Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
khqja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 18’—, četrtletno din 48*—, polletno din 96*—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. Štev. 25-52.
98.
kos.
V LJUBLJANI dne 7. decembra 1938.
Letnik
IX.
VSEBINA:
595. Ukaz kraljevskih namestnikov o splošni amnestiji in pomilostitvi.
59(1. Ukaz kraljevskih namestnikov o delni amnestiji za monopolna kazniva dejanja.
597.	Uredba o občinskih hranilnicah.
598. Novo avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
599. Odločba o uvedbi nakazniškega prometa z Nemčijo.
(MIO. Razveljavitev taksnih olajšav delniškim družbam.
601. Razne objave iz »Službenih novim;.
Zakoni in kraljevske uredbe.
595.
V imena Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije. Kraljevski namestniki
so se na predlog ministra /.a pravosodje na podstavi člena 30. ustave kraljevine Jugoslavije odločili, da po milosti dajo
splošno amnestijo in pomilostitev*
y naslednjih ntejah:
A.
Dajejo splošno amnestijo za vsa tiskovna kazniva dejanja, ki se kol taka kaznujejo po zakonu o tisku in so bila storjena do vštetega dne 1. decembra 1938, ne glede na to, ali se je sodni postopek že začel in ali še teče, a če se postopek še ni začel, da se niti ne začne, in ali je že izrečena sodba, najsi pravnomočna ali ne.
B.
Dajejo splošno amnestijo za kazniva dejanja po zakonu o gozdih z dne 21. decembra 1929., storjena do vštetega dne 1. decembra 1938., ne glede na to, ali se je sodni ali upravni postopek že začel in ali še teče, a če se postopek pa še ni začel, da se niti ne začne, in ali je že izrečena sodba, najsi pravnomočna ali ne.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	decembra 1938., št. 277.
Opraščajo osebam, obsojenim s pravnomočno sodbo po civilnih sodiščih do dne tega ukaza, kazen na prostosti, ki no traja dalj ko dvanajst mesecev, oziroma v neizvršenem ostanku kakor tudi denarno kazen do 5.000 dinarjev oziroma v neizvršenem ostanku, razen za razžalitve in klevete, ki se kaznujejo na zasebno tožbo, če pomiloščenec v treh letih od dne tega ukaza ne stori ne zločinstva sploh ne prestopka ali prekrška iz koristoljubja.
Osebam, ki so poleg kazni na prostosti do dvanajstih mesecev obsojene tudi na denarno kazen, kjer je ob kazni na prostosti izrečena kumulativno tudi denarna kazen, opraščajo samb kazen na prostosti z zgoraj navedenim pogojem.
C.
Delno opraščajo in znižujejo kazen ria prostosti osebam, obsojenim s pravnomočno sodbo civilnih sodišč do dne ukaza, če znaša kazen več ko dvanajst mesecev, in sicer:
1. obsojencem, ki so obsojeni na več ko dvanajst mesecev do štirih let, za eno leto oziroma za šest mesecev, če niso bili prej obsojeni zaradi zločinstva, ostalim pa za šest mesecev oziroma za tri mesece;
2. obsojencem, ki so obsojeni na štiri do deset let, za osemnajst mesecev oziroma za devet mesecev samo, če prej niso bili obsojeni zaradi zločinstva, ostalim za devet mesecev oziroma za pet mesecev;
3. obsojencem, ki so obsojeni na deset do petnajst let, za dve leti oziroma za eno leto samo, če niso bili prej obsojeni zaradi zločinstva, ostalim za eno leto oziroma za šest mesecev;
4. obsojencem, ki so obsojeni na petnajst do dvajset let, za tri leta oziroma za osemnajst mesecev samb, če niso bili prej obsojeni zaradi zločinstva, ostalim za osemnajst mesecev oziroma za devet mesecev,
D.
Od amnestije pod A in B in pomilostitve pod C in Č so izvzete tiste osebe:
1. ki so poleg glavne kazni obsojene tudi na stransko kazen zgube državne ali druge javne službe;
2. ki so obsojene, ker so sprejele podkupnino kot državni, samoupravni ali drugi javni organi;
3. ki so pobegnile v inozemstvo ali se skrivajo v notranjosti države ali v inozemstvu, pa se niti do dne tega ukaza niso prijavile oblastvom ali vrnile v državo, da bi se nad njimi izvršila kazen;
4. ki so obsojene zaradi kaznivih dejanj po §§ 214.,
215., 216., 218., 314., 316., 319., 326., 327., 328., 334., 337.,
344., 354., 355., 356., 359. in 397./1I. kazenskega zakona;
5. ki so obsojene zaradi vohunstva v prid tuje države;
6. ki so obsojene po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi kakor tudi zaradi kaznivega dejanja po §§ 307., 308., 309. in 310. v zvezi s § 307. kazenskega zakona;
7. ki so obsojene na kazen s sodbo prvostopnega sodišča za mesto Beograd z dne 23. februarja 1922., št. 5457, sodbo apelacijskega sodišča v Beogradu z dne 29. maja
1922., št. 2672, ki je bila potrjena z odločbo kasacijskega sodišča v Beogradu 7. dne 16. junija 1922., št. 4841; s sodbo prvostopnega sodišča za mesto Beograd z dne 7. junija
1929., št. 41.120, sodbo apelacijskega sodišča v Beogradu z dne 15. oktobra 1929.. št. 9076, ki je bila potrjena z odločbo kasacijskega sodišča v Beogradu z dne 25. decembra 1929., št. 16.394;
8. ki so obsojene kot vojaške osebe ali kot civilne osebe v službi vojske in mornarice.
E.
Pri pomilostitvi pod Č velja glede izrečene kumulativne kazni ista določba kakor pri pomilostitvi pod D.
F.
Kjer je v točkah 1., 2., 3. in 4. pod Č navedena po ena večja in po ena manjša znižba kazni, velja prva znižba za obsojence, ki jih nista obsegla ukaza z dne
1.	decembra 1935., št. 120.800,* in z dne 5. januarja 1937., št. 1350,* druga znižba pa na tiste, ki sia jih ta ukaza obsegla.
G.
Pri delni oprostitvi in znižbi kazni na prostosti osebam pod Č tega ukaza, ki jim je že s prejšnjimi ukazi bila kazen znižana, se računa znižba kazni po velikosti v sodbi navedene kazni in se jim kazen po tem ukazu zniža od tistega ostanka kazni, ki bi jo še morali prestati.
IT.
Za osebe, pravnomočno obsojene na kazen na prostosti ali ki prestajajo to kazen po dveh ali več sodbah zaradi več kaznivih dejanj, je vzeti, kakor da so obsojene z eno sodbo na skupno kazen za vsa kazniva dejanja in se jim mora od tako seštete kazni računati znižba kazni, kakor je v tem ukazu odrejena.
I.
Osebam, ki so obsojene na eno kazen na prostosti zaradi več kaznivih dejanj v steku po § 62. kazenskega zakona, pa jim je sedaj za nekatera dejanja podeljena
pomilostitev, za druga pa ne, se uporabi ta pomilostitev, odbivši od ostanka gorenje kazni, po kateri morajo prestati kazen na prostosti, toliko, kolikor jim je s to pomilostitvijo kazni oproščene.
J.
Za osebe, ki so pravnomočno obsojene na kazen na prostosti in to kazen prestajajo zaradi več kaznivih dejanj, pa so obsežena nekatera v amnestiji, druga pa v pomilostitvi, se morata na ta kazniva dejanja uporabiti amnestija in pomilostitev po tem ukazu ne glede na to, da gre tukaj za stek kaznivih dejanj po § 62. kazenskega zakona, zaradi katerih so obsojene na eno kazen na prostosti.
K.
Pri amnestiji pod A in B in pri pomilostitvi pod C in C ostanejo v vseh primerih nedotaknjene pravice države in zasebnikov do povračila škode, pri pomilostitvi pod C in Č pa tudi do plačila ostalih že prisojenih taks-stroškov kazenskega postopka.
Pri amnestiji pod A in B se že izterjane kazni ne vrnejo.
L.
Minister za pravosodje odloči o vseh spornih vprašanjih, če nastane dvom, kako naj se uporabi ta ukaz.
Minister za pravosodje naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu dne 1. decembra 1938.; št. 122.880.
Stankovič s. r. Dr. Perovič s. r.
Minister za pravosodje
Milan Simonovič s. r.
596.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije.
Kraljevski namestniki
na predlog ministra za finance na podstavi člena 30, ustave takole
<	odločajo:*
1.	To kaznivih dejanjih iz § 101., točk 1., 2. in 3., zakona o državnih monopolih, ki so bila storjena od
1.	aprila 1936. pa do dneva razglasitve tega ukaza:
a) se prekinja vsak nadaljnji postopek, če znaša neupravičeno zasajeni tobak do vštetih 300 rastlin ali količina tihotapljenega tobaka do vštetih 15 kg ali dognani primanjkljaj tobaka do vštetih 30 kg;
b) se znižaijo na eno tretjino denarna kazen in ostali zneski v pravnomočni rešitvi (sodbi), če znaša neupravičeno zasajeni tobak več ko 300 do vštetih 600 rastlin ali količina tihotapljenega tobaka več ko 15 kg do vštetih 30 kg ali dognani primanjkljaj tobaka več ko 30 do vštetih 60 kg;
c) se znižajo na polovico denarna kazen in ostali zneski v pravnomočni rešitvi (sodbi), če znaša neupravičeno zasajeni tobak več ko 600 do vštetih 1000 rastlin
* »Službeni list« št. 690/99 iz 1. 1935.
** »Službeni list« št, 23/5 iz 1. 1937,
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dn®
1.	decembra 1938., št. 276.
ali količina tihotapljenega tobaka več ko 30 do vštetih 50 kg ali dognani primanjkljaj več ko 60 do vštetih 100 kg.
Če prestajajo obsojenci pod a) nadomestno kazen zapora, jih je takoj spustiti na svobodo, obsojencem za kazniva dejanja pod b) in c) se pa znižuje nadomestna zaporna kazen na eno tretjino oziroma na polovico in, če so toliko že prestali, jih je takoj pustiti na svobodo. Če število dni nadomestne zaporne kazni ni deljivo s 3, oziroma z 2, se nedeljivi ostanek dni ne upošteva. Denarne kazni in ostali zneski se ne vrnejo, kolikor so bili že izterjani do dne razglasitve tega ukaza.
2. Razveljavlja se izrečena prepoved sadnje tobaka (§ 106. mon. zak.) glede vseh kaznivih dejanj iz §§ 101. in 102. mon. zak., ki so bila storjena do dne razglasitve tega ukaza.
3. Določbe prednjih točk se ne uporabljajo na krivce:
a) ki so zasadili neupravičeno več ko 1000 tobačnih rastlin;
b) ki so tihotapili tobak tujega izvora;
c) ki so imeli pri tobaku primanjkljaja za več ko 100 kg ali so odsvojili vso svojo tobačno žetev, ne glede na količino;
č) ki so v povratku in od dne razkritega predhodnega kaznivega dejanja iz §§ 101. ali 102. mon. zak. do dneva razglasitve tega ukaza niso pretekla več ko tri leta.
Minister za finance naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu dne 26. novembra 1938.
R. Stankovič s. r. Dr. Perovič s. r.
Minister za finance
Letica s. r.
Uredbe osrednje vlade.
597,
Na podstavi § 100. finančnega zakona za 1. 193S./39. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo tole
uredbo o občinskih hranilnicah.*
Splošno določbe.
§ 1.
Hranilnice so samostalne, javne, pupilarno varne denarne ustanove, ki jih osnavljajo občine.
§ 2.
Hranilnicam je naloga, da razvijajo in ohranjajo smisel za varčevanje v najširših plasteh prebivalstva. Hranilnice dajejo v ta namen priložnost za varno nalaganje in obrestovan je predvsem malih prihrankov in pospešujejo s cenenimi posojili delavnost in podjetnost posameznikov.
§ 3.
Naziv »hranilnica« ali »štedilnica« (samostalno ali v zvezi z drugimi besedami v nazivu) smejo uporabljati samo ustanove, na katere se nanaša ta uredba.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	decembra 1938., št. 277/LXXXll/G4ti.
»Hranilna knjižica« ali »štedna knjižica« se smejo nazivati samo knjižice, ki jih izdaja hranilnica.
Ustanavljanje' hranilnic.
§ 4.
Hranilnico sme ustanovili občina ali več sosednih občin skupaj.
Da se ustanovi hranilnica, sta potrebna pravnovelja-ven sklep mestnega sveta ali občinskega odbora in banova odobritev, če se ustanavlja občinska, odobritev ministra za finance pa, če se ustanavlja mestna hranilnica.
Dovolitve za poslovanje hranilnic izdaja in pravila odobruje minister za trgovino ih industrijo po določbah te uredbe.
§ 5.
Ustanoviteljica se mora obrniti do ministrstva za trgovino in industrijo za odobritev pravil in dovolitev, da sme hranilnica začeti poslovati. S prošnjo je treba predložiti:
1. sklep mestnega sveta ali občinskega odbora in banovo odobrilo, če se ustanavlja občinska, odobrilo ministra za finance pa, če se ustanavlja mestna hranilnica;
2. nepreklicno izjavo ustanoviteljice o jamstvu (§ 6.);
3. izjavo o višini začetne glavnice (§ 7.);
4. štiri enakoglasne primerke pravil, ki jih podpiše ustanoviteljica.
§ 6.
Ustanoviteljica mora prevzeti neomejeno in nepreklicno jamstvo z vso svojo imovino, vsemi svojimi dohodki in svojo davčno močjo za vse pravnoveljavne obveznosti hranilnice, najsi izvirajo te obveznosti iz katerega koli pravnega naslova.
Pri vpisu v trgovinski register je treba priložiti tudi zavezo o jamstvu.
§ 7.
Ustanoviteljica mora dati hranilnici zadostno začetno glavnico na razpolago.
Ustanoviteljica sme zahtevati povračilo začetne glavnice, ko nastopijo okolnosti, navedene v § 31. uredbe.
Poslovanje hranilnic.
§ s.
Poslovna sredstva hranilnice so:
1. začetna glavnica, dokler se ne vrne ustanoviteljici;
2. rezervni skladi, ki se zbirajo iz letnega čistega dobička, izvzemši pokojninski sklad hranilničnih nameščencev, če obstoji;
3. vloge na hranilne knjižice, blagajniški zapisi in vloge na tekoče račune;
4. reeskompt in lombard v primeru, navedenem v predposlednjem odstavku § 14. uredbe.
Vloge na hranilne knjižice in na tekoče račune ne smejo presegali desetkratno vsoto začetne glavnice in rezervnih skladov hranilnice.
§ 9.
Pri hranilnicah se smejo nalagati gotovine samoupravnih teles, javnih, cerkvenih, samostanskih in korporacijskih skladov pa gotovina oseb, ki so pod varuštvom (skrbstvom) in sodni pologi z ozemlja občine ustanoviteljice in sosednih občin v znesku do 5.000 dinarjev; ta
znesek sme minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za finance za posamezne hranilnice zvišati.
Pogoji, ob katerih se tak denar sprejema, morajo biti isti, kakor ob katerih sprejema tak denar Državna hipotekarna banka.
§ io.
Hranilnice smejo sprejemati vloge tudi na tekoči raču,n v znesku, ki se omeji v hraniluičnih pravilih. V tein primeru, more razpolagati vlagatelj s svojo vlogo tudi po čekil>. Vloge na tekoči račun morajo biti izkazane ločeno od vlog na knjižice.
§ 11.
.Hranilnice sinejo izdajati hranilne knjižice samo na podstavi položene gotovine.
Hranilne knjižice, ki jih izdajo hranilnice za vloge, se gla.se lahko na ime ali na prinosnika ali pa imajo lahko kateri koli drug naslov, ki ga navede vlagatelj. Vlagatelj sme dogovoriti pogoj, s katerim more razpolagati z vlogo po hranilni knjižici (vezati hranilno knjižico). Kdor predloži hranilno knjižico, se mora imeti za polnopravnega lastnika in mu mora hranilnica izplačati zahtevano vsoto, če ni uveden amortizacijski postopek, odrejena sodna prepoved, napravljena začasna zaznamba ali če ni izplačilo vloge vezano na kateri koli način, dovoljen po hranilničnih pravilih.
§ 12.
Vlagatelj, ki mu je hranilna knjižica prešla, mora to hranilnici takoj naznaniti. Hranilnica zaznamuje, da je hranilna knjižica prešla, in ne sme izvršiti nobenega izplačila v njeno breme, razen če predloži prinosnik veljaven dokaz, da je knjižica njegova last.
Če ni uveden amortizacijski postopek, ima zaznamba, da je hranilna knjižica prešla, veljavo samo 30 dni.
§ 13-
Terjatev iz vloge in obresti po hranilnih knjižicah zastara v 30 letih. Rok zastarevanja se začne od dne, ko je bil opravljen poslednji vpis v hranilno knjižico. Zastarane vloge se vlože v rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub hranilnice.
§ 14.
Hranilnice smejo nalagati njim poverjene vloge samo v posle, ki so dovolj varni in likvidni. Ti posli so tile:
1. posojila na nepremičnine (amortizacijska, hipotekarna, menično-realna in po tekočem računu na realni podlagi) v višini, ki se omeji v hranilničnih pravilih, na ozemlju banovine in sosednih okrajev, če je posojilo s hijioteko popolnoma zavarovano, in to s pogojem, da so poslopja, na katera se posojilo dovoli, stalno |>ri kakem domačem zavarovalnem podjetju zavarovana.
Pri sklepanju posojila se mora pogoditi, da ima hranilnica pravico, odpovedati dolžniku posojilo in zahtevati plačilo Iudi že pred rokom, če bi vrednost hipoteke padla in bi dolžnik ne mogel dati hranilnici zahtevano dopolnitev hipoteke. Razen tega sme hranilnica imeti, da je posojilo dospelo, če je dolžnik več ko šest mesecev zaostal s plačilom obresti, pri amortizacijskih posojilih pa zaostal s plačilom letnih odplačil (anuitet). Pri sklepanju posojil, izvzemši amortizacijska posojila, se mora pogodili obojestranska pravica do polletne odpovedi posojila;
2. nakup državnih vrednostnih papirjev in drugih papirjev, pri katerih jamči država za določeno dividendo ali za obresti)
3. nakup samoupravnih vrednostnih papirjev in domačih hipotekarnih zastavnic;
4. posojila na vrednostne papirje, navedene pod 2. in 3., največ do višine treh četrtin tečajne vrednosti, ki jo imajo na dan zastavitve, toda nikoli ne nad nominalno vrednostjo. Rok takih posojil ne sme biti daljši od šestih mesecev;
5. posojila na ročno zastavo in dragocenosti;
6. kratkoročna posojila občinam ustanoviteljicam. Drugo vrsto posojil hranilnica ne sme dajati občini ustanoviteljici niti sploh kakršno koli posojilo drugim občinam. Občina je dolžna vrnili posojilo v tem proračunskem letu;
7. eskompt in reeskompt vara n tov in domačih menic, ki so plačljive najkasneje v šestih mesecih. Take menice morajo imeti podpis najmanj dveh fizičnih ali pravnih oseb ali tvrdk. To vrsto posojila sme dajati hranilnica samo osebam z ozemlja občine ustanoviteljice in sosednih občin;
8. začasna plodonosna naložba prosto razpoložljive gotovine pri denarnih zavodih v državi;
9. naložba v blagajniške zapise kraljevine Jugoslavije in na žirovni račun pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, na čekovni račun Poštne hranilnice ali Državne hipotekarne banke ali pa pridržanje prosto razpoložljive gotovine v blagajni;
]0. nakup nepremičnin na javni dražbi v izvršbi in stečaju samo tedaj, če je to neobhodno potrebno, da si hranilnica tako zavaruje svojo terjatev. Take nepremičnine mora hranilnica kar le moči hitro, po možnosti brez škode zase, zopet prodati;
11.	nakup nepremičnin, ki so potrebne za poslovanje hranilnic.
V dolgoročne posle, navedene pod točko 1., kakor tudi v vsakega izmed poslov, navedenih pod točkama 3. in 5. tega paragrafa, sme naložiti hranilnica največ do 20% vlog na hranilne knjižice; v posel, naveden pod točko 8., sme naložiti največ do 15%, v posel, naveden pod točko 6., pa največ do 10%, pod ločko 9. pa najmanj 10% vlog na hranilne knjižice.
Hranilnica sme svoje menice reeskomptirati in svoje vrednostne papirje lombardirati samo tedaj, če nima dovolj gotovine, da bi zadostila zahtevam vlagateljev.
Hranilnica je dolžna naložiti vsaj 50% zneska, dobljenega, po § 9. te uredbe, v državne vrednostne papirje, predvsem v blagajniške zapise kraljevine Jugoslavije.
§ 15.
Hranilnice smejo izvrševati tudi druge pošle, kakor: blagajniško službo ustanoviteljice in njenih naprav, vplačila, izplačila, nakazila in druge posle za račun svojih komitentov, če ima zadostno pokritje in je popolnoma izključena vsaka špekulacija za hranilnico, sprejemanje vrednostnih papirjev in drugih vrednosti v hrambo in oskrbovanje, posojanje lastnih vrednostnih papirjev radi jamstva in izdajanje garantnih pisem na podstavi stvarnega pokritja.
§ 1«.
Hranilnici? smejo po sklepu upravnega odbora ustanavljati poslovalnice na ozemlju občino ustanoviteljice.
§ 17.
Hranilnica, ki ima svoj sedež v območju mestne občine, ustanovi zastavljalnico ali zastavni oddelek, ko doseže rezervni sklad znesek, ki ga v la namen določajo
pravila. Ocl tega se izvzemajo hranilnice, na katerih sedežu že posluje posebna zastavljalnica, ki jo je ustanovila občina.
Prav tako ustanovi hranilnica tudi dražbovalnico.
§ 18.
Pravila hranilnice se morajo ujemati z vzornim pra--i vilnikom o poslovanju hranilnic in se morajo prilagoditi razmeram kraja, kjer se hranilnica ustanavlja.
Vzorni pravilnik predpiše sporazumno z ministrom za finance minister za trgovino in industrijo, ki ga sme tudi spreminjati.
§ 19.
Pravila hranilnice morajo vsebovati določbe o pravnem značaju in namenu hranilnice, nazivu in sedežu, jamstvu ustanoviteljice, področju in načinu poslovanja, ustanavljanju poslovalnic in načinu podpisovanja, o postavljanju in razreševanju članov upravnega in nadzornega odbora, izdaji pravilnika o dolžnostih in pravicah nameščencev in o njihovem pokojninskem zavarovanju, o nalaganju v rezervni sklad in druge sklade, o sestavljanju letnih sklepnih računov, o razmerju hranilnice do Zveze, o državnem nadzoru in likvidaciji.
Upravni in nadzorni odbor.
§ '20.
Hranilnico vodi in jo predstavlja upravni odbor, ki mu traja funkcija tri leta.
Hranilnična pravila določajo število članov upravnega odbora, ki mora biti deljivo s 3.
Člane upravnega odbora postavlja ustanoviteljica, in to V« članov izmed članov mestnega sveta ali občinskega odbora, Vs izven članov mestnega sveta ali občinskega odbora, predvsem pa izmed občanov, zvedenih v kreditnih vprašanjih, in '/* izmed vlagateljev s seznama, ki mn ga predloži upravni odbor hranilnice in v katerem mora biti dvakratno število kandidatov.
Tudi glavni ravnatelj hranilnice ali njegov namestnik je član upravnega odbora. Predsednika in podpredsednika upravnega odbora izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe.
V upravni odbor se smejo postavljati samo osebe:
1. ki so polnoletno in imajo članstvo občine ustanoviteljice;
2. ki uživajo vse državljanske pravice in niso bile obsojene za dejanja, ki imajo za posledico zgubo častnih pravic, za koristoljubje, ki niso bile v stečaju ali niso v prisilni poravnavi izven stečaja;
3. ki niso dolžniki hranilnice in tudi ne v obvezi proti njej kot poroki za druge osebe; hipotekarni amortizacijski dolg pa ne izključuje možnosti izvolitve;
4. ki niso:
a) nameščenci občine in njenih naprav ali kakega privatnega denarnega zavoda;
b) člani ravnateljstva, upravnega ali nadzornega odbora kakega privatnega denarnega zavoda; člani upravnega ali nadzornega odbora Narodne banke kraljevine Jugoslavije smejo biti člani upravnega ali nadzornega odbora hranilnice;
5. ki niso s hranilničnimi nameščenci v sorodstvu po krvi do vštete tretje stopnje, po svaštvu do vštete druge stopnje.
Če kateri član upravnega odbora za trajanja svojega mandata ne ustreza več pogojem, navedenim v tem paragrafu, preneha biti član odbora.
Člani, katerim je mandat potekel, se smejo postaviti iznova.
§ 21.
Člane prvega upravnega in nadzornega odbora postavi ustanoviteljica ob ustanovitvi hranilnice, in sicer y, članov izmed članov mestnega sveta ali občinskega' odbora, 'A pa izven članov mestnega sveta ali občinskega odbora, predvsem pa izmed občanov, ki so zvedeni v kreditnih vprašanjih.
§ 22.
Upravni odbor je dolžan voditi hranilnico po določbah te uredbe in po hranilničnih pravilih. Dolžan je pazili na to, da je hranilnica ob vsakem času likvidna.
Pri upravljanju imovine in vodi tv i knjig in računov je upravni odbor dolžen ravnati s skrbnostjo rednega trgovca.
§ 23.
Vsak član upravnega odbora je takoj pri postavitvi dolžen položiti pri hranilnici kot varščino hranilno knjižico te hranilnice. Hranilna knjižica se mora glasiti na ime člana upravnega odbora, znesek najmanjše vloge na tako knjižico pa se določi s pravili.
Dokler traja mandat, se ta znesek ne more dvigniti.
§ 24.
Hranilnice morajo imeti tudi nadzorni odbor, ki ga postavlja za tri lota in razrešuje ustanoviteljica.
Nadzorni odbor sestoji iz najmanj treh članov.
§ 25.
V nadzorni odbor se smejo postavljati samo osebe:
1. ki so po možnosti vešče knjigovodstvu;
2. ki niso s člani upravnega odbora in hranilničnimi nameščenci v sorodstvu po krvi do vštete tretje, po svaštvu pa do vštete druge stopnje, ali ki nimajo položaja, ki bi jih spravljal v odvisnost od kakega Člana upravnega odbora;
3. ki spolnjujejo pogoje, določene v točkah 1., 2., 3. in 4. § 20. te uredbe.
§ 26.
Nadzornemu odboru je dolžnost, nadzirati vse pošlo hranilnice, pregledovati poslovne knjige, izdatke in družbeno blagajno, preskušati letne sklepne račune in jih pošiljati s pismenim poročilom o svojem letnem poslovanju ustanoviteljici, nadzornemu oblastvu in Zvezi hranilnic.
§ 27.
Ko preneha mandat mestnega svetnika ali občinskega odbornika tistemu članu upravnega ali nadzornega odbora hranilnice, ki je postavljen kot mestni svetnik ali občinski odbornik, je ustanoviteljica dolžna postaviti v treh mesecih novega člana namesto odstopivšega.
§ 28.
Člani upravnega in nadzornega odbora ne prejemajo za izvrševanje svojih funkcij pri hranilnici nikakršne nagrade ne plače. Smejo pa prejemati nagrado za seje in povračilo polnih stroškov, kadar potujejo za potrebe hranilnice.
Člani upravnega in nadzornega odbora, ki opravljajo dnevne redne posle hranilnice ali posle, ki so združeni z veliko zamudo časa, smejo prejemati za to svoje delo nagrado.
Nagrade se ne smejo izražati v odstotku doseženega dobička.
§ 29.
Člani upravnega in nadzornega odbora so solidarno odgovorni za škodo, ki bi nastala, ker se niso ravnali po lej uredbi in po pravilih, in to v smislu veljavnih trgovinskih zakonov, na ozemlju bivše Srbije in Crne gore pa zakona o akcijskih družbah.
Zavezani so varovati poslovno tajnost.
§ 30.
Če razreši nadzorno oblastvo mestni svet ali občinski odbor in postavi na njegovo mesto poverjenika ali začasno upravo, izvršuje poverjenik ali začasna uprava vse pravice in dolžnosti v imenu ustanoviteljice, razen pravice postavljanja upravnega in nadzornega odbora hranilnice.
V takem primeru traja mandat članom upravnega in nadzornega odbo~a toliko časa, dokler ne dobi ustano-vit3ljica novega sveta ali odbora, ne glede na to, ali je postavljenim članom upravnega in nadzornega odbora mandat v tem času že potekel.
Rezervni sklad.
§ 81.
Vsaka hranilnica je dolžna ustanoviti rezervni sklad, ki služi za pokritje morebitnih zgub, nastalih za poslovanja hranilnice, rezervni sklad zastavljalnice in rezervni sklad za pokritje zgub pri vrednostnih papirjih.
V rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub, nastalih za poslovanja hranilnice, se morajo vložiti tri četrtine letnega čistega dobička, ena četrtina pa v ostale sklade.
Ta znesek se vlaga v rezervni sklad za pokritje morebitnih zgub, nastalih iz poslovanja hranilnice, dokler ne doseže 10 % celokupne vsote vlog, v ostale sklade pa, dokler ne dosežejo vsi skladi vsoto, določeno v pravilih. Ko doseže rezervni sklad za pokritje zgub 10% celokupne vsote vlog, sme uporabljati hranilnica poslej 20 % letnega Čistega dobička v občekoristne in dobrodelne namene
Ko doseže rezervni sklad 15 % celokupne vsote vlog, sme zahtevati ustanoviteljica, naj se ji iz prihodnjega poslovnega letnega dobička vrne začetna glavnica, ki jo je dala hranilnici na razpolago (§ 7.).
Ko dosežejo skladi višino, določeno v četrtem odstavku tega paragrafa, je hranilnica dolžna vlagati od letnega čistega dobička v sklade toliko, kolikor je s hra-nilničniini pravili določeno; ostanek pa, kolikor ga ne naloži v rezervne sklade, uporabi lahko v dobrodelne in občekoristne namene.
Čisti dobiček ni zavezan plačevanju državnih in samoupravnih davkov in doklad in vseh ostalih javnih davščin.
§ 32.
Upravni odbor je, po stanju poslednjega dne poslovnega leta, najkasneje do konca meseca aprila dolžen sestaviti in nadzornemu odboru predložiti letne sklepne
račune in pismeno poročilo o poslovanju hranilnice v, minulem poslovnem letu.
Poslovno leto je koledarsko leto.
§ 33.
Letni sklepni računi morajo biti sestavljeni po hra-nilničnih pravilih in po načelih rednega knjigovodstva, pa po shemi sklepnih računov, ki jih predpiše minister za trgovino in industrijo.
Za ocenjevanje imovinskih predmetov in dolga hranilnice veljajo določbe o sklepanju bilanc, navedene v veljavnih trgovinskih zakonih, na ozemlju bivše Srbije in Črne gore pa v zakonu o akcijskih družbah.
Letni sklepni računi se morajo objaviti v službenem listu banovine, v kateri ima hranilnica svoj sedež, v Beogradu pa v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«, ki izhajajo v Beogradu, in to najkasneje v 15 dneh, ko je mestni svet sklepne račune odobril ali jih je odobrila občinska uprava.
Zveza hranilnic.
§ 34.
Vse hranilnice morajo biti združene v svojo Zvezo bodisi neposredno ali po banovinskih pod/vezah.
Ustroj in poslovanje Zveze predpiše minister za trgovino in industrijo s posebnim pravilnikom v šestih mesecih od dne, ko stopi ta uredba v veljavo.
Hranilnice so se dolžne podvreči reviziji in pripombam Zveze in plačevati predpisano članarino.
Minister za trgovino in industrijo odobri po zaslišanju bana ustanovitev banovinskih podzvez, če zahtevata to vsaj dve tretjini hranilnic, ki imajo svoj sedež v tej banovini. Področje banovinske podzveze predpiše & pravilnikom minister za trgovino in industrijo.
§ 35.
Zvezi je namen:
1. zastopati, varovati in pospeševati interese hranilnic in njihovega poslovanja;
2. predstavljati hranilnice kot celoto pred vsemi oblastvi in napravami, jim oddaiati mnenja po vseh predmetih, ki se nanašajo na hranilnice, in podajati pristojnim oblastveni predloge v tem smislu;
3. podpirati s svetom, razlago in navodili svoje članice v'vseh vejah njih poslovanja in v vseh poslih in predmetih, ki so v zvezi s tem poslovanjem;
4. zbirati statistične podatke o hranilnicah in izdajati glasnik, v katerem se obravnavajo vprašanja o nalogah hranilnic;
5. opravljati revizijo pri hranilnicah po strokovnih revizorjih zveze ali banovinske podzveze, in to najmanj enkrat vsako leto, in podajati o tem poročila ministrstvu za trgovino in industrijo, revidirani hranilnici in predsedniku občine.
Državni nadzor.
§ 36.
Minister za trgovino in industrijo vrši stalni nadzor nad hranilnicami, Zvezo in podzvezami. V ta namen j0 minister za trgovino in industrijo upravičen, odposlati kadar koli odposlanca, da pregleda poslovanje in stanj® hranilnice, Zveze ali podzveze. Če sledi iz odposlančeve-ga ali komisarjevega poročila, da poslovanje hranilnic0 bistveno nasprotuje tej uredbi, pravilnikom ali pravilom, a vztraja upravni odbor pri svojih sklepih tudi s® potem, ko ga minister za trgovino in industrijo na
opozori, je minister za trgovino in industrijo upravičen, upravni in nadzorni odbor hranilnice razpustiti.
Ce minister za trgovino in industrijo upravni ali nadzorni odbor razpusti, je ustanoviteljica dolžna, takoj postaviti nove člane odlmra. Ce je na občini poverjenik ali začasna uprava, postavi začasni upravni in nadzorni odbor minister za trgovino in industrijo.
Funkcija tega upravnega in nadzornega odbora traja, dokler ne postavi ustanoviteljica novega upravnega in nadzornega odbora.
§ 37.
Minister za trgovino in industrijo sme pri vsaki hranilnici, pri Zvezi in pri podzvezah postaviti komisarja, če se pokaže potreba po tem.
Dolžnost komisarja ije, da vrši neposredni nadzor nad celokupnim poslovanjem hranilnice, Zveze ali podzveze. Ce komisar spozna, da nasprotuje sklep upravnega ali nadzornega odbora tej uredbi, pravilnikom ali pravilom, ga ima pravico zadržati od izvršitve in mora o tem obvestiti ministra za trgovino in industrijo, ki izda v i5 dneh od dne prejema poročila izvršno odločbo, ali odobruje komisarjev postopek. Ce ne izda odločbe v tem roku, zadobi sklep upravnega ali nadzornega odbora moč.
Da more komisar uspešno opravljati svojo dolžnost, ima pravico, zahtevati v ta namen potrebna mu obvestila od upravnega ali nadzornega odbora ali ravnateljstva, ki so mu ijih dolžni dajati po svoji najboljši vednosti.
Komisarjeva nagrada, ki jo določi minister za trgovino in industrijo, obremenja hranilnico, Zvezo ali pod-zvezo.
§ 38.
Hranilnična pravila se smejo spremeniti ali dopolniti, če tako skleneta upravni odbor in ustanoviteljica hranilnice. Za tak sklep je potrebna soglasnost SJ» članov upravnega odbora.
Spremembo in dopolnitev hranilničnih pravil odobruje minister za trgovino in industrijo.
Prestnnek hranilnice.
§ 39.
Hranilnica preneha:
1. če zgubi nevrnjeno začetno glavnico in rezerve, ustanoviteljica pa ne založi nove začetne glavnice v treh mesecih od dne poslednje bilance, v kateri je bila izkazana zguba;
2. če ustanoviteljica po poprejšnji pritrditvi upravnega odbora sklene, da hranilnica prenehaj, in glasujeta za ta sklep 2/.i članov mestnega sveta ali občinske uprave, ali če tako sklenejo % članov upravnega odbora; tak sklep mora tudi še minister za trgovino in industrijo odobriti;
3. Če minister za trgovino in industrijo ugotovi, da se hranilnično poslovanje ne ujema z bistvenimi določbami te uredbe in s hranilničnimi pravili, in zato odloči, naj hranilnica preneha.
Likvidacija, za katero veljajo določbe trgovinskega zakona, na ozemlju bivše Srbije in Crne gore pa zakona o akcijskih družbah, se'mora izvršiti po vnapred določenem načrtu. Cista imovina, ki ostane po popolni poravnavi vseh hranilničnih obveznosti, pripade ustanoviteljici in se mora porabiti v dobrodelne in občekoristne namene.
Likvidatorje imenuje ustanoviteljica izmed vlagateljev.
Kazni.
§ 40.
*V denarju do 10.000 dinarjev se kaznujejo tisti člani hranilničnega upravnega in nadzornega odbora, ki se namenoma pregreše zoper določbe te uredbe in zoper predpise pravil.
§ 41.
Kazenski postopek zaradi prekrškov po tej uredbi spada v pristojnost ministra za trgovino in industrijo.
Prehodne in končne določbe.
§ 42.
Hranilnice, ki so obstajale že pred razglasitvijo te uredbe in imajo po §§ 1. in 4. te uredbe značaj javnih denarnih zavodov, se morajo priravnati tej uredbi in predpisom pravilnikov v letu dni od dne, ko stopi ta uredba v veljavo. Drugače odloči minister za trgovino in industrijo, da hranilnica prenehaj.
Pri tem, ko priravnavajo svoja pravila uredbi in predpisom pravil, so hranilnice oproščene plačila taks.
§ 43.
Načrt o likvidaciji poslov, ki ne ustrezajo ali kolikor ne ustrezajo določbam te uredbe, mora predložiti hranilnica ministrstvu za trgovino in industrijo v enem letu od dne, ko stopi ta uredba v veljavo.
Ce ne predloži hranilnica načrta v tem roku ali se ne ravna po načrtu, kakor ga odobri minister za trgovino in industrijo, velja, da nasprotuje poslovanje hranilnice bistveno tej uredbi, in je po tem postopati.
Minister za trgovino in industrijo upošteva, ko odloča o odobritvi načrta, pridobljene pravice hranilnice, voditi kako trgovinsko ali samoupravno podjetje, in dovoli hranilnici, da se bavi s tem poslom še nadalje, če hranilnica dokaže, da vodi ta posel brez kakršne koli zgube in rizika za hranilnico.
§ 44.
Za hranilnice, ki spadajo pod to uredbo, ne veljajo določbe I. do VI. poglavja prvega dela zakona o obrtih in tudi ne tretji, četrti in peti del zakona o obrtih.
§ 45.
Pri hranilnicah, ki so obstajale že pred razglasitvijo te uredbe, se dopolnijo in postavijo člani upravnega in nadzornega odbora po hranilničnih pravilih najkasneje v štirih mesecih od dne, ko je minister za trgovino in industrijo nova hranilnična pravila odobril.
§ 46.
V letu dni, kar stopi ta uredba v veljavo, morajo likvidirati okrajne hranilnice, ustanovljene po hranil-ničnem regulativu iz 1. 1844., če jih v tem času ne prevzame občina kraja, kjer imajo svoj sedež, kaka druga občina ali pa več občin skupaj.
§ 47.
Ta uredba stopi v veljavo z razglasitvijo v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«,
Ko stopi ta uredba v veljavo, so vsi ostali zakonski predpisi, pravilniki in pravila, naredbe in uredbe, ki se nanašajo na okrajne, občinske ali mestne hranilnice, razveljavljeni.
V Beogradu dne 24. novembra 1938.; M. s. št. 1117.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih .	ministrov.)
598.
Novo avtentično tolmačen je
uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.*
Na podstavi člena 56., odst. 2., uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936. dajem sporazumno z ministrom za kmetijstvo, ministrom za finance in ministrom za trgovino in industrijo tole avtentično tolmačenje odstavka 2. člena 24. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov,** ki se glasi:
»Kot dolg, obsežen s predpisi te uredbe, velja samo tisti dolg, ki je deležen olajšav po tej uredbi.«
V Beogradu dne 22. novembra 1938.; št. 119.651.
Minister za pravosodje M. Simonovič s. r.
Na, podstavi člena 56., odst. 2., uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov z dne 25. septembra 1936. izdajem sporazumno z ministrom za kmetijstvo, ministrom za finance in ministrom za trgovino in industrijo tole avtentično tolmačenje člena 24. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov,** ki se glasi:
»Če je kateri izmed dedičev po zapustnikovi smrti prevzel ves dolg, se tedaj, ko se določa odstotek znižbe tega dolga, upoštevajo tudi tisti deli zapustnikove imo-vine, ki so pripadli ostalim sodedičem.«
.V Beogradu dne 22. novembra 1938.; št. 119.652.
Minister za pravosodje M. Simonovič s. r.
599.	f Uvedba
nakazniškega prometa z Nemčijo.***
Minister za finance je izdal pod Št. 64.189/VIII z dne
25.	novembra 1938. tole
odločbo:
»Upostavlja se vplačevanje nakaznic z Nemčijo pri vseh poštah v naši državi.
* »Službene novine kraljevine .Jugoslavije« z dne 30. novembra 1938., št. 275.
** »Službeni list« št. 628/79 iz 1.1936. (popr., »Službeni lisk št. 1/1 iz 1.1937.).
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 80. novembra 1938., št. 275.
V potniškem prometu se omejuje prenos do največ 300 (tri sto) dinarjev mesečno na osebo.
Za osnovo obračunu morajo jemati naše pošte borzni tečaj proste nemške marke.
Terjatve in dolgovi iz te nakazniške službe se likvidirajo občasno po sporazumu našega ministrstva za pošto, telegraf in telefon z državnim poštnim ministrstvom v Berlinu v prostih devizah.«
Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance v Beogradu dne 25. novembra 1938.; št. 64.189/VIII.
«1)0.
Razveljavitev taksnih olajšav delniškim dru/.baiu.*
Minister za finance je na podstavi člena 43. zakona o taksah z odločbo z dne 2. novembra 1938., št. 75.427/111, odredil, da se vse prejšnje oprostitve, podeljene delniškim družbam na podstavi člena 5., točke 2,, zakona: o taksah, razveljavljajo.
O tem se obveščajo finančne direkcije in davčne uprave kakor tudi vsa druga oblastva in delniške družbe, katerih se to tiče, v vednost in ravnanje.
Iz oddelka za davke pri ministrstvu za finance v Beogradu dne 15. 'novembra 1988.; št. 75.427/111.
601.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 234 z dne 13. oktobra 1938,
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 29. septembra 1938., št. 101.776, so bili postavljeni za višje pisarniške oficiale VII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu: Fister Antonija, pisarniški oficial Vlil. položajne skupine okrajnega sodišča v Radovljici; Švajger Franc, pisarniški oficial VIII. položajne skupine okrajnega sodišča v Ribnici, in 2 eb r e Andrej, pisarniški oficial Vlit. položajne skupine okrajnega sodišča v Škofji Loki.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 5. oktobra
1938., št. 101.983, sta bila premeščena na prošnjo: k okrajnemu sodišču v Logatcu J e r a n Č e Slavko, kanelist IX. položajne skupine okrajnega sodišča v Višnji gori; k okrajnemu sodišču v Brežicah Horvat Josip, kanelist X. položajne skupine okrajnega sodišča v Maren-bergu.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 5. oktobra
1938., št. 101.985, je bil upokojen na prošnjo Habjan Ferdinand, pisarniški oficial Vlil. položajne skupine okrajnega sodišča v Škofji Loki, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po zakonu.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
28.	novembra 1938,, št. 273.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mikulek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 98. kosu IX. letnika z dne 7. decembra 1938.
Razglasi kraljevske banske uprave
V. No. 344/19.	3498-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovino v Ljubljani razpisuje za gradnjo nove ambulante v državnem zdravilišču Topolščica 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. decembra 1938. on 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta © odstotkh (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 448 274'30.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 2. decembra 1938.
*
V. No. 8413/59.	3511	3—1
Razglas o licitaciji.
Dne 2. januarja 1939. se bo vršila pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka 8 IV., L pismena ponudbena licitacija zn dobavo litoželeznih cevi za vodovod v Ribnici.
Proračun znaša din 586.290'—. Varščino v znesku din 59.000'—je položiti pri banovinski blagajni v Ljubljani ali davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije, najkasneje do 10. ure.
Licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku, oziroma se dobe tamkaj proti predplačilu din 55'—.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 29. novembra 1938.
*
K V — No. 77/63-1938.	3510-3-1
Razglas o licitaciji.
Dne 3. januarja 1939. se bo vršila pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8 IV., prva pismena ponudbena licitacija za dobavo litoželeznih cevi za II. etapo vodovoda I*! ’vor—Kranj—Stražišče.
Proračun /.naša din 2,146.968'—. Varščino v znesku din 158.000'— je položiti pri banovinski blagajni v Ljubljani ali davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku, oziroma se dobe proti plačilu din 50—.
Ponudbe, kolkovane z državnimi in banovinskimi taksami, se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani 2. decembra 1938.
*
K V-No. 8413/58—1938.	3496 3—2
Razglas o licitaciji.
Dne 19. decembra 1.1. se bo vršila pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, Gledališka ulica 8/IV, II. pismena ponudbena licitacija za dobavo jeklenih cevi za vodovod v ltibnici.
Proračun znaša din 185.600'—. Varščino v znesku din 19.000'— za domače oziroma din 38.000'— za tuje ponudnike je položiti pri banovinski blagajni v Ljubljani ali davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku, oziroma se dobe tamkaj proti predplačilu din 55'—.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 29. novembra 1938.
*
V. No 302/16.	3466-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri gradnji carinarnice in carinskega skladišča na Rakeku I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. decembra 1938. ob 11. uri dop. v sobi Št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu takse po tar. post. 260.a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi št. 13 tehničnega oddelka kralj banske uprave.
Ponudlie naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega proračuna, ki znaša za posamezne grupe del:
1. težaška, zidarska, betonska in ključavničarska dela din 797.925'19,
2. tesarska, kleparska in krovska dela din 228.772'20,
3. mizarska, parketarska Ul steklarska dela din 172.357 40,
4. slikarska in pleskarska dela dinarjev 85922'85,
5. pečarska dela din 48.993‘36,
6. tapetniška dela din 30.973'64.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasni deski tehuičnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 27. novembra 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
V S 251/38-2.	3526
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Mariboru z dne 3. novembra 1938., opr. št. li 250/38/2, je bil Škof Pavel, posestnik v Drankovcu št. 26, občina Sv. Jakob v Slov. gor., zaradi duševne bolezni popolnoma preklican.
Za skrbnika je bil postavljen Šnuderl Franc, posestnik in trgovec pri Sv. Jakobu v Slov. gor.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V.,
dne 30. novembra 1938.
*
II P 583/38-2.	3499
Oklic.
Tožeča stranka dr. Drnovšek Dominik, odvetnik v Laškem, je vložila proti toženi stranki Štrosu Antonu, rudarju v Lokah 21, Globušak, p. Trbovlje I., radi din 8.194— s pp. k opr. št. II P 583/38—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 9. novembra 1938. o poli devetih dop. pred tem sodiščem v sobi št. 5, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se ji postavlja g. Štros France, pisarniški oficial okrajnega sodišča v Laškem, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Ponovna ustna razprava v tej zadevi se bo vršila 12. januarja 1939. o poli devetih pri tukajšnjem sodišču v sobi št 5.
Okrajno sodišče v Laškem, odd. II., dne 28. novembra 1938.
*
I 3275/38-15.	8525
Dražbeni oklic.
Dne 10. januarja 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Soeka vi. št. ‘24 in zemljiška knjiga Novake vi. št. 28.
Cenilna vrednost; din 23.768-80.
Vrednost pritekline: din 1.085'—,
Najmanjši ponudek: din 16.000-—.
Vadij: din 2.376'88.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI., dne 25. novembra 1938.
3483
Proglasitve za mrtve.
Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopek, da se proglase spodaj navedeni pogrešane! za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, o pogrešanji, označeni z *, pa po § 24., št. 1., obč. drž. zak. domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem koli teli pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen po-grešancu	Dan in opr. št.	Oklicni rok poteče
* Špehar Katarina, roj. 16. III 1883. v Stari Lipi, pristojna v občino Vinico, srez Črnomelj.	Je odšla v letu 1900. v Ameriko za delom in je zadnjih 30 let neizvestna.	Brat Špehar Jože, posestnik, Stara Lipa 3.	Ivan Jarc, pis. pristav v p. v Novem mestu.	20. 9.1938. Og 23,38—4	30.12.1939
Špehar Miha, roj. 7. V. 1887. v Stari Lipi, pristojen v občino Vinico, srez Črnomelj.	Ob izbruhu svetovne vojne odšel kot vojak na rusko bojišče v Galicijo, kjer je istega leta baje padel.	M	»»	27. 9.1938. Og 22/38—5	1*
Hren Franc, rojen 5. II. 1884. v Potiskavcu 8, pristojen v občino Videm-Dobrepolje, 6rez Kočevje.	Je odšel kot rezervist leta 1914. na rusko, od tod pa leta 1913. na italijansko bojišče, kjer je istega leta baje padel.	Sestra Hren Marija iz Potiskavca 8.	4»	12.10. 1938. Og 24/38—7	14
Hren .lože, roj. 22. I. 1889. v Potiskavcu 8, pristojen v občino Videm-Dobrepolje, srez Kočevje.	Je odšel kot rezervist leta 1914. na rusko bojišče, bil težko ranjen ujet in baje umrl v letu 1915. v mestu Čedžulj.	M	41	12. 10.1938. Og 25/38—7	11
Mestnik Anton, rojen 2. IV. 1874. v Drašči vasi, pristojen v občino Žužemberk, srez Novo mesto, oženjen, posestnik, Malo Globoko št. 2.	Je odšel v letu 1914. kot črnovojnik 27. domobranskega polka na srbsko bojišče, kjer ie bil ujet in je od božiča 1914, dalje neizvesten.	Žena Mestnik Marija, posestnica, Malo Globoko 2.	41	31.10.1938. Og 28,38—10	11
			1 1		
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. V.,
dne 29. novembra 1938.
I 510/38-9.	351G
Dražbeni oklic.
Dne 13. januarja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. G dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Vinica vi. št. 39, zemljiška knjiga k. o. Vrh vi. št. 624.
Cenilna vrednost: din 72.90975.
Vrednost pritiklin: din 1.262'—.
Najmanjši ponudek: din 20.356'50.
Varščina: din 7.291'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju dne 21. novembra 1938.
*
I 444/38—9.	34G2
Dražbeni oklic.
Dne 10. januarja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Radmožanei vi. št. 77B41/a 'Arnika pare. št. 290-njiva, vi. št. 82 B 19/a Vrinka pare. št. 229-
njiva, vi. št. 154B46/a Viuink pare. št. 231-njiva, vi. št. 242 B 20/a 'Minka pare. št. 227-njiva, 267 B 20/a Vuinka pare. št. 236-njiva, sedaj hiša št. 139 z gospodarskimi poslopji, dvoriščem in sadovnjakom, vi. št. 285 B 3/a Vuinka pare. št. 238-njiva, vi. št. 436 B 2/a ‘Minka pare. št. 292/2-pašnik, sedaj njiva in senckoš, vi. št. 565 B l/a ‘/sinka pare. št. 240-njiva, k. o. Geuterovci vi. št. 249 B 35/a nedoločen delež pare. št. 205-njiva, vi. št. 290 B 18/a 'Minka pare. št. 206/42-pašnik, sedaj dovozna pot, k. o. Dolnja Lendava 1156 B 28/a ‘®/i»2ink pare. št. 783/a-vinograd št. 178, klet in travnik s priteklinami.
Cenilna vrednost: din 12.828'—.
Vrednost priteklin: din 1.260'—.
Najmanjši ponudek: din 8.551/95.
Varščina: din 1.286'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbo, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 22. oktobra 1938.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisali sta se nastopni firmi:
1178.
Sedež: Ljubljana, Kolodvorska ul. 31.
Dan vpisa: 15. novembra 1938. Besedilo: Aleksander Ličan.
Obratni predmet: Trgovina s sadni-’ mi soki, produkti in drugimi živili.
Imetnik: Ličan Aleksander, trgovec v Ljubljani, Kolodvorska ul. 34.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111.,
dne 15. novembra 1938.
Fi 69/38. — lig A Vil 245/1.
*
1179.
Sedež: Trbovlje, srez Slov. Konjice. Dan vpisa: 15. novembra 1938. Besedilo: »Viuurijac, družba z omejeno zavezo, Vrhovlje.
Obratni predmet:
1. Selekcionirano sadjarstvo in vinarstvo na lastnem teritoriju in tudi na v zakup vzetem ozemlju,
2. obrat modernega kletarstva za L'sl" ne produkte in za produkte iz okolice?
3. kmetijsko gospodarstvo in gozdarstvo, v kolikor je v zvezi s predmeti m nameni družbe,	_
4. vnovčevanje, trgovina in eksport pod 1. do 3. navedenih družbenih pred-
metov v originalni obliki in v predelanem stanju,
5. nakup in zakup nepremičnin v družbiue namene,
6. ustanavljanje podružnic in prodajnih mest.
Družbena pogodba z dne 4. novembra 1938.
Visokost osnovne glavnice 500.000dinarjev.
Poslovodja: Dr. Ravnik Rudolf, odvetnik in posestnik v Mariboru, Sodna ulica 14.
Za namestovanje upravičen: poslovodja.	.
Podpis firme: Besedilo firme podpisuje en poslovodja, lahko pa se določi, da jo podpisujeta 2 poslovodji, ali en poslovodja skupno s prokuristom ali pooblaščencem.
Oglasi se izvršujejo s priporočenim pismom v roke vseh družbenikov.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. 1., dne 15. novembra 1938.
Fi 11/88. — Rg C II 114/2.
Vpisale s o s e i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih firmah:
1180.
Sedež: Bled.
Dan vpisa: 15. novembra 1938.
Besedilo: Vinko .lan ml.
Obratni predmet: Lesna trgovina.
Vstopil je družbenik Slivnik Jakob, gostilničar v Podhomu, zaradi tega javna trgovska družba od 9 nov. 1938.
Besedilo firme odslej: Jan Vinko in drag.
Sedež firme odslej: Podhom.
Tvrdko bosta zastopala družbenika skupno in podpisovala zanjo prav tako skupno na ta način, da bosta pod napisano, natiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavila svoja lastnoročna podpisa.
Izbriše se prokura, podeljena Lokarju Franju.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. novembra 1938.
Rg A III 150/7.
*
1181.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 15. novembra 1938.
Besedilo: Kranjska industrijska družba v Ljubljani.
Izbriše se zbog smrti prokurist ing. Postal Leo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. novembra 1938.
Rg B I 12/77.
*
1182.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 15. novembra 1938.
Besedilo: železni Majdan in topilnica Topusko d. d. v Ljubljani.
Izbriše se zbog smrti član upravnega sveta ing. Dostal Leon.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15 novembra 1938.
Rg B III 100,3.
1183.
Sedež: Ribnica.
Dan vpisa: 18. novembra 1938. Besedilo: »Ribnica« lesna družba z o. z. v Ribnici.
Vpiše se razdružitev tvrdke z likvidacijo. Firma ima pristavek »v likvidaciji <.
Likvidatorja sta dosedanja poslovodja in družbenika Arko Ivan ml., trgovec v Ribnici, in Hribar Karl, posestnik v Prigovori, ki bosta podpisovala besedilo firme skupno.
Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri družbi oziroma pri likvidatorjih.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 18. novembra 1938.
Reg C I 6(5/4.
*
1184.
Sedež: Zagorje ob Savi.
Dan vpisa: 15. novembra 1938. Besedilo: Slavo Kušar, trgovina z mešanim blagom.
Besedilo firme odslej: Kušar Sava. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. novembra 1938.
Rg A VI 186/3.
Izbrisale so se nastopne firme:
1185.
Sedež: Mala vas.
Dan izbrisa: 22. novembra 1938. Besedilo: Fr. Ponikvar.
Obratni predmet: Eksporlna trgovina z lesom in ogljem.
Imetnik: Ponikvar Franc.
Zaradi prenehanja obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 26. novembra 1938,
Reg A II 30/4.
❖
1186.
Sedež: Novi grad, pošta Boštanj ob Savi, srez Krško.
Dan izbrisa: 18. novembra 1938. Besedilo: Methan Kvploitacija K. I). N. s. Strižič in drug.
Po končani likvidaciji.
Okrožno kot trg. sodišče v N vem mestu, odd. II., dne 18. novembra 1938.
Reg A II 58/3.
*
1187.
Sedež: Rumanja vas.
Dan izbrisa: 14. novembra 1938. Besedilo: Josip Benkovič & Co., javna trgovska družba »Hrust«.
Zaradi ustavitve in odpovedi obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. 11., dne 18. novembra 1938.
Reg A I 382/3.
Konkurzni razglasi
1188.	3505
Potrditev prisilne poravnave.
Med prezadolžencem Faričem Mirkom, trgovcem z mešanim blagom v Maribo-
ru, Betnavska cesta št. 31, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 21. novembra 1938. pri okrožnem sodišču v Mariboru sklenjena prisilna poravnava se potrja.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Mariboru, odd. UL, dne 24. novembra 1938.
St 6/38—50.
118«.	3518
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje dolžnika Er-menca Ivana, trgovca v Ljubnem, je končano.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 29. novembra 1938.
Por 8/38—53.
jjj
1190.	3519
Konec poravnave.
Poravnalno postopanje »Volta«, družbe z o. z. v Celju, registrovane pod isto firmo, je končano.
Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 29. novembra 1938.
Por 9 38—55.
❖
1191.	3504
Potrditev poravnave.
Med dolžnico Hobacher Ano, trgovko v Mariboru, Aleksandrova cesta št 13, registrovano pod firmo Hobacher Ana, modistinja, trgovina z dežniki in konfekcija v Mariboru, in njenimi upniki pri poravnalnem naroku dne 31. oktobra 1938. pri okrožnem sodišču v Mariboru sklenjena prisilna poravnava se potrja.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 24. novembra 1938.
Por 7/38—48.
1192.	*	3527
Potrditev poravnave.
Med dolžnico Furman Jožico, trgovko mešanim blagom v Slovenski Bistrici in njenimi upniki pri poravnalnem naroku dne 4. novembra 1938. pred okrajnim sodiščem v Slovensk Bistrici sklenjena prisilna poravnava izven konkur-za se potrja.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 30. novembra 1938.
Por 9/38—49.
Razglasi raznih uradov in oblastev
St. 2033.
Razglas.
3503
Občina Dolsko, srez ljubljanski, razpisuje pogodbeno mesto obč. tajnika,
združeno s službo obč. sluge.
Izobrazba: 4 razredi srednje šole oziroma njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razglasa pri podpisani občini.
Reflektanti naj se po možnosti predstavijo osebno.
Št. 3724.
Uprava občine Dolsko
dne 2. decembra 1938. *
Razpis.
3502
Občina Vojnik - okolica, srez celjski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole oziroma po uredbi o občinskih uslužbencih.
Varščina je potrebna.
Pravilno kolkovane in s potrebnimi listinami po uredbi o občinskih uslužbencih opremljene prošnje je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tukajšnji občini.
Uprava občine Vojnik-okolica dne 30. novembra 1938.
Št. 8455—8457
*
3455-3-3
Razpis licitacij.
Na podlagi čl. 94. in sled. zakona o državnem računovodstvu razpisuje Državno zdravilišče v Topolščici sledeče licitacije za dobavo v času do 31. 3. 1939.: na dan 21. decembra 1938. 111. javno pismeno licitacijo za dobavo špecerijskega blaga,
na dan 22. decembra 1938. III. javno pismeno licitacijo za dobavo mleka, masla in smetane, na dan 23. decembra 1938. III. javno pismeno licitacijo za dobavo mesnih izdelkov.
Licitacijo bodo vsakokrat ob 11. uri dopoldne v prostorih uprave zdravilišča. Vse potrebne podatke o razpisanih količinah in kavciji daje uprava zdravilišča proti pravilno taksirani vlogi brezplačno.
Državno zdravilišče v Topolščici dne 26. novembra 1938.
&
Št. 11.708/38.	‘	3524
Razpis.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika oziroma zobotehnika, ki bi ordini-ral v Mežici ali Črni. V področje zdravnika spada izvrševanje zdravljenja zob in vseh tehničnih del za člane in njih svojce, zavarovane pri krajevni bratovski skladnici v Mežici. Število zavarovanih članov znaša 1014, svojcev 2001.
Zobozdravniška dela se plačujejo po tarifi, ki velja za zobozdravnike Glavne bratovske skladnice v Ljubljani. Stalnih prejemkov ni.
Natančnejše informacije se dobe pri Glavni bratovski skladnici v Ljubljani, Vrtača 4 ali pa pri krajevni bratovski skladnici v Mežici.
Lastnoročno pisane prošnje naj se pošljejo krajevni bratovski skladnici v Mežici do 20. decembra 1938.
Glavna bratovska skladnica v Ljubljani dne 2. decembra 1938.
Štev. 1790/38.
Objava.
3517
Gospodu dr. Strasserju Hermanu, advokatu v Dolnji Lendavi, je po § 36. a adv. zakona ustavljeno izvrševanje advokature.
Prevzemnik pisarne je g. dr. Cvetko Tone, advokat v Dolnji Lendavi.
V Ljubljani dne 2. decembra 1938.
Za odbor Advokatsko komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
3475 3—2
Poziv upnikom.
Strojna zadruga v Šikolah, r. z. z o. z. se je po sklepu občnega zbora z dne
29.	februarja 1938. razdružila in prešla v likvidacijo ter poziva vse upnike, da prijavijo svoje terjatve pri podpisani. Šikole dne 28. novembra 1938.
Strojna zadruga v Šikolah, r. z. z o. z. v likvidaciji.
Odpr. št. 86/38.	3492	3-2
Poziv upnikom.
Produktivna zadruga knjigovezov in sorodnih strok r. z. z o. z. v Ljubljani
je prešla v likvidacijo in poziva upnike, da se zglase.
Likvidatorji: Ogorevc Avgust, Vetrih Franjo, Dimnik Ivan, Štrban Maks, Dor-šalc Slavko, Križaj Jakob.
Produktivna zadruga knjigovezov in sorodnih strok.
V Ljubljani dne 28. novembra 1938.
3397 3-3
Poziv upnikom.
»SCEDEP«, industrija paradižnikovih konzerv, družba z o. z. s sedežem v Kamniku je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivajo, da prijavijo v teku treh mesecev od danes dalje svoje terjatve družbi na roke likvidatorjev.
Likvidatorji.
*
3530
Objava.
Izgubil setn spričevalo »Trgovskega učnega zavoda v Ljubljani« in ga proglašam za neveljavno.
Benetek Ferdo s. r., Krško.
*
3507
Objava.
Izgubil sem delavsko knjižico, izdano dne 8. septembra 1931., št. 172, od bivše občine Sp. Voličina, in jo proglašam za neveljavno.
Čuček Janez s. r.,
čevlj. pomočnik, Sp. Voličina 52.
3506
Objava.
Izgubil sem delavsko knjižico, izdano po občini Mošnje leta 1925., ter jo proglašam za neveljavno.
Dežman Andrej s. r., čevljar,
Brezje 35 (Gor.).
*	3531
Objava.
Izgubil sem orožni list št. 231, izdan od sreskega načelstva Maribor-desni breg, za nošenje lovske puške in samokresa. Proglašam ga za neveljavnega.
Peitler Franc s. r., veleposestnik v Recenjaku, občina Sv. Lovrenc na Pohorju.
*	3512
Objava.
Izgubil sem spričevalo III. razreda I drž. deške meščanske šole v Ljubljani za 1. 1931./32. na ime: Peterka Karl iz Laz pri Ljubljani. Proglašam ga za neveljavno.
Peterka Karl s. r.
*
3520
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za bi-cikel ev. št. tablice 64.373 in jo proglašam za neveljavno.
Pretnar Vincenc s. r.,
Zasip, srez Radovljica.
*
3523
Objava.
Zgorel mi je dne 10. oktobra 1938. orožni list za nošenje lovske puške dvocevke, izdan od sreskega načelstva v Gornjem gradu pod U št. 367/1—28, ter ga proglašam za neveljavnega.
Prodnik Jakob s. r, bajtar v Solčavi št. 3, občina Solčava.
*
3450-3-3
Objava.
Tzgubila sta se nam originalni račun tvrdke Eisenmann & Co., Fiirth od dne
26.	avgusta 1938. za znesek RM j>96*— ter toz. carinska deklaracija št. 2;>43 od dne 7. oktobra 1938. Proglašamo obe listini za neveljavni.
Ivan Savnik & sinova s. r., Kranj.
*
3497
Objava.
Izgubil sem avtomobilsko tablico s prometno številko 2—1062 na poti Zagreb—Ljubljana in prosim najditelja, da naj jo odda proti nagradi na naslov: Pavel Štirn, avtoprevoznik, Vrhnika.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; O. Milialek v Ljubljani,