Političen list za slovenski narod.
Z» telo Itto predplaSan i^M^JS^TSll^'» četrt I.ta 4 rld., za jede*	I	Naro«nino ln oznanila (in.er.t.) rsprejema upravnice Im ekspedieija »
Ml p cupiac&n le ™£ " * " 'eQe*	'	„Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
V administraciji prejeman velja:	•	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vaprejemajo.
b «ek> lato 18 (Id., xa pol leUi 6 ffld., xa četrt leta 3 jld., u jeden mesec 1 fld.	f	. ... . _ ..... „ . 0 _ „„
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 ,ld. 20 kr. več na leto.	T	Vredni.tvo ,e v SemeniSkil, ulicah It. 2, I., 17.
Posamne številke po 7 kr.	I	Izhaja vsak dan, i*vxemJi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredni it va telef6n ■ štev. 74.
*s*tev. 65.	V Ljubljani, v ponedeljek 20. marca 1899.	Letoilt XXVII,
O taktiki katol.-nar. stranke proti slov. iiberaiizmu.
O tem važnem vprašanju je govoril na občnem zboru »Katoliškega političnega društva« državni poslanec prof. dr. Krek.
Najprej je določil, kdo je katoliški politik. Katoliški politik, dejal je, je le tisti, ki iz-poveda katoliška načela, jih brani, ter jim izkuša izvojevati zmago. Katoliški politik mora izpovedati katoliška načela javno in odločno; priznavati mora, da pristoji religiji vpliv na politiko; braniti mora to načelo proti vsem nasprotnikom; iz-kušati mora, da izvojuje in pribori religiji oni vpliv v politiki, ki ji gre. Kdor tega ne izpoveda, ne brani, ne izkuša uveljaviti — ta ni katoliški politik. Kdor pa to izpoveda, brani, uveljavlja, ta je katoliški politik, in naj si je ud katoliškega političnega društva, ali ne; naj si je te smeri ali one! Druge stranke veže le terorizem; katoliška politika ima trdne temelje; ti dajejo enoto, ti družijo ; na tej skupni podlagi pa je svobodno držati se te ali one smeri
Katoliška politika se bori pred vsem za av-ktoriteto in svobodo. Nekako temeljno, vseobsežno nje načelo je: izvojevati v človeštvo tisto a v k t o -rite to, ki jo hoče Bog, in tisto svobodo, ki jo hoče isti Bog. Katoliška politika ne pozna ne absolutne držayne avktoritete, ne absolutne ljudske svobode!
Ce se govori o taktiki katoliško - narodne stranke proti slovenskemu liberalizmu, je seveda prvo vprašanje, ali imamo sploh na Slovenskem liberalizem. Bili so časi, ko se je to odločno zanikavalo in tajilo. Ti časi so minili. Prvak napredne stranke, dr. I v a n T a v č a r, ki ob enem po svojih listih širi svoja načela po vsem Slovenskem, je sam na shodu v Krškem jasno in odločno izpovedal, da je na Slovenskem mnogo liberalcev, le da so »neodkritosrčni« liberalci,
o sebi pa je izjavil, da je in ostane »ponižen, a odkritosrčen Blužabnik liberalne misli«. Ni toraj dvoma, da je na Slovenskem liberalizem: zakaj premnogi liberalci, četudi »neodkritosrčni«, so vendarle liberalci!
Kar se tiče splošno liberalizma, je vsakemu pametnemu človeku jasno, da ž njim ni mogoča nobena sprava. Saj je liberalizem ravno negacija tega, kar hoče, kar brani, za kar se bori katoliška politika. Katoliški politiki, ki se spuščajo z liberalizmom v spravne pogodbe, sami sebi ru šijo temelje.
Ne gre torej za spravo, ampak za taktiko. Taktika pa se mora ravnati po konkretnih razmerah. Liberalizem se v vsaki dobi javi v konkretnih oblikah.
Sedaj se javlja liberalizem konkretno v boju proti škofovim zavodom in v boji proti zadružnemu gibanju.
Kolikokrat se je od liberalne strani povdar-jalo, naj se škof ne vtika v politiko ! Ce bo ostal v svojem delokrogu, dejali so, bomo mu radi pokorni 1 Toda če sploh kaj spada v škofov delokrog, spada pač katoliška vzgoja. Škofu vender gre pravica, da si vzgoji katoliških mož. Saj je skrb za katoliško idejo njegovo z vanje, recimo po liberalno, njegova služba! In vender, ko 'je škof sklenil osnovati take katoliške zavode za katoliško vzgojo, se je začel hipoma proti temu divji boj. Ta boj je boj liberalizma ! Taki zavodi ne spadajo pod škofov delokrog, roti se »Slov. Narod«, češ cerkev ne bo vzdržavala s svojimi sredstvi teh zavodov, [ampak vzdržavati jih bo moralo ljudstvo. To je preklicana logika! Kdo pa vzdržuje državne šole, ali jih vzdržuje vlada ali ljudstvo ? Ali mar ne ljudstvo ? Ali država ne naklada ljudstvu krvavih davkov za šolstvo ? \4rnite torej l|udstvu tiste krvave davke, dajte mu slobodo, da si samo voli šole, kakoršno hoče! Dokler pa državi pustite pravico, da vsiljuje ljudstvu na njega troške brezverske šole, ki jih noče, pustite
tudi škofu pravico, da snuje ljudstvu katoliške šole, če jih hoče! Država terja od ljudstva težke davke za šole, ki jih ljudstvo noče, škof prosi od ljudstva prostovoljnih doneskov za šole, ki jih ljudstvo hoče! Država nima od nikoder pravice vsiljevati ljudstvu brezverske šole, škof ima od Boga pravico in dolžnost skrbeti za verske šole! Ta boj proti škofovim zavodom je torej prvič boj proti škofovi avktoriteti in drugič boj zoper katoliško vzgojo: boj proti škofovi avktoriteti, ker je boj proti škofovemu delovanju v njega lastnem delokrogu; boj proti katoliški vzgoji, ker se liberalizem le zato bori proti škofu v njega lastnem delokrogu, ker načeloma sovraži katoliško vzgojo !
Dalje se javi danes liberalizem konkretno v boju proti zadružnemu gibanju. Liberalci se ne bojujejo proti zadružnemu gibanju zategadelj, ker v tem gibanju trpi ta ali oni liberalni pristaš, ampak zato, ker načeloma nočejo stanovske organizacije. Liberalizem je družbo ato-miziral, v tej atomizirani družbi so nekateri splavali na vrh, in tem je sedaj do tega, da druge drže pod vodo ter jih tlačijo. A ljudstvo je v bistvu še antiliberalno in krščansko. Ko je slišalo glasove o asociaciji, jih je takoj umelo. Začelo se je močno zadružno gibanje. Prav zato pa, ker je liberalizem v principu individualističen, je pričel povsod in tudi na Slovenskem boj proti zadružnemu gibanju.
Te konkretne oblike današnjega liberalizma pa same o sebi kažejo, kakosna bodi taktika katoliške politike. Dvojen boj bije liberalizem na Slovenskem, boj proti škofovim zavodom in boj proti zadružnemu gibanju ; za škofove zavode in za organizacijo ljudstva se mora bojevati katoliška politika.
Za škofove zavode! Saj ima lahko vsak svoje misli, kedaj in kako bo mogoče vstvariti to idejo, toda za stvar moramo biti vsi. Boj moramo začeti — boj za katoliško vzgojo! Katoliška načela
LISTEK.
Sodnji dan.
Spisal J. Joergensen.
XX.
Duh laži je bil, ki se je tisto noč plazil mimo Niels Graffovega zglavja, bil je duh laži, ki mu je šepetal na uho o jutranji zarji. Kajti noben dan ni mogel več zazoriti tej duši, ki je bila zaročena noči in ki je poželela mesto kruha življenja le večne pijanosti. Vse je moralo v njegovih vročih, tresočih so rokah preminiti in usahniti in ves svet ni mogel napolniti praznih globin njegovega srca.
Zato ga ni nasitila niti udanost gospe Li!y, niti ljubezen žene. Toda vezala ga je na njo strastna mesena voz, ki se mu je vrezala v dušo in ga polnila z mukami in grozo — nepretrgljiva vez, ki je trda kakor peklenske vezi in močna ko smrt.
In prišli so grozni časi — gnjusni dnevi sredi lepega sveta — peklensko silo, v katerih sta si
dva človeka, ki sta čutila, da sta prik®SVia drugv na druzega, pljuvala v obraz mržnji^n^^niče-^-vanje, se objemala s pokvarjenimi, razdvojenimi dušami, ko se je svitalo jutro — se varala v laž-njivi spravi, ki ni bila druzega, kakor zadovoljstvo njunih čutov.
Prišli so časi, ko sta si Niels in gospa Lily želela smrti in so si njuni srci vsled peklenske moči skoro razpočili, in pretakala sta blazne solze.
Dokler so ni končalo — dokler ni drug moški krepkeje potegnil gospe Lily na se — in odšla je ter se nikoli več vrnila k Niels Graffu — zginila je zunaj v širnem svetu s svojimi modro zelenimi očmi, svojimi mehkimi, rudečimi usti, svojim večno gladnim srcem.
To noč jo plakal Niels Graff, kakor ni pla-kal šo nikdar v svojem življenji — plakal bridko in obupno v samotni sobi v hotelu, zakrit glavo v postelj, katera jo bila še to jutro njena, ki pa nc bode nikoli več.
Kakor sladka godb.i in pomladansko žvrgo-ljenje veselih ptičev so prvi glasovi take ljubezni.
Konec je pa glasen, bolesten krik vikajočo vijo-ječanje ■ iti zdijj^anje vseh dušnih godal. In nikoli se no spremeni ta ljubezen v milo žalobno brenkanje harfe, in vselej, kadar se je domisli, mu jo, kakor bi so dotaknil pekočega kamnja.
Niels Graff je odpotoval. Žalostno se jo vlačil s poletnimi tolpami turistov dalje. Hitel je, kolikor jo mogel, od mesta do mesta, potoval je, da bi potoval, da bi izpolnil svojo praznino z razno-ličnimi vtisi po raznoličnih pokrajinah.
In silno se je bal neizogibne večerne samoto
—	ko so bile gostilno zaprte, in je zginil poslednji postopač ter ie bil sam obupan v svoji sobi. Dolgo, dolgo stopa po sobi gor in dol, odpre okno, da bi vsaj od daleč videl kakega človeka
—	in naposled so vleže nevoljno in počasi ter se no umiri na svojem ležišču, temveč so preobrača truden po postelji.
Niels Graltu se jo bližal dan, o katerem pravi pismo — »dan, ko bodo ponižani močni možje in se bodo tresli hišni čuvaji —.«
Ker vso jo ničemurno — ničomurnost niče-murnostij. ■	(Dalje sledi.)
o vzgoji morajo prešiniti vse, in terjatve katoliških načel morajo biti terjatve vseh. Večkrat že se je v Avstriji počel ta boj, danes, ko liberalizem divja proti katoliški vzgoji, se mora boriti za katoliško vzgojo vsak, kdor hoče biti katoliški politik! —
Drugo, kar določuje taktiko katoliške politike, je zadružno gibanje. Katoliška politika mora krepko podpirati to gibanje, saj se to gibanje, uprav, ker je proti prvemu načelu liberalizma, vsekdar krije s katoliško politiko. Zadruge je treba snovati, stanove treba obuditi in okrepiti. Če se trgovci bojujejo proti zadrugam, ne bojuje se stan proti stanu. Saj moderni liberalizem ni pustil nobenega stanu. Stan hoče organizacijo, trgovci je nimajo in je, dokler so zvesti načelom liberalizma, imeti ne morejo ! Toda mi nikakor nismo proti trgovcem. Tudi njim, če hočejo, mi radi osnujemo zadrugo, in prepričani smo, da se bodo trgovske zadruge z obrtnimi in kmečkimi zadrugami zlahka dorazumele !
Tožimo časih, da nimamo mož. ki bi delovali po načelih katoliške politike sirom domovine. Kes jih nimamo, a nimamo jih, ker jih ne vzgojimo. Take može je treba vzgojiti. Tu pa imajo veliko nalogo časopisje, in politična društva. Časopisje se mora okrepiti, seveda mogoče bo to le tedaj, če se politično gibanje sploh oživi, ker časopisje je po mnogem rezultanta političnega gibanja. Pred vsem pa morajo skrbeti za politično vzgojo katoliška politična društva. Govornik je za več društev in ne za eno. V vsakem večjem kraju naj bi se osnovalo tako društvo, posebno tam, kjer so že zadruge. Stane to malo truda, in vender bi vspeh bil lahko velik. Nastala bi tako po Slovenskem mnogobrojna središča, koder bi se socijalno in politično življenje veselo razvijalo in krepilo.
To se zdi govorniku, da bodi taktika katoliške politike nasproti slovenskemu liberalizmu. — če se slovenskim politikom tudi tako zdi, ne ostaja druzega, kakor to, da vsi gredo — na
delo!
Politični pregled.
V Ljubljani, 20. marca.
Spravni poskusi na Češkem. Kakor vsa znamenja kažejo, grof Thun nima sreče pri pogajanjih mej čehi in Nemci. Na obeh straneh, posebno seveda mej Nemci, je nekaj mož, ki se ne morejo sprijazniti z načrtom ministerskega predsednika, prvi zato ne, ker se jim zde koncesije Nemcem prevelike, drugi pa sploh ne marajo ničesar čuti o spravi in hrepene le po neomejenem gospodstvu. Na ta način torej ne moremo pričakovati nikakega vspeha. Vkljub temu pa vlada še ni izgubila popolno vse nade. Poslala bo te dni v Prago še finančnega ministra dr. Kaizla, da ugladi pot Thunovemu načrtu in s svojim vplivom mej Čehi poskusi vse, da se omehčajo trdovratna srca. Kajpada tudi dr. Kaizl ne bo dosegel zaželjenega namena, ker ne more vplivati na nemško radikalno kliko. Vender bo pa grof Thun vsejedno izdal naznanjeni jezikovni zakon, akoravno ne morda preje, kakor ob sklepu zasedanja češkega deželnega zbora.
Prihodnji vojni proračun za leto 1900 bo izkazal, kakor poroča neki dunajski list, za celih 23 milijonov večjo potrebščino v primeri z letošnjim proračunom. Akoravno morda ta številka ni povsem zanesljiva, je vendar vsekako ve-rojetno, da iznenadi skupni vojni minister letošnjo delegacijo z izredno velikimi zahtevami. O skupnem proračunu so se ministri posvetovali že 7. t. m. ter kajpada tudi določili posamne zahteve Dunajski vojaški list »Reichswehr« sicer ne pritrdi popolno omenjenemu poročilu o zvišanju vojnega proračuna, pove pa v nadaljnih izvajanjih, da je povišanje neizogibno. Za to svojo trditev navaja tri točke: povišanje plač častnikom, za kar bo treba okroglo 18 milijonov, zvišanje kontingenta za vojaške novince ter pomnožitev in novo oboroženje topništva. List pravi, da je neobhodno potrebnih 2000 novih topov, katerih vsak bo stal s potrebno opravo 8000 gld. Skupno se bo potrebovalo samo za topništvo 16 milijonov gld. — Iz teh pojasnil je razvidno, da svota 23 milijonov Se ni tako velika v primeri z »neobhodno« potrebno reorganizacijo naše vojne sile v dobi mi-ovnih konferenc in svetovnega miru in da so go-
tovi krogi precej »milostno« ravnali pri sestavi skupnega vojnega proračuna za bodoče leto. Kaj pa poreko k tem številkam že itak do skrajnosti obremenjeni davkoplačevalci?
Kolonijalna politika naše države. Vedno bolj se množe glasovi, ki zahtevajo, naj se tudi naša monarhija po vzgledu drugih držav poda izven dosedanjih mej ter poskrbi za kako ped zemlje v orijentu. Avstrijski vodilni krogi dosedaj niso hoteli pečati se s to mislijo. Le jedna sama majhna zastavica vihra visoko gori na severu na Frana Josipa deželi, ki je pa le samo znak kolonije. Šele v najnovejšem času, ko so uvideli, da se vse giblje in išče prostora svoji trgovini, pa tudi zaslužka in kruha vedno bolj množečemu se prebivalstvu, ko so uvideli, da se na stotine avstrijskih prebivalcev izseljuje iz naše države na ameriška tla, jeli so misliti tudi v Avstriji na pridobitev kake pedi zemlje v kraju, ki bi bil pripraven za našo trgovino in obrt. Toda, ni se dobro dozorela ta misel, in že ji nasprotujejo1 naši »dobri« zavezniki Mažari, češ korist bi imela od tega le Avstrija, Mažari pa samo škodo. Kajpada so ti izgovori vrlo jalovi in je upanje, da jih pravi zagovorniki kolonijalne politike ne bodo uvaževali, dobro vedoč, da bi si s tem opomogla trgovina cele monarhije.
Nemci in trozveza. Zadnji, v praški »Politik« objavljeni dr. Kramarev članek je neizrečeno razburil razne nemške kroge, ki, kakor pravijo, ne morejo mirni ostati v očigled poniževanju Nemčije od strani Čeha dr. Kramara in njegovih somišljenikov. Te nezadovoljne nemške elemente zastopa berolinska »Post«, ki piše mej drugim: Čas je že, da natančneje pojasnimo rovanje Čehov proti trozvezi, pred vsem proti Nemčiji. Mogoče je, da se nahajajo v Avstriji državniki, ki menijo, da more Avstrija, v kateri igrajo prvo vlogo nem-štvu sovražni čehi, nadalje ostati v dosedanji trozvezi. Nemčija se pa nasprotno oklepa načela, da država, ki sledi češkim idejam in namenom, ne more biti več pravi zaveznik. Elementom, ki so si vbili v glavo češko idejo, je pripisovati, da so v poslednjem času poloficijozni listi objavljali ne-osnovane napade proti diplomatičnemu zastopstvu Nemčije na Dunaju, mej drugimi v češki reviji in drugih listih, v katerih »cesarski svetnik« Čeh Penižek odlaga svoje duševne nestvore. »Post« potem popisuje važnost trozveze za Avstrijo in dostavlja v proroškem duhu : Današnja ruska politika si bo nekega lepega dne poiskala popolno druzega prostora, potem bodo pa kmalu spoznali tudi oni avstrijski krogi, ki govore sedaj zanič-ljivo o trozvezi, kako življenje je v tej napravi. — Trezni avstrijski politiki pač ne morejo pritrditi tej sodbi o važnosti trozveze za Avstrijo, ker nam dosedaj pač nihče ne more dokazati koristi, ki izvirajo iz nje, nasprotno so pa prepričani, Ga je mnogo bolj naravna zveza z Rusijo, ker bi zvezala dve slovanski državi.
Diplomatičnl zastopniki pri predsedniku Loubetu. V soboto popoludne podali so se zastopniki zunanjih držav, na čelu jim naš poslanik grof Wolkenstein, k novemu predsedniku francoske republike Loubetu, da mu čestitajo v ime svojih vlad na izvolitvi. Odsotna sta bila angleški in nemški poslanik, prvi baje vsled bolezni, drugi je pa odpotoval. Nagovoril je predsednika grof Wolkenstein, ki se je najpreje spominjal umrlega nuncija Clarija, potem pa čestital francoskemu narodu, da je dobil takega predsednika, ki je bil izmed vseh senatorjev najbolj sposoben za to mesto. Spominjal se je nato umrlega Faure-a in pa bodoče svetovne razstave. — Predsednik Loubet se je zahvaljeval za voščila ter mej drugim naglašal, da bo svetovna razstava izpodbila vse predsodke o prijateljski zvezi mej vsemi narodi. Kakor razvidno iz poročila, ni padla ob tej priliki nobena politično važna beseda, ki bi bila potegnila nase pozornost evropskih politikov. Bil je le strogo olicijelen čin vljudnosti.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. marca.
(Shod trgovcev v Ljubljani.) V »Narodu« poje dan za dnevom boben, ki vabi trgovce v Ljubljano, da se udeleže shoda, naperjenega proti zadružni organizaciji, katerega prirede »Narodovci« dne 6. aprila v »Narodnem domu«. — Glede zadružne organizacije nas ta shod malo briga, kajti
vsa nova gospodarska društva so osnovana na zakoniti podlagi in zato Be lo osmeši, ker kliče oblasUo proti njim na pomoč, osrednja vlada jim je naklonjena, to kaže zdaten dar 2000 gld. »Gospodarski zvezi«, torej tem društvom ne grozi od kričanja »Narodovcev« prav nobena nevarnost. Za zadružno gibanje bo ta shod celo poučen, kajti spoznati bode, iz katerih krajev da se bodo trgovci shoda udeležili. Ker so bo na tem shodu napovedal boj pravicam konsumen-tov, bodo ti tudi vedeli po tistih krajih snovati gospodarska društva in z njimi braniti se nasproti tem napadom. Večjo škodo pri tem bodo trpeli oni trgovci, ki gredo »Narodovi« stran-karsko-politični agitaciji na lim, ko vendar mora vsak razumen trgovec vedeti, da mora trgovec konečno propasti, ako napove b o j kon sum en to m. — Na stotine kmetskih domov so oderuški trgovci spravili na boben tudi na Slovenskem; da se to ne bo v prihodnje godilo, za to poskrbi regulator gospodarske organizacije. — Za poštene trgovce bo pa tudi zanaprej dovolj dela in zaslužka mej nami, ako bodo trgovci umeli svojo nalogo, so oklenili organizacije trgovskega stanu, in sicer v zvezi s skupno zadružno organizacijo, tako da bodo mogli rešiti se iz krempljuv njih jedinega, a smrtnega sovražnika, in ta je židovski kapitalizem, kateremu jo dandanes vse manjše trgovstvo izročeno na milost in nemilost. — S shodi pa, za kakoršnega bobnajo »Narodovci« sedaj trgovce skupaj, da bodo zabavljali proti zadrugam, proti konsumnim društvom, proti klerikalcem itd., trgovci ne bodo druzega opravili, kakor le sebi zelo škodovali. — Naravnost smešno pa je, da »Narod« vabi tudi obrtnike na ta shod. Lepo bo videti zastopnike ljubljanskih čevljarjev, poleg njih pa zastopnika modlingske zaloge čevljev, ki uničuje vse čevljarje, ali pa zastopnike krojačev in pa zastopnike znanega angleškega blaga in drugih tvrdk z narejenimi oblekami, ki groze krojače spraviti popolno ob kruh, ko bodo vsi ti po »Narodovem« kričanji mej seboj spri-jazneni vpili proti zadružni organizaciji, ki je za male mojstre jedina rešitev.
(Dnevni red) IV. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 21. marca 1899. 1. ob 10. uri dopoldne. — 1. Branje zapisnika III. deželno-zborske seje dne 17. marca 1899. 1. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlože proračuni bolniškega, blazniškega, porodniškega in najdeniškega zaklada za leto 1899. 4. Utemeljevanje samostal-nega predloga gospoda poslanca Ivana Hribarja in tovarišev glede podaljšanja veljavnosti nekaterih določeb zakona z dne 23. junija 1895, drž. zak. št. 88. 5. Ustna poročila finančnega odseka o prošnjah, in sicer: a) mlekarske zadruge v Trnovem za podaljšanje obrokov za povračilo deželnega posojila 500 gld.; b) posestnika Franc Ce-rarja za podporo za napravo brodu čez Savo pri Kresnicah; c) županstva v St. Rupertu za podporo za napravo štacij za streljanje proti toči; d) Franc Ravniharja, deželnega knjigovodje v pokoju, za zvišanje pokojnine; e) Jakoba Bobeka iz Kala za odpis bolniških oskrbovalnih stroškov za Marijo Požar; f) Marije in Ana Lušin, sirot deželnega ingrosista, za podaljšanje in zvišanje miloščine. 6. Ustno poročilo upravnega odseka glede razdružitve selske občine Turjak v samostojni selski občini Turjak in Rob. 7. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora Kranjskega za uvrstitev okrajne ceste Kropa-Tržič med deželne ceste. 8. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji Janeza Goličiča za uvrstitev mostu čez Soro pri Suhi med okrajno-cestne objekte. 9. Ustno poročilo upravnega odseka o § 5. letnega poročila: Občinske reči. 10. Ustno poročilo odseka za letno poročilo deželnega odbora, in sicer: a) Splošno poročilo o letošnjem letnem poročilu deželnega odbora; b) poročilo o številkah I. in II.; c) o § 1. Zakonski načrti; d) o § 2. Davki; e) o § 3. C, Zdravstvene reči; f) o § 9. Ustanove; g) o § 10. Osebne stvari.
(Imenovanja.) Davkarji so imenovani kontrolorji: Dominik Dereani, R. A chtschin, Fr. Gregorič, A. Krap š, Fr. Predalič in davčni olicijal Fr. Zupan; davčnimi kontrolorji so imenovani pristavi K. Rozman, I. B o b e k , Fr. U r š i č, E. S e d 1 a k in V. P r e m k ; oficijaloma sta imenovana pristava I. Jereb in I. Lavrič;
pristavi so imenovani praktikantje A. S t r n a d , R. L e v s t e k, R. B o 11 a u z o r E- K o b 1 o r, M. Z o 11 e r , H. Kette in Fr. L u n d e r.
(Odlikovanje.) Rudniški oskrbnik V. Leithe v Idriji je podom svojega umirovljenja dobil naslov ces. svetnika.
(Tretji redni koncert »Glasbene Matice«) seje vršil sinoči — da ga označimo na kratko — v znamenju koncertnega vodje g. Mateja llubada in pevskega zbora. Najlepše točke so vzklile izpod peresa našega dičnega dirigenta. Slovenske du hovne pesni iz 16. in 17. stoletja same po sebi nimajo drugega pomena, nego da je bil svojedobno tem preprostim, resnobnim melodijam podložen slovenski tekst. Kastelicevi pesni je prinesla v primerni harmonizaciji že naša cerkvena pesmarica »Cecilija«. Druge melodije nekdanjih slovenskih reformatorjev pa so izraz cerkvenega petja, kakoršnega so povzeli svoj čas novoverci iz katoliške cerkve. Iz njih veje resnoba, kakoršna se spodobi svetemu kraju. A gospod koncertni vodja jih je za koncertno sobano odel z bujno, tu in tam uprav bogato harmonizacijo, katero je še prav posebno povzdignilo točno in fino prednašanje velikanskega pevskega zbora, kakoršnega po številu, če se prav ne motimo, še nismo videli pri koncertih »Glasbene Matice«. Istotako je krasno vspela nova serija harmonizovanih narodnih pesnij. Vtn-dar pa se nam je zdelo, da so nekatere pod svojim modernim krilom izgubile že malone popolnem svoj narodni značaj. Razporedba je bila v obeh oddelkih primerna: nekaj resnobnih, sem-tertje žalnih, nekaj veselih, šegavih, celo poskočnih — vse to je provzročilo, da se je občinstvo zlasti ob petju narodnih pesnij posebno ogrelo in odlikovalo dirigenta in zbor z burnim ploskanjem. V ves program pa je prinesel lepo razliko, ki mika, operni pevec z Dunaja, gospod A. Nosale-vvicz, ki je z močnim, čistim in obsežnim glasom zapel najprej Verdijevo arijo za bas iz opere »Don (Jarlos«, potem pa še pridejal dvoje pesnij, jedno rusinsko in jedno rusko. Prav tako se je ska-zal v dveh točkah g. Julij Junek iz nova mojstra na cellu, kakoršnega že poznamo iz prejšnjih nastopov. Ne smemo pa pozabiti, da je mešani zbor proizvajal tudi krasno Pachorjevo kompozicijo na besede Gregorčičeve »Domovine«. Skladbo je obdarilo pevsko društvo v Ptuju s prvo nagrado, a je tudi zares polna čuta in umetno vpletenih afektov, ki so se sinoči krasno izražali pri tehnično dovršenem proizvajanju pevskega zbora. Da povzamemo še jedenkrat vtisek v celoti, povdar-jamo: pevski zbor s svojim načelnikom se nam je pokazal včeraj tako po številu kakor po tehniki na vzvišeni stopinji, do katere se doslej morda še ni popel. Občinstva je bilo mnogo in kakor rečeno, z zasluženo pohvalo ni skopovalo.
(Za razširjenje volilne pravice) v ljubljanski mestni zastop prirede se prihodnje dni tile shodi: 25. t. m. v Vodmatu, 26. v Kurji vasi in velikonočni ponedeljek v Trnovem.
(Socijalistični agitator v Ajdovščini.) Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da je zadnje dni zašel mej delavce predilnice v Ajdovščini neki agitator, imenom Pavliček iz Ljubljane, ki mej njimi strastno agituje za ustanovitev strokovne zveze oziroma društva, pokazati pa noče nikake barve. To je vrlo sumljivo in svarimo pred tem agitatorjem vse svoje somišljenike. Kolikor je nam znano, je mož v službi rudečih bratcev. Krščanski socijalec se ne sramuje svojega imena.
(Zdravniška zbornica kranjska) javlja, da razpisuje c. kr. glavna direkcija tobačne režije na Dunaju službi tovarniškega zdravnika c. kr. tobačne tovarne v Sternbergu in Taboru. Plača državnega uradnika XI. razreda, toda brez aktivitet-nih doklad. Prošnje vložiti je s potrebnimi spričevali doktorja vsega zdravilstva in o dosedanjem službovanju sosebno na kakem porodniškem oddelku najkasneje do 15. aprila t. 1. na c. kr. tobačno tovarno v Taboru. — Dr. Neiner na Dunaju prosi, da bi se mu naznanilo število nemških zdravnikov na Kranjskem. Ker zbornica ni opravičena, ločiti zdravnike po narodnosti, blago-volo naj se p. n. gospodje zdravniki nemške narodnosti javiti do 30. t. mes. zdravniški zbornici kranjski.
(Iz Cirknice.) Že dolgo nisem cenj. »Slovencu« ničesar poročal iz našo slavne Cirknice; čemu tudi, saj je bilo nekaj časa sem vedno pri starem, le sedaj, ko je tukajšnja vrla hranilnica in
posojilnica kupila dve skupaj stoječi hiši, dvorišče in hlev na glavnem trgu pred cerkvijo, toraj na najlepšem prostoru cirkniškega trga, so se naši stari liberalci zop.t zdramili in začeli svojo liberalno svobodo mej domačim ljudstvom in v »Slovenskem Narodu« oznanjevati; odtod tudi nekaj neslanih in lažnjivih dopisov v »Slov. Narodu«. Začeli so udrihati po konsumnem društvu, v katero so zadnji čas pristopili tudi njihovi nekdanji privrženci, ker so spoznali, kdo res dela za blagor ljudstva. In kaj je bila posledica temu ? Dva taka na novo pristopivša uda, ki sta bila poprej pri tukajšnjem lesnem trgovcu Šerkotu jeden lesni agent, drugi pa gostilničar, sta morala vkljub izvrstnemu spričevalu samo radi pristopa h kon-sumnemu društvu svoji službi žrtvovati. To je torej dokaz, gospod vrednik, kako umevajo in izvršujejo naši liberalci liberalno svobodo. »Nič drugače, kakor jaz hočem, če no pa pojdi iz službe; pa ne boš več naložil; boš pa »ob froht«, to je njihova »parola«. Kaj ne, to je svoboda?! No, naj le privoščijo ljudstvu tako svobodo in naj ga le vedno straše s službami in osrečevalnim »Irohtom«, zavedno ljudstvo jim vse jedno hrbet obrača in z navdušenjem pristopa k svojim društvom, ter je ponosno na svoje konsumno društvo, ponosno na hranilnico in posojilnico, katera jih je že toliko iz oderuških krempljev iztrgala, ponosno še posebno na svoj katoliški dom v nekdanji liberalni Cirknici. — če vam še sporočam, da naš tukajšnji poštar kaj rad prebira na pošti časopise »Slovenca« in »Slovenski list«, na katere ni naročen in zoper katere je agitiral, sem vam za danes dovolj sporočal. Morda vam v kratkem sporočam o delovanju našem in naših liberalcev. Z Bogom !	Vaš stari
Podslivničan.
(Iz Št. Vida pri Zatičini.) Dne 17. t. m. je umrl starosta prebivalcev šentviške fare, Jakob Ihan, posestnik v Zaborštu, star 95 let. — Dne 24. decembra pretečenega leta umrla je njegova žena, Marija Ihan, rojena Kutnar, sestra bivšega škofa lavantinskega Fr. Kutnarja, stara 93 let. Pač redka starost!
(Štajerski deželni zbor) je imel v soboto šesto sejo. Prečitanih in odsekom razdeljenih je bilo mnogo prošenj; mej temi jih jo več za šestletno šolo. Posl. Ilagenholer in tovariši so predlagali deželno hipotečno banko. Grof Lamberg je utemeljeval predlog glede zavarovanja imetja družin-čadi proti ognju. V pododsek za uravnavo učiteljskih plač so bili izvoljeni: Fiirst, Walz, Link, grof Stiirgkh, Lehner, dr. Schreiner in grof Kottu-linsky. Razprave v odseku so javne, to je, vsem poslancem pristopne.
(Trgovinski minister baron Dipauli) odpotuje, kakor se z Dunaja poroča, dne 26. t. m. v Trst, kjer ostano več dnij ter si ogleda skladišča in večje tovarne. Ob tej priliki se bodo vršila tudi posvetovanja glede zgracleb v pristanišču. Dne 29. t. m. bode minister navzoč, ko bodo v morje spustili novi Lloydovi parnik »Nadvojvoda Fran Ferdinand«.
(Gospodarska odvisnost Slovanov v Istri.) Iz Istre se nam poroča: Izid dopolnilne volitve za mestno skupino Pazin Labin-Plomin v Istri nam zopet jasno kaže sliko gospodarske odvisnosti našega ljudstva v tej deželi, odvisnosti od brezvestnega lahonstva. Dočim se je v Pazinu pokazalo, da nastopajo ondi že polagoma normalneje politične razmere, t. j. da se v Pazinu vračajo zopet k svoji pravi zastavi tamošnji zapeljanci, vladajo v mestecih Labin in Plomin še stari dremalni odno-šaji. Saj je n. pr. v Plominu od 50 upisanih volilcev, samih izključnih Hrvatov, prišlo na volišče 49 in vsi so volili Italijana Constanti-nija, zakaj ? Ker je tako hotel lahonski velikaš Antonetti, kateremu je do malega dolžna vsa občina 1 Pa tudi v Labinju niso boljše razmere, saj je ondi od 68 volilcev volilo Italijana celih 36 in sicer sami Hrvatje, dočim domačin Istran Ku-relič ni dobil niti enega glasu ! In vendar je še pri zadnjih volitvah dobil hrvatski kandidat v tem okraju nekaj glasov. Iz tega bi bilo sklepati, da je ondi naša stvar nazadovala, mesto bi bila napredovala, ako bi ne bilo namreč nekaj slučajev, ki so naravno onemogočili udeležbo nekaterih našincev. Da so se Italijani tudi pri teh volitvah posluževali svoje taktike, je nedvomno res, toda največji uzrok neljubemu izidu tiči pač v gospodarskih odnošajih. Ali bi bilo mogoče, da zmaga tujec v skoro čisto
hrvatskih občinah, ako bi ne bil naš človek ma-terijelno odvisen od tujca ? Gospodarska odvisnost bi v olikani družbi, za kakoršno se izdaja itali-janstvo, sploh ne smela uplivati na politično svobodo volilca. Ker jo pa žal tako in se od tacih ljudij, kakor so naši Italijani, sploh ne da druzega pričakovati, tedaj nam veljaj geslo: hitro ven iz teh spon! Otmimo našega človeka iz gospodarske odvisnosti, da postane tudi politično neodvisen ! Snujmo potrebne gospodarske ziavode v teh krajih, da se iztrga naš Istran iz teh poli-povih objemov. Le malo je bilo ob tej volitvi razlike mej glasovi in kdo ve, ako bi ne bili zmagali mi, da se je naša zvezda količkaj ugodneje zasukala, toda prihodnjič mora biti odločno zmaga na naši strani! Ni jedenkrat več ne smemo prenašati te sramote, da bi en Italijan gnal našo ljudstvo kakor brezumno živino na volišče, da odda ondi svoj glas za sovražnika naše narodnosti ! To je sramotno za našo ime! Italijani sami so se nam morali pomilovalno smijati, da
igramo pred njimi tako nizko ulogo.
#
* *
(Hotel pogorel.) V Ne\vjorku je pogorel v petek jeden prvih hotelov, »Windsor« imenovan. Mrtvih so našli dosedaj 14 oseb, ranjenih pa nad štirideset. Pogreša se skupno 50 do 70 oseb. Svakinja predsednika Mac Kinleya, ki je bivala v tem hotelu, se je rešila. Škoda je ogromna. Lastnik hotela je znorel, žena in hči sta pa skočili skozi okno in se ubili.
(0 te ženske!) Saje: »Vokačka lepo skrbi za svojega moža: vsak večer mu sama škornje se-zuje.« — Kozoglav: »O da, predno hoče iti v krčmo.«
Društva.
(Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so poslali : č. gosp. Andrej Pod-hostnik, župnik v Dramljah, 10 gld. — Slavna hranilnica in posojilnica v Metliki po č. g. kape-lanu Jos. Novaku 5 gld. — Slavna slovenska posojilnica v St. Jerneju na Dolenjskem 5 gld. — Slav. posojilnica v Radovljici 10 gld. — Ženska podružnica v Trstu po gdč. Milki Mankočevi 78 gl. 97 kr. — Č. g. Fr. Korošec, nadžupnik na Slatini, 10 gld. 73 kr., katere so zložili prijatelji na veselici katol. polit društva na Slatini. — C. g. kaplan Anton Srabočan nabral o priliki ustanovitve »Delavskega društva« v Laporju pri Slov. Bistrici 7 gld. 47 kr. — Slav. posojilnica v Bre žicah 10 gld. — Podružnica za Slov. Gradec in okolico 12 gld. 60 kr — Izvenakad. podružnica v Gradcu po g. Fr. Hrašovcu 4 gld. — Slavna kmetska posojilnica na Vrhniki 30 kr. — Slavna posojilnica v Mariboru 100 gld. — G. Peter Sire, učitelj v Mengšu iz nabiralnika 3 gld. 50 kr. — Ženska podružnica v Krikem po gospej Mariji Pleifer 21 gld. 50 kr —■ Od biljardnega kluba v Radečah 6 gld.; nabiralec g. V. Krissel želi, da bi tudi drugi zabavni klubi spominjali se družbe sv. Cirila in Metoda. — Ormoška ženska podružnica 22 gld. 80 kr. — G. dež. sodišča pristav dr. Fr. Poček v Ljubljani 1 gld. — Družbeni skopi-ček za pomerančo gospice Tilke Vidmajerjeve v družbi v »Narodnem domu« v Celju 5 gld. — Prisrčno zahvalo vsem darovalcem in nabiralcem.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 20. marca. Deželni zbori tirolski, goriški in tržaški sklicani bodo v tekočem tednu.
Dunaj, 20. marca. Fremdenblatt poroča, da bo dalmatinski deželni zbor najbrže že danes zaključen, ker se je začel pečati z dr-žavnopravnimi vprašanji. — Gališki in mo-ravski deželni zbor baje dovršita svoje delo še do Velikenoči.
Dunaj, 19. marca. Povišanje potrebščin za vojaštvo za Z3 milijonov obseza zboljšanje častniških plač, pomnožitev stalne vojske za 2500 mož in za mornarico naknadnega in izrednega kredita blizo 9 milijonov.
Trst, 20. marca. Eskadra mornarice, ki je danes odšla od tukaj v Pulj, da se oskrbi z živežem, je baje namenjena proti Kitajskemu.
Zader, 20. marca. Današnja seja deželnega zbora je bržkone zadnja v tem zasedanju, ker jc dovršeno že vse za to dobo pripravljeno delo. V sobotni večerni seji je bil z vsemi proti italijanskim glasovom vsprejet predlog poslanca Cingria, naj se
uvede pri vseh dalmatinskih upravnih in pravosodnih oblastvih hrvatski ali srbski kot uradni jezik. Ugovarjal je predlogu v ime italijanske stranke poslanec Salvi. — Občini Sinj se je dovolilo nadaljnih 1000 gld. podpore.
Praga, 20. marca. Vlada je razpustila shod nacijonalcev v Mostu zaradi veleizdaj-skih besed Wolfovih, proti kateremu se je pričela kazenska preiskava.
Levov, 20. maroa. V Przemyslu je bil včeraj v škofa posvečen novoimenovani pomožni škof dr. Pelczar. Prisotna sta bila poleg dveh nadškofov in več škofov namestnik grof Pininski in deželni maršal grof Badeni.
Levov, 20. marca. Državni posl. Szce-panovski je naznanil nadsodišču, da je tudi on sokrivec Zime, in prosi, da se tudi proti njemu vvede preiskava.
Rim, 20. marca. Zdravnik dr. Mazzoni izjavlja nasproti poročilom o slabem zdravju papeževem, da so neresnična ter da se papež dobro počuti.
Petrograd, 20. marca. Odposlanstva 500 glav Finov car ni vsprejel v avdijenciji, ker niso mogli skazati se z dovoljenjem go-vernerjevim. Vrnili so se, ne da bi videli carja.
London, 20. marca. Italija je s Kine odpoklicala svojega zastopnika Martinija. Diplomacija obsoja ta korak, ker bo škodoval Italiji pri stavljenih njenih zahtevah do Kine.
Washington, 20. marca. General Otis je sporočil iz Manile, da pričakuje v kratkem konca sedanjega boja. Vkljub temu mu je dobro došla vojna ladija „Oregonu. Tudi vlada bo še nadalje odpošiljala vojake in vojne potrebščine v Manilo.
Washington, 20. marca. Te dni izroči španska oziroma ameriška vlada mirovno pogodbo in sicer v navzočnosti francoskega poslanika Cambona, zastopnika Španije in državnega tajnika Haya. — V soboto je poslanik Cambon v ime španske vlade govoril o položaju španskih vjetnikov ter izrazil nado, da se kmalu store potrebni koraki za njih osloboditev.
bistri! « o:
16.	marca. Marija Naresk, branjevka, 50 let, Gruberjeve ulice 1, naduha.
17.	marca. Katarina Perhne, gostija, 75 let, Žabjak 5, vodenica. — Franc Seliškar, zidarja sin, 5 mesecev, Dolenjska cesta 6, plučni katar.
17. marca. Marija Ahc-in, gostija, 84 let, Studentovske ulice 13, ostarelost. — Ana pl. Schilaenfeld, zasebnjca, 80 let, Salendrove ulice 4, ostarelost. — Jernej Šlibar, c. kr. okrajni tajnik v pok., 71 let, Slari trg 9, mrtvoud.
19. marca. Franc Kališ, delavec, 61 let, Vodmat št. 85, jetika.
Dražbe.
Jerneja Čiča iz Hruševja nepremičnina, cenjena na 340 gld., najmanjši ponudek 266 gld. 67 kr., dnč 22. marca v Senožečah.
Franca Dovgana iz Stare Sušice posestvo s pritiklino, cenjeno na 8584 gld. 22 kr. in 170 gld., najmanjši ponudek 58 56 gld. 16 kr.. dnč 24. marca v Postojni.
Gašperja Smerdu iz Gradca zemljišča s pritiklino, cenjena na 4*11 in 64 gld., najmanjši ponudek 3118 gld., dt6 24. marca v Postojni.
MeteorologiSno porodilo.
Višina nad morjem 306-8 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
a « O	čas opazovanja	Stanj« barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Neb*	S 2 = * *
18	9 i ve "vir	725 5	10-2	{sr. jžah.	lasno	
19	7. zjutraj 2. popol.	726-4 729 0	48 02	sr. jvzh. sr. vzh.	oblauno C	0-2
19| 9. zvežer		7301	-18	sr. svzh	sneg	
20	7. zjutraj 2. popol.	726-4 7253	-22 00	p. m. szab. sr. svzh.	sneg oblačno	9-6
Srednja temperatura sobote 9-3", normale: 40". Srednja temperatura nedelje 11°, normale: 4-2°.
Tržne cene v Ljubljani
dne 18. marca.
	gl-	kr.		gl.|kr.	
Pšenica, m. st. . .	10	60	Speh povojen, kgr. .	_	70
Rež, „ . . .	8	50	Surovo maslo, „ .	1	_
Ječmen, „ • ■ ,	7	60	Jajce, jedno . . .	_	2
Oves, „ . . . Ajda, „ . . .	6	60	Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr.	_	8
	8	30		_	60
Proso, „ . . .	9	—	Telečje	—	64
Koruza, „ . . .	5	50	Svinjsko „	_	6r,
Krompir, „ . . .	2	40	Koštrunovo „ „ .	_	40
Leča, hktl. . . .	12	_	Piščanec ....		60
Grah, ....	10	_		_	21
Fižol, m. stot . . .	11	50	8eno, m.stot. . .	2	20.
Maslo, kgr. . .	1	06	Slama, „ „ . . .	1	80
Mast, „ . . Speh srei, „ . .	—	70	Drva trda, 4 kub. m.	6	20
	—	64	„ mehka, 4 „ „	4	30
...........iwiuuniini
■dom m svet:

Vsebina 6. zvezka 1899:
I. I. Sreznevskij na Slovenskem. (Priobčil Iv. Merhar. — Dalje.) — Deteljica. (Novela. — Spisal Fr. S. Finžgar. — Dalje.) - Vrt, vrt! (Povest. — Spisal I. Štrukelj. — Dalje.) — Življenja realizem. (Zložil Fr. S. Finžgar.) I. Le rogajte se vzorom! — II. Milijonar. — Vintgar. (Spisal I. Godec.) — Socijalni pomenki. (Piše dr. Ivan Ev. Krek. — Dalje.) — Potopljen čoln. (Spisal dr. Fr. L.) — Književnost: hrvaška. — Slike: Luka Jeran. (Iz mlajše dobe.) — Dober lov. (Slikal Ad. Eberle) — Marijino Oznanjenje. (V kapeli ljubljanske vojaške bolnice, Slikal Kremser-Schmidt.) — Dolina gornje Radolne; restavracija »Vintgar« z žagami; dva prehoda v Vintgarju. (Risal M. Jama.) — Sv. Katarina nad Zasipom. (Risal M. Jama.) — »Sum« v Vintgarju.
tj
O ~
Ffmom
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in rudeče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
GiessMlsle Kisle vofle.
20-11
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodaja lnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Š!n7)7nnp za ■olmo 'Uk&rje, najnovejše in najlepše kJllUvVUV vzorce, imata v veliki izberi v zalogi BBATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnaiija naročila proti povzetju. 228 17 11—1
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
»Posojilnice na Slapu pri Vipavi,
regietrovane zadruge z neomejeno zaveso",
kateri se bo vršil
v sredo, dnč 29. marca 1899. 1.,
točno ob 3. uri popoldne
v šolskem poslopji na Slapu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelnika.
2.	Poročilo nadzorstva o letnem računu. 8. Razdelitev čistega dobička.
4.	Privoljenje remuneracije načelstvu in nadzorstvu.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Prememba pravil.
7.	Razni nasveti in predlogi.
Na Slapu, dne 18. marca 1899.
293 i-i	Načelstvo.
Šenljanski kosovni premog
Z 48
10 vreč skupaj po 46 kr., v Ljubljani vsakemu na dom stavljen. Večje množine po dogovoru Se ceneje priporoča
Anton Gerkman.
Naročila prosijo se pred roko na-me, Marijin trg it. 1, n. nadstropje, ali po telefonski itevilkl 32. Moji razpečevalci po mestu nosijo rudeče čepice. 294 3-1
Proda se prav dobro ohranjen 288 2-2
harmonij,
ki ima osem spremenov. — Kje, povd upravništvo »Slovenca«.
Moksi~
iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju
oddaje se po enfji-os-eenn.il 259 44-3 v plombiranih vrečicah po 10 in 25 kil v prodaj&lnlol
Maksa l>omicelj-a
v Ljubljani, Rimska cesta vis a vis Gorupovim hišam.
Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske.
Moka oddaje se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil.
Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov.	416 3—1
Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
lakso Veršec
v I^TUBI.JAIVl.
Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 6, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dn6
do dnč po 4'/s%. Poštno - hranllnlone položnloe na razpolago.
D ii ai a. j s k a b o i* z a.
Dne 20. marca.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/„......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
i'0 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 10 kr. 100 . 80 »
120 100
119 97
913 367
120 59 11
9
44
6
15	»
95	»
83	.
80	»
70 » 47»/,.
79 . 65'/,,» 2) . 67 >
Dne 18. maroa.
4°/0 državne srečke I. 1851, 250 gld. . .	171	gld,	60	kr.
6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	158	»	-	»
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....194	»	50	»
4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	»	—	>
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.	141	»	—	>
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 ....	130	»	75	>
Dunavsko vravnavno posojilo 1, 1878 . .	108	»	75	»
Posojilo goriškega mesta.......112	»	—	>
4"/„ kranjsko deželno posojilo.....98	»	25	»
Zaslavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0	98	»	10	»
P rijoritetne obveznice državne železnice . .	218	»	25	»
» » južne železnice 3°/0 .	179	>	20	»
» » južne žcleznice 5°/0 .	124	>	70	»
» » dolenjskih železnic 4°/0	99	»	50	»
Kreditne srečke, 100 gld.......199 gld 25 kr.
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	170 » — »
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......20
Salmove srečke, 40 gld........85
St. Gendis srečke, 40 gld.......84
\\'aldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. .	1*5
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3370
Akcije tržaškega Llr>yda. 500 gld. . .	470
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	64
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	112
Montanska družba avstr. plan.....241
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	193
Papirnih rubljev 100........127
50
75 75
50
75
12
Nakup ln prodaja -JSJJ
vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zguhe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeso za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
f« JL
Menjarnična delniška družba
FJ iS
B
I., WollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Pojasnila ~iiXt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče viso>r-ga obrestovanja pri popolni varnosti J5.-T »» n 1 o ■>■ <i n I li «r ! n v n 1 e. Tt^rs