Posamezna številka 20 vinarev. v Stev. 32. tf LlisbSiani, v četrtek dne 20. februara 1919. Cena celoletno po pošti K 40'—, za Ljubljano K 36'— inserati: Enostoipna petitvrsta (59 mm {trnka le S mn „ polletno . » 20-—. „ 18— 58 IIP ISJ ftl I M vlsoi|U »n vežkrat po 45 vin. — Ob sotiotah duotn* tarrt. — . mesečno „ „ „ 3‘50............3’— ^ ^ Ki/ M M Ja) &L« a* Ev Eto 11 Sl I B« Poslano: Enostoipna petitvrsta K V— — Izhaja vsak Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica S. — Telefon 50. dan. izvzemši nedelje in praznike, ob 3. uri popoldni. Italijanska komisija v Mariboru. Nadzoruje razmerje med Slovenci in Nemci. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Maribor, 20. febr. Včeraj je došla v Maribor italijanska komisija, da prouči tukajšnje razmere. Spremlja jo mestni poveljnik podpolkovnik Zwirn. Italijani so izjavili, da so zato prišli v Maribor, da pregledajo tukajšnje razmere in da si tudi lastijo pravico nadzirati razmere med Slovenci in Nemci na severni meji, ker so ravno tako člani entente, kakor Francozi Angleži in Američani, ki so že večkrat obiskali Maribor in druge kraje severne meje. Maribor, 20. februarja. Včeraj se je pod predsedstvom okrajnega glavarja dr. Lajnšiča vršila seja mariborskega okrajnega šolskega sveta, v kateri so se imenovali začasni voditelji na okoliških bivših nemških šolah. Vse šulfe-rajnske šole v okraju, kakor tudi druge Celje, 19. februarja. Veletovarnar Woschnagg iz Šoštanja je dobil od deželne vlade v Ljubljani izvozno dovoljenje za cel vagon usnja. Ni bil pa zadovoljen s tem, da bi poslal usnje brez kompenzacije v Nemško Avstrijo, tem- Belgrad, 19. februarja. V Belgradu so osnovali francoski trgovinski urad, Ui ima namen, da posreduje med jugo- Italijanski častniki so sinoči obiskali nemško gledališče v spremstvu podpolkovnika Zwirna in so baje stopili v stik z voditelji mariborskih Nemcev. Italijanski častniki so pridno pregledovali naše vojašnice in naše čete, a niso kazali posebne prijaznosti in naklonjenosti našim častnikom. Danes sta izjavila dva višja italijanska častnika, da ostaneta stalno v Mariboru, da vršita nadzorstvo nad razmerami, ki vladajo na severni meji. nemške in dvojezične šole so spremenjene v popolnoma slovenske šole, edino šoli v Studencih in Krčevini dobita nemške vsporednice. Šole v Podbrežju, Studencih in Krčevini se ločijo v dekliške in deške šole. več je v vagon skril med usnje moko, mast, jajca, meso itd. Slovenski železničarji v Celju so vagon preiskali in vso stvar naznanili pristojni oblasti. Woschnaggu so potem zaplenili cel vagon z usnjem vred. slovanskimi in francoskimi tvrdkami pri sklepanju poslovnih zvez. Urad bo preskrboval adrese, kataloge, cenike in Napad na Ciemenceaueja. Fariz, 19. februarja. (Lj. k. u.) Glasom Dun. kor. urada poroča »Agence Havas«; Napad na Ciemenceaueja je iz-vršil mož, ki je iz skrivališča na stranišču naskočil voz, ter oddal strele. En strel je zadel ministrskega predsednika ter ga lahko ranil. Zbrana množica se je vrgla na napadalca, katerega se je polastila straža. Napadalec je tudi na to oddal dva strela. Eden izmed množice je bil ranjen, ravno tako šofer. Atentator se je nazival Collin-om. Profesorji so izrekli, da je bil zadet Clemenceau na zadnjem delu lopatice. Rana je precej globoka, vendar pa niso poškodovani notranji deli. Splošno stanje je povoljno. Kaj mora Nemčija še oddati. Amsterdam, 19. februarja. (Lj. k. u.) Dun. k. u. poroča: Glasom nekega tukajšnjega lista javlja dopisnik »Ti-mes«-e iz Pariza: Nemčija bo morala oddati aliirancem vso vojno opremo, vkolikor se ta ne potrebuje za na 25 do 35 divizij skrčeno vojsko. Pred izvršitvijo te določbe je potreba, da se zasede Essen in mornariški arzenali. Nemčija bo morala tudi izročiti vse ladje, ki so bile navedene v prejšnjih pogojih premirja, a se še niso izvročile. Aliiranci bodo določili mirovno moč nemške mornarice ter zasegli internirane nemške ladje. O njihovi nadaljni usodi se dosedaj še ni razmotrivalo. Ukrajinski ujetniki v Italiji proti boljševikom. Stanislava, 19. februarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Glasom semkaj došlih poročil so izmed avstro-ogrskih ujetnikov v Italiji izločili gališke ukrajinske ujetnike in jih uvrstili v bojne oddelke, ki se bodo priključili ukrajinski vojski, da se bojujejo proti boljševikom. Teh ukrajinskih ujetnikov 'je približno 100.000, Vse šulferajnske Sole v mariborskem okraju — slovenske. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Štajerski nemškutar - tihotapec. Med usnjem moka, mast in jajca. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Trgovske zveze Jugoslaviie in Francoske. Posebno poročilo »Večernemu listu«. druge informacije francoskega blaga, bo zbiral vprašanja in ponudbe malih trgovcev, pa jih sporočal francoskim tvrdkam. Ravnotako one francoskih tvrdk tukaj razglašal. Urad bo imel po možnosti razne vzorce na razpolago, ter bo skrbej za olajšanja pri odpremi Hag v okvirju orjaških predpisov in za potovalne tukajšnjih trgovcev n?. Francosko v trgovinskih poslih. Resnica o nemškem plebiscitu na Koroškem. Ljubljana, 19. febr. (Lj. k. u.) Napram vesti pariškega »Tempsa«, da je bil (na podlagi podatkov nemškega tiskovnega urada za Koroško) v 27. koroških nemških in ezikovno mešanih občinah, ki jih zahtevajo Jugoslovani zase, baje izveden ples-bicit, pri katerem se je 15.255 občanov izreklo za pripadnost k Nemški Avstriji insamo 175 za pripadnost k Jugoslaviji, ugotavlja uradni ljubljanski dopisni urad na podlagi informacij, ki jih je prejel od slovenskega komisarijata za Koroško, da se ni izvedel veljaven plesbiscit o pripad- nosti k pripadnosti k eni ali drugi državi riti v štajerskih niti v koroških obmejnih ozemljih.Kakor svoj čas v Štajerskih obmejnih ozemljih, gre tudi v tem primeru za oddajanje glasov, uprizorjeno po Nemcih, ki vsled svojega popolno zasebnega značaja nima nobene oficielne lastnosti. Na kak način so Nemci v jugoslovanskih-nemško-avstrijskih obmejnih ozemljih uprizarjali taka »ljudska glasovanja« o pripadnosti k Jugoslaviji ali Nemški Avstriji, je razvidno iz nastopnega pojasnila, ki temelji na dokazanih dejstvih: SSeperlenIe z ameriško misijo. V južni Štajerski so Nemci drzno trdili, da zahteva ameriška misija takojšnjo izvedbo ljudskega glasovanja, ki naj odloči, h kateri sosednjih držav naj pripada ta ali ona občina, ter so razdeljevali med prebivalstvo glasovnice s temu primernim besedilom. Ko je bila ameriška misija v Mariboru o tem postopanju obveščena, je izjavila, da ni nikdar kaj takega zahtevala ali želela, kakor tudi,- da nikakor ne more priznati popolnoma zasebno izvedenega plesbicita. Na isti način so uprizorili svoj »plebiscit« tudi koroški Nemci. Mm so glasovali na Koroškem. Na Koroškem se morajo razločevati slovenski kraji, v katerih je še jugoslovanska posadka, in taki slovenski kraji, iz katerih so Nemci z več kot stokratno premočjo potisnili slovenske straže in vojaške oddelke, ki so bili postavljeni za vzdrževanje reda. V slovenskih občinah, oproščeni malih varnostih oddelkov, se je pričelo takoj po odstranitvi jugoslovanskih oddelkov pravo grozoviadje. Slovenski voditelji, predvsem župani, učitelji in duhovniki, so morali pobegniti, da so vsaj rešili svoje življenje. Kdor je kljub temu ostal, so ga zaprli in med najnevarnej- šimi grožnjami trpinčili, imetje pobeglih in zaprtih Slovencev, kakor tudi župnišča pa so oplenili. Med prebivalstvom, preplašenim vsled takega postopanja, so Nemci nato razglasili, da zahteva ameriška misija takojšnjo izvedbo ljudskega glasovanja o pripadnosti k jugoslovanski ali nemško-av-strijski državi ter so nemudoma pričeli z izvajanjem plebiscita. Popolnoma neresnično je bilo in je še sedaj, da je ameriška misija zahtevala ljudsko glasovanje. Ameriška misija ni ničesar podobnega naročila. Pod nemškim terorizmom, Nemci so uprizorili to glasovanje v zasedenih slovenskih in jezikovno mešanih občinah iz lastnega nagiba v zasledovanju sebičnih namenov in z zlorabo avtoritete ameriške misije. Njihovo ravnanje predstavlja popolnoma zaseben čin nemškega samovladja, ki nima nobenega nadalinega pomena in ki se mu mora odrekati vsako vrednost, ker se je to »ljudsko glasovanje« izvedlo z največjim terorizmom in tudi ! vsled tega na noben način ne more ; predstavljati dejanske ljudske volje. | Prebivalstvo teh občin so Nemci v gru-; čah gonili h glasovanju, kjer so jim vsilili glasovnice v prid Nemški Avstriji. Vsakomur, ki se je branil ugoditi zahtevi nasilnih Nemcev, so grozili, ga trpinčili in odstranili. Metoda potvorb. Kljub terorizmu nemških nasilnikov so se našli tupatam volilni upravičenci, ki so imeli pogum, da so se priznali za pripadnost k Jugoslaviji. Fe jih ni bi'o veliko, ki so se kaj takega upali, je to samo posledica neizmernega nemškega grozilnega in nasilnega gospodarstva. To »ljudsko glasovanje« na Koroškem je tem večja potvorba, ker so se pobirale glasovnice tudi v takih občinah, ki so popolnoma germanizirane in ki so jih Nemci pri drugih prilikah označevali kot popolnoma nemške. Demoostaife preti poslancem. Braunšveig, 19. februarja. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Med današnjo sejo deželne zbornice, ki se je pečala z vprašanjem brezdelnosti, se je nabrala pred deželnim dvorcem tisočera množica brezdelnih žensk in moških. Del te množice je udrl, po stponicah. v dvorano ter tam začel razgrajati. Obkolili so poslance in predsednika, polastili se poslanca Muller-Scholla, ravnatelja neke tukajšnje tvrdke, katerega so pretepli ter ga z glavo butali ob mizo. Potem so prevrnili tudi mizo predsednika ter sploh vse stole in mize v zbornici. Delavski in vojaški svet jo skušal pomiriti ljudstvo, toda brez uspeha. Morali so naprositi narodno brambo, da je napravila mir. Izlandija samostojna država. Kopenhagen, 18. februarja. (Lj. k. u,) (Brezžično.) Danska vlada je sporočila, da je v smislu zveznega zakona, ki sta ga dne 30. novembra pr. 1, sklenila danski in iz-landski parlament, otok Izlandija priznan kot samostojna država. Danska in Izlandija ostaneta združeni pod kraljem Kristijanom I. Izlandsko zunanjo politiko bo vodila Danska. Izlandija je sporočila svojo nevtralnost za vekomaj. Republikanci na Portugalskem zmagujejo. Madrid, 19. feb. (Lj. k. u.) Glasom Dun. kor. urada poroča Agence Havas: O zatoni monarhističnega gibanja v Oportu se javlja: Republikanske čete so delovale jako hitro in navdušeno in so zasedle poštna in brzojavna in druga važna poslopja. Streljanje s puškami po cestah je trajalo dve uri. Po hudem boju so zmagali republikanci. Mrtvih jo 13, ranjenih pa približno 50. Monarhistične čete in častniki so se vdali. Iz pokrajine. kr Umrl je v Solnogradu Jurij baron pl. Locatelli, sin krminskega graščaka, poslanca in župana. kr Nemškutarski orožniški poveljnik, V Konjicah je orožniško poveljstvo imenovalo najbolj zagrizenega nemčurske-ga orožnika Franca Petschniga za okrajnega stražnmojstra. Petschnig je 1. 1914. pripomogel, da je bilo več slovenskih ro-rodljubov preganjanih in odposlanih v graške ječe. Sedanje orožniško poveljstvo imenovalo tega renegata za poveljnika orožnikov v konjiškem okraju. Ta človek se še danes podpisuje »Petschnig«. kr Naša straža na Savi in Donavi. V varstvo ladij in zaplenjenega blaga križarijo p Savi in Donavi monitorji, ki z reflektorji razsvetljujejo reko in bregove. Trdni Stovend V takih, germaniziranih občinah ni bilo samoobsebi umevno nobeno posebno nasilje potrebno. Številke, ki so jih Nemci razglasili v svet, kot uspeh pravilno izvedenega ljudskega glasovanja, se nikakor ne morejo kontrolirati, in imajo samo to vrednost, da je iz njih razvidno, da se mnogi koroški Slovenci ne klonijo tudi pred najhujšim terorizmom. Iz previdnosti pa Nemci niso, kakor bi bilo umevno, vpri-zorili istočasno svoj »plebiscit« v popolnoma slovenskih občinah, ker bi na ta način seveda končne številke izgle-dale popolnoma drugačne. Ni dvoma, da bi tudi sedaj v občinah, zasedenih po Nemcih, izpadle številke popolnoma drugače, če bi smelo slovensko prebivalstvo svobodno izraziti svojo voljo. Tnbic podat lugosiovatiske zahteve. Sonninova izjava. Pariz, 20. februarja. (Lj. k. u.) V včerajšnji soji je Clemenceau poslušal Trumbiča o zahteval jugoslovanske delegacijo. Jugoslovanski zahtevni spis je podpisan od Pasiča, Trumbiča, Ves-niča in Žolgerja. Sonnino je v imenu italijanske delegacije nastopno izrazil: Moja dolžnost je izjaviti, da italijanska vlada ne more sprejeti nobenih novih predlogov o rešitvi vprašanj, v katerih se Italija strinja z aliiranci še tri in pol leta vojno. Trumbičeva zahvala Ameriki. Bclgrad, 20. febr. (Lj. k. u.) Tiskovni urad poroča: Minister za zunanje stvari je odgovoril gosp. Lansingu z nastopnim pismom: Čast mi je potrditi prejem pisma, s katerim ste mi objavili besedilo izjave vaše vlade. Čast mi je, zahvaliti se v imenu kraljevske vlade vladi ameriških Zedinjenih držav, ker je pozdravila ujedinje-nje Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem činom je vlada ameriških držav hotela dati našemu troimenskemu narodu, ki se je ujedinil svojevoljno v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev še nov dokaz svojih simpatij za njegove napore za ujedi-njenje in neodvisnost .Prosim sporočite vaši vladi, da bo ta čin ojačil v našem narodu navdušenje in njegove prisrčne odnošaje, ki ga vežejo z narodom velike ameriške republike. Iz Ljubljane. 1 Poštna uprava — zgani se! Denar-no-poštni promet je znatno oviran, pone-kodi pa naravnost nemogoč. Nova poštna hranilnica ne funkcijonira, na staro se plačila ne sprejemajo, vrhutega so pa poštni uradi še brez nakaznic. To vendar presega vse meje! Zakaj pa vpeljujete nov način in odpravljate stare naprave, preden ste gotovi s pripravljalnimi deli! Modro to pač ni! Politična kronika. p »Goriški Slovenec«, ki ga izdajajo Lahi za Slovence, ki jih ni, da bi ga naročili in brali, nam služi lahko za smeh in kratek čas in bo nam zelo prav prišel v obči suši dobrih dovtipov, ki vlada po naših listih, ki bi morali skrbeti 7:a to; List se ponuja v klasičnih besedah in pravi med drugim: »Treba je £a (list seveda) moralno podpirati, da fcC pripomoči njegovemu življenju in lazvoju ... Nas bo veselilo razglasiti f?JJo raznih občin in drugih skupščin; stvnr^l1 radl namenu prid ljud-Vof’ C® tudl Posameznega rojaka. — W dnSVV36 Potrosila, eden je tu-težavno rn??1! BeRunci, kateri so dan vrnitve ' 1 v.ali na kraniskem I« daljne« J’"1M. dohajajo sorodnike in priiatelie ™ V? *otovo -jatelje za pojskati; naj nam pišejo, bomo skrbeli za jih našit. »Goriški Slovenec« je ljudski list, ljudstvo naj se posluži kjer mu pritiče.« — Ljudstvo mu bo že dalo, kar mu pritiče, samo čaka naj! Tudi: »Nekateri dobri slovenski pisatelji poslali nam bodejo v časih kakšno novelo ali »fc-uilleton«. — Klasične so notice: »Tudi letovci hočejo napraviti konec.« To je naslov. Dalje: »Petit Parisien je imel intervico z letovskim delegatom Ga-brys na mirovni konferenci, kateri je izjavil da Litovska prosi entento naj bi jo rešila boljševikov.« — Goriški Slovenci imajo gotovo samo eno prošnjo, naj jih ententa reši Lahov in »Goriškega Slovenca«. Po svetu. s čudovite prikazni. Nepojašnjena je prikazen, ki se je pozavila — kot pišejo angleški listi — tedaj, ko je bila torpedirana ladja »Seinster« in se je potapljala. Kot priča število prič, o katerih verodostojnosti ni dvoma, so videli na nebu velik, bel križ ravno nad mestom, kjer se je potopila ladja. Sprva se je zdelo, da je to ogromna podoba oblakov v podobi križa. Ostri obrisi so počasi izginili in se napolnili z glavami mož in žena. — Ta prikazen spominja na neko drugo, ki jo niso videli samo nemški, ampak tudi angleški vojaki. §kof iz Durhama opira svoje pripove- dovanje na izjave nekega prijatelja, ki so mu to pravili trije vojaki, s katerimi je govoril ob raznih prilikah o tem. Nemci so šli v sklenjenih vrstah dalje in Angleži so sc pripravljali, da bi prodali svoje življenje kolikor mogoče drago. Naenkrat pa so se ustavile rjave nemške čete; celo njih konji so se vzpeli in niso hoteli dalje. Sovražnika nista trčila skupaj. Pozneje pa so vprašali nemške ujetnike, zakaj niso izrabili ta tako ugoden slučaj in napadli. Dejali so, da so videli prihajati močne angleške rezerve. To pa ni bilo res. Vse je bila samo prevara. s 22.000 kron za 1 kg zlata. Neprestane konference o žigosanju bankovcev so rodile v Budimpešti čudne posledice v trgovini z zlatom in dragulji. Danes velja v Budimpešti 1 kg zlata nič manj, nego 22.000 kron. V strahu pred žigosanjem so kupovali budimpeštan-ski bogataši silno mnogo draguljev. Ve se, da ima eden budimpeštanski milijona!’, nakopičenih v svoji blagajni za pet milijonov kron draguljev. s Kaj je v svetovni vojni storila Amerika. Združene države, s katerih vojno pomočjo ententi so Nemci tako prešerno norce brili, so v 18 mesecih postavile v boj dva milijona vojakov, ki so bili vsi izvrstno oboroženi in oprera-1 jeni. Aprila leta 1917. je imela Amerika šele 323.000 mož, a novembra 1918. pa že nad 3 milijone, od teh 2,008.931 v ognjeni črti. Velikansko delo so izvršile ameriške ladjedelnice; en sam dan — 4. julija 1918 — bilo spuščenih v morje 94 transportnih ladij in parnikov! 5000-tonski parnik za premog je bil zgrajen v ?7. dneh. Za pridelavo živil so v največji naglici obdelali 5 milijonov vojnih vrtov, ki so donesli za 525 milijonov dolarjev pridelkov. Samo mesa in masti iqisr^«idr S°T?d julija 1917 d0 J‘uliia 1918 poslali v Evropo 1,500.000 ton Kje sopatopovi, municija, letala, avtomobili itd. s Obrnjen svet. Tako pise neki švedski list o višanju delavskih plač: Medtem, ko ima kurjač na štokholmskem parniku 225 kron mesečno, ima kapitan dotičnega parnika 215 kron mesečno. In medtem, ko zasluži voznik mesečnih 600 K, imajo strojniki pri električnih napravah, ki so položili dva izpita, 435 kron mesečno. — Sele zdaj se je izvedelo, da je bil rumunski kralj ob zadnjih demonstracijah boljševikov ranjen. — Med vojno kralji niso bili ranjeni, zdaj, ko se je obrnila fronta v zaledje, je bolj nevarno. Tudi to je obrnjen svet. s Nenavadno in težko zasledovanje razbojnikov. Italijanom dajejo razbojniki opravila. V Val di Susa lovijo že dolgo časa tri nevarne razbojnike, ki so že davno obsojeni na smrt. Omenjeni razbojniki pa so izberno izučeni v športu in telovadbi. Drčijo s skiji kot veter, streljajo, plezajo kot noben, tako da so alpinske in žandarske čete že trudne od samega zasledovanja, ki ga noče biti konca. Na vse tri brate razbojnike je razpisana nagrada 5000 lir za vsako glava s špekulanta s kavo so linčali v Koli-nu, Ta je zbiral potom inseratov v časopisih brezposelne ljudi, ki jih je pošiljal proti plačilu okrog, da so mu nosili karte za kavo po tri marke. To pa jo razkačilo kakih sto oseb, mož in žena, ki so udrli na njegovo stanovanje, vlekli ga na cesto, kjer so mu pripravili najprvo korenito snežno kopelj. Ko si je vzel še vsakdo nekaj odškodnine od njega, so šli, pustivsi moža precej hudo zdelanega. s Umrljivost v Itonilonu. V preteklem letu je število mrtvih v Londonu prvič presegalo število rojenih. Umrlo jih je 18.7 od tisoč oseb, rodilo pa 15.8 od tisoč oseb. s Draginja je povsodi, a take menda zlepa ne, kot v Carigradu, ki je res bajno orijentalska. Cene so poskočile na 100, 300, 500, 1000 2000, 3000 in celo 5000% in nihče ne more nič pomagati v ti zadevi. Samo par primerov. Sladkor je stal pred vojno 1 oka (1 oka je 1250 g) 2 pijastra in pol (1 pijaster je 21 vin.). Med vojno so dobili pri sladkor za 2 do 8 kron kilogram. Morali so plačati za ta sladkor 200 pijastrov. Petrolej je bil pred vojno oka V/j pijastra, a med vojno 21/2 turški liri, to je toliko kot 32 kron za »oka« Tedaj za 7000 do 8000% dražje. Tudi stvari, ki so bile domačega izdelka, so bile v Carigradu do 8 krat dražje kot zunaj v Anataliji, kjer so pa bile cene tudi zelo visoke. s Nevarni zlikovci so ugrabljeni. Vodja orožniške postaje v Vrabču na Hrvat-skem jp izvedel, da ima iti nekaj sumljivih oseb iz Podsusjed, kjer imajo tam opravke. On je na svoji postaji v Vrabčah pazil na to, kdo bo šel skozi, ker mu je bilo rečeno, da bode šli peš. Prva, ki je šla, je bila elegantno oblečena dama, ki je šla do Stenjevca. V Stenjevcu pa je že stala straža, ki je takoj javila v Vrabče, kaj vsaka tja došla oseba dela. Za ono damo so javili, da stoji na trgu in čaka nekoga. Za njo sta prišla še dva, ki pa nista dospela v Stenjevec. Nato sta šla skozi Vrabče zopet dva, ki pa tudi nista dospela v Stenje-vec. Izvedelo pa se je med tem, da so neke oseb6 prodale pri Jelisavi pl. Pisačič v Podsusjedu raznega ženskega blaga za 3000 K in jim je plačala na račun 100 K, drugo pa. pridejo iskat ta. dan. Ko ni bilo iz Stenjevca nobenega poročila več, se je podal postaievodja z orožniki v gostilno ob potu v Stenjevec, kjer so morali, biti oni, ki so sledili po dva in dva pa niso dospeli v Stenjevec. Ko so vdrli orožniki skozi stranska vrata v gostilno, so res našli vse štiri ob obilem vinu in klobasah. Imeli so mnogo orožja pri sebi, ki^ ga niso imeli časa rabiti. Imeli so pri seM mnogo vrednosti. Ona »dama« je bila iz Zagreba. Bila je v celoti velika banda, ki je pa po večjem pobegnila. Govorili so »šartovski« jezik, ki so ga razumeli sami in nosili »šar-lovsko« frizuro, da so se spoznali med seboj. ______________________ Resna ženitna Krvnikova vrv. Roman. Spisal Aleksander Petoti. ... Kaznoval bom grehe očetov na njih sinovih do tretjega rodu... 1. Mladenič, star 24 let, nekoliko premoženja se želi poročiti z gospodično, staro od 18—:24 !_et, ki ima posestvo. Mlade vdove brez otrok niso izključene. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko ki se pa na zahtevo vrne, naj se pošljejo na r-vavništvo lista pod ..Zakonska sreča U67. Neskončno visoko je Tvoje bivališče, o Bog! Šetindvajset let je letela moja molitev do Tebe, prej ko Te je dosegla. Toda dosegla Te je. In uslišal si jo, uslišal si jo! Kot je bila poprej vroča moja molitev, je zdaj vroča moja zahvala. Hvala Ti, hvala Ti! Račun z mojim življenjem sem sklenil. Ničesar več nimam storiti na zemlji. Dobro bi mi bilo, če bi mogel umreti, toda ne nadlegujem Te več s prošnjami, o Bog! Bil si tako milostljiv, da si uslišal mojo najbolj gorečo željo ... če sije solnce, čemu bi bile zvezde tu? Ničesar več Te ne prosim, moj Stvarnik. Zadovoljen sem s Tvojo dosedanjo dobroto. Ti si dober, dober. češčeno bodi Tvoje ime na veke! Ne morem več dolgo živeti. Star sem, zelo star. Sedemdeset let. Moja roka, ki drži za pero, trepeta, kot je trepetala pred pol stoletja, ko je držala roko one deklice, ki sem jo ljubil. Ali bo mogel brati kdo mojo pripovest, ki jo hočem napisati s to trepetajočo roko?... morda je bolje, da ostane nepre-čitana, ker je strašna ! Roza, Roza! Hm, ona je bila prokletstvo mojega življenja in vendar sem vzdihoval nb njenem imenu. Resnica je, da je bila prokletstvo mojega življenja, toda tudi moja edina sreča. Sreča je bila kratka, prokletstvo zelo dolgo ... mal plamenček in do neba segajoči dim. Roza je bila prva, ki sem jo ljubil. Dejal sem sicer pred njo že nekaterim drugim, da jil) ljubim, toda tedaj sem lagal... Ah, morda me je zato doletelo prokletstvo?> Ne, ne; laž, taka laž, ne zasluži tako veliko. In če bi vendar, vendar to bilo! Kdo ne pozna prve ljubezni? Tega nepričakovanega ljubega gosta, ki vstopi nenadno in obsuje z vsemi zvezdami in cveticami oropanega časnega raja; in zvezde nam vzamejo blesk oči, in vonj cvetic nas upijani in omami. Tako se je zgodilo z menoj, ko sem zagledal Rozo. Moje noge so se opotekale. Malo je manikalo, da nisem pal na koleno in jo molil... molil! Kar je v stvarstvu od početka lepega in ljubeča, vse to je bPo v tem trenutku v moiem srcu in tako rad bi bil to povedal Rozi... toda niti ene besedice nisem mogel govorili, jezik mi je odpovedal. Nem sem jo občudoval. Bilo mi je, kot da je ona opazila to... ker se je umikala mojemu pogledu. To sc; je zgodilo v moje veselje; zakaj če bi me bila pogledala, ne bi se upal dvigniti oči. Prva ljubezen pelje srce nazaj k njegovi prvotni nedolžnosti; tu se vidi, kako čista prida duša iz božjih rok. Od Roze sem zašel k Tornjeju. Pravim: zašel, ker sem bil ves iz sebe; nisem vedel, kaj naj delam, kam naj grem. Samo to sem zapazil naenkrat, da sem v Tornjejevi sobi. »Moj prijatelj!« sem zaklical. Pozdravil me je, prijazen ko navadno. »Moj prijatelj!« sem zaklical znova. »No?« me je vprašal. »Moj prijatelj!« »To sem že slišal; dalje!« »Oh, moj prijatelj!...« več nisem mogel reči, pal sem mu okrog vratu in zajokal. »Glej,« sem začel po kratkem ’oku znova, »mislil sem se smejati, pa jočem; ne res, jaz sem nor?« »Tudi, če ne rečeš sam tega, se mi zdi verjetno,« je odgovril. »Veruj mi, da sem blazen... toda, če je blaznost taka, se pomilujem, če nisem bil blazen že davna. Toda, moj prijatel j Baltazar, ti nisi moj pravi prijatelj. ker se ne veseliš z menoj.« »Moj dragi, jaz še niti ne vem, ali 3e veseliš, ali žaluješ?« »Radu jem se, prijatelj, radujem se, .« »In kaj je vzrok tako blaznemu veselju ?« >;Ti vendar veš...« »Kako naj to vem?« »Ali Ti še nisem povedal?« »/Niti besedice ...« »No glej, in jaz sem mislil, da sem Ti že vse razložil. Poslušaj tedaj... sedi... sediva... jaz pripovedujem. Ali veš, kje sem bil?« »Ne.« »V nebesih!« »V nebesih?« »Tam!« »In v katerih?« »V tedmih, prijatelj.« »Lepo. Zdaj verujem popolnoma, da si nor.« »V sedmih nebesih sem bil, Baltazar, čc veruješ, ali ne; ali so sedma nebesa prišla na zemljo. Toliko je gotovo, da sem videl najkrasnejšega angela.« »Ah, tako!« »Vidci sem ono postavo, ki je služila Stvarniku za modol, ko je ustvarjal angele...« »Malo Beti?« (Dalje.) H Izdaiateli konsorcii »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Cencič. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.