¡c
"PROLETAREC" JE DELAVSKI UST ZA mislece čitatelje.
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P.
NO.—ST. 1205
a» -m-. oih! rltii matte. ñíTTñXTTT l»of, «I tli« poat offi.r
»t dlnt. Pl..	ilw Art Coavr««» of Marek »rd. 1171.
«¿asfB^^mmm^^m
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list.
CHICAGO, 1UL, 16. OKTOBRA, (OCTOBER 1«.). 1930.
NAItU .„M, ..
mm w s«k s«. i
HOOVER
ZOPER 1f VARNOST'
PREDSEDNIK SVARI STAVKARJE, DA NAJ SE OGIBAJO NASILNOSTI
Prava nevarnost v tej deželi je v zločinskem valu legalnega in nelegalnega ropanja. Nova "oljnata slika"
Predsednik Hoover m je izbral King'. Mountain Battle-field v S. Carolina blizu Mariona in Gastonij* sa kraj, kjer te mu je zdelo času primerno poavariti ameriško ljudstvo pred socializmom ter njegovim razboritim bratcem boljševizmom. Tu so se pred 150 leti spoprijele cele ameriških kolonij z angleškimi četami v borbi za osvoboditev teh kolonij izpod vlade angleškega kralja. Predsednik je govoril o bitki na tem zgodo-vinskem kraju in naglašal, da se težko priborjeno svobodo, za katero se je bilo treba boriti tolike le« z velikimi žrtvami, ne sme izpostaviti nevarnosti <4tujih vplivov". Ta mogočna boga-U dežela, je naglašal predsednik, nudi vsem enake priložnosti, in tisti, ki so boljši v dirki, so deležni tudi boljših nagrad za svoja prizadevanja. Pod socializmom pa bi morali v dirki ne le začeti vsi ob enem, nego bi morali priteči tudi na cilj vsi hkrati. Nihče ne bi bil boljši slabši, in nagrad za boljše—z drugimi besedami, za najbolj pridne m podjetne, ne bi bilo.
Nesmiselno tolmačenje socializma
"MIR IN RED" AMERIŠKE LEGIJE V BOSTONU
To g lupo tolmačenje in opravičevanje kapitalistične uredbe so Hoover ju zamerili celo mnogi razumnejši pristaši republikanske in demokratske stranke. Podobno je tolmačil pred leti socializem neki slovenski ameriški urednik, ki je pisal, da kdor ima dva para čevljev, bo moral pod socializmom prepu-
»en par drugemu, in če bo imel sedem sob, jih bo moral šest
ustiti šestim drugim.
V	svojem kritiziranju socializma in njegovega, "nasilnega" brata boljševizma je Hoover čisto pozabil na nasilni fašizem, kalerega prizna povsod, kjer pride na vlado in ameriški kapitalizem mu celo pomaga z milijonskimi posojili.
Blizu kraja, kjer je govoril Hoover o "težko pribor jeni svobodi", sta mesu Gastonia in Marion v N. Carol mi. Razem teh je na jugu še nekaj drugih, npr. Elizabeth town, Tenn.; povsod tu se strelja delavce po metodi italijanskega fašizma v hrbet.
Nasilna de)an]a v svobodni deželi
Kdo se ne spominja, kako je histeričen šerif ukazal streljati svojim ljudem v mirne pikete pred tovarno v M ari on u? Stavkarji niso bili člani kake "nasilne" komunistične unije, nego ultrapatriotične A. F. of L. In v Gastoniji, kjer so "svobodoljubni" in "zakonoJjubni" Amerikanci streljali ne le meške, nego tudi v ženske — to nikakor ni znak, da ima v tistem kraju "težko pribor jena svoboda" kako veljavo. Ce bi ne bil predsednik Hoover služabnik kapitalizma, bi ne govoril o nasilnem delavskem gibanju, nego o brutalnostih izkoriščevalcev, ki apele *a večji kos kruha duše s krogi jami, vislicami in ječo. Vzlic temu dejstvu je Hoover dejal enemu delavcu, ki je nanj apeliral za več pravičnosti, da naj se stavkarji ogibajo nasilnostim, in vse bo dobro . . .
Namesto o socialistični nevarnosti bi Hoover lahko govoril
0	resnični nevarnosti, zapopadena v kriminalnem valu, ki ni socialistična definicija za naraščanje zločinstev v tej deželi,ne* go Hooverjevih pristašev. Uprave skoro vseh mest so zagaže-ne že do vratu v korupcijo. V drugem največjem ameriškem mestu niti župan in njegova žena nista več varna pred roparji, kar dokazuje slučaj, ko je bila ok rad ena pred svojim stanovanjem žena čikaškega župana, ravno tako njen šofer.
Od vsakega dolarja; ki ga plačajo davkoplačevalci direktna in indirektno," gre 40 odstotkov v kanale korupcije, seveda skoro vse po "legalno" umerjenih koritih. Milijone in milijone doAarjev ukradejo lopovi zgoraj, ne da bi se komu skrivil las, medtem ko se pošlje brezposelnega vagabunda, če ukrade kos mesa, kruha, krompir, obleko ali kar že dostikrat za več let v zapor.
u	J
Milijone brezposelnih in tisti, ki so odvisni od njihov Iga zaslužka za preživljanje, strada in prezeba, stotisoči spe v parkih, v kletih in kjerkoli si morejo najti kotiček, predsednik pa govori o "težko pribor jeni svobodi", katero ogrožajo "zunanji vplivi" socializma in njegovega nasilnega brata boljševizma.
Podar]an]e prirodnih virov
V	Washingtonu skušajo zakriti nov oljni škandali modela Teapot dome; viri petroleja v vrednosti štirideset milijard do-
1	ar je v v zapadm Coloradi so po trditvah R. S. Kelleyja, ki je bil upravitelj federalnih zemljišč v Coloradu, izročeni v izk<v riščanje privatnikom. Kelly ni mogel prenašati tega tatinskega manipuliranja z ljudsko lastnino in je rajše resigniral ter povedal kar ve o stvari. V Washingtonu ta škandal skrivajo in največ molče ker so volitve blizu In nočejo, da se bi volilei zanimali še za kaj drugega kot prohibicijo.
Hoover ima mnogo prilike svoja naglašanja o težko priborjeni svobodi uveljaviti v praksi, toda ne z geeori, kakršnega •je imel v S. Carollni. Ker ni dobil predsedništva v ta namen, tega ne bo storil. Njegova naloga je govoriti na kapitalizem in proti sistemu, ki je uredbi, kakršni služi Hoover, nevaren. Ako bete ameriško ljudstvo predsednika, ki bo služboval njemu, ga v republikanski ali demokratski stranki ne bo dobilo.
Letos je imela Ameriška legija, ki jo tvorijo bivši ameriški vojaki v svetovni vojni, svojo običajno letno konvencijo v začetku oiitobra v Bostonu. Dne 7. oktobra so imeli parado, ki jo prikazuje gornja slika; bila je piolna militarističnega in "patriotičnega" pompa. Ameriška legija je sprejela na konvenciji tudi resolucijo proti "rdečkarjem", in s tem potrdila svoje "načelo", da hoče z vsemi «lami varovati "red in mir" ter ameriške institucije. Ali božji mlini meljejo, hi so izmleti, da so bivši veterani ter njihovi prijete* lji že tekom parade uganjali tak kraval, da je mirno bostonsko prebivalstvo hitelo na varno. Mlade ženske so se še posebno požurile v zavetje. Ves večer so potem razgrajali po ulicah, hotelih in kino teatrih. "Bare" kjer so točili opojne pijače, največ žga-•© «■ postavili kar na ulicah, ker so bili butl^arije prenapolnjene. Mesto je bilo namreč čisto svobodno za Legijo. Prevračali s® avtomobile, zažigali vozove in nosili na ulico opremo iz raznih trgovin ter z njo kurili kresove. Na avte so skozi hotela okna metali stole in drugo ropotijo. Zdravniki niso bili v obrezovanjem ranjencev v Bostonu še nikoli tako zaposljeni kakor zvečer 7. oktobra. Drugi dan je konvencija sprejela re-solucijo, s katero je "obsodila vandalizem", ki so ga uganjali razni "hudlumi" na škodo do» brega imena "mir in red ljubeči Ameriške legije". Kot znano, to ni prvi slučaj posploše-nih orgij tekom konvencije u I trapa triotične m protiradikalne Ameriške legije.
PREDLOG ZA SPRAVO V UMW. NA KONVENCIJI A. F. L ZAVRŽEN
SOCIALISTIČNI GLASOVI BODO MO[NARASLI
Strankino ime ostane nespremenjeno. — Dva kluba JSZ. sta bila za spremembo, in dva sta sporočila, da sta proti.
Zasenčena konvenci\a Ameriške Delavske Federadle v Bostonu
Glavni delež pozornosti je dobila Ameriška legija in orgije v času njene konvencije. Predsednikov govor pred delavsko delegacijo ni bil vzpodbuden.
Kadar zboruje zveza angleških unij, piše o razpravah in sklepih njene konvencije časopisje po vsem svetu. O petdeseti redni konvenciji Ameriške delavske federacije beleži a-meriško časopisje le kratke vesti.
V največji industrialni državi na svetu, kjer bi bilo pričakovati mogočne delavske zveze s svetovnim vplivom, obstoji stara American Federation of Labor, katere vpliv na politični in gospodarski razvoj dežele je malenkosten; komaj, da se ga tu in tam upošteva. Zapo-paden je v raznih indorsira-njih kandidatov kapitalističnih strank z opravičbo, da naj delavstvo zanje glasuje zato, ker so "delavski prijatelji".
DOPISI
v Proletarcu
>
tvorijo dober pregled aktivnosti v naših naselbinah.
Citajte jih.
Istočasno kot se je pričela konvencija A. F. of L., je o-tvorila svojo dvanajsto re~3no konvencijo tudi Ameriška legija, obe v Bostonu. Svoj glavni stan sta najeli obe v istem hotelu. Z delegati Legije je prišlo 75,000 "veteranov" in njihovih, prijateljev za "good tirne", kakršnega je v velikem obsegu mogoče "uživati" le ob času <konvencij veteranov svetovne vojne. Pred leti v St. Louisu so počeli orgije, o katerih je pisalo ne le ameriško, nego tudi časopisje v drugih deželah. V hotelih in v drugih lokalih so s svojim pijanim, razuzdanim veseljačenjem napravili velike škode. Pod vplivom splošne kritike so bile poznejše njihove konvencije manj veseljaške, toda letošnja v Bostonu se je zopet uribliža-la oni pred leti. Več o tem je zgoraj pod sliko.
Medtem, ko je časopisje pisalo na prvih straneh o konvenciji Legije, o paradi in tekmecih za odborniška mesta, je mimogrede omenjalo, da se je predsednik Green izrekel za petdnevni delavnik, da je prvo molitev ob otvoritvi konvencije opravil bostonski kardinal 0'Coneli, da je konvencijo po zdravil bostonski župan in go-vemer države Massachusetts,in da je na nji govoril tudi predsednik Hoover, ki je pred tem imel govor na konvenciji Ame-
riške legije. Hoover je naglašal, da se ameriškim delavcem vzlic depresiji in precejšnjem štvilu brezposelnih godi boljše kot pa delavcem drugje, in da je storil kolikor je mog^l za poepešenje javnih del, sklical je v ta namen konferenco go-vernerjev ,industrialcev in unij skih voditeljev, kar je imelo dobre rezultate. Izrekel je zadovoljstvo nad dejstvom, da ni bilo še v nobenem letu tako malo industrialnih bojev kakor letos.
Poročevalec New Leadra piše, da so Hooverjev govor de legatje s težavo prebavili, dasi so konvencije A. F. of L. posebno v povojnih letih postale notorične vsled svoje konservativnosti, kakršna ne bi bila mogoča v nobeni drugi deželi na svetu. Vse bolj živo — bolj od srca, pa je govoril Hoover na konvenciji AmeriAke legije.
Znatno znižanje števila brezposelnih na An-
gleškem
V Angliji se včasi pripeti, da se število brezposelnih tudi zniža. Tak slučaj se je primeril predzadnji teden v sept., ko je bilo število brezposelnih zmanjšano za 36,158 oseb.
Zelo je prizadeta tekstilna industrija v Angliji, največ vsled indijskega bojkota.
Reorganizirana U. M. W. „ sedežem v Springfieldu, 111., ni poslala zastopstva na konvencijo A. F. of L. v Bostonu, pač pa sporočila svoj prejšnji predlog za spravo v U. M. W., ki vključuje med drugim sledeče pogoje: Od A. F. of L. imenovani računski veščaki naj pregledajo knjige obeh skupin za vso dobo od kar je Lewis predsednik. Skliče naj se skupna konvencija, kateri naj predseduje predsednik A. F. of L. ali kdo drgi, ki ga on pooblasti. Na konvencijo smejo poslati delegate samo lokali, ki resnično obstoje in ki res plačujejo članarino. Računsko poročilo preglednikov se mora predložiti konvenciji v vseh podrobnostih. Komurkoli se dokaže prisvajanje unijskega denarja, se ga izključi iz unije. Nobeden prizadetih odbornikov obeh skupin ne more več kandidirati v odbor skupne U. M. W.
Poročajo, da je o tem predlogu razpravljala eksekutiva AFL in ga zavrgla, kakor prvotno. Predsednik Green in drugi odborniki so z Lewisom, neglede na posledice.
V Springfieldu pravijo, da jim je čisto vseeno kaj sklenejo pri A. F. of L., kajti računali so že v začetku svoje akcije za reorganizacijo UMW, da bo predsednik Green in ostala eksekutiva vsled tesnih vezi in skupnih grehov takorekoč morala podpreti Lewisa ter njegov odbor proti odboru reorganizirane UMW. Slednja se zanaša, da je na njeni strani idealizem, progresivno stremljenje in da ima pri svojem glasilu American Miner urednika, ki je treniran in sposoben borec za novi unionizem. Zaupajo vase in argumentirajo, da se je tudi Amalgamated Clothing Workers razvila v eno najmočnejših ameriških unij iz-' ven A. F. of L. in vzlic boju, ki -ga je vodil proti nji Gompers s svojo eksekutivo.
Dognanje, da je policija v zvezi s kriminalci
Velika porota v Chicagu, ki je dolgo preiskovala raketir-Stvo in druge epizode zločinstev v Chicagu, je v enemu svojih poročil dne 4. oktobra izjavila, da je policija v veliki meri soodgovorna za kriminalni val vsled svojih zvez z zločinskimi elementi.
Enim je to njeno dognanje bilo morda novica, toda ne socialistom. Le, da ljudje nam niso hoteli verjeti. Ce bi, bi se raketirjev in organiziranega kriminalnega vala lahko že Mussolinfrevi ministri ne jme-davno rešili s tem, da bi pove- j0 fcjti samostojni ljudje, negi rili administracijo mesta soci- služabniki njegove absolutne alistom.	volje. Eden teh je Dlno Gran-
di, fašistični zunanji minister, ki je tu na sliki. Zastopa Mua-solinija na raznih konferencah in v Genevi, kadar zboruje liga narodov. Storiti ne sme ničesar na svojo odgovortiost, zato pa se v Italiji sedaj ne more nihče posameznikov dvigniti kot državnik svetovnega slovesa. Vse je namreč podrejeno volji ter odločitvi ene osebe —"il duceju" v Rimu.
Ako bi socialistična stranka imela sedaj polovico toliko listov, kot jih je imela pred vojno, bi dobila pri volitvah prihodnjega 4. nov. več glasov iot kdaj prej. Tako pa ima velike težkoče priti s socialistično besedo pred mase volilcev, razen tam, kjer je socialistična organizacija močna in gladko funkcionira. Vzlic temu ne-dostatku pa izgleda, da bodo socialistični glasovi jako narasli:
Svoje kampanje bo socialistična stranka tudi v bodoče vodila pod nespremenjenim imenom, kajti iniciativa lokala Oakland County v Michiganu, ki je predlagal spremenite* strankinega imena v Independent Labor Party, je dobila zelo malo podpore in ne gre na referendum. Podprl jo je poleg predlagatelja samo en angleški lokal ter dva kluba JSZ., kakor se glasi poročilo fx strankinega urada, namreč klub v Girardu in eden v Cleveland u. Več angleških klubov je sporočilo glavnemu stana, da so proti iniciativi, in tudi \ a kluba JSZ., namreč she-boyganski in klub v Bridgeport^ Ostali so bili proti iniciativi, ne da bi to uradno sporočili. Če ne drugega, se je a tem predlogom dognalo, da je članstvo v ogromni večini za Ohranitev sedanjega imena, kar je zdravo znamenje in za bodočnost stranke veliko obetajoče.	-A
"ZVEST SLUŽABNIK"
Kdo vlada Kanado?
Montreal Herald je dne 9. okt. objavil članek, v katerem pravi, da vlada Kanado 22 kapitalistov. Med njimi so večinoma bankirji, železniški mag-natje in .nekaj industrialcev. List, ki to priznava, ni socialističen ,nego zagovarja obstoječi kapitalistični sistem.
Q Ii a so d i il z flasega (J i barija
ZAPISNIK SEJE EKSEKUTTVE J. S. Z.
DNE 3. OKTOBRA 1930
Prisotni, Godina, Alesh, Ma-slach, Zaitz, Tauchar, Lotrich, Vider, Novak, Olip, Margole, Miško, Angeline Tich, tajnik Pogorclec, Molek, Oven, Gar-den, Rak.
Za predsednika seje izvoljen Godina.
Tajnik Pogorelec pojasni, da je to seja dosedanjih in novih odborov JSZ. Referendum je bil končan 12 .sept. Podro- Lawndale National banki. Pro-ben rezultat volitev bo objav- letarcu dolguje Zveza za tisk Ijen v posebnih poročilih v li- zapisnika VIII. zbora JSZ. še »tu. V eksekutivo se od slo- $250. Zapisnika smo tiskali venske sekcije izvoljeni (po 4000 izvodov; po nekaj kopij
Millard banka zaprla vrata, občutno prizadeti. Naša vloga v nji znaša v obeh fondih 1671.96. Ker banka išče od vlagateljev podpise, da puste gotove vsote od svojih vlog v banki nedotaknjene, v slučaju, da se jo ponovno otvori prometu, sem od našega deleža podpisal $200. Novi čekovni račun smo otvorili sedaj na
redu števila oddanih glasov), Frank Zaitz, Filip Godina, Frank Alesh, Joško Oven, Fred A. Vider. Glasom pravil je Fr. Zaitz tajnik odbora slovenske sekcije.
Od srbske sekcije sta izvoljena v eksekutivo Peter Ko-kctovich in Geo. Maslach.
V	nadzorni odbor JSZ. sta od slovenske sekcije izvoljena Donald J. Lotrich in Blaž Novak. Srbska sekcija ima v ta odbor izvoliti enega člana.
V	nadzorni odbor slovenske aekcije so izvoljeni, Angeline Tich, Franik Udovich in Frank Margole.
V	Prosvetni odsek JSZ. so izvoljeni, Ivan Molek, Anton Garden in John Rak.
Za tajnika JSZ. je bil izvoljen Charles Pogorelec.
Se sprejme na znanje; proglasi se pravomočnost novega odbora. T
Zapisnik prejšnje seje sprejet kot čitan.
Dopis iz urada Foreign Language Information Service, tikajoč se gradiva Fraternity, sprejet na znanje; na apel, da bi JSZ. ponovno gmotno pomagala, pa se odgovori, da je nam sedaj to radi finančnih težkoč nemogoče.
Poročilo tajnika: Od prošle aeje sta bila ustanovljena dva nova kluba, in sicer v Powhatan Point, O., in v Oglesby, 111., prvi z 12, in drugi z 20 ¿lani in članicami. Klub v Ohiu je pomagal ustanoviti Jos. Snoy, v Oglesbyju pa so sodelovali člani lasallskega kluba, namreč Fr. Novak, Zevnik, Dr-zich, Vogrich in drugi.
Napredek v članstvu beleži klub št. 27 v Clevelandu, kjer so si ženske ustanovile poseben odsek; dalje klub v Cone-maugh, Pa., Milwaukee, Wis., oba kluba v Detroitu in klub it. 1 v Chicagu. Tudi klub JSZ. v Sheboyganu, Wis., je postaj živahnejši.
Dobri izgledi za ustanovitev kluba so na Yukonu, Pa. V tej akciji sodeluje s. Anton Zor-rik.
Imena novih odbornikov sem omenil prej. V ^pojasnilo naj vam navedem, da se je glasovanja udeležilo nad 400 članov in članic, ali blizu 70 odstotkov Zvezinega članstva. Rezultat glasovanja je poslalo 32 klubov. Od treh klubov, katerih članstvo je bilo upravičeno glasovati, nismo prejeli poročila. Odziv, če ga primerjamo z onimi v prošlosti, je bil zelo dober.	/
je bilo poslanih vsem organizacijam, ki so v Prosvetni matici.
Iz Waukegana poročajo, da žele govornika za prireditev kluba v nedeljo 12. oktobra. Povabljen je Joško Oven.
Večjega sestanka za pojača-nje agitacije med hrvatsko-srb-skim delavstvom mi do sedaj še ni bilo mogoče sklicati radi moje odsotnosti ,in drugič, ker dela izven Chicaga Peter Koko-tovich, čigar prisotnost na takem sestanku je potrebna.
Poročilo tajnika JSZ. se sprejme na znanje.
Za nadzorni odbor poda podrobno finančno poročilo JSZ. Blaž Novak. (Op. Več podatkov o podrobnih dohodkih in izdatkih JSZ. je bilo podanih v prejšnjih zapisnikih po 30. juniju, finančno poročilo v celoti pa dobe enkrat na leto klubi m organizacije Prosvetne matice.) Dohodki zveze v pro-šli polovici leta so znašali $2,-224.98, strošiki pa $3,289.61. Največjo postavo tvorijo stroški v zvezi z VIII. rednim zborom JSZ., kot vožnji stroški delegatov klubov in referentov ter dnevnice slednjih, tiskovine za zbor, najemnina dvorane itd.
Novak in Lotrich konstatira-ta za nadzorni odbor, da so poslovne knjige tajništva v redu. Se sprejme na znanje.
Prosvetna matica: Tajnik
Na sliki je Farmall stroj za obiranje k rjre, ki opravi v er«em tednu z dvema delavcema toliko koi po starem načinu štirje rt ožje ves mesec. Farmarju prihrani ne san*> na času, nego mu zniža obratne stroške 6c na vjak buše/tj. Stroj pobere koruzo na 16 do 18 akrih v enem dnevu. Pripet je na traktor, od katerega dobiva pogonsko silo. Obira dve vrsti koruznih stebel naenkrat. Poeebne naprav« v stroju koruzo tudi ličkajo in jo potem očiščeno meče na voz, ki je pripet za strojem.
knjige, ki bi jih nabavili v isti namen, namreč za distribucijo med Članstvo.
Se sprejme na znanje.
John Rak, ki ima v oskrbi poslovanje glede dramatike z angleško poslujočimi odseki naših k hi bo v ter društev, poroča, da se iz našega arhiva pošilja angleške igre socialne vsebine ter vloge kolikor sedanja zaloga dopušča. Bo ps potrebno, da jo zelo izpopolnimo.
Razno: Ker je s svojimi vlogami v Millard banki prizadetih mnogo Slovencev, pravj s. Zaitz, da bi bilo umestno, ako
vo sestavo so bili izvoljeni Molek, Oven in Zaitz.
Sprejeto, da se resolucijo pošlje vsem slovenskim listom.
Zastopstvo JSZ. v poverje-ništvu JRZ. —- Ker F. S. Tauchar ni kandidiral v novo eksekutivo in je prenehal biti njen član, se izvoli na njegovo mesto v poverjeništvo JRZ. Frank Aleša. Ostala dva člana za JSZ. sta Chas. Pogorelec in Fr. Zaitz.
A M poda infortnativno poročilo o Ljudski tiskarni v Mariboru z ozirom na vlogo JRZ., ki je varna. Podrobnosti sporoči skupni seji poverjeništva. Alesh pojasnuje, da se je z
se jih bi poklicalo skupaj v svrho, da bi skupno zavarovali
svoje interese bodisi pri reor- raznimi"sodVugi v starem kraju
ganizaciji banke ali pa likvi- posvetoval glede prepovedi po-
daciji. Lotrich predlaga, da ši,jati proletarca v Jugoslavijo.
se sestanek skliče, kadar bo ^ skušali, da se naredba,
umestno, in organizira vložni- če ,e mogoče, ukine.
ke za skupno akcijo. V ta	..... ,
«or«.,«	i i: • » i Oven govon o akciji, za ka-
namen naj se izvoli pripravljal- . - . . , , _'xll . ni e\Ak,«-»», f-^u Jii	Xf kršno se je izrekel prošli zbor
p . ^ ^ nravJT ' £ aTk rJ**'	^Z. y Detroitu ,ki določa, da
Pogorelec poroča da so se od P«vo posežejo Alesh, Godina,	ge ugtanovi ben fond w
prošle seje obrnile na to usta,* Ylder »n drugi. Izvoljeni v	.. oinoirozu dobiti od časa	pnreaoi *iud* it. 222 v
imenovani odbor Pogorelec,	^ L h ^ Girapdu S tem bomo imeli priliko
Godina in Lotrich.	do fasa ^aizmed kulturnih	da f r,nlno . t0 rojakinjoP ^
rj .. ... #	proletarslklh delavcev na pre-	jo življenske skušnje privedle v so-
Zaitz govori o volilni kam-	davateljsko turo po naših na-	|cialistično gibanje, v katerem je ak-
panji. Naglaša, da naši klubi	gelbinah. Smatra, da bi bila	vam je is rasnih spisov,
s sodelovanjem društev ter po-	naša dolžnogt sklep izvesti, če	Hi!h.pnoWuje 7 Prosvti, Ml. Lis*,
novo glede iger, vlog itd., sledeče organizacije: pev. zbor "Zarja", Cleveland; klub št. 6, Conemaugh; klub št. 46, Waukegan; pevski zbor "Svoboda", Detroit; pevski zbor "Naprej", Milwaukee; klub št. 236, Sheboygan; angleško poslujoči mladinski odsek kluba št. 114, Detroit; Leo Zevnik za organizatorje v La Sallu; John Kavčič, Vandling, Pa.; Dramski odsek S. N. D. ,Waukegan, 111.
Potrebno je, da novoizvoljeni odbor Prosvetne matice pregleda arhiv in pronajde, v čem se ga rabi najbolj izpopolniti. Posebno skrb bo treba posvetiti nabav\ angleških iger socialnega značaja, za katere prihaja vedno več zahtev, zlasti od kar postaja v našem gibanju aktivna tu rojena slovenska mladina.
Izdali bomo za brezplačno distribucijo med društva knjigo "Karl Marx in njegovo življenje". Obrnili smo se
driave. Pod označbo INDEPENDENT bodo rasen socialističnih tudi komunistični in več drugih kandidatov. (Za imena socialističnih kandidatov glej dopis na drugem mestu v tej isdaji.)
o
V nedeljo 26. oktobra bo ▼ Collin-woodu važna konferenca, na katero poiljejo zastopnike podporna in kulturna druitva Prosvetne matice ter klubi J. S. Z. Zborovala bo v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma v Collinwoodu aa W*terloo Rd. Prične se ob 2. pop. Zvečer ob 7. pa bo imel klub it. 49 veliko prireditev, na kateri bo predvajala glasbene komade godba "Bled"; nastopi "Ja-dranov" kvartet (Podboy, Novak, Dojmovich, Stanovnik). Videli bomo "Botro Nergo", šaljivko X. X. in X. Culi bomo pevski zbor "Zarja", odsek kluba it. 27. Mala plesalka Ida Coff nam pokaže svojo umetnost, iatotako mala Eillin Burges, ki bo igrala na glasovir. Videli bomo iivo sliko, ki bo spremljana s petjem "Zarje", in čuli solospev "Song of Flame" (Stephania ČesnilO, nadalje Tollar (dekleta Louise Gtib4nc, Flo-rence Jeraj, Miss Baje, Josephine Mi-helich in X.).
Obiiče nas tudi Anna P. Krasna iz Johnstowna , ki bo govorila večer prei na priredbi kluba it. 222
Delavci, bojujte se proti kapitalizmu in ignoranci
S k* boy g an, Wis. — Socialistično gibanje tukaj je precej oiivelo, ali vendar ne toliko kot bi bilo potrebno. Pri nas domnevajo, da je ta dežela ie vse preveč suha, pa debatirajo na dolgo in iiroko pozno v noč pri polni in dostikrat izpraznjeni steklenici o prohibiciji. Vsled tega vročega, perečega, nujnega in velevažnega problema ne utegnejo h klubu, ne na seje in ne na socialistične shode.
Žalostno je, da se vzlic tolikšni krizi ljudstvo še vedno ne zanima za svoje interese in za bodočnost svojih otrok.
Die 30. sept, se je tu vršil shod pod vodstvom glavnega organizatorja soc. kampanje sodruga Win. U. Sno-wa, ki je bil svoječasno tajnik soc. stranke v cikaškem okraju in države j Illinois. Shod je bil na prostem na vogalu ulic New York in Eight ¿¿t. Ker je bil večer zelo hladen, |e bila udeležba od kraja majhna in šlo je vse po sreči s shodom. Ko hitro pa se začne ljudstvo zbirati, pride poli-! caj in vpraša za listino dovoljenja. Govornik mu jo izroči, kajti težko jq, je dobil, in shod se med tem prekine. Policaja vzame kar £>et minut, da prebere besedilo, namesto, da bi enostavno pogledal na datum. Dobro je ,*hod se lahko nadaljuje. Cez par minut pride drugi policaj, ki isto-lako zahteva listino, da jo pregleda, nato tretji itd., dokler se vrsta budnih stražnih ne izčrpa. Govornik je dejal, da ne zameri policajem, ker izpolnjujejo povelje. Morajo, ali pa se bi izpostavili iikanam in mogoče odslovitvi. Seveda, če bi imel Shebayban socialističnega župana, bi bila tudi tukaj ustavs Zed. driav, ki zagotavlja svobodo govora, spošto-vana. Služabniki privatnih interesov jo (ustavo) zameta vajo, četudi v boju proti socialistom trdijo, da se bore za konstitucijo, katero hočejo rdečkarji "uničiti".
Glede shodov pri nas ie nisem povedal povesti do konca. \o se enkrat lista policajev, kot prej omenjam, izčrpa je treba kako drugo metode, da se noti govornika. K njemu pride zopet policaj, ne zato da bi ga vprašal kje ima dovoljenje, ker ga je ie videl, nego ga posvari, da naj govori tiho, kajti stranke v hiii pred njim s« pritožujejo, da radi njegovega vpitja ne morejo spati. Ura je 8:30 zvečer. Zelo "zaspani" ljudje. Govornik je rekel, da je on v tem slučaju kakor neveren Tomaž, kajti v 25 letih, od kar obdržuje za soc. stranko poulične shode, se mu ni ie primerilo, da bi mu policaji predba-civali glasno govorjenje. On ne kriči, mora pa govoriti toliko na glas, da ga ljudje slišijo.
V kolikor je piscu teh vrstic znano, sploh ni stanovanjskih sob v tistem nadstropju, pač'pa so ljudje sedeli na oknih izzivali govornika z medklici tako surovo, da se je ie po-
licaju zdelo preveč in jih je šel .sva» rit
Rojaki v Wisconsinu, gia*ujmo stoprocentno za socialistični tiket in s tem za naše človeške pravice, proti izkoriščevalcem in proti ignoranci, ki je naš najhujši sovražnik.
Opazovalec.
sameznih somišljenikov prirejajo shode in sodelujejo tudi pri strankinih kampanjskih priredbah, v odborih itd. Več članov JSZ. je na listi kandida. tov socialistične stranke. Priporoča, da naj bo zadnja izdaja Proletarca pred volitvami kampanjska izdaja ter se jo razširi med delavstvom v večjem številu izvodov potom posebnih naročil od strani klubov in posameznikov.
Oven predlaga, da se izvrši v tem smislu. Predlog sprejet.
Preide se na vprašanje protestnih shodov fašističnega u-mora štirih slovenskih naciona-
razmere količkaj dopuščajo.
K stvari govore Molek, Maslach, Zaitz, Pogorelec, Vider, Lotrich, Olip, Tauchar, Gar-den, Alesh in drugi.
Sklenjeno, da se z akcijo za zbiranje fonda v smislu imenovane resolucije prične, vodi pa jo prosvetni odsek. Zaiključek seje.
*
Kampanja, konferenca, in nekaj drugega drobiža
Collii>wood. O. — Ko je Norman Thomas govoril dne 1. maja v Slov. liof^., ,, T»»*.. \t	^ar. <k>»nu na St. Clair Ave., je bil
,7	V dl8kuZ,J° 80 pohvaljen tudi v tukajšnjem dnevniku

Thomas se namreč nI "vtikal" v
posegli Vider, Masladh, Alesh, Garden, Zaitz, Oven, Tauchar
in Molek.	j naše narodne-Jculturie-politične raz-
Sklenjeno na predlog F. A.	mer*- 0:1 ni vedel kdo Je kdo* *ovo'
na I Vidra, da J. S .Z. z ozirom na	* 0 ^Ti? V8eflp!oine*a Kulturno zvezo Svoboda v sta- ta dogodek izda poseben pro-'
Finančno s^no, ^d kar je rem kraju glede cen za gotove'glas. V odbor treh za njego-	Ampak nekaj je le rekel, kar naši
— ■ . —	wnnlA-hp socialistični reformatorji
• a * * a a aU aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^^	! pravijo, da ni potrebno. Namreč oni
^m^^m^	trdijo> da delavci v Ameriki ne potre-
bujejo socializma. Njihovo tolmačenje X je, da delavci v tej deželi lahko dobe V odrešenje potom republikanske »tran-♦2» ke (tisti, ki to trdijo .najbrž mislijo «% f»amq ,na svoje odrešenje).
Norman Thomas je protivnega X mnenja In pravi, da ta dežela potre-# buje socialistično stranko in soeiali-♦jO zem bolj kot kdaj poprej v svoji zgo-
i ♦To
Collin wood, 0.
Konferenca soc. klubov in
«
društev Prosvetne matice
L v nedeljo 26. oktobra v Slovenskem delavskem domu.
A -^--
Klub*, in druitva, ako šo niste,
izvolite zastopnika!
Na zborovanj« so dobrodošli vsi člani in somišljeniki.

Proletarcu in Am. drui. koledarju v nedeljo 26. oktobra pa dobimo priliko, da se seznanimo z njo tudi osebno.
Priredba zvečer, kot ste videli iz navedenega, je vredna obiska. Pa to ni še vse, kajti brez omenjenih prvovrstnih točk bodo vredni samo tirolski Nemci, ki nastopijo v 4,jodla-nju", citranju in plesu, vstopnin«. 50c. de to jako malo za tolikšen spored. Potem bo ples do polnoči.*
Frank Barbič.
Aktivnosti v Clevelandu in volilna kampanja
CUvelaad, O. ~ Naša dolžnost je. da v tekoči volilni kampanji pora-
0 v<* ™>je močj in progti	^
agitacijo. Razmere so v prilog «o-cialističnemu gibanju in če jih bomo znali izrabiti, do rezultat po konča, nih volitvah za delaviki pokret razveseljiv .
Socialistična stranka mesta Cleve-land je dala tiskati nad sto tisoč kampanjskih letakov, klub št 27 jih je dobil več tisoč, katere je treba raz-pečati med ljudstvo.
V	nedeljo 19. okt. bo seja kluba it. 27. Apeliram na članstvo in so-miiljenike, da se je udeleže. Razpravljali bomo med drugim o kampanji in si razdelili delokroge za raz-pečavanje letakov. Seja se prične ob 2.
V	nedeljo 26. okt. ob 2. pop. se prične v Slov. del. domu konferenca klubov JSZ. in druitev PrAvetne matice, zvečer istega dne v istem poslopju pa bo govorila na priredbi kluba it. 49 JSZ. s. Anna P. Kraana.
j[	•	V pondeljek naslednjega dne bo ime-
▼ j . Socialistični kandidatje v Cuyaho- ,a P°d okriljem ženskega odseka klu-ga coun*y bodo dne 4. nov. označe- ba 41 27 Jsz- predavanje v SND. A ni na glasovnici v koloni INDEPEN- na St. Clair Ave. Slovensko delav-JL DENT. Vzrok Je. kor stranka ni *tv° v H. velandu je vabljeno na vss mogla dobiti 15 odstotkov podpisov te prireditve.
od vseh registriranih volilcev Hrom	Loui» Zorko.
dovinl. Thomas torej koncem konca le ni all right socialist.
Kdaj pride socializem?
Zanimiva in ob «nam vaina diskusija v lAibu it. 1 JSZ.
Chicago, 111. — Prihodnja seja kluba it. 1 je namenjena razpravi o našem gibanju in socialistični kampanji vobče. Kongresne volitve se vrie nekaj dni pozneje, pa je taks razprava na mestu. Kratke referate bodo imeli štirje sodrugi, potem sledi diskuzija kako pospešiti delo kluba št. 1.
Poročevalci bodo:
CHARLES POGORELEC», Naša vloga v volilni kampanji.
FILIP GODINA: Katari so proč vritni glasovi?
DONALD J. LOTRICH: Napredok
našega gibanja mad mladino po pro-il®m zboru JSZ.
FRANK ZAITZ: Kapitalistični straliki v grasnici korupcija.
' i
Tem referatom sledi diskuzija o tu označenih predmetih, ki se skupno tičejo našega političnega dela. Poročila kakor diskuzija bo zanimiva in poučna ne samo za člane in članice kluba, nego za vse delavce. Vabljeni so, da pridejo v petek 24. oktobra zvečer v dvorano SNPJ. Na člane in članice apeliramo, da pridejo pobo-številno. Nadalje apeliramo nanje, da sodelujejo pri prodaji vstopnic sa našo prihodnjo predstavo "Konec poti", ki je eno izmed največjih literarnih del, kar jih je izšlo v dramatiki po vojni.—P. O.
Oneal bo govoril v Pittsburghu
Pittsburgh, Pa. — V nedeljo 19. okt. ob 2:30 pop. bo govoril v Piu teatru na Penn Ave. ii Seventh SL sod rug James Oneal, uredpik new-yorikega socialističnega lista "New Leader" in član eksekutive soc. stranke. Predmet govora bo sedanja kriza, v kateri vpraša za dve sto odprtih služb pet tisoč ljudi!
Na shodu die 12. okt. je govoril župan mesta Reading sod rug Stump. Shod je pokazal, da se moč socialistične stranke v to jeklarsko in i.iau-strialno središče nagloma vrača. To je dobro znamenje za delavstvo.
Napolnite prostor 10 gleda1 išče tudi prihodnjo nedeljo. Vsakdo naj po svojih močeh pripomore, da se socialistično gibanje razvije v mogočno manifestacijo za pravice delavstva in v velikanski protest proti sistemu, ki je vrgel v pomanjkanje milijone ljudi.
KAMPANJA ZA RAZŠIRJENJE _"PROLETARCA"
Cilji Tri tuoi celoletnih naročnin, ki «a imajo doeoci agitatorji "Proletarca" v lota 1930 do 31. decembra. To jo "Proletarčevo" jubilejno loto. Lotos bo dopolnil svojo prvo četrtstoletje svojega dola aa polja delavske vzgojo in v borbi sa delavalta prava.
Vso naročnino v iskasu so polletno. To jo, vsaka cololotna naročnine jo 'ftkasana sa dve polletni. D oštevajo se od iskasa de iskasa poeamesnim agitatorjem in skepno.
Prva vrsta itavilk snači naročnine, ki sme jik prejeli od agitatorjev v proelih d vek tednik, druga vrsta snači naročnino prejšnjega iskasa, in tretja pa skupno število.
SedeJ «	•eleatk	Pre)«** iskee	Skupaj eke tskese
Joseph Snoy, Bridgeport O. _______	15U	339	354 M
Chas. Pogorelec, Chicago, 111........«...	5	171*	176*
Jacob Rožič. Milwaukee, Wis. ______	10	164 »4	174 H
Janko Zomik, Detroit, Mich.............	SM	93	101*
Frances Zakoviek, N. Chicago, 111.....	4	43 %	47*
Anton Zidaniek, Farrell, Pa. ............	23 <	23	46
Henrik Peftarič, Krayn, Pa. ____________	14	27	41
John Rak Jr., Chicago, 111.................	2	35	37
J. Jankovich, L. Frank, Barberton, O.	2	35 '	37
Karl Trinastič, Cleveland, 0.............	2	33	35
Jacob Kotar, Bridgeport, 0................	8	21 M	29*
John Teran, Ely, Minn..................	8	18	26
Joseph Radel st, West Allis, Wis. _	2	21%	23*
Geo. Smrekar, Alliquippa Pa............	4	19	23
John Kobal Johnstown, Pa.............	4	12	16
John Koplenik, Mt. Oliver, Pa.........	3	8	11
Donald J. Lotrich, Chicago, 111.........	2	9	11
John Jereb, Rock Springs, Wyo.....	9	10	19
Louis Bartol, Strabane, Ps. ........	1	17	18
K. Erznožnik, Red Lodge, Mont.....	1	14	15
Anton Sular, Arma, Kans.................	6	«H	12*
John Kosin, Girard, 0.....................	2	10	12
Peter Zmerzlikar, Wattis, Utah _______	2	5	7
John Tancek, Girard, Ohio.............	2	4	6
Ilija Bubalo, Johnstown, Pa............	4	2	6
Anton Bogataj, Renton, Pa.............	3	2	5
Frank Ilersich Virden, 111.................	2	3	5
Fr. 2erovec. Kenosha, Wis. -..............	2	2	4
Joseph Robich. Yukon, Pa. ................ rtter Bukovec, Bon Air, Pa.............	2	2	4
	2	1	•
John Kunstelj, Arcadia, Kans........	2	1	•
Frank Udovich, Strabane, Pa.	2 „	—	S
Skupaj ......................................159		1158	1812
Agitatorji v prejšnjih seznamih ........			953*
Skupaj polletnih naročnin ................			2265*
Skupaj celoletnih _________________			1112*
Še manjka do kvote ..................			" 1867*
: NAŠA KAMPANJSKA IZDAJA
Y
I 1
T
O
VAS glas na volilni dan šteje edino tedaj, če ga oddaste v prilog SVO-
Ž JIH interesov. Glasovi delavcev, ki gredo kandidatom kapitalističnih strank so PROČ VR2ENI glasovi.
Vsakdo, ki se ZAV£DA da je delavec, bo v torek 4. novembra glasoval za socialistični program s tem, da bo glasoval za socialistične kandidate.
"PROLETAREC" propagira med delavstvom socialistični program in agitira za edine delavske kandidate, ki zaslužijo to definicijo. Širite ga! Izdaja Proletarca ¥ četrtek 30. oktobra bo zadnja izdaja pr^d vdlitvami 4. novembra.
Posvečena bo AGITACIJI za socialistične kandidate v raznih državah. V svrho, da bo naia agitacija med jugoslovanskim delavstvom uspeina, je potrebno, da se vsaj eno izdajo Proletarca v teku kampanje razširi v tisoče izvodih iirom dežele. Uprava Proletarca je pripravljena prevzeti glavni del f9 stroikov te agitacijske itevilke, naročniki pa plačajo za vsakih 50 IZVODOV
X le$l.
♦♦♦	Pošljite naročilo TAKOJ.
Zadostuje, ako napišete:
Upravi Proletarca: Prosim, pošljite mi 90 izvodov kampanjske števil-ke Proletarca. V to svrho Vam prilagam $1. (Ce želite naročiti več kot to-liko doplačate za vsakih 50 izvodov na daljni dolar.)
V	Kdor more, naj pošlje malo vsoto v prid te kampanjske številke, z na-X ročilom, da naj jo odpošljemo od tu v tiste kraje, od koder ne bomo dobili
posebnih naročil.
Ce le mogoče—odzovite se temu apelu! In pošljite naročilo TAKOJ. y Sodelujte v kampanji, da bodo delavski glasovi oddani socialističnim kandi-
V	datom!
V
i i i Î
1 v
I i
T
SEZONA "VELIKANSKIH OVACIJ"
Priredba veselja
Milwaukaa, Wu. — Oj, zlati časi, kje »te in kedaj se povrnete? Tako je vzklikal G. Jarm v igri 'Treh tič-kov" in tako j« tudi marsikoga iimed nas ielje, da bi bilo med nami malo več vzajemnosti in veselja takole ob prilikah društvenih prirediiev. Marsikdo ljubi uiit» vsaj nekaj uric pristnega razvedrila, kot v nekdanjih dobrih časih, ko smo se skupaj zbrali in nam je res tako hitro potekel čas, da nam je bilo ¿al se raziti. \
Dr. "Venera" št. 192 SNPJ. bo priredilo svojo jesensko veselico dne 25. okt. v South Side Turn dvorani in takrat je upati, da se bomo zasukali in se poveselili kot nekdaj. Venere se pripravljajo, da bodo postregle gostom po njih željah.
Vsaka je dobila svojo nalogo v programu zadovoljiti udeležence. Ne^ kdo pa je izvršil čudež, kakor takrat Nasarenec v Kani. Boste poskusili, in še bo&e hoteli! Zgodilo se bo po vaši volji.
-Lepo bo, in tisti pečlar bo spet imel dovolj vzroka, da nas bo po-
pajdašiti s svojim bossom—hočeš nočeš.
Mashekeju so očitali že vse sorte grehe v tukajšnjima dnevnikoma Plain Dealer in Cleveland Press; prvi je demokratski in drugi neodvisen list. Mashek ju .ni tožil. He knows better! Tudi Mr. GriU mene ne bo. V ostalem, Mr. Kobal bi storil Mr. Grillu boljšo uslugo, če bi ga ne hvalil ,in Grillu ne bo škodovalo na ugledu, če opusti ponatiskovanje Ko-balovih "člankov" v "E." Sicer pa pravi pregovor, da kakor si kdo po-stilja, tako leži.
Frank Barkick.
Shod in Veselica v Girardu
Cirard, O. — V soboto 25. oktobra bo pri nas velik dan. Na prireditev kluba št. 222, ki se vrši zvečer v Slovenskem domu, prideta tudi Jo-seph Sioy iz Bridgeporta in Anna P. Krasna iz Johnstowna. Prvi nam bo povedal marsikaj zanimivega o agitaciji in o položaju po naselbinah, A.
letnice tukajšnja slovenska zadružna prodajalna, ki je bila inkorportrana 17. avgusta leta 1920, s poslovanjem pa je pričela 13. sept. isto leto. Slav-nost se bo vršila v Slovenskem narodnem domu. Na sporedu so koncertne H zabavne točke ter govori zastopnikov tukajšnjih organizacij, o splošnem zadružništvu pa bo govoril Frank Zaitz iz Chicaga.
Delavstvo v Ameriki se v svojo veliko škodo še ne zaveda, kaj bi mu zadružništvo lahko koristilo. V enih deželah je že zelo razvito in delavsko ljudstvo ima v kooperativah ogromno gospodarsko silo.
Vabljeno je na to priredbo vse občinstvo v VVaukeganu in i*otako rojaki iz sosednih naselbin. Nedelja 19. oktobra je dan našega zadružništva.
Jakob Mmc.
V jaeani, k* se v Zad. driarak prične sakljnša« šofometa. (basakall) tekma, posabi I jamstva aa vsa draga in masladu ja I« i« boj med paeames-n.m» "tirni" >• prvenstva. Takoj mm tam pa prida mm« ie« ometa i k takam, in napataga pričakovanja tar navdnševanja mm ta ali ona skupina atlatav ni na konca no kraja. Slika prikaanja m notic o v »t. Louisu, Mo. ki navdušena poadravlja baeeball igralna, k* t ari «a v svrko reklama voaijo v paradi. Zogomatni šport ¡a namreč ša docola komencialiiiran in danaia lastnikom tar "svasdam" viaeka dohodke Ur plače.
Vemo, kam pes taco moli il AZ tZrJ:
V nasledniku propadlega piska Kobal o fondu JH'A in vpije, jejro ie, koliko bi se s tem denarjem lahko pomagalo primorskim Slovencem! Saj ne bi bilo treba vsega — samo obresti naj se bi dalo, pravi.
tednika med tem ko mu *>roiel«rec n»ti enega noče. Iz njegovega godrnjanja sem videl, da je on res to, kar je ko.nsta-tiral o njemu Fr. Zaitz v Proletarcu in Prosveti.
Kad bi pisal obširnejše
o stvari,
j Hinavsčina, kakišno ugu.ija ta ne- omefti,bi rttd ™»oge podrobnosti radi
P. Krasna pa bo deklamirala_ svojo pesnitev "Proletarci", nato bo imela hvalil, kakor na prejšnji priredbi. Le govor v slovenskem in angleškem je-pridite, me smo se pripravile postre- ziku o problemih delavskega Ijud-
či polni dvorani
gostov.
Mary Sckular.
0 kriminalnem obrekovanju
Collinwood, O. — Kje je Andrej Kobal izsluščil krilatico, da jaz kriminalno obrekujem Vatro Grilla? Andrej pravi, da sem "neki" Barbič.
Naj mu pojasnim, da je ta "neki" tisti delegat devete redne konvencije SNPJ., ki je vprašal odbor za pregledovanje dela glavnih odbornikov (či-taj zapisnik stran 137), koliko je u-pravni odbor Kobalu za njegovo počitniško turo preveč izplačal, in član tistega odbora M. Pleshe je izjavil, da so bili po mienju preiskovalcev Kobalovi računi $245 previsoki, toda vsoto je dobil izplačano vseeno brez da bi bil račun predložen nadzornemu odboru, kot se zahkeva v slučaju, pretiranih billov.
Morda je bilo tudi to vprašanje "nekega Barbiča" kriminalnega značaja, vsled česar bi se rad pozabljivi' zapisnikar (ki pa ni tako pozabljivi kaaor se ga je prikazovalo radi tiste zaupnice) nad "nekim Barbičem" I masCevai. V tistem računu je bilo "mnogo" čiščenja, ako ne političnih strank, pa klobukov, čevljev in hlač.' Čiščenje je č išče i je, pa naj bo tako ali tako. Na konvenciji smo doznali, da je bila jednota na prilično legalen način očiščena za rane vsote in v celoti še bolj nelegalno za več kot' tisočak s turo, ki ni prinesel jednoti trohice koristi. Tega ni konstatiral "'neki Barbič", ampak so tako argumentirali funkcionarji konvencije in jednote.
Kar se tiče republikanskega bosa v Cuyahoga County Mr. Mashkeja in Mr. Grilla, svetujem Mr. Kobalu, da tisti moj "kriminalio obrekovalen dopis" še enkrat prečita. Jaz Mr. Grillu nisem nikjer očital nečistost, četudi ni še predložil, kolikor je meni znano, aobe.il organizaciji računa za čiščenje svojega klobuka, obleke in čevljev, niti stroškov, ki jih ima s kopanjem.
Ali se razumemo?
Mashek Je vodja republikanske stranke v tem okraju; Vatro GriU je le vodja republikanske stranke v wardi, ki je ponavadi demokratska, torej bi primerjanje med njima ne šlo skupaj. Je pa potrebno sabeležiti, da Mashek je boss, drugi republikanski političarji v tem oknku so mu pa podrejen». To Je svojAvo politične mašine, ki ga lahko razumejo tudi taki, ki se ne uče filozofije, in ki niso študirali v slavni gimnaziji pod vrhniškim mostom. Podrejeni pa se morajo
stva.
Imeli smo že vsakovrstne priredbe, kot koncente naših opernih pevcev in pevk, gostujoče zbore in nastope domačih pevskih talentov, razne zabave, kar je vse prav in v redu. Dolžnost klubov JSZ. med drugim je, da prirejajo shode, da širijo razredno vzgn-jo in da pomagajo resnici med delavski narod.
Velikanska kriza, ki je zasegla vse kraje Zed. držav, ima svoje vzroke, katerih kapitalizem ne misli odpraviti. Osvoboditev delavstva je stvar delavstva samega. Republikanska in demokratska stranka sta dekli prv.it-nih interesov in služita izkoriščevsl-cem, neglede kako lepo govore njuni političarji, kadar se v volilnih kampanjah pehajo za delavske glasove.
Shod v soboto 25. olot. ju delavski shod za delavske interesa. Prične se ob 7. zvečer. Po programu sledi prosta in pleana zabava. Igral bo Golden Eagle orkester.
Zaradi slabih razmer je klub odločil zelo majhno vstopnino, namreč 35c za moške H 26c za ženske, mladina do 15. leta pa je vstopnine prosta.
Vabljeno na poset je vse tukajšnje občinstvo, kakor tudi v sosednih naselbinah Farrell, Bessemer, Niles, Warren, Salem in drugih. Koristilo bo skupni stvari in vam, ako obrnete svojo pot v soboto 25. okt. v Slovenski dom v Girardu.—John ICoein.
0 volitvah in zadružništvu v Waukeganu
Nohrtk Ckicago, III. — Predprošlo nedeljo smo imeli tu shod socialisti v Slov. nar. domu. čul sem delavca, ki se je prav zaničljivo izrazil, češ, socialisti bodo zborovali. Žalostno da se dobe ljudje, ki so tako telo proti samemu sebi I Govorili so so-cialistišai kandidatje in uradniki, med njimi stari veteran George Koop, ki je socialistični kandidat za zveznega senatorja. Dasi v leHih, je Koop še poln mladeniške energije in bojevito-sti. Delavstvo ima v njemu res DELAVSKEGA kandidata.
Pri prešlih predsedniških volitvah je 21,000,000 delavcev glasovalo za razmere kakor so. Nimajo vzroka za pritožbe, ker od demokratov in republikancev ne morejo pričakovati nič drugega kot kar so dobili. Tisti delavci pa, ki s razmerami niso zadovoljni in vedo, kdo jih lahko spremeni, so glasovali za socialiste, in isto bodo storili 4. novembra.
V nedeljo 19. oktobra ob 2:90 popoldne bo obhajala slavnott deaet-
Socialistični kandidatje v Cuyahoga County
Clovoland, O. — Pojasnili smo že vzroke, čemu bodo socialistični kandidatje v našem okraju na glasovnici zabeleženi pod rubriko INDEPENDENT. Ker bodo med njimi tudi drugi, je za delavca potrebno, da se seznani z imeni kandidatov, in ** ta namen bodo člani stranke in «¿miilje-niki raznesli tisoče letakov v informacijo volilcem.
Čitatelje v Clevelandu in okolici prosimo, da napravijo križ la glasovnici dne 4. nov. pred sledečimi imeni:
INDEPENDENT.
For Shoriff
X Harry E. Schreiber
For County Troaaurar
X Rebecca Yellen
For County Auditor
X Jennie L. Harvey
For County ConamisašoSior
X Noah Mandelkorn
For Oounty Procoautor
X Moses Benjamin
For Stata Sanator
M. Epstein Joseph Jauch M. Weintraub For Rapraeantativa ta Gonoral AmatnMy Andrew Brezi.na Edna Hastings Charles L. Kunz William Malin Joseph Martinek John Riihimaaki John C. Willert Rob. Wuffle
To se vaši kandidatje, ki bodo delali y slučaju izvolitve edino za vas, ne pa za privatne interese ter v svojo korist, in v tem se razlikujejo kot noč od dne od kandidatov republikanske ter demokratske stranke.
Kampanjski odbor.
uspešni urednik, je preveč prozorna,
da bi vlekla, razt-n pri zaslepljenih	Sl,fka Iu i"0*10',
ljudeh ,ki vsled sovraštva ne morejo	enkr*1-več trezno misliti.
Kobal rad očita nepoštenost drugim, dasi niso imeli afer, kakor je bila njegova. S svojim prepričanjem mešetari kakor cigan s konji. Zdaj je klerikalec, potem član kluba, zatem nekaj časa nepristranski, nato cerkvi naklonjen, da ga še Ave Maria m Am. Slovenec pohvalita, nato je nekaj časa republikanski narodnjak, nato monarhist, svobodomislec in spet klerikalec, ves čas pa v duši sovražen socialističnemu gibanju; tak je urednik naslednika propadlemu tedniku inc. Kolikor smo dozdaj čitali in slišali, si fant pusti rad vsako stvar plačati, in če bi bil v poverje-ništvu JKZ., bi bilo z imovino isto kakor je z imovino Narodne zveze, Slovenske lige, Jugoslovanskega vi-
teh bojev, pa ker vidim, da je v listu stiska za uiostor. na i bo zadosti za
Anton Vicič.
X X X
X X X X X X X X
Priredba srbskih sodru-gov na North Side
' Ckicag». III. — V nedeljo 19. okt. priredi organizacija št 20 JSZ. vji-sko trgatev v svojih prostorih na 2250 Clybourn Ave. Program se prične ob 7. zvečer. Igral bo tambu-raški zbor te organizacije. Vstopnina je 25c za osebo.
^mmmmmmmmrnmm^m^m^m^ ■ ■rnmmmmm	%
Dober poset na Pionirjevi zabavi
Ckicago, lil. — Plesno zabavo angleško poslujočega društva ftt. 559 SNPJ., ki se je vršila v soboto 11. oktobra v dvorani Sokol Havltfek, je posetilo okrog 800 ljudi. Dvorana je bila lepo dekoriraia in zabavo plesalcem so povečevali tudi lučni efekti.
Klub št. 28 za "Zarjo"
Clavaland, O. — Na seji kluba it. 28 v Newburgu se je razpravljalo tudi o tožbenem procesu proti pevskemu zboru "Zarja" odsek kluba št. 27 JSZ. Naš klub izreka klubu št. 27 in zboru "Zarja", ki je dosegel pod okriljem kluba prvenstvo izmed vseh slovenskih pevskih zborov v Ameriki, svoje lajiskrenejše simpatije v boju proti nasprotnikom, ki mu hočejo vzeti s pomočjo sodišča ime ter imovino.	1
Proti "Zarji" so se spustili največ ljudje, ki naglašajo geslo "svoji k svojim", medtem pa so se sami poslu-.. Jiili sredste ki streme uničiti zbor, ječa kd. — zapravili bi jo kar sproti, v katerem so posebno eni dolgo skup-pa ne bi bilo zdaj nobenegu vpitja. no delovali, pokem pa ga razdvojili Kakor njegove besede, so uidi nje- in	mu ho*e'° • sodno prepo-
gove pisane besede na odru hinavske, i Ved,io *abranit> rabiti ime "Zarja", Urugim predbaciva, da lažejo, ali Če4' da PriPada skupini, ki se je lo-sam otvorjeno laže, pa je tako nepre- Čila od onlfin»1-*1e "Zarje", viden, da niti ne pomisli, kako laže. ! Nam u boJ *e,° ne|Jub, toda Pred protestnim shodom je pravil in ker tukai» naln ne preostaja dru-pisal, da shod sklicujejo organizacije, gega' kakor da 8e ilrefemo ** stran, po shodu pa priznava, da to ni bilo l""t'rs 'rn,a m»™lno pravico obdri»
Zlobnost radi nepoučeno-sti
Clavcland, O. — Vse dobiš in na vse naletiš: na vsestranske, dvoje-stranske, enostranske, pristranske, prijazne in sovražne ljudi.
Nedolgo tega sem obiskal nekega bolnika. Kazgovarjala sva se o sedanjih časih in drugem, medtem pride na poset rojak K., ki je že na moj pozdrav dal neprijazen odgovor, češ, kaj pa ti hodiš okrog, ali misliš kaj organizirat? Dobro bi bilo, ako bi le mogel, sem odgovoril. Potem je imel največ on besedo. Pričel mi je * vso jezo naštevati stavke mesarakih delavcev v Clevelandu; prišli so socialisti is Chicaga h jih organizirali ter jih pridružili k A. F. of L., toda vse skupaj je bila lumparija, kakor so lumpje socialisti, in voditelji kw so ali so bili Gompers, Lewis in drugi, so socialisti, you know.
Vidite, vi vedno mislite, da leadri A. F. of L. niso socialisti, nego de-mokratje in republikanci, toda če se sestanete s tem rojakom, vas uveri nasprotno. V Chicago denar odnašajo ne samo gl. odborniki dveh slovenskih podpornih organizacij, nego tudi unijski voditelji, ki so kajpada socialiai, koga pa drugega! Moj hudi rojak je nagiašal. da enega je le doletela pravičia jeza, ko je prišel sem. Dobil jih je po čeljustih, kar se tudi meni lahko pripeti, je dejal — primej kršen . . .
No, pa lahko noč ... J. L.
rnrr
Listnica uredništva
Zaključni članek Jos. Siskovicha o vprašanju male trgovine z ozirom na slovenske trgovce bo priobčen prihodnjič. *
Ali rabite per j«	za blazine? ■	PiilU p% viar- ■	ce kater« vea-W komur peSlfeme 1 ZASTONJ. Imm- f bo tudl ft« I go lovlj.n. klaalae. Za popoln« s«. dovol).tv« lom-
ALBERT STETZ FEATHER CO. 138 Passaic St., Passaic, N. J.	
Hrana v mojem želodcu se je spravila v kepo
AMPAK NOVA IZNAJDBA Ml JE PRINESLA ODPOMOČ.
Koledar priredb
Clovoland, O. — Šola v klubu št. 27 se je pričela meseca oktobra.
Prvo predavanje v našem klubu bo Ilahko j*11* V8e kraja, celo fiioL
"Trpela sem več let," piše M rs. Anna E. Klinger. "Niti Jesti nisem mogla, ker se je hrana spravila v kepo v mojem želodcu. Pekočine, plini in kislina v želodcu je bila posledica. Trinerjevo grenko vino mi }e dalo pomoč. Uredilo je moja čreva ftot še nikdar preje. Odgnalo je vse pline in želodčne nerede. V desetih dneh sem
v nedeljo 19. oktobra ob 2:30 pop. Predmet: "Brezposelnost in moderna mašinerija". Predavatelj Kari Trinastic. Vprašanja in diskuzija o predmetu. Predmeti naslednjih predavanj h daitumi bodo objavljeni po redu.
Na Zahvalni dan v četrtek 27. nov. bo imel klubov pevski zbor "Zarja" koncert; ob tej priliki vprizori tudi dramo "Grobovi bodo spregovorili". Podrobnosti sporočimo pravočasno.
Milwaukee Leader
Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri meseca.
Naslov: 528 Junoan Ara.
MILWAUKEE, WIS.
Sedaj se počutim kot nova ženska. Jem laglje, spim boljše in povrnila se mi je čudovita energija."
Izvrstna nova štiri koristna želii-čna tonika—Trinerjevo grenko vina —odžene zaostanke is važnih prostorov—želodca, jeter, žolčnega mehurja in črev. Prijetno izčisti ves sistem, pomaga prebavi in daje novo moč.
Zastonj 10-dnevna poskušnja
Pojdite k vašemu lekarnarju. Kupita steklenico Trinerjevega grenkega vina. Jemljite ga po predpisu skozi deset dni. Potem ako niste zadovoljni z izboljšanjem, vrnite kar je ostalo vašemu lekarnarju in on vam povrno vaš denar.
TRINERS BITTERWINE
DRUŠTVO SLOV. NARODNI DOM WAUKEGAN, ILL.
Redna seja delničarjev »e bo vršila v soboto 18. oktobra 1930 ob 8. zvečer.
V nedeljo 19. oktobra bo praznovala naša Zadružna prodajalna v domu 10-letnico obstanka.
RUDOLF SKALA, tajnik.
res; s tem je potrdil, da je Proieta-rec pisal resnico o načinu sklicanja shoda, pa vzlic temu pravi o slednjemu, da laže. In vsi so govorili "stvarno". Saj menda res, le Prole-tarec je list, ki ne zna "*vamo in dostojno polemizirati".
Zelo rad se zaletava v Prosvetno matico in v oglašanje kulturnih priredb klubov JSZ .v Prosveti. Ali ga boli kaj? Kaj pa je s prosveto Prosvetne zadruge inc? Pa z divi-dendami, ki jih obljubuje v svojih pravilih?
Kot demagog apelira za simpatije na Krašovce. Mar misli, da so tako neumni, da se dajo loviti na limanice takemu tičarju? Sempatam kakšen, pa ne zato, ker mu verjame, ampak zato, ker sovraži socialiste.
Ob rojstvu Prosvetne zadruge i.nc «o njeni agitatorji pravili, da bije Proletarcu zadnja ura, pa tudi Pro-sveta se bo morala poboljšati, drugače jo vzame vrag, kakor Proletarca. Ali glasilo nezadružne skupine se Je kmalu nalezlo jetike H začeli so mu rezati prsa, da dahne zdaj le še enkrat vsak mesec, Proletarec pa še nič ne kaže, da se mu mudi na drugi svet.
Kobalu se je zdelo tudi potrebno zagovarjati" Prosveto, oziroma odgovore njenega začasnega urednika,
ti ime "Zarja"; zu njo je klub št. 27 veliko žrtvoval, ob enem pa je bil vsled dela in odgovornosti zanjo prir mora.l omejiti delo na drugih poljih socialističnih aktivnpsti. Ali naj vrže sedaj ves ta trud proč?
Naprej z "Zarjo" !
Josoph Lovor.
Kako boste glasovali?
Clavaland O. — Ali bojte zopet glasovali za "hooverizem", za Smith-ovo pivo, za interese, ki jih zastopata tukajšnja bosa republikanske in demokratske stranke?
Ali še nimate zadosti izkušenj?
Mi vas vabimo, da v svojem interesu glasujete za socialistične kandidate in da agitirate zanje. Le če zgradimo v Ohiu močno socialistično organizacijo, bo delavstvo prišlo do veljave.
Jo«. Lavar, organizator kluba it. 27 JSZ.
~f t f ;tyf /jjf Mf Mf ^Vf /jVf Ml /tVf ;žVf /tvt Mf ¿*\1 ¿«Vf M f Y? VjVt AVf /jVf /j\1 WW t
Dramski odsek kluba ŠL 47 J.S.Z.
springfield,ill.
—TpriMM—
v nedeljo 26. okt. v Slov. domu
7
komedijo v treh dejanjih
"VDOVA ROŠLINKA"
Spisal Cvetko Golar. OSEBE:
Seje ženskega odseka
Clavaland, O. — Seja Ženskega odseka kluba št 27 se vrše vsak prvi tofrk v mesecu ob 8. zvečer v klu-bovih prostorih v S. N. D. Sodru-iice, udeležujte se jih redno. Agiti-češ, kako surovo, grdo in nesramno	prijateljicami, da pristo-
je urednik Proletarca napadel Pro- v naio organizacijo, ~ sveto, in kako duhovito mu je pove-l	• Anna Pangov. *
dal kar mu gre začasni urednik v imenu uredništva. Potem pa hinavsko začudeno vprašuje, kako se eni čudijo, da je prišlo do spora med tema listoma. Kdo pa so tisti, ki se čudijo in "zgražajo" nad urednikom Proletarca? Kobal, Stonich, Enakopravnost, Pečnik V. Zupančič in nekaj takih. Ali se Jim zdi vredno iti v boj proti dobri stvari v interesu brozge, kakršne je sposoben pisati S. Fabjan? Bil sem ravno v uradu Proletarca pred mnogimi meseci, ko pride notri nekdo in se predstavi, "Jaz sem Fabjan". Nato se Je začel togotiti nad urednika, ker mu ne priobči dopisa. Dejal Je, da mu ga tudi pri Prosveti ne priobčijo, pohvalil pa
Vdova Roilinka, bogata kmetica ............
llanica, njena hči .....................................
Tončka, Maničrva prijateljica .................
Rozmanov Jana«, 24-leten fant .................
Balantač, "večni romar" ..........................
Jarnajac, kmot ............................................
Gašper, kmet .............................................
Tomaiin, kmet .........................................
Blaion, kmet ...........................................—
Ttnča, pastir pri Roilinki ........................
Kraj: Mala podeželska vas na Gorenjskem. Čas: "... takrat v starih dobrih časih ..."
Igrovodja: John Gorsek st. PO IGRI PLES IN PROSTA ZABAVA. Vstopnina: za moške 50c, za ženske 25c.
Dvorana odprta ob 6. Priče tek igre točno ob 7. zvečer -
...... Julia Krmelj
..... Mary Ocapak
..... Mary Goršok
..... Frank Krmalj
....... Louis Ajdič
John Goriok, ml. . Stanley Goriok ..... Joseph Ovca
....... Anton Petar
.. Ja«. Ovca, ml.
Vabimo rojake v Springfieldu in obilno udeležbo. Igra je fina burka, ki jo bo videl.
bližnjih naselbinah na in nikomur ne bo žal,
f(IWIWIW âV< *"\Vâw'âW SVï âVY Sv/ è\-( êw SVY èV/êi I à
klubom in društvom;
ALI
želite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega nspeha?
OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU?
proletarec
Liai aa Ultr«N M«vik«|t ljudstva.
T
Uhaja vaak ¿atrtak.
ladaja Jufoalovantka Dalavska TUkrs» Druiba, _* Ckicaa«. III.	, t
Glaaiia Jugualovanaka Socialistična Zvasa
NAROČNINA za Zedinjene driave in Kanado za c«W> Uto $100; za pol leta $1.76; za ¿etri leta $1.00. — Inoaematvo: za celo leto $8.60; za pol leta $2.00.
T»i rokopisi k) oglasi morajo biti v nafera uradu naj-posnej« do ¿ondeljka popoldne za priobčitev
▼ itevilki tekočega Udna.__
PROLETAREC
rttbUehed every Thuiaday by the Jugosla* Workraen*s Publishing C©., Inc. Eetabliahed 1906.
____Frank ZaiU
Charlee Pogorele«
SUBSCRIPTION RATES: United States end Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $8.60; Six Months $2.00.
PROLETAREC
M39 W. 26th St., Chicago, HI. Toi op honet Rockwall 2864.

Kaj se je zgodilo z "žitno poplavo" iz Rusije?
Ena najbolj neokretnih vlad na svetu je ameriška, kadar se dotakne kakega problema, ki direktno zadene to ali ono tujo državo. Le malokdaj pride ven brez blamaže.
Zadnjič se j« Hooverjev poljedelski tajnik Hyde zaletel v vlado sovjetske Rusije s trditvijo, da s prodajanjem zalog svojega žita na svetovnem trgu "za vsako ceno" ugonab-lja ameriške pridelovalce pšenice in da je vrgla žitni trg z normalnega tira. Histeriki v kapitalističnem časopisju so takoj pograbili za vrženo jim kost ter gnjavili sovjetsko Rusijo — ko pa se je prvi vihar polegel, j'm je zablisnilo skozi meglo predsodkov, da so vpili po nepotrebnem, in da se je poljedelski tajnik Hyde osmešil kakor se more osmešiti edino član ameriške vlade. Kar je sovjetska unija prodala ¿ita, ni moglo vplivati porazno na cene. Ker njena izvozna trgovina odvisi največ od takih pridelkov, ji je veliko na tem, da jih proda čimdražje, ne pa "za vsako ceno". Kongresna komisija, ki išče komuniste ter komunistično nevarnost za vogali, v otroških vrtcih, in v drugih takih nenevarnih krajih, je naglo posvetila tudi v "žitno nevarnost", da vidi, če se niso boljševiki odločili ugonobiti ameriške institucije in vlado s pšeničnimi zrni namesto s svinčenimi. A vse preiskave so imele rezultat, da je poljedelski tajnik s svojim krikom o nevarni poplavi ruskega žita "javnost" temeljito "potegnil". Menda je postajal nervozen, ker po skoro (Jveh letih Hooverjeve administracije ne more izvršiti nobene obljube, katere so dali farmarjem, pa so šli po vzrok za svoje opravičevanje v Rusijo. Trik se ni posrečil. Prestidžu Hooverjeve administracije je napravil veliko več škode kakor koristi. Koristi sploh nobene. _ fw a --- "V* ^ •
Cerkvena definicija o vprašanja kal je dober fašist
Slovenski klerikalci na protestnih shodih proti zatiranju Slovencev na Primorskem čisto pozabljajo protestirati proti sveti stolici, ki je v zvezi s fašizmom in ga moralno podpira. Nedolgo tega se je v višjih katoliških krogih v Italiji naglašalo, da more biti dober fašist le tisti, ki je tudi dober katoličan. Mussolini je s pomočjo diktature — ne z narodovo voljo, napravil pogodbo z vatikanom in omogočil papežu, da ni več "jetnik", pač pa sedaj tudi vladar posvetne države, katero mu je poklonila fašistična vlada. V ljudske in višje šole je Mussolini vrnil veronauk, in v sodne dvorane je dal razobesiti razpelo.
Na clevelandskem protestnem shodu je pravoslavni duhovnik Relič dejal, da je fašizem zatajil Boga in človečanstvo. Slednje da, ali kar se tiče zatajitve Boga, je edino zveličavna cerkev, kateri Relié ne pripada, drugačnega mnenja. Saj je trdila, da je Jlussolini od Boga poslan, ki je storil za cerkev neizmerno veliko dobrega.
Cemu ne govore na protestnih shodih proti Mussolinijevim nasiljem tudi slovenski katoliški duhovniki, nego samo pravoslavni? Ce je Mussolini res "zatajil Boga", bi se jim ne bilo treba bati zamere . . .
Cemu slovenska duhovščina izven Italije ne nastopi združeno s spomenico in z depu-tacijami, ki bi preprosile papeža, da naj pridobi svojega zaveznika Mussolimja za človeško postopanje s Slovenci v Italiji ?
Verjamemo, da je slovenski duhovščini v Ameriki in v Jugoslaviji neprijetno, toda resnice ni mogoče skriti. Nekoliko odločnosti pa bi čestitim gospodom vseeno pristojalo.
Ako se je papež lahko boril ter pozival «vet v obrambo za preganjane pravoslavno kristjane v sovjetski Rusiji, čemu ne bi mogel dvigniti svojega glasu za preganjane slo-vens*e katoličane na Primorskem?
K' /I' 7i\
/vi /j\i
JL	11 I M « f ^r ^«M
7\ è.vL hl i to
NOVA ZNANSTVENA RAZIS KOVANJA VISOKO V ZRAKU
Znanost raziskuje na površju, pod zemljo, visoko nad njo in globoko v vodi. Na sliki je gondola, pričvrščena na zrakoplov, ki je zgrajen edino« namenom, da služi znano-sii, to je, za raziskovanje v zračnih plasteh v višavah, ki jih • more doseči današnja letalska znanost. Na levi je profesor Piccard in na desni njegov asistant Kipfer. Zrakoplovova gondola je prirejena za bivališče dveh oseb; v nji imata delikatne aparate, med njimi radio preparate, s katerimi merita zračne plasti, stopnje temperature, zračno elektriko,' vetrovne pritiske M. Profesor Piccard upa, da se dvigne
karl marx
Njegovo življenje in njegov nauk.
■■j
Spisal M. BEER.—Proveí C. STUKELJ
rX
iHr J
__ aJHM %
(Nadaljevanje). 3. Polemika proti Bauerju in Ruge-u.
Po ustanovitvi "Nemško-francoskih letni» v tem balonu s svojim tovarišem v višino 16 kilometrov, kjer ^ov" je študiral Marx s še večjim ognjem kot je vročina neznan pojav, pač pa bo naletel na mraz, ki ga poprej, svest si važnosti ekonomije, angleško toplomer beleži 65 stopinj pod ničlo in več. Brrr. Za tako in francosko narodno gospodarstvo in je s pot se je treba dobro pripraviti. Po dolgoletnih študijah | čudovito gotovostjo cilja nadaljeval svoja so-
rir* Ü
KJ PL
u-
i *
m hi
bo za stene gondole izgotovili poseben material in steno prepleskali s posebno barvo, ki sprejema solnčne žarke tako, da ipošiijajo v notranjost gotovo mero toplote. Pod gondolo je stroj, ki ima oskrbovati zrakoplovu potrebno gonil* no silo in gondoli nekaj toplote.
Razen pripomočkov, ki jih rabi znanost pri merjenju in raziskovanju zračnih plasti, sta se opremila tudi s foto-grafičnim aparatom za filme. Vzela sta 500 kilogramov svinca v drobnih zrnjih, ki jih bosta metala proč polagoma v svrho zipanševan^a teže, ko se bosta dvignila nad prve zračne plasti. • Tudi s parašuti sta se preskrbela, kajti kdo ve ,lahko se dogodi nesreča, pa ni varno prileteti kakor strela na zemljo. Počasno spuščanje z višav na tla daje človeku vsaj upanje, da padec ni zadnji, ker bodo še prilike za polete v zrak.
Piccardu in Kipferju je pri pripravah in raziskovanjih mnogo pomagal češki znanstvenik dr. Behounek. Polet financira v prid znanosti belgijska vlada, dohodke v pokritje izdatkov pa se pričakuje tudi od prodaje filmov, ki bodo vzeti o zračnih pojavih mnogo kilometrov nad zemsko površino. — Te vrste študije so danes potrebne radi razvoja zračne plovbe. Aeroplani in posebno še zrakoplovi imajo največje ovire v neugodnem vremenu. Veliko nevarnost tvo-
cijalisiična in zgodovinska raziskovanja. Nobenega obotavljanja in omahovanja več. Natančno je že vedel, kaj je hotel. Za seboj je imel ideoloAko mladoheglovsko dobo in gnalo ga je, kot jeseni 1837, da z novega stališča premotri vse nazaj in naprej. Tak ogled js "Sveta družina" ,ki je nastala jeseni 1844 in h kateri je nekaj prispeval tudi Engels. To je obračun s prejšnjim učiteljem in prijateljem Brunom Bauerjem in njegovim braiom Edgarjem, ki se nista mogla ločiti do Hegla. Knjiga je imela namen, potisniti mlado-He^ glovce na pot socijalne kritike, gnati jih naprej, ne dopustiti, da okostene v abstraktnem mišljenju. To ni nikako lahko čtivo. Marx je tu obdelal v stisnjeni in zelo poostreni obliki svoje tedanje filozofsko, zgodovinsko, gospodarsko in socialistično znanje. Poleg odlične slike angleško-francoske-ga niaterijalrzma, ki razkriva tudi zvezo med tem in angleškim ter francoskim socijaiiz-mom v nekaj kratkih, ali vsebinsko zelo bogatih stavkih, vsebuje "Sveta družina" kaJi
* " M ' i
rijo tudi takozvani zračni vrtinci ,k: potegnejo vase letalo materialističnega zgodovinskega "naziranja" kakor tolmun človeka pri kopanju. Vse vlade se trudijo do-1 kagor tudi prvi nosku« socitaino-ravni..^/
seči čimveč dognanj pri raziskovanjih zračnih pojavov, in Piccardov je eden izmed mnogih. Svojo originalnost pa ima v posebnih pripravah in v drznih poskusih,
ŠE O TRŽAŠKI JUST1F1KAC1 JI
Poročilo iz Jugoslavije o tragediji in barbarstvu pod fašizmom in o zadržanju v Jugoslaviji z ozirom na triaški zločin
Sredi sept., 1930. j "V triaški luki je zasidranih prazni. In brez besed so moli-Prve dni meseca sept. se je deset italijanskih vojnih ladij, li za štiri nevidne goste, ki so vršil v Trstu pred izrednim tri-, Vsa milica je mobilizirana. Me- bili one noči prisotni v zadnji bunalom, ki mu je predsedoval sto je polno vojaštva in s Krasa istrski koči. In vse žuljave general Cristini, proces proti sem odmevajo streli z vojaških roke, ki so onega večera slovenskim mladincem, ki so vaj. Vse to je videti kakor voj- rezale in lomile svoj skrom-bili obtoženi atentata na po- na grožnja proti Jugoslaviji, je ni kruh, so se sklenile k molitvi, slopje fašističnega tržaškega pa v resnici samo fašistična ali stisnile v pest in oči vseh so dnevnika "Popolo di Trieste" grožnja svoji lastni državi. bile uprte v ona štiri prazna ter raznih drugih dejanj, kaz- Sodba v Trstu bi bila lahko mesta. Noč in naslednje jutro njivih po zakonu o zaščiti drža- kot iskra preskočila slovanske — ob šestih zjutraj je bila sod-ve. Na obtožence so navalilij dežele in tam zanetila požtfr, ba izvršena — so ljudje pre-vse protifašistične akcije zad- toda jugoslovanska vlada je to bili v molitvi. Je to skromen, njih let, jih obtožili raznih z največjo previdnostjo in sa- od težkega garanja usločen pred leti izvršenih požigov, ob-1 mozatajevanjem preprečila, narod, ki skoraj ne more potožili, da so imeli tajno organi- Zadeva pa nima le svoje dnev- znati pravičnosti na svetu pa se zacijo, ki je s terorističnimi de- no-politične plati, temveč tudi zato v svojem trpljenju obrača janji delala proti fašizmu. Pred zgodovinsko plat, ki jo je tre- k bogu. Toda one noči je mo- _ izrednim tribunalom je stalo ba motriti z drugačnim, vse lil ta narod k tistemu bogu, ki antičnega poveljnika: "Se ima-blizu 20 obtožencev, samih mla- večjim merilom. Cesarski Av- pusti rasti tudi železo in svinec mo 8Vinca za druge hrbte!", dih ljudi.	atrij i se v desetletjih ni posre- krogel!	Pod temi besedami so naslikani
Dasi je bilo rečeno da bo	bi naPravila iz Trsta Šele sedaj se vidi, koliko štirje prazni stoli s pozivom :|
proces trajal dolgo časa so ves Slovanom naklonjeno mesto in Stovencev je v Trstu. Kdor je "Izvolite sesti." To je še da-ogromni material pregledali v °'milila italijanski nacijonali- še včeraj rekel: "Jaz sem Tr- leč, daleč pod Balkanom. To nekaj dneh in 5 sept zvečer zem te naJvažneJSe jadranske žačan," ta danes mirnojzpove: je živinsko. Je pa tudi nesmi-J	•	i juke^ fajizem pa je to storil. "Slovenec sem." Fašisti govo- selno, ker sloni na popolnoma
daje kot najbolj zatiranim moralno premoč v mestu in jim dovaja simpatije Italijanov, če. sar niso mogli nikdar doseči Habsburgovci. Demokratičnemu režimu v Italiji — kadar pride — ne bo mogoče iti preko te pravice. Trst, ki je nekdaj težil k Italiji, stremi sedaj od Italije proč. To je uspeh fašističnega dela.
Fašizem, ki se izdaja za e-vropsko obrambo proti "balka-nizmu", zavzema k temu, kar je storil, svoje stališče v osebnem glasilu ministrskega predsednika Mussolinija. V tem glasilu se navajajo besede fa-
je bila izrečena obsodba, s ka-
polo-
01 III VI C*	S V | ||M JMUHVIHJ	J y	*
pomenila noč sodbe in justifi- zavzemajo mesta nižjih name- jo, ne oni Štirje ustreljeni!" prebivalstvo Trsta ščencev in služabnikov. Toda
tero so bili obsojeni mnogi na /«P™ P08eben 8ok tudi v » z nasmehom o solidarnosti nerazumevanju pravega dolgoletno iečo štiri pa so ob P0,,t,kl- —* » •	Slovencev, ker so Slovenci in taja. Vojna je dala Italiji
sodili na smrt To so bili Miloš > Kdor hoče vse to razumeti, Hrvati, ki prihajajo z dežele v Trst, fašizem ga ji je zopet Bidovec! ValenčičTn Manišič! "i mora biti na jasnem, kaj je mesto, večinoma proletarci in vzel. On je zagrešil veleizda-
Obsojenci so vložili prošnjo za
pomiloščenje, toda tržaški vo- ^ije za	^	kako strašen
jaški poveljnik jo je zavrnil, in j™	prepad se je odprl med vlada-
ie b ur po razsodbi, 6 septem- ¿u£tvo Te bna pripuščena v jočim italijanskim razredom in bra zjutraj, so odpeljali obso- ol,Ka» K1 Je D1,a pripuscen* v j ,Jk	N idi_
ience v avtomobilu v Bazovico razpravno dvorano, je bila se- med slovansko raso. xse viai jence v avtomobilu v Bazovico ^	prcrešetanj|f a jo, kako visoko se ti zatiranci
kljub temu so med govorom dr- dvigajo nad Italijani. V 1 rstu
še verujejo, da predstavlja fa-
prvi poskus, socijalno-revolucijo-narno motriti razredni boj med kapitalom in proletarijatom s socijalno-revolucijonarnega stališča. V našem uvodu (2. Heglovo delo) smo podali nekaj drobcev iz tega. In o Bau-erjevi zgodovinski ideologiji pravi Marx: "Ali misli, da je v spoznanju zgodovinske resničnosti prišla vsaj do pričetka, dokler izključuje naravoslovje in industrijo iz zgodovinskega gibanja? Ali misli, da je katerokoli perijodo že resnično spoznala, ne da bi n. pr. spoznala industrijo te dobe, ta neposredni način produkcije življenja? ... Kakor loči (Bauerjeva ideologija) mišljenje od čutenja, dušo od telesa, samo sebe od sveta, tako loči zgodovino od naravoslovne vede in industrije, tako ne vidi zibelke zgodovine v surovo-materijalni produkciji na zemlji, temveč v oblakih na obnebju." Bruno Bauer, ki je veroval v vsemoč ideje in ki je zanikal vsako sposobnost množice, je pisal: "Vse velike akcije dosedanje zgodovine so bile zato v naprej zgrešene in brez krepkega uspeha, ker se je za nje zanimala in navduševala množica — ali so pa morale žalostno končati, ker je ideja, ki jih je vodila, morala odgovarjati površnemu pojmovanju, to se pravi, — morala je računati z odobravanjem množic." Na to je odgovoril Marx: Velike zgodovinske akcije so vedno vodili interesi množic in le v kolikor so zastopale te interese, so se mogle uveljaviti v akcijah ideje; sicer so ideje lahko vzbudile navdušenje, ali niso mogle doseči nikakih uspehov. "Ideja se je vedno blamirala, v kolikor se je razlikovala od interesa. Z druge strani je lahko razumeti, da vsak interes množic, ki se zgodovinsko uveljavlja, v ideji ali predstavi daleč prestopi svoje resnične meje ,ko se prvič pojavi na svetovnem odru, in se slabo istoveti z interesi človeštva". Tako ideja francoske revolucije ni prevzela samo buržoazije, v čijem interesu se je potom velikih akcij uresničila, temveč navdušila je tudi delovne množice, za katerih življenjske pogoje ni mogla ničesar storiti. V dosedanji zgodovini so torej imele ideje temeljite uspehe, v kolikor so odgovarjale razrednim interesom. Navdušenje,
na vojaško strelišče, kjer so jih ustrelili. Štirinajst strelov je bilo namenjenih vsakemu
1Z žavnega tožilca padali klici:
I "Ne na smrt! Ne na smrt!"|šizem vso Italijo, in govore:
bodo pomorili vse
Tako piše "Arbeiter-Zeitung" v svojem članku k tržaški tragediji. Socialisti dobro ločijo italijanski narod od režima, ki ki so ga vzbudile take ideje tudi pri drugih vlada v Italiji. Zakaj zmotno razredih, je izviralo iz iluzije, da so te ideje
pomenile splošno človeško osvobojenje.
V avgustu 1844 je priobčil Marx v pariškem "Napreju" pod naslovom "Kritične obrobne glose" daljšo polemiko proti Rugeju,
in militaristično hujskajoče je, če piše kdo o barbarstvu ita-( lijanskega naroda ter ščuje Celo slovenski naciona-'
nanj,
med četvorice. V hrbet! i „ - -	■ ... . .. «itoiiioni
„ . • • ♦ V avtomob,lu 'kl Jlh je vozl1 JtallJanl	listi, ki so v času procesa izdali	ki je zagovor socijalizma in revolucije in ki
Zakaj se je tako mudilo? na morišče> g0 o5gojenci prepe. Slovence, ki se	v Ljubljani in širili tajne leta-	zavaruje zlasti nemški proletarijat pred Ru-
Vsekakor zato, ker so se baš vali slovanske peSmi. Zroč svojo narodnost.	Tako pada- J J ^ napisali:l	gejem.J	M	LJ!^^
na 6. septembra vršile v Beo- 8mrti v M, so kazali Marušič, ta sovraštvo in zaničevanje, ki ¿n.	iuHjanski narod,
gradu velike vojaške slavnosti: Miloš in Valenčič največjo po- ju žanje fašizem, na vse Itali-	malQ ^ fcot navadni
kralj Aleksander je predajal kojnost> najm,ajši med vsemi Jane v Trstu Na ^ način je nJonalizem> zakaj 8 prizna_
¡-letni Bidovec Da ce- nastala napačna soaua, khhui
m.aki /4 n t a lino ifolllOtialfl MQ_
Seveda so To^olZo"^Ä > bi bili ûa.ijani zatir.lciSlo- ^^^rJovStanjšt
Aleksander
jugoslovanskim polkom nove štirimi,'22-letni Bidovec pa ce vojaške prapore. Seveda so j0 ponosno samozavest in zani
bila zato vsa jugoslovanska ¿evanje. S cigareto v ustih je vencev, v resnici pa so oboji, mesta v zaaftavah, vsepovsod so zaklical svojim na smrt obso- Italijani in Slovenci, " se vršile proslave, sprejemi za- jenim tovarišem, naj nikar ne od fašizma, stav, godbe vojaške so igrale, delajo žalostnih obrazov, saj parade, parade, parade . . . in ne bo tako hudo# preden je
zatirani na — zatiran, priznavajo, da je kriv vsega tega samo režim,
•• •■ i . . fašizem. S povsem policijskotehnkč-
nega stališča je sedanji polo- (Morda je k tej dozorelosti
v Bazovici pri Trstu so tedaj	padlo p0Velje za salvo, se je žaj v Trstu za vlado ugoden, pripomoglo tudi dejstvo, da je
padli, ustreljeni v hrbet, štirje	na gtolu okrenil, tako da je Za njo je bolje, da obstajata v Sloveniji prepovedano pisati
Slovenci. Obsodba in justifi-	prejel 8mrtonosno salvo v prsa. dve medsebojno sovražni si in govoriti o "slovenskem na-
kacija je bila sporočena že 5.	«DoH fasizem!" so bile zad- skupini protifašistov in da lah- rodu" ,m je dovoljeno le, go-
zvečer oziroma 6. sept. zjutraj	nje njeg0ve besede. ! ko svojo borbo proti opoziciji vonti o jugoslovanskem naro-
Kar se tiče stopnje izobraženosti ali sposobnosti za izobrazbo nemških delavcev v splošnem, spominjam na Weitlingove genijalne spise, ki v teoretičnem oziru često prekašajo samega Proudhona, čeprav zelo zaostajajo v izvajanju. Kje bi mogla pokazati nemška buržuazija — vštevši njene filozofske in učene pismarje — podobno delo kot Weitlingove garancije harmonije in svobode z ozirom na osamosvojitev? Ce primerjamo skromno ,malodušno povprečnost nemške politične literature s tem brezmejnim in briljantnim literarnim debutom nemških delavcev; če primerjamo te orjaške otroške čevlje ^proletarijata s pritlikavostjo izhoje-
nostnega razpoloženja v Beo- ^ "i še živ« Poveljujoči do Slovan, toda tudi vsak itali- ljubljanskih dnevnikih in ted-	nemški proJeUr,jat teoretik evropskega propadu Sele Tsept. so iasopi- ^^ ,°u „K janaki protifašist je za Slovane nikih cenzura prečrtala besedo	letarijata, kakor je angleški proletanjat nje-si priobčili poročila. Jugoslo- , S .treH v ^avo Trupla so zatiralec njihovega naroda. Ta- "slovenski narod".)	gov nacijonaln. ekonom »n francoski njegov vanska mesta so bila tedaj v ^ '«kopali P ko zadene fašistična diktatura' Tako pojmovanje je mnogo	politik. Priznat, moramo, da ima Nemčija zastavah. ^¿rUv.Utvo UAre dve muhi na en mah : razdvaja bliže proleU^emu^ presoja-	prav Uko ^as.če^pokl.c za socua.no -o-
kakor je nemoč nemške buržuazije politična nemoč Nemčije, tako je spodobnost nemškega proletarijata — tudi če se ne oziramo na nemško teorijo — eocijalna sposobnost Nemčije."
(Dalje prihodnjič.)
O procesu in justifikaclji je tja do tržaškega predmestja svoje nasprotnike in svojo bor- nju. In zato je v vsejtej gro-'iobčila dunajska socialistična Sv. Ivana je začelo noč pred bo proti opoziciji lahko od^va zoti sedanjih dni vendarle ne-
■ •	— Ta koliko tolažbe v
dejstvu, da same čistijo
priobčil----------------------------------------_	_	i xx
"Arbeiter Zeitung" članek pod usmrtitvijo s svojevrstnim ob- z nacionalnim plaščem.
naslovom "TRST" in s podna- redom. Ob vsaki mizi, za ka- fašistični policijski trik pa u- prav te razmere ■ ^^ slovom "Po zaslugi fašizma je tero so onega petka sedli k ve- stvarja novo zgodovinsko si- pojme in gledanje na borbe Trst za Italijo izgubljen", kjer čerji, so bili pripravljeni še tuacijo: oporeka Italijanom ,sedanjosti, piše tako-le:	štirje prostori, ki pa so ostali pravico do Trata, Slovanom pa
X. Y. Z.



aleksander neverov
Taškent-kruha bogato mesto
(Ruska povest is dni velike lakote.)
Prevedel Ivan V u k .
(Nadaljevanje.)
—	Kaj pa stokaš? Saj nas vendar ne peljejo v ječo. Ko se prepričajo, od kod sva, naju »puste.
Nato je rekel vojaku laskajoče:
—	Z nami res ne gre drugače. Vsi lezemo, kamor ni treba . . .
Vojak molči.
—	Sodrug rdečevojnik, kaj naju res ni mogoče pustiti ? Gladujeva.
—	Stopaj, stopaj! Jutri se lahko pelješ!
Miška je pomislil:
—	Kako bi ga ogoljufal ?
Prijel ga je sa roko in zašepetal:
—Sodrug rdečevojnik, glej, mužik je zopet zlezel v voz.
—	Kje?
—	Glej, tam za vagoni.
Vojak gleda. Na vagonu sedita k sreči dve babi.
—	Počakajta tu.
Miška je radostno rekel:
—	Čakaj, Serjoška, čakaj! Počakava so-druga rdečevojnika. Saj se ne utegne pečati z nama . . .
Vojak je stekel, da odžene babi, a nikjer nobenega mužika. Kakor nalašč. Miška je popravil vrečo na hrbtu in zašepetal Serjoški:
—	Ne vpij ! Daj roko!
Sprva sta bežala zadaj za postajo, mimo kravjih hlevov. V temi sta se spodtikala ob kupčke gnoja.
Vznemirila sta spečega psa. Pes je zalajal. Serjoška se je prestrašil. Bežala sta dalje okrog voanjaKa in se skrila pod vagone zadaj. Počepnila sta, nato sta se plazila dalje. Miška je poduhal svoje roke in pljuniL
—	I fu! Kakšna nesnaga je tu čepela. Pazi, da se ne umažeš.
—	Sem ae že.
—	Ne prijemaj ae me!
Pogledala sta izpod vagona. Nobenega človeka ni videti. Kaj je to? Ljudski glasovi udarjajo iz daljave na njuna ušesa.
—	Serjoška, za&la ava.
Krenila sta naglo na drugo stran. Tu je stroj, tik pred nosom.
—	Glej, tu je I
A na stroj ae plazijo mužiki z babami.
—	Ne kričita l
Miška sune tovariša v hrbet.
—	Splazi se!
—	A ti?
—	Stopaj, ne govori z mano!
Ne sme se obotavljati. Miška je vodja.
Serjoška se je splazil na stroj ,a ne ve, kje bi sedel. Komaj se je oprijel, ie se je opekel.
—	Miška, tu je peč!
—	Molči.
Naenkrat silen žvižg nad samo glavo, a doli pod nogami: —i—fu! f—fu! f—fu! Serjoški so se naježili lasje.
—	Batjuška!
Spočetka so se peljali počasi, nato vedno hitreje in hitreje. Kakor da nekdo rjove nad glavo, grmi* suje, a iskre ae sipljejo od nekod. Veter reže v obraz in stresa glavo. Oh, če se prevrže atroj, zdrobi se in nitj en človek ne ostane cel.
Serjoška je pogledal ne koliko napre in z <
grozo omahnil. Nasproti dirja pošast z ognjenimi očmi. Sedaj zdrobi vse!
A pošast plane mimo stroja. '
—Žž—ž!
Razdrobila ni ničesar.
8.
Dolgo so se peljali.
In ni bilo mogoče razumeti, ali beži zemlja ali beži stroj. Zdaj kakor da drvi naprej, potem zopet kakor da dirja nazaj. Zemlja se vrti na enem mestu, a stroj drvi z Iji dmi kakor po zraku.
Na mostičkih preko prepadov je strašno bobnelo pod kolesi, prepadi sami so se pojavljali očem samo za sekundo s svojimi črnimi, odprtimi žreli.
Proti jutru je postajala vožnja prijetnejša.
Polja vstajajo pred očmi. Lokomotiva dirja mimo čuvajnic. Videti je mužike na konjih, babe, otroke, vasi.
Miška, utrujen radi prebite noči, je trdno spal poleg dimnika lokomotive. Baiba je dojila otroka. Mužik je razgalil vrat, segal z roko pod srajco in si obiral uši.
Druga baba kriči nad mužikom:
—	Ne meči uši na mene!
—	Izmuznila se mi je!
—	Kje?	'
—	Tukaj 1
—	Zlodej ušivi!
_ Ne zmerjaj. Najdem jo. Zaznamovana
Sem-le sedi! A baba godrnja:
Vtisi iz Goriške
je. Levo uho ima razrezano, na Čelu belo pegico
Stroj je navkreber zmanjšal brzino. Zasopel je, zapihal in se je ustavil.
—	Prispeli smo! — je pomislil Serjoška.
Mužik je rekel, obrnjen k svojemu tovarišu :
—	Lokomotiva je pokvarjena.
—	Torej obatanemo?
Pojavil se je človek v črni mastni srajci in začel udarjati s kladivom po kolesih. Prišel je še drugi . . . Potegnil je stroj enkrat, dvakrat in še zopet ustavil. Mužiki so akočili iz vagonov, za njimi batbe in že so, razvrščeni v polkrogu, ne daleč od lokomotive, opravljali "svojo potrebo".
Serjoška je pomislil :
—	Menda je to tukaj dovoljeno.
Tudi njega je zavijalo po črevah, toda bal se je, da bi ne zaostal. V očeh pa so se mu lesketale solze od bolečin.
—	Miška, pojdiva!
—	Mi ni treba.
—	Meni pa zelo . . .
—	Skoči, hitro . . .
Že je Serjoška hotel skočiti, a ljudje so jeli vpiti:
| — Sedite, sedite, se že peljemo . . .
Zapihal je stroj, zatulila je piščal in vozovi so se^ zganili.
Serjoška je zajokal:
—	"Na stran" moram!
—	Potrpi nekoliko, ni mogoče sedaj.
Čez minuto se je Serjoška krčevito zagrabil za trebuh.
—	Ne zdržim!
—	Počakaj nekoliko, počakaj! Kmalu bomo na postaji«
Miška ni hotel gledati Serjoški v obraz. Serjoški so se obračale oči kot v obupu, obraz je pobledel.	----
—	Kaj je s teboj?
—	Ušlo mi je.
—	Molči, ne govori!
Sedel je poleg babe.
—	Tfu, kako le amrdi pri nas!
Tudi mužik ae jame ozirati.
—	Nekomu je ušlo!
—	Prav pošteno ušlo!
Lažje je bilo Serjoški v trebuhu. Sedi in
se ne zgane.
Miška ga suje med rebra.
—	Molči!	. : : i
9.
Komaj je vlak zavozil na postajo, so se že na vagonskih ploščadah pojavljale glave, roke in noge, konji in telege. Stroj se je ustavil daleč od postaje. Mužiki so z babami kar poskakali z vagonov. Skočil je tudi Mi. ška s Serjoško. Miška je nekoliko šepal' z levo nogo, a Serjoška je docela pozabil hoditi po zemlji. V glavi se mu je vrtelo, noge so se spodtikale in zopet, kakor na vlaku, se mu je zdelo, da se vagoni zibljejo, da se nebo suče.	.
Miška vleče Serjoško.
—	Pojdi, pojdi!
—	Kam?
—	Tu se ne sme. Videli bodo ...
Odšla sta na bolj oddaljen, samoten prostor poleg velike ograje. Serjoška je zagledal v travi žebelj. Razveselil se je najdbe. V glavo mu je šinila misel:
—	Doma mi bo že prav prišel!
Miška je videl, kako se je Serjoška sklonil in pobral žebelj:
—	Kaj si vtaknil v žep? • — Žebelj.
—	Vrzi stran!___--—
—	Zakaj ?
—	Pregledali nas bodo . . .
Serjoška se je nakremžil. Škoda zavreči žebelj. Jeza mu vstaja v srcu in srdit opazuje Miško. Kako zapoveduje. Povsod on, samo on. Serjoška se je spomnil vseh žalitev, ki mu jih je bil Miška že kdaj izrekel... Kar zasrbelo ga je. Stisnil je žebelj in pomislil:	A. tJ*\
—	Naj udari!
Miška se še huje razjezi:
—	Vrzi stran!
—	Kaj ti to mar?
Miški ni bilo do žeblja. Samo zamalo se mu je zdelo, da je Serjoška pobral dober žebelj, a on, Miška, ga ni pobral in sicer zato, ker je ves čas mislil samo na kruh.
—	Kako sva se pogodila?
—	Kako?
—	Vse deliva.
—	To velja za kruh.
(Dalje prihodnjič.)
Piše Matt Petrovich
(Nadaljevanja.) Fašizem na delu.
MisMm, da mi ne bo nihče i Seveda tudi pod oporekal, ako trdim, da tvorijo stemom volitev ni
dvajsetim letom odprta pot v fašistično stranko.
Izobrazba v Italiji je danes militaristična izobrazba. Mus-solini gradi militaristično državo, katera daleč prekaša predvojno Nemčijo. Njegove am-
jim predloži vrhovni svet faši- tera jih ustanavlja, je pridno biciJe» <la obnovi staro rimsko stične stranke.	na delu.	cesarstvo, ustvarjajo novo voj-
staiim si bilo dosti
nih domov, nikjer toliko čitalnic, pevskih in drugih kulturnih društev. Danes je naš narod v Julijski Benečiji brez vsake organizacije — politične, kulturne, ali gospodarske.
Proglasi obljub.
Ko je italijanska armada za-
.........................
Napredek nemogoč. no nevarnost v Evropi. Ni ču-
_ .......................... V elementarnih šolah se ta da' ako 8(^,tine države opazu-
Slovenci, kateri žive v današnji boljše. Neki goriški Slovenec izobrazba nadaljuje. Slovenski |J®J<? ta m,Ilt»rtzem v Italiji s Julijski Benečiji, najkulturnej- ,ni je pravil, da je bil član vo- otroci, kateri razumejo samo je- skrbnlm očesom. ši 4§1 slovenskega naroda. Ni- lilnega odbora kot zastopnik zik svoje matere, naravno v "	"
kjer drugod v slovenskih po- slovenske stranke. Bilo je, če teh šolah ne morejo napredo-k raji na h ni bilo toliko narod- 8e ne motim, leta 1925. Ko je vati. Doma s svojimi starši, S
bil na delu v volilnem uradu, svojimi brati in sestrami obču je prišlo nekaj fašistov in mu jejo v slovenščini, a v šoli se ukazali naj odide iz urada. O- učijo italijanščine. Učitelj in brnil se je do predsedn:ka vo- učiteljice so zmožni edino ita-lilnega odbora za protekcijo, lijanskega jezika. Posledica toda ta mu je odgovoril, da je je, da kadar zapuste šolo, niso to nemogoče. Svetoval mu je. I zmožni ne enega ne drugega, naj se obrne na policijo. Na Na ta način zapravljajo na eni sedla naše kraje, je izdal vr- policijskem uradu je dobil isti strani svoj čas in mlada leta, hovni poveljnik progl&s na Slo- , odgovor. Ko pa se ta rojak vr- na drugi pa denar davkoplače-vence, kateri se je glasil:	ne nazaj na volišče, pride za valcev.
"Slovenci! Italija, velika njim drhal fašistov, katera ga Da raznarodovanje|
svobodna država, vm daje Je ® «ÜO odvedla. Zabičih so d e hitrejšef s0 otroci prÍ8¡lje. iste civilne pravice, katere ima- "iu, naj se drži proč, ako hoče ni pristopati v razne orKaniza_ jo drugi njeni državljani. Ona ohraniti zdravo kožo.	! cije, katere pomagajo pri fa-
vam bo dala šole v vašem jezi- Kakor so volitve v nržavni šistični vzgoji, kot v "Piccole ku, številnejše kakor vam jih zbor le farsa, tako so tudi vo- Italjane" za deklice in "Baje dala Avstrija. Vaša vera litve v občinske odbore. Občin 1 lilla." za dečke. "Balilla" je oo spoštovana ,ker je katoliška ski možje imajo namreč samo precej podobna ameriškim vera religija vse Italije. Slo- posvetovalen glas in nikakih le- "Boy scouts", le da je v nji še vonci, bodite zagotovljeni, da gislativnih pravic. Glavno be- Več militarističnega duha. bo Italija, velika in zmagovita, sedo v občini ima vedno le na-skrbela za vse svoje državlja- čelnik ali "podcsta", kateri pa ne. neg lede na to, kateri na- ni izvoljen od ljudstva, ampak
je postavljen od vlade v Rimu. Nad vsemi občinskimi načeln*-
rodnosti pripadajo."
Se več obljub.
Te obljube so bile pozneje večkrat ponovljene. Dne 27. septembra 1919 je M. Tittoni, takratni ministrski predsednik,
Militaristična vzgoja se nadaljuje nato v srednjih šolah. Fašistična organizacija srednje šolske mladine se imenuje
ponovil te obljube s sledečimi °lvlade/ f?1* v*<>v«??« be-odami •	odbora fašistične stranke. Nje-
"Ljudstv« drugih narodnosti, «0V/ besed» Velja v .vsakem
slučaju, njemu se pokori ves
kater« so s nami združena, morajo spoznati, da je nam vsaka ideja zatiranja in raznarodovanja popolnoma tuja, da kodo njihove kulturne institucija in njihov jezik spoštovane, in da bodo njihove administracija deležne vseh privilegijev nase liberalne in demokratične posta voda je."
Prišel pa je fašizem in od vseh teh obljub ni ostalo danes nič drugega, kakor prazna lupina. Fašistični režim je poteptal v prah vse narodne, politične in človečanske pravice goriških Slovencev.
Politična svoboda.
O politični svobodi v Italiji se danes sploh ne more govoriti. Ta trditev velja ne samo za Slovence, ampak za ves ita-
ki, sploh nad vsemi vladnimi |t^v.ant?"ardia". , dose,ž uradniki pa paiuje distriktni mladen.č petiujsto leto, posta-
ne član Avantguardije. Tukaj
dobi prve pojme, ne samo v te-
Jovadbi, ampak tudi v vojaški
disciplini in v rabi vojaškega
orožja. Ako se skaže zvestega
in zanesljivega člana, mu je z
distriktni
komisar, kateri mora biti fašist rn je imenovan na to mesto ne
vladni aparat in za svoje delo je odgovoren samo vrhovnemu odboru fašistične stranke. Današnja Italija je razdeljena v 40 do 50 takih distriktov in v vsakem pašje en mali Mussoli-ni.
To je politična svoboda v Italiji. Ruski boljševiki so le navadni učenci v šoli d^ktator-stva, kadar jih primerjamo vladarjem Italije.
Slovenščina izginila iz šol.
V sedanji Julijski Benečiji je bilo pred okupacijo stotine slovenskih šol. Slovenci so imeli tudi dosti otroških vtcev. Razen tega so imeli slovensko gimnazijo v Gorici in realko v Idriji. Vse le slovenske šol? so danes zatrte. Vsi slovenski
Martin Baretincic & Son
POGREBNI ZAVOD
324 Broad Street Tal. 147S. JOHNSTOWN, PA. Žfi».....S.......is.....te
Sodrugom v C leve I and u.
S«i« klub« št. 27 JSZ. so' vrše vsak prvi petek ob 7:30 svečer in vsak« trat jo nedeljo ob 2:30 popoldne a klubovih prostorih v Slov. narodna« domu. Sodrugi. , ihajajto rodno na ••jo in pridobivajte mu novih članov, da bo mogel napraviti ¿¡m več na polju socialistične vzgoje in v borbi sa naša prava.
»»»»»»»♦»»»»»»»»»s ««««ase»
"New Leader'*
angleški socialistični tednik.
Izhaja v New Yorku, Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljše ure je van angleški ao-cialistični list v Ameriki. Mnogo slovenskih delsvcev ga čita.
Naročite si gs tudi vi. Naročnino sani »prejema "Proletarec"
......................
H Waterloo Dry :: Cleaning Co.
COLLINWOOD, O.
FrankTrebec,
lastnik
! ► Čistimo, liksmo in popravljamo moške in ienske obleke
15805 Waterloo Rd.
o	Tel. Kenmore 1275
MMMMIMMMM»»MM»M
Anton Zornik
HERMINIE, PA. Trgovina a mešanim blagom.
Pači in pmlai stroji
Tel. Herminie 2221.
Dr. John J. Zavertnik
Vlada te države je danas v rokah fašistične stranke, katera šteje nekaj nad en miljon
lijanski narod, kateri je danes učitelji in učiteljice so bih ali brez vsakih političnih pravic, premeščeni v južno Italijo, ali
pa so odpotovali preko meje v Jugoslavijo. Povsod v Jugoslaviji se dobe danes učitelji, članov. T Pravzaprav fašistična kateri so poprej učiteljevali na
Goriškem ali v drugih krajih Julijske Benečije. Vse šole v teh čisto slovenskih krajih so da^es izključno italijanske, j Isto velja za otroške vrtce. Male, petletne otročičke so stariši prisiljeni pošiljati v te otroške vrtce, kjer jim učiteljice, zmožne izključno italijanskega jezika, vbijajo v njih male glavico prve pojme izobrazbe v tujem jeziku. Teh otroških vrtcev jc dosti tudi po malih kretskih J vaseh. "Lega Nazionalc", ka-
stranka ni (politična stranka v našem pojmovanju besede. Lažje se jo primerja oboroženi armadi ali milici. Vsi člani te stranke so oboroženi in ena četrtina tega članstva (300,000 mož) je stalno pod orožjem. Člani te fašistične milice imajo 20 lir dnevne plače, kar je več, kakor prejema navaden delavec za naporno deseturno delo. Vojaki, kateri služijo v stalni armadi, dobe samo par centov na dan.
Sicer imajo državljani voM-no pravico, ali volitve v Italiji so le žalostna komedija. Vsi kandidati morajo biti odobreni od vrhovnega odbora fašistične stranke. Za vsak urad je samo en kandidat, in volilci glasujejo samo z da ali ne. Slovenci seveda nimajo nikake politične organizacije in ako se udeležijo volitev so prisiljeni glasovati za kandidate, katere
Prva Jugoslovanska restanracija
DOMAČA KUHINJA
Otto and Jerry Milkovsky,
lastnika. 4047 W. 26th Street
So priporoča Slovane
v pose«
PHYSICIAN a»d SURGEON
Office hours at 8724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212. 1:30 — 3:80 — 6:30 — 8:30 Daily at Hlsvaty'i Drug Store 1858 WEST 22ND ST. < 4:30—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments. Residence Tel.: Crawford 8440.
Richard J. Zavertnik
ODVETNIK. 2552 S. Central Paiic Ave., Chics^o, III.
(blisu 26th St.) Tel. Crawford 8200. Urad v mestu: 160 N. L aSalle St., soba 1100.
V zvezi z odvetniki Rodriguez A Molony.
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
NARODNA TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tiskamo * Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljske« kakor tudi v Angleškem in Nemškem josik«.
_ Naša posebnost so tiskovine sa društva in trgovca.
Wm. B. PUTZ
Cicero's
leading largest oldest
Florist
Cvetlice in venci sa vse slučaje.
5134 W. 25TH ST..	CICERO, ILL.
Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143.
Royal Bakery
SLOVENSKA UNIJSKA
PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR,
lastnik.
1724 S Sheridan Rd., No. Chtcago, lil.
Tal. 6524. Gospodinje, zahtevajte v trgovinah kruh is naše pekarne.
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeet
John Metelko, 0. D.
Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. ioeeeeeeeeeeooeeooeoooooeš
Dr. Otis M. Walter
zdravnik in kirurg 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL.
V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, Četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Te»l., LAWNDALE 4872. v frances willard bolnišnici od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah.
slovencem priporočamo
KAVARNO
MERKUR
3551 W. 26th St., CHICAGO. ILL.
(v blišini «rada snpj ia Prolotarca.)
FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. karl glaser, lastnik.
VINKO ARBANAS
1320 W. ISth St., Ckicago, III. Telefon Canal 4340. slovensko-hrvatska trgovina cvetlic. Sveše cvetlic« sa pl«s«, «vadbe, pogrebe itd.

Sto izvodov za dva dolarja
V agitacijske namene pošljemo sto izvodov "Pro-letarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroce. Pošljite naročilo prav» časno!

........e..............»j
Dr. Andrew Furlan \
ZOBOZDRAVNIK vogal Crawford and Ogden Ave.
(Ogden Bank Bldg.)
Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne In od 6. do 9. zvečer. Ob gredah od 9. do 12. dop., In od 6. do 9. zvečer. Tal. Crawford 2893.
Tel. na domu Rockwell 2816. ..........................
Slabe case
te lahko prebrede, ako imate hranilno vlogo v zanesljivi banki.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111.
m/AlMf 'Al'«'»Til»
' f f '»Vf

I Mf Mf Mf Mf Mf
(. Adatr» Milkovlčt
SUŽNJI KRVI
ROMAN CUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA
Vm pravi«« 4« po»«tU« U ProtoUrca pridr tuj« «vtar.

(Nadaljevanje).
V	času, ko sta vrtala blagajno, je nadzornik Vels pazljivo strmel v mrak. V desnici je držal svoj veliki aamokrea, v levici električno žepno svetiljko.
Slučaj je nanesel, da je prikorakala po isti ulici četvorica stražarjev, ki so se menda izmenjavali v nočni službi. Nadzornik Vels stopi tedaj v sredino ulice, vtakne roke v žep in pazlijivo motri prihajajočo četvorico. Že so prav blizu. Se dobrih 6est korakov in trčili bodo skupaj. V tistem hipu jim posveti Vels v obraz. Tudi oni štirje se poalužijo drug za drugim svojih svetiljk in namerijo v neznanca. A kako se prestrašijo, ko spoznajo v tujcu nadzornika! Kakor bi-trenil ugasnejo njihove luči. Pokorno pozdravijo brez besede. Njihovi obrazi so resni, izmučeni in starikavi.
"Le pojdite," reče Vels in malomarno odzdravi. "Vidim, da vršite službo v redu."
Ko so odšli, je nadzornik Vels napihnil obraz in bušnil v smeh. "Sijajno," je dejal, "to bi bilo zanimivo čitati v kakem romanu, a kaj šele doživljati!"
Minulo je dobre pol ure. Barboa in njegov pomagač sta se zaman trudila ob blagajni. Navrtala sta železne Stene že na treh krajih, a vedno brez uspeha.
"Evo vam," je končno priskočil Barboa in položil kazalec na desno stran prav pod vrhom blagajne. "Tukaj! Pritisnite z levico ob desno stran »nastavite dleto, jaz bom . . ."
V	tem hipu sta oba okamenela. Z ulice se je čulo polglasno šepetanje. Barboa je poškilil skozi okno.
"Zasačeni!" je odskočil. Na ulici je stal avtomcbil, ž njega so drveli kakor pošasti črni stražarji. Nadzornik Vels je priskočil k avtomobilu.
"Ni še zamujeno," je dejal in hitro prešt-el došle nepridiprave.
"Koliko jih je," je priskočil prvi k Velsu.
"Pst! Pst!je položil Vels kazalec na usta. "Kdo vas je obvestil?"
"Čuvaj," so izblebetali vsi po vrsti.
"Pamet, pamet," jih je miril nadzornik Vels, ko so vsi zbegani mencali in iskali samokresov. "Poslal sem," je nadaljeval nadzornik, "dva stražarja na opazovanje." Stražarji se niso drznili niti dihati. Pokorno so čakali nasvetov in povelja svojega sicer nepoznanega predstojnika.
"Sedaj nas bo dosti," jih je hitro preštel Vels, "oDkolite vse izhode. Bodite hrabri, dečki! Jaz grem bliže. Naskočimo jih naj preje mi trije. V skrajnem slučaju vam dam znak za pomoč. Stražite izhode in u-strelite vsakogar, ki bi hotel ubežati. Maski-rani so. Široke klobuke imajo," je blebetal Vels. "Koliko jih je, pravzaprav ne vem. Iz-kažite se junaki! Streljajte v nje, kakor na zajce. Skrbel bom, da vas nagrade na najvišjem mestu."
"Razumemo," so odgovorili vsi in se poskrili na odkazana jim mesta.
"Kadar in ako začujete streljanje," se je še obrnil nadzornik in se zaril v mračne o-braze, ki so plaho gledali iz temnih kotov, "tedaj planite na pomoč. V najmanje dveh sekundan morate biti na mestu!"
Stražarji so vestno poslušali nasvet prebrisanega predstojnika in se še previdneje stisnili v kot. Glavna vrata so pustili odprta. To naj bi bila past. Ko bodo hoteli ubežati, j Ur naskočijo.
Vels je odhitel s tihimi koraki po stopnicah.
"Previdnost," je zašepetal trenutek kesneje svojima tovarišema. Barboa in njegov pomagač sta prisluhnila.
4*Tukaj se postavite vi," je narekoval s sko-ro neslišnim giasom Vels, "in tukaj vi. Sledite meni!" Bliskoma so odprli sosednja vrata, sami pa se postavili v bojno vrsto. Barboa je počenil za pisalno mizo in držal samokres naperjen proti sosednji, temni sobi. Nadzornik je stopil za vrata, oni tretji pa je počenil za stolom.
"Vsi bomo streljali v ono sobo," je stegnil sunkoma desnico Vels. "S tem jih bomo popolnoma zmešali. Ko pridrve, jim ukažem, naj . . ."
V	tem hipu je počil strel. Oni tretji je bil neokretno zgrabil še drugi samokres v levico. Oblak dima — votlo bobnenje iz pritličja. Kaikor levi so drveli po stopnicah stražarji.
"Streljajte!" je zavpil Vels tovarišema in usulo se je grmenje kakor v bojnem jarku. Kakor toča ao leteli izstrelki v prazno sobo.
V	tem hipu so pridrveli iz pritličja stražarji. Vaak je držal v desnici naperjen samokres in divje planil v zakajeni prostor.
"Tja! Naprej!" jim je ukazal Vels z gromovitim glasom in pokazal v temno sobo. Stražarji so planili naprej in že od daleč streljali v vrata. V tem trenotku je Vels a tovarišema za njihovimi hrbti pobegnil. Zdrveli so po stopnicah, vrgli kakor snop aoferja iz avtomobila in po bliskoma zdnčaJi po ulici. Barboa je znal prav spretno voditi volan. Zgodilo se je, da so po preteku treh minut bili že daleč iz mesta ...
Gospodična Hedy ni bila spala vso noč. Ko je prvi solnčni pramen pogledal v njeno sobo, je veselo vzkliknila: "Danes, zlato solnčece boš obsijalo Jeana v mojem objemu !"
Tisto predpoldne ao z mrzlično naglico urejevali stanovanje. Gladki parketi so sličili zrcalu in medeni predmeti so zadobili zlat sijaj. Poskrbeli so, da čim razkošneje sprejmejo bodočega zeta. Gospodična Hedy je bila oblekla najlepšo oblačilo. Olišpala si j« obraz s pudrom, si naravnala obrvi in trepalnice ter rahlo pordečila ozke ustnice. V vse njeno veselje se je urinila le ena kapljica žalosti. Opazila je bila, da je izgubila svojo dragoceno zapestnico, ki je njenemu zaročencu toli ugajala. Da, še sinoči jo je imela. Kaj naj poreče ljubimcu? Nu da, shranila jo je, tako mu poreče. Ko je tako v duši govorila ž njim, je zapel električni zvonec.
"Tu je!" je šepnilo v njeno srce. Skočila je, razprostrla roki in se nasmejala. V objem ji je v resnici padel Jean Gray, ves eleganten kakor je bilo že pri njem v navadi.
Se nikoli ni bil pogovor tako živahen kakor tisto dopoldne. Proti njegovi volji je moral ostati na kosilu. Govorili so o vseh mogočih stvareh. Razmotrivali o trgovini, borznih špekulacijah in končno o tatvinah, vlomih in umorih. Oče mlade zaročence je pripovedoval razburljivo novico, ki se je bila bliskovito raznesla po mestu. Jean Gray je začudeno strmel v osineli obraz.
"Ni vrag," je pripomnil. "Naši stražarji so prepočasni. In kako ste zvedeli?"
"Naš atek vse zve," je Hedy obledno ot>-liznila spodnjo ustnico.
"Seveda," je popravil Jean Gray, "človek, ki ima zveze z najrazličnejšimi ljudmi, on do-zna vse. In kako je pravzaprav bilo? Cul sem že nekaj, a če se človek ne zanima . . ."
"Bili so trije," je pojasnjeval oče. "V stražarskih uniformah so kradli. He, he . . . Vsetcakor predrzna ironija! Ali ne?"
"Duhovitost, da," je pripomnil smehljaje Gray. "Nu, in potem?"
"Ubili so šoferja, izpraznili . . ."
"Blagajno?"
"Vraga! Avtomobil! Vrgli so ubogega šoferja na pločnik in . . ."
"Pobegnili? Ha, ha, ha . . ." se je od srca nasmejal Clfay.
"Strašni ljudje," je pripomnila mati.
"Mraz me stresa," je dodejala Hedy. "Govorimo raje o čem drugem! To me ne zanima več in tudi mi razburja živčevje. In ti Jean? Kako si opravil kupčijo?" Poglobila se je v njegove oči in rahlo položila eno izmed rok na njegovo desnico. Barboa, ki ni oil pričakoval, da bo še kdaj občutil toplote njene roke, je moral z bolestjo razložiti, da se mu kupčija ni obnesla.
"Kupčija, to je igra", je pojasnjeval končno. "Zgodi se časih, da človek slabo igra pa dobro konča — in tudi obratno." Gospodična Hedy je povesila oči. Torej ne bo nič? Jean ne namerava prositi očeta?. O, kako težko je tako v negotovosti živeti! Pa je prav tedaj sivolasi oče razširil oči in Stopil med hčer in njenega ljubimca. Položil je roke k njima in z mirnim a dostojanstvenim glasom izpregovoril : "Ako je vajina ljubezen čista in poštena, jaz jo blagoslavljam kot oče in se Kot tak ne protivim vajini zvezi." Jean Gray se je zagledal v globoke oči.
"Da," je vstal, "moja ljubezen je čista in poštena — vendar, ostati hočem mož beseda."
"Jean!" ga je svareče pogledala Hedy.
"Ziata," jo je pomiril Uray, "beseda, ki sem jo dal sinoči je že dolgo tičala v meni. Izdat sem jo in ostati ji hočem zve&t: preje se mi mora posrečiti kupčija in šeie pote.n te hočem objeti z mirno vestjo, da sem izpo.-nil, kar sem si ukazal."
Hedy ni dvignila oči; zakaj bala se je, da ji porose. V njenem srcu je zadivjal boj.
Ko sta malo kesneje sedela sama, mu je Hedy očitala, da je njegova ljubezen denarna zadeva.
"Da te torej ne ljubim?" je skoro ogorčeno vprašal Jean nato.
"Ne," je odmajala polagoma ona, "ako bi me ljubil, bi z obema rokama zgraou očetove besede in vstvaril ž njih dejanja . . ."
"Hedy," je zaječal Jean, "tvoje besede so sorasnejše od noža."
Hedy se je «Klonila k njemu in mu dejala:
"Zavrgla sem sveto prisego, ko sem te spoznala, a ti stopaš mimo moje bolečine. Daj, spoznaj me Jean I"
"Hedy," jo je prižel k sebi Gray, "moja ljubezen je cisia . . ." potem je umolknil. Beseda mu ni Sla iz ust; zakaj čutil se je v tem trenotku majhnega, odurnega. Kako naj vstvari dejanja? S čim? Bisere, dragulje, tega ne sme prodati; najmanj leto dni ne smejo med svet, saj se ni doigo odkar jih je bil ugrabil. V njegovih žilan je zavalovila gri. Čutil je toploto Hedynega telesa, ko
se ga je ovila tesno in še tesneje . ..
(Dalje prihodnjič.)
I DRAMA IN GLASBA $
^w^-v-v-w^-vw-w-v-vw-v-vw-v-vw
....	i of	i i »i	• klub i velikim uspehom vprizoril za
Konec poti" g*	------
redbi "Danice"
Velika udeležba na pri- ->„*„ razmere težka dramska dela
i"Kralj na Bdtajnovi", "Deseti brat",
Chicago, 111. — V nedeljo 26. ok- ; r«1hi "D Bil ¡rti"	"Morje" itd. Tudi za tekočo sezo-
tobra bomo imeli Slovenci v Chicagu 1 l/aiuvv	nQ nameraVM vprizoriti več teikih priliko prisostvovati vprizoritvi dra- Chicai©, ftft>. — Dvorana ČSPS. na del. V procesu reorganizacije je turne "Konec poti", katero je videlo w 18th & f v kllU}ri je imei0 pro. idi peViki otUek( ki je y pnivem po-filmirano ie stotisoče ljudi. Bila je 41o ne(jeljo samostojno mladen. pod- menu besede desna roka vsakega
porno d ruš. "Danica" svojo predsta- dramskega druitva. Vpričo dejstva,
vo in veselico, je bila polna obči v	da Prosvetni klub deluje izključno v stva vseh treh "struj". Vprizorjena korist Slov. del. doma, se nadeja, da je bila "Kraljica ciganov", igra s mu ostane občinstvo tudi v tej sezo-petjem v »tirih dejanjih, ima petnajst ni naklonjeno.
vlog in zbor. Snov igre je pripo-	Frank Časa*».
vedka o grajski hčerki, katero ne-	--
pazna pestunja pusti nekje na trati,
vprizorjena tudi na neitetih tpko-zvanih legitimnih odrih. Spisal jo je angleiki pisatelj K. C. Sherriff, v slovenščino pa jo j« prevel veliki slovenski pes lik Oto Zupančič. Vstopnice k tej predstavi so 76c v pred-prodaji in $1 pri blagajni. Med predstavo in po igri sa plesno zabavo bo igral J. Kochevarjev orkester.
Sedaj pa nekoliko o vsebini drame:
Bilo je nekaj dni pred vstopom
nosti razpcčavanju vstop ilc v pred-prodaji, ker bo to pomenilo večjo, udeležbo. Kni ljudje se mučijo in delajo, igralci in igralke store kolikor morejo^ ampak če se bo brezbrižnost občinstva nadaljevala, morajo tudi oni počasi izgubiti voljo za delo. Problem tukaj 'li več, kako izvršiti program, nego kako dobiti av-dijenco. — Poročovaloc.
Seznam priredb v Johns-townu in okolici
mimo p. pridejo cig.ni in jo odne- Dobro izvajan spored na
jo, kot j« obttaj v pravljicah. De-
Ä f Si r^	!: Priredbi kluba št. 45 JSZ.
skem mestecu nedaleč od Londona je ** J	*	.....
bilo ljudstvo zelo vznemirjeno kaj se bo izcin^lo iz napetosti, ki je vladala med oficijelnim Londonom in Berlinom.
hove družbe, celo za svojo kraljico	Waukagaa, III. — Priredba kluba
so jo imenovali. Nekoč jo vidi sin	it. 46 v nedeljo 12. okt. je dobro iz-
nekega grajščaka il »e vanjo vroče	padla, kar se tiče programa, ne pa
o	z udeležbo. S poseti kulturnih pri-
__ Nekateri so z gotovostjo -^bi, kakor *e lahko že brali trdili, da bodo angleške armade, ki	P°J*vlh v pripovedkah i redb imamo .
ho bile že pripravljene, v par urah Ah na grad ne ..ne z njo, ciganke bi čeidalje slabšo
mu visokorodni «Urši ne pustili vze
Naokrog
Podporna, kulturna in druga druitva, včlanjena v zvezi slovenskih organizacij v John«townu, Pa., in okolici, imajo priredbe na sledeče datume.
S obala, IS. akt. Druš. št. 254 SNPJ. priredi plesno veselico v Bon Airju.
Sobota 16. nov. Dramska predstava kluba it. 5 JSZ. v Slov. izobraževalnem domu na Franklinu.
Nodolja 1«.	Slov. pev. in
¡zob. druitvo "Bled" bo imelo operetno predstavo v dvorani druit. Sv. A16j«ija v Conemaugh.
Sobota 29. nov. Veselica in igra ženskega druitva it. 600 SNPJ. v namreč v WaUkeganu Slov. izob. domu na Franklinu, srečo. Le redko se Sroda 31. dac. Veselica angleško
še primeri, da je udeležba na dram gkih predstavah dobra.
Spored klubove prireditve
vključeval pevski komad "Snubači" in pa igro "What Price Coal" v an-
poslujočega druš. Flood City fc. 712 SNPJ. v Slov. del. domu na Moxha-je mu.
odšle v Francijo, dočim so drugi tr
dili, da bo izravnano vse mirnim po-	^ P* postane ie <n cigan,
tom. Saj »ta angleški kralj George	P«<*« ob neki Pnhkl mladenič, ki je
in lemški cesar VVilhelm celo v eoro-	Wl sin sosednega grajščaka; ta *e-du in kot taka se v~ndar ne bosta ni vedel» d* Je tenin ciganske
"tepla".	kraljice tudi grajski sm, zato si za- igleščini. Govornik je bil Joško Oven. I zneje preklicana.
Uslužbenka na poštnem uradu je lepotico zase. Mladi "cigan" pa Obe predstavi sta bili dobro izvede- Druitva in druge organizacije v
nemirno hodila po sobi sem in tja in	»« uPre» *»to *ve4ei° ln **P™j ni in spored je bil vsekakor vreden	okro£ju naj blagovolijo svoje
Plesna veselica drui. Flood City, napovedana za 25. okt., je bila po-
pazno opazovala telegrafični aparat, ki naj bi sedaj in sedaj naznanil odločil lo vest . . . Naenkrat prične
pri tem se izve, da on ni cigan, pač pa grajski sin, o katerem so mislili, da je na bojiičih nekje v daljni deže-
veliko večje udeležbe kakor smo jo p^dbe sporočiti centralnemu taj-
imeli. Ampak kdor pozna moro, ki leži nad to naselbino, bo razumel, če-
tik-ukati", telegrafistka se vsede k ,li» 1° >»t0 pride ie na dan, da nje- mu ne izkazuje svoje naklonjenosti
takim priredbam.
Agitacije ▼ listu je bilo precej, ravno tako ustmene, vendar pa bo v bodoče potrebno posvetiti več pozor-
aparatu in z nemirnim srcem priča-	gova žena v resnici ni ciganka, nego
kuje kaj bo. "Vojna napovedana	16 let pogrešana hčerka sosednega
Nemčiji. Vsi vojaki na dopustu se	grajščaka, sestra tistega, ki si jo je
morajo tokoj javiti pri svojih pol-	zaželel z* zabavo. Konča se a»var
kih". Hitro napiše te dve kratki a	kakor se pričakuje v pravljicah,
usodepolni vesti z velikimi črkami	Vloge so imeli (po vrsti, kot so
in jih prilepi zunaj urada na steno,	oanače.ni v sporedu), Fr. Krapenc, Fr.
Ni minulo pol ure, že je bila zbra-	Grad, Nick Mencinger, Anna Ribič,
na pred poštnim uradom velika mno-	Anton Krapenc, Jos. Gerbajs, Anna
žica ljudi ki so čitali te dve vesti in	Koporc, Fr. Augustin, Brigi.a Šperv
komentirali po svoje. Med temi, ki	ko, Mary Pintar, John Huian, Jos.
so odobravali napoved vojne, so bili	Prah, Fr. Ribič in John Kržišnik. V
tudi dijaki, mladi in neizkušeni mla-	sporedu je rečeno, da nastopa v igri
deniči. Niso poznali grozot vojne;	70 karakterjev. Meni se jih ni zde-
vse, kar »o vedeli o vojni, so dobili	lo toliko. Igrovodja je bil Peter
iz knjig, v katerih so poveličevani ge-	Vidmar in vodja petja Ivo Račič.
nerali in drugi viiji častniki, ter sla-	Med dejanji je zabaval avdijenco
niku A. Vidrichu, Johnstown, Pa.
669 Russell Ave.,
A Lo nočoto, da bi bili glasovi da-laveov ▼ rio ni proč, agitirajta vsalaj ia povaod sa socialistično listo.

vospevi junakom itd. Niti s besedico ni bilo omenjeno o peklenskem trpljenju, katerega morajo vojaki prenašati na bojišču in umirati za "slavo".
ma, in oni, ki -so bili ie premladi, so
s solospevi baritonist Ludvik Skala in z govori P. Vidmar.
"Danica" je napravila s to prired-nil .,	. , «	bo dober gmotni uspeh, pa tudi igra
^i.iU™0: ^ bila taka, kakriie "ljudje lajka-jo". Med igralci in igralkami je bilo
pa bil. lejevoljm, ker so moral, ost^ nekgj dobnh w g0 avoje vloge ^ t. doma. To veselje pa m bilo znano ^	Bri iu § k John Hu_
med onimi katere jo odtrgali od dru- Ja Fr Augustin, Jo«. Gerbajs kot žin ter jih dodelili k njihovim pol- .	¿Jtnik in nekaj drU|fih v
kum. Odhajali •© - krvavečim sr- ^
cem, ker so slutili, da najbrže ne	.	.
bodo več videli svttjih dragih.	O**1' bi rabili ™0*0 vaJe'
Med onimi prebivalci tega malega Zbor P*vcev je odgovarjal namenu, mesta sta bili tudi dve družini, ki ne P« solista. Petje je spremljal na nista pozdravili napovedi vojne: dru- vir 1. Račič.
žina Stanhope in Raleigh. Imeli sta "I>anica" je mladeniško ali fantov-le po enega sina, sedaj v viiji ioli.	druft.vo, ustanovljeno pred več
Običaj je bil med premožnejiimi dru- l">t 20 leti. Precej ustanoviteljev
ima ie v svoji sredi, ki pa niso več fantje, hego so dali ž« svoje fante v to druitvo. Najstsirejii in najbolj trpežen fant med njimi je Matija Pogorelec. Nekdo se mi je na igri potožil, da je že pred več leti prosil za pristop k "Daiici", pa so mu željo odrekli, ker je "divorsan", torej nič več "pravi" fant.
"Danica" je pred leti pod vodstvom pokojnega Fr. Mravlje prirejala predstave veliko pogostejie kakor sedaj. Bila je nekaj let Kako-rekoč edina slov. organizacija v Chicagu, ki se je pečala z dramatiko v večji meri.
V ravno tej dvorani (ČSPS.) vpri-zori v nedeljo 26. oktobra dramski odsek kluba št. 1 vojno dramo "Konec poti." — X.
žinami na Angleškem, da so pošiljali svoje sinove v vojaško akademijo, ne radi tega, da bi umirali na bojiičih, ampak tako is navade, ker je bilo mnenje, da mladi fantje morajo biti vojaki — doma. In sedaj bi pa mo-ralu oditi na bojiiče.
P. O.
(Dalje prihodnjič.)
' Vdova Rošlinka" v Springfieldu
Spri»gfiald, III. — V nedeljo 26. okt. vprizori klub št. 47 v prenovljenem Slovenskem domu znano šalo-igro v treh dejanjih "Vdova Rošlri-ka", ki je res polna humorja, tako da bo vsakega razvedrila in ga prisilila v smeh.
Vdova Rošlinka hoče dobiti zalega Rožmanovega Janeza za moža, hoče ga tako zelo, da se spusti zanj v tekmo s svojo lastno hčerko. Kdo zmaga, mati ali hči? Videli boste na predstavi. Vabi ga k sebi z medico, vabi ga celo pod okno. Tudi na božjo pot se pripravi z njim, ker je Balantač, velik romar in drugače tudi ljubitelj medice, skomandiral tako, da bo Janez Roilinko vzljubil in jo peljal pred oltar. Ali je Balantač res tak Čudodenik? Spoznali boste, ko ga vidite v igri.
In pa kmeta Blažon in Tomažin — stepeta se za Roilinko, pa ie kako! In ko zlomastita drug drugega, se jima ohladi tudi ljubezen do Rošlin-ke, zakaj? Odgovor dobite na predstavi.
Ali ie verujete v kolomanov že-gen? Kolikina je njegova vrednost, boste videli iz izkuienj svetega romarja Balantača.
Na koncu se stvar neha s zaroko, s čigavo, to boste videli, in potem, ko se spusti zastor, se začne prosta zabava in ples. Predstava se prifrne ob 7. zvečer. Vstopnina za moike je 50c in za ženske 26c.
John Gorlok.
"Veleja" v Detroitu
Datroit, Mich. — Slovenski delavski dom otvori svojo dramsko sezono \ nedeljo 2. nov. s pretresljivo social io dramo v treh dejanjih "Veleja". Spisal jo je Anto»i Novačan. V njej se zrcali izrazit realizem povojne dobe, ki je kakor ciklon objel svet in ga pahnil iz monotonosti v naročje strastem, razočaranjim, so-vraitvu in bedi, v kateri ie danes gazi. Karakterji v tej drami so globoko začrtani in predstavljajo vsak zase kos človeike psihologije, vsi skupaj pa harmonično celoto, ki se v napetih prizorih stopnjevaje razvija in preide v katastrofo.
Prosvetni klub ima za prvovrstu vprizoritev drame sposobne diletaote in vse potrebne tehnične pripomočke. Imena kot Sterle, M rs. Urbančič, Česen, Kotar in drugi, vam jamčijo dobro predstavo. V proili sezoni je
FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2009 S. LawndaU At«., Chicago, 111.
Tal. Crawford 1382.
Pristna la oknsna domača jadila Cona šmarno. Postraiba točna.

Pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1.
Naročita si dnavnik
"PROSVETA"
Stana sa calo loto $6.00, pol lota $3.00.
Ustanavljajte nova druitva.
Deset č'anov(ic) j« treba ta novo druitvo. Naslov ta Hat In ta tajništvo f«:
26S7 S. LAWNDAI E AVE..
CHICAGO. ILL.
MOŠKE OBLEKE
100% IZ ČISTE VOLNE
$16.50
\umÙHQ HOU! 3649 West 26th St., blizu Lawndale

Zadružna banka
Ljubljana, Jugoslavija,
V LASTNI HIŠI, MIKLOŠIČEVA CESTA 13, BLIZU GLAVNEGA KOLODVORA, SE PRIPOROČA ROJAKOM V AMERIKI ZA VSE GOSPODARSKE POSLE. ZLASTli
1.)	af> raj am a donar sa hranilna vloga ali sa tok oči račnn proti
najb**ljiama obrostovanjn.
2.)	po* rodu jo najconojio dostavo donarnik počil jk Ia Amarika
v domovino in obratno^
.3.) po. rodu jo v vsob gospodarskih aadovab hitro In po coni.
Denar, ki se namerava poslati ▼ staro domovino, naj ae nakaie na račun Zadružne banke na Amalfamatod Bank of Now York, 11-lC Union Sqaaro, Now York, N. Y., istočasno naj se Zadruino banko •
tem obvesti in naroči izplačilo. NaJ upravni zastopnik ta Ameriko je Joseph Mentcn, 15824 Normandy Ave , Detroit Mich.. Obračajte se nanj.
Obračajte se v vseh bančnih poslih ta stari kraj na Zadruino banko v Ljubljani.

Luksu riozna črta v Evropo
I/ADAR se pripravljate na pot v Evropo, poslužite se priložnosti, ki jo vam dajo najhitrejii in najmodernejši parniki Se-vero-nemikega Lloyda. Zahtevajte od agenta, da vam izda tiket družbe
N O R T H GERMAN L L O Y D
Direktna in najkrajia črta je via Bremen do kateregakoli kraja v centralni Evropi. Dobro znani parniki
BREMEN — EUROPE COLUMBUS—BERLIN—STUTTGART—DRESDEN
imajo izbome akomodacije v kabinah III. razreda in slove radi fine
hrane ter postrežbe. Odhod vsak todon. Poaabna božična vožnja s parniki
BREMEN--6. dec. I BERLIN--U. dec.
riiom»!? s a j I Potnike spremljajo vodniki is lurope--16. dec. |	čikaikega urada
Rosarvirajte si prostor čimproj pri lokalnoos aaontu ali v uradu
NORTH GERMAN XLOYD

130 W. RANDOLPH STREET
CHICAGO, ILL.
tiskovine
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTG. & PUB. CO.
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111.
*	Tal. Landala 2012
A. H. Skubic, p reds. — J. F. Korecky ta j.
V naši tiskarni so tlaka "Prolotaroc".

"Moje osebne ambicije"
argentina pod vlado uniforme
Prosvetna malica J. S. Z.
GROZDNI SOK
za domačo
porabo je
POSTAVNO DOVOLJEN
Račun razpečanih znamk J. S. Z
se m«
Redn« Dualnc ---snamke •
Meneénl pria p«vki
Skupaj
ILLINOIS: Chicago No. 224
U Salle .......
Virden ......._.......
Springfield ..........
Chicago No. 1 .... MICHIGAN:
IWtrw* Mo. 114 .
Detroit No. 115 OHIO:
Glencoe ..............
Barberton .........
Cleveland ___________
Collin wood___
Piney Fork .........
Bridgeport _________
Newburgh..........
PENNSYLVANIA
Sygan ...................
M. at L. .................
Burgettstown ______
Herminie ..............
Forest City .........
Con ems ugh _____....
Latrobe ______________
Pittsburgh ...........
WISCONSIN:
Sheboygan .........
Milwaukee ..........
WYOMING: Sublet ..................
POPOLNA PROTEXCIJA ZAGOTOVLJENA
Kalifornijski pridelovalci grozdja so dobili zagotovilo, da ne bo nobenega vmešavanja od strani zveznih oblasti proti konzumentom, ki si žele napraviti grozdni sok za izrecno domačo uporabo.
Priredbe klubov J* S* Z* in drugih
soc. organizacij
Skupaj
sa maaoc julij 1930.
ILLINOIS: Chicago No. 1 ....
Springfield ..........
Virden ..................
Waukegan ............
INDIANA:
Clinton ................
KANSAS:
Arma ....................
MICHIGAN: Detroit No. 114 Detroit No. 115 .. NEW YORK: Member at Large OHIO:
Cleveland ............
Glencoe ................
Girard ..................
Blaine ..................
Bridgeport ............
Barberton ............
PENNSYLVANIA
Herminie ...............
Forest City ........
West Newton ......
Grays Landing ....
Canonsburg ........
Latrobe ................
Conemaugh ..........
Member at large
OBLASTI SE NE BODO UMEŠAVALE
Sedaj je najboljii čas, da ti nabavite grozdje. Zglasite ne pri trgovcih s svežim sadjem ali pa ga kupite naravnost iz železniikih vozov ob progah lokalnih železnic.
KUPITE SOČNO GROZDJE SEDAJ IN SE POSLU2ITE NOVEGA NAČRTA VLADNE KONTROLE
WISCONSIN West Allia ... WYOMING: Sublet .........
CHICAGO, ILL. — V nodal jo 2S. januarja dramaka predstava kluba It. 1 v dvorani ČSPS.
4 FEBRUAR.
CHICAGO, ILL. Varij«tni pr°«ra*i v dvorani SNPJ. v norijo 22. fe-bruertja. Isvaja ga mladinaki odsok kluba it. 1 * anflaakam josiku s sodelovanjem drugih klubovik odsokov.
PITTSBURGH, PA. — Konferon-ca soc. klubov in druitov Prosvotne matico v nodal jo 22. fob. v Slov. do-
$38.82 $161.52 TajniStvo J. S. Z.
konec poti
v nedeljo 26. oktobra v dvorani ČSPS.,
chicago, ill.
Vstopnic* v predprodaji 75c, pri blagajni $1.
Skupaj
OGLAŠEVALCE V PROLETARCU
SAN FRANCISCO
CALIFORNIA
vam priporočamo v naklonjenost. A ko vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli,
MAREC.
CHICAGO, 1LI--V nadalje 22.
marca dramska predstava kluba it. 1 v dvorani ČSPS.
APRIL.
CHICAGO, ILL. — V nedeljo 2S. aprila konca*» "Savo'* v dvorani SNPJ.
MAJ.
CHICAGO, ILL. — Prvomajska slavnoet kluba it. 1 v petek 1. maja v dvorani SNPJ.
(Tajnike klubov proaimo, de nem •poroča datuma svojih priredb, da jih uvrstimo v ta «osnem.)
of the entire California grape production is being marketed this year by agencies co-operating wi h the California Grape Control Board, Ltd.
Dobit« jih pri tajniku kluba it. 1 Petru Bernik« . ¿la nie ah, ali pa v uradu "Proleterca
ker oglašajo v Proletarcu
california fruit exchange california vineyardists association san joaquin grower-shipper association

A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker».
Official Organ of Jugoslav Federation, S. P.
flralrtnrcr
CHICAGO, ILL., OCTOBER 16, 1930.
OUR AIM: EDUCATION,
ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH
YOUR PLACE IN THE FIGHT!
Information from many sources indicates a general awakening in Socialist agitation and organization. There are states in the West that for years had not recovered from the war hysteria and that now show an encouraging awakening. The collapse of the prosperity balloon has served like a dash of cold water in the face of sleep-walkers. The politicians of capitalism are on the defensive and the Socialist Psrty is making its attack on the wretched mess which they have made
of affairs.	*
By all odds the most extensive and inspiring campaign in years is being carried on in New York City this year. There are more meetings, more workers, and more literature distributed. There is more confidence, more team work, more inspiration and more meet-ings held. The old defeatist mood is gone. The will to win is evident on all sides.
And this is as it should be. The old politics is decaying and only the weak-minded will contend that there is any stake at issue between the capitalist parties except office, graft and power. Every Socialist who is capable of rendering any service to the campaign should find his or her place in this fine struggle.—The New Leader.
HOOVER AND DAWES DIFFER AS PROPHETS
Great Britain must be wondering whether Hoover or Dawes knows most about economic and financial conditions in the United States as the British papers have all been carrying reports of a speech made in Belfast by the American Ambassador and former Vice-President. Dawes said the present slump wouldn't end for another year. If he is right it will make the opinion of the President, expressed last March, that sixty days would see the begining of an upward movement look rather sick.
As a matter of fact neither Hoover nor Dawes knows the least thing about the duration of the present business depression. Neither do I but then 1 don't claim to. Dawes told the Irish manufacturers and financiers that the depression was due to mankind's sudden loss of confidence. He didn't say nowever what caused the sudden loss of confidence. 1 suppose the loss, of confidence just came out of Uie air like a disease germ. Before, mankind had suffered from a "re-gretable combination o/ over-confidence and misdirected energy". The whole speech was just a lot of phrases which arrived nowhere.
Charles W. Erwin in The Advance.
Ld
HEARST HURT
Substituted for a mystery story, William Randolph Hearst radioed his version of why the French Government ordered him to leave France. He insisted that he obtained the secret treaty which he published in his papers from two Frenchmen who were acquitted of wrong doing when they stood trial in court. Hearst was peeved that Î" Washington did not send a protest against * his deportation. American "prestige" or something like it was injured, according to Hearst.
- His indignation leaves us unmoved. We remember that Hearst decorated his paper with American flags during the Cuban insurrection and wired his correspondent in Cuba to provide the picture and "1 will provide the war". We also recall his years of jingo agitation against Mexico where he owned some valuable real estate and his later publication of forged documents intended to prove that the Mexican Government was directed from Moscow. One who has this record may or may not give us the right version of how he came into possesion of the secret treaty, but we certainly are not inclined to get indignant because the French Government ordered him out of the country. » As the proprietor of one of the largest dope enterprises in this country we are glad somebody told him that he is not a desirable person.—The Néw Leader.
CIVILIZED SWEDEN
The Swedish parliament, according to Pax, organ of the Women's International League, has voted 32,000 kroner for national peace work, of which 15,000 is to go to the peace information bureau and the rest to be divided among the peace societies.
PERTINENT QUESTION
If you are not a thinking man, to what purpose are you a man at all?—Coleridge.
THE WAYWARD ONES
By Edgar A. Gueet.
1 have pity for the man who can never understand _ That crops are gathered only by the men who Mil the land, For dreams of luck and fortune are empty things and vain, The house which shelXers laughter has been builded out of pain.
searchlight
By Donald J. Lotrich

The Manager of Sokol Havlicek Hall estimated the attendance at close .	...	, .	. » •	| to one thousand at last Saturdays
hot empty is our wishing and vain our sweet desires	pioneer .<Vt5netian Kfc»gdoia" dance.
The price of all man gathers is sweating at the fires,	A beautiful »ouvenir, a handy book-
The price men pay for gardens where June-time blossoms blow ^ wjth the inscription "Pioneer Is working round the little beds with rake spade and hoe.	Fifth An liversary"—"Pioneer Friends
Are Worth Keeping", was presented
And yet there dwells the dreamer who vision lovely things And longs to own the mind's content which only labor brings. He shivers in the wintry blast and hungry goes to bed, Because he cannot walk the path which all the toilers tread.
Oh, men, there are despise them, and pass the beggars by, They think of them as lazy men, but seldom question why. Perhaps they were ill-fashioned for the labor of the land And wnat to many is so plain, they cannot understand.
to every paltron. The hall was prettily decorated, especially the stage and good wishes in the form of flowers
were received.
a ~ •
For December 7, the YPSL. of 1 Chicago is arranging a monster program. A prominent feature will be the "Machine", a radical play by i Upton Sinclair, which will be presented by the dramatic group of the Jugo-Slav Socialist Federation, Club ^ ^ No. 1. During the afternoon there 00 mg'
will be colorful folk-dances: impres-	When ^ American ^^ can_
sive choral singing by trained chorus	^^ Jn Bogtan ^ week
_J e»:. and » conce* by a t}"™	hundred delegates were being cared
branch, partake in the discussions faring orchestra. ThaM are only ««	fw> at the Boston hospitals. They
of labor problems and help make our ^«^.„deve'ninti will be	™ f°r ____ , , afternoon and evening wmcn win oe	j ^ therc on dnink
mor* ttt7«*ful- topped off by popular dancing in the	«V ^ Ju ^ ^ ^ boyg ffot
p . , .. «Pacioua •« *fbor	hold of a whole lot of bad liquor
President Hoover, while speaking Lyceum at Kedxie and Ogden Aves.	which mju,e hogpiulg much in de-
n South Carolina, praised the so- • • •	^^ ^^ ^ ^ ne«d of saying
called American system and warned In two weeks Club No. 1 open its	anything to this. When these poor
the public against Socialism and its local season with "Konec Poti" mean-	boy8 were throwing bombs and
violent brother bolshevism. Hoover ing The Journey'a End. To make	shrapnels at the Germans a little
The afternoon will be spent listen-1 probably knows that Socialism means the proper effect, our members must	stimulant was needed. They had a
rig to the speeches of comrade to develop and better the standard of dispose of their allotment of tickets.	rieht to it there but they are being
9i<lrAvii>k u ntMinii liint liviM» .I»-» ...««LI _— I___ . L___ mi t ... t___.__. . . ll	... .
Our Date is October 26th
Another Fall season and a lothei good time is in store for the young and old who will attend the socialist lecture and entertainment given by branch 114 JSF of Detroit Sunday, October 26 ,at llfr W. 6 Mile Rd., near Woodward.
Joseph A. Siskovich, a prominent living for the working class, there-	There should be no barrier to a full
member of the socialist club in fore attacking Socialism is to *erve	house on October 26^ at C. S. P. S.
Cleveland, ln the Slovene language | Wall 8:reet. Some day the workers	Hall if each of our members do thei*
he will spoak on "Socialism—The will awaken and not listen to such	duty. People will attend if they are
Heal Road To Liberty" and in English chatter, but demand ai equal share	approached properly. Do not leave
"The New Ideal Of Mankind". Thisjof social justice..	¡t to only a few to do all the work
is another opportunity for the young	•	of p^p^ng and advertising. Come
folks to learn more about socialism. On Sunday, October 26, comrade	au of you "old timers", let's produce
Attend this meeting and find out for Joseph A. Siskovich of Cleveland will	another lively era for our product
yourselves the meaning of our moVe- lecture here at 116 W. 6 Mile Rd.	ions, ment. As for Khe old folks, they all He will talk both in Slovene and a a ♦ attend meetings regularly, so lets English. His subject are, "Socialism
ABOUSH THE CAUSE OF WAR 1
Would it not be gratifying to know that neither you nor any of your friends or loved ones would ever again be called upon to take part in war?
Well, this assurance can be had by all the peopla
_H they will take the trouble fto understand the
causes of war, and how it can be prevented, and then vote in accordance with that knowledge.
War ia caused by the competition of the imperial istic big business men of the various countries for world markets and opportunities for invesiment.
This is what brings the nations to swords' points with each other and causes modern wars. Othe» causes are minor. People used to fight just for the fun of the thing, but they have got over that, and wars nowadays are caused by economic competition— rn other words, by capitalism.
War can be permanently prevented by the collective ownership and the democratic management of the great industries which the big business men now use for the purpose of gouging the folks at home snd going after the world markets.
Make these industries the property of the whole people, and you will at one stroke abolish war and at the same time abolish involuntary poverty.
For, this will end the power of big business to goi^ge the home folks, and it will rtop the foolish competition for world marketa and investment*. The people will consume most of the products of the industries themselves. They will exchange goods with other countries, in a friendly and co-operative manner, but they will not compete for markets.
Thus ft he main cause of war will be abolished, and war will therefore disappear from the earth.
The Socialists of the world are pledged to this method of abolishing war.
They favor intermediate methods as well—disarmament, for example—but they are aware that, while some of these intermediate methods are good and desirable, they do not go to the root of the trouble. Socialism alone does that.
that first page it is hard to understand how any man can doubt the sincereness of the new leaders. No wild catting goes with Oscar. He tells them right out that the miner and mine owner bofch must come to realize that they are doomed to extinction unless they meet and talk over their
situation sensibly. The reorganised »
group have won every battle thus far in wrenching the union from the tyranny of its old boss, but that isn't all ,the big job lies before them yet What can they do to save the coal industry in the face of the present competition of oil, natural gas and other comsumptives? We just hops that Oscar hasn't b*w still
have a large attendance on whis date.	the road to real Liberty" in Sloveie
When the lecture is over and after	and "Socialism, the New Ideal of
all questions have been answered, the	Mankind" in English. The admisaion
boys will clear away the chairs and	Ig Au COmrades are urged to
I assure you that a good time will	attPndf aiso bring a frieid along,
be enjoyed dancing. Remember the	Entertainment will follow his lecture,
date Sunday, October 26, at 116 W. !	For |K# P||l> CommHtN Mary
6 Mile Rd.	Nofrasak.
Agf»« Ob lock. Sub-branch mambar.	--
deprived of good liquor here. They get poison instead. Very few arrests were made although several cases were fatal. It's a bad law that's
being abused so freely.
• • »
While the Legion was in Boston the American Federation of Labor too was meeting there. But it's only another convention for them. Nothing startling happened. Hoover, Davis and other capitalists addressed the
Anyway It Rhymed
Asked in an examination to com-
Everyday we here more and more about Socialism. Even President | convention, but when it came time to Hoover speaks of it Th« mere fact that he and his Wall Street backers are beginning to fear it is reason enough to believe that Socialism is gaining in popularity. Hard times will bring about much for President Hoover and his Capitalist system to worry about If Socialism was not gaining they would pass it up.
News From Johnstown
ZS?	yVnteZat: and a high school student turned out the cause of its clear reasoning and
hear some real labor talks, they didn't get that far. Leadership of our present Federation is conserative. They dont want any radical to tell them anything no matter how good a cause it may be. And just as we expected the Illinois miners or the reorganized group were not seat What else is there for Ameringer to do but
jfo out and teach the old birds a few
We need more editors like Oscar iew tricks.
find it encouraging to know that soci- I * il'**1, alism is progressing. I therefore wish °
to make known some of the activities
in and abourt Johnstowi.
*
The sub-branch of club No. 5 JSF. will hold its next regular meeting on Sunday afternoon at 2 o'clock October 1», at the Franklin Hall. Everybody welcome.
a
A play in Slovene, and da ice will be sponsored by branch No. 5 JSF, Saturday, November 16, at the Franklin hall. This hall is being repaired and is lear completion. Both stage and hall have been enlarged. For more details of this affair,
watch further announcements. •
The SNPJ. Flood City lodge will give a "Vinska TrgsKev" on .October 25, at the Moxham Workers Hall. Everybody is cordially invited and assured to enjoy a good time. Music will be furnished by a popular orchestra. „
a
The candidates for the various offices on tne socialist ticket in Pen"* sylvania are as follows: for Governor, James H. Maurer; for Lieutenant-Governor, Mary Winsor; for United Spates Senator, Dr. William J. Van Essen; Secretary of Interal Affairs, David Ruine; Judge of Supreme Court, John H. Slayton. W.e are very proud that we have a full socialist ticket for this election, and I certainly hope that the people will vote for it and Socialism.
Francas Lanfarholc, member of sub-branch No. ft.
Detroit in Action
The English sub-branch of Club No. 114 JSF. held its first meeting October 4. At this gathering the older comrades were better represented than the young generation. Don't forget that we all belong together. It is time that we get together at meet-i igs and discuss the present economic system, unemployment and its causes, and ¡the promised prosperity in thia st*ge of life. The Socialist party is the on« and only party that has a program which can abolish evils of to-day for the working claas. So don't forget, comrades, to attend our next meeting Friday, November 7, at 116 W. 6 Mils Rd. Invita your friends and have them join our
My analyse over the ocean, My analyse over the sea. Oh, who will go over the ocean And bring back my anatomy.
While we are making announcements we can say that the English facts, he rips right into the present dramatic section of club N. 1, J. S. system of misgovernment and es- p. has been asked to repeat "The
pecially blasts the door wide open Machine" for Chicago's Yipsels. It ^	-------- ~
into the history of the American will take place at the Douglas Park	uVA^ T *Very .memb*r has some
Miners Organization. After reading Labor Lyceum, December 7.
TOLL OF A RECKLESS CIVILIZATION
THE WORK THAT ALL -CAN DO
By BEN HANFORD:
Th« best work and the most important work Ln the Socialist movement is a kind of work that ail can do. No matter what the things comrade may be unable
LITERITUIIE^ CVery °n€ °f U* C*n DISTRIBUTE
And that is the most important thing in our movement Every Socialist in the United States should distribute a book, a pamphlet, or a few leaflet« and papers every single day between this day and election say The people are ready to read our literature. It win be a crime of omission on the part of our comrades if all those outaide the Socialist movement are not supplied with means of enlightenment
Let each comrade see that his nearest neighbor has some Socialist pamphlet paper or leaflet See that an the people in our tenement, all the people in your block all of people in our city, all the in your township have something to read on the subject of Socialism between today and election day.
If you work in a factory, see that every pereon in that factory has a Socialist leaflet at least each week between Uus a.nd the 4th of November. If you belong to a trade union, see that every member has some socialist literature before election day. See to it that •t every meeting of your union every man is given a Socialist paper or leaflet
.TDv^?iJta.V£ ^ WOrk for »omeone else to do. DO IT YOURSELF. DO IT NOW.
Put your ^ faith in print Distribute Socialist literal ure, and you will get Socialist results. Distribute Socialist literature and we shall have Socialism in our time.
TEN POINTS BY AN — - "AGITATOR"
By WILLIAM A. TOOLE.
(1)	That, the only barrier to a tremendous Socialist revival is the Socialists.
(2)	That, the working people are dumfounded at the sanation in which they find themselves: they realize that the old parties are their enemies, and a£ anxiously seeking a political champion.
(3)	That, the splendid opportunity "ia not bei.nir used by the majority of the Socialists; that in fact they are lying down on Uie job.
(4)	The favorite expressions of these, are: "What's the use? "I can't do it all" and -you can t b.at no se ise into the heads of these Henry Dubs."
<5 When one differs with them, and politely intimates that they really do noli work but that they actually prevent work from being done, they immediately a.nd enthusiastically get busy (ye* it is true) and offer all kinds of wagers to the effect that neither you, nor anyone else, could bring any results. In fact, for the time, they «eem to enjov themselves in proving that successful Socialist propaganda and organization are impossible.
<6J The natural results is that they win. How could it be otherwise?
(7)	The Socialist organizer, to be successful, should keep clear of "socialists" of this type and seek clean> new raw material among the workers, in which there are hope and enthusiasm.
(8)	The aim should be to secure, in each town, at least one recruit with i*kion and energy, and if possible, common aense. 1
(») Our part in the struggle ia to supply th« iiv formation, the enthusiasm, the organisation, relying on the capitalists and the power behind evasion to supply whatever else may be needed.
(10) In spite of the pessimists, the backbiters, the backlookers, the hair aplitters, the can't-be-doners, the future belongs to Socialiam. The few, the very few, who are working are performing wondera. The Socialist movement; again is moving, a.nd with the aid of the new forces added to our rank«, our dream of "Socialism in our time" may yet become a reality.
>,
Many blatherskites in Congress hava It la their power to do their country a great ssrvic«—by resigning.—The Federation Naws, Chicago.