Cena 10c, letno $1.00
'MESSENGER' GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA.
LETNIK XVIII, ŠTEV. 4/5
Registered for posting as a periodical — Category "B"
U MELBOURNE
SEPTEMBER 1973
ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV AVSTRALIJE
VAM PRINAŠA

NARAVNOST IZ SLOVENIJE
SAVSKI VAL"
PEVSKI IN GODBENI ANSAMBEL
POD VODSTVOM FRANCA KUNAVERJA
Gostovali bodo: 16.—22. oktobra	—	Brisbane
23.—26. oktobra	—	Sydney
30.—31. oktobra	—	Canberra
1.— 8. novembra	—	Melbourne
9.—13. novembra	—	Adelaide
16.—18. novembra	—	Canberra (Točen spored bo še objavljen)
Slovensko Društvo Adelaide	• Slovensko Društvo Melbourne
Slovensko Društvo Canberra	• Slovensko Društvo Sydney
19.
REDNA LETNA SKUPŠČINA
S.D.M.
BO
11. NOVEMBRA 1973 OB 3h POPOLDNE V
SLOVENSKEM DOMU
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE Nogometni odsek "Kew-Slovene"
vabi vse svoje člane in njih prijatelje v proslavo uspešnega leta na PIKNIK IN PLES na našem zemljišču v ELTHAM
(off Ingram Rd., Research)
v nedeljo, 23. septembra 1973 od 12 ure dopoldne dalje
¥ * * V
Piknik — Barbecue — Ples pod šatorom Vtopninski dar $1.00	Igra domač orkester


IZPOD STREHE S.D.M.
Velikrat je že padlo pred nas vprašanje; "ja kaj pa prav za prav delate v društvo?"
Temu bi verjetno najbolj pristojalo še eno naše vprašanje; "kako pa to mislite?"...
Društvo predvsem deluje na podlagi sej, katere se vršijo normalno enkrat na štirinajst dni. Med oz. pri sklepanju načrtov za letni delavni red, se predvsem skušamo držati približnih datumov tradicionalnega praznovanja različnih Slovenskih običajev in navad.
Tako najranije praznujemo "Silvestrovanje" najbolj svečano in v sredini naših znancev, zato smo izbrali v ta namen že nekad let središče in to v Melbourne Town Hall. Temu sledi "Pustovanje" in tudi ob tej priliki smo vedno skušali to zabavo prirediti v tipičnem Pustnem stilu, na žalost pa moramo priznati, da našim gostom ni dovolj že organizirana zabava, namesto da bi nam pomagali pripraviti pravilno vzdušje z prihodom v maskah, se povrh dela še odborniki morajo "omaškerati", ker bi drugače bil žalosten "Pust" brez mask.
Letna zabava je ponavadi prirejena v namen izbire najlepše Slovenke in upamo, da jih bo drugo leto kaj več kandidiralo, saj neka naša pesmica pravi da "Lepšega bitja nima cel svet, kakor je cvet Slovenskih deklet" ...
"Miklavževanje" vedno privabi veliko otrok, toda na žalost se jih veliko tako slabo obnaša, da imamo vedno problem s parklji, ker jih nekateri pridci otroci brcajo in nesramno suvajo, smo pa prepričani, če bi bilo to vrnjeno otroku, bi bilo staršem prav ne po volji. Zato vas naprošamo, da se na take stvari v bodočnosti pazi.
Poleg tega se že dolga leto dogajajo med nami "pikniki" in sicer na Velikonočni ponedeljek in Štefanovo. Ti so predvsem namenjeni prijetnemu srečanju znancev in prijateljev v prosti naravi s špotnimi in družabnimi ak-tivnostimi, in ne plesnim zabavam. Upamo, da nam bo toplejše vreme mitilo več priložnosti za ta srečanja na Slovenski zemlji. Do sedaj smo čistili in sekali grmovje ter pripravljali zemljišče za parkiranje, in ravnanje za površinsko merjenje za načrte gradnje, ter bodoče piknike.
Ob času Evharističnega kongresa nam je obisk škofa Leniča dal pri-
liko prazničnega blagoslova naše zemlje in s tem srečanja resnično čudovitega predstavnika naše cerkve.
Kot lansko leto z obiskom "Lojzeta Slaka" smo tudi letos prisostvovali na "Moombi". S pomočjo "Bratov Plesničar", smo na tem svetovnem festivalu Melbourna ponovo predstavili tujcem našo melodijo in pesem. Ob tej priliki naprošamo Slovenstvo oz. interesente, ki bi želeli prisostvovati z idejami ali kakorkoli na prihodnji "Moobi" naj se takoj javijo (52-6259 A. H.).
Naše nogometno moštvo je letos doseglo lep uspes, saj so zasedli drugo mesto na nedeljski lestvici. Frank Sajovic kot trener je s pomočjo Toneta Urbas celo sezono vodil moštvo to tega uspeha — naše čestitke ...
Zakluček tega se bo praznoval 23. t. m. na Planinski zabavi v Eltham.
Poleg tega pa so nam najbolji pri srcu naši upokojenski popoldnevi, ki so vsako prvo soboto v mesecu. Takrat se v Domu zberejo naši starejši, veselo kramljajo in se šalijo ter prepevajo dostikrat ob priliki rojstnih dni posameznikov domače pesmi. Na žalost se je nekaj teh popoldnevov žalostno praznovalo, saj so iz te srede v zelo kratkem roku vzele slovo kar tri naše mame.
Prva nas je zapustila GA. SCHUBERT in je njej v spomin njena hčerka Gita sama pripravila čajanko upokojencem v Domu. Najlepša ti hvala Gita v imenu vseh takrat navzočnih.
Komaj je žalost prešla, pa je sledila nova, ko je nenadno preminula mama Svetina. Doma iz Primorskega, je v nas za vedno vtisnila spomin tihe in mirne ženice. Čeprav skoraj neverjetno, vendarle resnično je njima sledila skoraj istočasno naša Čarova mama. Nepozaben bo ostal spomin na to mamo, saj nam je dolgoletno sledila in s tem postala častna članica.
Skoraj se bliža obisk ansambla "Savski val" iz Slovenije. Priprave za gostovanje dne 3. in 4. Novembra 1.1. so že na tekočem. Če je kdo intere-siran nuditi pomoč je zelo dobrodošel, saj bo ta obisk nam prinesel prelepe melodije in spomine na domovino. Z vašo pomočjo bi bilo to čim uspešnejše.
Pravila in načrti Slovenskega centra so sedaj končno izgotovljeni. K dor želi še vedeti kaj delamo naj še enkrat prečita ta članek, saj je v časopisu, ki je tudi delo našega društva in katerega urednik, Marijan Peršič je pred kratkim obhajal svoj petdesedti rojstni dan. Odbor mu je ob tej priliki izrekel čestitke in zahvalo za dolgoletno delovanje pri društvu in mu v priznanje izročil skromno darilo.
Pred nami je letna skupščina in naša želja je, da nas v Slovenskem domu, dne 11. novembra t. 1. od 3h popoldne sreča vsak, ki ga zanima delovanje društva, posebno pa tisti, ki misli, da odborniki nc darujejo dovolj prostega časa in s tem zavlačujejo napredek društvenega delovanja.
H. v. de L.
Zahvale
Iskrena in prisrčna zahvala vsem prijateljem, znancem in Slovenskemu društvu, za izraze sožalja ob smrti moje ljubljen: mame in naše stare mame. Posebna zahvala upokojencem, med katerimi je preživela toliko veselih in srečnih uric
Vaša hvaležna
Gita Mihelčič
Kot kapetan KEW-Slovene, se v imenu igralcev izkreno zahvaljujem SDM za vso denarno in psihološko podporo, brez katere bi si težko predstavljali nogometno sekcijo, ki nam igralcem res veliko pomeni. Upamo, da ste gledalci, kot uprava SDM, bili letos zadovoljni z nami in našim uspehom.
Na tem mestu bi se želel zahvaliti g. Sajoviču, ki je vložil veliko truda in časa za nas kot trener, g. Tonetu Urbasu kot načelniku nogometne sekcije. G. Tinetu šuštariču kot gospodarju, ki je skrbel za igrišče in opremo, ter vsem ljubiteljem našega nogometa za vzpodbujanje in spremljanje na naših tekmah.
Victor Clancy
Odbor SDM in člani našega nogometnega moštva "Kew-Slovene" se tem potom iskreno zahvaljujejo gospodu Mihi Ropre-tu iz Ascot Vale za darilo osmih hlačk, v katerih bodo sedaj naši fantje nastopali na zelenom polju.
NAŠA IZGUBA
V naš mali upokojenski krožek SDM je v zadnjih par mesecih neusmiljeno posegla kosa smrti.
Še ni poteklo dva tedna, kar smo pokopali pok. Tinco Šubert, ko je na potu v cerkev nenadoma preminula ga. Svetina, mati dolgoletnega našega odbornika Marjana Svetine.
Ni pa se še posušilo cvetje na obeh grobovih ko je od ene slovenske hiše do druge, po celem Melbournu hitela vest: umrla je Čarova mama.
Kaj naj povemo o njej, da že ne veste. Saj je bila poznana najširšemu krogu Slovencev v Melbournu po svoji narodni zavednosti in požrtvovanju
DELO NA
ZEMLJIŠČU V ELTHAMU
Ker bo preteklo še nekaj časa do izdelave ponatankih načrtov za prve zgradbe našega kulturnega središča v Elthamu je gradbeni odbor sklenil, da izkoristi to dobo za olepšanje in čiščenje zemljišča.
Že več nedelj zaporedoma se pridni delavci zbirajo na tem prelestnem koščku Melbourna in uživajo čist, svež in nepokvarjen zrak v prijateljskem razpoloženju.
že pa se poznajo tudi sadovi tega dela. G. Edi Polajnar je organiziral nabavo 1000 sadik borovca in že so ji posadili po izbranih delih zemljišča. Postavili bodo čimpreje tudi nekaj klopi in miz ter peči za pečenje mesa, tako da se bodo kmalu priredili pikniki.
pri delu med Slovenci. Bila je članica našega društva vse od njega ustanovitve pred 19 leti in ni jo bilo večje prireditve društva, da je nismo videli nasmejane in dobre volje med svojimi sinovi, snahami in vnuki. Nje dom v Pascoe Vale je bil trdnjava Slovenstva in poštni naslov SDM v prvih letih obstoja. S čajem, ki ga je skuhala za delovne odbornike ob sejah v vseh teh letih bi napolnili "swimming pool"; in "kranjske", ki jih je pripravila za lačne plesalce pri zabavah društva bi se raztegnile v dolžino več kilometrov, če bi jih položili druga za drugo.
Ni ga bilo sestanka upokojencev, da se ga ne bi udeležila, čeprav jo je v zadnjih mesecih že precej mučila zavratna bolezen.
SDM ji je že pred leti podelilo naslov častne članice za njene zaslugeBila je vzor za vedne slovenske matere in to dokazala s tem, da je svojo zavednost prenesla na svoje sinove, ki so tudi v veliko oporo našemu društvu.
Ime Veronike Čar ne bo pozabljeno, vsem njenim ostalim, kakor tudi Marjanu Svetini z družino, naše iskreno sožalje.
FLEETWINGS SERVICE STATION
TONE ZAGORC & CO. PTY. LTD.
VAM NUDI:
0	VSA MEHANIČNA POPRAVILA
%	URADNO INSPEKCIJO MOTORNIH VOZIL
£	KUPOPRODAJO RABLJENIH AVTOMOBILOV
%	VSE POTREBŠČINE ZA RIBOLOV
£	RAZNOLICNE NABOJE ZA PUŠKE
£	LED V KOCKAH
0	ODLIČNO RESTAVRACIJO
24 ur na dan, ob vsakem času.
Geelong Road, Laverton, Vic., 3028 — na razpotju za Point Cook — Tel. 399-1363 — Restavracija 399-1364
Hočete gosta iz Slovenije?
Od 1. novembra do 9. novembra približno bomo imeli v Melbournu člane folklornega ansambla "Savski val". Stroški gostovanja se bodo občutno zmanjšali ako bomo 8 članov te skupine labko nastanili po privatnih slovenskih hišah. Ako ste pripravljeni sprejeti koga na brezplačno stanovanje nam javite nemudoma na naslov Slovenskega društva v Melbournu; ali po večernih uran na telefon: 52-6259.
o * T Tnjrr	bomo 8 članov te skupine labko nastanili	vr A T
» O IVI	p0 privatnih slovenskih hišah. Ako ste pri-	V /lL
VESTNIK, September 197: — Stran;: 3
SLOVO SLOVENSKIM MATERAM
Tiho, skoraj neopazno in brez slovesa so se poslovile od nas — za seboj so zapustile praznino in žalost... Kako kruto je življenje in bridka resnica ob spominu na preteklost... Pod drugačnimi razmerami, toda na skoraj isti način smo se nekoč poslovili mi od naše matere — domovine ...
Skrivnostno, tiho, največkrat sredi noči smo brez slovesa odšli, za vedno zapustili rodno domovino, nevedoč kam nas bo vodila življenska pot. Za seboj smo pustili naše drage in se podali v tuji svet. Čeprav brez "ficka" v žepu smo s seboj vzeli veliko bogatstvo. V rosnih očeh mater je bilo veliko več kot samo solze — tam je bil ključ k bogatstvu življenja. Z rojstvom nam niso dale samo življenje, darovale so nam vztrajnost in pogum. Ko smo ob slovesu segli v žuljave roke naših staršev, tam ni bilo dinarjev ali dolarjev, bila je narodna zavest, življenska sila, bogastvo, katero ne kupi noben denar...
Ali smo jih zato ljubili manj — ali jih danes ne cenimo več? ...
Minilo je veliko let od tedaj in če dobro premislimo je ključ solznih oči
MOČ KNJIŽEVNOSTI
Aleksander Solženicin, najbolj poznani živeči ruski pisatelj ni dobil dovoljenja, da odpotuje v Stockholm in sprejme tam Nobelovo nagrado za književnost za leto 1970. Uspelo pa mu je pozneje dostaviti Nobelovemu zavodu na Švedskem pismeno predavanje, v katerem ta pisatelj, ki je preživel za časa Staljina 11 let po zaporih in koncentracijskih taboriščih, takole ocenja literaturo:
"Literatura je vedno živ spomin narodna. Ohranja in prižiga v sebi plamen narodove zgodovine v obliki, ki je varna pred spreminjanjem in izmaličevanjem. Na ta način literatura skupaj z jezikom ohranja in čuva duševnost naroda. Toda gorje narodu, katerega književnost je zmedena pod vplivom sile, kajti s tem se ne oskruni samo princip "svobode tiska"., nego se ustavi utripanje narodovega srca in se raztrta narodov spomin...
Nasilje najde edino zatočišče v lažnivosti in nepoštenost mu je edina zaslomba ... Pisatelji in umetniki pa lahko dosežejo veliko več: Oni lahko premagajo laž. V boju z neresnico je umetnost vedno zmagala in vedno bo magovita. Ena beseda resnice bo močnejša kot cel svet."
odprl skrinjico našega sedanjega življenja v novi domovini. Vzgoja in spodbuda naših staršev nam je dala pogum in vztrajnost, da smo prekoračili težkoče življenja, katere ne bi mogli nikoli denarno podkupiti...
So pa med nami tudi bile in so še danes tiste slovenske matere, katere so se z nami vred podale na pot s trebuhom za kruhom ... Spomini me vodijo nazaj, tja v bridko osamelost prvih časov mojega bivanja na tej novi zemlji. Veliko nas je bilo takih, ki nas je občutek osamelosti in domotožja neznosno mučil. Želja po domačih in
GEN. FRANC KRENNER UMRL
Rojake, ki so bili med vojno na področju tedanje Ljubljanske pokrajine bo verjetno zanimala vest, ki smo jo preči-tali v slovenskih časopisih iz Argentine, da je tamkaj, v noči med 17. in 18. marcem 1973 preminul general Franc Krenner.
Gen. Krenner je v času od 1943 — 45 bil komandant organizacijskega štaba Slovenskih domobrancev.
družbi rojakov se je vzbujala med nami, in ravno takrat so se odprla pred nami vrata domačije. Slovenska mati nam je na razpolago dala svoj dom, dala nam je pogum in vzpodbudo za ustanovitev prvega Slovenskega Društva, tam so se tiskale prve besede Slovenske skupnosti v Melbourne.
Danes nje ni več med nami, — kakor tudi ne marsikatere druge mame, ki so žrtvovale svoja srca nam za ustvaritev Slovenske izseljeniške skupnosti v tujini...
Tiha, mirna je bila noč, ko odhajal sem v tujino, takrat nisem vedel, da nekoč začutil bom v sebi, to bridko praznino.
Za seboj zapuščal sem rodni moj dom, v srcu za vedno bom hranil spomin, domovine nikoli pozabil ne bom al' zdaj tu je moj dom — jaz tukaj živim.
Mati Slovenka rodila me je, mi dala pogum v trenutkih trpljenja, solze, ki zame točila je zalile sadove so mojega življenja .. .
H.V.DL.
Obrnite se z največjim zaupanjem na svojem jeziku za vse potovalne zadeve
POTOVALNI IN TURISTIČNI AGENCIJI
PARTHENON
249 SWANSTON STREET — MELBOURNE
Za vsa navodila — rta uslugo: g. Dragiša Braunović Telefoni: 66-31457, 66-33520, 66-34975
NAJHITREJE, NAJUDOBNEJŠE, POCENI!
S Qantas, z JAT-om in modernimi avioni vseh svetovnih linij_
Z ladjami preko Afrike, Južne Amerike in Panamskega Kanala.
Bon Voyage in dobrodošli —
smo zaželeli do danes tisočem zadovoljnih potnikov . . . Zakaj bi ne bili tudi Vi med njimi?!
ENKRAT SKUPAJ
"Slovenski pisatelj prof. Alojz Rebula je v umetniški besedi izrazil najboljše želje "Sloveniku" na pot. Posebno ga veseli, da so se ob slovenskem zavodu v Rimu zbrali zastopniki vseh treh Slovenij: matične, zamejske in zdomske".
Tako beremo v "Družini", verskemu tedniku Slovenije v številki od 1. julija 1973.
Blagoslovitev "SLOVENIKA", cerkveno študijskega kolegija Slovencev v Rimu je morala biti res nekaj izrednega. Slovenski romarji z vseh delov sveta so se zbrali 19. junija v večnem mestu k tej svečanosti. Prisostvovali so vsi slovenski škofije z Metropolitom Pogačnikom na čelu. Sodeloval je tudi nadškof iz Gorice prevzvišeni Cocolin in kardinal Šeper.
Na povabilo slovenskih škofov je ta dan obiskal Slovenik tudi Jugoslovenski veleposlanik pri sv. sedežu Stane Kolman in prvi sekretar Tone Poljšak. Pri vhodu so gosta sprejeli škofje in direktor slovenskih izseljenskih duhovnikov msgr. Knstelj. Jugoslovanska zastopnika pri Vatikanu sta
si z zanimanjem ogledala kapelo in druge prostore in čestitala škofom, da je slovenska cerkev dobila v Rimu lep dokaz svoje navzočnosti. V spomin na obisk sta poklonila zavodski knjižnici reprezentativno knjigo Slovensko impresionistično slikarstvo.
Velika slavnost je bila potem v Pijevi dvorani blizu Vatikana, kjer se je zbralo preko 2000 ljudi.
Na tem koncertu so sodelovali Slovenski oktet, zbor "Jakob Petelin Gallus" iz Celovca, zbor župnije sv. Petra v Ljubljani, zbor "Rečan" iz Benečije, zbor župnije Naklo in zbor župnije Dornberg. Slavnosti go-gorniki so bili rektor Slovenika prelat Je-zernik, metropolit Pogačnik, in pisatelj prif. Rebula, katerega citiramo v pričetku članka.
Ob zključku koncerta so vsi pevski zbori skupaj tako odlično zapeli "Triglav" in "Tam kjer teče bistra Žila", da predstavniki radio Rim, ki je prenašal cel koncert, niso inogli verjeti, da je bilo tako perfektno izvajanje doseženo le z eno skupno vajo. Ta koncert je bil prav gotovo najlepša in
najevčja izpoved slovenske narodne zavesti v večnem mestu.
V posebnem nagovoru pri maši v baziliki sv. Petra, katero je opravil s somaševanjem slovenskih škofov, je sv. oče podelil Sloveniku naslov papeškega kolegija. Slovenski oktet pa mu je zapel Čajkovskega "Oče naš" in koroško "N'mau čez izaro".
Po obredu v baziliki je jugoslovanski veleposlanik priredil slovesno kosilo v čast slovenskim škofom. Zvečer pa je Slovenski oktet nastopil s samostojnim koncertom v veliki dvorani papeškega zavoda za sakralno glasbo.
Zaključna svečanost je bila na praznik Rešnjega telesa v kripti bazilike sv. Klemen-ta, kjer je grob sv. Cirila. Tako se je končala ena najlepših slovenskih svečanosti v inozemstvu, katere pomembnost je prav v tem, da je zbrala ob sebi vse Slovence, z najrazličnejših strani sveta in najrazličnejših gledanj ob tem, kar nam je najdražje: Slovenska pesem.
JUBILEJ SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV
Letos v aprilu je bil na Otočcu pri Novem mestu 110. redni občni zbor Slovenskega zdravniškega društva. Ob tej priliki je Dolenjski list izdal prilogo z zanimivimi podatki o slovenskem zdravništvu.
Sledeče posnemamo od tam:
— Dr. JANEZ KRSTNIK GOSJAK je bil pred 300 leti znamenit zdravnik v Novem mestu, ki je že takrat imelo dve javni lekarni.
Gosjak se je rodil v Novem mestu in študiral medicino v Padovi. Že leta 1662 je napisal in izdal knjigo o ženskih boleznih. Enega izvodov še hranijo v študijski knjižnici v Novem mestu. Dr. Gosjak, katerega omenja v svoji knjigi "Slava vojvodine Kranjske" tudi Janez Valvasor je umrl 30. novembra 1688 v Novem mestu in bil pokopan v frančiškanski cerkvi.
Dr. JANEZ MIHAEL ŽAGAR, sin kmetije in pastir do svojega petnajstega leta je bil 23. avgusta 1762, po opravljeni diplomi povabljen, da prevzame mesto profesorja na univerzi v Petrogradu. Mladi Žagar je to odbil, kakor je pozneje odbil tudi ponudbo za mesto profesorja na dunajski visoki šoli za živino-zdravnike.
Napisal je knjigo o epidemiji tifusa ter razprave o črnih kozah, o kužnih boleznih ovac in goveje živine.
Za svoje zasluge je bil povišan v plemiški stan in je postal član nemške akademije naravoslovnih raziskovalcev. Dr. Žagar se je rodil 2. novembra 1732 v Beli Krajini, umrl pa je 18. julija 1813.
Dr. MARKO GERBEC (1638 — 1718)
iz Št. Vida pri Stični je leta 1674 postal deželni fizik za vso nekdanjo Kranjsko. Leta 1712 je ustanovil v Ljubljani prvo zdravniško organizacijo "Bratovščino Koz-me in Damjana". Objavil je nad 80 zdravniških del.
Dr. IVAN ORA2EN, poznan kot mecen medicinske fakultete v Ljubljani, se je rodil kmečkemu dekletu 8. februaria 1869 v Kostanjevci. Oče, ki je bil sodnik, se mu je odrekel in tako se je v študentovskih letih Oražen moral boriti z velikim pomanjkanjem in revščino. Služboval je v Ljubljani, se specijaliziral v ortopediji in bil poznan kot velik narodnjak in kot tak pod stalnim nadzorom avstrijskih oblasti. Njegova zasluga je, da je v stari Avstriji slovenski jezik postal uradni jezik zdravniškega društva. V Balkanski vojni se je z mnogimi drugimi slovenskimi zdravniki odzval pozivu Rdečega križa ter pomagal po bolnišnicah v Srbiji.
Po nastanku Jugoslavije je bil postavljen za načelnika sanitetske uprave Slovenije. Jugoslovanska Sokolska Zveza pa ga je izvolila za svojega prvega prasta-rosto. Umrl je nenadoma 11. marca 1921.
Vse svoje premoženje je zapustil medicinski fakulteti v Ljubljani: dve veliki hiši, kjer imajo danes študenti medicine svoj internat, zemljiško posest v Ljubljani in Kostanjevici ter ženin nakit, iz katerega je medicinska fakulteta dala napraviti verigo, ki jo nosi dekan ob posebno svečanih prilikah. Del njegove oporoke se glasi: Vse svoje premoženje zapuščam Me-
dicinski fakulteti v Ljubljani, katera naj uporablja to premoženje za ustanovitev in vzdrževanje zavoda "Oražnov dijaški dom", v katerem naj dobe prosto stanovanje v prvi vrsti nezakonski, ubogi medicinci slovenskega, srbskega in hrvatskega naroda, ki študirajo v Ljubljani.
Na predlog Slovenskega zdravniškega društva je medicinska fakulteta v njegov spomin ustanovila Oražnovo nagrado, ki jo vsako leto ob njegovi obletnici podeljujejo najobljšim slušateljem na tej fakulteti.
Zgoraj omenjeni zdravniki so vsi s področja Dolenjske. Prav gotovo so mnogo poznanih zdravnikov dale v preteklosti tu-ti druge slovenske pokrajine. Na žalost so v takratnih razmerah le premnogi dali svoje znanje človeštvu pod okriljem drugih narodov, katerih potem ni bilo sramota prisvojiti si kredit za uspehe sinov slovenske matere, čeprav so slovensko ime negi-ali in zatirali ob vsaki priliki.
Cene reklam v "Vestniku"
Cela stran .................... $50.00
Pol strani .................... $30.00
Četrt strani ................ $18.00
1 in. ena kolona ............ $2.00
Mali oglasi beseda ............ 5c.
Vse informacije in navodila: S. ŠPACAPAN, Tel. 38-6110
VESTNIK, September 1973 — Strana 5
KDAJ SLOVENEC?
Pred meseci je papež imenoval trideset novih kardinalov. Njihova imena so znana, saj je v svojem govoru pred mesecem dni med drugim omenil, da je z imenovanji težil k vesoljnosti kardinalskega zbora in Cerkve. Novo imenovanje je povečalo število kardinalov na 144.
Zakaj je papež toliko časa odlagal s sedanjim imenovanjem, je težko reči. Po nekaterih glasovih iz rimskih virov se je baje zelo resno ukvarjal z mislijo, da bi z novim imenovanjem proglasil tudi nov način volitev papeža.
Od tistega slovitega konklava v Viterbu leta 1274, ko kardinali dve leti niso izvolili papeža in ko so jih ljudje zazidali ter jim zagrozili, da jih bodo do izvolitve novega papeža pustili od vodi in kruhu, so način volitve papeža spremenili dvaintridesetkrat. To so bile v glavnem drobne spremembe, Pavel VI. pa je s 33. spremembo želel bistveno, v koncilskem duhu preurediti način volitev.
Kaže, da je papež z novim imenovanjem hotel predvsem v delu kardinalskega zbora, ki ima pravico izvoliti novega papeža, doseči tako razmerje med narodnostimi, katerim pripadajo volilni kardinali, ki je vladalo konec leta 1970, torej v času, ko je izločil več kot osemdeset let stare kardinale iz konklava. Tako ima med svojimi 40 kardinali sedaj Italija kar 30 volilnih kardinalov (med njimi je petnajst članov kurije). Četudi je, njihovo število še vedno nenormalno visoko* (če upoštevamo načelo vesoljnosti v Cerkvi, ki naj se zrcali tudi v kardinalskem zboru), vendarle danes italijanski kardinali ne morejo več blokirati izvolitve novega papeža, ker mora kandidat za veljavno izvolitev dobi dve tretjini v konklavu navzočih glasov. Pariški Le Monde, ki zelo skrbno spremlja dogodke v Cerkvi, je ob imenih 30 novih kardinalov izrekel pomisle kv zvezi z načelom vesoljnosti. Med drugim navaja, da je danes na svetu 630 milijonov katoličanov. V tem številu so Italijani udeleženi s 49,500.000 verniki katoliške Cerkve, kar je manj kot osem
STE PORAVNALI ČLANARINO?
odstotkov vseh katoličanov. Med 116 kardi-nali-volilci pa je kar 30 oziroma 25 odsot-kov tega dela kardinalskega zbora Italijanov. Kljub tej upravičeni pripombi moramo reči, da se je pod Pavlom VI. razmerje precej premaknilo "v škodo" kardinalov italijanske narodnosti, saj je bilo leta 1962 med 87 kardinali kar 30 Italijanov.
Papež je gotovo imel pri imenovanjih mnogo ciljev. Osnovna težnja pa je bil gotovo pluralizem v več smeri. Mogli bi pisati o tem, kako ta težnja odseva v osebnostih posameznih novih kardinalov, a to
Miai ivav •£ iavn ~z avno i
1S3N 'p
saao •£ a a o ii 'z
NOÌII i
A3XIS3H : SNOLLiTIOS
bi gotovo preseglo okvire tega nekoliko obširnejšega komentarja o imenovanju novih kardinalov, ob katerem smo Slovenci spet ostali "praznih rok" . . .
Iz "Družine" -----_------------------
Kakor tudi za reprodukcije in povečave (črno bele in barvne) 1; se Vam toplo priporoča Vaš !; domači fotograf. Nevestam posojamo brezplačno i; poročne obleke, krojene po meri. I; V zalogi imamo tudi: cvetje, |! poročne vence, bonbonjere in ostale poročne potrebščine. Seveda govorimo Slovensko. !; Odprto tudi ob sobotah in nedeljah ;
ASTRONAUT TRAVEL SERVICE
Pty. Ltd.
233 COLLINS STREET, MELBOURNE, 10. nadstropje — Tel. 654-4855
Največja in najmodernejša avstralska potniška agencija
Ima poseben oddelek za Jugoslavijo.
*	Potovanje z JAT-om ali drugimi lini jami v katerikoli del sveta.
*	Veliki popusti za potovanje v grupa
*	Potovanja z vsemi ladijskimi družbam
*	Dovoz vaših sorodnikov in prijatelje v Avstralijo.
¥ Brezplačna nabava potnih dokumento
*	Ugodni pogoji za kreditiranje kart.
Vse informacije vam bo rade volje nudi g. PAVLOVIČ KOSTA in gdč. BILJAN SRETENOVIČ na telefonu 654-4855.
Po uradnih urah: 24:9699. Telefonirajte, pišite ali obiščite nas. Prišli bomo tudi na vaš dom. Naša telefonska služba dela 24 ur vsak da
PHOTO STUDIO
ERIC
305 High Street, Preston, 3072 Tel. 480-1451
(ob vsakem času) Za izdelavo prvorazrednih fotografij, za:
#	POROKE, 9 KRSTE
#	RAZNE DRUŽINSKE SVEČANOSTI, itd.
OB SMRTI A. A. CALWELL-a
V nedeljo 8. julija je umrl bivši voditelj Avstralske Delavske Stranke in prvi avstralski zvezni minister za priseljevanje, Arthur Augustus Calwell. Primerno je, da se ga tudi Slovenci in "Vestnik" spomnimo z hvaležnostjo in s spoštovanjem.
A. A. Calwell je preživel 76 let polnega in burnega življenja. Bil je 32 let narodni poslanec, od leta 1943 do 1949 zvezni minister, od leta 1960 do 1967 voditelj stranke in vodja opozicije v parlamentu. Ni mu manjkalo trpljenja: ko mu je umrl v zgodnji mladosti edini sin; pozneje, ko je ob priliki spora in preloma v stranki odločno odklonil nasvet nekaterih cerkvenih dostojanstvenikov in ostal zvest svojim načelom, o katerih je bil prepričan, da niso bila v nasprotju z vero; onako leta 1961, ko je samo nekaj sto glasov pri volitvah nagnilo tehtnico proti njemu; zopet leta 1967, ko je velika večina Avstralcev odbila njegov program.
Največji uspeh je Calwell doživel s svojim načrtom za imigracijo. Njegova zamisel, ob koncu druge svetovne vojne, je temeljila na prepričanju, da se Avstralija ne bo mogla braniti,
čeostane redko naseljena. Videl je trpljenje v Evropi velikega števila pre-beglih in preseljenih ljudi. Skrbela ga je usoda Avstralije, a obisk v Evropi ga je prepričal o nujnosti in pravičnosti njegove zamisli tudi iz humanitarnih razlogov. Brez dvoma je bil Calwell edini človek, ki je bil v položaju, uresničiti načrt množičnega priseljevanja. S tem je pomagal tudi mnogim Slovencev, ki so si tukaj priborili nov obstanek in upanje v bodočnost, večkrat s težavami in preprekami zaradi še zmerom obstojajočega ozko-srčnega nasprotstva in nerazumevanja Avstralcev. Brez preterivanja morem reči, da bi prav malo Slovencev moglo priti v Avstralijo, če ne bi bilo Calwella.
Več kakor dvajset let sem poznal pokojnega Calwella. Bil je globoko veren in praktičen katoličan, zaveden Avstralec, po prepričanju in srcu strog socialist, a prav tako odločen nasprotnik komunizma. Čeprav je odklanjal civilna odlikovanja zaradi svojega političnega prepričanja, je bil ponosen na visoko odlikovanje papežnega viteza. Bil je dober in zvest prijatelj ter vedno pripravljen, pomagati v sti-
ski. Njegov pogreb je dokaz, da je bil spoštovan med vsemi sloji ljudstva.
Calwell ni prikrival svojega prepričanja niti takrat, kadar bi bilo koristnejše molčati. Obsojal je Vietnam, ko je še ogromna večina Avstralcev odobravala ameriško intervencijo. Ni bil rasist, saj je imel mnogoštevilne kitajske prijatelje, a se je boril proti politiki "odprtih vrat". Odklanjal je kapitalizem in verjel, da bo iz sedanjega konflikta izšel nov, boljši, svet, v katerem ne bo vojn, ne ogromnega bogatstva na eni strani in hudega be-raštva na drugi.
Cahvell je bil verjetno zadnji vplivni avstralski socialist stare šole. Nanj so vplivale izkušenje, katere si je nabral s svojim delom med delovnimi zvezami; načela katoliške cerkve, po katerih je živel; ideje fabianizma, katere je hotel uresničiti s svojim političnim delovanjem.
V zadnjih letih je Calwell tudi telesno močno trpel, a vera v večno življenje mu je lajšala bolečine. Umrl je telesno izmučen, poln optimizma v boljšo bodočnost človeštva.
dr. F. M.
Vaša resnično prva jugoslovanska turistična agencija
THE SUNNY
v Melbournu
VAM NUDI POMOČ NA VAŠEM MATERINEM JEZIKU
GLEDE
•	Rešavanja dokumentov za vas in vaše srodnike in prijatelje, katere želite pripeljati v Avstralijo.
•	Nudimo vam potovanja po najugodnejših cenah z JAT-om ali katerokoli drugo letalsko in pomorsko družbo.
•	Denar ni problem — Potujte sedaj in odplačujte pozneje. Nudi vam kredit do $5000.
Za vse ostale informacije se prosim obrnite na vašo svetovalko: Dana Zoreč, Tel. 63 7441, 63 7442
177 Collins Street
Bi radi preživeli božične počitnice v zasneženi SLOVENIJI?
Letalo odhaja iz Melbourna 19. in 21. decembra — vrača se iz Slovenije
18. januarja in 8. februarja.
Kliči čimprej: SLOVENIJA TRAVEL CENTRE	Gregorich)
Čez dan:	Po urah:
72 Smith Street,	1044 Doncaster Road,
COLLINGWOOD, 3066, Vic	EAST DONCASTER, 3109, Vic.
Telefon: 419 1584 in 419 2163	Telefon: 842 1755
DRŽAVLJANSKE PRAVICE
priseljecncev raziskuje posebna komisija Zveznega Senata, ki je bila formirana na predlog DLP, potem ko je pričetkom letošnjega leta zvezni minister za pravosodje s pomočjo federalne pojicijc pričel z intenzivnim raziskovanjem obdol-žitev o terorističnem delovanju med hrvatskimi imigranti.
Dnevno časopisje je objavilo poziv vsem zainteresiranim posameznikom in organizacijam, da podajo svoje poglede na naslednja vprašanja:
(a)	če so bile skratene državljanske pravice priseljenim Avstralcem in posebno članom hrvaške skupnosti z:
1.	neupravičenim vdorom v stanovanja,
2.	neupravičenim odvzemom dokumentov ali imovine,
3.	neupravičenim kratenjem svobode zasebnosti ali dobrega imena;
in če so kakšne spremembe zakona, administrativnih in sodnih postopkov priporočljive.
(b)	Če so bila in so še sedaj izvajana ustrahovanja in nepotreben pritisk na člane priseljenih skupnosti v Avstraliji in še posebej na člane hrvaške, slovenske, makedonske, črnogorske in ukrajinske skupnosti v Avstraliji, na povod ali v dobrobit Jugoslovanske vlade ali drugih vlad in posebno če so pripadniki tajne policije drugih držav izvajali tako ustrahovanje in nepotreben pritisk ali na drug način bili aktivni med člani avstralskih priseljenskih skupnosti.
(c)	Okoliščine nastale z ozirom na postopek ministra za pravosodje v odnosu na Avstralsko Varnostno Obveščevalno Organizacijo v marcu 1973.
(d)	Problemi in nevarnosti nastale za člane avstralskih priseljenskih skupnosti radi dvojnega državljanstva in pravilne mere in postopek, s katerim bi se odstranile.
Vsi, ki so hoteli podati izjave so se morali za to prijaviti že pred 29. junijem. Dosedanje zasliševanje ni prineslo še nobenih senzacionalnih odkritij. (Naš sodelavec Zadravski nam je v svoji izkušenosti dal sledeče navodilo in komentar: Stara vera nas uči, ne praskaj se kjer ne srbi).
—

ni
TISKARNA
POLYPRINT
PTY. LTD. 7a RAILWAY PLACE, RICHMOND, VIC. 3121 TEL. 42-7417
se priporoča Slovencem in slovenskim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska dela.
POKOJNINE V INOZEMSTVO
Federalna vlada v Canberri je sedaj izdala odlok, po katerem bo plačevala pokojnine tudi izven Australije. Vsi, ki prejemajo "age, ivalid, wife's ali widow's" pokojnino, lahko zaprosijo, da se jim ta izplačuje v drugih državah, tudi ako se za stalno izselijo iz Avstralije. Seveda so pogoji za tako izplačevanje nekoliko različni od pogojev, ki veljajo tukaj. Zato je najbolje, da se v primeru ako hočete prejemati pokojnino, stalno ali začasno izven Asvtralije, obrnete za informacije na najbližnji urad Commonwealth Department of Social Security.
//gjgjfr VAŠA PRVA
TURISTIČNA AGENCIJA
Vam more nuditi odlične ugodnosti in najnižje cene za vse vrste potovanj, za skupinska potovanja pa še posebne popuste.
>i< Kdor želi, more za potovanje v Jugoslavijo in nazaj izbrati
*	Na izbiro so seveda tudi druge zračne in morske linije za potovanje kamor koli po svetu.
*	Dokumente za Vaše potovanje in dokumente za prihod Vaših rojakov v Avstralijo urejujemo brezplačno.
MELBOURNE — BEOGRAD — MELBOURNE ali tudi samo na eno stran MELBOURNE — RIM — LJUBLJANA — ZAGREB POTOVANJE OKROG SVETA SAMO $718.10 (Melbourne — Anerika — Jugoslavija — Melbourne)
POSLUŽUJTE SE VAŠE POTNIŠKE AGENCIJE
t
72 Smith Street, COLLINGWOOD, Melbourne
POSLUJEMO VSAK DAN, TUDI OB SOBOTAH, OD 9. — 7
TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733 uradu: P. Nikolich, N. Nakova, M. Nikolich in I. Adamič
FUN CORNER
World Box
1.	Ore used for steel.
2.	She .... the horse.
3.	Opposite of evens.
4.	Bird's home.
Slovenian historian Dr. Giles E. Gobetz with a small part of Slovenian ethnic studies exhibit, organized by the Slovenian Research Center of America, Inc.,
DID YOU KNOW?
In my articles I will try to include a little for children of all ages.
For the school-goers who have time on their hads, here is a section for you titled, "Fun Corner".
Since you did so well with the english "Word Box", see how well you can manage the Slovenian "word box".
KRIŽANKA : CROSSWORD
1.	Kjer so živele princese in princi.....
2.	Ljudje se imajo...........
3.	Moško ime iz svetoga pisma.
4.	Ogenj spremlja..........
Magda
1 1 1	2	3	4
2			
P			
4			-
Jokes and Riddles
Q. Why can't a bicycle stand up by itself? A. Because it is two-tyred. Q. What do ghosts eat in Italy? A. Spoot-hetti.
Q. If you lost your dog, why would it be silly to put on advertiseemn in the paper? A. Dogs can't read.
Judy: Did you catch those fish yourself? Joe: No:, some worms helped me.
Nit: How deep is that river? Wit: I don't know, but it must be very shallow because it's only up to that duck's stomach. Teacher: Why, are you late, Mary? Mary: 1 saw a sign that said School — Go Slow. So I did.
Magda
Are you acquainted with some important figures in ou Slovenian Society? Here are a few which may interest you?
Did you know that Sladkonja, the first bishop of Vienna and founder of the Vienna Boys' Choir, was a Slovenian?
Or that Leonard Volk, a professional sculptor and founder of the Chicago Academy of Design, is of Slovenian ancestry.
Or even closer to home, that John Lekson, who came from one of Collingwood's Slovenian families, is now a major general in the U.S. Army.
These facts were unearthed in research done by Dr. Giles E. Gobetz, who has spent thousands of hours dedicated to showing how much his former fellow countrymen have contributed to society.
Dr. Gobets is a combination of old world charm and new world enthusiasm.
Founder and director of the Slovenian Research Center, of America, he has as-ciates and contributors in Ljubljana, Vienna, Rome, Buenos Aires, Bariloche and Sydney to name just a few.
Dr. Bobetz said that Slovenia has given America five bishops and several missionaries, as well as a former Ohio governor and U.S. senator, three U.S. congressmen, a U.S. Civil Service commissioner, numerous local and state legislators and officials, 5 U.S. generals, 5. U.S. admirals and many award-winning architects, inventors, industrialists, finance executives, scientists, educators, athletics and musicians.
All these facts are going into a book Dr. Gobetz is writing.
"This way," he said, "I can do something for my former country and perhaps help my new country a little too."
"Did you know," asked Dr. Gobetz, "that
the first scientific book on space was written by a Slovenian, Herman Potočnik, in 1929?
"Of course there were a lot or sciencefiction books written, but this particular book has been mentioned in articles by Dr. Werner Von Braun as the first truely scientific space study."
Many of the clippings and photographs of creative Slovenians Dr. Gobetz has collected have been pasted on large sheets of cardboard and categorized.
Dr. Gobetz already has seven books to his credit — "This Is Slovenia," "Love Moves Mountains," "Scouting and the Disadvantaged Girl," "Reaching the Unreached in Hough," "Learning Mobility in Blind Children and the Geriatric Blind," "From Carniola to Carnegie Hall," and "Home Teaching of the Geriatric Blind."
Dr. Gobetz, who received his early education in Slovenia, was imprisoned by German troops in a forced labor camp in Austria 1943.
Liberated by American forces, he volunteered for the British Army and served as an interpreter in Italy. He studied languages, philosophy and sociology in schools in Slovenia, Germany and Italy.
In 1950 he came to America and entered St. Bonaventura University. He studied at John Carroll University and earned his master's degree from Washington University in St. Louis and his Ph. D. from Ohio State.
In addition to his research on Slovenians he has conducted valuable research on youth development, delinquency and crime prevention, rehabilitation of the handicapped and on immigrant and minority groups in ten languages.
SPORT
USPEŠEN ZAKLJUČEK NOGOMETNE SEZONE
Letos je vsekakor najuspešnejše leto naše nogometne sekcije, ki se je letos že četrto leto zapovrstjo udeleževala prvenstva v Mel-bouneški District ligi. Dosegli smo odlično drugo mesto, kar je med tako močnimi ekipami, ki so letos sodelovale zares pohvale vreden uspeh.
Vendar, preden začnemo s pohvalami, čutimo dolžnost, da se izkreno zahvalimo slovenskemu društvu Melbourne, ki je širokogrudno in z veseljem odstopilo ne malo vsoto denarja, ter s tem pripomoglo k obstoju in uspehu našega KEW-Slovene. Hvala lepa v imenu igralcev in gledavcev! Oboji smo ponosni ne le na slovensko društvo, temveč tudi na to, da gojimo športno disciplino, ki ne priznava razlike med ljudmi,
življenski standard, družino! Pri vsem tem pa pozabljamo, da je za vse to potrebno veliko zdravega duha, da potrebujemo razvedrilo, malo gibanja na svežem zraku in da priletnost tudi ni najboljši izgovor! Kakšna škoda? Napravili bi lahko mnogo več!!
Tako še nam ni obetalo nič dobrega v bodočnosti! Vendar nam je nekega dne g. Tone Urbas prinesel veselo novico. Rekel je, da je govoril z g. Sajovičem glede nogometa in da upa, da bomo dobili od njega vsaj delno pomoč. Kot veste je bil g. Sa-jovič trener našega moštva prvo leto ob ustanovitvi nogometnega kluba. Svoje delo je uspešno končal. Tretje mesto KEW-Slovene v prvenstvu in prvo mesto v slovenskem klubu. Postal je namreč predsednik SDM! S tem smo našega trenerja izgubili!
Od tega je minilo že dve leti, mi pa smo
f> ß 9 p f f>
Na sliki so: Luciano Vesuaver, Milan Brinaly, Darko Hribcrnik, Milenko Vla-ovič, Boris Gluhak, Clancy Viktor, Ivica Milanovič, Stevo Bičanič, Darko Koren, Zdenko Tušek, Luciano Marinac.
temveč utrjuje, spoštovanje do nasprotnika in do — sočloveka!
Po lanskoletni krizi našega nogometa, letos v začetku sezone ni bilo lahko začeti. Problem je bil v prvi vrsti, najti trenerja, možakarja, ki ljubi šport in si upa odtegniti nekaj ur svojega prostega časa od družine in delovnega mesta. Povem vam, da je to bilo najtežje delo. Veliko ljudi pozna ta šport, ima veselje do1 treniranja nogometašev, vendar nimajo časa. Škoda, da nas naša nova domovina tako preganja k delu! Sili nas, da si najprej zgradimo zadovoljiv
sedaj nekaj dni pred novim nogometnim prvenstvom, še vedno bili brez trenerja.
G. Sajoviču — "Frenku", ni bilo treba mnogo razlage. Poznani so mu bili problemi. V naše veselje je, čeprav utrujen od dela v klubu po predanem predsedništvu, z veseljem prevzel mesto trenerja KEW-Slovene.
Pozen začetek treningov in priprav pa se je poznal na tekmah! Preden nas je "Frenk" usposobil, smo izgubili nekaj dragocenih točk, ki so nas tokrat stale prvega mesta.
Vendar uspeh je izreden, izredna je tudi pohvala iz nogometne zveze Victoria, da smo najbolj disciplinirana in po njihovem mnenju najboljša nogometna ekipa v naši ligi.
Ponosni smo in s ponosom bomo še v prihodnje zastopali naše barve!!!
Darko
REZULTATI
Tekme našega moštva:
KEW — South Oakleigh	0:2
East Brunswick — KEW	3:1
KEW — Central Brinuswick	4:0
Highet — KEW	2:2
Pascoe Vale — KEW	3:1
KEW — Hampton	1:0
Hawsburn — KEW	2:4
KEW — Hawthorn	5:1
Croxton — KEW	1:4
KEW — Croxton	5:1
South Oakleigh — KEW	4:1
KEW — East Brinswick	2:0
Central Brinswick — KEW	1:5
KEW — Highet	11:1
KEW — Pascoe Vale	4:3
Hampton — KEW	0:2
KEW — Hawkburn	4:4
Hawthorn — Kew	2:1
S. Oakleigh	12	4	2	56	17	28
KEW	11	2	5	55	30	24
Hawksburn	9	4	4	44	31	22
Hawthorn	8	6	4	45	36	22
Highett	8	2	8	43	47	18
Hampton	6	4	7	28	33	16
Pascoe Vaie	5	2	10	34	42	12
Croxton	4	4	10	27	61	12
E. Brunswick	3	5	10	21	38	11
C. Brunswick	1	6	10	16	34	8
ŠE NEKAJ ŠPORTNIH NOVIC
V	Tokiju — Japonska, gostuje svetovni prvak v rokometu — Jugoslavija. Pred prepolno dvorano gledalcev je Jugoslovanska reprezentanca potrdila svojo uvrstitev. Premagali so japonsko reprezentanco s rezultatom 23:12 (10:5).
Drugo tekmo so igrali s klubom "SAN-KEI" in ga premagali s 35:13 (16:3).
V	Portorožu se je pričelo 8. mednarodno tekmovanje v padalstvu za "pokal Jadrana". Nastopajo: Italija, ČSSR, Bolgarija, ZDA, Anglija, Poljska, Turčija, Finska, SR Nemčija, Jugoslavija in Slovenija!
V	prvem svetovnem prvenstvu v vaterpolu je v Beogradu Jugoslovanska reprezentanca premagala Anglijo s. 9:0 (1:0, 2:0, 4:0, 2:0), SSSR pa Australijo s 9:3 (3:0, 1:2, 2:1, 3:0).
Published by Slovene Association in Melbourne, 371a Park Street, North Carlton, Victoria, 3054 — Telephone 38-1679 Editor M. PerliS — Set lij and printed by POLYPRINT Pty. Ltd., 7a Railway PI., Richmond, Vic., 3121