj najde v tem žepu?! Na to vprašauje nam daje klasičen odgovor naš učitelj-dopisnik, ki pravi: »Ako odštejemo malega posestnika — našega kme-tiča in rokodelca, kateremu se godi kakor nam: preveč ima za pogin — premalo za življenje, spoznamo, da drugi deželni stanovi ne občutijo našega žalostnega stanja«. Ali ste čuli? Taka se godi tistemu davkoplačevalcu, ki naj bi še niže posegnil v žep! Trda, kruta je resnica, ki nam jo je povedal učitelj-dopisnik. Ali pa naj radi te resnice učitelji ostanejo trpini za vedno? Nikakor ne! In prav zato, ker nočemo tega, zahtevamo mi kakor conditio sine qua mm, da se k nošenju bremen za ljudsko šolstvo pritegnejo novi davkoplačevalci v deželi, in sicer taki, ki se žive od dežele. »Narod« nasvetuje to in ono, kar bi deželni zbor moral storiti, da si poviša dohodke in v podkrepljenje svojih nasvetov navaja — kranjske izglede. Kakor da ni nikako razlike med odnošaji na Kranjskem in Primorskem! Zopet kriva premisa! Mi smo povdarjali že enkrat, da vse to, kar se zgodi, ali se ne zgodi v deželnem zboru kranjskem, je odvisno le od dobre ali slabe volje slovenskih poslancev! Ali velja to tudi glede slov. poslancev v deželnem zboru goriškem? Kaj tacega bi moral trditi le oni, ki razmer ne pozna, ali pa oni, ki jih drzno prezira. Zakaj ni dež. zbor sklenil jemati v zakup pobiranje užitninc ? To vprašanje je pač ~ najivno. Zato, ker ves svet ve, da ta deželni zbor sploh nikdar ničesar delal ni, kor je bil bolj karikatura, persi-flaža dež. zbora! A ker so se slovenski poslanci oprijeli radikalne taktike, prav za to, da bi odpravili ta stari šlendrijan, to skrajno nemarnost, to nevoljo za vsako inicijativo v prid deželi, pa do- bivajo sedaj broe na neizmerno vesolje onih, ki hočejo, da bi ta deželni zbor ostal, kakoršen je bil dosodaj in da bi isti tudi v bodoče — nič ne delal ! — Naši poslanci naj bi šli v deželni zbor. A če bi naši poslanci zopet vstopili v deželni zbor brez kakih garancij, da bode drugače v tej skupščini, značilo bi to, da so kapittdovali pred nemarnostjo, da so se premislili, da nimajo nič več proti temu, da deželni zbor še nadalje zanemarja razne življenske koristi naroda! Ali smejo naši poslanci storiti kaj tacega? Toda, o tem prihodnjič. Zaključimo torej s par besedami o konkretnem predlogu »Narodovem^, da naj bi namreč (roriška posnemala izgled Kranjske ter vzela v zakup pobiranje užitnine. Ako si dobro ogledamo ta nasvet, zapazimo takoj, da je to — sofizem. Dohodki tega zakupa bi se vendar stekali zopet v blagajno dežele in ne bi prišli na korist šolskim okrajem, iz česar moramo sklepati logično, da bi bili z regulacijo plač tam, kjer smo sedaj. In kaj, ako Italijani potem ne bi hoteli privoliti, da dežela prispeva za zboljšanje plač učiteljem, kakor nočejo sedaj v osnutje deželnega šolskega zaloga? Kaj potem?! In najbrže ne bi hoteli, ker so satu-rirani v šolskem pogledu in si mislijo: mi imamo dovolj, vi pa skrbite za-se kakor veste in znaste! ! In tako je to vprašanje pravi circulus vi-tiosus, kateremu je veliko težje najti rešitev, nego pisati — članke o njem, laskajoče učiteljem. Slovensko gledališče. ii. Zakasnil sem sesvojim drugim poročilom o slovenskem gledališču in treba bi bilo preveč prostora, da bi mogel sedaj vsaj na kratko govoriti o vseh igrah in predstavah po I. pismu. Zato naj sporočim le kaj glavnega! Tudi zadošča za Vaš list, ako le od časa do časa opozarja svoje vele-cenjcne čitatelje na delovanje najodličnejšega slovenskega kulturnega zavoda, za katerega prospeh in napredek se mora zanimati ves naš narod. Vprizorila so se v poslednjem času zlasti ta-le dela: »Aida« (opera), »Martin Smola« (Burka), »Čarobne gosli« (opereta), »Povra-tek« (Drama), »Sama mej seboj« (Veseloigra), »Stara pesem« (Dramatična romanca, uglasbil V. Parma), »Ksenija« (Opera V. Parme), »Fedora« (Drama), »Marta« (Opera), »Kla-rica na vojaških vajah« (Opereta). Iz naslovov že je oči vidno, da je repertoir raznovrsten, zanimiv, umetniški in modern. Skrbi se za vse ukuse in za vse razne sloje našega občinstva, in tako mora ostati, ako naj ostane naše g(edališče narodno, ne pa privilegij nekaterih... Na to stran ni možno torej prav ničesar očitati intendanci. Vodstvo slovenskega gledališča se mora ozirati skrbno na razmere; gledati mora na splos-nost, ne pa le na okuse nekaternikov, ki se morajo žrtvovati še nekaj let. A tudi glede igralcev in pevcev se mora priznati, da so za naše razmere in — za nas denar prav dobri ter da zadoščajo popolnoma. Seveda si mora pomagati intendanca z Ne-slovenci, ker, žal, nimamo domačega igralskega naraščaja. Že zadnjič smo konstatirali, da sta novoangaževann Ceha, g. Deyl in g. Ho u s a, prav resna, marljiva ter misleča umetnika, ki sta na čast našemu gledališču. Tudi g. Prejac (Hrvat) postane iz-vestno dobra sila, ako bode svoje dosedanje sposobnosti še nadalje spopolnjeval ter če bo marljiv v Studiranju in proučavanju svojih vlog. Talenta mu ni možno odrekati. Gospod režiser Inemann je umetnik, ki bi se podal na najodličnejših odrih in mnogostranost tega igralca je naravnost fenomenalna. Kakor Proteus zna spreminjati v vsaki drami svoj značaj, svojo igro in masko, tako, da so nam zdi o sedanjih razmerah g. Inemann nenadomestljiv. No, tudi g. Danilova in g. V ero v še k sta prti v dobra. A tudi opera je pridobila letos troje izvrstnih umetnic; primadono, gdč. Stropnick o, altistico, gdč. R a d k i e \v i o z in koloratursko, gdč. S t a s t n o. Prvi dve sta se odlikovali zlasti v »Aidi«, zadnja pa v »Marti« in »Stari pesmi«. Gdč. Stropnicka je izborno šolana, elegantna, v svojem nastopu skromna pevka, ki si je prido-— bila navzlic veliki popularnosti odišle svoje prednice, gdč, Ševčikove — naglo simpatije občinstva. Njena petje ni močno, — a muzikalno vseskozi korektno in umetniško; njena igra pa promišljena, njena mimika izrazovita ter vedno primerna. Gdč. Radkiewicz je rodom Poljakinja. Njen alt je najkrasnejši, kar smo jih čuli kdaj v Ljubljani, njena igra pa naravnost mojstorska. Ta veloznamenita pevka je morda najdragocenejša pridobitev ! Gdč. Stastna je izredno simpatična pevka in elegantna igralka. Dasi je še prav mlada, pokazala je tudi v »Kseniji«, in v »Stari pesmi«, in v »Marti«, in v »Klarici«, da je jako nadarjena in misleča umetnica. Ker je gdč. Stastna tudi marljiva in skromna, bode izvestno naglo napredovala ter so dvigala čim višje. — Operno osobje, ki ima mej moškimi solisti same izvrstne sile, tako gg. Raškoviča in Fedyczkowskega, ima letos tudi vrlo ženske soliste, ki pripomorejo gotovo, da se ugled naše priznano dobre opere še dvigne. Samo pohvalno se morem izreči o slovenskem repertoirju, o slovenskih igralkah in pevkah. Ako bi tega ne storil, kazal bi le, da ne znam uvaže-vati razmer, težkoč in ovir, s katerimi se mora boriti naše slabo dotirano gledališče. Nekaj pa moram vcndar-lc odločno grajati* In to je malomarnost, apatičnost našega občinstva. Dramatično predstave, dasi so vse prav dobre, so skoraj vodno jako Blabo obiskane in tudi opera nima več tistega zvestega in vztrajnega poslušalstva, kakor ga jo imela pred leti. Celtf opera je o drugi ali tretji predstavi slabo obiskana, da ne govorim o dramatičnih predstavah, ki se sploh ne smejo ponavljati, ker bi bile — prazne. To dejstvo je sila žalostno. Nemci, ki tvorijo v Ljubljani minimalno manjšino, morejo vzdržati svoje gledališče ter veliko število igralcev in pevcev, Slovenci pa ne morejo napolniti niti dvakrat na teden gledališča! Nemci imajo vsaki teden vsaj 4 predstave, ki so vse dobro obiskane, Slovenci pa ne kažejo niti polovice tiste narodne zavednosti, požrtvovalnosti in niti polovice tistega razumevanja, kakoršno kažejo Nemci! Kako moremo potem pričakovati, da dobimo kdaj lastno gledališče, lastno dramatično umetnost in krepak umetniški naraščaj? Oj Ljubljanoi, še vedno ste zaspanci, kakoršni ste bili! Politični pregled. V TRSTU, dne 23. novembra. Državni Zbor. Omenili smo žo na kratko, da jo v včerajšnji seji zbornice poslancev posl. Daszynski utemeljeval predlog za obtožbo mini-sterstva radi proglašenja izjemnega stanja v Galiciji. Daszvnski je govoril skoro tri ure. Napadal je silno vladno organe in poljsko plemstvo. Klub Poljakov je imenoval bando parazitov, ki se rede ob žepih kmetov. Namestnik Pininski da je poslal v Novi Sandee rabeljna Seelinger, da bi s tem oplašil ljudstvo. Ministru pravosodja je vskliknil Daszj nski: To bi morali videti, gospod minister, kaj delajo vaši državni pravdniki po Galiciji!« Na te napade je odgovarjal grof Thun takoj, mene, da je govornik napadal vse institucije, izvzemši jedino le svojo lastno stranko. Minister je trdil, da so bili dani vsi pogoji, kakor jih zahteva zakon, za proglašenje izjemnega stanja. Od 23. maja do konca julija da se je dogodilo v Galiciji 150 plenjenj, in cela vrsta ropov in tatvin. Največ na škodo Židov, a tudi Židi so jednakopravni državljani in državi je dolžnost, čuvati vsakogar, naj bode te ali one vere, te ali one narodnosti. Kdor bi hotel zanikovati to načelo, ta bi se videl govorniku, da stoji na niži stopinji kulture. Konečno je zatrdil minister, da se izjemno stanje ni proglasilo kaki strauki na ljubo. Kriza v avstrijskem ministerstvu?. Torej je menila vendar res, da imamo parcijelno ministersko krizo. Vojni minister K r i e g h a m-raer je podal svojo ostavko. Mali vzroki, veliki učinki. Vzrok je pa ta, da se je vojni minister ozirom na znane dogodke na letošnjih kontrolnih shodih postavil na stališče, ki je uprav> malenkostno, tesuosrčno in pričujočo o popolnem neume-vanju vzbujanja in ustajanja narodnosti v avstrijski državi. Mi smo žo dokazali, kako smešno malenkostno je za d r ž a v o, ako se rezervist oglaša na kontrolnih shodih s »tukaj« ali »hier«, a kako je hkratu žaljivo za narodnosti, ako se kdo kaznuje radi tega, ker je zaklieal »tukaj« na shodu, ki ni prav v nikaki zvezi z vprašanjem jednotnosti v sestavi vojske. To je ravno avstrijska specijaliteta, da se naši oblastniki fikoijam, nesrečnim tradicijam in predsodkom na ljubo zadevljejo brez vse potrebe oh narode tam, kjer so isti najbolj občutljivi. Uprav klasičen izgled take avstrijske tesno-srčnosti in — stare šablone za presojanje delovanja narodnostne ideje je podal ravnokar vojni minister Krieghammer, ki daje zapirati one češke medi-cince, ki so se oglasili z Češkim »zde« in ki je izdal strog ukor in odredil kazen stotniku \Vies-nerju od 7o. pešpolka, ker je le-ta dopuščal na nekaterih kontrolnih shodih, da so se rezervisti oglašali z »zde«. Najlepša pa je ta, da to postopanje ni le žaljivo za narodnosti, ampak niti v soglasju ni z vojaškim pravilnikom, kateri ne določa ničesar o tem, v katerem jeziku da se morajo oglašati rezervisti. Naravno, da je ukaz vojnega ministra izzval hudo ogorčenje zlasti med češkimi poslanci. A dejstvo, da je vojni minister neposredno za onim ukazom podal svojo ostavko, bodi v pouk visokim gospodom, da dandanes treba nekoliko drugače poštovati narodno čutstvovanje, nego se je v prejšnjih časih in da so ne sme več marsikaj, kar se je smelo nekdaj. Naslednikom Krieghammcrju bode baje komi poveljnik v Budimpešti, prino Lobkovio. Razburjenj« v Budimpeiti narašča bolj in bolj. Vidi se, dn je opozicija mobilizovala ves aparat v parlament in izven parlamenta, da bi o tej priliki strmoglavila grofa Banffvja. V zbornici se je sicer Btvar poravnala nekako, ko je opozicija tajila, da bi se bila v prejšnji seji hotela dotakniti časti ministra za domobrambo, Fejervarija, in tudi poslednji je umaknil svoje besede, ki jih je bil zaklieal opoziciji v menenju, da se je ista zagrešila na njegovi časti; tem burneje pa je bilo včeraj po ulicah in na politehniku. Vršili so se spopadi med dijaki in policijsti, in prvi so metali na poslednje kamenje in opeko. Vsega ukupe je policija zaprla nad 200 oseb. V zbornici italijanski so včeraj padale besede, ki pričajo zopet, da vzlic vsem umetnostim diplomatiškim politiki italijanski vendar vedno mislijo na — uravnavo naravnih mej Italije. Kdo ne ve, kaj pomenja to ? Kdo ne ve, na čegav način naj se bi izvršila ta uravnava? Sklicuje se na carjev predlog za razoroženje, sta vprašala posl. Socci in Gattorno, da-li so se storili kaki pridržki v imenu pravice naroda do uravnave naravnih mej Italije? Jasno je, da je ta interpelacija naperjena proti naši državi. Minister Oanevaro je sicer odgovoril — ker drugače ni mogel —, da se nikakor ne more spuščati v vprašanja o mejah, ki so določene po pogodbah in ki vežejo Italijo z ali i ranimi in prijateljskimi narodi, ali izreku o pravicah naroda do »naravni mej« ni oporekal ni z besedo. Posl. Socci je replioiral tako, da njegovih besed ni možno natisniti tu iz ozirov na tiskovni zakon. To povdarja »Piocolo« izrecno. Tu vidimo toroj zopet, kako čuti neoficijelna in tudi oficijelna Italija, a kako mora govoriti ta poslednja ! A pomisliti treba, da je splošna sodba taka, da bode med Italijo in Francijo doseženi trgovinski dogovor vplival tudi na politiko Italije. Italija gre z Avstrijo le prisiljena po konstelaciji. A čim več prijateljev bode imela okolo sebe, tem svobodneje bode kazala svoje želje po — »naravnih mejah«, želje, katerih avstrijska diplomacija nikakor ne sme pustiti iz vida, ako noče, da je italijanska za-vratnost ne prebvapi danes ali jutr«. Vsakako pa bi morali naši državniki začeti nekoliko razmišljati, da-li je zavezništvo s takim zaveznikom vredno tolikih žrtev, materijalnih in moralnih kolikor jih do-prinaša Avstrija na oltar zveze z Italijo? In ali je ta zveza vredna, da se radi nje tira v jednem delu države politika, |vslcd katere morajo trpeti škodo tisoči in tisoči lojalnega prebivalstva? Ali je sploh možno, da bi naši državi iz te zveze Icedaj došla primerna odškodnina za zgubo, ki jo trpe notranji mir in notranji odnošaji vsled nezadovoljnosti med temi tisoči prebivalstva v teh južnih pokrajinah?! To so resna vprašanja, katerih ne bi smeli naši državniki prezirati lahkomišljeno. Mi vsaj menimo, da se je že dovolj grešilo. Videant.....! Domače vesti. Odbor pol. društva „Edinost" se je konstituiral nastopno : 1, podpredsednik : d r. Gustav Gregor in, 2. podpredsednik: dr. Otok ar Hvbđf, tajnik: cl r. Edvard Slavi k, blagajnik: Ante Rog d a no vid. Nadzorovalni odsek za pol. smor lista »Edinost«: M. M and i ijul>il že v naprej. ženske furije. Mlet«« Marija Silioh in 4S 1. Ana Tnsar, ol>e bivajoči v ulici Kigutti, sti se bili »pili na ulici. Najdebelejih psovk sti se metali obed ve v obraz. Dotlej je bila stvar v veliko zabavo gledajočemu občinstvu, ali ko je Hilich potegnila nož in se je z istim zagnala proti svoji nasprotnici, tako, da jo je ranila na lahko, je postala stvar resna. Na srečo so v isti hip prihiteli redarji, ki so obe nasprotni si stranki odveli na komisarjat, kjer so ja vzeli na zapisnik in ja potem izpustili na svobodo. Ali Tušarica se je hotela maščevati. Popo-ludne se je oborožila kosom lesa in je čakala pred stanovanjem nasprotnice, kedaj se ista povrne domov. Čim je tem poslednja došla, lulii Tušarica po nji j, da je bilo joj. Sosedje so komaj ločili pretepajoči se ženski. Ranjeno Silich so morali prevesti na zdravniško postajo. Koledar. Dane« v sredo 23. novembra: Klemen, p. m.; Felicita, muč. Jutri v četrtek 24. novembra : Janez od križa, spoz. Holnčni: Izhod ob 7. uri 38 min. Zahod „ 3. „ 55 „ Ta je 48. teden. Danes je 32»». dan tega leta, imamo torej Se 39 dni. Lunin: Izhod ob 1. uri 29 min. Zahod „ 2. p 9 „ Različne vesti Novi bankovci bodo neki zelo lepi. Barvo bodo svetlo-rožnate, a izgotovijo jih najbolji umetniki. VnanjoBt je zelo lepa in tudi ostalim zahtevam se je ugodilo. Vrednost je na dolnji strani označena v jezikih posamičnih dežel. Najprvo v češkem, zatem v poljskem, italijanskem, slovenskem, hrvatskem, rumunskem in konečno oirilico v maloruskem in srbskem jeziku. Konkretne odredbo so bile določene že pred tremi leti vzajemno z ogersko vlado in avstrijsko banko. šole v črni gori. List »Neveeinje« podaje zanimivih podatkov o prosveti v Črni gori. Knez Nikola je storil mnogo za napredovanje narodno omike v Orni gori in tudi narod v Črni gori je umcl uvaževati to zavzemanje svojega vladarja za narodno izobrazbo. Vspehi knežev: se morejo imenovati sijajnimi. V Orni gori jo sedaj nad 120 državnih Sol, tako, da prihaja jedna šola na manj nego 3000 duš. Narod ume veliko idejo svojega vladarja in gleda, da na vsak način nudi svoji deci prilike, da dobijo prvo izobrazbo. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadaje vesti.) PiilJ 23. Cesar Viljelm in ccsarica Avgusta sta dospela danes ob 7. uri 45 min. semkaj na krovu ladije »Hochenzollern«. Pozdravili so ju streli z ladij vojne mornarice, odiČenih zastavami. Takoj po prihodu cesarsko dvojice so se podali nadvojvoda Karol Štefan z nadvojvodinjo Marijo Terezijo, nadalje poveljnik mornarice, admiral baron Spaiin, vladni namestnik grof Goess in več druzih dostojanstvenikov na ladijo »Hochenzollern«, da so pozdravili nemško cesarsko dvojico. Praga 23. Stotnik Wiesner, polka št. 75, je kazenskim potem premeščen v polk št. 55, ki biva v Galiciji. (CJlej današnjo politično vest »Kriza v avstrijskem ministerstvu«. Ured.) Dunaj 23. Z ozirom na vest o demisiji vojnega ministra Krieghammerja izjavlja »Neues Wiener Tagblatt«, da v dobro poučenih krogih še ni ničesar znano o tej demisiji. Dunaj 23. T rentinski poslanci so predložili grofu Thunu spomenico, s katero zahtevajo samoupravo za Trentin. Spomenica pravi, da deželni zbor v Inomostu nič ne skrbi za italijanski del dežele. Budimpešta 23. Vzlic vsem obsežnim odredbam policije, so se danes opoludne vendar zbirale množice, zlasti pred vseučiliščem, kjer je prišlo do spopada med veliko množico in policijo. Poslednja je bila prisiljena rabiti orožje. Jlilo je lahko ranjenih na obeh straneh. Glavni kolovodje so bili aretirani. Nekaj opozioijonelnih poslancev je hotelo posredovati. Napravil se je zopet mir. Kiuieja 23. Utrdbe Izzedin v zali v u Suda so podrli. Morilce, obsojene včeraj v Kandiji, usmrte jutri. Hudi ni posta 23. Seja je danes začela mirno. A potem je nastalo veliko razburjenje, ko se je raznesla vest, tla je pred tehniko došlo do velikega poboja. Ko pa se je izvedelo, da ni bilo nič posebno hudega, so se pomirili duhovi in sej;« se je nadaljevala. Najnoveja trgovinska vest. »M -Vork 22. novembru. (Tzv. brzojav.) Pšenica /.a december 7 1 7/s, za maj 72. Koruza za december 39,7* za maj 40.'/h Mast 535 ZAHVALA. Podpisani odbor se toplo zahvaljuje slavnemu »Kojanskemu tamburaškomu zboru« za prijazno sodelovanje o priliki društvenega koncerta 1. t. m. v redutni dvorani. Istotako izreka srčno hvalo slavnemu »Slovanskemu pevskemu društvu«, ki je vedno pripravljeno, ko treba nastopati v prid naši sveti stvari. Posebno zahvalo pa izreka veleoonje-nim diletantom. V prvi vrsti gospodu Ncgodu-tu kakor igralcu in oskrbovalcu neštevilnih priprav za igro. Posebnega priznanja sta vredna g. Nardin in g. Kuret, ki sta tako daleč hodila redno in točno k vajam ter se z vso dušo poprijela naloge svoje. Enako priznanje gre tudi gospodičinam Smidtovi, Arhovi in fjospej A. G., kakor tudi gospodom Vogriču, Oargi, Stoki, Ponikvarju in vsem fantom in dekletom, ki so pripomogli svojim na-stoj>om, da je dosegla igra toli sijajen vspeh. Koneene hvala vsem, ki so pripomogli na katerikoli način, da je koncert tako ugajal slavnemu občinstvu. V Trstu, dne 11. novembra 1H08. Odbor zavoda sv. »Nikolaja«. Na prodaj ali v najem. Pri sv. Mariji Magdaleni spodnji [pri pokopališču] proda se ali da se v najem hiša, hlev in več zemljišča. Pogoji poizvojo so pri lastniku Franu Bolet-u u Trstu. ulica Aepuedotto str. 38. -A- Allltlill k li i M I I I „Hotel Nazionale" v ulici Vienna St. 4. m nahaja v blif.inl kolodvora južne železnice, pristanišč, poStnega in brzojavnega urada ter je popolnoma prenovljen. Sobe se oddajajo po 80 kr. in naprej. ž Postrežba najtočneja. Govori se slovenski in hrvatski. Lastnik je dalmatinski Hrvat Za obilni obisk ae priporoča •dani Joatp krdtrofli. Po vseh tobakarnah dobite ravnokar izšlo povest Velja 35 nv6. Prijateljem dobre Me kapljice pozor! V gostilni „Konsumnega društva pri 8V. Ivanu" toči ae izvrstno vino, in sicer : novi in stari refoik ter belo domače. Vse po 48 livč. Za obilen obisk se priporoča „Konsumno društvo" pri sv. Ivanu. Carl Greinitz Neffen, Na Corsii štev. 33. podružnica Trst. IMazza del In Legua 3. Železo in razno železno blago na drobno in na debelo. Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo liriF predmetov za stavbarstvo, traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč, peči in štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne meble li ju i o ujm varne Maj« nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt. _ Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. l/.luiju v Trstu dvakrat ua dan razuii nedelj iu praznikov. Zjutrnuje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob . 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o \K uri predpoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gl. 21-—; Hamo večerno izdanje gld. 12—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posiimeme številke stanejo: /jutranje izdanje tf kr., večerno 4 kr V Trstu se ra2prodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih: Piazza Casernia St. 2. — Via Molin piecolo St. K. — Via S. Michele Si. 7. — Ponte della Fabra. — Via Kivo št. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste iniove št. 1. — Via Caserma št. 13. — Via IJelvedere St. 21. — Vir Ghega St. 2. — Volti di Chiozza St. 1. - Via Stadion št. 1. — Via Acpuedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici so prodaja: Na Greti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (DrejaČ) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi Galperšič. - Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v Šolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvažnjte naše geslo: „V edinosti je moč!" Jk^ i