Posamezna številka 30 vinarjev.
Slev. 187.	v LMarn, v sodoio, m 17. ovonsta m
Leto XLV1.
Velja po pošti: =
za oelo letu aapral .. K 50— za en mesec „ .. „ 4.50 za Nemčijo oeloletno. „ 55'— za ostalo Inozemstvo, „ 60 —
V	Ljubljani na dom
Za oelo leto naprej.. K 48'— za en mesno „ .. K 4-—
V	opravi pre|eman meseCno,, 3-50
s Sobotna izdaja: =•
Za oelo leto.....K 10 —
za Nemčijo oeloletno. „ 13'— za ostalo Inozemstvo. „ 15 —
'■F.-'.<>■ '■M;	r
	
m	
m	K®,
	lit
	. n-, j
Inserati:
Enostolpna petttvista (59 rm široka ln 3 mm visoka aH n]a
prostor) sa enkrat . . . . po 50 v za dva- In večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popaRt po donovoru. Ob sobotah dvojni larlt
- ■ Poslano: g~-~s Enostolpna petitvrsta K i Izhaja vsak dan izvzemši nedelje ln praznlko, ob 3. nrl pop. Redna letna priloga vozni red
Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 20.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št 50.
SPREJEM SLOVANSKIH GOSTOV.
Ljubljana si je nadela praznično lice. Že zdavnaj ni po mestu vihralo toliko zastav kakor te dni, ko bivajo med nami odlični slovanski gostje. Težke so razmere, v katerih živimo; za vsak korak, ki ga na-merjaš napraviti, moraš imeti posebno dovoljenje. Pokazati ne smeš, kar tako globoko čutiš v svojem srcu. V verige vko-. van, tlačen k tlom, preživlja slovenski narod sedanje že itak težke čase. Zavest pa, da mora tega enkrat biti konec, da mora zasijali solnce svobode, ta zavest je globoko vkoreninjena v srcih našega ljudstva in ne more je izruvati nobena sila. To je ponovno dokazal včerajšnji dan, ko so prihajali med nas iskreno ljubljeni bratje od severa in juga. Kljub strogim policijskim odredbam je slovenska prestolnica sprejela svoje bratske goste, kakor more le sprejemati brat brata. Pred glavnim kolodvorom se je zbrala množica, da si videl samo glavo ob glavi, kamor ti je seglo oko, a tam v sredi pa pestri cvet našega slovenskega ženstva v narodnih nošah.
Dunajski brzovlak, s katerim so sc vozili naši severni slovanski gostje, je imel precejšnjo zamudo, kljub temu pa je tisočera množica potrpežljivo čakala, da pričaka svoje brate. Na peronu so pričakovali slovanskih gostov vsi udeležniki posvetovanj Narodnega sveta in oni že dospeli slovanski gostje, tako Poljaka dr. vitez Glombinski in dr. Czernecki; Čehi: Klofač, dr. Šimek in dr. Veverka, te naši: dr. Budisavljevič, dr. Lorkovič, dr, Joso Sunarič, dr. Šimrak, dr. Korošec, dr. Tavčar, dr. Benkovič, Brenčič, Gostinčar, Pogačnik, dr. Ravnihar, dr. Rybar, Spinčič, dr, Vrstovšek, dr. Červar, Ribnikar, dr. Triller, Turk, dr. Wiltan in dr.
Vlak je privozil v slavnostno okrašeno postajo. Z viharnim vzklikanjem »Živeli Čehi!« »Živeli Poljaki!« je občinstvo sprejelo svoje mile goste. Slovensko ženstvo jih je pozdravilo s cvetjem in spremilo na-\o ob zvokih himne »Hej Slovani« skozi postajno poslopje na trg pred kolodvorom, kjer jih je neštevilna množica, gredoče skozi špalir naših žena in deklet v narodni noši sprejela s prekipevajočim, nepopisnim navdušenjem. Ploha cvetja se je vsula nanje in ponovnega vzklikanja ni bilo ne konca ne kraja.
V imenu ljubljanskega mesta je pozdravil goste
župan dr. Ivan Tavčar:
Mili gostje!
Z Vašim ljubim prihodom doživela je bela Ljubljana dan, ki bo zapisan z zlatimi črkami v zgodovini avstrijskega Jugoslo-vanstva!
S severa prihajate zastopniki mogočnega poljskega naroda, ki se zmagonosno dviga iz stoletnega svojega trpljenja; od tam prihajate zastopniki našega ljubljenega češkega naroda, ki nam je v veliko korist voditelj in vzor. Z juga pa prihajate zastopniki srbohrvatskega naroda, s katerim smo se rodili v eni zibeli in s katerim hočemo prebivati v eni hiši. Počastili ste naše mesto, da se skupno z vrlimi poslanci našega ljudstva posvetujete o najvažnejših zadevah, ki se tičejo srečnega in krepkega razvoja slovanskih rodov. Vaša posvetovanja in Vaši sklepi se bodo globoko vrezali v naše jugoslovanske duše!
Pri vstopu v mestno občino Vas torej v imenu prebivalstva deželne prestolnice iz dna svojega srca pozdravljam!
Prihajate k nam kakor preroki, ki nam obetajo lepšo prihodnjost, mi pa Vas obdajamo s svojim navdušenjem, s svojo ljubeznijo in s prepričanjem, da so minuli listi časi, ko je Slovan v Avstriji si štel v čast, opravljati hlapčevska de'a! Mi hočemo biti sami svoji, ker nam nikakor ne gre v glavo, da bi potoki krvi, ki so tekli po ojiščih, nam pomenjali po ,bo, drugim i vstajenje. Ali vstajenje mora biti tudi iše in v imenu tega vstajenja Vas pozdravlja. Vas objema. Vas pritiska k srcu
prebivalstvo tega mesta in njega župan! Blagoslovljen bodi Vaš prihod, blagoslovljeno bodi Vaše delo!
Županu je odgovoril načelnik »Češkega Svaza«
František Stanek:
Mili prijatelji, dragi bratje! Zopet smo dospeli k Vam v Ljubljano, ko praznujete v svoji zgodovini velepomembni dan, dan ko ustanavljate za ves svoj narod skupno vrhovno organizacijo, svoj Narodni svet. Ob našem prihodu so nam precl očmi ure, ki smo jih preživeli skupaj z Vami v naši Pragi. Dnevi, ki jih doživljate sedaj v Ljubljani so velikanskega pomena ne samo za jugoslovanstvo, marveč tudi za nas severne Slovane, za nas Čehe in za Poljake, (Klici živeli Čehi in Poljaki.) Te ure, ki jih doživljate Vi, so nam v tolažbo in nam jamčijo končno zmagoslavje
Zato se zahvaljujemo Vam predstaviteljem ljubljanskega mesta in slovenskega naroda. Pozdravljamo Vas zastopnike troedinega naroda Hrvatov, Srbov in Slovencev, ki stojite z nami na eni in isti črti in ki hočete doseči, da živite skupaj v eni hiši.
Cenjeni gospod župan! Zahvaljujem se Vam za prisrčni sprejem, ki ste ga nam priredili v prestolici slovenskih dežel. Vozeč se po Vaših pokrajinah smo od meje bili deležni navdušenega sp«i"ma Vašega ljudstva.
Prinašamo Vam pozdrave celokupnega češkega naroda ter pozdravljamo zlasti slovensko ženstvo. Slovenski narod, ki ima tako ženstvo, ne more poginiti ter mora doseči svojo samostojnost. (Klici ne odnehamo.) Hvala Vam za Vaš pozdrav in sprejmite naše pozdrave bratov s severa, ki so prišli med Vas. (Klici živeli.) Kličem Vam pozdrave želeč, da nas najde bratstvo v življenju in smrti tucli v bodočih časih.
Za Stanekom je govoril bivši minister
dr, Stanislav Glombinski:
Dragi bratje Slovenci! Izvolite sprejeti zahvalo Poljakov za prisrčen sprejem, ki ste ga nam danes priredili. Vedite, da ne prihajamo k Vam kot gostje, ampak k jI krvni bratje, ki Vas iskreno ljubijo. Dolgo časa smo si bili tuji, nismo se poznali, toda zbližala in združila nas je vojska, ki nam je v vsej svoji grozi pokazala nova nota,
se klanjamo Poljaki, Ta mož je razumel klic po svobodi, razumel je, da morejo narodi zidati le na svoje lastne sile in da morajo svojo osvoboditev pričeti predvsem na gospodarskem in kulturnem polju, Le na tej nodlagi ie mogoča zdrava dr-
žavr"«t.
Naj omenim tukaj velikega moža — dr. Kreka (Slava klici), katerega spominu
vašo sredo, v vašo Ljubljano, zavedajoč s?, da smo močni le v skupnem delu. Ta naša skupnost mora premagati končno vse naše neprijatclje.
Prišli smo k vam z zavestjo, da vršite veliko delo tu na našem slovanskem jugu, prišl' smo k vam, da se radujemo z vami ob vaših uspehih. Naj živi jugoslovanski na-' rod!
Po burnem odobravanju in vzklikanja jc nagovoril množico še zastopnik Poljakov dr, vitez Glombinski:
Dragi bratje! Iskrena vam hvala za vašo ljubezen. Vaš sprejem nas je presenetil, Vedite, da bijejo naša poljska srca za vas in vedite, da se čutimo danes Po-liaki Slovane.
Sprevod v mesto.
Med nepopisno navdušenimi pozdravnimi vzklikanji so se gostje posedli v pripravljene kočije, V prvem vozu je sedel poslanec Stanek v spremstvu župana dr, Tavčarja in podžupana dr. Trillerja. V drugem vozu ekscelenca dr. Glombinski s poslancem dr. Korošcem; v tretjem grof Aleksander Skarbek s poslancem dr. Rav-niharjem; v četrtem poslanec Vaclav Klofač, dr, Czernecki s poslancem dr. Pogačnikom; v petem poslanec Kalina, Franta s poslancem Jarcem; v šestem poslancc dr, Soukup s poslancem Spinčičem; v sedmem poslanec Okleštek, poslanec Vanek, poslanec Sedlak s poslancem dr. Benkovi-čem; v osmem dr. Sunarič s poslancem dr. Verstovškom; v devetem Ivo Grisofano, Ribičič s posl. Brenčičem; v desetem dr. Perišič z dr. Wilfanom, v enajstem dr. Drinkovič s Smodejem, v dvanajstem dr, Šimrak in Lovriček,
Nepregledne množice, ki so tvorile špalir, so navdušeno pozdravljale in s cvetjem obsipavale slovanske goste, ki so se peljali po Cesti na južni kolodvor, po Dunajski cesti, Sodni ulici, Miklošičevi cesti do hotela »Union«,
Občinstvo se je šele za vozovi zgrnilo v svečanosten pohod, vzklikajoč in prepevajoč slovanske himne, pohod pravimo, kajti rediteljem se je zaukazalo, »da polagajo sporazumno s c. kr. varnostno stražo posebno pažnjo na varnost občinstva in da iz teh razlogov ne puste ljudi stopati iz vrst in drveti k vozovom«, ter je bilo »spremljanje vozov v obliki pravcatega sprevoda prepovedano«. Občinstvo se je v polni meri pokorilo tem modrim in smotrenim zapovednim in prepovednim odredbam g. c. kr, vladnega svetnika in policijskega ravnatelja in ljubljanska policijska kronika jc bila tako nesrečna, da ni mogla zabeležiti za vso to »vožnjo v navadnem diru« niti najmanjšega, dobro in zlo došlega dogodka.
Pred hotelom »Union«.
Po vseh ulicah, ki vodijo s postaje južne železnice v mesto, so se vsipale množice na Miklošičevo cesto, pred hotel »Union«, hiteč, kolikor le mogoče, da pre-hite vozove in ponovno pozdravijo svoje mile goste. Komaj in komaj so se prerili vozovi skozi vso silo ljudstva, ki se je zbiralo tamkaj in čigar število je naraščalo , od trenotka do trenotka, dokler ni bila dobesedno nabita vsa široka cesta od frančiškanske ccrkve in skoro vse do Slovenskega trga. In vse te ogromne mase je bil en sam »Živio!«, naravnost zaglušujoč, za-ncmljajoč vse drugo. In vse to prenavdu-šeno vzklikanje sc je lc še podvojilo, po-trojilo, ko so gostje s svojimi spremljevalci stopili na balkon. Zopet in zopet se jc oglasila vsenaša himna ~>Hej Slovani«, a ko jc videla množica, da namerava izpregovoriti predstavitelj češkega naroda poslanec Stanek, ni bilo vzklikov »Živeli Čehi!« nc kraja ne konca,	<
Poslanec Stanek je dejal:
Naj živi
Ljubljana, živio Slovenci, Jugoslovani!
»Živeli Poljaki!« »Živela Poljska!« jc odmevalo kakor silen vihar iz tisočere množice, ki je nato burno zahtevala, da bi izpregovoril načelnik Jugoslovanskega kluba dr. K o r o š e c. Ko je stopil dr. Korošec v ospredje na balkonu, je navdušenje prikipelo do vrha. A dr. Korošec ni govoril, ni smel govoriti. V pravni, ustavni državi, v središču Slovenije, je moral molčati predstavitelj narodove želje in volje ker bi bile sicer vse nadaljnje slavnosti prepovedane. Množica je umevala, se združila v veličastno himno »Lepa naša domovina« in sc potem mirno začela razhajati.
Skupna večerja v hotelu »Union«,
V hotelu »Union« je bila po sprejemu gostov prirejena od narodnega ženstva skupna večerja za došle češke, poljske, srbske in hrvatske goste,
Kot prvi je pozdravil došle goste podžupan dr, K. T r i 11 e r , ki je v svojem nagovoru naglašal, da je ljubljansko občinstvo samo dokazalo, da seme, ki so j« zasejali naši poslanci po vsem jugoslovanskem ozemlju, ni padlo na nerodovitna tla. Naša bela Ljubljana je pritisnila vse goste iz severa in jugovzhoda kot brate na svoje srce ter kliče tudi češki in poljski narod na pobratimstvo. (Živeli!)
Nato je nazdravil gostom predsednik Jugoslovanskega kluba dr. K o r o š e c i Dragi bratje! Kadar sem Vam govoril, da smo Jugoslovani z Vami, da Vas ljubimo, ste mogli dvomiti na upravičnosti mojih besed, ste mogli dvomiti, da narod res mi-i sli tako, kakor sem Vam zatrjeval. Danes pa je narod pokazal, da je enega srca Z nami, da čuti tako, kakor čutimo mi. Sprei jel Vas jc s plamtečo, nikdar vsahnečo ljubeznijo. Vi Čehi ste naši učitelji. Vam velja naša goreča ljubezen v prvi vrsti. Toda o tem danes ne bomo razpravljali.
Toda, kar je bilo današnji dan velikih in važnih dogodkov, eno z mirno dušo lahko trdim, da je bilo najvažnejše, da se jc vršil danes na ljubljanskih tleh prvi veliki in važni politični govor iz ust zastopnikov poljskega naroda. Visoko je vzplamtela ljubezen našega naroda do bratskega polj' skega naroda.
Bratom Hrvatom in Srbom stiskamo danes radostno roke. Bratje! Naša fronta je danes nepredorna. Drži jo naša ljubezen in nobena sovražna sila jo ne predre. V boju za veliko stvar bomo korakali proti skupnim sovražnikom in bodočnost je našaj (Živahno pritrjevanje.)
Kot prvi je odgovoril na to češki poslancc Vaclav Vofaf.
Spominjal sc je na to slovanskih sftiv-nosti v Ljubljani, ki je vedno in ob vsaki priliki radostio sprejemala slovanske goste ter napija Ljubljani in njenim predstavi-ieljem.
Spregovoril je nadalje poslanec grof dr. S k a r b e k : Nobenega ni vojna tako zelo izučila, kakor ravno Slovane. Ni bilo preveč rečeno, ko je načelnik Jugoslovanskega kluba izjavil, da je najvažnejši dogodek današnjega dneva, da se je izreke! y Ljubljani prvič iz ust upravičenih poslancev naroda prvi politični poljski g o v o r. Vsi, ki smo se danes sestali v Ljubljani- nimamo prav nobenega drugega cilja, k; kor da stremimo za skupnim ciljem in za skupnimi nalogami. Dokazali bomo, da se bo ob naši vztrajnosti in ob naši odne i sili razbile načelo: dividc et impera. Velike zasluge, da je prišlo do tc vzajemnosti med Slovani, ima načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, kateremu govornik napija.
Posl. S e d 1 a k (češki agrarec) po-Vdarja: Prišli smo k vam radi, ker smo vedeli, da gremo domov k svojim bratom. Povdarja pomen zadružništva in slavi spomin dr. Kreka, kateremu se jc prišel s svojimi tovariši poklonit.
V imenu Društva ljubiteljev poljskega naroda v Ljubljani pozdravi goste v poljskem govoru urednik Vckoslav V r t o -v e c.
Posl. dr. S o u k u p pozdravlja nato v imenu češkega narodnega vybora slovenski Narodni svet. Tudi Poljaki morajo dobiti svojo eksekutivo. Slovani moramo biti pripravljeni. Nikdo ne ve, kaj nam prinese jutrišnji dan. Zamuditi ne smemo nobene ure. Nato napije slovanslcemu mišljenju.
Posl. P e t r i č i č (Starčevičanec iz Zagreba] se zahvaljuje v imenu Hrvatov za prisrčni sprejem v Ljubljani. Izraža sv.ije veselje, da so se našega kola oprijeli tudi bratje Hrvati. Ponosen je, da se je slovenska vzajemnost tako sijajno pokazala. Te dni se bodo obnovile obljube vzajemnosti In zvestobe. Naj živi bela Ljubljana, naj živi bratski narod slovenski!
Poljak dr. Czernecki izraža svoje veselje, da se je ustanovilo v Ljubljani društvo ljubiteljev poljskega naroda. Zastavi! bo vse svoje moči, da se ustanovi tudi v Lvovu društvo ljubiteljev jugoslovanskega in češkega naroda.
Izraža svoje veselje in čestita Slovencem, da nimajo Židov. Vse to je napravilo vaše gospodarske delo, vaše zadružništvo
_ vaš dr. Krek, ki pomeni za vas to, kar
za nas Poljake na Poznanjskem naš duhovnik Wawrziniak. Gospodarski moment naroda tvori Vašo silo.	>
Posl. V a n e k , češki soc. demokrat iz Brna napija dedičem naših teženj jugoslovanski, poljski in češki mladini. Naši vrli mladci so padli, danes se moramo mi starci boriti za lepšo bodočnost naše mladine.
Podpredsednik bosanskega sabora dr. Joso Sunarič izvaja: Čeprav je tudi Vaš narod uklenjen in raztrgan, vendar to ni niti podobe onih okov in raztrganosti, ki vlada v Bosni. Ravno to je našemu narodu odprlo oči, da smo prišli do spoznanja, kako potrebno nam je edinstvo v narodu in vzajemnost slovanskih narodov. Predvsem pa je to zasluga teh strašnih abnormalnih razmer, v katerih smo živeli. Nazdravlja solidarnemu, aktivnemu delu naroda češkega, poljskega in jugoslovanskega.
Dr, Budisavljevič, saborski poslanec, desident hrvatsko-srbske koalicije iz Zagreba, nazdravlja Slovenkam, s čemur je bil oficialni del večera končan. • • *
Došli gostje.
Na posvetovanje Narodnega sveta in kot gostje našega naroda so dospeli v Ljub-jano zastopniki našega naroda S. H. S,, ki eo se obenem tudi udeležili seje Narodnega iveta, in sicer: dr. Ivo K r s t e 1 j, Ivo jrizogonov, Duje Mikačič in dr. Mate D r i n k o v i č,
S Češkega so dospeli v naše mesto poslanci in zastopniki naroda: František Stanek (predsednik Češkega svaza), Vaclav K 1 o f a č (podpredsednik Češkega svaza in oodnačelnlk Narodnega odbora), Franlj k Soukup (tajnik Narodnega odbora), lan S e d 1 a k a , dr. Bohuslav Fran ta ^češka statopr. demokr.), Anton Kalina (češka statopr. demokr.), * Jan S c dlak (češko inska agrarna stran-ka), Okleštek (č- ;i agrarec), František V a n e k (socialni d ,okrat) ter uredniki: S c d d k, Šimek in Veverka. Ponoči je dospel v Ljubljano še podpredsednik oosl. zbornice Vladimir Tuša r.
Izmed Poljakov so dospeli do zvečer v naše mesto: dr. St. G 1 o m b i n s k i, bivši minister, voditelj Vsepoljakov, dr, Aleksander grof S k a r b e k (Vsepoljak), dr. vitez M o r a c z e v i (socialni demokrat) in dr. C r e r - i, tajnik zvez vsepoljrkih dru "v > ,vu. Ponoči jc prispel v Ljubljano	mik poljske ljudske stranke sla-r - slikar, poslanec T e t m a j e r.
« » •
Triumfalna vožnja po Slovenskem.
Vožnja naših severnih gostov je bila naporna. Toda upamo, da sc je naš narod oddolžil našim gostom s tem prisrčnejšim sprejemom. Vemo, da je drhtelo za njimi, ki se niso strašili nobenih naporov, njim, ki so se rade volje odzvali povabilu naših narodnih zastopnikov, nasproti marsikatero srce, ki se danes še plaho vsled strašnih zasledovanj ne upa na dan; vemo pa tudi in to nam jc potrdil urednik Šimek, da so ravno na obmejnih postajah in ob progi naša dekleta in naše žene s priznanjem vrednim navdušenjem za narodno stvar pozdravljale tudi naše goste.
V Mariboru se je pričela triumfalna vožnja po slovenskem ozemlju; že prej v Spielfeldu in ob želcznici do Maribora so se vrstile ovacije našim slovanskim zastopnikom. V Mariboru na peronu pa je nc glede na tamošnje obžalovanja vredne razmere navalilo ljudstvo s cvetjem na vozove, v katerih so se vozili naši gostje. Enako se je godilo našim gostom tudi na drugih postajah po našem ozemlju. V posebno čast štejemo to našim zavednim prvobori-teljicam v naših ogroženih krajih, kakor zlasti na Štajerskem v Laškem trgu, Zidanem mostu ter v industrijalnih krajih Kranjske.
* • *
Čehi in Poljaki na Krekovem grobu.
Danes dopoldne se je podala deputa-cija čeških in poljskih poslancev h Krekovem grobu na pokopališče k Sv. Križu. V imenu češkega in poljskega naroda so položili poslanec G 1 o m b i n s k i in grof Skarbek, Vanek in Okleštek na Krekov grob dva prekrasna šopka z narodnimi trakovi. Na češkem šopku je napis: Velikemu všeslovanskemu prukopniku a priteli — češky narod. Poljski napis se glasi: Wie!kiemu bratskiemu wieszezowi
Polacy.	t
• * * ■
Poljaki in Čehi Prešernu,
Danes dopoldne so položili poslanec G 1 o m b i n s k i, grof Skarbek, Vanek in Okleštek v imenu poljskega in češkega naroda na Prešernov spomenik dva krasna venca z napisi; »Velikemu bas-niku, bratskeho naroda — česky narod.« — »\Vielkiemu bojownikovi o wspolne
idealy — Polacy.
* * *
Poslanec Grafenauer v Ljubljani.
Današnje seje Jugoslovanskega kluba se je udeležil tudi poslanec Fran Grafenauer, ki je že včeraj dospel v Ljubljano. Zastopnika našega koroškega naroda, kateremu državni zbor še vedno ni popravil storjene krivice, so jugoslovanski, češki in poljski tovariši prisrčno pozdravljali. Ko je včeraj prišel poslanec Grafenauer v sejo Narodnega sveta, ro mu zboro-valci priredili iskreno ovacijo. Poslanca Grafenauerja tudi bela Ljubljana prisrčno pozdravlja.
zahvalo gospodu županu mesta Ljubljane, mesta, ki nas je tako radostno sprejelo, kakor dokazujejo plapolajoče zastave. Zahvaljujem se Vam za :slugo, ki ste nam jo storili, ko ste nam prepustili to lepo dvorano za zberovar Narodnega sveta. Zahvaljujem se Va u iudi orebno za čast, ki ste nam jo izkazali, ko s c naše zborovanje obiskali. Živela bela Ljubljana! Živelo njerr> zastopstvo!
C dopoldanski seji Narodnega sveta smo .' atko poročali že včeraj. Popoldne se jc orovanje nadaljevalo ter se je pred vsem vršila debata o opravilniku Narodnega sveta. Razvila se je živahna debata, v katero so posegli tudi Anton Kristan (J. s, d. str.), urednik Petejan (J. soc, d. str.), urednik Smodej (V. L. S.), dr. Vrstovšek (V. L. S.), dr. Cervar (Istra) in dr. Cankar (V. L. S.). Sprejele so sc nekatere stilistične izpremembe opravilnikovih uvodnih določb.
Ravno tako živahna debata se jc razvila o organizaciji Narodnega sveta samega. Dr. Červar je prednašal zahteve istrskih Slovencev in Hrvatov. Dr. Drinkovič in dr. Krstelj sta nastopila kot delegata narodne organizacije SHS. za Dalmacijo ter sta precizirala stališče dalmatinskih Srbov in Hrvatov.
V	razpravo so posegli še dr. Vrstovšek (V. L. S.), Smodej (V. L. S.), prof. Remec (V. L. S.), dr. Kramer (J. D. S.), dr. Wilfan (Trst) in dr. Kurelič (Istra).
Končno so bile vse točke statuta Narodnega sveta z nekaterimi nebistvenimi izpremembami sprejete.
Pred glasovanem jc predsednik dr, Korošec izrecno ugotovil, da s m a t r a m o ljubljanski Narodni svet le kot del vseobče narodne organizacije in koncentracije, ki naj dobi svoj definitivni vrhovni organ v skupnem jugoslovanskem narodnem odboru v Zagrebu,
V	ljubljanskem Narodnem svetu so po današnjih sklepih organizirane vse slovenske narodne stranke, ki so se prijavile in odobrile pravila, ter istrska narodna organizacija. Glede dalmatinske narodne organizacije SHS. se je soglasno določilo, da naj se predsedništvo Narodnega sveta in dalmatinske narodne organizacije med seboj dogovorita glede podrobnosti sistematične kooperacije obeh narodnih pred-staviteljev v vseh skupnih vprašanjih.
Zaenkrat Jugoslovanska socialno-demokratična stranka še ni formalno vstopila v Narodni svet, pač pa bo od slučaja do slučaja sodelovala pri obče narodnih vprašanjih ter se bo v to svrho udeleževala posvetovanj Narodnega sveta, v katerem ji ostanejo rezervirana tri mesta.
Konstituiranje Narodnega sveta.
Vršilo se je nato konstituiranje Narodnega sveta.
Za predsednika je bil soglasno izvoljen načelnik Jugoslovanskega kluba dr, Korošec.
V	podpredsedništvo so bili izvoljeni: dr. Lovro Pogačnik (V. L. S.), dr. Josip Jerič (V. L. S.], urednik Smodej (V. L. S.), ravnatelj Ivan Hribar (J. D. S.), urednik dr. Kramer (J. D. S.), nadrevident J. Kej-žar (J. D. S.) in dr. Gjuro Červar (Istra),
Za namestnike so bili izvoljeni: prelat Kalan za dr. Korošca, prof. Remec za urednika Smodeja in dr. Poščič za Čer-varja.
Po izvršeni volitvi je predsednik Narodnega sveta dr. Korošec odgodil nadaljnje razpravljanje na soboto dopoldne ob 9. uri.
Prelekll leden.
Narodni svet za jugoslovanske pokrajine v Ushjtanijt se je ustanovil 16. t. m. — Za naroc::o edinstvo SHS so se izrekli bosenski mohaMedanci. — Za zvezo slovanskih narodov v Avstriji so se izrekli zastopniki Poljakov, Ceho-Slovakov in Jugoslovanov. — Češki svaz je po svojem načelniku Staneku poslal ministrskemu predsedniku pismo, v katerem zahteva, naj se spričo položaja takoj skliče parlament. — 20. septembra (spominski dan septemberskih žrtev 1908. 1.) bo slovenski narodni praznik kot zaključni del jugoslovanske akcije za sirote dne 6. julija. — Na posvete v nemški glavni stan se jc 16. t. mes. odpeljal cesar Karel z zunanjim ministrom grofom Burianom. — Položaj v Rusiji se je tako poostril, da se je nemško poslaništvo preselilo iz Moskve v Pskov. Avstrijski-ogrski poslanik je odložil svoj nastop službe. Angleži so z Murnianske obali prodrli do Pe-trozavodska; iz Arbangelska korakajo prot? Vologdi. Ob Volgi in Kami prodirajo Čcho-Slovaki, proti katerim so pa boljševiške čete zadnji čas dosegle menda nekaj uspehov .Kozaki ob Donu prodirajo proti Caričinu. V Vladivostoku so se izkrcale prve japonske čete. — V Ukrajini se vrše kmetske pobu ne. — Na italijanski fronti je napadel sovražnik na be-nečanski gorski fronti in v tonrlskepi ozemlju, a ni nikjer dosegel uspeha. Na MonUceliu so se glasom uradnega poročiia izkazali posebno južni Stajcrci 26. strelskega polka. — Na za-padnem bojišču je zavezniška ofenziva mer Avro in Oiso obtičala.
Tržaško pismo.
Trst, 13. avgusta 1918.
V	ponedeljek sc jc na splošno zado-voljnost in veselje Tržačanov podražil knih; dražja je tudi moka. Sto odstotkov dražji kruh, torej najpotrebnejše živilo, pa še pri tej dobroti, kakršno moramo zadnji čas v Trstu uživati, kdo bi se vznemirjal." — Ljudje, ki pa niso nikdar zadovoljni, so pa le začeli godrnjati in mrmrati. Trgi prazni, kruh dražji, dasi kakšen dan nc-vžiten, živil vedno manj, kdo bi nc zabavljal- — Socialisti so sklicali takoj protestni shod in delavski svet je sprejel soglasno resolucijo, ki gre na račun konsumen-tov, ki so že itak do kosti izmozgani od oderuhov, je samo na korist žc itak bogatih agrarcev in države same. Delavski svet protestira proti temu, da vlada brez dovoljenja parlamenta podražuje kruh in mo ko, kar bo obremenilo konsumente za tisoč sto milijonov na leto. Ti milijoni bodo šli v dobiček žitni centrali ne vštevši vse one stotine milijonov, ki jih bodo zaslužili mlinarji, trgovci, prekupčevalci itd. Na ta način je upeljala vlada svojevoljno brez parlamenta, ki edini ima pravico nalagati nove takse, najbolj odiozen davek na kruh, ki obenem zadeva najbolj uboge sloje. Ta davek je pa tudi enostransko krivičen, — V torek so pa prinesli listi vest, da se cena kruhu v Trstu zopet zniža in sicer na 1 K 25 vin. na Goriškem in v Istri pa na 1 K 20 vin. Cena moki ostane pa ne-spremenena. — V Trstu preživljamo sedaj glede aprovizacije res pravo krizo. Kar dobimo tedensko od aprovizacije, ni vredno omembe; trgi so pa prazni, ribji trg popolnoma zapuščen. Pred tednom smo na trgu videli vsaj paradižnike, ki so se prodajali po 1 K kg ali sedaj so izginili tudi ti. Ni krompirja, ni zelenjave. Od zunaj ne smeš prinesti niti jednega krompirja v mesto. Od česa naj živimo? Pravijo, da je aprovizacijska komisija naročila na Kranjskem 30 vagonov krompirja, a da kranjska deželna vlada ne da izvoznega dovoljenja. Ali naj jemo kraško kamenje ali naj umr-jemo gladu? Kakor nam je neumljiva na eni strani desorganizacija naše aprovizacije, tako nam je zagonetna na drugi strani potrpežljivost našega ljudstva,
V	Trstu je postalo življenje res »prijazno«, Listi prinašajo dan na dan notice o ropih, tatvinah, umorih, ubojih; vsak dan izvrši po en par samoumorj po tržaških ulicah love policaji neštevilne dezerterje in streljajo nanje. »Ogni bel ballo štuffa«. pravi Tržačan, in ljudje so siti vojske in so se naveličali mizerije, od tod te anarhistične razmere. Manj korupcije, pa stroga pravičnost napram vsem in energija, pa bi vzlic vojnim težavam lažje živeli in vzdržali. Pravijo, da je nekje zapisano: »Justi-tia fundametum regnorum.« A pri nas so to »justicijo« pokopali že zdavnaj.
Ustanovil se je konzorcij, obstoječ iz Verkehrsbanke, Merkurja in g. Otto Pick, z začetno glavnico 14,000.000 K, ki hoče zgraditi v Miljah največjo ladjedelnico v Sredozemskem morju. Kupili so že 150.000 kvadratnih metrov zemljišča. Gradili bodo lahko ladje do 40.000 ton težke. Delavcev bo zaposlenih v ladjedelnici 2500. Vodila bosta to podjetje Leopold Wagner in inž, Jurij Napoli, dozdaj zaposlena pri tržaškem Stabil Tecnico.
Nemec za iefleraiacijo Avsiriie.
Med Nemci v Nemčiji se vedno najdejo ljudje, ki imajo za resnične razmere v Avstriji odprt pogled in dovolj poguma, da v javnosti povedo svoje mnenje. V zadnjem času jc nemško-napredni poslanec Zenker priobčil v »Berliner Tage-blattu« članek, v katerem se izreka za pre-osnovo Avstrije na narodno federativni
Na sejo Narodnega sveta so prišli razen slovenskih članov tudi zastopniki narodnih strank Banovine in Bosne, ki stoje na stališču narodne koncentracije, ter so prišli na to zborovanje: dr. Joso Sunarič iz Sarajeva, iz Hrvatske pa dr, Ivan Lor-kovič (skupina okrog »Malih Novina«), dr. Srdjan Budisaljevič (skupina okoli »Glasa S. H. S.«), dr. Ivo Pctričič (Starčeviče-va stranka prava) in dr. Janko Šimrak (sku_ pina okrog »Novin«).
Istrski člani Narodnega sveta so prišli polnoštevilno ter so dospeli: dr. Širne Kurelič, župnik Milan Šašelj, dr. Ivan Zuccon, dr. Ivan Poščič in dr. Gjuro Červar. Poleg teh je dospel še posl. Spinčič.
Kakor smo poročali že včeraj, se je vršilo ustanovno zborovanje Narodnega sveta v dvorani mestnega magistrata. Došle zastopnike bratskih narodov in člane Narodnega sveta jc pozdravil podžupan ljubljanski dr. Karel Triller, prinašajoč naj-iskrenejše pozdrave župana kot hišnega gospodarja. Ljubljanska občina je ponosna, da se vrši v njenih prostorih prvo zborovanje najvažnejše narodne institucije, Narodnega sveta, ki mora postati mejnik v naši narodni politiki. V imenu mestne občine želi posvetovanju najboljših uspehov ter goste še enkrat prav prisrčno pozdravlja.
Odgovoril mu je nato načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec:
Dovolite, gospod podžupan, da se Vam v imenu NS., ki se sedaj snuje, za- ! hvalim za Vaše pozdrave, Izročite našo i
Brzojavka Karla Kramara,
Na ustanovno zborovanje je poslal iz Visokega na Izeri svoje brzojavne pozdrave tudi dr. Kramar. Ta brzojavka predsednika Narodnega odbora češkega se glasi:
Radostno pozdravljam ustanovitev vašega Narodnega sveta, ki bo, kakor upam, složno s češkim Narodnim odborom deloval za vse, kar odgovarja složni volji obeh naših narodov. Obžalujem, da ne morem biti navzoč pri odkritju spominske plošče za dr. Kreka, kateremu bo tudi češki narod ohranil hvaležen spomin za to, ker je polagal temelj kamnu k politiki, ki je za vedno nerazdružljivo spojila oba naša naroda. Vas vse srčno pozdravlja
Karel K r a m a f. • * *
Sobotna seja NS.
Seja NS. se je danes nadaljevala. V obširni politični in gospodarski debati se je podrobno razpravljalo o delokrogu NS, Sprejetih je bilo več tozadevnih predlogov in izvoljeni so bili strokovni odseki.
Današnje seje Narodnega sveta se je udeležil tudi podpredsednik .Jugoslovanskega kluba poslanec dr. Matko L a g i n j a.
iimmmi
podlagi. Vsak poizkus, pravi, da se sestavi nova Avstrija po kopitu sedanje centralistične Avstrije, se mora izjaloviti; notranji mir v Avstriji se da doseči le polom sporazuma od naroda do naroda na podlagi samoodločbe, ki ne sme imeli drugih meja, nego obstoj Avstrije kot skupnega državnega doma vseh narodov, V trenot-ku, ko vsi ti narodi — ne izvzemši Nemcev — izjavijo, da nočejo ničesar drugega nego pravico do samoodločbe in da se odpovedujejo gospodovanju nad drugimi narodi ali njihovimi deli — v tistem trenot-ku bo dan pozitiven temelj, na katerem bi se mogla takoj začeti pogajanja in bi se spričo razpoloženja v posameznih narodnih taborih tudi takoj začela. S tem bi se že nekaj doseglo, ria kar temeljem držav-nopravnega status quo ni niti misliti: da se »,ačno razni narodi sploh pogajati, med seboj.
Ko bi bili enkrat narodi zbrani za okroglo mizo kot docela samostojne vlasti brez vsakih predpogojev, bi se morala pogajanja raztezati samo na dve točki: prvič na medsebojno teritorialno obmejitev, drugič na ugotovitev bodočih državnih skupnosti. Za prvo točko je iz mnogoletnih spravnih poizkusov zbranega že dovolj gradiva in rešiti bi se dala tem hitreje, ker bi spričo velike stave pač noben narod ne delal malenkostni težav,
Dalekosežna združitev v Avstriji živečih Čeho-Slovakov, Poljakov, Ukrajincev in Jugoslovanov s soplemenjaki v ogrski državi bi se mogla za enkrat odložiti brez strahu, da se ustvari neugoden prcjudic; predhodna rešitev avstrijskega problema bi kasnejšo popolno narodno združitev teh narodov v mejah monarhije le pospešila. Vprašanje o varstvu manjšin in podobnih podrobnosti bi se rešila na pozneših pogajanjih.
Druga velika naloga mirovnega kongresa avstrijskih narodov: ugotovitev državnih skupnosti, to je: deželna bramba, zunanje zastopstvo, trgovinska in gospodarska politika, promet, finance, kazen-sko-pravno sodstvo, državljansko pravo — bi se moralo docela in neomejeno prepustiti svobodnemu dogovoru narodov. Samo le-ti in nobena viada — tudi najširša in najboljša ne — ne more določiti teh skupnosti. Samo tedaj, ako bodo narodi svobodno, iz najglobokejšega spoznanja o neizogibnosti in neobhodni potrebnosti za njihov lastni obstoj sprejeli v:;c odpovedi in bremena, ki izvirajo iz njih, samo tedaj bo notranji mir trajno upostavljen in vsaka iredenta za vso bodočnost nemogoča. Tu je težišče celega načrta, tu se mora politika opirati na psihologijo narodov. Udati se smemo najglobljemu zaupanju, da narodi Avstrije, če bodo imeli popolno svobodo in se postavijo na lastne noge, ne bodo šli narazen, ker notranje nujnosti, ki so toliko let bile vez te države, tudi danes še učinkujejo in danes morda bolj nego kdaj. Ako naj avstrijski narodi smatrajo novo Avstrijo kot svoj dom, kot s v o-j o hišo in svoj grad, potem morajo odbiti možnost, da si urede notranjost te hiše po svojih potrebah, po svojem okusu in svobodni volji. V tem leži velika, pa neobhodna odpoved, ki jo mora vlada s svoje strani doprinesti novemu velikemu delu.
Cesarski sestanek v nemškem velikem glavnem stanu.
Svetovni položaj se je spremenil, na zahodu so začetkom petega leta svetovne vojske umaknili nemško fronto. »Grazer Volksblatt« pravi, da jc ta pripetljaj zopet pokazal, da vojske vojaško ni mogoče končati in da je zdaj prišel čas, ko naj prično o miru razpravljati. Svetovni položaj se je pa tudi sicer spremenil. Na vzhodu vihra vihar. V nevarnosti je v Brestu Litovskem sklenjeni mir in izključeno ni, da čez noč več ne bo držal. Veliki oboževa-telji v Brestu Litovskem sklenjenega miru zdaj pripoznavajo, da so storili napako, ker so razbili Rusijo. Storjeno napako je izrabila ententa. Grobokopi boljševikov stoje pred vrati. Gotovo so v nemškem velikem glavnem stanu sklepali, kakšno stališče naj se zavzame nasproti boljševikom. O vseh teh vprašanjih so razpravljali v nemškem velikem glavnem stanu. Kakor vse kaže, se vprašanje Poljske ni rešilo v avstrijskem smislu. Dr, Kienbock je povedal v »Reichsposti« o žrtvah, ki bi jih morala prevzeti Avstrija-Ogrska, če bi se rešilo poljsko vprašanje v avstrijskem smislu. Ogrska namreč zahteva v tem slučaju zase Bosno in Hercegovino, za Hrvatsko pa Dalmacijo. Nemčija zahteva razne
gospodarske predpravice.
* * +
Berlin, 16. avgusta. (K. u.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zopctni sestanek prevzvišenih suverenov je zopet pokazal najprisrčnejšo slogo in popolnoma enako mišljenje glede na politične in vojaške naloge, kakor tudi enako in najzve-."tejše tolmačenje zveze. Sestanek vladarjev je bil prisrčen, kar odgovarja osebnim zvezam in koristim njih narodov. Vodilni
državniki in vojaške vrhovne osebnosti so sc temeljito in plodovito posvetovali.
C. in kr. minister cesarske in kralieve hiše in minister zunanjih reči grof Burian in generalni polkovnik baron pl. Arz sta bila po Njegovem Veličanstvu nemškem cesarju sprejeta v posebni avdi' \ ?i. Cesar in kralj Karel je pa sprejel uržavnega kanclerja grofa Hertlinga in generalnega feldmaršala pl. Hindenburga.
Dunaj, 16. avgusta. »Lokalanzeiger« poroča, da se še ni določno poročalo o posvetih v velikem glavnem stanu, a da sc bodo v poljskem vprašanju gotovo združili. Avstro-poljska rešitev bo odstranjena, Poljska bo samostojna kraljevina.
UM u pespeMe oML
Plenarna kuratorijeva seja Zavoda za pospeševanje obrti se ie vršila ob navzočnosti zastopnika c. kr. ministrstva za javna dela in c. kr. obrtno-pospeševalncga urana na Dunaju dne 12. avgusta t. 1. v zborovalnici mestnega magistrata. Iz poročila predsednika poročamo samo o najvažnejših točkah. Zavod za pospeševanje obrti je v lastnem delokrogu osnoval Vojno čevljarno, ki jc do sedaj popravila nad 3000 parov obutev, Čevljarna se bo šc povečala in preosnova't. Dozorela je pomožna akcija za po vojni prizadete obrtnike, izgotov-ljeni so Statuti komisije, ki bo vodila to akcijo. Komisija se bo že kmalu konstituirala in bodo zamogli po vojni prizadeti obrtniki potem takoj vlagati prošnje za brezobrestna posojila do zneska 4000 K.
Ob sodelovanju Zavoda za pospeševanje obrti se je ustanovila v Ljubljani Obrtna centrala za obnovitev Goriške, r. z. z o. z., ki ima predvsem namen preskrbovati surovine, delovne pripomočke in stroje za obnovitev Goriške, obrtnim podjetjem na Kranjskem pa posredovati naročila za obnovitvena dela na Goriškem. Ta obrtna centrala postane vsled tega najvažnejša tshnično-strokovna organizacija ii? ima največji pomen tudi za goriške obrtnike, ker bodo polom Obrtne centrale za-mogli obnoviti voje obrtne obrate. K Obrtni centrali so oristopili že najuglednejše domače tvrdke, za Zavod za pospeševanje obrti pa se odobri sklep, da pristopi s petimi deleži. — Obrtna centrala je prevzela po naročilu c. kr. primorskega namestništva večje dobave za opremo goriških šol. Podlago za sodelovanje pri obnovitvi Goriške si je zavod ustvaril s tem, da je na lasten račun preskrbel večje množine rezanega lesa, ki ga ima shranjenega
v bivšem Lorenzijevem skladišču, katerega bo oddajal manjšim obrtnikom, ki si ne morejo nabaviti lesa v večji množini in zlasti takim, ki hočejo potom Obrtne centrale prevzeti obnovitvena dela za Goriško.
Na Dunaju se je ustanovila Zveza avstrijskih zavodov za pospeševanje obrti, ki si je stavila nalogo zastopati obrtno - pospeševalne zavode pri večjih akcijah, ki se imajo izvesti skupno za celo državo potem obrtno-pospeše-valnih zavodov. Tako bo prevzela ta zveza izvedbo stvarne in osebne demobilizacije, pri. kateri se bo šlo za velike koristi obrtnikov tako glede dobave surovin, kakor vrnitve de-lovskih moči iz vojske . Za pospeševanje lončarstva se sklene izvesti večja akcija, ki jo je Zavod za pospeševanje obrti že pričel tik pred vojsko. Zgradila se bo po možnosti že med vojsko primerna žgalna peč za lončarje v Mlaki pri Kamniku. Razpis nagrad za načrte vzornih, enostavno zgrajenih mobilij še ni imel uspeha in bo razpis z ozirom na obnovitvena dela na Goriškem še enkrat razglašen.
Za vajeniški naraščaj skrbi zavod s tem, da podpira vsa stremljenja^ za vzgojo in izobrazbo obrtnih vajencev. Zlasti sodeluje pri upravi Vajeniškega doma v Ljubljani, kateremu se dovoli na novo tekoči kredit do 10.000 kron. Ker sedaj vajeniškega naraščaja čimda-ljt bolj primanjkuje, je postalo skrbstvo za vajence še veliko bolj važno in želeti je, da bi tudi obrtniki sami pokazali temu vprašanju več zanimanja in doprinesli tudi več lastnih žrtev v interesu bodočega prospeha obrtnega stanu. V tesni zvezi z vprašanjem vajeniškega naraščaja je tudi obrtno-naaaljevalno šolstvo, ki je med vojsko bilo skoraj popolnoma ustavljeno. V zadnjem letu je bilo od 26 obrtno-nadaljevalnih šol otvorjenih komaj 13, upati pa je, da se bodo razmere že za pri- j hodnje šolsko leto zboljšale.
Vojaške dobave, ki jih posreduje Zavod j za pospeševanje obrti radi pomanjkanja blaga, | čimdalje bolj pojemajo, za nadomestilo pa do zavod poskrbel krojačem in šiviljam delo s popravljanjem že opranih in strganih oblek. Ta akcija bo prišla na jesen v tek, sedaj se vrše priprave. — Zavod za pospeševanje obrti se zanima tudi za delo, ki bo nastalo vsled izmenjave vratnih medenih kljuk. Zavod zavzema stališče, da mora to delo, če se že mora izvršiti, biti izvršeno od domačih obrtnikov. Vrše se pravkar tozadevna pogajanja.
Posebno važnost polaga zavod na preskrbo najnujnejše potrebnih surovin za naše obrtnike. Dočim se je sicer dobilo od nekaterih central nekaj surovin, je že komisija za železo odrekla vsako nakazilo. Ker so obrtniki vseh leovinskih strok brez železnih surovin, bo zavod položaj temeljito pojasnil komisiji za železo ter na novo zahteval vsaj toliko materijala, da bo mogoče ustreči najnujnejšim potrebam.
Zavod je podpisal 1000 K VIII. vojnega posojila. Poročilo se vzame soglasno na znanje, zastopnika osrednjih oblastev pa obljubila svojo podporo v vseh točkah predsednikovega poročila.
Daljša debata se razvije glede pristopa Zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani k Zvezi avstrijskih zavodov za pospeševanje obrti na Dunaju. Sklene se to zadevo urediti v prihodnji tajni seji izvrševalncga odbora. — Odobre se zapisniki zadnjih dveh sej in računski zaključek za leto 1917. ter sprejme revizijsko poročilo.
Seje sta se udeležila tudi predsednik in podpredsednik Obrtne centrale za obnovitev Goriške, ki sta opozarjala na nujno potrebo akcije za obnovitev raznih panog gorske domače industrije, zlasti izdelovanje kovinskih predmetov v Lokvicah, čipkarstvo in lesno domačo industrijo v Čcpovanski dolini. Za čip-karstvo se bo razdelilo letos nekaj svilenega sukanca, za katerega naj se priglasijo interesenti pri trgovski in obrtniški zbornici v Mehu | na Češkem, koji jc ta akcija poverjena za \sc j čipkarske okraje na Avstrijskem, evenluelno ori pristojni trgovski in obrtniški zbornici. — 1
Pri skrbstvu za invalide sodeluje zavod s tem, da jim preskrbuje mesta pri mojstrih, da sc | izuče svojim poškodbam primerno novih spretnosti v rokodelstvu. — Zastopnika osrednjih ob.asfev izražata zadovoljstvo nad lako uspešnim delovanjem tukajšnjega zavoda, ki si je pridobil s svojim delom stališče enega najvažnejših gospodarskih zavodov v deželi.
Sklene se zvišati tudi zavodov personal, da bo zamogel zavod biti kos vsem velikim zahtevam, ki jih bo stavilo vojno prehodno gospodarstvo na delo obrtno - pospeševalnih zavodov. Obravnavalo se jc še več internih vprašanj, nakar predsednik zaključi sejo z zahvalo vsem navzočim ter mestnemu magistratu, ki je dalo za kuratorijevo sejo zboro-valnico na razpolago.
Boji i Kalijani.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. avgusta. Uradno:
Novi napadi na postojanko Montczzo so omagat! na obrambi oddelkov 1. polka cesarskih strelcev. Sicer je minul včerajšnji dan v odseku Tonale brez posebnih bojev.
Na Monte Cimone smo odbili sovražne naskakovalne čete.
Albanija: Nespremenjeno.
Načelnik generalnega štaba.
Ki aa Fraicoslei.
Govor italijanskega finančnega ministra, — Rimska slavlia d' Aununziu na čast.
Lugano, 14. avgusta. (K. u.) V otvoritveni seji milanskega provincialnega sveta je govoril finančni minister Meda o vojnem položaju in o mirovnih smotrih. Rekel je: Anoleške, francoske in ameriške čete so prišle na italijansko zemljo samo zato, da se žrtvujejo za solidarnost in za simpatijo nasproti Italiji. Vsakdo bi se radoval, je rekel minister, če bi mogli v nekaterih mesecih skleniti mir, ki bi pomenjal zmago dobre naše pravice. Če bo pa vojska trajala še leta 1919., bomo zaupljivo čakali, kaj skriva v svojem naročju Italiji zgodovina.
Lugano, 16. avgusta, V nedeljo so napovedane v Rimu velike slavnosti d' An-nunziu na čast. Da ga nagrade, ker je vodil polet na Dunaj, mu poklonijo letalo v dar.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. avgusta. Uradno:
Bojna skupina kraljeviča Ru-p e r t a.
Predboji so se bili na Kemmelu in pri Vieuxu Berquinu Odbili smo močnejše sunke sovražnika južno od Lyse, pri Ayet-ti in severno od Ancre.
Vojna skupina generalnega polkovnika pl. Boehma.
Zahodno od Roye in jugozahodno od Noyona se je bil silen ognjeni boj, ki so mu sledili na obeh straneh Avre, v smeri proti Lassignyju. Južno od Thierescourta je ostalo selo Aitiche sovražniku; sicer smo odbili njegove napade pred našimi postojankami, deloma s protisunkom. Težke izgube je utrpel sovražnik v bojih pri Las-signyju, kjer je naskakoval šestkrat in smo ga v deseturnem ljuto bitem boju vrgli v njegove izhodne postojanke.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Ob Vesli so proti večeru močnejše i streljali in se je tudi ponoči živahno streljalo.
Včeraj smo sestrelili 24 sovražnih letal. Poročnik Udet je priboril svojo 54. in 55., nadporočnik Koennecke in Locrzer svojo 30., poročnik Neckel svojo 22. in 23., poročnik Roeth svc,'o 21. zračno zmago.
Berlin, 16. avgusta zvečer. Uradno:
Na obeh straneh Avre so omagali mečni sovražni napadi s težkimi izgubam! za sovražnika.
pl. Ludendorff.
Angleško uradno poročilo.
London, 15. avgusta dopoldne. Težki boji vzhodno od Rair.ecourta so izpadli za nas ugodno. V soseščini smo z našo črto nekoliko napredovali. Med Albertom in Ayetto vzdržujejo naše patrulje, ki se neprestano bore, stik s sovražnikom. Na več točkah smo zopet napredovali) Angleška četrta armada jc ujela na fronti Montdi-dier-Albert od zjutraj 8. t. m. 21.844, prva francoska armada pa 8500, skupaj lorej 30.344.
Odmor na zapadu.
Wolffov urad poroča 16. avgusta: V velikem Fochovem napadu med Ancro in Oiso, ki je bil »nameravan kot odločilen predor ter so zastavili v njem množice težke artiljerije, bataljonov s tanki in bojnih sestavkov, je nastopil odmor vsled izpe-hanosli. Dočim je bila angleška napadalna moč že preje zlomljena, so Francozi dne 12. t. m. zadnjič napadli z veliko silo. Od lega so se vrsiii na celi fronti od Ancre clo Oise samo še delni napadi, ki sc veči-roma v nemškem artiljerijskem ognju niti niso mogli razvili. Dne 14. 1. m. je bojna delavnost še bolj opešala; bilo je lc bojev na predpolju. Vsekakor so nameravali Angleži in Francozi več velikih delnih napa-
dov in sicer severno od Lihonsa, jugovzhodno Rouvroya in pred Les Lo^es Nemška artiljerija pa jih je spoznala šu predno so dovršili priprave in jih z uničujočim ognjem preprečila. Ob 8. uri zvečer so Francozi še enkrat poizkusili ob obeh straneh ceste Roy-Montdidier pripraviti čete, ki jili pa nemška artiljerija zopet pravočasno zgrabila in uničila, preden so mogle nastopiti k naskoku. Na ostalih frontah se je delavnost artiljerije in patrulj poživila.
Podmorska vojska.
Berlin, 16. avgusta. Uradno: Naši podmorski čolni so na Sredozemskem morji: iz močno zastraženih skupin potopili šest dragocenih parnikov, med njimi s četami popolnoma zasedeni parnik, ki je obsegai najmanj 6000 ton.
Načelnik mornariškega admiralnega štaba.
Bc-rn, 15. avgusta. (K. u.) »Tempsi poroča iz Rio de Janeiro: Agenzia Američana v Rio de Janeiro poroča, da je pripeljal angleški parnik »Ardgrange« 28 ponesrečencev italijanskega parnika »Gny-sette«, ki se je potopil 200 milj od obali pri Santi Catarini, ker jc razpočiia na njem bomba, ki jc bila položena v ladjo v Bue-nos Airesu.
iiioii v Rusiji.
V Rusiji se položaj še ni pojasnil. Včeraj je presenetilo svet uradno poročilo moskovske agenture, ki nam je navedlo krir pol tucata bojišč, na katerih seveda boljševiki zmagujejo, a celo časopisje, ki želi boljševikom zmage, svari svoje bralce, naj previdno presojajo take vesti, kere je od-kurila boljševiška vlada iz Moskve v Pe-trograd. Največ dela imajo seveda boljše-viške čete, katerih jedro tvorijo, kar ni nikaka skrivnost več, nemški in avstrijsko-ogrski vojni ujetniki, Čeho-Slovaki, ki štejejo do 60.000 mož brez nekaterih rodov kozakov, ki so se jim pridružili. V Arhan-gelsku je izkrcala ententa 12.000 do 20.000 tnož. Pričakuje se, da bodo napovedali boljševiki Japonski vojsko.
Napredovanje kozakov.
Kijev, 15. avgusta. (K. u.) Kozaški štab je poročal, da prodirajo kozaki tako z zahoda kakor tudi s severozahoda zmagovito proti Caricinu, da so očistili levi breg Dona in da imajo le še dan hoda do Cari-cina. Časopisi poročajo, da so vdrli kozakj iz severnega ozemlja ob reki Don v voro* neško gubernijo,
Obstreljevanje Arhangelska.
Petrograd, 14. avgusta. (K. u.) »Pravda « je poročala 13. t. m.: Sovražnik je v okolici Arhangelska poizvedoval s štirimi povodnimi letali in je vrgel na mesto 4G bomb.
Boji boljševikov s Če^o-Slovaki.
Moskva, 13. avgusta. (K. u.) Tukajšnji listi poročajo: Na zahodni češko-slova-ški fronti pri Kazanu in Sviaskem se silno bore. Položaj še ni jasen, Boljševiki so osvojili postajo Ohdnico, ki leži 25 km zahodno od Simbirska ob železnici Penza-Simbirsk. V saskerškem okrožju so s« uprli Kalmiki proti Čeho-Slovakom in se že bore s Čeho-Slovaki.
Izpraznitev Moskve.
Helsingfors, 16. avgusta. Iz Moskve v Petrograd došli uradniki boljševiške vlade poročajo, da so v Moskvi vse ukrenili, da odpeljejo državno banko in druge denarne zavode iz mesta.
Nemški in avstrijsko ogrskf vojni ujetniki proti Čeho-Slovakom,
Geni, 16. avgusta. »Tcmps» poroča, da se bori proti Čeho-Slovakom 15.00C nemških in avstrijskih vojnih ujetnikov, ki so izvrstno oboroženi in opremljeni.
Boljševiki in osrednje velesile.
Genf, 16. avgusta. »Temps« poroča: Boljševiki bodo v kratkem osrednje velesile formelno naprosili, naj jim v boju s Čeho-Slovaki in z entento pomagajo z orožjem. Pričakuje se, da sklenejo boljševiki zvezo z osrednjimi velesilami.
Trockij na fronti.
Moskva, 14. avgusta. (K. u.) Vcjni minister Trockij je na fronti. Vojaki so ga navdušeno sprejeli. Navdušuje jih s plani-lečimi govori na boj proti boljševikom S04 vražnim četam.
Ruski kmcfie proti ententi.
Moskva, 13. avgusta. (K. u.) k Vo-logdc se poroča: Kmetje, ki jih je prvotno podkupila enlcntn, zahtevajo zdaj orožja proti četam entente, Ker se boje, da jim zopet vzamejo zemljo.
Angleži zasedli Baku.
London, 16. avguMa. Neki angleški oddelek je prišel iz Bagdada h Kaspiškem morju, od lam se jc pa pripeljal s parnikom v Baku, kjer se udeležuje obrambe mesta.
Amsterdam, 16. avg. (K. u.) »Briths
poroča i/. Londona: Posadka v Ba-ku šteje 8000 inoz mešanih čet, ki drže zahodno od mesta črto, Turki so modni do
10.000 mož. Ententinim četam poveljuje ruski general Dokučajev.
Kazanj obkoljen.
Moskva, 14. avgusta. (K. u.) Tukajšnji listi poročajo, da so sovjetske čete obkolile Kazanj, ki ga bombardirajo. Zaprli so veliko angleških in Irancoskih državljanov.
Položaj v Vologdi.
Moskva, 15. avgusta. (K. u.) Glasom tukajšnjih listov, so civilno prebivalstvo v Vologdi od 18. do 40. leta mobilizirali za kopanje strelskih jarkov. Iz mesta ne sme nihče. Sovjetske čete prodirajo proti Onje-gi in so zasedle vas Kirilovko. — V okolici Arhangelska so ugotovili Irancoske vojake.
Monarhistična zarota v Rusiji.
Berlin, 16. Preko Stockholma se poroča, da so izsledili v Petrogradu zaroto za obnovitev carizma. Zaroto vodi bivši predsednik gosudarstvene dume Rodzjanko.
Anglija in Čeho-Slovaki.
Dunaj, 16. avgusta. (K. u.) Britanska vlada ie objavila naslednjo izjavo:
Od začetka vojne se je češko-slovaški narod z vsemi sredstvi, ki so bila v njegovi moči, upiral proti skupnemu sovražniku. Čeho-Slovaki so zbrali znatno vojsko, ki se bori na treh različnih bojiščih ter skuša tako na Ruskem kakor v Sibiriji zadržati nemški vpad. Z ozirom na njihove napore za dosego neodvisnosti smatra Velika Britanija Čeho-Slovake za zavezniški narod in priznava združene tri čeho-slovaške armade kot zavezniško in vojujočo se vojsko, ki je praviloma v vojni z Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Velika Britanija priznava tudi čeho-slovaškemu Narodnemu svetu kot najvišjemu organu čeho-slovaških narodnih interesov in kot točasnemu pooblaščencu bodoče čeho-slovaške vlade pravico, da izvršuje nad to zavezniško in vojujočo se armado vrhovno poveljstvo. — Z uradne strani se oblika in vsebina te izjave najodločnejše zavrača. Avstro-ogrska vlada si pridržuje v tem oziru nadaljnje korake.
Berlinski »Lokalanzeiger« piše, da je Izjava angleške vlade zgodovinski nezmi-sel in nima drugega namena, nego dati češkim veleizdajalcem novega poguma.
Politične novice.
+ Cesar Karel se je vrnil 16. t. m, zvečer iz nemškega velikega glavnega stana v Reichenau.
-f- Jugoslovansko vprašanje in socija-listi. Tržaški »Lavoratore« poroča, da nameravajo sklicati jugoslovanske socialistične stranke v Zagreb konferenco, na kateri bodo določili taktiko vseh socialističnih strank napram jugoslov. vprašanju.
— O preosnovi Avstrije - Ogrske v konfederacijo narodnih držav, na katero naj bi glasom »Čecha« mislila avstrijska vlada, na »merodajnih mestih« ničesar ne vedo ter je dotična vest izmišljena. Tako hiti zatrjevat Parlamentarna korespondenca.
-f- Nemška in slovanska mesta. Praška »Union« je zapisala sledeče umestne besede: Celo na polju prehrane režejo Nemcem in Nenemcem neenako kruh. Dunaj dobiva že drugi teden popolno racijo kruha in še moko zraven, Praga se pa mora zadovoljevati s polovično racijo kruha; racijo moke pa obetajo šele poznejše čase. Kako se skrbi za moko in kruh v naših krajih in tudi v Ljubljani, je znano. Štrajki v Idriji, v Možici in zdaj v Plaj-pergu, razmere na primer v Stražišču, Tržiču in v Kranju nam pa še boli kažejo, kako slabo je urejena prehrana v naših krajih.
-j- Gonja proti knezu Lichnovvskemu.
»Lokalanzeiger« piše o izključitvi kneza Lichnowskega iz pruske gosposke zbornice: V koliko je knez Licnnowski odgovoren za svoje postopanje sodišču, še proučujejo. Nič ni znanega, da bi bili kazenski postopek proti njemu ustavili.
-f- Prepovedani mirovni pokret v Nemčiji. Vojaško generalno poveljstvo v Nemčiji je prepovedalo znane dr. Metzger-jeve mirovne spise, ki so izšli v Gradcu. Prepovedano je na fronti tudi glasilo katoliških miroljubov »Die neue Zeit«. • Dr. Metzgerjevi spisi v Avstriji niso prepovedani in so izšli v knjižici »Friede auf Er-den« (Mir na zemlji).
-f Glasilo pruske velenemške vojne stranke na Dunaju, Pruski velenemci prično izdajati na Dunaju svoje glasilo »Wie-ner Mittag«. Ustanovno glavnico so seveda založili nemški vojni dobičkarji, katere vojska bogati, vsled česar bi radi dosegli, da se drugi vojskujejo za nje, dokler bo še kdo živel.
+ Kakšen mir zahteva ententa. Neue Fr. Presse piše: Govor Lloyda Georgeja, spisi dr. Shadwella in druge izjave dokazujejo, da hoče doseči ententa vojaški mir. Balfour je nekoč trdil, da se bo proučil vsaki ententi predloženi predlog. Toda njegove zadnje izjave v spodnji zbornici in njegovi sedanji nastopi proti češkim upornikom. katerih imena prci ni nikdar izgo-
voril, njegova udeležba na nekem jugoslovanskem shodu v Londonu in njegovo pritrjevanje načrtom za razdelitev monarhije dokazujejo, da tudi ta primeroma zmerni angleški minister misli zdaj le na tak mir, s katerim bi osrednje velesile zelo oslabili,
+ Francija proti Danski, »Svenska Dagbladct « objavlja članek, v katerem izvaja: Entenlne čete stoje za hrbtom Skandinavije, da napadejo obal Nemčije, kar tiče tako Dansko kakor Švedsko. Opozarja na izjave francoskega admirala Degouya, ki se je pečal z direktnim napadom na nemško obal in dela na to, da pritegne v vojsko Dansko in Nizozemsko, ki ju hudo napada. »Svenska Dagbladct« sodi, da admiral išče priliko, da ustvari v Danski novi Solun.
+ WiIson obišče Evropo. Pariški listi poročajo, da bo Wilson gotovo obiskal Evropo in da bo ob tej priliki zboroval v Parizu kongres, katerega se bodo udeležili vladarji entente s svojimi ministrskimi predsedniki.
-j- Bratianova krivda na debrecinskem atentatu. »Gazetta bukaresti« priobčuje poročilo, glasom katerega bi bila svoje-časna Bratianova vlada v zvezi z atentatom na debrecinskega škofa Miklošiča leta 1913., ob kateri priliki je po pošti poslani peklenski stroj škofovega tajnika popolnoma raztrgal. Napad je izvršil rumunski anarhist Catarau, za katerega se je potem na njegovi vožnji v Aleksandrijo zavzel Bratianu in mu izposloval varno potovanje.
+ »Bodoči veleposlanik«. »Frankfurter Zeitung« je objavila 28. m. m. sledeči inserat: »Prijatelj naše rodbine, ataše na visokem mestu z najsijajnejšo bodočnostjo, velike, elegantne postave, 30 let star, svo-bodomislec, zdrav, prvovrstne rodbine, oče ekscelenca, išče, ker ni nobenega družabnega življenja, tem potom soprogo iz najboljše rodbine, katere premoženje dovoljuje, da b o žena bodočega veleposlanika. Posredovalci se strogo odklanjajo. Obsežne ponudbe naj se pošiljajo Invalidni banki v Berlinu pod naslovom »Gliick 1888 «. — Ta ženitbena mešetarija je v časopisju vzbudila veliko pozornost. »Frankfurter Nachrichten- und Intelligenzblatt« ostro napada atašeja in njegovo »prvovrstno rodbino«, ker se drzne, da nudi nemški javnosti in posebno še nemškemu ženskemu svetu tak prizor. »Kolnische Volks-zcitung« najogorčeneiše šiba ta škandal in piše o njem: »Ogorčenje je upravičeno. Posebno v vojnem času bi se ne smelo delati tako pohujšanje. Brez atašeja se ta inserat gotovo ni objavil. Dopustno je vprašanje, če je prizadeti nravstveno zrel, da' zastopa Nemčijo in ljudstvo v inozemstvu. »Svobodomiselni« diplomat, ki išče v Fran-kobrodu (središču judovske plutokracije v Nemčiji. Op. ured.) ženo s kolikor mogoče velikim premoženjem, pač ne more biti tak, kakršnega si želi .nemško ljudstvo, da se poveri zastopstvo njegovih zunanjih zadev pravim rokam. List se dalje vprašuje, če je resnica, da diplomat brez premoženja ne more postati veleposlanik, če ne dobi bogate žene? Odgovarja pa na stavljeno si vprašanje takole: »Če opazujemo gotove prikazni, niti tisti, ki od daleč pozna razmere, ne bo toliko srčen, da odgovori na to vprašanje z ne. Mora li tako biti? Veleposlanik Nemčije mora biti v prvi vrsti trdnega značaja, vroče domovinske ljubezni, narodne samozavesti, dičiti ga morajo odlične znanosti, deloljubnost in seveda diplomatska nadarjenost. Če poseduje te lastnosti, ne sn1e nezadostna višina premoženja zabranjevati napredovanja. To se ne sme prezreti, ko se bo obravnavalo vprašanje o reformi naše diplomacije.
Sli
Dne 17, avgusia: Ob pol 9. uri prijateljski sestanek v veliki dvorani hotela »Union«,
Dne 18, avgusta: Ob 7. uri 50 minut odhod z južnega kolodvora na Krekovo slavnost v Št. Janž, odkoder se lahko vrnejo gostje že isti dan. Dopoldne sc vrši v Št. Janžu slovesna sv. maša. Po prihodu gostov bo še zanje tiha sv. maša, takoj riato odkritje spominske plošče dr. Kreku. Po odkritju skupen obed slovanskih gostov.
Dne 19. in 20. avgusta; Izlet slovanskih gostov deloma na Bled, deloma v Postojno.
— Cesarjev rojstni dan. Cesar Karel praznuje danes svoj 31. rojstni dan. Vsi vemo, kako težko je njegovo vladarsko breme takoj od začetka in s kako vnemo in najboljšo voljo stremi za tem, da osreči svoje narode zopet z blagoslovom miru in jim tudi na znotraj ustvari pogoje za srečen razvoj in napredek. Četudi so razmere doslej bile močnejše nego najboljša volja najvišjega činitelja v državi, vendar vsi narodi zaupajo svojemu mlademu vladarju in žele, da osvobojeni vsakega krivičnega nadvladia srečno in svobodno žive združe-
ni pod njegovim žezlom. Bog daj Njegovemu Veličanstvu skoraj dočakati to novo lepšo dobo in potem še dolgo, dolgo srečno vladati v miru in zadovoljstvu živeče * narode! — Povodom cesarjevega rojstnega dne se je vršila danes dopoldne ob 8. uri na Slovenskem trgu služba božja za vojaštvo, ki jo je z veliko asistenco opravil vpok. mornariški superior monsg. Kokolj. Po službi božji je vojaštvo defiliralo pred poveljnikom generalnim majorjem pl. Uhe-rekom. Za urade, korporacije in druge se je vršila slovesna služba božja ob 10. uri dopoldne v stolnici. Budnica je izostala, ker ni godbe, iz enakega razloga izostane tudi mirozov. Grad jc bil sinoči na čast cesarjevemu rojstnemu dnevu čarobno razsvetljen, hiše po mestu so okrašene s cesarskimi zastavami.
—	Ostanek kazni je cesar odpustil 3 kaznjenkam v Begunjah.
—	Občinstvo, ki pojde v Št, Janž k odkritju Krekove spominske ploče, opozarjamo, naj z ozirom na krajevne razmere vzame vse potrebno jedilno orodje (žlice-vilicc, nože, steklenice in kozarce) po možnosti s seboj,
—	Umrl je 14, t. m. na Češnjici Franc Gortnar, podomače Novak. Lansko leto se je doma ponesrečil in od tedaj je nosil kal bolezni v sebi. Bil jc obče spoštovan posestnik in lesni trgovec, vzoren gospodar, občinski svetovalec in ključar dražgoške cerkve. Viden blagoslov je spremljal njega in njegovo hišo. Bridek udarec za potrto družino, Najboljši možje umirajo in padajo!
—	Iz D. M, v Polju, V ponedeljek je streljal orožnik v Zadvoru na bežečega de-zerterja Goršeta iz Zadvora ter ga nevarno ranil v trebuh, vendar je upanje, da ozdravi. Odkar je dobilo orožništvo ukaz, da na bežeče vojaške begunce strelja, je postala stvar zelo resna. — Dne 13, t, m. so potegnili iz vode truplo ženske, katera je v Ljubljani pred 14 dnevi skočila v vodo. Našli so jo v Ljubljanici poleg Zg. Ka-šlja. Prepeljali so jo na pokopališče k D, M. v Polju. — Dne 13. t. m, zvečer ob en četrt na deseto uro smo čutili precej močan potresni sunek. — Z vojaštvom imamo velike sitnosti, posebno pri nastanitvah. In kako imenitno plačajo stanarino. Vsaka reč je najmanj desetkrat podražena, le stanarina od vojaka je še vedno za prostaka 3 v. na dan, za častnika pa 52 v, na dan; častniku pa se mora dati postelja in hišna oprava. Rjuha pa stane danes do 100 K in še več, kos mila 10 K. Vsaka postava se popravi, samo ona o nastanitvi vojakov se nc more, to je vendar čudno.
—	Odbor za gladno deco nujno prosi: 1. naj bi dotična županstva pravočasno naznanila prihod dece v Ljubljano (vlak in število otrok) najmanj tri dni prej, da bo mogoče lačnim in žejnim otrokom na kolodvoru vsaj nekoliko postreči; brzojavke naj bi se naslovile na gospo ravnateljico Wessnerjevo v Ljubljani; 2. naj bi se sosedna županstva nekoliko pogovorila in skupno pošiljala deco vsaj v skupinah 20 do 30 otrok, ker se s tem, če deca v premajhnih skupinah in takorekoč caplja, stroški spremljevanja do Zagreba in tudi trud neprimerno pomnože. — Odbor SHS žena za siročad v Ljubljani.
—	Maršal Foch gojenec jezuitov. Maršal Foch je, kakor poročajo angleški in ameriški listi, zelo veren katoličan. Vzgojili so ga v mladosti očetje jezuiti.
—	Z Reke. Begunska podpora za tu bivajoče begunce je dovoljena z dekretom št. 1563 z dne 10. avgusta t. 1. Medtem ko so v Avstriji vendarle že davno začeli izplačevati begunsko podporo, so Mažari komaj te dni dovolili, da smejo avstrijski begunci od sedaj zanaprej dobivati podporo. — Hišni posestniki so ustanovili svoje lastno društvo, da s pomočjo organizacije morejo zvišati najemnino, — Na predlog mestne aprovizacije je začela državna policija zopet revidirati avstrijske tujce. Kdor ne bo mogel dokazati, da je njegovo bivanje v mestu neobhodno potrebno, bo moral kratkomalo zapustiti Reko. — Ribolov v reški luki nazaduje. Dočim so lansko leto v mesecih juliju in avgustu vlovili 108.558 kg rib, so jih letos v juliju le 21.640 kg. — Mleko po 12 K liter hočejo prodajati kmetice, in sicer ne za denar, ampak za belo moko potom izmenjave. — Zaplemba čevljev in nogavic. Te dni je prišla posebna komisija, da poišče skrito blago pri tukajšnjih trgovcih. Komisija je na zvit način zaplenila pri štirih trgovcih 240 parov čevljev, ker jih trgovci svoječasno niso naznanili, in so jih prodajali brez karte po oderuških cenah. Zaplenili so tudi 51 parov nogavic iz istega vzroka. Komisiji je pomagal neki gališki trgovec, ki je na Reki dobro znan. Pod pretvezo, da hoče kupiti po najvišjih cenah čevlje in nogavice, je izročil trgovcem predujem, nato pa jih je naznanil pri državni policiji, — Pri potopitvi Lloydovcga parnika »Euterpc« se je rešilo na podlagi uradnega poročila 31 oseb od Lloydovega moštva, katere ste prepeljali dve torpedovki na Reko, O potnikih še ni izdan uraden izkaz. — N a k r. h r v. gimnaziji na Sušaku se vrši vpi-
sovanje 29,, 30. in 31. avgusta. Pouk sc prične že 1. septembra. Ravno tako na kr. trgovski akademiji. '
—	Potres. Aparati v pomorski potresni opazovalnici v Trstu so 16. t. m ob 2. uri 33 minut popoldne zaznamovali hud potres v dalavi 9000 km.
—	Požar je uničil v Pinzolo na Tirol-skem veliko hiš ter jc 30 družin brez strehe,
—	Proti tihotapstvu z živili. Da pre« prečijo vtihotapljanje živil iz Hrvatske v Bosno, bodo pri Novem Sadu zaprli Do-navo z vojaškim kordonom,
—	Proti tujcem v Salzburgu. Mestni magistrat v Salzburgu je izdal naredbo, glasom katere smejo hoteli in gostilne pri njih nastanjenim tujcem dati le tri dni hrano. Tujci, ki ne prenoče v mestu, dobe na policiji izkaznico za enkratno kosilo. Okr, glavarstvo je razen tega prepovedalo v hotelih in gostilnah za teden dni vsako meso ali mesno jed.
—	Bombaž in volna s Kavkaza. Iz Ti-
llisa so pripeljali v Budimpešto 390.000 pudov bombaža, ki ga razdele med Nemčijo in Avsro-Ogrsko. Razen tega je došlo s Kavkaza 26 vagonov najboljše volne merino.
V	n N,avijalCTi cen na žetnem dopustu.
V	Dunajskem Novem mestu je prijela drž
P°iiclT).a..101navi'a,ccv cen- ki so skoraj vsi v Galiciji doma. Živil, sukna, svile, sukanca, perila, obleke, so zaplenili pri njih v vrednosti nad 100.000 kron in dobili beležke o vlogah pri bankah do 35.000 K Vec med njimi so vojaki, ki so dobttr retni dopust za Galicijo, a ostali so ves čas v Dunajskem Novem mestu, kjer so navijali cene Varnostni organi naj pač povsod ta-ko odločno nastopajo, ker je to delo hva-Jezne,se, kakor pa strogo nastopanje pro«? revežem z nahrbtnikom, v katerih nosijo naberaceno blago.
—	Gibraltarski predor. Madridski do. pisnik »Bntish News« objavlja podrobnosti o nameravanem gibraltarskem predoru. Orleanska železniška družba se zavzema za koncesijo. S predorom nameravajo ustvariti direktno železniško zvezo Špan-ske z Dadar-Senegalom.
—	Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem« naznanja prometnim interesentom, da namerava mesca oktobra sklicati shod za Gorenjsko, in sicer na Bledu pn katerem naj bi se cela vrsta strokovnih zadev spravila v razgovor. Zaradi tega s« vabijo interesenti, naj »Deželni zvezi« do 15. septembra t.. 1. svoje želje, predloge in slučajne pritožbe pismeno naznanijo ali pi zvezim pisarni v Ljubljani, Dunaiska cesta 18, dajo na zapisnik. S tem bi se zborov,!-ne najbolje pripravilo.
—	Zahvala. Slovenski oslepeli vojaki v Uradcu uljudno naznanjamo, da smo na naslov Č. sestre Klare Vrhunc (Odilicr rSlindenanstalt, Leonhardstrasse 130) pre-,eif ve,®c- Ž- Benedik Dragotina, nad-učitelja v Brezovici pri Ljubljani 200 K, Svota se je zbrala pri pogrebnem sestanku pokojnega g. Franca Stoparja iz Ljub-ljane. Vsem blagim dobrotnikom Bog plačaj! — Medle P.	S P
—	Najuspešnejši letalec. Dunajsko pa« lačo znanega nabiralca umetnin Evgena Mullerja je kupil za sedem milijonov kron generalni ravnatelj tvornic letal Ca-millo Castiglioni, ki je v trinajstih upravnih svetih upravni svetnik. V Berlinu je kupil Castiglioni nedavno eno sliko za 650.000 kron. Castiglioni je s svojimi letali dosegel med vsemi letalci rekord, ne da bi ga zadela kaka nesreča,
ljubljanske novice.
lj Komerz, ki se vrši nocoj zvečer na čast slovanskim gostom, se prične točno ob pol devetih. Žene in dekleta naj pridejo v narodnih nošah,
lj Št. Janž. Vlak odhaja iz južnega kolodvora ob 7. uri 50 minut. Udeleženci naj se javijo na kolodvoru rediteljem odbora za sprejem slovanskih gostov.
lj Poročil se jc včeraj v cerkvi sv. Pc tra primarij dr. Albert Botteri z gdč. Vide Štritofovo.
lj Poročil se je danes gosp, Fran Kavčič, mag. uradnik, z gdč. Anic" J e 1 e n i č,
lj Seja Šentpeterske Vincencijev« konference se vrši v ponedeljek dne 19, avgusta ob 8. uri zvečer.
lj Uršulinka Brigita Vidovič je odlikovana s srebrnim zaslužnim križcem za požrtvovalno postrežbo bolnih in ranjenih vojakov.
lj Priznalni dekret za odlične zasluge in patriotično delo za vojno posojilo jc dobil tukajšnji načelnik podružnice avstro-ogrske banke g. Ivan Gregorič.
lj Iz pisarne Slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. Vsi oni gojenci Dramatične šole, ki so se posvetili tudi plesu, ki bodo obiskovali plesno šolo gdč. Hanc Vojačkove, naj se oglasijo polnoštevilno v nedeljo dopoldne točno ob 10. uri v operni dvorani deželnega gledališča. Sprejmejo sc še novi gojenci jn gojenke. — Stalni ženski operni zbor naj se zbere v ponedeljek ob 9. uri dojgoicipe v operni dvorani« iLaiui
moški zbor ob 10. uri dopoldne, večerni zbor ob 7. uri zvečer ter moški večerni zbor ob 8. uri zvečer v operni dvorani.
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Žemva, sirota, 17 let. — Matija Kalan, ključavničar, 75 let. — Marija Kristan, mestna uboga, 86 let. — Zdravko Rupnik, narednikov sin, pol leta. — Marija Melik, zasebnica, 80 let. — Marijan Malin, livarjev sin, pol leta. — Josip Habjan, užitkar, 81 let. — Martin Rataj, premogarjev sin, 15 let.
lj Predilnico je kupila Zadružna centrala.
lj Pobegnila sta včeraj iz prisilne delavnice prisiljenec Rudolf Nahrfart, Gorenji Avstrijec, rojen leta 1885, in prisiljenec Miha Hudoklin iz Kostanjevice, rojen leta 1872. Prisiljenec Nahrfart je že pred leti pobegnil in takrat izvršil pri Škofji Loki rop. — Hudoklin se nahaja celo svoje življenje v kaznilnicah in v prisilni delavnici, jc zelo nevaren in skrajno predrzen tat. Prebivalstvo se posebno v današnjih časih opozarja na take skrajno nevarne osebe.
lj Poročilo z ljubljanske fronte. Danes ponoči sta zadeli skupaj dve sovražni in ponočnjaški patrulji na Vodnikovem trgu. Prva je prodirala od Jubilejnega mostu proti Vodnikovemu spomeniku, kjer je zavzela postojanke ter se utriila ob ograji. Toda vsled nad vse sijajnega nastopa nasprotne patrulje, ki je prodirala od Mest-\ nega trga in ki jo je krepko podprl kralj Alkohol, je bila patrulja ob Vodnikovem spomeniku po kratki bitki pognana v beg in postojanke zavzete. Sovražnik se je umikal po Poljanski cesti. Zmagoslavna patrulja ga je neprestano zasledovala ter mu bila vedno za petami. Plen: umazan klobuk, trije gumbi in koncc naramnice, je še danes v zgodnjih jutranjih urah ležal na bojišču. — Nekemu peku sc je vsled premajhne predpisane teže vojnega kruha podrla peč. Čete, ki jemljo sedaj drugod kruh, pravijo, da bi ta mož moral pred preki sod. — Sicer so bili včeraj vsi oddelki ljubljanske fronte zaposleni pri sprejemu slovanskih gostov, katere jc polno-številno prišla pozdravit tudi ljubljanska policija s svojim glavnim štabom.
k Osebne novice. Poročil se je dne 12. avgusta v Celovcu g. Karel Černic, c. kr. poštar v Pliberku, z gdčno. Antonijo Ehrlich, gostilničarjev o hčerjo iz Celovca. Poročal je ženinov brat g. župnik Cernic. — Vladni koncipist pri velikovškem okrajnem glavarstvu Rudolf Policky je imenovan za c. kr. okrajnega komisarja.
k Razno. V šmohorskem okraju se jc močno pojavila kuga na gobcih in parkljih. Zato je ves okraj za promet z živino zaprt. — V Beljaku je ustavila obrat mestna plinarna. — Goriško gozdno in domensko oskrbništvo se prestavi iz Gaštanja v Celovec.
k Ostri streli. »Fr. St.« poročajo iz Pliberka: Nek vojaški transport je dne 10. t. m. povzročil restavraterju Plavcu ve-
(liko škode. Moštvo je planilo na vrt in vzelo sočivje ter sadje. To se je ponovilo pri drugem vlaku dne 11. t. m. Iz prvega vlaka je padlo pet, iz drugega troje ostrih strelov. List zahteva od vojaške komande odpomoč.
k Brez mesa. Deželna vlada je znižala množino mesa za osebo in dan za polovico, t. j. na 5 dek, oziroma 25 dek na teden. Odredila je tudi tri brezmesne tedne, in sicer od 26. avgusta do 1. septembra, od 16. do 22. septembra in od 7. do 13. oktobra 1918, Od 2. do 8. septembra se bo prodajalo v Celovcu in Beljaku samo drago ogreko zmrznjeno meso.
k Nezgode, Dne 9. t. m. je na beljaškem kolodvoru železni stroj povozil 73-letnega pekovskega pomočnika Jožefa Klavora, ko je na prepovedanem mestu stopal črez progo. — V Weissensteinu je dne 25, jul. pogorelo posestvo p. d. To-mana. Ljudje so rešili komaj najpotrebnejše. Tam stanujočega drvarja Mat. Gart-nerja je nesreča tako užalostila, da se je 5. avg. obesil v svoji sobici. Otrokom jc zapustil listič: »Liebe Kinder verzeiht mir, Ich kann mir vor Verzweiflung nicht mehr helfen.«
k Ponesrečen zrakoplovec. C. in kr,
rezervni poročnik Heribert pl. Ehrfeld, star 23 let, se je dne 12. avgusta na vežba-lišču pri Celovcu smrtno ponesrečil. Nad dve leti je bil na laški fronti in znan kot spreten letalec. Pri padcu mu je razbilo glavo in noge. Bil je sin znanega celovškega bankirja veleposestnika Viljema viteza Ehrfeld.
k Nove cene za moko je določila deželna vlada za Koroško tako-le: Hleb kruha, težek 1120 gramov, stane 1 K 12 vin., kilo krušne moke 1 K 10 vin., kilo moke za kuho 1 K 60 vin., kilo fine pšenične moke 2 K 70 vin.
k Po Dobernikovem pogrebu. Koroški listi še vedno pišejo o pokojnem poslancu Doberniku, ki je bil eden glavnih stebrov koroškega nemštva in nemčurstva. Zbirajo tudi za poseben Dobernikov. sklad v
nemške namene. Pogreb se je vršil med obilno oficijelno udeležbo, truplo so prepeljali v Monakovo, da ga tam s e ž g o. O tem piše »Mir«: Kakor je znano, odreka katoliška cerkev cerkven pogreb tistim, katerih trupla se po njihovi poslednji volji ne položijo v zemljo po krščanski navadi, ampak se dado po poganski navadi sežga-ti. Rajni poslanec Dobernik je kot svobo-domislec testamentarično odredil, da se njegovo truplo sežge. S tem se je sam odrekel pravici do cerkvenega pogreba, za katerega mu seveda tudi nič ni bilo. Zato pogrebnih molitev tudi ni opravil katoliški duhovnik, ampak protestantovski pastor Johne, ki je menda tako nekak »Mad-chen fiir allcs« v verskem oziru. »Freie Stimmen« so porabile to priložnost, da bi katoliški veri eno zasolile. V 171. številki pišejo: Kakor sc sliši, je knez in škof dr. Adam Hefter obžaloval, da jc moral umrlemu odreči cerkven pogreb, ki bi ga bil rad sam izvršil. Za evangelsko cerkev in evangelsko duhovščino, ki uči isto vero o Bogu in Kristusu (kaj še!), ti načelni pomisleki proti sežiganju niso bili. — Da protestantovski pastor sme nemoteno prav po svoje »blagoslavljati« katoliške mrliče, je tudi ena slovitih koroških — specijalitet!
Prosveta.
pr Carniola. Letnik IX., zvezek 1. in 2. Uredniki dr. Jos. Gruden, dr. Jos. Man-tuani, dr. Gv, Sajovic. Vsebina: Viktor Steska. Slikar Matija Koželj (1842-1917). Avgust Žigon: Nov prispevek o Čopu. P. Robert Senn: Wer waren die Griinder von Sittich? Ferd. Seidl: Zemeljski potres pri Brežicah in Krški vasi dne 29. januarja 1.
1917.	Dr. Franc Heritsch: Versleigerungen aus dem Oberkarbon von Jauerburg-Ass-ling in Oberkrain. Dr. J. Ponebšek: Naše ujede, II., (nadaljevanje). — Slovstvo. Albert Sič: Narodne vezenine na Kranjskem. (Mantuani.) — Knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. (M.) — A. Dachler: Die deutschen Siedlungen in Nordost-Ita-lien. (M.) — H. Polscher: Die Huda Luknja und ibre Grotten. (M.) — Dr. P. Rein-ecke: Die Romerstrasse Emona-Aquileja u. ihre Sperranlagen im Birnbaumerwald. (M.) — P, Strohal: Popis desetine iz god. 1518 na vlastelinstvima Btisiljevo i Ribnik (M.) — Dr. Servac Heller: Jubilcum velke doby. (M.) — M. Murko: Die slavisehe Philologie in Deutschland. (J. D.) — Ferdinand Seidl: Die in Krain und Gorz-Gra-diska 1914 beobachteten Beben. (Anton Melik.) — Berichtigung. (P. R. S.) - Zapis k i, Dr, Jos. Mantuani: f Prof. Alfonz Miillner. — Albin Seliškar: f Jožef Stus-siner, — Dr. J. Š—r.: f Jos. Konstantin Ji-reček. — D. J. Š—r.: t Dr. Kari Kovač. — Dr. H. Bren: Abbč Martin Kuralt mej leti 1817—27. — V. Steska: f M. Stanislava Skvarča. — V. Steska: Kranjski zvonarji na Hrvatskem. — Dr. H. Bren: Stara izjava o naši frančiškanih. — Dr. Gv. Sajovic: Skalni podor v kokrski dolini 1, 1917, — Društveni v e s t n i k. Dr. J. Š.: f Anton Trstenjak, — Društveni odbor za leto
1918.	— Dr. N. Omersa: Občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko«. — Novi udje. — Umrli udje. — Podobe. Koželj v moški dobi (str. 2). — Koželj v poslednji dobi (str. 10). — 1. Chatetes sp, n. (str, 62), — 2. Productus cancriniformis. 3. Pro-duetus carnicus (str. 64). — 4. Spiriser tri-gonalis var. latus. 5. Rhynchonella aff. grandirostris (str. 65). — Rjavi lunj (str. 71), — Obrisi letalnih peres pri lunjih (str. 79). _ Pepelnasti splinec (str. 82). — Josip Stussine (str. 95). f Anton Trstenjak (str. 108), — Skalni podor v kokrski dolini leta 1917.
pr Sodobna vprašanja. Hrvatska tiskarna franjevske provincije v Mostaru bo začela v kratkem izdajati zbirko znanstvenih brošur pod naslovom »Savremena pitanja«. Urednik zbirke je prof. Mandič. Zbirka je namenjena inteligenci, posamezni zvezki bodo obsegali 4—5 pol in bodo stali 1 K 50 vin. Zvezki bodo izhajali neobvezno, vendar upajo založniki, da jim bo mogoče že med vojsko poslati na leto po 10 zvezkov v svet. Založba te prepo-trebne apologetske knjižnice želi, naj bi se prijavili tudi slovenski znanstveniki kot sotrudniki. Izmed Hrvatov se je oglasilo doslej 36 sotrudnikov, med njimi več vse-učiliščnih profesorjev. Ker morajo biti posamezni zvezki kar najbolj poceni, če naj se razširijo, prosi založba tudi materialne podpore; prostovoljni darovi naj se pošiljajo na naslov: »Zaklada Savremenih pitanja«, Hrv. tiskara franjev. prov. u Mostaru. Zagrebški nadškof dr. Bauer je daroval v ta namen 5000 K. — Delovni načrt nove zbirke je zelo obširno zasnovan. Tu navajamo prvih 150 predmetov, s katerimi se hoče zbirka pečati in ki jih je več v rokopisu žc dodelanih: 1. Razum i vjera. 2. Sloboda volje. 3. Neumrlost duše. 4. Ljcpota vsemira. 5, Božji opstanak. Kosmološki i teološki dokaz. 6. Potreba vjere. 7. Je li svaka vjera jednaka? 8, Uzroci bezvjerstva u savremenom društvu. 9. Što je nama kršččanima sv, Pismo? 10. Postanak Petoknjižja. 11. Postanak Evandelia. 12. Vierodostoinost Evandjelja,
13. Sveto Pismo i prirodne znanosti. 14. Sveto Pismo i najnovije iskopinc na Isto-ku. 15. Razvoj mesijanske ideje kod Žido-va, 16. Židovstvo u doba Kristovo. 17. Vjer-ske prilikn u Grka i Rimljina u doba Kristovo. 18, Historična sl!Ta Kristova. 19. Božanstvo Kristovo. 20. Isusova osuda. 21. Uskrsnuče Isusovo. 22. Budizam i krščanstvo. 23. Isus Krist osnovatelj Crkve. 24. Prava Crkva Kristova. 25. Primat sv. Petra. 26. Je li sv. Petar bio u Rimu? 27. Prvenstvo Papino u prvih osam stolječa. 28, Krščanski mučenici. 29. Raširenje krščanstva u prva tri stolječa. 30. Sveta is-povijed u prvo doba krščanstva. 31. Euha-ristija i prvi krščani, 32, Pokrštenje Hrvata. 33. Postanak islama. 34. Istočni raskol. 35. Patareni. 36. Istočni raskol i Slaveni. 37. Slaveni i pape. 38, Srednji vijek. 39. Katolička Crkva i razvoj evropejske civilizacije. 40. Benediktinci. 41. Pučko i srednje školstvo i Crkva. 42. Kat. Crkva i razvoj visokih škola. 43. Crkva i znanost. 44. Crkva i umjetnost. 45. Franjevci. 46. Do-minikanci. 47. Skolastična filozofija. 48. Zasluge klera za znanost i umjetnost u Hr-vatskoj. 49. Katolicizam i politički razvoj Hrvata. 50. Nepogrješivost Crkve Kristo-ve i nosioca vrhovne vlasti sv. O. Pape. 51. Galilejevo pitanje. 52. Inkvizicija i nje-zine žrtve. 53. Uzroci protestantizma. 54. Luter i njegovo djelo. 55. Tridentinski sabor i katolička reformacija. 56. Isusovci, 57. Francuska revolucija, njezini uzroci i posljedice. 58. Jozefinizam u Austriji i njegove posljcdice. 59. Sadašnje stanje ka-toličke Crkve. 60. Krščanstvo i rat. 61. Nastojanje svete Stolice oko evropejskog mira. 62. Patriotizam i katolička Crkva. 63. Krščanski pojam države. 64. Božja sprava i suverenost naroda. 65. Pojam na-ravnoga prava. 66. Politička sloboda i katolicizam. 67. Ljudska prava i krščanstvo. 68. Medjunarodno pravo i katolička Crkva. 69. Katolička Crkva i riješenje soci-jalnog pitanja. 70. Socijalna vrijednost krščanske dobrotvornosti. 71. Crkva i uki-nuče ropstva. 72. Borba Crkve protiv lih-varstvu, 73. Katolička Crkva i razvitak zadrugarstva. 74. Socijalna vrijednost ne-djcljnog počinka. 75. Stari i moderni nazori o ručnom radu. 76. Prava i dužnosti radnika. 77. Individualizam i liberalizam.
78.	Kapitalizam, socijalizam i krščanstvo.
79.	Komunizam i krščanstvo. 80. Žena u ljudskom društvu, 81, Zasluge krščanstva za ženu. 82. Emancipacija žena i krščanstvo. 83. Krščanstvo i demokratizam. 84. Socijalni demokrati i vjera. 85. Privatno vlasništvo i socijalizam. 86. Alkohol i so-cijalno pitanje. 87. Posljedice alkohola za ljudski organizam. 88. Slobodni zidari, što su i što hoče. 89. Moderne teorije o uzro-cima zločinstva. 90. Dvoboj. 91. Samo-ubojstvo. 92. Spaljivanje mrtvih. 93. Moralna statistika i vjere. 94. Jedinstvo i ne-razrješivost ženidbe. 95. Roditelji, njihova prava i dužnosti. 96. Odgojna moč krščanstva. 97. Mješovite ženidbe. 98. Civilni brak i rastava ženidbe. 99. Celibat i katoličko svečenstvo. 100 Konfesije i na-zadak pučanstva. 101. Krščanski moral ili moral bez vjere? 102. Uzvišenost krščan-skog morala. 103. Pojam ljepote. 104. Utje-caj vjere na umjetnost. 105. Moral i umjetnost. 106. Za što je u modi nemoralni roman? 107. Ljepota katoličke liturgije. 108. Glagolica i jedinstveni crkveni jezik. 109, Filozofija molitve. 110. Oprosti. 111. Kult B. D. Marije i svetih. 112. Indeks. 114. Si-lab. 114. Katolicizam i slobodna misao, 115. Sloboda znanstvenog istraživanja i kat. Crkva. 116. Sloboda savijesti, pojam i povijest. 117. Neograničena sloboda štampe. 118. Vjerska i politička snošlji-vost. 119. Sloboda nastave. 120. Problem života. 121, Teorija sreče. 122. Patnje u ljudskom životu. 123. Zlo, njegova narav i izvor. 124. Moderni pesimizam. 125. Ma-terijalizam. 126. Panteizam. 127. Ili slučaj ili Providnost vlada svijetom? 128. Moni-zam. 129. Hipnotizam i spiritizam. 130. Kant i njegova nauka. 131. Pozitivizam, 132. Pojam i mogučnost čuda, 133. Lurdska čudesa. 134. Krščanski nazor o svijetu. 135. Postanak svijeta. 136. Postanak života. 137. Ljepote bilinskog carstva. 138. Život kukaca. 139. Nagon ili razum u živo-tinja, 140, Postanak čovjeka. 141. Darvin i njegova nauka. 142. Paleontologija i dar-vinizam, 143. Teorija evolucijc i krščanstvo. 144. Diluvijalni čovjek. 145. Starost i jedinstvo ljudskog roda. 146. Svršetak svijeta prema vjeri i znanosti. 147, Iza-grobni život. 148. Mogučnost uskrnuča tijela. 149. Popis i ocjena apologetske literature kod Hrvata. 150. Glavna apolo-getska djela u svjetskoj literaturi.
Rovke.
g Jesensko sadje pod zaporo. Od 1.
oktobra t. 1, dalje bodo jabolka, hruške in češplje pod zaporo in se te vrste sadja sploh ne bodo smele prosto prodajati oziroma kupovati, marveč sc v to svrbo ustanove po vseh deželah posebne nakupne organizacije. Po pošti bo dovoljeno pošiljati le do 20 kg navedenega sadja. Zapora bo seveda zopet povzročila, da bo sadje postalo redkost, ki jo bomo videli le, kadar bomo šli na deželo«
g »Lika«, rudarsko i industrijalno di-oničarsko društvo u Zagrebu. Pod tem naslovom jc bil odrejen vpis gornje tvrdke v trgovski register za društvene tvrdke v Zagrebu, Društvo ima glavnico od 10 milijonov kron in sicer razdeljeno v 25.000 delnic glasečih se na donosnika vsaka po 400 K. Prehodno bo izdanih samo 10.000 delnic. Društvo se bo bavilo z nabavo in eksploatiranjem rudnikov in rudarskih koncesij na železo in druge rude doma in v inozemstvi!, participiranjem in udelni-« čarjenjem pri drugih rudarskih podjetjih* Društvo je osnovano od Banke i Štedioni^ ce za Primorje na Sušaku in Nikole Ratko-viča iz Splita.
g Ustanovitev trgovsko-geografičnega zavoda v Rusiji. Kakor poroča »Večernoje Slovo« z dne 8. junija t. 1., se ustanovi s pomočjo akademika S. F. Oldenburga pri akademiji znanosti v Petrogradu trgovsko-geografičen zavod. Naloga zavoda bo, izdelati načrt za organizacijo narodnega gospodarstva, poskrbeti za državna in društvena sredstva za izpeljavo tega načrta in končno popularizacija tega načrta v Rusiji. Zavod naj obsega sedem oddelkov: 1. Ozemlje Volge, 2. Severna Rusija, 3. Za-padna Sibirija in Ural, 4. Iztočna Sibirija in ozemlje Amurja, 5. srednjeazijske po< krajine, 6. Kavkaz, 7. Južna Rusija. Zavodu se priključi tudi trgovsko-geografi-čen muzej.
^Iprovizacila.
a Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v ponedeljek, dne 19. t. m., popoldne strankam z zeleno izkaznico B od št. 1101 do 1300. Vsaka oseba dobi ^ kg; kilogram stane 6 K.
a Gg. načelniki krušnih komisij se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v sredo, dne 21. avgusta, ob 5. uri popoldne v mestni posvetovalnici.
a Sladkor in kavina primes na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo sladkor in kavino primes v ponedeljek, dne 19. t. m., in v torek, dne 20. t, m., pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le red: v ponedeljek, dne 19. t. m., dopoldne od 8. do 9. ure št. 1' do 200, od 9. do 10. ure št. 201 do 400, od 10. do 11. ure št. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. ure št. 601 do 800, od 3. do 4. ure št. 801 do 1000, od 4. do 5. ure št. 1001 do 1200. V torek, dne 20. t. m., dopoldne od 8. do 9. ure št. 1201 do 1400, od 9. do 10. ure št. 1401 do 1600, od 10. do 11. ure št. 1601 do 1800, popoldne od 2. do 3. ure št. 1801 do 2000, od 3. do 4. ure št/ 2001 do 2200, od 4. do 5. ure št. 2201 do 2400, od 5. do pol 6. ure št. 2401 do konca. — Stranka dobi za vsako osebo po l/o litre kristalnega sladkorja in 14 kg kavine primesi, kar stane skupaj 1 K 50 vin. Prinesite s seboj dovolj velike lonce za sladkot in pripravite drobiž.
——«
Igublieno - naideno.
Kdor je našel ali ujel krotkega belega goloba, se prosi, da ga vrne proti nagradi: Kri-ževniška ulica št. 2, II. nadstropje.
Izgubil se je danes dopoldne bankovec za 10 kron. Ker je izgubitelj reven deček, sc prosi pošteni najditelj, naj ga odda Ivanu Košičku, Mestni dom, Franca Jožefa trg štev. 2.
Izgubljen je na barju, v smeri od šole proti Lavrici, žametast pas z uro in srebrno verižico. Pošten najditelj se prosi, da najdeno odda na policijski stražnici na Dolenjski ccsti.
Peljete se na obisk, greste v gledališče, kino, restavracijo in pustite svoja vrata in omare takorekoč odprte! Večinoma primitivne ključavnice vam ne nudijo skoro nobene varnosti proti vlomu s ponarejenim ključem ali vitrihom. Celo z zakrivljenim žebljem se lahko odpre večina takih ključavnic! »Viktoria« patentovani varnostni ključ odstrani popolnoma to nevarnosl in reducira možnost vloma na najmanjšo stopinjo. Cena komadu 9 kron, po pošti 10 kron. Edino zastopstvo za jugoslovanske dežele in Balkan: generalno zastopstvo tovarne »Viktoria« varnostnih ključev v Zagrebu štev, 24, Trenkova ulica štev. 12, telefon 20—26; prodaja v Zagrebu: Bazar Konig, Uica 20 in M. Drucker, Ilica 39 kakor tudi v vseh večjih železninskih trgovinah.
»Franz Josef« grenčica učinkuje naglo razredčujoče, brez bolečin odvajajoče in zanesljivo čisteče in vpliva zelo ugodno na prebavno moč želodca in črev.
Zavarovalni oddelek c. kr, avstrijskega vojaškega zaklada za vdove in sirote je
izdal spis o vojnem posojilu, ki obsega najprej vrsto izjav odličnih osebnosti v pomenu podpisovanja vojnih posojil in vojno-posojilnih zavarovanj. Drugi oddelek govori o nalogah in delovanju zavarovalnega oddelka: zadnji oddelek objavlja mnogo-brojna zahvalna pisma. Vojno zavarovanje je doslej podprlo skoraj en milijon družin po vojakih, vdovam in sirotam po umrlih in padlih vojakih je do sedaj bilo izplačanih preko 30 milijonov kron. Nadalje se je doslej sklenilo mnogo nad 500,000 vojnih
ICoroške norice«
iavarovanj za preko 800 milijonov kron; izven tega je brez ozira na zavarovanje bilo nabranih preko 250 milijonov kron podpisov vojnega posojila. Skupno ie vojaški zaklad za vdove in sirote pomnožil uspeh podpisov avstrijskih vojnih posojil za več nego eno miljardo kron. Tudi potom vojnoposojiln'h zavarovanj je bilo preskrbljenih nad 100.000 vojaških družin za primer, da padejo njihovi reditelji v vojski. Zavarovanje vojaških sirot, s katerim bo v kratkem času preskrbljenih na
tisoče sirot, je poklicano, tvoriti nekoč sklepni kamen vojaškega zaklada za vdove in sirote. Iz zahvalnih pisem, ki so natisnjena v knjižici, jc razvidno, da sc zavarovanje izvršuje v uprav socialnem duhu in v blagor ljudstva in da se v premnogih slučajih izplačajo vsote, ki presedajo pogodbene obveznosti. Iz nekega drugega poročila istega zaklada je razvidno, da so samo podpisi vključno dosedanje uspehe pri VIII. vojnem posojilu na podlagi vojno-posojilnih zavarovanj presegli
znesek 1100 milijonov kron in da je bilo doslej po zakladu za vdove in sirote do-prinešenih k skupnemu uspehu avstrijskih vojnih posojil nad 1700 milijonov kron. Uspeh podpisovanja po zakladu se bo še znatno stopnjeval, ker se v smislu pooblastila c. kr. poštno-hranilničnega urada priglasi iz skupnih nabiranj kakor tudi zavarovanja vojnega posojila še nadalje sprejemajo. Tudi vsak nadaljni podpis in vsako zavarovanje vojnega posojila pri vojaškem zakladu za vdove in sirote zviša s polnim
podpisanim oziroma zavarsvanini zneskom skupni uspeh vonega posojila. — Natančnejša ustmena in pismena pojasnila o vojnem in vojnoposojilnem zavarovanju dajejo in predloge sprejemajo deželni zavarovalni oddelek za Kranjsko v Ljubljani, Frančevo nabrežje 1, I. nadstr., okrajni zavarovalni oddelki v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1, I. nadstr.), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudolfovem in njih pooblaščeni zastopniki.
ii
(uieblovano ali nc-mcblovano) IŠČE mirna stranka brez otrok, i—4 sobe v Ljubljani. Takoj ali 7.a novembrov termin. Kdor je odda al: preskrbi (tako; ali tekom četrtletja), dobi dobro nagrado v
inr sladtearfn -m
Naslov pri upravništvu -SLOVENCA« pod štev. 2834.
Smail-posodo toaletno milo
in drugo prodajam na debelo in
drobno, dokler traja zaloga.
POZOr l V zalogi imam novo na vacino rarazne
str&Iiis
po poljubni množini. Cena po dogovoru loslp Kuralt, trgovse, Domžale.
ISče se
Slovenka, stara 14 do 16 let, če mogoče boljše obitelji, k otroku v Slavonijo. Sprejem takoj. Za vojno dobo ostane v Slavoniji, potem na Štajerskem. Dopisi na gospo Pavlo Bregant, Orahovica, Slavonija.
ixia¥a.
Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za morebitne dolgove, ki bi jih naredil na moje ime moj mož. Naj mu torej nihče ne kreditira in nihče ne posodi.
MARIJA KOGOJ, Ljubljana, Florjanska ulica št. 13,
Ženitne ponudba.
Neobražen mlad gospod, invalid, sc želi priženiti k mladi gospodični, katera naj bi imela trgovino s posestvom ali boljšo gostilno, lahko tudi na Spodnjem Štajerskem. Vpoštevajo se tudi mlajše rdove brez otrok. Ponudbe če mogoče s sliko, na upravništvo -Slovenca« pod št. 2870, Tajnost strogo zajamčena.
Službo
jrgamsta m cerkovnika
g primerno plačo v naturalijah in denarju razpisuje DUHOVNIJSKI URAD SLIVJE, pošta Materija, Istra.
Podpisana Marija Pernat s čmuč hiš. Stev. 43 (Balentinka) s tem preklicujcm in obžalujem razžaljivc besede, ki sem iih dala na zapisnik pri c. kr. dež. šol. svetu v Ljubljani dne 10. aprila 1918 proti gospodu nadučitelju Ivanu Cerar.
Plačam vse dosedanje stroške ter se gosp. nadučitelju Ivanu Cerar zahvaljujem, da je od že vložene tožbe proti meni odstopil.
Črnuče, dne 5. avgusta 1918.
MARIJA PERNAT, 1. r. Kupi se že rabljen
HLFH-psiSiSsassalsiIBi
za 12 do 25 litrov. Ponudbe na A. Kri-sper, Trst, Campo Marzio.
Sprejme se
proti dobri plači, z vso hrano in stanovanjem v hiši, v starosti od 17 do 60 let pri
IV. PERDANU, LJUBLJANA.
KUPUJEM raznovrstno suho
gozdno zelišče, gobe
malinovo, robidovo perje, tršliko-vo lubje, kumnovo seme in drugo strupeno in zdravilno zelišče. —
Plačam po najvišjih cenah. J. LUKANČIČ, Idrija, Kranjsko.
V nadarbinskem gozdu župnišča v Polhovem gradcu, pare. št. 192/2, davč. občine Črni vrh, se bo na javni dražbi dne 23. septembra 1918 prodalo
500 iiffi in »lini ms
(Prsna mera 30—60 cm). — Dražbene pogoje je izvedeti pri županstvu v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem ali pa pri c. kr. gozdnem nadzorniku v Ljubljani.
KUPIM vsako mnažino
po najvisp ceni, J. LUKANČIČ, Idrija, Kranjsko.
Najlepši spomin imate ako si daste napraviti od vaših padlih svojcev
povečano sliko
katere izvršuje po vsaki fotografiji in najnižji ceni do naravne velikosti fotografski atelje F. MARINKO Ljubljana, Poljanska cesta št. 13.
CERAR FRANJO, tovarna slamnatih izdelkov v STOBU PRI DOMŽALAH,
se priporoča gg. trgovcem in slavnemu občinstvu za obila naročila različnih
SLAMNATIH ŠOLNOV SLAMNATIH TORBIC (cekarjev) PREDPRAŽNIKOV itd.	2690
Prodam
proti dobri plaši IŠČE
PETER SIMNIČ, posestnik, GOLOBRDO št. 15, pošta MEDVODE.	2854

.12
si usoja svojim cenj. odjemalcem vljudno naznaniti, da ostane od 16. do 31. avgusta
Sprejme se takoj pošten
k enemu konju na deželo. — Več pove: F. Toman, Ljubljana, Resljeva cesta 30,
lepu pe&ssfup
i LjjuMjan*
pripravno za špediterja, z gostilniškim" prostori, trgovino s premogom, hlevi, njivami in travniki se odda takoj v najem. Kavcije zmožni reflektanti naj se zglasijo pri Vodniku, kamnoseku v Ljubljani.
peci
Več se izve pri: Franc Brenk, Dravljc 10.
V nedeljo, dne 18, avgusta t. I. ob 3. uri popoldne preda se na
prostovoljni javni dražbi na
A
1
z velikim gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom in dvoriščem. Hiša leži ob državni ccsti in v bližini kolodvora in Ljubljanice. Natančnejša pojasnila daje Kmetska posojilnica na Vrhniki.
Izurjene
2470
Zavod za straženje in zaklepanje v Ljubljani sprejme več	2784
v 8
no enih ~
Reflektanti, tudi za to službo sposobni invalidi ali penzijonisti naj se zglase v pisarni v Kolodvorski ulici 28 od 5. do 6. ure popoldne. Plača po dogovoru.
PRODA SE
se takoj sprejmo v trajno delo pri
Car! Kamami, Mn&ljana
Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin
VARAŽDIN (HRVATSKO)
dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d.
Svoji k svojim! :: Svoji k svojim!
2743 Kupujte le domač izdelek, to je:
gospodarsko poslopje, hiša in hlev zidana, podi leseni, sadni vrt, njive, travniki in gozdovi v največji meri 20 oralov. Na željo tudi le JO!?" HIŠA z manj zemlje. Posestvo leži 2 uri na Ljubljano v Spod. Pirničah št. 20; tam dobe interesentje tudi pojasnila.
KUPIM oziroma	DAM ŽIVILA za
iml
?RIZMNQ]pgg|[žTAIBPLI5i
Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod št. 2815.
Dobiva se v vsaki prodajalni!
i9 tSUB.e»M£l
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvirno zakonito zajamčeno »Skabo-form« mazilo. Popolnoma brez duha, nc maže. Poskusni lonček 3 K, veliki lonček 5 K, porcija za rodbino 12 K. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. Pazite na varstveno znamko »Skaboiorm«!
KUPI se oziroma zamenja za ŽIVILA ali TOBAK iJ®r <isur.$k«> tHoto Ijpffl in gumijev plašč za moško kolo. Ponudbe se prosi na upravništvo »Slovenca« pod šifro »Vič 2852<.
ZAMENJAM ZA ŽIVEŽ
<ža ®
s popolno opravo, malo rabljeni. Poizve se v gostilni IVAN FLEGAR, LJUBLJANA, Zaloška cesta št. 7.	2851
KUPIM vsako množino
FR4.NC VOKAČ, LJUBLJANA,
Šelcnburgova ulica štev. 5.
v »
Kupi sc
0
v bližini Ljubljane ali sploh na Kranjskem s celim živim in mrtvim fundusom. Ponudbe jc staviti na: g. Ružička, Sodnn ulica ?!ev, 2 v Ljubljani,
Ročni mlin za žito!
Moj izvirni roCni mlin za žito jc izbo-ren za debelo in lino mletev vsakovrstnega žita. je pripro-sto pa trpežno izvršen z iz-menjajoč mlevnimi ploščami iz trdega materijah in skoro
neporuSen tudi pri največji porabi. Neobhodno potreben za vsako gospodinjstvo. Model -1 z vrtilom za mali obrat, teža 7 kg lt 120--. Model (5 z gonilnim kolesom za večji obrat okolu 12 kg K 100. Nadomeslnc mlevske plošče K 16'- za par. Razpošilja z Dunaja proti predplači.u zneska glavno
zastopstvo M&X 3tSHl.ES., Dunaj IV. ffiargaretenstr. 27, odd. 32.
V NAJEM SE ODDA
SBifsInmiiiiidiiiiiiiiniiiKiiiiiniiii.....imun......i......Minnmtjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii......................................[Bg]
IVO RAMOVŠ
rez, poročnik
ZOR1CA DRVAR
poročena.
Trst, dne 17. avgusta 1918.
^'^[LV"-"1,"!"!'''".'.....".....""'""j""1................................iiiiiiiii:iiiinui!iiiiiiniiiitimiini'i|Ml|jjj|
PRODA SE: -»t
nova konopnena vrv za perilo, železen posteljnak z niodroccm, vojaška postelja, podobe, umivalnik, omara, ilustr. knjige. Starinarji izkjučeni. Vprašanja na upravo lista pod štev. 2908.
: GORICA . P' Rq||c»j LJUBLJANA Stolna ul.2-4	a liK1 Stari trg št. 28 '
trgovina in mehanična delavnica. Moška in ženska DVOKOLESA šc s staro pneumatiko, ŠIVALNI in PISALNI STRO-Ji, GRAMOFONI, ELEKTRIČNE ŽEPNE SVETILKE. Najboljše BATERIJE.
Posebno nizka cena za preprodajalce, :
Kstnst. Pfllff^, Praga, IE.
Havličkovo nam. 32. 2685
vseh vrst za urade, društva) trgovce itd.
"erne,
graver in izdclovatelj kavauk-Stambilijev
Liubijjaiia, Dvorni trg 1
Izurjena, povsem poštena
kuharica
se išče proti dobri plači k 2 osebama. Naslov na upravo „Slovenca" št. 2911.
m
m
Vaša korist
toda nc odlašajte! • Zahtevajte l a k o j ponudbe na
21la/Q fafe«o S03 in fcainlt
Poznejših naročil vsled težavnega uvoza ne bo mogoče izvršiti! Pojasnila so Vam na razpolago! Jamstvo za kakovost!
VINKO VABIC, veietržec, Zalee, Juž.-štaj.
0 m n
D
11 II
m n
oddaljeno 23 km od postaje Črnomelj in 16 km od Kočevja, obstoječe iz njiv, travnikov, gozdov in pašnikov, v skupni površini 17 hektarov 17 arov 84 nr in z vsemi gospodarskimi poslopji. Posestvo se lahko ogleda vsak dan, najnižji ponudek 30.000 kron. — Proda se le Slovencu ter daje vsa pojasnila Stane Jakša v Črnomlju.
«swa »-osMsaaiBHS
n.-a. dež. življenske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v LJubljani, Marije Terezije cesta 12, II. n.,
sprejema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tudi z vojnim rizikom, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja,
— Javen zavod. — Absolutna varnost, — Nizke premije. —-
L Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.
MSraKCT
na Dolenjskem, v zelo rodovitnem kraju, pod zelo ugodnimi okoliščinami. Odda sc za več let z eventuelno prcdpravico do nakupa v poznejšem času. Obenem sc želi
v zameno vzeli v najem ali malo
posestvo, ali vsaj hišica z vrtom,
ali stanovanje na deželi (če ni drugače, tudi v mestu), najrajše na deželi — na južnem Štajerskem ali v bližini Ljubljane. Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod žt. 2816.
G. kr. avstrijski zaklad za vdove iu sfrote
zavarovalni oddelek
sprejema še nadalje
zB|auo|anja na 8. vojno posopio
•«
pod najugodnejšimi pogon

lil
1 m
li!
H
Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije sc morejo
plačati tudi z vojnimi posojili sedme ali prejšnjih izdaj. Zahtevajte ustmena ali pismena pojasnila pri deželnem zavarovalnem oddelku v Ljubljani (Frančevo nabrežje 1, II.), pri okrainih zavarovalnih oddelkih v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabrežje 1, I.), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudolfovem in pri njih pooblaščenih zastopnikih. 2774 ---i: Sprejemajo se spretni in zanesljivi akviziterji. ::-
Iti 10
»
H
111 p
\M H!
M