Published and distributed under permit No. 556 authoriz ed by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of New York, N. Y. By order of the President, !AL S. B urleson, Postmaster Genial."'
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki*
| The largest Slovenian dailv	LO
L «* the United States	j[l
| Issom! every day except Sandal	fl I aid Legal Holidays. 50,000 Reader«.
!	Najvecjii slovenski dnevnik
[A	-s v Z edin jenih državah >
ft mmm
ji	Velja za vae leto ... $3.50
S	Za pol leta......$2.00
TELEFON: 4687 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3f 1879.	TELEFON: 2876 CORTLANDT.
NO. 162. — ŠTEV. 162.	_NEW YORK, FRIDAY, JULY 12, 1918. — PETEK, 12. JULIJA, 1918.	VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
ČEHOSLOVAKI V SIBIRIJI
-ooo-
SIBIRIJA BO POMAGALA SOVRAŽNIKOM BOLJ ŠEVIKOV. 100 TISOČ ČEHO SLOVAKOV JE PRE PLAVILO SIBIRIJO IN PRITISKAJO NA BOLJŠE-VIKE. — POTREBUJEJO POMOČI IZ AMERIKE. PREDSEDNIK SE NI ŠE ODLOČIL, DA BI PO SLAL V SIBIRIJO ARMADO. -ooo-
I Washington, 1). <11. julija. — Veliki uspeli češko-, slovaških legij pri vpeljan ju p*»stave in reda v Sibiriji in pri premagan ju oboroženega ml pora bivših nemških in l avstrijskih vojnih ujetnikov je imel za posledico, da so f eutentne sile in Združene države prenehale pripravljati načrte za organizacijo mednarodne vojaške sile za kampanjo v Sibiriji.
Zatrjuj«' sc. <la so se dogodki izvršili tako naglo in nepričakovano, da ni bilo mogoče odločiti, kako in kdaj naj bi s«* nudila vojaška pomoč.
Ni namen opust it i načrt za pošiljanje potrebščin iz Amerike za tamošnje prebivalstvo in zdaj se sestavlja imenik osohja komisije, kateri bo dodeljena ta naloga.
Ker ententa spoznava veliko vrednost dela, katerega so izvr>ili Ceho-Slovaki s tem, da so se j »ost a vil i proti iiemškemu <lelovanjii v Sibiriji, ne da bi prišli v politični sfM»r s Sibii'i'i, ho<lo zavezniki dali vso matcrijalno pomoč, ako l>o treba. Ta pomo<- I h > «>l».stojala v nevtralnem pošto— panju z ozirom na dejstvo, da so < 'ebo-Slo vaki njih zavez-1 i.iki, ki so obvezani, da se drže kontrole nad deželo, čez Katero red o, potem ko so enkrat napravili red.
<	"eho-slovaški narodni svet, razpravljajo«*- o češko-rV»vanskem uspehu, je danes izjavil, da se čete bore v Sibiriji samo z namenom, da se bojujejo kot zavezniške čete proti Nemcem in da vodijo njihovo gibanje povelja, katera izdaja njihov voditelj profesor T. <i. Masarvk. ki se nahaja v tej deželi.
<	Vho-Slovakom ni na tem ležeče, kje se bore ali na i zapadni ali na vzhodni fronti, vendar pa vedo. da se ne sinejo zaplesti v notranje zadeve kake dežele. Ko so se napravili na pol iz Rusije v Francijo, so šteli <'elio-Slovaki hO tisoč mož, pomnoženi pa so bili po pobeglih ujetnikih avstrijske in rumunske armade in zdaj šteje ta četa več kot Umi tisoč izve/banih in discipliniranih vojakov pod izurjenimi vojaškimi voditelji.
Marija Bučkareva, polkovniea v ruski armadi in bivša poveljnika slovitega ženskega bataljona smrti je danes razpravljala s predsednikom Wilsoiiom o ruskem vprašanju* Konferenca se je vršila potom tolmača.
iVva določna vest o oboroženem oddelku nemških in ogrskih ujetnikov v Sibiriji je vsebovana v nekem poročilu. ki ga je poslal danes v državni department konzul Združenih držav v Vladivostoku, ki pripoveduje, da so češko-slovaške čete zajeli (><M) ujetnikov ter mesto Nikolsk. < koli KO milj sverozapadno od Vladivostoka.
<	eho-Slovaki so izgubili 40 mrtvih in 200 ranjenih. Nasproti se jim je postavila močna armada bolševiške rdeče garde in oboroženih nemških in ogrskih vojnih ujetnikov. Poražena rdeča garda in ujetniki so vzeli oklopne vlake in so se umaknili proti Habursku ob reki Amur, bežeč v osmih viakih. S seboj so vzeli vse železniške vozove v Nikol sku in so tudi poškodovali železniško progo.
O prebivalstvu v Nikolsku se poroča, da j«1 prijazno * eho-Slovakom in da pomaga popravljati železnico. Zajete 'ujetnike izprašujejo, da izvedo iz njih. kje so dobili orožje
Konzul tudi poroča, da so bolševiki obesili več članov mestne uprave v Nikolsku ter tudi večje število železniških uslužbencev.
Tokio, Japonska. 11. julija. — Zaupna spomenica, katera je bila vročena japonskemu zunanjemu ministru in za vozniškim poslanikom v Tokio, pojasnuje poleg tega, da jasno razlaga česko-slovaško stališče v Sibiriji situacijo i ruskega narod.if Ta listina, katero je sestavil polkovnik . Vladimir 11 urban, je na potu v Ameriko, pravi:
Sednjna situacija je približno sledeča: češko-slovaške armada je bila predmed napadov od treh strani: 1.: od strani Nemcev, ki jo poskušajo uničiti; 2. od strani boljševikov, katerih cilj je uničiti njeno narodno organi-aeijo in ki žele, da bi se pridružila k rdeči gardi in 3. od strani proti boljševikov. ki žele, ker sami nimajo poguma pregnati sovjete, da bi Ceho-Slovaki prevzeli na svoje rame to podjetje.
.Posledica tega so bili resni spopadi med feho-Slova-ki in sovjeti. Ti spori se morajo poravnati, ne da bi se (Vho-Klovaki mešali v notranje zadeve Rusije zaradi vzrokov, ki bi sledili. Na še čete v Sibiriji operirajo soglasno z navodili češko-slovaškega narodnega sveta, katerega more izpremeniti samo predsednik Masarvk v sporazumu s člani tega sveta. Povelje je, da se čete prepeljejo iz Ru-r Jfc-ijt* na irancisko fronto. Češko-Slovaška armada je se-> stavljena iz prostovoljcev, katerili cilj je boj z Nemčijo ^ in Avstrijo, da se osvobodi ceško-slovaški narod in vsta-
neodvisna država. Te smeri se moramo držati do zad-B d inoža in pre'd vsem želimo, da pokažemo svojo od-^Ist na bojnili poljih Francije.
• • '..	.rta S® ■ »to!	!v i5<	*	< —-
Ustaja v Ukrajini !
-
Ukrajinski kmetje so sc uprli proti Nemcem. — Nemčija pošilja velikansko armado proti Ukrajini.
London, An«lijii. It. julija. — Neko porodilo i/ Kmlanja pravi. • ]pošilja Xt'inrija veliko tviitlcl-ojačouj v I'krajino, da zatre kinotsko vstajo ki /. vsakim dnem zavzriiia i »olj envarr-ii <>l>st»«r. |)n-lo.'-cj) h jo .*!."> divizij, ali >koro 425 t isoT- mo/. za namenjeno kam. panju.
Wsti iz različnih krajev naznanjajo^ <l;i se je revolui-ija razširii la po celi ukrajinski pokrajini ' Kmetje so dobro oboroženi in or-j jranizirani v razliene armade o<i! 15 do 2"> tisor mož. Vsak oddelek j je dobro založen z artilerijo in strojnimi puškami. Strelni jarki so bili izkopani po vseli okrajih v pripravo za obrambo proti Ntan r-em. Kmetje zahtevajo, da jim vrne zemlja, kat; ro so Nemci zaplenili.
London, Anglija. 11. julija. — Prejšnji poveljnik ruskih kozakovj general Kornilov je izdal prokla-. maeijo. v kateri izjavlja, da pri volji priznati sovjetovo kontrolo nad rusko armado, ako se organizira kampanja ]»roti Nem čiji s poserdovanjeni zaveznišk«
pomori.
Xeko drujro porodilo Kxehanpro Telegraph a pravi, da Kornilo^, rekel v svoji pi oklamaeiji, da je takoj pri rokah z moMio armado in je prosil, da fra sprejmejo kot prijatelja.
Podrobnosti o st varjen ju sibirske republike podaja porot'-ilo tokijskega poroeevalea v Expressu. On brzojavlja. da je sibirska vlada izjavil.a da j«1 njen ril j postaviti rusko republiko z avtonomno Sibirijo.
Vlada zavrača brest-litovsko mirovno pogodbo in poskuša zopet rehabilitirali rusko armado -koneenim namenom poslati novo armado proli Nemcem.
Sbirija priznava narodni dol« Rusije in je pri volji prevzeti svoj delež.
Protirevolneija v zapadni Sibiriji je postaia tako vznemirljiva da bolj.ševiki beže proti za padu iz Irkutska ia mnogi i.šeejo pribeža-lišee v Moiiproliji.
Politiki krogi v Harbinu razpravljajo o nevarnosti nove vhnu v vzhodnih proviueijah, katero bi lahko razglasili elementi, ki podpirajo staro vlado. Vojaštvo, ki je na strani zaveznikov se je izreklo za takojšnje sklicanje narodne skupni"-ine.
Profesor mednarodnega prava na tokijskem vseueilišeu dr. Sa-kue Takahaii .se ie
Lichnowsky bo izključen.
Pariz, Franeija, 10. julija. — Pruska gosposka zbornica ho imela v petek tajno sejo, od katere bodo izključeni vsi uradniki in služabniki. Pričakuje s.e da se bo na seji razpravljalo in .sklenilo da s»* pr:ue Liehnowskv izključi iz j.ros]>oske zbornice.
Prine Lichnowsky je bil oh izbruhu vojne nemški poslanik aj Londonu. V mareu letošnjega izdal spomenico, v kateri je kriti-zii-al nemško zunanjo politiko dolžeč nemško vlado, tla je pričela Aojno i:i da je Anglija storila vse, <ia odvrne sovražnosti. Zdaj s'1 nahaja v Švici in j>iše svoj«
spomine, ki jih bo objavil.
-!---
i ^
Spor med Nemčijo in Šv-co.
Paris, Francija. 10. julija. — Resen spor preti med Švico in Xemčijo zaradi predloga nemške vlade, da bo })Ostavila celo vrsto tov;irr. med Bazebim in Strassbur-g<-m, vsled česar je treba zajeziti Kcn.
V liazelu so bile velike demon istrat ijc. ki so zahtevale, da mora Švica preprečiti kanalizacijo reke, ker bi vsled tega bila vstavljena prosta plovba, f_
bivšega ministrskega predsednika Okume, kakor pravi Times, zavze-jmal za japonsko intervencijo v Sibiriji in rekel :
••-Japonski poraz Rusije je izpostavil rusko slabost poselmo kaj-zerju : zaradi toga je -laponska od tedaj odgovorna za polom Rusije in je dolžnost Japonske, da jo reši. Mislim, da se predsednik Wilson moti. ki primerja boljševiške obljube z demokracijo Združenih držav.
A ko pomislimo na nevarnost Sibirije, ki preti bodočnosti .Japonske, nevarnost ki je sihiejša in se je treba bolj bati kot pa Kusijt. pod staro vlado, zato je naša pravica intervenirati v Sibiriji."
Profesor Takahaši pravi, da se mora rešenje. Sitiirije izvesti s tem. da >e zalaga prebivalstvo f-potrebščinami in da se pripravijo sredstva za prevažanje moštva in materija I a. Da doseže tak ukrejv svoj uspeli, je potrebno, da pošljt; .Japonska dovolj močno arma-.io ki bo dobila zaupanje j »roti boljševikov in da bo mogla varovati moštvo. materjal in železnice.
Profesor Takahaši pravi, da je treba napraviti iz Sibirije odporno državo, da se prepreči nemško prodiranje proti Daljnemu Iztoku. ; Xaseljena bo z rusko buržuazijo j ki se sedaj nahaja v Sibiriji, z ru> skiini begunci tega razreda iz Rusije, Japonske in Amerike in s Slovani, ki žele odtegniti se suž-
'aosti centralnih držav,
-
Kje je ruska mor-n arica?
Zavezniki iščejo rusko mornarico. Bojne ladje so izginile in so najbr-že v nemških rokah.
Washing-ton, 1). <\. 11. julija. — Neprestano prizadevanje zaveznikov potom njihovih mornariških uradov in potom vsake agenture ki jim je na razpolago, da se 'do-ž'-ne, kaj se je zgodilo s silno rusko vojno mornico. potem ko je padla Kerenskvjeva vlada, je bilft do zd;i j brezuspešno.
Xi krtino neznano, v kakem stanju se nahajajo ruske bojne ladje, temveč je tudi njihovo sedanji* bivališče skrivnost. Ker je ru-sko brodovje vsebovalo več super dreadnoughtov in križark najno vejše vrste, poleg tega pa še podmorske čolne in druge majhne la-» d je. se je danes priznalo, da zavezniške pomorske oblasti zelo skrbi, ker je mogoče, da so se nemške mornariške oblasti polastile teh ladnj in da so dejansko postale del nemške mornarice.
Vzrok za to leži v dejstvu, da bi ruske ladje dodale najmanj 2o odstotkov bojni sili nemške mornarice in od zdaj naprej se mora s tem računati kot s faktorjem izdatne važnosti v katerikoli pomorski ofenzivi, katero bi pričela katerakoli stran.
Nemška pomorska ofenziva ni popolnoma izven vsakega vprašanja. ko je podrto nemško upanje da bodo podmorski čolni končali vojno. Domneva se. da se izjave Sir Erie Geddesa, da so pomorski čolni zdaj pod kontrolo, nanašajo na zadnja avtentična poročila. Žara 1 i tega se polaga na vprašanje S o ruskem brodovju tolika važnost in korist za Nemce, ako izpreme-ne svojo dosedanjo taktiko.
Po zadnjih podatkih je imela Rusija najmanj štiri superdread-noughtc po 32.500 ton v Baltiškem morju in štiri križarke najnovejše vrste v delu. Te ladje bi bile imele biti spuščene v vodo v januarju tega leta. Stavke pa so zadržale izgotovitev in zelo se dvomi, ako se bodo mogle dogotoviti za splav-vljenje do letošnjega poletja. Dodatno k temu pa vsebuje baltiško brodovje še številne kanonske čolne in manjše ladje.
Rusko črnomorsko brodovje j* bilo sestavljeno iz sedmih ali o-, smih dreadnouglitov ter okoli toliko preddreadnonghtov, skupno z najmanj 20. podmorskimi čolni in ravno toliko rušiici. Rusija, je t>o japonski; vojni izdelal« velik mornariški jtaerfc ki je bi^djeja*-
sko v delu za časa revolucije. Su-perdreadnoughti in križarke so bile najpopolnejše vrste in silne kot bojne ladje.
Današnje priznanje, da zavezniki z vsemi svojimi tajnimi agentu ram i ki so jim na razpolago niso mogli odgrniti zastora, ki zakriva Rusijo, da bi prejeli natančne informacije glede mornarice je povzročilo veliko presenečenje Naša vlada je zadnje mesece delala skupno z angleško mornarico in poskušala dobiti tozadevne informacije, pa brez uspeha. Mornariški častniki danes ulso hoteli razpravljati o vzroku ter so samo priznali, da je na potu mnogo tež-ikoč.
J Poročila si v tem zelo naspro-. tujejo; nekateri pravijo, da so jih posadke potopile, drugi pa z vso gotovostjo zatrjujejo, da še plovejo po vodi in da se nahajajo po<i» nemško kontrolo.
Z ruskimi ladjami povečana nemška mornarica bi prekašala ameriško, dasiravno mornariški častniki mislijo, primerjajoč ladjo za ladjo, da smo malo na boljšem. Znano je, da so Nemci povečali svojo pomorsko silo in posebno križarke.
V brest-litovskih pogajanjih jf Nemčija zahtevala, da se morajc ruske bojne ladje ali poslati ru aka pristanišča ali pa razorožiti. Kfkor pa ae vidi, ladje niso bile'
poslane v ruska pristanišča, dr katerih imajo zavezniki dostop. To je dalo povod domnevanju, da so že v nemških rokah. :tli pa da se nahajajo na kraju, kjer jih Noin i lahko dobe, kadar jih potrebujejo. _
Nemci ne vbogajo.
London, Anglija, 10. julija. — Zuaki, da padla disciplina v drugi nemški armadi, sp nahaja v povelju, katerega je izdal general pl. ]\!arwitz in ki je padlo Angležem v roke. V tem povelju se general pl. Manvitz pritožuje:
'"Disciplina, ki je podlaga na, s-- armade, je zelo zrahljana. Slučaji. da se vojaki ne pokorijo poveljem, naraščajo v velikem obsegu.*' -
Zelo se. tnnože tudi dezertac je v bolgarski armadi na macedonski fronti, kakor je francoski glavar stan v Macedoniji obvestil solmi skega poročevalca lista Times".
Vsi dezerterji pravijo, da razmere v Bolgariji ni mogoče v«-č prenašati in da je izginilo vse u-panje na konečno zmago. Nepokorščina je v bolgarski armadi ze lo narastla in mnoge skupine se niso hotele pokoriti povelju k napadu.
Poročevalec dodatno pravi, da je nevarnost podmorskih čolnov v Sredozemskem morju pojenjala Potrebščine za (jrško prihajajo i veliko rednostjo.
0FICUELNA POROČILA
-(>00--
London, Anglija, 11. julija. — V ofieijclnom poročilu maršala Haiga iz glavnega stana v Franciji se gla.si:
Ponoči: — Par jetnikov smo ujeli v pretekli nori sc-veroiztočno od Vpresa brez vsakih izgub za naši* rete.
Tekom noči .so stopile avstralske čete v nemške zako-pe v bližini Ourcq, prodrle do precejšne globine ter privedle uazaj nad sedmdeset jetnikov ter večje šievilo strojnih pušk. Nekaj jetnikov se je ujelo od strani naših patrul tudi na drugih točkah fronte.
Podnevi: — Xekoliko smo izboljšali svoje pozicije tekom no<"i iztočno od Villers-Brctoiuieux.
Včeraj popoldne in tekom pretekle noči se i/vedlo uspešno pohode, v katerih smo zajeli par jetnikov in nekaj strojnih pušk. v bližini Merris in F» ^bnb<'it.
Sovražna artilerija je bila i»re<'ej delavna proti našim pozicijam ob Somme.
Francozi v Champagne so zavzeli Corey, — pravi Pariz.
Pariz, Francija, 11. julija. — Vojni urad j.- danes naslednje objavil:
Ponoči: — Pri nekem poizvedovalnem pohodu v bližini Busstaires smo privedli nazaj pet jetnikov in eno strojno puško.
Podnevi: — Tekom noči so francoske čete povc .il: svoje pridobitve na zunanjem robu t^ozda Ret z. Vaše < •«.• so se polastile cele vasi Corey, železniške posta j«* v t' r ier gradu in farme St. Paul. Petdeset jetnikov z enn.i častnikom je ostalo v naših rokah.
Dva pohoda, katera smo izvedli v pokrajini Maisons-de-Champagne ter v bližini nekega neimenovanega griča, sta imela za posledico, da so naše ujele en ducat jetnikov.
Berlin priznava umikanje v Savieres pokrajini.
Berlin, Nemčija, 11. julija. — Vojni urad je danes n a si ed n j e ob j a v i 1:
Podnevi: — Tekom celega četrtka je bila bojna delavnost le zmerna, a se je oživila proti večeru. Odbilo se je močen naskok sovražnika severo-iztočno od Bethune.
Živahna artilerijska delavnost je vladala med rekama Aisne in Marne. Delni napadi, katere je vprizori! sovražnik od gozda Villers-Cotterets naprej, so potisnili nazaj naše postojanke v Savieres pokrajini.
Italijani poročajo o avstrijskih izgubah.
Italijanski glavni armadni stan, 30. julija. — Dokazi, katere se je dobilo od avstrijskih jetnikov, kažejo. <!a so znašale avstro-ogrske izgube tekom zadnje ofenzive blizu 250.000 mož.
Jetniki izjavljajo, da se je telesno kazen, katero je preteklo leto odpravil cesar Karo!, zopet uvedlo v avstri jski armadi.
Druga sporočila jetnikov potrjujejo očividno vesti glede slabe pšenične in krompirjeve letine v Avstriji. Razmere v tem oziru so baje prav posebno slabe na < 'irskem. v okolici Plzna.
V poročilu iz Rima na italijansko poslaništvo v Wasliingtonu z dne 6. julija se je cenilo avstrijske izgube tekom zadnje ofenzive na 250.000, vključno najmanj 50.-000 mrtvih.
m f k App^val. 1 Maugs? MitcbeuS
m X	,at H
WA ^OTH HOME
.i «n i n i i
TRUPLO MAJORJA MITCHEL-A PRENESENO V HIŠO MATERE.
"GLAS NARODA"
ILOyiWIQ PUBLISHING 0OXPAHT
(Slovenian Dally.)
Owned and published by ta«
(a corporation.)	t
WtANK SAKSER. Prudent	LOtJIB BKNEDIR, Tr—Wf. ^
Piaee of Business of tbe corporation and addresses of above offlcere;
82 Cortlandt Street, Borongh of Manhattan, New York City, N. I.__<
U celo leto veijm list *a Ameriko Za celo leto za meato New lork 98.00 {i
In Canado......$3.50 Za pol leta aa meato New York.. 8.00 i
Za pol leta................. 2.00 Za četrt leta tt meato New York lfiO 3
Za <Vtrt leta .................. 1.00 Za Inozemstvo za celo leto...... <.00 (
•*<ji.as NAHODA" Izhaja vsak dan Izvzemal nedelj In praznikov.	U
-GLAS NARODA"	1
(-Voice of the People")
f—H every day except Sundays and HoUfeye	j
Bnbacrlptlon yearly >3.50.	,
_Advertisement on hiwmiL	1
Dopisi brez podpisa In osebnosti ae ne prlobčnjejo.	1
Ixrmr naj ae blagovoil pošiljati po — Money Order. i Prt fptemembl kraja naročnikov prosimo, da ae nam tudi prejtoj* MialMi 1 naznani, da hitreje najdemo naslovnika. __ 1
"GLAS NAHODA"	{]
r? r-ortiwn«i» Rt.	Wew York City, 'i
Telefon: 2878 Cortlandt.
_ '^Sisgp**	i
Nepričakovana pomoč
TVkom <-<*lili generacij je vzdrževala Rusija pri živ-1 lj( nju duha in želje za prostost onih južnih Slovanov, ki 1 f»c nahajajo pod vlado Avstrije.	;
!)a slovanska narodna zavest med Oelii, Slovaki in drugimi narodi dvojne monarhije ni propadla kljub zdrii-'; /t-niin nasiljem Avstrije in Ogrske, se je v največji meri j zahvaliti nun-nemu slovanskemu sosedu na vzhodu.	}'
( » ravno jr bila Rusija pod avtokraeijo, je bila redni- \ « ; 1 vseh svojih "malih bratov** na zapadli 111 na jugu, ki i so hr<'i><*neli po svobodi.	«'
Stvar se je pa tako izpremenila v sedanjem času, V namreč, da < eho-Slovaki vračajo svoj dolg ter poma— ijo ] Rusiji v trenutku, ko se nahaja v največji potrebi.	|<
češkoslovaška armada, ki šteje približno 30o.90(V mož, koraka skozi Sibirijo, napravlja red, kamorkoli pri-1, d<\ ter zmanjšuje uničujočo in disorganizujočo silo bolj-ševiških rdečih gard.	i
Popolen uspeh češko-slovaške armade bo pomenil zo-petno vstanovitev redne armade v Sibiriji.	i
To bo pomenilo eden največjih korakov k razrešitvi najvažnejšega problema, pred katerim stoje zavezniki.
V	Washingtonu slede z velikim zanimanjem razvoju 1 dogodkov.
l>a j<i nastala ta armada, je že samoposebi obtožba proti Avstroogrski in njenemu načinu vladanja podložnim narodom.
Najboljši vojaki te sile so javno odkorakali na rusko stran, ob prvem spopadu z ruskimi armadami. &li so k onim, ki so jim bratje po krvi, jeziku in skupnem sovraživa proti avstroogrski monarhiji.
V	rusko armado so vstopile stotnije, bataljoni in re- ] gimenti. I'** število so povečali jetniki, begunci in izse-1' Jjeiiri, ki so se izselili v Rusijo še pred izbruhom vojne.
<'eho-Slovaki, posebno pa Čehi, so najbolj napreden , d<*l slovenskega plemena. V vzgojevalnem, industrijskem : ier znanstvenem oziru in v oziru narodne organizacije so < Vhi najvišje razvit slovanski narod.	;
Ko so ('elio-Slovaki v Rusiji spoznali, kako se bodo razvile stvari, so se z vso silo vrgli proti boljševiškemu paeifizmu, proti boljševiškemu vodstvu, proti boljševiški zvezi 7. Nemčijo za nadvlado Rusije.
Ko so boljševiki zahtevali od njih, naj izroče orožje, • " dvignili zastavo revolucije proti boljševiškim doktrinam.
Postali so prvoboritelji za rusko neodvisnost trr zbijajo konstruktivne sile edžele.
Z njihovim zmagovitim pohodom skozi Sibirijo jiri-haja v Rusijo redna vlada. 44Rusija namerava uvesti splošno vojaško konstrukcijo" naznanja Mr. Leon Tro-[ eki. — No, Mr. Troeki, v tem ožini se zdi, kot da bi izbirala me«l konškripcijo in anihilacijo.
Ameriški vojaki v bolnišnicah na oni strani hočejo več ameriških časopisov, pravi Rdeči Križ. Zopet je priznan iakt, da je časnikarski business pametna industrija
» * *
Tri prodajalce živil so zaprli, ker so delali prevelike dobičke. Sodišča naj pomagajo izvojevati vojno s tem, da
spravijo za omrežje še ostale dobičkalovce.
• * *
Informirani smo, da je bil nek ohijski pastor, ki je z nogami poteptal zastavo, zelo presenečen, ker so ga ljudje* pretepli. Ali je morda mislil, da ga bodo začeli poljubo-l
vati?
* # *
"Španska se smeje hunski propagandi". — Napis v časniku.
Sme je se ji tudi ves ostali svet.
VSE KARTE NAVIDEZNO NEPOGLEDANE PO VESTI IMENOVATI.
Kilo fznifi! navzočih naj dobro premeša karte, a ko jih dobi« na-J /aj. plej, da nropazovan posedaš spodnjo karto, katero si zofpom-
Nato slirij kart«' za hrbet, daj spodnjo narobe na druge kartej kot zgornjo, pokaži karte 7. obrnjen naprej družbi in jo iznemij. družba bode milila ,d*i ima karte vse po sebi obrnjene, a nasprotno le proti tebi in navzoči vidijo prej spodnjo karto. Med "temi si pa' ti videl prihodnjo karto. Ko skriješ igro zopet za hrbet, položiš to karto, ki si jo ravno videl, narobe na prejšnjo in jo pokažeš družbi ter jo obenem imenuješ. Tako lahko narediš z vsemi kartami; kajti ko ai kazal drugo, videl si že tretjo Ud.	-	- jj
Conifer Pa. |<
Sporočim Vam, kako je tukaj v j] tej naselbini, ko ie ai bilj več- en-ji ,sa sporočenega.	h
Z delom gre dobro; delan o vsak dan no 8 ur v preniusrorovu, ki jej. junijski. Premosj je »isok i* ^ do j-i čevljev in »a kopljemo .; stroji. | Plr^ca je dobra in delo se lahko i dobi. Hiš je tudi dosti praznih; ] 'stanovanje s J -'»h ami velja $7 na ; mesec.
Slovemcev tukaj ni dragih kot 1 jaz z družino. Pred 14 dnevi ^o nas obiskali prijatelji iz New- j burgha (Cleveland), Ohio in si- i eer Louis Rozman. Louis Kužaik in Anton Cevne Anton i.i Fani^ (*'erne sta bila tudi naši novorojeni Josipini za botra. Lepa jiau i hvala vsem skupaj, ko 50 1 a k o da-, loč prišli. Želimo, da bi nas še kdo , obisktal in se tudi tukaj n.vselil.
Pozdravljam vse vrle Slovence in Slovenke po Združ. državah.
Rudolph Černe. P.ox 12	Pansy, Pa.
Crivitz, Wis.
j Iz te naselbine še ni bilo nobe-neora dopi^, torej se namenil
I na pisat i par vrstic.
Kar se tiče farmers-kill razmer, je še precej dobro. Tukaj je kupil zemljo 80 akrov rojak Dominik ; Rožnik. Zdaj nas je 5 slovenskih družin. V bližini pa je še dovolj [zemlje na prodaj. Katerega roja-jka veseli farma, ima tukaj dovolj zemlje in lahko postane amerikan-
I'xki farmer. K at ere jra veseli, naj nam pi*e. ali n<aj kar brez skrbi .pride. Cena akra je 18 do 25 do-
Ilarjev ter se lahko obdeluje in sči-sti. 3li smo pripravljeni vam po-1 inagati. samo da se kaj več Slo-|vencev naseli. Raste pa vse, kar se zasadi (samo dolarji nočejo). Natančnejša pojasnila lahko pismeno izveste.
Tem potoni moram omenita, da so nas obiskali rojaki ie- Folars Spur, Mieh.. in sicer Anton linr-U»1 in Louis Knaus ter ie dva druga fanta. Prav lepo se jim zahvalimo za obisk ter upamo, da še pridejo.
Koncem mojeira pisanja pozdravljam vse Slovence po širni Ameriki, posebno naše sosede.
Mike Delneh, , Iiox 14-3.	Crivitz. Wis.
Station FJ.lip Junction.
S pota.
Minulo je že nekaj tednov, odkar sem zadnjič poročal s pota .iTed aj sem poročal, da so me na lažnjive ovadbe detektivi parkrat preiskali, češ, da delujem za tnr-ško-nemško vlado. V istem času 1 me je nek rojak opozoril, da ne-.'kateri pravijo, da hodim okoli in živim od Avstrijcev itd., da govorim po društvih tako. mislim pa drugače itd. [ l Kar se tiče moje osebe, sem človek, ki ne. želi slabega niu •svojemu največjem sovražniku. — še manj pa delam, da bi mu mogel kaj škoditi. Ravno letos dokončujem 251etnieo svojega potovanja po Združenih državah in drugod.
•	Mirno lahko rečem, da sem b i s svojimi slabostmi vedno za pravico in posebno slovenskemu narodu želim, da bi enkrat dočakal to
L,kar sem pred desetimi leti vide* "tko sem ob večerni zarji stal ob
-	grobih Lundra in Adamiča, namreč, da bi bil slovenski narod združen kot takrat, ko je kri dveh slovenskih mladeničev pomočila ljub Ijanske ulico.
' Takrat so bili Slovenci združeni, nekaj dni potem pa so si bili že zopet v laseh.
Zadnjič sem opisal svoje poto-» vanje do Lead vili e, Colo. Dasi-t ravno je mesto visoko v gorah in skoro ločeno od ostalega sveta, se vendar pogosto kaj pomembnega dogodi. Pred kratkim je bilo z.o-I pet aretiranih 25 Slovanov, med
*	»njimi pet Slovencev. Ker so pa bi-_ 11 * zlobno zatoženi in se na njih ni
moglo najti nikake krivde, so bi j li zopet izpuščeni.
Doli v prijazni Salidi ima rojat: T Miklič poleg male kmetije še rib-jerejo. Tam smo obhajali svatbo, ko se je njegova hčerka Angela za vedno zvezala s svojim ženinom, ki je po rodu Rus in ima > ' mestu trgovino.
&e nižje doli proti za padu pa je najbolj napredna in gotovo naj-
-	J starejša slovenska naselbina —
-	Pueblo, Colo. Pred kratkim je H tam imela solvensko društvo Ma-. rija Pomagaj JSKJ na Perkotovi 3 kmetiji niknik, ki je jako dobro i1 uspel. Rojak nas je jako lepo pori gostil in imeli smo nad vse lepo i zabavo.
i V zakon je tudi stopil Frank HočevAis tl je bil 2* V Cfevetan-
Dopisi
GLAS NARODA, 12. ,TPh. 1918.
lu, Joiietu in raznih kmetijah >a nikjer ni našel zaželjenega ei* ja; prišel pa je v Pueblo in srce ;e mu je takoj ogrelo ter vzel za eno vdovo Frančišku Jenko, ro-[eno Meglen, ki je prišla iz Šalila. Colo.
Nadalje je Pavel Papež, .loma z Hinj na Dolenjskem, pred vratkim prišel iz. Montane in vzel , '.a ženo Erno Strojanovo. Majer- j jeva družina je bila obdarjena 7 Ivojčki — obe hčerki.
V	družbi bratov in sester ter nnogih prijateljev so obhjali krstijo pri družini Zobec.
V	Pueblo sem slišal tudi dva poznana slovenska agitatorja in govornika dr. Vošnjaka in R. frošta. Dr. Vošnjak se je na po-^u z Californije oglasil tudi v Puebli. kjer so mu rojaki prire-lili sijajen bankrt.
Ker sem pripovedoval samo vesele stvari, naj pa zdaj omenim tu-ili žalostni dogodek, ki je zadel dva rojaka, ki sta si bila velika prijatelja. Bila sta oba močna in zdrava. Skupaj sta vedno delala, skupaj stanovala, skupaj se veselila, tiiko sta tudi skupaj pila domačo pijačo iz cvebov. Ta pijača pa vsebuje neko strupeno olje. ki zelo slabo deluje na pljuča, tako ila se dobi pljučnica in obenem »elo razgrejc možgane.
Več dni sta pila to pijačo in sta slednjič omagala. Oba so prepeljali v bolnišnico, kjer sta umrla in zdaj sta pokopana eden poleg drugega.
Društvo sv. Ane je spremilo 1C. junija k večnemu počitku umrlo članico Marijo Švajgar, staro 70 let, doma nekje iz Dolenjskega. Zapušča soproga in eno že omo-ženo hčer; ena pa je v slovenski šoli v Pueblo, Colo, kot sestra sv. Benedikta in učiteljica.
23. junija je bil kaj slovesen pogreb rojakinje Frančiške Mo-har. Stara je bila 71 let. doma iz Pobrejra polja na Dolenjskem. — 166. junija jo je povozil avtomobil in je 19. junija umrla. Dobia zapušča enega sina in eno hčer, tukaj pa sina, ki obče priljubljen in izvrsten brivec ter hčer omoženo Zalar.
Matija Pogorele.
Slovenske novice
Jcliet, 111.
Dne 26. junija dopoldne so bili poročeni v naši cerkvi sv. Jožefa sledeči: Josip Papič in gdč. Ana li^nedik ter Stanley Colič in gdč. Marija Golobic.
V	bolnišnici sv. Jožefa se nahajata rojak Leo Ivnik. ki je bil operiran 21. junija, in gospa Marija ('op. ki jo -je njena krava na paši precej poškodovala, vendar ne ne-varaio. — Doma se zdravijo: lli-hard Ritmanie. ki je že dalje časa bolehen. — Peter Lnkunič in mje-erova soproga sta v velikih skrbeh, ker sta jima nevarno zboleli hčerki. 12 let stara Ana in Oletna Margareta.
Nafii študentje so odšli na delo na farme, da se i'.polnijo splošne želje; delali bodo med počitnicami. In sicer so naši srednješolski študentje na farmah pri mestu Des PIa.ij.es, 111., a naši teologi na farmah pri Liberty Will, lil., v bližini Fox Lake. kjer se pozneje namerava zgraditi novo duhovno semenišče.
Soproga našega rojaka Johna Mahkovca se nahaja na počit.ni-oal; v slovenski farmerski naselbini Willard. Wis., kjer so ji znane mroge družine, kakor Pesnikova Korevčeua itd. Gospa se počuti tamkaj p~iv dobro, ker jo povsod gostoljubno sprejemajo, kakor piše svojemu soprogu.
Milwaukee, Wis.
Ženitno dovolilo je vz< 1 Jožef Orandlič, 24 iit. -stanujoč v sosednjem West AllLsu. da poroči gdč. J. Turk, 22 let. iz Shebovgana.
PEVSKIM DRUŠTVOM.
S 1. julijem je že potekel termin za prifflasenje h koncertu, ki se ima vršiti 1. in 2. s^tptembra. Do zdaj se je priglasilo le malo društev, ki nikakor ne zadostujejo za tako prireditev. Zato pa prosim vsa društva, da nesr-udoma sklenejo, ali mislijo sodelovati pri koncert« ali ne. Obenem naj tudi sporočijo pesmi, s katerimi mislijo nastopiti. Do L avgusta mora biti projfram izdelan, pozneje bi bile pref>ozno.
Ne odlašajte, temveč sklenite takoj in mi nemudoma sporočate.
S pevskim pozdravom ' •	Ignacij Hude.
Iz Nemčije
Nemški socijalistični poslanci niso hoteli glasovati za vojno posojilo. — Zahtevajo, da novi zunanji minister pojasni svoje stališče.
Kodanj, Dansko. 10. julija. — Soeijalisti v nemškem državnem zboru so včeraj, kakor pravi neko poročilo iz Berlina na Politik, za-j vzeli stal šče, da ne bodo <rlasova-jli za proračun, dokler novi nem ški zunanji minister kot naslednik odstopivšega dr. pl. Kuehlmanna ne pojasni svoje politike. Da se pa odstrani možnost, da bi bila predloga o vojnem posojilu zavrnjena, je bila zadeva prepuščena, glavnemu odboru.
Listi poročajo, da se je dr. pl Kuehlmann včeraj zjutraj vrnfc iz glavnega vojnega stana v Berlin in je prišel v državni zbor. — Državni pod kancler Friderik pl Payer je obvestil poslance, da jo I zunanji minister resigniral.
Stavljen je bil predlog, da se L državni zbor odgodi, da morejo različne stranek razpravljati položaj. ki je nastal vsled Kuehl-mannove resignacije. , London, Anglija, 10. julija. — ; Kakor pravi nemško brezžično po-, ročilo, je nemški cesar Viljem spre , jel resignaeijo nemškega zunanjega ministra dr. Riharda j>1. Kueld-, manua.
Dasiravno vsi listi soglasno im> 1 nujejo admirala pl. Ilintze-ja z. 1 r njegovega naslednika, odločitev Še ni bila izvršena.
Curih, Švica, 10. julija. — (Un , Press). —^Razpravljajoč f> resi ) gnaciji nemšega zunanjega ministra Kuehlmana, nemški listi trdi. . ji. da nemška ministrska kriza m i omejena samo na ministrstvo zunanjih zadev. Izjavljajo, da jr arzumljivo, da ne bi državni kan-1 eler Hertling resigniral, ako b' . bil admiral pl. 'Ilintze imenovan r za zunanjega ministra.
Pariz, Frane ja, 10. julija. — . "Temps" piše o dr. Rihardu pl ( Kueh'.mannu, <la bi bila zanj prevelika čast. ako hi se (poskušalo izvedete kaki politiki je hotel slediti. List pravi, da ni mel n.Jkak< politike, in da ga je obvladovala ambicija, storiti vse do zadnjega . Izjavlja se. da je njegov padec pomemben za notranje zadeve Nemčije, kajti njegova sreča jf bila tesno zvezana z grofom Hert-lingom.
Journal des Debats pravi, da j nikdo ne more prav razlagati zad t n j h dogodkov v Nemčiji, ki sr nova zmaga duha. katerega predstavlja general Ludendorff. Nadalje pripomni: "Nemčija hoče mir z zmago in ne dovoljuje nobenega drugega izida ter imenuje heretike one, ki v to ne verujejo."
London, Anglija. 10. julija. — 1 Resignacija dr. Kuehlmanna so ! smatra tukaj kot nadaljni dokaz da v Nemčiji ne more ostati 110-ben minister, ako se hoče v najmanjši meri razločevati od gospo-' dujoče vojaške stranke.
Princ Buelow se je zopet ponudil. da bo prevzel junkersko politiko do skrajnega konca namesto kanclerja Hertlinga. katerega
1 ■	...	.
" sumničijo, da simpatizira s Kuehl-
I	mannom. Na prvem mestu ]>a sc
II	domneva, tla bo imenovan za 1.Kuehlmannovega naslednika nem-1 ški poslanik na Norveškem admi-
jral baron Hintze, Prus vseh Pru-
-	sov.
' Junkerji so odločni, ila ne dovoli ijo nikakega oslabijenja c priza-1 devanju, da se doseže nemški mir "j Imenovanje admirala pl. IIintz<-",bo zelo karakteristično. Važno j» omeniti, da so včeraj gotove brzo-":javke govorile o admiralu Ilintze "'ju kot nasledniku jrrofa Mirbacha ^Zaradi tega se nam kaže. tla to ft ■ sebo podpira vojaška stranka.
Tudi se omenja, da so pred nekaj dnevi socijalni demokrati na-znanili v • * Vorvvaertsuda se be ' moral, ako bo Kuehlmann prisi "iljen iti, umakniti tudi kancler ' Hertling.
Ako se bo izvršila ta ministrska izprememba, potem bo razvidno da so Pangermani v Nemčiji moč -jnejš: kot so bili kedaj. To pa po i ložaja ne bo preveč izpremenilo . kajti v resnici vlada militarizem "i ki daje nekoliko formalnih kon-
-	ee " in popusta voditeljem libe-
-	ralnili elementov." s.
i	Izjava kajzerja.
i
d Amsterdam, Holadsko, 10. ju Iv ij ja. — Nemški kajzer je od gov o-121 ril na čestitke vseuč.lišča v Koli-
11 u na naslednji način: e — Nepremagljivo junaštvo ter brezmejna požrtvovalnost nemškega naroda se blestita iz teme največje vojne vseh časov.-Naše
1	WW* Boljše zdravljenje za manj denaija..~Vl j
\ Profesor Doktor B. F. Mullin j
*	Slovenski zdravnik-špecijalist
\ 41 l-4th Avenue, Pittsburgh, Pa.
0	C Naipcati |Utm »«il«, C.trt« »oilapj« »d SaitkficU St. Paiilc u di»u i maji m »»•■>.)
^ ^	^	Sem °astaroj5i ravnik-5i)e-
^ ^^^^^ ^^ ^ ^^^^^^^ ' ^ < i/ i^ ^
^	— _ i'<» ''n naglo. Govorim cisto sloven-
^ LC—--irsko. Moje cene so zmerne. Znanstve-
2	na preiskava zastonj. Pridite k mini kot k pri itelju.
^	Urada« bt« od 9. ure zjutraj do 6. zvečer. V nedeljo samo od 10. ure 7.ju?r«j do 2. popoldne.
zmagoslavno orožje ni bilo u- : spešno, tla hi popolnoma zdrobilo \ voljo sovražnika do uničenja, a • sinovi Nemčije se ■/. neomajniii | zaupanjem zbirajo krog svojega t najvišjega vojnega gospoda in t kroj; svojih preiskušenih vojaških voditejlev, tla izvojujejo za domovino življenje, srečo in |»!-,'-l stost in da ustvarijo prosto pot! za razvoj njenih intelektualnih in j ekonomskih sil. Jloir bo z n;uui in! našo pravično stvarjo.
Farmerji in draft
Odbilo se je prošnjo farmerjev naj se preloži poziv na julijski draft na severo-zapadu.
Washigton, I). 11. julija. — V odgovor na prošnjo za preložitev poziva za julijski draft v se-vero-zapatlnih državah, kjer je pšenica pripravljena za. žetev, j«1 maršii I-prof os informiral poljedelski department, da vojaški pro. gram ne more dovoljevati zakas-nenj z ozirom na izpolnenje mesečnih zahtev <;lede draftanih m »ž.
Farmerji in farmske organizacije na severo-zapadu so vložile, prošnjo za preložitev. Ko se je pomožni tajnik Ouster lotil vprašanja skupno /. generalom < 'rowder-jem, je našel. d«i se jt- ]>«>poinoma premotriio položaj še j>red uveljavi jenjem julijskega poziva. Da s«1 od pomore razmeram v drža van, kjer imajo pšenico ozimino ter gre slednjim na roko, se je odredilo, da se prične z draftom dne 11, julija, mesto f>. in l"). julija kot drugod. 1'gotovilo >e je. da ]>otrebe armade ne morejo dovoliti več kot to.
—	Farmer j", v onih sekcijah, ki, stoje nasproti problemu pšenične žetve v ("-,i>n, k«t se l»o n>'kaj njih pomoči vpoklicalo pod zastave naj bi črpali inspiracijo od pridelovalcev v centralnih državah, — je rekel danes Mr. Ousley.
—	V juniju so stali farmerji te i sekcije pred istim položajem, ven- ! dar pa se je vsak aker žita poželo in pospravilo. Mestni ljudje, ki so imeli nekaj pojma a delu na farmah, so se odzvali pozivu na pomor. se organizirali v oddelke ter odšli na žitna polja. Illinois in j Kansas, dve veliki državi, ki proizvajata pšenico,'sta vsaka regi-j str rali po 40.000 mestnih prebi-} valcev za delo na farmah. Odi Ohio pa do lowr so <e odzvali de-či na lojalen na<-in in farmerji so našli v njih voljne in vredne p«> , močnike.
Grof Černin bo zopet zunanji
minister.
__
Amsterdam, Nizozemsko, H. ju- j lija. — Po konferenci med cesar-'
jem Karolom in grofom (Vrninom ter grofom Uunanom je dunajska "Nene Freie 1'resse" izjavila, da ho Cernin zopet imenovan za zu-jnanjega m nistra.
EAT COTOsT
save Imj
i VHEAT j_______
VABILO
na plesno veselico, ki j., priredi društvo Slovenski !ira1 je Si d'/, v I'!eas;;.ui \';d!ev. Irwin. !'a., v si/»»»t.» 20. julija t. !. IVicetek ob 'i. uri zvečr-r. Vstopnina /.i moški s 1 .-'>: tlairic sn vstopnine prosi e. lgnda bo i/.\!sina godba n:i j»i -hala i/. ( 'aiNtige, l*a Tem potom \ljutluo \abimo v.;:i sosednja dru va ter' posamezne rojake in rojakinje. <la se te nase vcselice v obilnem >t e \ i i 11 vdeleže. '/., i sveža oki*C'f>čil;; l».> dobro preskrbljeno. Na vse.lo svidenje dne julija! Mike Podboišel;. ptvdsrdnik. i 1-J 13—7 i
v
Čudovito zdravilo.
HVALEŽNI LJUDJE HVALIJO BOLGARSKI KRVNI ČAJ.
T;i f-isti zeliščni zdravilni «"aj jo pri-! ]»oriM"Ijiv v sliif-sijih zaprtja. I»ele^a jezika. liolne^a žel<Ml<-a. smrdljive s:u»e, siiiltosti |>.> ji-<li in sialic preluive. I »<>• iuje natrlo in turovo s tem. tla povzroči, da delujejo jetra, da mino delujejo •"■reva. da je popolna prebava; ublaži želodec in s«po tnlstrari izpuščaje in niašt-ol»o s kože in napravi cislo In lepo kožo. Ii«»lgaiski Krvni čaj tKlstrani strup iz lel« ,-a.
I Cena velike škatlje, ki zadostuje ssa \si> družino v.\\ ."> mesecev, je p<> pošti Sl.io. m-st škatel j | h i jhišti	Poši-
lja >e |h. prejemu zneska ali pa \<». 1». P<> jM.šti v^;ik zavitek zavarujemo. Naslov: Marvel Products Co.. !> ,\l:ir-
(v«'l lildg.. Pittsburgh, Pa. |----
IŠČE
se dobre dogarje. Jaz imam zelo dober les in plačam zelo visoke eene za francoske doge. — Max Fleisher, 2f>8 Lewis St., Memphis, Tenn.
; (25—fi, do pr.) _ ___________
| Posebno blago, Judi tako^^^ ^^ ki se mnogo krat prikriva
To je razno tako bin so ki se ne more dobiti povsod in ga fKitrebuje vsak flovek, Ixxlisi star ali iulad. ztlrav ali , Inilan, reven ali premožen. Zelo zanimiv, immIučljiv in obs»*/.en sezuamek in eenik jM.ciji-ni brez|»l{ično. Knjigi "Mali ; domači zdravnik" cena ITi centov; v ; zalogi imam tudi vsa v knjigi opisana zdravila.
MATH. PEZDIR,
City Hall Station
P. O.. Box 772. New York. N. Y.
Ali ste bolni?
Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo ln ne oziraje ■e na to, kateri zdravnik vas nI ir^-el ozdraviti, pridite k menL Vrnil vam bo va£e zdravje.
^ Oddaljenost aH pa pomanjkanje denarja naj ^^^^^^^ vas ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate ln revne. Jhz sem v Pittsburghu najboljši gpeeijallst za moške in sem nastanjen že mnogo let. Imam aajttolje opremljen urad, tudi stroj za X-2arke, n katerimi morem videti skozi vas, kakor skozi ^^^H^b steklo, imam svojo lastno lekarno, v kateri se nahajajo vse vrste domaČih ln Imortlranlh zdravi L Ne bodite bojeti in pridite k meni kot k prijatelju. ^■ Govorim v vašem jeziku. En obisk vas bo preprl-^^H^^Hl Ail, kaj morem za vas storiti.
luiam Erlicbov sloviti 606 za krvne bolezni ln ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil aem tisoče slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatlzma, želodčne ln jetrne bolezni, srbenje, mozole in vse kronične bolezni.
Zmerne ceoe.
Prof. Dr. H. G. BAER,;
Bil fflOTHFIELD ST,	PITTSBURGH, PA.
nasproti poŠte, i TAŽNO.—Odred to ln prlneal a aeboj.
Gospodarska zgodba
i -
fiptsal Fran S. Finžgar.
IV.
France jo za trdno sklenil, da nikomur ne crhne o konju. Pa ni držal .svojega sklepa. ITitro jo vedela vsa vas, tla je mizar K ranee kupi! k on i a in da ta pride na sv. Vida dan k hi*i.
K«-r so t a dan praznovali. >o pohajkovali možje po vasi ter ni Kilo enda. da se jih je zbrala cela množica na dvorišču, ko se je pripeljal Ka.>on s kolesljem. Poleg visokega konja jo imel p rip roženega Heriko. da je bil še manjši n t o-* i. Možje so žareli modrovati. "Premalo konja je /a ta denar."
| "Vis ga. po hlapcu je udaril, ko ga j.* izpitnaI."
'' Ne maral bi ga v hlev. Ni pri-' da. če bije po domačem hlapen."
"Ali si ua videl, kako je drobil pole«; para * Saj ni nič peljal. Kn-J maj da je opremo nesel na sebi." "France naprezi ga!" se je o-J } "Saj res. Pc,skusimo ga!" so glasil nekdo izuied gledalcev. i pritrdili sosedje.
'' < ilej ga. st-Jiri Groga kuka skozi lino i/, ulnjaka. Hud je."
France je prinesel novi konia-tieek in potegnil koleselj i/za {joda, da Heriko napreže. Ko se mu j»* bližal s komatom, j;» konj planil kvišku in o«tsko"il, da j«* Fran-1 eetn pal komat iz rok.
"Ho!" so se vsi začudili. "Ne kupuj divjaka", ga je posvaril prijatelj.
"Kaj boš pregovarjal ? Koliko si mu posodil tla se obrejjaAV* se je oglasil Kajon, ki je na tenka uše l sa naglo tij«*t prijateljevo bos* de. | "Divjak mu praviš. Seveda krava ni in star;; klju.se tudi ne. Se ti ,>e zaletiš oh sto! v tuji hiši in hoeesš, da bi bil konj modrejši. l).«j sem !"	I
Rajoni je pograbil komat in .ra nesel na konja. Toda njemu je takisto nagajal Heriko.
"Drži i»a. nerodnost!" je kričal Kajon nad hlapcem.
"Moška je ta", se ie namuznil Francetov so*-< d škabrne, ki jo imel redno po dva para konj. "Ali misliš, da bo vselej mcžnai pozvo-| nil in sklieal p<d vasi skup. če ^ i bo France napregal. hm!"	i
"To se vidi. da v v-cj vasi ;:i-nuite poštenega konja; mi he imate, za konjača zrele, iaito zabav-i ljate. Iloot — no —- no —"
Ka jon je napregal in tapljal konja po vratu. Nato je skočil na voz.	j
"France prisodite!"	'
| Koleselj je zaropotal in 2d real z dvorišča, grm"a 111 otž s^ je zga-' iiila in Šla na ogel hleva, da je glc-I dala za vc/zom po eyst.i. "N>»s,. se pa ros lepo!*' "Nogo ima k;«kor sni:*'" "In lahko glavico, kakor gospo-, • liena lepo."
"Za igračo pač. za korist ho za-nič. Franceta t.a dvakr.it Kajon napetnajsfil, verujte mL", je i.rdii sosed, posestnik štirih konj.
"Naj ga pelje v Šolo. Amerikan-e«, tla se ne bo šopiril'', jo menil nevoščljivec.
V tem je prilezel oče < »roga iz ulnjaka.
"Kaj pravite, možje, ki sto modri
"Vsak gospodari po svoje", se je oglasil prvi sosed Skabrnc.
"In to ni prav", je puhnil ded: iz cedre. "To ni prav. Gospodariti se mora po pameti. T?»ko, k«u je naš začel, *o g t.spod ar i po neumnosti.*'
j "Oče G roga, ne jezite so. "saj se J bo izučil."
K "Ne luen se jezil, ker nie ne ko-! rv«ti. Ta trmež jo tako tisčinasJ da mu je vsalou beseda odveč." Sosedje so videli, kako je Kajon
okrenil konja ter izročil vajeti Franeetu. V p< m osnem diru je drobil Heriko po cesti proti domu in Franeetu se jo lice zarilo.
"Ali je to divjak.'" je vpraša i mogočno Kajon. hi skočil z vctai.
"Premalo konja je za ta denar". so je predrznil Skabrnc in povedal pomislek.
"Premalo? Kaj vi kurvujete konja na vagoJ Saj ni vol in ne za mesarja na svetu. Kri. kri m pasma in postava — to narodi ko;ija. Sicer je pa vseeno. Za tako živa-lico dobim te kroniee kadar hočem. Torej. France, ali velja ali no velja .'"
j Kajon je pomolil mesnato roko.
"Saj sva se že domenila", je omenil tiho France.
"Torej, Rog diij srečo!" I "Ampak za teden dni na poskusu jo."
"Tega pravzaprav 111 biio v pogodbi. toda naj bo. Nala*še zaradi I teti modrih svetovalcev."
Hoka jo udarila ob roko, konja so postavili v hlev. sosedje so se [začeli razhajati; Franee je povabil Kajona v hišo, kjer mu je odštel pet stota kov. l{oka se mu je tresla ko jih je razgrnjal ria mizo, t materi, ki jo gledala kupčijo, ko (stopile solze v oči. Kajon je po-jbral bankovce ter jih malomarno 'zganil. p:i jih nodržal v roki ter rekel:
I "Sicer kakor hočete. Meni ni čisto nič do leh par bank. Lahko jih pošljete ob tednu." } "Le spravite. Konj mi jc všeč, za druge se ne brigam. Nevoščljive! so."'
j Tako si je France dajal poguma.
Kajon je odped žametasti telov-'nik, potegnil iz. njega listni • • jo bahaško razgrnil po mizi. <č. 1 ->o se pokazali bankovci, ki so siia-jkali iz predelkov. Vtaknil jo med nje stota k e in se še enkrat poba-hal :
"te to ni greh, da za tak papir dajem konja, ki mu ga ni para." j Zapel je telovnik in odšel.
I	- - -V
I Dva dni je bii konjiček v hlevu in France takisto vrč tam kot v delavnici. Stari je nevolj.no pogle-davai izpred ulnjaka in silno so mu je škoda zdelo koščkov sladkorja. ki -_ra je nosil France konju. Prvi dan je molčal. J "Naj se ga nagleda in napase". s! je mislil.
Drugi dan je prišel nekdo po naročeno omaro. Nejevoljen je odšel, ko ni bi!« še narejena. Proti ,večerni se jc oglasila Koivr.ka za-1 ■ radi posteljnjaka.
"Tako živo ga potrebujem", je tožila dedu, ko ga ni dobila. "Kajj le dela vaš .Vmerikanec f !"
Nič , je zamrmral starce in hud je bil.
Komaj je Korcnka odšl i, jo bil Franee spet v hlevu in je koniatal konja. Oče se ni mogel več premagati. Ki sal je za njim in se raz budil.
"Kam te ponese spot V'
"Po plevel grem. ki ga je mati' nnplela v prosit."
"Pa s konjem. Z.i t-o mrvo plevela. ki ga v klobuku prinesem. Ko pojdeš no žvoplonke v štaeuno. j ga tudi naprežeš."
"Oče. nikar me ne jezite. *'e ste vi gospodar, gospodarite vi. če snu jaz bom jaz
"Otrok* Dvakrat otrok, ne pa go-ipodar. Ne samo a* \asi, v celi 1f.iri ga ni. kakor si ri. Zadnji j srajčui! no precepi toliko pri ko-' 11 ju. ki niti ga .Miklavž prinese, kotni pri tej mrhi. K postelji n:. ga J privezi. Ljudje hodijo po delo in
Mnogo ljudi, ki nimajo pojma o električnih žarkih.
»	so bili zdravljeni z istimi in zdaj trpe od iste bolezni. Ako
*	želite biti ozdravljni svoje bolezni, je edina pot, da se
►	zdravite 7. pravimi zdravili. Jaz sem izdravil na tisoče bol-f	nih, zakaj ne vas? Pridite k meni in jaz bom skušal po
►	mojih skušnjah vas ozdraviti. Jaz morem zdraviti vsako 1	bolezen, ki se jo mora ozdraviti, nooziraje se na to. kako
►	do1 ;o že trpite in sicer v najkrajšem času in za najnižjo f	c«"žio; potem naj bodo bolezni krvi. srca, Iedic, kože, me-\	kurja, želodca ali pljuč, očes, ušes ali v nosu. Jaz zdravim
v	moške in ženske bolezni, navduho, revmatizem. kašelj.
$	srbečico. težkočo pri dihanju.
I	Dr.JinFueyMoy
J art 1», zjutraj <lo ti, popel.	^
ol» nedeljah in praznikih	^08 Grmilt Street
k X;t 0. zjutraj do 1 popol.	PITTSBURGH, PA.
Nek francoski am: n dni častnik • ki je bil tlolgo časa v Združenih državah in so zdaj nahaja na fron-' ti. je pisal s\ojomvi ameiškemu prijatelju par zelo značilnih nazi-ranj glede svojega opazovanja in sklepanja o sedanji vojni.
Pismo s? gla<i:
—- Ko sem prišel jaz tja, so bili Nemci petindvajset, milj vstran. Pošiljali so nam- veliko izstrelkov, toda z veliko nenatančnes:jo. Ob-! streljevanje ni napol tako grozno! kot se zdi, »posebno če s< vrši v' rednih presledkih ter so izstrelki namenjeni samo na en prostor. Veliko hujše je. če se vrsi v ne-( rednih presledkih in če padajo izstrelki nad celo me*-to.
Življenje v takem mestu ni prav posclvno razburljivo. Ob tržnih dneh je celo jako živahn ». Naj-lpr»ljši odjemalec j«1 angleški Tom-: mv. ki se s svojimi kolouijskimi hi-jti pripravlja na čas ko ho pri-j šel nazaj počivat. Mesečne mn-i pa ni-:o tako monotone. Topovi.j strojne puške in aeroplani večkrat izmenjavajo prtidra.vc »ncčeji^ bombe ter razrovrstiie izstrelke, j
V mestu, kot je Hiize-brcik, 111 nikakih zakopov. Najboljše stori človek, če na vse poza.vi tse poda k počitku. Tako delam nudi jaz precej redno. Nekega dne je( izsrtrelek porušil mojo pisarilo. Na v-vojem mestu je ostal Mino stol Zakaj jo ostal samo stol, mi še danes ni znano. Vsled toga sem se preselil nazaj v razdaljo petih milj. Tam setn živel v mali vasici, kjer je bila tudi ambulanena postaja. Občudovali sem ljudi, ki se bavijo /. ubogimi reveži ter znajo s silovito naglico obvezovati rane. Celo noč prihajajo ambulante po hribu, doeim opravljajo vojaki svoje delo skoraj popolnoma v temi. Vsako m n* spravijo iz ambu-i laučnih voz približno tri do štiristo vojakov.
Ne bom t al. o hitro pozabil večera. ko smo sedeli na planjavi pri malem ognju. Od ti "deset do petdeset žarkometov je metalo svoj.) svetlobo, na ducate nemških in zn-| vozniških aeroplanov je brnelo po zraku in veliki topovi so lajali nanje. Sedaj sem so Kopet preseli! bolj v ozadje ter sim kakih pet-liajs-t milj vstran orl fronte Tukaj je jako velik promet aeroplanov. ker so njihova gnezda v bližini, i Ne bom vam pripovedoval o revščini ubogih ljudi, katere so pre-Ignali iz bivališč izstrelki, plini ali bombe. Tukaj so ženske, ki so izgubile svoje otroke, tukaj so si-
nič ni storjenega. To je air.eriknn sko gospodarstvo "
"Hi — Heriko!" tiral sin konja iz hleva; toliko, da t.ista pohodila starca in ne besediee ni odvrnil očetu.
Zvečer je '»ila sprt euhi.i m; ti. ki jc rešila družino sitnega molka.
Po večerji je šel France :iu ter hodil gor in dol.
Roke je imel prekrižane na hrbtu. glava se mu je povešala. Tuhtal jo.	-
"Nič. kar dosti jc teh .sitnosti. Oženim in sicer precej se ože nim. Metka ima že toliko baJe. da jo lahko jutri naložimo in ne bomo v sramoto ne njej, ne komu drugemu. Da, zasambim j o; bom vsaj imel koga pri hiši. ki se ne bo zmrdavai nad menoj."
Kar sredi po*a w je okrenil 1 France in šel k sosedu ^kalM-netu. j Mož je sedel pred hišo in se j hladil.
. (M
novi. ki ne bode več videli svojih mater. Nekateri so tudi tukaj, ka-terini je polovica družine ostala v nemških rokah, drugi so odšii ? sambogve kam z angleškimi to- I vorniini avtomobili, hi ti ljudje se nikdar več ne bodo srečali. Rečeni vam. to je tragično.
Moje naziranje je tako, kot je/ bilo leta P>14. Mi moramo imeti 1 aeroplane. Ne samo na tisoče aero j' jdanov. pač pa na desettisoče. M Aerojilani so ključ cele situacije. ^ Jaz se čudim in vsi se čudimo, ka- 1 ko ste 111 ogli izgubiti v Ameriki 1 toliko časa za izpopolnitev. Jaz " še vedno nisem prepričan, da smo I stori!: toliko, kot bi morali storiti, da bi vas pripeljali na priprav-nejšo |K>t. Amerika lahko izdeluje vse potrebščine cilindre in osi. kot jih lahl;o izdeluje vsakdo dni- , gi. Ce pa vaši možje ne morejo iz- < popolniti produkta, da bi bil uspe- i šrn za vožnjo, pošljite vse skupaj!«, sem. bomo že tukaj sestavili. Pr«>-blem. da bi se izboljšalo zrakoplov, jc včliko manjši od proble- 1 nia. da je treba metati dinamit 11a 1
Nemce. Sedaj., ko le zim za--
in slišim brnenje nemškega ijio-(l torja, me presneto malo briga, če < je ta stroj iz^a leta 11)14 ali jki '1 majnovejši model leta PH8 Po- « noči sploh ni mogoče aeroplanoru t ničesar storiti.	j
Pob'g tega je pa še neka druga ' stvar, glede katere mislim tla nam 1 bo Amerika izkazala veliko službo. To jo gradnja železnic, .-.trojne ^ puške, ki jih je mogoče nositi, in 1 cement. Cele kolone bi vzelo, ee bij1 ho-tel o vsem tem govoriti. Rečeni J pa samo toliko, da kolikor sera jaz'1 videl obrambnih del, naši uporab j' Ijajo z .M o malo konkreta. Morda ! nam primanjkuje cementa morda J voz.
Videl sem veliko ameriških fan- ! tov. DovoJite mi povedati, da je to izboren materija!. Samo če bodo zgrajene železnice, kolikor jih potrebujemo. da lahko odgovorimo 11a vsak s-ovražriiški »naval, če so poslužujemo cementa, d-i onemogočimo napredovanje na dolgi i fronta, če smo preskrbljeni z lah- 1 kimi strojnimi puškami in če imamo v zraku 25.000 a°rcplaaiov . sem prepričan, da ni vee daleč čas, ko bo zasijal svetu mir
Fmncozi imajo izvnrireojio velike izkušnje. Ravnotako tudi Angleži. Amerikanci nimajo nobenih izkušenj, ali pa zelo malo. Kako je torej mogoče, da bi zaetla A-merika izdelovati to ali 0,10 orožje brez popolnega sporazuma , s J svojimi zavezniki?
I	-
Primerno varstvo pred strelo
Sedaj v letnem času, ko je pričakovati pogostih neviht, je pametno držati se par priprostih pravil za zavarovanje svoje lastne os-be, da se človek čim bolj mogoče zavaruje pred nevarnostjo da udari vanj strela.	J
Ta nevarnost je bolj dejanski kot marsikdo domneva, kajti" dasi-ravno je približno le 1500 o ob na leto zadetih od strele v Združenih državah ter jiii umrje le nekako 500 izmed teb., se je treba vendar spomniti na dejstvo, da je vsaki oseba izpostavljena tej nevarnimi za najbrž nekoliko ms»nj kot dva-j najst ur na leto. Vsled tega je razvidno. <la je nič manj kot 125* oseh zadetih od atreie v tej deželi
Nova moč, novo zdravje, n iva čista kri,* za tri cente.
Ako iinatc slal>e živce, iuiatc bolečine v želodcu in v ledicab. ako ste slabi, izcrjuini. ne morete spati, ako se vam zapira, nim.ite dobrega teka. ako .trpite zarntli nebrebave. ako imate bole-eine v križu, ako vas pogosto lmli glava. ako je vaša kri pokvarjena, nečista, nikar ne trosite denarja za zdravila.' katerh ne poznate, temveč pošljite nam j v pismu naslov in mi vam bomo z ' obratno pošto povsem zastonj in brez vsake obveznosti od vaše strani poslali naše popolno i/, čistih, zdravilnih trav sestavljeno prirodno zdravilo	j
JUVITO.
Naslov: JUVITO LABORATORY, South Hill Branch .1, PITTSBURGH, ' PA.
Nobenega prostora ni. ki bi bil absolutno varen, kajti nobeno mesto. ki se nahaja na poti viharja, ni \arno pred strelo. Skoro naj-j bolj varna mesta so sobe, ko so j popolnoma obdtme od kovin, sobe v podzemlju ali sobe v hišah, ki imajo ogrodje iz jekl«. Čeprav namreč udari strela v taka biva-
________1
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S potrtim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem širom Amerike žalostno novico, da 1 je moja preljuba, nepozabljemi soprega. oziroma mati
MARIJA ČERNE roj. KOLENO
v starosti 41 let izdihnila svojo
blago dušo dne 2'"!. junija zjutraj
j Doma je bila iz Št. Rupert a na
'Dolenjskem, kjer zapušča sta riše,
eno sestro in dva otroka, tukaj pa
'mene žalujočega soproga in t-edem
'otrok v starosti od 1. do 1 •>. let t
ter eno sestro.
Pokopana je bila dne 2~>. junija1 'na pokopališču v St. Thomasu, Vii.
T e! 11 potom s. isk.rcno zahvaljujem vsem onim. kateri so prečuli I>i-I rak\ i pokojtiiee, kal.or tudi j vsem onim, kateri so mi stali na 'strani v tem žalostnem času. Lepa • hvala sestri pokojoiee Viktoriji 'Jelene za vso izkazano naklonje-'nost in ]>omoč. Še enkrat najlepša t hvala vsem skupaj'
Ti pa. nepozabljena in skrbna mati otrok, počivaj v miru in lahka naj ti bo tuja zemlja. Dog nam daj \ideti se nad zvezdami! Žalujoči ostali: Anton Cerne, soprog in otroci.
Viktorija Jelene, sestra. Thomas. VY. Va.. S. julija 101 S.
f 12-1'J—7)	j
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z otožnim srcem naznanjamo , žalostno vest, da je dne 22. junija umrl naš preljubi jeni sinček ozir. brat
LEOPOLD 6REGAR
v starosti dveh let. I>ne 24. junija smo ga spremili iz hiše žal est i na katoliško pokopališče v Greens-burgu. Pa.
Tem poton; se Iskreno zahvaljujemo družini Schmidt, družini An-tončič, Mrs Mihove in Mrs Frank za pomoč in tolažbo v žalostnih urah: i'-ahvali;no se pa tudi družili i Kos za krasne cvetlice, ki sta ^jih položila na rakov, kakor tudi i vsem drugim, ki so ga spremili k večnemu počitku.
Ob tvojem malem grobu žaluje-■ flin in kličemo: Xaj ti bo lahka
'svobodna zemlja! 1	J
Za kratek tek tvoj'ga življenja
1 se odprlo je nebo;
tam nebeški kerafini
> proti rajski domovini
r v sveti raj te spremljaje!
[	Žalujoči ostali:
1 Alojzij in Matilda Bref»r, »tariši. j Rihard, Marta in Elsie,
brat in sestri. V Greensburir. Pa., 3. juliia 191*^
OliASi XARQPA. 12. JUL. 191 g.
NALOŽI, Sm A DA ZMAGAŠ	S
c^nwfri HM
štetlilne in vojno-varčevalne znamke dajo vsakemu priliko. da bo deležen investiranja mo<lernejra časa-zmasre v Evropi.	s.
Pot do te zmage se mora tlakovati s "kvodri". kjitero ste pozvani vi in vaši sosedje, da podpišete. Ako jih še niste kupili, pričnite danes. Primerni Šotori za prodajo \VSS. se nahajajo v vseh naših izložbenih prostorih.
The New York Edison Company
At Your Sendee Oeneral Offices: Irving Place and 15th Street Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public
>4%\<rrrr	15 East 125th Street
Možje se rabij« za mornarico; oglasit* se na 34 E. 23 ulica. New York. N. __
Kaj naj bi videl svet?
Piše nek francoski častnik. '
■ ii i - 0 Jugoslovanska ^^^ Katol. Jednota
Ustanovljeaa lets 1898 — tnkorponrana leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINN.]	•
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: ItlHAEL ROVANŠEK, Box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISI3LER, Elv, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Sal id« Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
- NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Elv, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. <4M", So. Chicago, 111. IVAN VAR0GA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPn PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, C24 — 2nd Ave-, W. Duluth, Minn. MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room GOf,, Chicago. III.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland. Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo-
Društveno glasilo :"GLAS NAROD A".
li-icu. so s!>oro omalovaževanja i vredne možnosti, da bi strrla pro rlrla v notranjost prostora.
Drugo najljolj varno uie.st<> j«' t dobro s strelovodi opre irljuia iii- < ša. a tudi 'pt i tem s<* jc trt-ba di j žiti gotovih varnostnih H>dredb. . Tako se napi inter ne sme »".Jovek t tekom nevihte nahajati v mili de- < lih hiše, .kjer gredo skozi ml vod- i ni ki v zrni 1 jo ter tudi ne sme stati v bližini ognjišč,- peči. dimnikov, ] zamreženih vrat in oken ter v bli j /.ini telefonskih aparatov. Majhni kovinski predmeti kot škirje. nož;,' ali o.rodje no bodo jxktognili n:i,se ? strele.	||
V hišah brez strelovodov cbsta- 1 ja precejšnja mera nevarnosti. V > takih hišah se mora človek držati ■• vstran o-d odprl in, vodijo i:'. 111 — * -š»*. od metalnih mas v notranjosti ' v bližini i/.idov kot so radiator-j < ji, peči in blagajne. Vaibol j varni I prostor v taki hiši ie sredi sobe ter pror od takih predmetov
Xnsprot.no spb/šneniii mncaiju pa hiše. ki vsebujejo vodovodne. parne, plmove ;n druge cevi. ki vodijo v zemljo, precej varne, kajti strela pni bo sledila tei* se i/.giil>:!a v zendji bi-ez vsake škode. Tudi je napaka misliti, da so železne postelje prav posebno varne.
Prohibicija
Pr staši splošne prohibicije nameravajo skrajen boj v senatu. — Njih nasprotniki iščejo pomoči predsednika.
Washington, I). C.. 11. jnlija. — Vzradoščoni vsled svoje zmage n senatu se pripravljajo prohibici-jonisti v senatu na boj za sprejem predloge glede pospešen j a produkcije živil, v katero je vključena klavzula glede popolne pro ihihicije. kakor hitro se bo rešilo 'vprašanje jrlede kontrole žic. Da našnjo akcijo senata, naj se reši proJiibicijsko vprašajne obenem s predlogo glede kontrole žic bre? boja. se ni sprejelo od strani zagovornikov prohibicije za čas vojne z mislijo na predajo, temveč le v smislu, da se nadomesti eu v.«-,žen kos zakonodaje z drugan, ki I je enake važnosti, in mogo«"e večjo nujnosti.
I Nekateri izmed nasprotnikov prohibicije so mnenja, da bo odredba »»lede kontrole žie potrebovala vso pozornost senata za en teden aH še več in da bo vsled tega ostalo prohib-eijsko vprašanje-. v ozadju.
[ Danes se je pričelo z gibanjem, da se pokliče predsednika na pomoč proti-prohij>icijonistom, kar i»j bi se doseglo z izjavo od pred-1 tednika, da se je sprejelo vso potrebno zakonodajo, ki je nujna
-v ^ 8 ^ *
roki bi se kongresniki, ki naspro-t n jejo prohibiciji, lahko vrnili v svoje domačo države z izgovorom, da predsednik ne smatra sedanjega n vel javljen ja postave glede splošne prohibicije za bistveno Jutri se bo najbrž vršila konferen-
I
ca v Boli hiši »rledo položaja v za-onodaji in proti-prohibicijonisti upajo, da se bo storilo nekaj, da s«' porazi predlo«; glede popolne prohibicije.
| Proliihieijski amendment k živilski predlogi je še vedno nedo-jvršeno <lelo senata. Razpravljanja se je ne more odkloniti, raz ven i potom glasovanja večine. Voditelji prohibicijonistov so zelo pozorni na načite nasprotnikov. Tem so dali jasno razumeti, da bodo u-|stavljali vso drugo zakonodajo, razveu predloge za kontrolo žie. j dokler se ne reši prohibieijskega
I vprašanja, i
1---
50 belgijskih deklet ubitih.
London, Anglija, 10. julija. — Kakor pravi neko posebno porodilo iz Haaga, je bilo pri zadnjem zračnem napadu na Belgijo ubitih .'»0 deklet, ko so bile vržene bombe na nek ambulančni park v La Panne za vsersko fronto. V nepo. sredno bližinop arka j*1 bilo vrženih 50 bomb in več od njih je zadela neko veliko vila, ki se nahaja kakih 100 jardov od bolnišince.
Od mnogih deklic, ki so v vili delale obvoze in popravljale perilo za ranjence, je bilo takoj HO ubitih, ali pa so v nekaj minutah umrle za ranami. 40 ranjenih so odpeljali iz vile, od teh pa jih je p< /neje 20 umrlo.
Dovolite nam,
DA VAM POŠLJEMO TO TANKO 1918 MODEL URO ZA SAMO $2 95 PO C. O. D.
m šBSto ■
I T* ura jc popalarnm velikvit 16. kmteri daje t »a k do pred no»t pred težjimi ia večjimi modeli. ' i Ta ura je huntntr raae vrete. je earaa pred zapra-, itenjem. 'French Gray Finish'' in bo trpe La vadno. Gonilna priprava je popolna, navijaio in obod. Prepr:6ali ae budeta' da ta ura natanko kaže Caa In ima jam&čine za pet let. Ako Želite dobiti dobro uro za primerna ceno. nikakor de bodel« storili napačna ako nam pošljete naročilo za eno . tako uro. Poaiali »am bomo pa paket h i pniti rut C. O. D. Plačati morata aamo pa»tn*nu a«hi |2.»:> f in uraje vtia.
I AMO JEWELRY CO., - 2620 Cambridge Bldg., Chicago, BI
1 Nato famatvo najdeta pad aadaiim pol rwvom »
, aJwMr'^^lpki bodo -
OLAS XABODA. 12.-JUL. 1918. '
SLOV. DELAVSKA
Ustanovljena din* le. avgaata \
1009.
PODPORNA ZVEZA
Ickorpotirana 22. aprila 1909 t državi Peno
Sedež: Johnstown, Pa«
fiUYN DKADNODf fttdsednlk: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood R'd., Clevelaad, Ofcla. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R F. D. 2, Box 118, Wm* Newt««, Pa. Glavni tajnik: BLA2 NOVAK, 634 Main St., «ohnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClC, 634 Main St., Johnstown, Pa. S. Pom. tajnik: ANDREJ V ID RICH. 20 Main Street, Conemaosh. Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6502 St Clair Are., Cle-elam . Ohio. P««L blagajnik: ANTON HOČEVAR, EL F. D. 2. Box 27. Bridgeport. Ohta
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nadaor. odbora: JOSIP PETERNEL, Box 96, Willed, Pa. 1. aadfiomlk: NIKOLAJ POVŠB, 1 Grab 8t, Ntunrej Hill, N. B. Pitta-boTfb, Pa.
(. aadaornlk: IVAN GBO0ELJ, 880 187tfc St., Cleveland, Okle.
POROTNI ODBOR:
Predaedalk porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mast Mineral,
■
1. porotnik: FRANC TEROPClC, R. F. D. 8, Box 146, Fort Smith. Ari. L porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St~, Springfield, ILL
VRHOVNI ZDRAVNIK t
Dr. JOSIP V. 6BAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa«
G taval a rad: «34 Mala 8t., Jobnatowa, Pa.
URADNO GLASILO: HfLiB VARODA**. 82 Cortlandt Street, New Zori CHj.
Cenjena drnStva. oziroma njih uradniki, bo nljndno proflenl, poilljatl Vse dopise naravnost na glavnego tajnika in nikogar dragega. Denar aaj se pofije edino potom Poštnih, Expresnlh. all Bančnth denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj m naxlovljajo: Bla« Novak, Title Trust & Quarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnia.
V slučaju, da opazijo družtvenl tajniki pri poročilih glavnega taj-alka kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da ae v prihodnje popravi.
Išče se
50 izvežb&nih premogarjev, 8-urno delo podnevi. Staro vpeljano podjetje, ki se je pričelo 1905. Dovolj premoga za 20 let. Izvrstne delavske in življenske razmere- Premog je 9 čevljev visok. Se ne lomi in ni sleta. Dobri delavci zaslužijo od $5 do $10 na dan. Moderne hiše s štirimi sobami z vrtovi. Stanarina $7 na mesec, vključno električno luč. Dobre šole in pripravne cerkve. V rovu se rabijo električne svetilke. Kraj: na pol pota med Uniontown in Brownsville, Pa. Vzemite poulično železnico iz Union-tov. na. ali Brownsville do Fairbanks in avtomobil do Sea-right Mine: vožnja traja pet minut. Ako sami ne morete priti, pišite po informacije, ki se vam bodo dale v vašem jeziku. Naslov: Taylor Coal ds Coke Co., Uniontown, Pa.
UNIČENJE
• -■ —
Spisal: L. OSBOURNE
ZA "GLAS NARODA" J. T.
(Nadaljevanje, i
tot'-ke v daljavi.
Na-
/wipazil nis-'m ni<"esar razen neke remnf res je »»brisal daljnogled ter ni i «ra podal.
Sprva itUem mogel ničesar opaziti, potem sem pa naenkrat za-gledal ono, \sled či^ar >etn so bil podal v smrtno nevarnost ter napravil tako dolgo potovanje.
Jambori ponesrečene ladje *'Lastavice* so .se jasno odražali od belega neba. Nikjer pa nisem videl ozemlja. Zdelo so mi je. da visi " Lastavica " med morjem in nebom.
Ko sin o pri.šli bližje, seui se prepričal, da jo obdana od nizkih pe«"in in da se ravno za njo razprostira majhen otoček.
Dvanajsto pofflavje. NA OTOKU.
lo in navdušeno, boljšo izpolnil
— Mornarji >n kar te-svojo dolžnost in svoj«.
Vse moštvo je bilo vos« kmovali med seboj, kdo bo nalogo.
Johnson -e je režal pri krmilu, kapitan je študiral karto otoka, mornarji so so pa zbrali v gručo ter živahno razpravljali med seboj. —
Edino jaz sem bil nemiren. Neprestano mi je namreč blodila po glavi misel: — Kaj, če je že Trent pred nami prišel na otok in z ladje pobral vse, kar je bilo količkaj vrednega ?
Na boku ladje jo bilo zapisano z velikimi črkami: *'Lastavioa", IIull. Z nje je visela vrvena lestvica, preko katere smo dospeli nt. krov. Ladja je bila precej velika. Krov je bil obdan s precej veliko ograjo, sredi njega so bile pa kajute.
Bila jo znotraj in zunaj belo pobarvana, vse važnejše dele je pa imela obite z bakrom.
Ko stuo stopili na krov, so je dvignila z njega eela tolpa raznih morskih ptic. Nekatere >»• bile tako velike kakor orel.
Po stopnicah s peljanLli v krogu, smo zaceli plezati navzdol. Notranjost jo bila razdeljena s tankimi stenami v več oddelkov. To so bili prostori za kuhinjo, obednieo. moštvo, skladišča in druge shrambo. Na krovu sta bili sobi za kapitana iu za krmarja. Glavna kajuta je bila spodaj in ta na> .i<* najbojj zanimala.
V	nji je bilo temno, ker so morske ptice s svojimi odpadki po-nesnažile okna. Zadublo jo bilo in vso v neredu. Na tleh so bili kupi obleke in ostanki jedi, na katerih so se pasle muhe.
Meni so jo čudno zdelo, kako mi dospele sem te živali, ko sen, vendar že tolikokrat slišal in čitah da se nahajajo samo v bližini človeških bivališč.
Na tej ladji pa ni bilo. že vsaj po mojem domnevanju, najmanj tri mesece nobenega človeka.
V	neki omari sera našel par revolverjev, dva zavoja kitajske svilo, porcelanske čašice in druge dragocene predmete. Na mizi je bilo še vse tako kot da bi v pred pol ure vršil obed. V posodah je bila marmelada, kava. kondeneirano mleko, poleg pa kruh, prepečenec in kosi smrdljivega mesa. Skoraj vsi stoli so bili prevnijeni in so ležali na tleh.
_ Poglejte, poglejte, — jo rekel Nares. — Tukaj je še črnilo.
Kapitan je najbrže še v uri nesreče vodil svoj zapisnik. — To jo vsekakor čudno, kajti ponavadi se kapitani no brigajo več za svoje zapisnike, ko enkrat izprevidijo, da bo ladja pogubljena.
.laz mu nisem ničesar odgovoril.
—	- In ta kapitan je bil tudi velik sladkasnedež. — Poglejte tukaj marmelado. Kateremu mornarju pade v glavo je.sti marmelado? Vino i" meso ali pa nič. — O ti prokleti starec, ti pa res nisi bil za morje!
Ponesrečence je na tak grd način kritiziral, da hi mu kmalo za-čtl ugovarjati. — Vseeno sem se pa premislil tor rekel;
_ Žalostno je 11: kaj, zelo žalostno. — Pojdimo rajše na krov.
Kapitan je prikimal:
—	Saj je res dolgočasno. — Tudi jaz mislim, da bo boljše na krovu. Toda prej ne grem. dokler ne dobim signalnega kodeksa. .Xa-raesto znamenja o nesreči, bom napravil na jambor kako drugo znamenje. Kapitana Trenta najbrže še ni bilo tukaj. Na v«ak način mu moramo pripraviti malo presenečenje.
V	nekem kotu je dobil zastavice v najlepšem redu. Zbral je drobne ter se podal zatem na krov.
Solnce je že zahajalo, in mrak je začel padati na zemljo.
—	Hej, fant, kaj pa delaš tam? — Votla je pokvarjena — je za klical nekemu mornarju, ki je pil iz vrča.
Oprostite gospod kapitan, voda je prav dobra. Daj sem, bom poskusil. — Po teh besedah mn je iztrgal vre iz rok ter poskusil. — Da, voda je pve«a..— Najbrže je bila pokvar-
jena. pa se je zopet popravila. — Ali ni to nekaj čudnega, gospod Dodd ?
V	njegovem vprašanju je ležalo nekaj, kar me jo presenetilo.
Stal je na prstih ter se oziral na desno in levo kot se ozira člo
vek. fei sluti nevarnost.
—	Vi najbrže sami ne verujete v ono. kar ste ravnokar zatr jevali ?
_ Vso se jo že pripetilo na svetu — je rekel ter mi položil svojo roko na ramo. — Zaenkrat pa nameravam nekaj drugega. — Po tegnil .io stare zastave z vrvi in napravil z novimi zastavami mornarsko znamenje: K i^. H., kar pomeni: — Povejte mojim gospodarjem. da se nahaja moja ladja v dobrem stanju.
—	Sedaj pa vsi k sesalkaiu! — je zaklieal mornarjem.
V	dnu ladje jo nekaj zaškripalo, zaslišali smo enakomerno u darjanje in kmalo je začela teci na krov umazana rmenkasta voda.
—	Zakaj sto tako nemirni? — sem ga vprašal.
_ Takoj boste slišali — je odvrnil. — Poglejte tam one čolne.
Eden je na krovu, oba druga pa še visita. — Kje je oni čoln. katerega jo Trent spustil v vodo. ko sta oba mornarja utonila?
—	Morda je eden teh. — Najbrže so ga zopet spravili na krov
—	Zakaj bi ga spravili na krov ?
—	Mogoče so imeli vsega skupaj štiri čolne? — Res bi bilo mo-croče. toda zakaj? — Za svojo privatno zabavo ga starce menda ni imel.
—	Koliko časa ho pa še trajal ta ropot? — sem vprašal jezno. — Saj bodo izspsali celo laguno. — Kapitan Trent je vendar sam rekel. da je ladja nasedla ter da jo prednji del poln vodo?
_ Res? —Tako jo rekel? — jo odvrnil Na res hladno. — .Ja/
vam bom pa nekaj povedal, pa če vrjarnete ali ne. — Ta ladja je v ra v not ako dobrem stanju kot je "Nora h rreina", s katero smo se pripeljali sem. — O tem sem premišljeval že prej. prodno sem l»ii na krovu, zdaj pa vem, da je res.
—	To ni mogoče! — sem vzkliknil. — Kaj pa mislite, da j» Trent ?
—	No v *m. če jo lažnjivoo ali če je stara baba? — Povedal sem vam samo dejstvo in zdaj boste slišali še nekaj drugega. — Ce bi mornarji debli samo osem ur, bi lahko spravili to ladjo zopet s peska v odo. — To mora vedeti vsakdo, ki jo bil že vsaj dve leti na morju.
Jaz sen] presenečen vzkliknil.
Nares jo pritisnil prst na usta ter zašepetal:
—	Ne preveč glasno, da ne slišijo mornarji. — Mislite karkoli hočete, samo svojih misli ne smete povedati.
Medtem so prišli mornarji na krov ter se začeli pogovarjati.
—	Zakaj ni spravil Trent ladje s peska — Zakaj jo Je hotel kupiti v San Franciscu za i^iko silno svoto nazaj?— Saj bi vendar 'ahko žnjo prišel v San Francisco, samo če bi hotel — je modroval Nares.
—	Morda pa ni tedaj vedel, koliko jo vredna — som odvrnil.
—	Jaz 1>; pa hotel vedeti, koliko je v resnici vredna.
—	Da. jaz tudi — sem pristavil.
Zatem sva nekaj časa molčala. — Jaz sem ga nepremično gledal ter «"-akal njegovega nadaljnega odgovora.
—	Jaz vas nočem več razburjati gospod Dodd. — jo rekel slednjič, — kajti vem. da ste v velikih skrbeh. Napel bom vso svoje si-Iin vse svoje moči. samo da pridem tej zadevi na dno. — Ne bojte e nobenega neprijetnega trenutka.
Nekaj zaupljivega in nekaj prijaznega je bilo v teh besedah. — Nehote sem mu segel v roko ter mu jo krpko stisnil.
—	Kaj nr. midva sva dobra prijatelja — je odvrnil. — Železo so preiskuša v ognju, prijateljstvo pa v težkih časih. — Toda upaj-va, da bo šo vso dobro in da bo šlo vse posreči. — Jaz sem pri tej zadevi ravnotako prizadet kakor sto vi. — Toda pustiva zaenkrat to in pojdiva k večerji.
po večerji sva šla v čoln ter se odpravila na poizvedovanje.
Noč je bila tako jasna in svetla, da sva natačno razločevala
vsak predmet.
—	Najprej morava preiskati breg — je rekel Nares.
Najini ljudje so stikali za ptičjimi jajci, tako da nama ni nikdo sledil.
Ko sva bila dobre pol milje oddaljena od ladje, sva se izkrcala na otoku. Najino presenečenje je hipoma naraslo, ko sva opazila pred seboj v pesku nagnjen čoln.
—	Zlodja, kaj ie pa to? — je zašepetal Nares ter se začel previdno plaziti iz grmovja.
—	Morda jo Trent? — som odvrnil. — Šo zdaj se spominjam kako strahovito mi je utripalo srce.
—	Neumna sva bila, ker nisva vzela seboj orožja — je zašepetal Nares. — Toda na vsak način se moram natančno prepričati.
Njegov obraz je bil smrtno bled. Po glasu se mu je poznalo, da jo siliio razburjen.
(Dalje prihodnjič.)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Vsem prijateljem in znancem naznanjam tužno vest. da me je zapustila nad vse priljubljena soproga
IVANKA GRAHAR.
Umrla je po kratki bolezni dne 26. junija, stara JO le*.
Tem potom se najprisrčnejše zahvaljujem vsem tukajšnjim mojim prijateljem in prijateljicam, ki so mi stali ob strani v te>h bridkih urah. »
Tebi pa. draga ženka, -naj bo lahka žemljica in počivaj mirno!
V ozki jami si zakrita.
srrob t"oj s cvetjem jo odet.
Z Bogom, draga, prcljubljcna.
več te ne ho videl svet!
Žalojoči ostali;
Jo^ip Grahar, soprog.
Marija, Ivanka in Stefanka,
hčerke.
Tukaj zapušča sestro in brata, v stari domovini pa očet i in mater ter ilve sestri in tri brate.
Verona. Pa . S. julija 101«. ' ! 11 12-7)
SEJA SNZ. V NEW YORKU. Rad bi izvedel za naslov, svojih |
prijateljev, in sicer: FRANK VOVTAR, doma nekje z Drvr lenjskega; pred nekaj leti sv^x. ^ bila skupaj v Henrv, \Y. Va. Na- * dalje iščem MAKSA HI RING, doma iz Žircv. JANEZA LAZA R in JANEZA PAUČNIK, doma iz vasi Vrstnik. Prosim, če kdo ve za kojega izmed njih, da mi naznani, ali naj se pa sami javijo. — John Zakel, Box 18, Blair, W. Va. (U-13—7)
V soboto 13. iulija ob S. uri /večer ho seja Slovenske Narodno Zveze v cerkveni dvorani, 62 St. Mark's Place, New York.
Na tej seji se bo razpravljalo o Kolo važnih Zadevah našega naroda v bodočnosti. Vsakega zavednega Slovenca dolžnost je. da pride na to sejo Zdaj ni več čas za to. da bi bili mlačni in bi prepuščali dtrJo drugim. <"-eš. saj so drugi tukaj, da delajo. Vsi moramo delati. kajti le na ta način bomo kaj dosegii. Zdaj je oni veliki trenutek. ko >i lahko sami določimo, izvolimo in zahtevamo usodo našega naroda, zato je treba, da vsakdo dela tpo svojih močeh. Kako pa bomo delali newyorski Slovenci ki smo ob priliki parado 4. jul ja na najsijajuejši način pokazali največjo zavednost med Jugoslovani, sc bomo pogovorili v soboto na seji. Zato: vsi Slovenci na sojo! (11-12—7)
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnev-;nik v Združ. državah.
Mnogo Stadije bolnih.
ieni.1
H
tak, ki it km ar u iUIm uinfi.
Dr. S. F\ MANSHI
pove resnico in zdravi tako, kot bolezen cakteva.
Mi rirtriM M^-	llu nr*d »•
aa viiltmicM, mar- gffnf	|jM
mat, ki vac, kmi	MS r	■®ikJk h
i, J™,. uu-1. m&Ml..	. ■	T*h
tiw|ii k Mpdha2CU«aMjU-
iaja, tirnim* ti«
________ t »Uktiikt « mha-
Ml NE ZDRA-V1M0, AKO SPOZNAMO, DA BOLEZEN NI OZDRAVLJIVA.
Govorimo vaš QDAJP M A| AIICUID Nasproti jezik rllliri UUi fllAItdnir Baers 1
prof. dr. SLOAN-A
mil*TH AVENUE, Specialist	HTTSBTOGH, PA.
UU: temo o4 ». šo «. mfiar; ▼ Md«U» * *St do L M«L -
m^Mhfam,
Bu -^^RASg^h^DlWv ^
^JhbS-^I^^^J /jfJMJ
m ajpofl^m^^^/ u m	frimami
wm gfffgfM	94 "i"ni>
•Tf^^^WP® MidiMi-
Kaufman trgovine
Iščem svojega bratranca ALOJZIJA PA50PAT. Pred enim le-tom in pol j^ bival v Clevelan-du, O. t'e kdo izmed rojakov ve, kje se sedaj nahaja, prosim, da mi nai/naui. za kar boni zelo hvaležen, ali naj so pa sam javi. ker sporočiti mu imam zelo važne stvari. — Anthony Paropat, 1508 E. V.\ St.. Cleveland. Ohio.
(10-12—7)
NAZNANILO.
Ihie 14. julija bo na razprodaji orodana trava na Škodo v i farmi v MeKiuilev. Minn. Kdor so zani-•na. naj pride trotovo toč.?io ob 2. iri. — Mrs. Škoda. .MoKiuley. Minn.	(11-12-—7»
Pozor, ujetniki! Podpisani, podo-niačo Zdevč )y (Jorenje I)oura\e pri Ki-oni na (Jorenjskem prosim ujetnike v Rusiji. Franciji in Italiji, ki me ]>oznajo^da stopijo z menoj v dopisovanje. Naslov jc tale: Flori an Pretnar. Box 130. R. 1. Pell a ire, Ohio, F. S. America. (13-1:3—7)
Dr. Koler
slovenski zdravnik
838 Pob Ave., Pittsburgh. Pa
ŽENITNA PONUDBA.
Fant. star 20 let. se želi sezna-liti s slovenskim dekletom v s1a-•osti od IS do 25 let; tudi se Jah-<o javi vdova z enim otrokom, mam precej premoženja in stalno lelo. Katero veseii, naj mi piše in priloži sliko, če mosro**o. — Anton Femes. I>ox 1">4, Aliquippa, Pa. 10-12—7)
Dr. Kolcr f ut-•tanJB dofiukl ■Aravclk,
IM ▼ Plttttariki, U hu U-Utu prakso » a«zmvl|»>
mtm
krrt Mravt a gU-MTttf« tM. ki «a ]• lsu»«i «r. »Ml. Bril«*. Ca Imata moiolj« ali a«k«r-«ka w Mara. ▼ grla, liptdul« laa, koIaMa« ▼ kostak, »rldlta la MUitl kil. N« Cakaft«. k« «a ka-
Tm vottt koUnl atrttla H M»|-Baal M«toil. Kakor kltro o»aait«. na prtMhij« Krtu«, aa tekaltt, (•avti pcMUa la Jaa na m KMt pamIL
■ytfroa*!* aH tHM kUa Uln v K ntk la Mmt kras oparacUa.
Bolmi a*kvla, ki »ovaro^U« M-MKa« v krita la krktt la viaslk «■«
Ravmatiaam. »manja, kalailM. •<
kaSna kalnnl, ki aaataa*Jo vato« aa-itoU krvi osdravtai v kratka« la al »otraka« laka«.
Urala« ar«: tmMh o« I. ar« tral <• t. a*a«ar: t p«t)dk «4 V. ajtf-traj to I. moMi«; «k aa««Uak p« 1. afatrai 4« I. »«poMaa.
■ poŠto m iaUat. — Piuim I — M« poaaMta la« ta »k«vllk«l Hnvta iuk« maflka »aaka.
644,Penn
avenue
Pittsburgh, Pa.
I
Dr. L0RENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECUALIST MOŠKIH BOLEZNI
Moja stroka Je zdravljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Jaa sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih lu ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb n* Je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mažulje ln lise po telesu, bolezni v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledieah, jetrah in želodcu, rmenieo, revrnatizem, katar, zlato žilo, navduho itd.
Uradne ure so: V ponedeljkih, sredah in petkih od 9. are zjutraj do o. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. — Po Posti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime in naslov:
Dr. L0RENZ, 644 Penn ave„ Pittsburgh, Pa.
Nekateri drtud zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko ie lz starega kraja, zato vas lažje zdravim, ker vas razumem.
Išče*m svojega brata JOHNA PRAH, doma iz št. Jonnoja na Dolenjskem. Pred tremi leti je bival v Canon City Colo., iu sedaj so nahaja	v Montani. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ^a mi naznani, ali na j se pa s?m javi. Anthony Prah. 118') Progress Street. N". S. Pittsburgh, Pa.
110-12—7 >
Iv je jo moj brat CIŠTAV PlN'0-Z.\ ? Doma je iz Verhovja, l':u'a Radeče ]>ri Zidanem motstu. Zadnje pisino od njega f>cm prejel i/. HurroAv. IU., pred l1,^ letom. kje so sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako vedo za njegov naslov, dia ga mi naznanijo, ali pa naj se sato oglasi. - Malhew I'inoza, 77:14 Ossage Ave., Cleveland, O.
(10-12- 1)
Spodaj podpisana bi rada izvedela za svojega brata FRANKA DOLENC, doma Lz vasi Sveta P»arbara st. 2 pri Škofji Loki n.L (Jorenjskeni. V Ameriki biva o-kf>li l;j let ; naselil so jo nekje v Chicagi, 111. Cenjene čitotelje prosim, ako kateri ve za njegov naslov, naj mi sporoči, če pa sani bere te vnatiee. naj mi sam piše. k or poročati mu imam več važnih reči. — Mrs. .Mary Fol-kar. Box 4fi. Franklin. Kansas, doma v stari domovini pa pri Promčk.	(10-12—7)
CENIK KNJIG
katera ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt St,	Naw York, N. V.
POUČNE KNJIGE:
itmoT nemSko-angl. tolmač vezan —.50 Domači zdravnik mali	=—
Hitri računar (nem^ko-angl.)
ve2an	Newyor.vke, božične, velikonočne
Življenje na avstrijskem dvorn
ali smrt cesar je viča Rudolfa
RAZGLEDNICE
Pol jedel jrtvo	—.50
šadjereja v pogovorih	;—.25
Slov. angl. in angl. slov. slovar	11.50
Veliki slov. ang. tolma«	$2.50
in novoletne komad po ducat
—.75
—.03
CT-.21
ZABAVNE IN RAZNE DRUGI KNJIGE:
Hipnotizem	t—.39
Doli z orožjem *
Dve Saloigri: "Čarltjeva ženite v"
in "Trije ženini" Mesija 2 zvezka Pod Robom SI. VeČank* Postrežba bolnikom Trtns uš in trtotej rrojka
Fojna na Btlkiaa 13 zves. Zgodovina c. kr. pegpolka fit 17 s slikami
ZEML»JE\TDI:
Avstro-Italijanska vojna mspn
Avstro-ogrski, veliki vezan Celi svet mali Celi svet veliki Evrope vezaa
_25 Vojna stenska mapa
— 60
_30 Vojni a^tlae. nov
Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo., _£0 CbL itd. po
Veselilo bi mo izvedeti zi naslov svojega p^i.jatcija ANTONA LKNAKriO Doma je iz N t rima št. pri St. Petru na Krasu. Cenjene rojake prosim, ako kateri vo. da mi blagovoli naznaniti, ali naj so pa sr.m javi svojemu prijatelju: Frank Mo roll P,ox 289, Woostcr, Ohio.
(10-12—7)
Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOSIPA BBNt AN. Prosim cenjene rojake, kateri ve, <la mi blagovoli naznanili, ali naj so pa sam o«rla-i. Doma je iz Dolenje vasi pri Cerknici. — Jacob P, en čar, P>ox 221, Salamanca, N. Y.	(10 2—7)
bi i/.vedel za prijatelja MA-TfJO TROHA, doma iz Zaiož-nej»a vrha pri Prezidu, in tudi za JOŽEFA TITŠEK, donna iz liabnega polja. — John Oswald, Box Norwich, Pa.
(10-: ^ -7)
—JSO
Zdi ulm i h <iržav mali
Cdruienlh držav veliki	—.25!
Združenih d rja v stenska mapa, na drugi strani p« cell svet $3.00'
Opate: Naročilom Je priloWl denaren vtedsest, bol 1st n gotovtel.i ftnl nakaamd ali noStnlh ouUak Poitnlnj & 9t% vssb emak It
—.25 i—.50 —.10 -.25 —.50 $3.00 i—.25 —.3©
f—J2H «—.10 —.25!
13.00 j 7 fotvrtel, to
Žolirn izvedet: za naslov moje znanke MARIJE KOS. Svojo-časno jc bila v Indiana, Pa. Nadalje hi tudi rad izvedel za PAVLINO FONDA v Ernest, Pa.; zadnja ima tam nekje sta-riše, ki imajo farmo, če jo to resnično. Torej prosim, da se mi enaali d m ga javi, ali pa naj mi kak drug rojak naznani njih bivališče. Zelo bi b.l pa hvaležen kojonnu rojuku iz ludiane. Pa., ali iz Ernest, Pa., da hi bil tako dober in bi n«i pisal par besed. Jaz bi samo rad izvedel, «v-e j« kdo te dve nsebi tam poznal. — Jonn Janež. Breczv 11 ill Sta., Pox 24. Mulberry, Kansas.
7)
Oženite se
Pofiljit* nam moo EN DCLAR In po*l»Ii imm bono popoln Zcaitvanzki lutklet a Mlut-
nin opiaom, SUKAML imeai ia nuUri moo-
pb dzUet in nekoliko odo*, ki ittejo dobrav« nipekeaega mtof a.. Lahko sami pifeta i o »kW-nete aračan zakon. Mi m» Hiaiiil »torlti > » iteno in dovoljeno poaredovaaj«. sato ne nudite dolarja, ki ja poaredi nad vami la ZAKONSKO SBECO. Pišite ia dance aa:
EEUAHOE F. OLUB
1 IU	j^ss
ii i *. i ima t uuBiuis... > iuili