STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE A A ,>*r ISSN 03520226 ISBN 86811 41 -52-X S »VANJ ANKETA O TUJIH TURISTIH V REPUBLIKI SLOVENIJI V POLETNI SEZONI 1997 m i i I i« št. 7m LJUBLJANA, 1998 iT K Sv. < Števili STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SL^EM/Jg ISSN 03520226 ISBN 86811 41 -52-X umira [IAliiK©¥AlMJ ANKETA O TUJIH TURISTIH V REPUBLIKI SLOVENIJI V POLETNI SEZONI 1997 21 GOSTINSTVO IN TURIZEM Alenka ŠKAFAR BOŽIČ Metka ZALETEL in Marta ARNEŽ ( 2. poglavje ) Št. I UUBUANA, 1998 2 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 Alenka ŠKAFAR BOŽIČ, višja svetovalka Metka ZALETEL, višja svetovalka (2. poglavje) Marta ARNEŽ, samostojna svetovalka (2. poglavje) !D nt TOH! CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 338. 48 (497. 4) "1 997" 311:338. 48(497. 4) ŠKAFARBOŽIČ Alenka Anketa o tujih turistih v Republiki Sloveniji v poletni sezoni 1997 / (Alenka Škafar Božič, Metka Zaletel (2. poglavje), Marta Arnež) (2. poglavje) - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 1998. - (Rezultati raziskovanj / Statistični urad Republike Slovenije, ISSN 03520226 ; št. 704. 21. Gostinstvo in turizem) ISBN 86811 41 -52-X 1. Gl. stv. nasl. 2. Zaletel, Metka 3. Arnež, Marta. - I. Božič, Alenka Škafarglej ŠkafarBožič, Alenka 727841 28 SrAr96 ' L0« kjer je G^6 število tujih turistov v stratumu h v letu 1996 ah število izborov objektov v stratumu h. Prva vmesna utež je produkt treh uteži: »l. -w2u-w2*»°-w5*. Ker je bila - podobno kot leta 1994 - povprečna dolžina bivanja anketiranih turistov bistveno daljša od populacijske vrednosti, smo podobno kot leta STATISTIČNI URAD RePUBLIKS SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 9 1994 opravili izračun uteži za turiste po linearnem modelu. 1 + AW; če je nhlJ < Nhl/Gh, 1 sicer ki smo ga analitično razvili: čejen^. < Nhj/Ghi whij = sicer kjer je: Gh, nhi ~ N hi g hi NulKAGullV/r število tujih turistov v objektu i v stratumu h v populaciji v času anketiranja: Nh število prenočitev tujih turistov v objektu i v stratumu h v populaciji v času anketiranja; ghi število tujih turistov v objektu i v stratumu h v vzorcu; nH število prenočitev tujih turistov v objektu / v stratumu h v vzorcu; mhi = ^ J = I J (celi del povprečne prenočitve v objektu i v stratumu h, izračunane v populaciji TU11/97); /j število tujih turistov v objektu i v stratumu h s po I prenočitvami. S tem modelom smo povprečno dolžino bivanja v vzorcu močno približali populacijski vrednosti. Model, na osnovi katerega smo izračunali uteži, je le eden od možnih in verjetno najenostavnejši, vendar so uteži nedvomno izboljšale rezultate. Dobljena utež je tako: ki jo še normiramo na število anketiranih tujih turistov in prisekamo pri 0. 3 in 4. Po uteževanju smo izvedli še kalibracijo podatkov na populacijske podatke. Kalibracija je potekala iterativno v dveh korakih: 1. poststratifikacija glede na vrsto objekta, vrsto kraja in obdobje anketiranja (sezona oz. nesezona) 2. poststratifikacija glede na državljanstvo anketiranih oseb. Anketirance smo glede na državljanstvo združili v sedem skupin: Avstrija, Italija, Nemčija, ostale zahodnoevropske države, vzhodnoevropske države, države na ozemlju nekdanje Jugoslavije in ostale države. 2 Končna utež je torej kalibrirana v^, ki je potem še normirana in prisekana pri 0. 3 in 4. JU STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENtJE 10 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 2. 4 Neodgovori enote in neodgovori spremenljivke V spodnji tabele so navedene stopnje zavračanja, vendar le kot grobe ocene, saj štejemo kot neodgovor le vprašalnike, za katere so anketarji dejansko izpolnili prvo stran vprašalnika. Celotna stopnja neodgovora se zdi nižja kot leta 1994 in bistveno nižja kot leta 1989, vendar so takšni podatki verjetno le posledica neupoštevanja navodil za anketiranje, ne pa dejanskega boljšega sodelovanja izbranih tujih turistov. Tabela C: Stopnje odgovora in deleži nepopolnih anket po stratumih Stopnja odgovora Delež nepopolnih anket Stratum Skupaj 5, 0 4, 3 11 16 21 26 31 36 37 Ljubljana Zdraviliški kraji Obmorski kraji hoteli kampi hoteli kampi hoteli kampi zasebne sobe 5. 0 0, 0 3. 1 2, 9 4, 9 0, 0 0, 0 2. 2 0, 0 2, 5 1. 0 5, 4 7. 1 3. 3 41 46 47 Gorski kraji hoteli kampi zasebne sobe 1, 1 1, 9 1, 1 5. 3 5, 0 3. 4 Nepopolne ankete so ankete, ki jih sicer štejemo kot odgovore, vendar nimajo izpolnjenega dela vprašalnika o izdatkih tujih turistov. Na mesto manjkajočih podatkov smo vstavili povprečje respondentov znotraj vnaprej definiranih razredov. 2. 5 Natančnost ocen Natančnost ocen za ključne spremenljivke je bila ocenjena s pomočjo programskega paketa Sudaan. V spodnji tabeli navajamo nekaj rezultatov. Ostale vzorčne napake so bile ocenjene s pomočjo modela. Tabela D: Natančnosti in vzorčni učinki nekaterih ključnih spremenljivk Ocena Standardna napaka Koeficient variacije Vzorčni učinek Interval zaupanja Povprečno število turistov v skupini Povprečna dolžina bivanja v Sloveniji na turista Delež turistov, ki so prišli z avtom ali kombijem Povprečni dnevni izdatki na turista v Sloveniji (SIT) 2. 08 6. 72 62 % 9 316 0. 05 0. 22 2 % 309 2. 40 % 3. 27 % 3. 23 % 3. 32 % 1. 92 1. 80 3. 10 2. 42 (1. 98 ; 2. 18) (6. 29 ; 7. 15) (58 % ; 66 %) (8 710 ; 9 922) STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 11 3. 1 Priprava Anketo smo pripravili na Statističnem uradu Republike Slovenije na oddelku za statistiko storitvenih dejavnosti. Osnove metodologije ankete temeljijo na metodoloških navodilih, ki jih je za zadnjo tovrstno anketo, izvedeno v SFR Jugoslaviji, pripravil Zvezni zavod za statistiko v Beogradu v sodelovanju s Turističnim inštitutom iz Zagreba. Postavitev vzorčnega načrta, izbor enot, način izbora tujih turistov so plod dela Referata za vzorčenje in natančnosti na Statističnem uradu Republike Slovenije. Upoštevali smo priporočila Svetovne turistične organizacije (WTO) in Evropskega statističnega urada (Eurostat). Vprašalnik smo priredili slovenskim razmeram in upoštevali mnenja institucij, ki se ukvarjajo s turizmom (Gospodarska zbornica - združenje za gostinstvo in turizem. Ekonomska fakulteta, Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem - Sektor turizem). Vprašalnik je obsegal štiri strani (Priloga). Preveden je bil v sedem tujih jezikov (italijanščino, nemščino, hrvaščino, madžarščino, francoščino, angleščino in češčino). Vsebinsko je bil vprašalnik razdeljen na štiri dele: prvi in zadnji del sta se nanašala le na anketiranega turista, osrednja dela pa sta veljala za celotno družino oz. družbo, s katero je anketirani turist potoval. ORGANIZACIJA ANKETE 3. 2 Terensko delo Anketar je pridobival podatke z metodo intervjuja, turist pa je lahko vprašalnik izpolnil tudi sam. Anketa je bila anonimna in razen državljanstva, starosti, statusa ter poklica ni zajemala osebnih podatkov. Turisti so v zahvalo za sodelovanje pri anketi dobili Turistično karto Slovenije. Anketarji so bili receptorji v izbranih turističnih objektih. Njihova naloga je bila, da so turiste pridobili za sodelovanje in jim razložili namen in potek ankete. Po vsakem anketiranju so anketarji morali pregledati obrazec in preračunati morebitne podatke o izdatkih v tuji valuti v tolarje. Za stik med anketarji s Statističnim uradom so skrbeli inštruktorji. Njihova naloga je bila, da anketarje poučijo o metodoloških načelih ankete, o načinu anketiranja, o morebitnih napakah. Tudi pozneje so spremljali njihovo delo, jih vsaj enkrat mesečno obiskali in takrat prevzeli že izpolnjene obrazce. Te so morali pregledati in nekatere napake tudi sami popraviti. 3. 3 Vnos in kontrola podatkov Izpolnjene vprašalnike, ki so jih prinašali inštruktorji, smo na oddelku kontrolirali, zunanji sodelavci pa so podatke sproti vnašali v osebni računalnik. Vnos in kontrola ter kasnejša obdelava podatkov so potekali v programskem paketu Blaise. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 12 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 REZULTATI ANKETE ZA SLOVENIJO Podatki, prikazani v tej publikaciji, so ocene, pridobljene z anketo na vzorcu, ki predstavlja celotno populacijo tujih turistov, ki je v anketnem obdobju obiskala Republiko Slovenijo. Kriteriji po koeficientih variacije (relativna standardna napaka ocene) za objavo ocen Ankete o tujih turistih v poletni sezoni 1997 so naslednji: -ocene s koeficientom variacije, manjšim od 0, 10 (CV<0, 10), so objavljene brez omejitve; -ocene s koeficientom variacije od 0, 10 do 0, 15 (0, 100, 30), niso objavljene in so nadomeščene s piko. Uporabnik ocen (podatkov) iz ankete naj bi pri uporabi podatkov upošteval, da so ocene, objavljene brez omejitev popolnoma zanesljive, tiste v oklepajih pa manj zaradi majhnega števila enot opazovanja. 4. 1 Socialnodemografske značilnosti anketiranih tujih turistov Socialnodemografski podatki, po katerih smo spraševali turiste so: državljanstvo po potnem listu, regija ali mesto stalnega bivališča turistov iz Italije, Avstrije in Nemčije, starost, zaposlitveni status, poklic in življenjsko okolje. Dobra polovica (58, 1 %) anketiranih turistov je prišla iz treh držav Nemčije, Italije in Avstrije, ki so tradicionalne emitivne države. Vendar pa se je njihov delež v primerjavi z rezultati iz ankete izpred treh let nekoliko zmanjšal, predvsem delež turistov iz Italije. Na četrtem mestu po številu so Nizozemci, ki so bili pred tremi leti na šestem mestu. Povečal pa se je tudi delež turistov iz Velike Britanije. Tabela 1: Deleži tujih turistov po državah po potnem listu, 1994 in 1997 % 1994 1997 Nemčija Italija Avstrija Nizozemska Češka republika Hrvaška Velika Britanija Madžarska Francija Združene države Druge države 22. 1 23, 4 14, 8 4, 9 5, 5 6. 5 2, 7 3, 3 1. 6 15. 2 24, 3 20, 3 13, 5 7, 0 5, 0 4, 8 4, 6 2, 5 2, 4 2, 2 13, 5 Slika 1: Deleži tujih turistov po nekaterih državah po potnem listu, 1994 in 1997 25 20 15 10 ® SURS Nemčija Italija Avstrija NizoČeška Hrvaška Velika zemska republika Britanija □ 1994 HI 1997 7^ STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 13 Skoraj polovica turistov je bila srednjih let, to je v starosti med 30 in 50 let. V primerjavi z anketo pred tremi leti se je povečal delež starejših, zmanjšal pa delež mlajših turistov. Delež turistov, starih od 20 več kot dobro tretjino, kljub temu pa je le slabih 10 z otroki. do 39 let, je znašal % turistov pripotovalo Tabela 2: Struktura tujih turistov po starostnih skupinah, 1994 in 1997 % Do 19 let 20 do 29 30 do 39 40 do 49 50 do 59 60 let in več 1994 (2, 7) 19, 7 23, 1 23. 7 20, 0 10. 8 1997 2, 9 14, 5 21. 2 25. 0 19. 3 17. 1 Z vprašanjem o statusu ekonomske aktivnosti smo želeli izvedeti, ali so anketirani turisti delovno aktivni, torej zaposleni ali samozaposleni, ali so upokojenci ali študentje. Dobri dve tretjini anketiranih turistov je bilo zaposlenih oz. samozaposlenih. V primerjavi z rezultati izpred treh let se je povečal delež upokojencev in rentnikov, za približno toliko pa zmanjšal delež zaposlenih in samozaposlenih. Podatki o starostni strukturi se ujemajo s podatki o zaposlitvenem statusu: kot se je zmanjšal delež mlajših turistov, se je zmanjšal tudi delež študentov. Tabela 3: Struktura tujih turistov po statusu ekonomske aktivnosti, 1994 in 1997 % 1994 1997 Zaposlen, 74, 3 68, 6 samozaposlen Upokojenec, rentnik 12, 7 19, 8 Študent, dijak 8, 2 6, 9 Drugo 4, 8 4, 6 Turiste, ki so zaposleni, samozaposleni ali upokojeni, smo spraševali o njihovem poklicu, ki ga opravljajo ali so ga opravljali. Poklic kaže na določeno stopnjo izobrazbe in s tem posredno tudi na finančno situacijo anketiranega turista. Skupine poklicev v anketnem vprašalniku so skladne s Standardno klasifikacijo poklicev. Približno 20 % turistov se je opredelilo kot delavec v industriji ali storitvah in trgovini. Več kot 40 % anketiranih turistov se je opredelilo kot profesor, inženir, tehnik ali strokovni sodelavec, torej za poklice, za katere je potrebna vsaj srednja izobrazba. V primerjavi z anketo izpred treh let kažejo podatki na boljšo poklicno in s tem izobrazbeno strukturo. Tabela 4: Poklicna struktura zaposlenih, samozaposlenih in upokojenih tujih turistov, 1997 % Visoki uradnik, menedžer 13, 0 Strokovnjak (inženir, profesor) 23, 9 Tehnik, strokovni sodelavec 17, 8 Uradnik 1 5, 5 Delavec v storitvah, trgovini 11, 2 Delavec v industriji, obrti 7, 6 Drugi poklici 10, 9 Večina turistov, ki so prišli v Slovenijo, živi v mestih, le slaba petina pa izhaja iz podeželja, kar je nekoliko manj kot leta 1994. Le dobrih 15 % turistov je pripotovalo v Slovenijo z družino, kar kaže, da naša država ni ciljna država za družinske počitnice. Več kot četrtina turistov je odgovorila, da so prišli sami, torej niti v družbi prijateljev ali partnerja oz. partnerice. Povprečno sta skupaj potovali po dve osebi, enako kakor leta 1994. Po več oseb skupaj je pripotovalo v gorske in obmorske kraje. Tabela 5: Struktura tujih turistov glede na njihovo življenjsko okolje, 1994 in 1997 % 1994 1997 Podeželje 22, 6 1 8, 6 Mesto z manj kot 39, 2 39, 9 200 tisoč prebivalci Mesto z več kot 38, 2 41, 5 200 tisoč prebivalci Tabela 6: Struktura tujih turistov po tem, ali so potovali v družbi ali sami, 1994 in 1997 % 1994 1997 Sam S partnerjem, partnerko Z družino ali drugimi sorodniki S prijatelji 36, 4 36, 1 18, 4 9, 1 28, 5 41, 2 15, 8 14, 4 STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 14 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 Tabela 7: Povprečno število oseb, ki so potovale skupaj ali skupaj preživljale počitnice v Sloveniji, 1994 in 1997 Št. oseb 1994 1997 Povprečje za Slovenijo Po vrstah krajev Ljubljana zdraviliški kraji obmorski kraji gorski kraji Po vrstah objektov hoteli kampi zasebne sobe Po državah po potnem listu Češka republika Nizozemska Hrvaška Nemčija Avstrija Velika Britanija Italija Madžarska druge države 2. 1 1. 4 1, 9 2. 2 1. 5 1, 9 2. 7 2. 8 2. 4 2, 7 1. 5 2, 1 2, 1 2, 1 (2, 8) 1. 9 2. 1 1, 4 1, 9 2. 2 2. 4 1, 9 2, 6 3, 1 3. 5 2. 6 2. 3 2, 1 2, 0 2, 0 2, 0 1, 8 1, 8 Tabela 8: Struktura tujih turistov po osnovnem razlogu za prihod v Slovenko, 1997 % Počitnice, sprostitev, zabava 72, 5 Poslovni in izobraževalni 14, 3 razlogi Tranzit 9, 5 Drugi razlogi 3, 7 4. 2 Podatki o prihodu in bivanju tujih turistov v Sloveniji S to skupino vprašanj smo dobili podatke o značilnostih in dobi bivanja turistov v Sloveniji ter spoznali osnovne razloge za prihod. Posebej za počitniške turiste pa smo raziskovali še glavne motive, vire informacij, način potovanja ipd. Skoraj tri četrtine turistov je navedlo, da so bile osnovni razlog za prihod počitnice, razvedrilo, sprostitev. Tu so zajeti tudi obiski pri sorodnikih in prijateljih ter zdravstveni razlogi. Iz poslovnih in izobraževalnih razlogov je v Slovenijo prišlo več kot 14 % turistov. Skoraj 10 % v anketo zajetih turistov se je v Sloveniji le ustavilo na poti v neko drugo državo. Od povprečja po vrstah krajev bistveno odstopa Ljubljana. V naše glavno mesto je prišla skoraj polovica turistov zaradi poslovnih in izobraževalnih razlogov, skoraj za petino pa je bilo tranzitnih turistov. Po državah je bil delež počitniških turistov pri nas največji med Nizozemci in Britanci. Tudi leta 1994 so bila razmerja med turisti glede na osnovni razlog njihovega prihoda podobna. Tabela 9: Struktura tujih turistov po prevoznem sredstvu, 1994 in 1997 Avto, kombi Avtodom Avtobus Motorno kolo Kolo Letalo Vlak Ladja 1994 75, 3 11, 2 2, 0 (1. 1) 8, 5 1, 7 ((0, 2)) % 1997 62, 9 5, 5 18, 5 1, 4 (0, 6) 9, 2 1, 9 Glavna prevozna sredstva turistov so bila motorna vozila (avto, kombi, avtobus), saj je tudi glavnina turistov pripotovala iz srednjeevropskih držav. Nekoliko več turistov kot leta 1994 je prispelo z letalom, zelo malo pa z vlakom ali ladjo. Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 15 Tabela 10: Struktura vseh tujih turistov in posebej počitniških turistov po načinu prehranjevanja, 1997 % Vsi turisti V nastananitvenem objektu (penzion, polpenzion) V gostinskih lokalih Lastna priprava hrane V gostinskih lokalih in lastna priprava 41, 1 32. 7 7, 4 18. 8 Počitniški turisti 47, 4 21, 9 9, 0 21, 7 Dobrih 40 % turistov je imelo v svojem nastanitvenem objektu tudi penzion ali polpenzion, dobra tretjina pa se je prehranjevala v gostinskih lokalih zunaj svojega nastanitvenega objekta. Če upoštevamo le počitniške turiste, obsega delež penzionskih ali polpenzionskih turistov skoraj polovico, večji pa je bil tudi delež počitniških turistov, ki so si sami pripravljali hrano ali pa so to kombinirali s prehrano v gostinskih lokalih. Med počitniškimi turisti se po prehranjevalnih navadah najbolj razlikujejo turisti iz Velike Britanije in Nizozemske. Prvi so bili v glavnem hotelski penzionski ali polpenzionski gostje, drugi pa so si hrano v glavnem pripravljali sami, to pa dopolnjevali z obroki v gostinskih lokalih. Tabela 11: Deleži motivov po pomembnosti Sloveniji, 1997 pri odločitvi za počitnice v % Naravne lepote Podnebne razmere Mir, počitek Cene Možnosti za zabavo Rekreativne aktivnosti Kulturne znamenitosti Zdravstvene storitve v zdraviliščih Igre na srečo Obisk sorodnikov in prijateljev Bližina turistovega bivališča Nezdravstvene storitve v zdraviliščih Drugi motivi 28, 8 24, 1 13, 5 5, 0 5. 0 4, 4 4. 1 2, 4 (1. 3) 0. 1) (0, 6) ((0, 6)) 9, 1 Turisti, ki so prišli v Slovenijo zaradi počitnic, razvedrila, sprostitve, so odgovarjali tudi na vprašanje o najpomembnejših motivih, da so se odločili za počitnice prav v Sloveniji. Tradicionalno najpogostejša motiva sta naravne lepote in podnebne razmere. Bolj kot zabave pa so si turisti želeli miru in počitka. Tabela 12: Struktura počitniških turistov v Slovenijo, 1994 in 1997 po načinu organizacije potovanja 1994 1997 Brez vnaprejšnje rezervacije Z rezervacijo v nastanitvenem objektu Z rezervacijo v potovalni agenciji Paketno potovanje brez prevoza Paketno potovanje s prevozom S klubom, sindikatom, z društvom 55, 6 24, 0 3. 8 4, 2 8. 9 3, 5 46, 8 17, 2 7, 4 6, 2 18, 8 3, 6 Slaba polovica počitniških turistov je prišla v Slovenijo brez vnaprejšnje rezervacije, kar je skoraj 10 % manj kot leta 1994. Približno toliko več turistov pa je pripotovalo z agencijami. Med temi je bilo največ turistov iz Velike Britanije in Nemčije. Več kot tri četrtine turistov iz Nizozemske pa je pripotovalo individualno. Tabela 13: Struktura tujih turistov glede na čas od odločitve za počitnice v Sloveniji do prihoda, 1994 in 1997 % Pred manj kot 1 mesecem Pred 1 do 3 meseci Pred 4 do 6 meseci Pred več kot 6 meseci STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVBNIJE 1994 1997 42, 1 31, 6 11, 9 14, 4 30, 6 33, 9 18, 1 17, 4 Slaba tretjina turistov se je za počitnice v Sloveniji odločila tik pred potovanjem, kar je za dobrih 10 odstotnih točk manj kot leta 1994. Nekoliko več turistov kot pred tremi leti, pa je načrtovalo svoje počitnice v Sloveniji več kot 3 mesece pred odhodom. 16 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 Osebne izkušnje in priporočila sorodnikov in prijateljev ostajajo še vedno najpomembnejši viri informacij pri odločitvi za počitnice v Sloveniji. Nekoliko se je v primerjavi z letom 1994 povečal pomen turističnih organizacij in drugih promocijskih medijev. Tabela 14: Struktura tujih turistov glede na vir informacij o možnostih počitnic v Sloveniji, 1994 in 1997 Osebne izkušnje Priporočila sorodnikov, prijateljev Propagandno gradivo, plakati, oglasi Mediji (časopisi, RTV, film) Potovalne agencije Razstave, sejmi Drugo 1994 39, 4 31, 7 4, 1 ((1, 6)) 6, 3 (2, 6) 14, 3 1997 36, 6 31, 1 8, 2 4. 2 11, 0 (1, 5) 7. 3 % Tabela 15: Struktura tujih turistov gede na to, kolikokrat so že bili na počitnicah v Sloveniji in v anketiranja, 1997 Prvič 1ali 2krat 3do 5krat 6do 9krat 10do 1 9krat 20in večkrat kraju Sloveniji anketi rania 39. 6 27, 8 15. 7 4, 8 7, 6 4, 4 58, 3 24, 6 8, 2 3, 2 3. 8 1. 9 Skoraj 40 % počitniških turistov je bilo leta 1997 prvič na počitnicah v Sloveniji. Tovrstni delež je leta 1994 znašal komaj četrtino. Leta 1994 je bila v Sloveniji več kot 5krat dobra četrtina turistov, leta 1997 pa komaj 16, 8 %. Število tujih gostov v Sloveniji se je povečalo za 35, 6 % v primerjavi obdobij 4 poletnih mesecev leta 1994 in leta 1997. Povečevanje števila turistov ter zgoraj navedene številke kažejo, da prihajajo v Slovenijo novi gostje, ki so se za počitnice odločili prav na podlagi raznih virov informacij, kot so propagandna gradiva, mediji, turistične agencije. Leta 1994 je 41, 7 % turistov prvič preživljalo počitnice v kraju anketiranja, leta 1997 pa je bilo takih kar 58, 3 %. Na vprašanje, ali bi ponovno prišli na počitnice v Slovenijo, sta pozitivno odgovorili dobri dve tretjini turistov, kar je podoben delež kakor leta 1994. Od teh turistov pa bi jih dobrih 60 % ponovno prišlo prav v kraj anketiranja. Da v ta kraj ne bi več prišli, je odgovorilo 4, 3 % turistov, dobra tretjina turistov pa se ni mogla odločiti. Povprečna doba bivanja je znašala v Sloveniji 6, 7 dneva, v kraju anketiranja pa 5, 0 dni. Po rezultatih mesečnega raziskovanja o številu turistov je znašala povprečna doba bivanja tujih turistov v 4 poletnih mesecih v krajih, kjer se je izvajala anketa, 3, 8 dneva. Omenjena razlika je posledica tega, da je bilo v anketo težko zajeti turiste, ki so bivali v prenočitvenem objektu le eno noč. Povprečna doba bivanja v Sloveniji je bistveno daljša, saj so nekateri turisti prenočevali v dveh ali več krajih v Sloveniji. V mesečnem raziskovanju pa spremljamo le povprečno dobo bivanja v posameznih nastanitvenih objektih. V Sloveniji je bivala tretjina turistov 4 do 7 dni, dobra petina pa 2 do 3 dni. V kraju anketiranja je četrtina turistov prenočila samo enkrat, nekoliko več jih je prenočilo 2do 3krat, tretjina pa 4do 7krat. V primerjavi z letom 1994 je delež turistov, ki so bivali krajšo dobo v Sloveniji in v kraju anketiranja, manjši. Tabela 16: Struktura tujih turistov glede na število prenočitev v Sloveniji in v kraju anketiranja, 1994 in 1997 % V Sloveniji 1994 1997 V kraju anketiranja 1994 1997 I do 3 prenočitve 4 do 7 prenočitev 8 do 10 prenočitev II do 14 prenočitev 15 ali več prenočitev 45, 2 38, 5 29, 6 33, 0 10, 1 10, 5 8. 5 10, 2 6. 6 7, 8 62. 7 52, 6 23. 8 32, 2 5, 1 5, 4 5, 5 6, 0 2, 9 3, 8 Rezultati raziskovanj, št 704/1998 17 Slika 2: Struktura tujih turistov glede na število prenočitev v kraju anketiranja po vrstah krajev, 1997 S SUR prenočitev 2 do 3 prenočitvi 1 I Ljubljana I 1 zdraviliški kraji obmorski kraji gorski kraji 4 do 7 prenočitev 8 do 10 prenočitev 11 do 14 prenočitev 15 prenočitev in več 4. 3 Vtisi tujih turistov o bivanju v Sloveniji in njihova ocena naše turistične ponudbe Dobra polovica turistov je odgovorila, da je bilo njihovo bivanje v Sloveniji v okviru njihovih pričakovanj. Vtisi skoraj 43 % turistov so bili ugodnejši od njihovih pričakovanj, 2, 1 % turistov pa je bilo nad Slovenijo in bivanjem pri nas razočaranih. Da bi podrobneje spoznali vtise in mnenje turistov o bivanju v Sloveniji, smo jih prosili, da ocenijo 20 elementov turistične ponudbe, in sicer z lestvico od 1 (zelo negativno) do 5 (zelo pozitivno). Predvidevali smo tudi neopredeljen odgovor, če morda določeni elementi turistov niso zanimali ali jim niso biii na voljo. Največkrat je ostala neocenjena kakovosti lokalnega prometa in kulturne prireditve (pri več kot 40 % turistov). V četrtini anket niso bile ocenjene poštne in telekomunikacijske storitve, možnosti za razvedrilo in zabavo, možnosti za različne izlete ter možnosti rekreativnih aktivnosti. Največkrat pa so bili številčno ocenjeni naslednji elementi: raven čistoče, možnost sporazumevanja v tujih jezikih, mir in tišina, razmerje cena - kakovost, gostoljubnost prebivalstva in kakovost gostinskih storitev. Kaže, da so to najpomembnejši elementi pri oblikovanju vtisov o bivanju v Sloveniji. Skoraj polovica turistov je zelo pozitivno ocenila gostoljubnost prebivalstva in osebno varnost med bivanjem v Sloveniji. Zelo pozitivne vtise so dobili turisti o ravni čistoče, možnostih sporazumevanja v tujih jezikih, kakovosti okolja. Največ negativnih vtisov pa so turisti dobili pri možnostih za nakupovanje, za razvedrilo in zabavo ter pri kakovosti cest in storitev ob njih. STC* omao ne^uBiiKS siovsstjs 18 Rezultati raziskovanj, št 704/1998 Tabela 17: Struktura elementov turistične ponudbe glede na oceno, ki so jim jo prisodili tuji turisti na podlagi svojih vtisov o Sloveniji, 1997 % Zelo pozitivno 3 Zelo negativno 1 Ne more oceniti Kakovost cest in storitev ob cestah 9, 2 Kakovost lokalnega prometa 7, 3 Poštne in telekomunikacijske storitve 17, 6 Urejenost kulturnih znamenitosti 20, 1 Urejenost naravnih znamenitosti 34, 4 Možnost za različne izlete * 29, 8 Turistične informacije 26, 1 Možnost za nakupovanje 11, 4 Razvedrilo in zabava 15, 5 Kulturne prireditve 8, 7 Možnosti rekreativnih aktivnosti 23, 4 Primernost za družinske počitnice 29, 2 Mir in tišina 36, 7 Kakovost okolja 34, 9 Gostoljubnost prebivalstva 47, 2 Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 37, 4 Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 44, 2 Raven čistoče 36, 2 Kakovost gostinskih storitev 32, 2 Razmerje cene - kakovost 20, 4 35, 6 23. 3 34. 0 36. 4 35, 9 31 .6 36. 7 33, 7 27, 3 22, 3 31. 3 31 .7 35. 6 39. 7 35. 5 40. 4 34. 8 42. 5 39, 3 44, 3 35, 6 18, 1 17. 4 16. 6 13. 0 11. 5 16. 7 29, 7 23. 4 13. 5 17. 6 15. 7 15. 5 14. 1 7, 9 14. 6 9, 2 15, 6 18, 5 24. 2 7. 1 3. 4 3. 5 1, 9 1. 6 2. 7 3, 3 7. 0 6. 8 4. 3 3. 4 1. 5 4, 3 2. 2 1, 5 2. 1 (0, 7) 1, 8 0. 2) 3. 3 (0, 7) (0, 6) (1. 2) (0, 9) (0, 7) ((0, 4)) 1, 5 1, 5 1, 7 ((0, 3)) 1, 5 1, 7 ((0, 4)) (0, 6) ((0, 2)) (1. 3) ((0, 3)) 1, 3 11, 8 47. 3 26. 2 24, 1 14. 4 24. 3 16, 8 16. 8 25. 5 43, 5 24, 0 20, 5 6, 1 9, 1 7. 5 4, 9 10. 9 2. 6 8. 7 6, 4 Slika 3: Največkrat ocenjeni elementi slovenske turistične ponudbe, kot so jo podali tuji turisti na podlagi svojih vtisov o Sloveniji, 1997 A Raven čistoče B Možnost sporazumevanja v tujih jezikih C Mir in tišina Rezultati raziSKOvanj, št. 704/1998 D Razmerje cena • kakovost 3 E Gostoljubnost prebivalstva F Kakovost gostinskih storitev SURS SURS SURS A' /y9 G Kakovost okolja liltil! £ ^ i* ^ \ vSvrfs © SURS ■ v^?> m < s *> /> H Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji I Kakovost cest in storitev ob cestah © SURS © SURS s% >>> f 4. 4 Izdatki tujih turistov v Sloveniji Vprašanja o stroških potovanja in bivanja so se nanašala na izpranega turista in na vse osebe, ki so z njim potovale in si delile stroške. Turisti, ki so v agenciji vplačali paketno potovanje ali paketne počitnice, so navajali ceno paketa. Paketno potovanje ali paketne počitnice zajemajo v svoji ceni vsaj dva od treh naštetih elementov: prevoz, nastanitev ali prehrano. Če so bili turisti na krožnem paketnem potovanju, potem sploh niso navajali cene paketa, saj bi le težko navedli, kolikšen delež stroškov naj bi porabili v Sloveniji. Turisti, katerih paket ni vseboval prevoza, in turisti, ki so si prevoz sami organizirali, so navajali stroške za prevoz iz kraja stalnega bivališča in nazaj. Pri vprašanju o porabi turistov v kraju anketiranja smo se odločili, da bomo turiste spraševali o njihovi včeraišnii porabi, in sicer za turista in njegovo popotno družbo s katero si deli stroške. Tako smo lahko turiste podrobneje spraševali, za kaj vse so porabili denar. Ker so turisti račun za prenočevanje plačali ob odhodu, so anketarji (receptorji) vpisali, koliko stane prenočitev s hrano ali brez nje za turista in njegovo družbo za en dan. V anketi leta 1994 smo turiste spraševali o njihovi porabi za celotno dobo bivanja. Mncgi niso žeieli niti niso mogli dati podatkov o svojih stroških za teden ali več dni, še zlasti če sc na anketna vprašanja odgovarjali na začetku svojega bivanja v kraju anketiranja. Ugotavljamo pa. da je tokrat več turistov STA. ' :; . ncHt V/IAD REeueuKe SLOVENIJE 20 Rezultati raziskovanj št. 704/1998 odgovorilo na vprašanja o stroških kakor leta 1994. Tabela 18: Struktura tujih turistov glede na način plačevanja v Sloveniji, 1997 * Na vprašanje, ali so bili stroški potovanja in bivanja v Sloveniji v mejah pričakovanja, večji ali manjši, je skoraj tri četrtine turistov odgovorilo, da so bili stroški večinoma taki, kot so jih pričakovali. Le 5 % pa jih je pričakovalo višje stroške, dobrih 20 % pa nižje stroške. Podobna razmerja so bila tudi leta 1 994. Turisti so v glavnem plačevali s tolarji, ki so jih zamenjali v Sloveniji. Skoraj petina pa je plačevala s kreditnimi karticami. S tolarji, zamenjanimi v Sloveniji 69, 2 S tolarji, prinesenimi v Slovenijo 2, 5 Z gotovino v tuji valuti 10, 3 S kreditnimi karticami 18, 1 Za prevoz iz kraja stalnega bivališča v Slovenijo in nazaj je turist plačal povprečno 13. 788 tolarjev. Upoštevani so tudi tisti turisti, katerih prevoz ni bil vključen v ceno počitniškega paketa. Prevoz je bil za tujega turista povprečno najcenejši, če je v Slovenijo pripotoval z avtobusom, in sicer 6. 956 tolarjev, prevoz z osebnim avtomobilom je povprečno veljal 9. 117 tolarjev, z letalom pa 94. 800 tolarjev. Tabela 19: Povprečni prevozni stroški na tujega turista iz kraja stalnega bivališča v Slovenijo in nazaj po državah, 1997 srr ! Vsa prevozna Osebni j sredstva avtomobil Skupaj 13. 788 9. 117 Avstrija 5. 031 4. 450 Češka republika 7. 4S9 7. 674 Hrvaška 3. 532 2. 802 Italija 6. 060 5. 745 Nemčija 1 1 .322 1 1 . 1 29 Nizozemska 1 3. 888 1 3. 854 Druge države 36. 678 18. 118 Tabela 20: Povprečna cena počitniškega paketa na dan na tihega turista, 1997 Skupa] Po vrstah krajev Ljubljana zdraviliški kraji obmorski kraji gorski kraji Po državah Avstrija Češka republika Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Nizozemska Velika Britanija druge države srr 8. 897 ((32. 678)) 8. 307 7. 158 9. 952 8. 077 (9. 326) 9. 154 (7. 930) 7. 341 ((6. 692)) 12. 347 1 1 .780 Povprečna cena počitniškega paketa v Sloveniji, ki je trajal povprečno dober teden, je znašala 68. 265 tolarjev, s prevozom 70. 227 tolarjev in brez prevoza 61. 731 tolarjev. Povprečno so dnevni stroški na paketnega turista znašali 8. 897 tolarjev. Za približno tisoč tolarjev manj so plačali turisti v obmorskih krajih, za toliko več pa v gorskih krajih. V zneskih ni upoštevana nepenzionska poraba. V poletni turistični sezoni je povprečni dnevni izdatek na turista znaša! 9. 311 tolarjev. Upoštevani so tako turisti, ki so prišli individualno, kot tisti, ki so pripotovali organizirano, ie da cena paketa v izračunu ni uoostevana. Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 21 Povprečni dnevni izdatek na turista je v hotelu znašal 11. 104 tolarjev, v kampu 3. 794 tolarjev in v zasebnih sobah 6. 206 tolarjev. Precej različni so bili povprečni dnevni izdatki turistov po vrstah krajev: daleč navišji so bili v Ljubljani (16. 731 tolarjev), sledijo zdraviliški in obmorski krajih (okrog 9 tisoč tolarjev), najnižji pa so bili izdatki v gorskih krajih (6. 680 tolarjev). Gledano po državah, so povprečno dnevno največ porabili turisti iz Italije (11. 860 tolarjev), najmanj pa turisti iz Češke republike in Nizozemske (manj kot 6 tisoč tolarjev). Povprečno so imeli navišje izdatke turisti, ki so prišli v Slovenijo zaradi poslovnih in izobraževalnih razlogov, ti so po večini bivali v Ljubljani v hotelih. V povprečju najnižje stroške pa 'so imeli počitniški turisti. Tabela 21: Povprečni dnevni izdatki na tujega turista v kraju anketiranja po vrstah krajev, 1997 S, T Ljubljana 16. 731 Zdraviliški kraji 9. 109 Obmorski kraji 9. 052 Gorski kraji 6. 680 Tabela 22: Povprečni dnevni izdatki na tujega turista v kraju anketiranja, po državah, 1997 sit Avstrija 9. 450 Češka republika 5. 572 Hrvaška 9. 693 Italija 1 1 .860 Madžarska 8. 360 Nemčija 7. 386 Nizozemska 5. 922 Velika Britanija 7. 147 Druge države 1 1 .869 Tabela 23: Povprečni dnevni izdatki na tujega turista v kraju anketiranja glede na osnovni razlog prihoda, 1997 sit Počitnice, sprostitev, razvedrilo 7. 754 Poslovni in izobraževalni razlogi 16. 883 Drugi razlogi 12. 310 Tranzit 8. 617 V glavni sezoni (julij in avgust) so povprečni dnevni izdatki znašali 8. 783 tolarjev, zunaj sezone (junij in september) pa 10. 073 tolarjev. Povprečni dnevni izdatki so bili v glavni sezoni nižji, ker je takrat delež turistov v kampih znašal skoraj tretjino. Če pa primerjamo le povprečne dnevne izdatke na turista v hotelih, vidimo, da je v glavni sezoni znašal povprečni dnevni izdatek 11. 238 tolarjev, zunaj glavne sezone pa 10. 959 tolarjev. Povprečno je turist, ki ni imel predhodno vplačanega počitniškega paketa, v katerega bi bila vključena prenočevanje in (v celoti ali delno) prehrana, v kraju anketiranja potrošil polovico svojega denarja za nastanitev, okrog 20 % za hrano, dobrih 8 % za razne nakupe (brez hrane za dnevno porabo), skoraj 8 % za igre na srečo, preostalo pa je porabil za druge stvari in usluge, kot so razni prevozi, parkirnine, pošta, telefon. Po vrstah krajev je struktura stroškov precej podobna. Nekoliko izstopajo obmorski kraji. Tam so turisti porabili za okrog 8 odstotnih točk manj za prenočišče in približno za toliko več za igre na srečo, torej skoraj 15 %. V zdraviliških krajih obsegajo nekoliko večji delež izdatki za zdravstvene storitve, delež za igre na srečo je zelo majhen (2 %), prav tako je precej podpovprečen delež za hrano in pijačo, saj je delež turistov, ki so imeli v hotelu penzion ali polpenzion tam daleč nadpovprečen. STA7; STIČNt URAD flEPUBLiKE SLOVENUE 22 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 Tabela 24: Povprečna struktura izdatkov vseh tujih turistov, turistov, ki niso imeli počitniškega paketa ter turistov, ki so imeli počitniški paket v kraju anketiranja % Vsi turisti Turisti, ki niso imeli počitniških paketov Turisti, ki so imeli počitniške pakete Za nastanitev 31 ,6 Za nastanitev s polali 15, 1 polnim penzionom Za hrano in pijačo 20, 0 Za prevoze, gorivo v Sloveniji 4, 4 Za nakupe 9, 8 Za kulturne aktivnosti 1, 3 Za rekreativne aktivnosti 2, 0 Za igre na srečo 8, 3 Za pošto, telefon 4, 0 Za osebne storitve 0, 8 Za zdravstvene storitve 1, 6 Za drugo 1 ,0 34, 5 16, 5 19, 1 4, 1 8. 3 1, 1 1. 8 7. 9 3, 6 0, 6 1. 4 1, 0 30, 5 7, 9 26, 1 3, 5 4, 9 11, 7 7, 4 2, 8 4, 1 1, 1 Slika 4: Povprečna struktura izdatkov vseh tujih turistov, turistov, ki niso imeli počitniških paketov ter turistov, ki so imeli počitniške pakete, brez izdatkov za prenočitve v kraju anketiranja, 1997 100% 80% 60% 40% 20% vsi turisti turisti brez poč. pak. turisti s poč. pak. □ razne storitve in drugo igre na srečo prostočasne dejavnosti nakupi hrana in pijača Turisti, ki so imeli počitniški paket, so v kraju anketiranja dnevno porabili povprečno 4. 357 tolarjev: približno tretjino za hrano in pijačo in nekoliko manj za nakupe, okrog 12 % so porabili za igre na srečo. Če upoštevamo, da je bivanje v Sloveniji trajalo v povprečju 6, 7 dni in da je turist povprečno dnevno porabil 9. 311 tolatjev, je za bivanje v Sloveniji porabil približno 62 tisoč tolarjev. Ce k temu prištejemo še okrog 14 tisoč tolarjev za prevoz, je tuji turist porabil za oovprečno dolge počitnice v Sloveniji povprečno 76 tisoč tolarjev. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVBNIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 23 5. 1 Nemčija 5. 1. 1 Socialnodemografske značilnosti turistov iz Nemčije V anketnem obdobju je bilo v Sloveniji največ turistov iz Nemčije Skoraj tretjina jih je prišla iz Bavarske, dobrih 13 % iz Saške in dobrih 12 % iz Severnega Porenja - Vestfalije. Tabela 25: Struktura turistov iz Nemčije po deželah, 1997 Bavarska (Bayem) 29, 9 Saška (Sachsen) 13, 4 Severno PorenjeVestfalija (NordrheinWestfalen) 12, 2 BadenVVurttemberg ' 8, 9 Berlin 8, 4 Hessen 5, 5 Hamburg (4, 8) Spodnja Saška (Niedersachsen) (4, 2) SaškaAnhalt (SachsenAnhalt) (2, 8) Brandenburg (2, 5) PorenjePfalško (RheinlandPfalz) (2, 3) Bremen (1 ,9) Turingija (Thuringen) ((1. 2)) SchlesvvigHolstein ((1 ,0)) MecklenburgVorpommern Posarje (Saarland) ZNAČILNOSTI TURISTOV IZ NEKATERIH DRŽAV Tabela 26: Struktura nemških turistov po starostnih skupinah, 1994 in 1997 1994 1997 Do 19 let 20 do 29 30 do 39 40 do 49 50 dO 59 50 let in več ((2, 9) 17. 0 17. 1 22, 3 26, 6 14, 1 (5, 7) (7, 7) 13, 7 23. 2 22. 3 27. 4 Slabih 60 % turistov iz Nemčije je bilo srednjih let, več kot četrtina pa jih je bila starejših od 60 let. V primerjavi s celotno populacijo tujih turistov in po državah je delež starejših turistov med turisti iz Nemčije daleč najmočnejši. Tudi v primerjavi s starostno strukturo iz ankete leta 1994 se je delež starejših od 60 let povečal za 10 odstotnih točk. Tabela 27: Struktura nemških turistov po statusu ekonomske aktivnosti, 1994 in 1997 % 1994 1997 Zaposlen, samozaposlen Upokojenec, rentnik Študent, dijak Drugo 75, 2 14, 4 (6, 4) (4, 0) 58. 4 31. 5 (6, 6) ((3, 5)) Tabela 28: Poklicna struktura zaposlenih, samozaposlenih in upokojenih nemških turistov, 1997 /j/h/ STATISTIČNI ilRACf fitPURt. ** StOVfH % Visoki uradnik, menedžer (8. 5) Strokovnjak (inženir, profesor) 19. 4 Tehnik, strokovni sodelavec 24. 0 Uradnik 15 6 Delavec v storitvah, trgovini (i i .9) Delavec v industriji, obni [3 "• Drugi poklici Sorazmeren s starostno strukturo je Dil delež upokojencev med nemškimi turisti, in sicer 31, 5 %, kar je nadpovprečno v primerjavi z drugimi državami in za več kot 17 odstotnih točk več kot leta 1994. Delež zaposlenih in samozaposlenih je znašal dobrih 58 %. Približno toliko, kolikor se je povečal delež upokojenih turistov, se je zmanjšal delež zaposlenih in samozaposlenih. Poklicna struktura med nemškimi turisti je nekoliko slabša od povprečja: manj je bilo visokoizobraženih, več pa rehnikov. 24 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 Skoraj polovica turistov je prišla v Slovenijo iz mest z manj kot 200 tisoč prebivalci, četrtina jih živi na podeželju, slaba tretjina pa v mestih z več kot 200 tisoč prebivalci. V primerjavi z letom 1994 je prišlo več turistov iz manjših mest, manj pa iz podeželja in večjih mest. Slaba polovica turistov je prišla v družbi partnerjev, dobra petina pa je pripotovala sama, le dobrih 10 % z družino in otroki. 5. 1. 2 Podatki o prihodu in bivanju turistov iz Nemčije v Sloveniji Več kot tri četrtine nemških turistov je navedlo kot osnovni razlog za prihod počitnice, kar je nekoliko nad povprečjem. 7, 2 % jih je prišlo zaradi poslovnih in izobraževalnih razlogov, 10 % zaradi tranzita, ostali pa iz drugih razlogov. Tudi leta 1994 so bila razmerja podobna. Dobra polovica turistov je pripotovala z osebnim avtomobilom. Leta 1994 je ta delež znašal več kot 80 %. Po rezultatih letošnje ankete je razmeroma visok delež turistov, ki so prišli z avtodomom. Pri tem jih po deležu presegajo le turisti iz Nizozemske. Presenetljivo pa je, da je več kot četrtina turistov prispela z avtobusom, leta 1994 le 9, 5 %. Drugih prometnih sredstev nemški turisti skorajda niso uporabljali. Tabela 29: Struktura nemških turistov po prevoznem sredstvu, 1994 in 1997 % 1994 1997 Avto, kombi 58, 7 81, 5 Avtodom 10, 1 Avtobus 27, 6 9, 5 Druga prevozna (3, 7) (9, 0) sredstva Skoraj polovica nemških turistov je imela penzion ali polpenzion v nastanitvenem objektu, dobra četrtina pa je kombinirala lastno pripravo hrane z obroki v gostinskih lokalih. Če pa upoštevamo le počitniške turiste, je delež tistih, ki so jedli le v nastanitvenih objektih, še večji. Tabela 30: Struktura vseh nemških turistov in posebej počitraških turistov po načinu prehranjevanja, 1997 % Vsi turisti j Počitniški turisti V nastanitvenem objektu (penzion, polpenzion) 46, 7 51, 9 V gostinskih lokalih 22, 1 15, 0 Lastna priprava hrane (4, 3) (5, 3) V gostinskih lokalih in lastna priprava 26, 9 27, 9 Za nemške turiste sta bila pri odločitvi za prihod na počitnice v Slovenijo najmočnejša naravna motiva: podnebne razmere in naravne lepote. Močan motiv je bil tudi možnosti uživanja miru in počitka. Šele za tem sledijo možnosti rekreativnih aktivnosti in podobni aktivnejši motivi. Tabela 31: Deleži motivov po pomembnosti pri odločitvi za počitnice v Sloveniji, 1997 % Podnebne razmere Naravne lepote Mir, počitek Rekreativne aktivnosti Zdravstvene storitve v zdraviliščih Kulturne znamenitosti Cene Možnosti za zabavo Nezdravstvene storitve v zdraviliščih Igre na srečo Bližina turistovega bivališča Obisk sorodnikov in prijateljev Drugi motivi 29. 7 29, 5 15, 3 (5, 5) (3, 5) (3, 2) (2, 5) ((2. 3)) 8. 5 STATISTIČNI (JFtAO RSPUBLIKE SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 25 Tabela 32: Struktrura nemških počitniških potovanja v Slovenijo, 1994 in 1997 turistov po načinu organizacije Brez vnaprejšnje rezervacije Z rezervacijo v nastanitvenem objektu Z rezervacijo v potovalni agenciji Paketno potovanje brez prevoza Paketno potovanje s prevozom S klubom, sindikatom, z društvom 1994 57, 8 27, 4 ((2, 6)) (4, 6) (5, 5) ((2, 1)) 1997 43, 7 12, 9 (3, 3) 9, 7 29, 4 % Iz anketnih rezultatov pred tremi leti smo razbrali, da je več kot polovica nemških turistov prišla v Slovenijo brez rezervacije, le dobrih 5 % pa jih je prišlo organizirano, z agencijo. V tokratni anketi pa so številke precej drugačne: skoraj 44 % turistov je še prišlo brez vnaprejšnje rezervacije, skoraj tretjina pa jih je prispela organizirano, kar je v primerjavi z ostalimi evropskimi kontinentalnimi državami daleč največji delež. Tabela 33: Struktura nemških turistov glede na čas od odločitve za počitnice v Sloveniji do prihoda, 1994 in 1997 % 1994 1997 Pred manj kot 1 mesecem Pred 1 do 3 meseci Pred 4 do 6 meseci Pred več kot 6 meseci 35, 4 33, 2 16, 8 (14, 6) 25, 7 33, 4 20, 2 20, 7 Več kot 40 % nemških turistov se je za počitnice v Sloveniji odločilo več kot 3 mesece vnaprej, leta 1994 je ta delež znašal dobrih 30 %. Tabela 34: Struktura nemških počitniških turistov glede na vir informacij o možnostih počitnic v Sloveniji, 1994 in 1997 % 1994 Osebne izkušnje Priporočila sorodnikov, prijateljev Propagandno gradivo, plakati, oglasi Mediji (časopisi, RTV, film) Potovalne agencije Razstave, sejmi Drugo 44, 0 30, 9 ((4, 5)) ((2, 1)) (7, 0) ((1, 9)) (9, 6) 1997 36. 6 29, 0 (5, 5) (5, 2) 13. 7 ((1, 5)) 8, 5 Najvplivnejša vira informacij o možnostih za počitnice v Sloveniji so bile osebne izkušnje in priporočila sorodnikov in prijateljev, precejšen delež pa so prispevale tudi potovalne agencije. 46 % nemških turistov je bilo na počitnicah v Sloveniji prvič, skoraj 60 % pa prvič v kraju anketiranja. Dobra četrtina jih je bila doslej na počitnicah v Sloveniji enkrat ali dvakrat, ostali pa večkrat. 62 % počitniških turistov je odgovorilo, da nameravajo ponovno priti na počitnice v Slovenijo, od teh pa skoraj polovica v kraj anketiranja. 2 % turistov ne bi več prišla na počitnice v Slovenijo, za dobro tretjino pa je ta odločitev še odprta. Tabela 35: Struktura turistov glede na število prenočitev v Sloveniji in v kraju anketiranja, 1994 in 1997 V Sloveniji 1994 1997 I do 3 prenočitve 4 do 7 prenočitev 8 do 10 prenočitev II do 14 prenočitev 15 ali več prenočitev 31. 4 31, 8 16. 5 12, 5 7, 8 28. 1 38. 2 10. 7 13. 8 9, 2 1994 55, 2 25, 2 (6, 9) 9, 5 (3, 2) 1997 40, 0 37, 9 6, 5 10, 2 5, 5 % V kraju anketiranja Nemški turisti so v Sloveniji bivali povprečno 7, 6 dneva, v kraju anketiranja pa povprečno 6, 1 dneva. Obe vrednosti sta nadpovprečni v primerjavi s celotno populacijo turistov. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 26 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 5. 1. 3 Vtisi nemških turistov o bivanju v Sloveniji in njihova ocena naše turistične ponudbe Pričakovanja o Sloveniji so se dobri polovici nemških turistov izpolnila, za več kot 40 % turistov pa so bila presežena. Le slabi 4 % turistov so bili nad bivanjem v Sloveniji razočarani. Pri ocenjevanju elementov turistične ponudbe so nemški turisti največkrat izrazili svojo oceno o ravni čistoče, o možnostih sporazumevanja v tujih jezikih, o kakovosti gostinskih storitev in gostoljubnosti prebivalstva. Neocene pa so največkrat ostale kakovost lokalnega prometa, kulturne prireditve in poštne in telekomunikacijske storitve. Največ pozitivnih točk so dobili naslednji elementi turistične ponudbe: gostoljubnost prebivalstva, urejenost naravnih znamenitosti, osebna varnost med bivanjem v Sloveniji in možnosti za različne izlete. Največ turistov je slabo ocenilo možnosti za razvedrilo in zabavo, kakovost cest in storitev ob cestah, kulturne prireditve, možnosti za nakupovanje ter poštne in telekomunikacijske storitve. Tabela 36: Struktura elementov turistične ponudbe glede na oceno, ki so jim jo prisodili nemških turisti na podlagi svojih vtisov o Sloveniji, 1997 % Zelo pozitivno Zelo negativno 1 Ne more oceniti Kakovost cest in storitev ob cestah 9, 0 34, 6 37, 4 Kakovost lokalnega prometa (4, 0) 17, 4 17, 8 Poštne in telekomunikacijske storitve 12, 4 30, 0 16, 8 Urejenost kulturnih znamenitosti 12, 8 39, 4 17, 9 Urejenost naravnih znamenitosti 23, 6 41, 9 17, 3 Možnost za različne izlete 29, 3 34, 8 12, 6 Turistične informacije 21, 3 34, 0 18, 4 Možnost za nakupovanje 8, 8 33, 7 34, 5 Razvedrilo in zabava 13, 0 25, 3 21, 1 Kulturne prireditve (4, 9) 16, 3 24, 0 Možnosti rekreativnih aktivnosti 22, 2 29, 8 19, 1 Primernost za družinske počitnice 26, 8 30, 4 13, 4 Mir in tišina 35, 8 34, 1 13, 7 Kakovost okolja 31, 6 39, 3 14, 5 Gostoljubnost prebivalstva 48, 5 34, 2 6, 9 Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 34, 9 46, 7 15, 1 Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 37, 4 36, 5 10, 2 Raven čistoče 32, 2 41, 1 20, 0 Kakovost gostinskih storitev 27, 2 39, 1 27, 8 Razmerje cene - kakovost 16, 0 47, 7 23, 0 8, 0 (3. 6) 5, 5 (0. 4)) (2, 5) (4. 1) (3, 5) 7, 7 9, 7 5, 4 6, 3 ((0, 9)) (3. 7) (3. 2) (3, 7) 0, 8) ((1, 4)) (3, 5) (0, 1)) ((1, 3)) (1, 9) (3, 1) (2, 5) (2, 8) (3, 6) (5. 0) (3. 1) (2, 8) (2, 7) 9, 9 55, 9 33. 4 25. 3 12, 2 19. 2 22, 6 14. 8 28, 1 45. 9 22. 5 23. 4 9. 6 11. 3 6. 7 (2, 6) 15, 0 (2, 0) (4, 3) 7, 2 Tabela 37: Povprečna struktura izdatkov nemških turistov v kraju anketiranja, 1997 % Za nastanitev 28, 8 Za nastanitev s polali polnim penzionom 1 6, 5 Za hrano in pijačo 24, 1 Za prevoze, gorivo v Sloveniji 4, 5 Za nakupe 9, 4 Za kulturne aktivnosti 1, 7 Za rekreativne aktivnosti 2, 2 Za igre na srečo 3, 8 Za pošto, telefon 4, 2 Za osebne storitve 1, 0 Za zdravstvene storitve 2, 4 Za drugo 1, 3 5. 1. 4 Izdatki nemških turistov v Sloveniji Nemški turist je porabil v kraju anketiranja dnevno povprečno 7. 386 tolarjev, kar je za približno 2. 000 tolarjev pod povprečjem, ki velja za celotno populacijo tujih turistov. Turisti, ki niso imeli vnaprej plačanih počitniških paketov, pa so dnevno porabili povprečno nekaj čez 8. 000 SIT. S TA TISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 27 Turisti so porabili za prevoz iz Nemčije v Slovenijo in nazaj povprečno 11. 322 tolarjev, če pa so se peljali z avtomobilom, so porabili povprečno 11. 129 tolarjev. Za počitniški paket so nemški turisti plačali povprečno 66. 623 tolarjev, kar je zneslo na dan povprečno 7. 341 tolarjev. Za 70 % nemških turistov so bili stroški v Sloveniji taki, kot so jih pričakovali, skoraj četrtina je pričakovala v Sloveniji nižje stroške, dobrih 5 % pa višje. Več kot tri četrtine nemških turistov je plačevalo s tolarji, ki so jih zamenjali v Sloveniji. 5. 2 Italija 5. 2. 1 Socialnodemografske značilnosti turistov iz Italije Tabela 38: Struktura turistov iz Italije po pokrajinah, 1997 FurlanijaJulijska Krajina (FriuliVeneziaGiulia) 19, 6 Benečija (Veneto) 1 6, 6 Lombardija (Lombardia) 14, 1 Emilija Romanija (Emilia Romagna) 10, 4 Toskana (Toscana) 7, 0 Lacij (Lazio) (5, 4) Piemont (Piemonte) (4, 5) TrentinoGornje Poadižje (TrentinoAlto Adige) (4, 1) Umbrija (Umbria) (3, 6) Apulija (Puglia) (3, 2) Kampanija (Campania) (2, 9) Sicilija (Sicilia) (2, 5) Marke (Marche) ((1 ,5)) Abruci (Abruzzi) ((1 ,4)) Ligurija (Liguria) ((1, 4)) Bazilikata (Basilicata) Kalabrija (Calabria) Sardinija (Sardegna) Valle d' Aosta Po številu tujih turistov v Sloveniji so bili v štirih poletnih mesecih na drugem mestu turisti iz Italije. Petina italijanskih turistov je prišla iz Furlanije - Julijske krajine, številčno pa po velikosti sledita pokrajini Benečija in Lombardija. Tabela 39: Struktura italijanskih turistov po starostnih skupinah, 1994 in 1997 1994 1997 Do 19 let 20 do 29 30 do 39 40 do 49 50 dO 59 60 let in več ((2, 5)) 21. 7 23, 2 26. 8 16, 2 9, 6 ((3, 2)) 18, 8 24, 2 24, 1 19, 4 (10, 4) % Polovica italijanskih turistov je bila srednjih let, razmeroma majhen pa je bil delež turistov, starejših od 60 let. Starostna struktura se je v primerjavi z anketo pred tremi leti zelo malo spremenila. Tabela 40: Struktura italijanskih turistov po statusu ekonomske aktivnosti, 1994 in 1997 % Zaposlen, samozaposlen Upokojenec, rentnik Študent, dijak Drugo 1994 1997 72, 9 13, 8 9, 0 (4, 3) 72, 7 15, 1 (8, 0) (4, 2) Skoraj četrtina italijanskih turistov je bila ekonomsko aktivna in tudi pri tej primerjavi ni večjih sprememb od stanja pred tremi leti. JA/ STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 28 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 Tabela 41: Poklicna struktura zaposlenih, samozaposlenih in upokojenih italijanskih turistov, 1997 % Visoki uradnik, menedžer (8, 5) Strokovnjak (inženir, profesor) 17, 6 Tehnik, strokovni sodelavec 17, 9 Uradnik 22, 0 Delavec v storitvah, trgovini (13, 7) Delavec v industriji, obrti (7, 4) Drugi poklici (13, 0) Poklicna struktura italijanskih turistov izstopa iz povprečja v negativni smeri: manj je prišlo visokih uradnikov, menedžerjev in strokovnjakov, več pa uradnikov in oseb z drugimi poklici. Večina turistov je prišla iz mest, le 16 % pa živi na podeželju. Tudi rezultati ankete iz leta 1994 kažejo zelo podobno strukturo. Po tem, ali so potovali sami, s partnerjem ali z družbo, italijanski turisti ne izstopajo iz povprečja celotne populacije tujih turistov. 5. 2. 2 Podatki o prihodu in bivanju turistov iz Italije v Sloveniji Tudi glede na osnovni razlog prihoda italijanski turisti ne izstopajo iz povprečja. 72 % jih je prišlo na počitnice, 10 % se jih je ustavilo v Sloveniji na poti v neko drugo državo, 12, 4 % pa jih je prišlo zaradi poslovnih in izobraževalnih razlogov. Leta 1994 je ta delež znašal le 8, 7 %. Več kot 80 % turistov je pripotovalo z osebnimi avtomobili, 10, 8 % z avtobusi in 6, 4 % z avtodomi. Dobra 2 % turistov sta prispela z drugimi prometnimi sredstvi. Skoraj polovica italijanskih turistov se je prehranjevala v gostinskih lokalih, le slabih 15 % turistov si je samih pripravljalo hrano ali kombiniralo ti dve možnosti. To je za Britanci najmanjši delež v primerjavi z drugimi državami. Tabela 42: Struktura vseh italijanskih turistov in posebej počitniških turistov po načinu prehranjevanja, 1997 Vsi turisti V nastanitvenem objektu (penzion, polpenzion) V gostinskih lokalih Lastna priprava hrane V gostinskih lokalih in lastna priprava 38, 4 46, 8 (4, 7) 10, 1 % Počitniški turisti 44, 6 39, 1 (5, 9) 10, 4 Tudi za italijanske počitniške turiste sta bila najmočnejša motiva za prihod v Slovenijo naravne lepote in podnebne razmere. Temu sledijo možnosti za zabavo, motiv, ki je pri italijanskih turistih v primerjavi z drugimi državami nadpovprečno pomemben. Tabela 43: Deleži motivov po pomembnosti pri odločitvi za počitnice v Sloveniji, 1997 Naravne lepote Podnebne razmere Možnosti za zabavo Cene Mir, počitek Rekreativne aktivnosti Kulturne znamenitosti Igre na srečo Zdravstvene storitve v zdraviliščih Bližina turistovega bivališča Obisk sorodnikov in prijateljev Nezdravstvene storitve v zdraviliščih Drugi motivi % 21 .6 17, 8 13. 7 9, 5 9, 2 (5, 1) (4. 7) (3, 9) (3. 8) (0. 9)) 8, 7 STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVEHIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 29 Tabela 44: Struktura italijanskih počitniških potovanja v Slovenijo, 1994 in 1997 turistov po načinu organizacije Brez vnaprejšnje rezervacije Z rezervacijo v nastanitvenem objektu Z rezervacijo v potovalni agenciji Paketno potovanje brez prevoza Paketno potovanje s prevozom S klubom, sindikatom, z društvom 1994 1997 58, 8 23, 0 ((2, 6)) (3, 0) 8, 4 (4, 2) 51, 3 24, 5 (5. 7) (6. 3) (8. 4) (3. 8) Večina italijanskih turistov je prišla v Slovenijo v lastni organizaciji, več kot pol celo brez rezervacije. Manj kot petina italijanskih turistov je prišla v Slovenijo s kakršnim koli posredovanjem turističnih agencij. Tabela 45: Struktura italijanskih turistov glede na čas od odločitve za počitnice v Sloveniji do prihoda, 1994 in 1997 % 1994 1997 Pred manj kot 1 mesecem Pred 1 do 3 meseci Pred 4 do 6 meseci Pred več kot 6 meseci 53, 5 26, 8 (7, 4) (12, 3) 49, 6 33, 3 (6, 3) 10, 8 Skoraj polovica italijanskih turistov se je odločila za počitnice v Sloveniji tik pred potovanjem, torej manj kot en mesec pred odhodom. Tretjina se je odločila v obdobju 1 do 3 mesecev prej, manj kot petina pa je načrtovala počitnice v Sloveniji pred več kot tremi meseci vnaprej. Tabala 46: Stuktura italijanskih počitniških turistov glede na vir informacij o možnostih počitnic v Sloveniji, 1994 in 1997 % 1994 1997 Osebne izkušnje Priporočila sorodnikov, prijateljev Propagandno gradivo, plakati, oglasi Mediji (časopisi, RTV, film) Potovalne agencije Razstave, sejmi Drugo 37, 2 36, 9 ((3, 1)) ((5, 8)) ((2, 5)) 12, 6 40, 0 39, 7 (6. 8) (3. 2) (7. 3) (2. 9) Za 80 % italijanskih turistov so bile pri odločitvi za počitnice v Sloveniji najpomembnejše osebne izkušnje ali priporočila sorodnikov in prijateljev. Le dobra četrtina italijanskih turistov je bila prvič na počitnicah v Sloveniji, polovica pa prvič v kraju anketiranja. 80 % italijanskih turistov namerava ponovno priti na počitnice v Slovenijo, od teh pa prav toliko prav v kraj anketiranja. Tabela 47: Struktura italijanskih turistov glede na število prenočitev v Sloveniji in v kraju anketiranja, 1994 in 1997 V Sloveniji 1994 1997 I do 3 prenočitve 4 do 7 prenočitev 8 do 10 prenočitev II do 14 prenočitev 15 ali več prenočitev 59, 0 27, 2 (6. 2) (4. 3) (3, 3) 53. 3 27. 4 8, 3 (5, 9) (5, 1) 1994 69, 7 21, 4 (3, 9) (3, 1) ((1. 9)) 1997 63, 5 24, 5 (5, 3) (3, 2) (3, 6) % V kraju anketiranja Povprečna doba bivanja italijanskih turistov v Sloveniji je znašala 5, 1 dneva, kar je skoraj 2 dni manj, kot je povprečje za vse tuje turiste. V kraju anketiranja pa so povprečno bivali 4 dni, kar pa je dan manj od povprečja za vse tuje turiste. Dobra petina italijanskih turistov je v Sloveniji le enkrat prenočila, slaba tretjina pa 2do 3krat. STATISTJČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 30 Rezultati raziskovanj, žt. 704/1998 5. 2. 3 Vtisi italijanskih turistov o bivanju v Sloveniji in njihova ocena naše turistične ponudbe Za skoraj dve tretjini italijanskih turistov je bilo bivanje v Sloveniji v mejah pričakovanj, za 35 % pa je bilo bivanje prijetnejše, kot so pričakovali. Tudi italijanski turisti so največkrat ocenjevali raven čistoče, razmerje med ceno in kakovostjo, možnosti sporazumevanja v tujih jezikih, mir in tišino ter kakovost okolja. Najmanjkrat pa so turisti lahko ocenili kakovost lokalnega prometa in kulturnih prireditev. Turisti so najbolje ocenili gostoljubnost prebivalstva, kakovost okolja, osebno varnost med bivanjem in možnosti sporazumevanja v tujih jezikih. Najslabše so italijanski turisti ocenili možnosti za nakupovanje, kakovost cest in storitev ob cestah, kulturne prireditve, razvedrilo in zabavo ter mir in tišino. Tabela 48: Struktura elementov turistične ponudbe glede na oceno, ki podlagi vtisov o Sloveniji, 1997 so jim jo prisodili italijanski turisti na % Zelo pozitivno Zelo negativno 1 Ne more oceniti Kakovost cest in storitev ob cestah 8, 2 31, 2 41, 2 8, 8 Kakovost lokalnega prometa (4, 8) 24, 2 20, 0 (4, 6) Poštne in telekomunikacijske storitve 16, 2 38, 5 20, 4 (3, 3) Urejenost kulturnih znamenitosti 18, 5 31, 9 20, 9 (4, 4) Urejenost naravnih znamenitosti 28, 5 37, 5 16, 1 (2, 6) Možnost za različne izlete 25, 9 28, 6 17, 1 (4, 0) Turistične informacije 23, 0 39, 9 16, 7 (3, 6) Možnost za nakupovanje 8, 7 30, 1 32, 5 10, 8 Razvedrilo in zabava 18, 2 30, 1 27, 8 (5, 9) Kulturne prireditve 7, 3 23, 5 22, 2 7, 9 Možnosti rekreativnih aktivnosti 15, 8 30, 0 23, 2 (3, 1) Primernost za družinske počitnice 24, 3 34, 1 20, 8 (3, 0) Mir in tišina 30, 9 37, 8 18, 7 (4, 2) Kakovost okolja 36, 9 37, 3 16, 6 (0. 3)) Gostoljubnost prebivalstva 38, 9 37, 2 12, 9 (O. 1)) Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 36, 8 35, 2 18, 3 (2, 6) Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 39, 4 34, 4 12, 8 ((1. 0)) Raven čistoče 26, 6 42, 4 24, 1 ((1, 5)) Kakovost gostinskih storitev 30, 7 37, 5 18, 9 ((2, 0)) Razmerje cene - kakovost 20, 9 42, 3 26, 7 (2, 9) (0, 0)) (2, 6) (0, 2)) (0, 1)) (0, 9)) 10. 1 46. 3 20. 7 24. 2 15. 4 23, 9 15, 9 15. 2 17. 5 38, 4 27. 8 16. 6 7, 2 7. 7 9, 2 6. 8 12. 3 (4, 8) 10, 8 (5, 2) 5. 2. 4 Izdatki italijanskih turistov v Sloveniji Kot je bilo že omenjeno, je 80 % italijanskih turistov pripotovalo k nam z osebnimi avtomobili. Za prevoz iz Italije v Slovenijo in nazaj z osebnim avtomobilom so porabili povprečno 5. 745 tolarjev na osebo. Za prevoz z avtobusom pa so turisti plačali povprečno 7. 676 tolarjev. Italijanski "paketni" turisti so plačali dnevno za počitniški paket povprečno 9. 154 tolarjev na osebo. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 31 Tabela 49: Povprečna struktura izdatkov italijanskih turistov v kraju anketiranja, 1997 % Za nastanitev Za nastanitev s polali polnim penzionom Za hrano in pijačo Za prevoze, gorivo v Sloveniji Za nakupe Za kulturne aktivnosti Za rekreativne aktivnosti Za igre na srečo Za pošto, telefon Za osebne storitve Za zdravstvene storitve Za drugo 30, 2 14, 8 18, 0 3, 6 6, 0 0, 8 1, 8 19, 0 3, 2 0, 6 1, 5 0, 5 83 % italijanskih turistov je menilo, da so bili stroški med bivanjem v Sloveniji taki, kot so jih pričakovali, za 13 % turistov pa so bili višji, kot so predvidevali. Več kot polovica italijanskih turistov je plačevala s tolarji, ki so jih zamenjali v Sloveniji, kar petina pa jih je plačevala z gotovino v svoji valuti, torej z lirami. 5. 3 Avstrija 5. 3. 1 Socialnodemografske značilnosti turistov iz Avstrije Tabela 50: Struktura avstrijskih turistov po deželah, 1997 % Dunaj (Wien) Štajerska (Steiermark) Koroška (Karnten) Zgornja Avstrija (Oberosterreich) Salzburška (Salzburg) Spodnja Avstrija (Niederosterreich) Tirolska (Tiral) Vorarlberg Gradiščanska (Burgenland) 23, 5 23, 2 14. 4 10. 5 9, 8 (8, 9) (6, 1) ((2, 2)) Tabela 51: Struktura avstrijskih turistov po starostnih skupinah, 1994 in 1997 % 1994 1997 Do 19 let 20 do 29 30 dO 39 40 do 49 50 do 59 60 iet in več ((2, 1)) 18, 2 25, 5 18, 9 18, 5 16, 8 (14, 3) 22, 6 20. 0 (18, 3) 24. 1 Italijanski turist je v kraju anketiranja dnevno porabil povprečno 11. 860 tolarjev. Ce je imel vnaprej vplačani počitniški paket, ki mu je zagotavljal vsaj nastanitev, pa je porabil dnevno povprečno 5. 565 tolarjev. Povprečna struktura porabljenih sredstev italijanskih turistov najbolj izstopa iz povprečja pri igrah na srečo. Na tretjem mestu po številu so bili turisti iz Avstrije. Po 23 % jih je prišlo iz dežele Štajerske in širšega območja Dunaja. Doberšen delež avstrijskih turistov je prišel še iz Koroške in Zgornje Avstrije. Za starostno strukturo avstrijskih turistov je značilno, da je tokrat prišlo več starejših turistov, manj pa mlajših, kot leta 1 994. Tabela 52: Struktura avstrijskih turistov po statusu ekonomske aktivnosti, 1994 in 1997 % 1994 1997 Zaposlen, samozaposlen Upokojenec, rentnik Študent, dijak Drugo 65, 1 19, 6 (9, 2) (6, 1) 63, 1 28, 7 (7, 2) Skladno s starostno strukturo se je v letu 1997 povečal tudi delež turistov, ki niso bili več ekonomsko aktivni. Delež zaposlenih oz. samozaposlenih turistov je bil podpovprečen. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 32 Rezultati raziskovanj, št 704/1998 Poklicna struktura zaposlenih oz. samozaposlenih in upokojenih avstrijskih turistov ni izstopala iz povprečja. Tabela 53: Poklicna struktura zaposlenih, samozaposlenih in upokojenih avstrijskih turistov, 1997 % Visoki uradnik, menedžer (12, 8) Strokovnjak (inženir, profesor) 23, 0 Tehnik, strokovni sodelavec ' (15, 0) Uradnik (16, 9) Delavec v storitvah, trgovini (17, 1) Delavec v industriji, obrti (9, 7) Drugi poklici ((5, 5)) Dobra četrtina v anketo zajetih avstrijskih turistov živi na podeželju, drugi pa v mestih. V primerjavi z letom 1994 se je nekoliko povečal delež turistov iz manjših mest. Skoraj polovica avstrijskih turistov je prišla v Slovenijo v paru, dobra petina turistov pa je pripotovala sama, in ne v družbi. 5. 3. 2 Podatki o prihodu in bivanju turistov iz Avstrije v Sloveniji Le za slabo petino turistov počitnice niso bile osnovni razlog za prihod v Slovenijo. Polovica teh je prišla iz poslovnih ali izobraževalnih razlogov, polovica pa je bila tranzitnih turistov. Skoraj tri četrtine avstrijskih turistov so se pripeljale z avtomobili, petina pa je pripotovala z avtobusi. Delež turistov, ki je prispel z avtobusi, se je povečal za 5 odstotnih točk v primerjavi z letom 1994. Skoraj polovica avstrijskih turistov je imela v svojem nastanitvenem objektu penzion ali polpenzion, dobra tretjina pa se je prehranjevala v gostinskih lokalih. Tabela 54: Struktura vseh avstrijskih turistov in posebej počitniških turistov po načinu prehranjevanja, 1997 % Vsi turisti V nastanitvenem objektu (penzion, polpenzion) 48, 2 V gostinskih lokalih 35, 9 Lastna priprava hrane (0. 7)) V gostinskih lokalih in lastna priprava 14, 2 Počitniški turisti 55, 1 26, 9 16, 5 Za avstrijske turiste sta bila najpomembnejša motiva za prihod na počitnice v Slovenijo podnebne razmere in možnosti za mir in počitek. Na tretjem mestu po pomembnosti motivov so bile naravne lepote pokrajine. Zanimiva je primerjava s turisti iz Italije. Zanje je bil motiv možnosti za zabavo na tretjem mestu, za turiste iz Avstrije pa je bil skorajda nepomemben. Tudi bližina stalnega bivališča turista ni bila pomemben motiv za turiste iz Avstrije. Tabela 55: Deleži motivov po pomembnosti pri odločitvi za počitnice v Sloveniji, 1997 % Podnebne razmere Mir, počitek Naravne lepote Rekreativne aktivnosti Cene Kulturne znamenitosti Nezdravstvene storitve v zdraviliščih Obisk sorodnikov in prijateljev Zdravstvene storitve v zdraviliščih Igre na srečo Možnosti za zabavo Bližina turistovega bivališča Drugi motivi 34, 9 28, 2 13, 4 (5, 5) (4, 0) (3, 9) ((2, 5)) (0. 6)) ((2, 7)) STATISTIČNI URAO REPUBUKE SLOVEMUB Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 35 Avstrijski turisti so porabili za prevoz v Slovenijo povprečno po 5 tisoč Tabela 61: Povprečna Struktura iztolarjev, za prevoz z osebnim avtomobilom po 4. 450 tolarjev, za prevoz z datkOV avstrijskih turistov V kraju avtobusom pa slabih 5. 500 tolarjev. . . ' _ Avstrijski turisti so plačali za počitniški paket povprečno 43 tisoč tolarjev ali anKetirania, 1997 % povprečno okrog 8 tisoč tolarjev na dan. Za nastanitev 26, 9 Avstrijski turisti so porabili na dan povprečno 9. 450 tolarjev, kar je dobrih Za nastanitev s polali 17, 8 100 tolarjev nad povprečjem. V hotelih so porabili povprečno dnevno 10. 684 p0inim penzionom tolarjev, v kampih 3. 834 tolarjev, turisti, ki so bivali v zasebnih sobah, pa Za hrano jn pjjačo 20, 6 nekaj nad 6 tisoč tolarjev. Zanimivo je, da so avstrijski turisti v gorskih krajih Za prevozei gorivo v Sloveniji 3, 1 povprečno največ porabili, in sicer več kot 10 tisoč tolarjev na dan, kar je Za nakupe 9, 7 skoraj 4 tisoč tolarjev nad povprečjem. V zdraviliških in obmorskih krajih ter Za ku|tume aktjvnosti i 4 Ljubljani pa je bila njihova poraba v okviru povprečja. Tudi struktura Za rekreativne aktivnosti 3^4 povprečne porabe se bistveno ne razlikuje od strukture celotne populacije Za jgre na 8 6 tujih turistov. ' Za p0Št0, telefon 2, Q Za osebne storitve 1, 6 Za zdravstvene storitve 2, 9 Za drugo 1, 2 STATISTIČNI URAD ftePUBLIKE SLOVENIJE 36 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 ZNAČILNOSTI TURISTOV PO VRSTAH KRAJEV 6. 1 Ljubljana 6. 1. 1 Socialnodemografske značilnosti tujih turistov, anketiranih v Ljubljani Najštevilčnejša skupina tujih turistov (23, 6 %) je v obdobju štirih poletnih mesecev prišla v Ljubljano iz Italije. Polovico manj je bilo turistov iz Nemčije (11, 2 %), nato pa sledijo turisti iz Avstrije in Madžarske ter manjši deleži turistov iz večjega števila držav. Tabda 62: Deleži tujih turistov anketiranih v Ljubljani po državah, 1994 in 1997 % 1994 1997 Italija Nemčija Avstrija Madžarska Združene države Francija Hrvaška Bosna in Hercegovina Velika Britanija Češka republika Nizozemska Poljska Druge države 22, 5 (12, 3) (10, 6) ((2, 2)) (10, 3) (0, 7)) 36, 8 23. 6 11, 2 (6, 1) (6, 1) (5, 9) (5, 6) (4, 6) (3, 3) (3, 1) ((2, 4)) «1. 8» (0. 6)) 24. 7 Več kot tretjina turistov, ki so prišli v Tabela 63: Struktura tujih turistov v Ljubljani po starostnih skupinah, 1994 Ljubljano, je bila stara od 40 do 49 jn -1997 % let, dobra četrtina pa desetletje mlajša. —————— 1 V vseh ostalih vrstah krajev je bilo v 1994 1997 teh strostnih skupinah manj oseb. q0 ^ |et 20 do 29 23, 9 16, 3 30 do 39 27, 9 26, 6 40 dO 49 22, 8 34, 4 50 dO 59 17, 2 16, 6 60 let in več ((6, 7)) (5, 2) Daleč nadpovprečen je bil tudi delež turistov, ki so bili zaposleni ali samozaposleni. Tudi poklicna struktura je bila najvišja v Ljubljani, največ tujih turistov je pripotovalo samih, in sicer iz večjih mest. Tabela 64: Struktura tujih turistov v Ljubljani po statusu ekonomske aktivnosti, 1994 in 1997 % 1994 1997 Zaposlen, samozaposlen Upokojenec, rentnik Študent, dijak Drugo 80, 4 (8, 2) ((6, 7)) ((4, 7)) 83, 5 (7, 4) (5, 6) ((3, 5)) Tabela 65: Poklicna struktura zaposlenih, samozaposlenih in upokojenih tujih turistov v Ljubljani, 1997 % Visoki uradnik, menedžer 21, 3 Strokovnjak (inženir, profesor) 28, 6 Tehnik, strokovni sodelavec 17, 4 Uradnik 13, 9 Delavec v storitvah, trgovini (7, 6) Delavec v industriji, obrti (4, 6) Drugi poklici (6, 6) STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 37 6. 1. 2 Podatki o prihodu in bivanju tujih turistov v Ljubljani Skoraj polovica tujih turistov je v Ljubljano prišla iz poslovnih ali izobraževalnih razlogov. Četrtina jih je prišla zaradi počitnic, skoraj petina je bila tranzitnih turistov. Tabela 66: Struktura tujih turistov v Ljubljani po prevoznih sredstvih, 1994 in 1997 % 1994 Avto, kombi Avtobus Letalo Vlak Druga prevozna sredstva 52, 4 (14, 6) 24, 2 ((5, 5)) ((3, 3)) 1997 63, 7 (8, 3) 21, 3 (4, 9) (0. 8)) Skoraj dve tretjini tujih turistov sta v Ljubljano pripotovali z osebnimi avtomobili, leta 1994 je bil ta delež za več kot 10 odstotnih točk manjši. Dobra petina turistov je pripotovala z letalom, nadpovprečen delež v primerjavi z drugimi vrstami krajev pa z vlakom. Tabela 67: Struktura vseh tujih turistov in počitniških po načinu prehranjevanja, 1997 Vsi turisti V nastanitvenem objektu (penzion, polpenzion) 11, 6 V gostinskih lokalih 78, 4 Lastna priprava hrane (4, 4) V gostinskih lokalih in lastna priprava (5, 6) turistov v Ljubljani % Počitniški turisti (30, 1) 52, 2 ((7, 0)) ((10, 7)) Več kot tri četrtine turistov so se prehranjevale v gostinskih lokalih. Le dobrih 10 % jih je imelo penzion ali polpenzion v svojem hotelu. Seveda pa je delež teh večji, če upoštevamo le počitniške turiste. Za večino počitniških turistov Ljubljana ni bila glavni cilj njihovega bivanja v Sloveniji, pač pa so se prej ali potem odpravili še v druge slovenske kraje. Zato ne preseneča, da so kot glavni motiv pri odločitvi za počitnice v Sloveniji navedli naravne lepote (30, 4 %). Pomembnejši motivi so bili še igre na srečo, cene in kulturne znamenitosti. Skoraj polovica anketiranih turistov pa je obkrožila odgovor "drugi motivi" . Tabela 68: Struktura počitniških turistov v Ljubljani po načinu organizacije potovanja v Slovenijo, 1994 in 1997 1994 Brez vnaprejšnje rezervacije Z rezervacijo v nastanitvenem objektu 2 rezervacijo v potovalni agenciji Paketno potovanje brez prevoza Paketno potovanje s prevozom S klubom, sindikatom, z društvom 46, 8 38, 3 ((4, 1)) ((2, 7)) ((6, 0)) ((2, 1)) 1997 53, 9 (15, 7) ((10, 6)) ((10, 6)) ((9, 2)) % Več kot polovica počitniških turistov je prispela v Ljubljano brez rezervacije. Nihče ni imel paketa, ki ne bi vseboval tudi prevoza; počitniški paket s prevozom je imelo 10, 6 % počitniških turistov. Prav tolikim počitniškim turistom pa so agencije prenočišče rezervirale. V primerjavi z letom 1994 je več turistov prispelo brez rezervacije, polovico manj turistov kot pred tremi leti pa si je prenočišče v Ljubljani rezerviralo v nastanitvenem objektu. Tabela 69: Struktura turistov glede na čas od odločitve za počitnice v Sloveniji do prihoda, 1994 in 1997 % Pred manj kot 1 mesecem Pred 1 do 3 meseci Pred 3 do 6 meseci Pred več kot 6 meseci 1994 38, 8 34, 3 (15. 4) (11. 5) 1997 (27, 3) 36, 9 (18, 0) (17, 8) Dobra tretjina v Ljubljani anketiranih turistov se je odločila za počitnice v Sloveniji v obdobju 1 do 3 mesecev pred odhodom, dobra četrtina pa tik pred potovanjem. Leta 1994 je bilo teh turistov za 10 odstotnih točk več, manj pa je bilo turistov, ki so počitnice v Sloveniji načrtovali več kot tri mesece pred odhodom. #6 STATISTIČNI URAD REPUBLIKB SLOVENIJE 38 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 Za največ turistov so imela največjo težo pri odločitvi za počitnice v Sloveniji priporočila sorodnikov in prijateljev, za 30 % turistov pa so bile odločilne osebne izkušnje. 40 % turistov, ki so bili anketirani v Ljubljani, je bito prvič na počitnicah v Sloveniji, več kot dve tretjini pa sta bili prvič v kraju anketiranja. Skoraj 40 % turistov pa je bilo pred tem v Sloveniji 1ali 2krat, v kraju anketiranja pa 23 %. Dobra polovica turistov bi še prišla v Slovenijo na počitnice, več kot 40 % jih na to vprašanje še ni vedelo odgovoriti. Od tistih, ki bi še prišli, pa bi jih skoraj tri četrtine ponovno vključilo Ljubljano v svoje počitnice. Tuji turisti so bivali v Ljubljani p6vprečno 2, 2 dneva. 60 % jih je le enkrat prenočilo, dobra četrtina pa 2ali 3krat. Podobna situacija je bila pred tremi leti. Tabela 70: Struktura turistov po številu prenočitev v Ljubljani, 1994 in 1997 1994 1997 I do 3 prenočitve 4 do 7 prenočitev 8 do 10 prenočitev II do 14 prenočitev 15 ali več prenočitev 86, 6 (9, 4) ((2, 0)) 86, 2 10, 7 ((2, 1)) 6. 1. 3 Vtisi tujih turistov, anketiranih v Ljubljani in njihova ocena naše turistične ponudbe Več kot polovica turistov je svoje bivanje in vtise ocenila kot boljše, kot so jih pričakovali. V primerjavi z ostalimi vrstami krajev je to največji delež turistov z zelo pozitivnimi vtisi. Za druge turiste, anketirane v Ljubljani, je bilo bivanje tako, kot so ga pričakovali. Pri ocenjevanju turistične ponudbe so turisti največkrat ocenili raven čistoče, kakovost gostinskih storitev, možnost sporazumevanja v tujih jezikih, osebno varnost med bivanjem v Sloveniji in gostoljubnost prebivalstva. To so bili zanje najpomembnejši elementi turistične ponudbe. Vsaj tri četrtine turistov so te elemente ocenile zelo pozitivno. Največkrat pa turisti, anketirani v Ljubljani, niso mogli podati ocene kulturnih prireditev, možnosti rekreativnih aktivnosti, možnosti za različne izlete in primernosti za družinske počitnice. Turisti so dali najslabše ocene poštnim in telekomunikacijskim storitvam, miru in tišini, razmerju cene - kakovost, kakovosti cest in storitev ob njih ter kakovosti lokalnega prometa. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVEMJB Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 39 Tabela 71: Struktura elementov turistične ponudbe glede na oceno, ki so jim jo prisodili tuji turisti, anketirani v Ljubljani, na podlagi svojih vtisov o Sloveniji, 1997 % Zelo pozitivno Zelo negativno Ne more oceniti Kakovost cest in storitev ob cestah 9, 6 35, 5 30, 9 Kakovost lokalnega prometa (8, 0) 30, 8 23, 8 Poštne in telekomunikacijske storitve 19, 5 32, 8 21, 8 Urejenost kulturnih znamenitosti 20, 5 35, 5 17, 0 Urejenost naravnih znamenitosti 27, 2 32, 4 12, 3 Možnost za različne izlete 23, 7 22, 9 10, 7 Turistične informacije ' 26, 2 33, 8 12, 4 Možnost za nakupovanje 20, 0 38, 5 21, 8 Razvedrilo in zabava 17, 9 31, 0 21, 3 Kulturne prireditve 13, 0 23, 9 15, 2 Možnosti rekreativnih aktivnosti 13, 3 27, 5 16, 2 Primernost za družinske počitnice 17, 2 27, 9 17, 0 Mir in tišina 25, 0 42, 2 15, 7 Kakovost okolja 28, 0 47, 0 16, 6 Gostoljubnost prebivalstva 44, 1 40, 0 10, 0 Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 36, 1 43, 1 14, 9 Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 49, 4 34, 5 10, 5 Raven čistoče 32, 9 50, 4 14, 7 Kakovost gostinskih storitev 26, 5 48, 7 18, 4 Razmerje cene - kakovost 16, 6 47, 3 24, 3 (5, 2) (4, 4) (5, 6) ((2, 2)) (3, 5) ((2, 2)) ((2, 0)) (0, 7)) ((2, 1)) (5, 5) ((1. 5)) ((1, 6)) ((2, 6)) (3, 8) «1. 6» 18. 8 32. 6 20, 0 26. 9 27. 5 40, 4 23. 7 16, 4 27. 6 47. 6 41 ,2 34. 7 11, 4 (6. 8) (5. 4) (4, 3) (5, 6) (3. 9) (6. 5) 6. 1. 4 Izdatki tujih turistov, anketiranih v Ljubljani Turisti, anketirani v Ljubljani, so v povprečju porabili skoraj 30 tisoč tolarjev za prevoz v Slovenijo in nazaj. Za prevoz z avtomobilom so porabili povprečno 12. 800 tolarjev, za prevoz z letalom pa dobrih 95 tisoč tolarjev. Tuji turisti so povprečno plačali za počitniški paket s prevozom dobrih 90 tisoč tolarjev. Ti paketi so bili krajši, zajemali so dve do tri prenočitve. Povprečno so ti gostje plačali na dan dobrih 32 tisoč tolarjev. V Ljubljani je turist porabil dnevno povprečno 16. 731 tolarjev. Več kot polovico zneska je porabil za prenočišče, kar je daleč nadpovprečno v primerjavi z drugimi vrstami krajev. Delež izdatkov za hrano je relativno nizek, kar je posledica velikega deleža poslovnih turistov. Ti pa porabijo razmeroma malo za hrano in pijačo. Skoraj 10 % od povprečnih dnevnih izdatkov so turisti porabili za nakupe. Tabela 72: Povprečna struktura izdatkov tujih turistov, anketiranih v Ljubljani, 1997 % Za nastanitev 52, 3 Za nastanitev s polali 3, 9 polnim penzionom Za hrano in pijačo 16, 9 Za prevoze, gorivo v Sloveniji 4, 8 Za nakupe 9, 9 Za kulturne aktivnosti 1, 0 Za rekreativne aktivnosti 0, 2 Za igre na srečo 4, 6 Za pošto, telefon 5, 0 Za osebne storitve 0, 5 Za zdravstvene storitve 0, 1 Za drugo 0, 8 STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 40 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 6. 2 Zdraviliški kraji 6. 2. 1 Socialnodemografske značilnosti tujih turistov, anketiranih v zdraviliških krajih v zdraviliških krajih je bilo največ Tabela 73: Delež tujih turistov, anketiranih v zdraviliških krajih po državah, turistov iz Avstrije, Nemčije in Italije -|gg4 jn % ter Hrvaške. Delež turistov iz drugih posameznih držav ni dosegel 5 od1994 1997 stotkov. Tudi pred tremi leti je bil a 25 2 3^ vrstni red pomembnejših držav enak. Nenraja 17 1 22 9 Italija (15, 5) 13, 5 Hrvaška (9, 3) (8, 2) Nizozemska (4, 1) Združene države - ((2, 6)) Češka republika ((2, 0)) Druge države 28, 0 15, 2 Za zdraviliške kraje je značilna starejša starostna struktura turistov. Le četrtina je bila mlajša od 40 let, več kot četrtina pa starejša od 60 let. V primerjavi z letom 1994 so vse starejše starostne skupine močneje zastopane. Tabela 74: Struktura krajih, 1994 in 1997 tujih turistov po starostnih skupinah v zdraviliških % 1994 1997 Do 19 let 20 dO 29 30 dO 39 40 dO 49 50 dO 59 60 let in več (10, 1) 23. 3 23. 4 19. 5 23, 3 (9, 4) (14, 7) 25, 0 22, 6 26, 6 S starostno strukturo se ujema tudi struktura zdraviliških turistov po statusu ekonomske aktivnosti: skoraj tretjina je bila upokojenih ali rentnikov, deleža zaposlenih oz. samozaposlenih ter študentov oz. dijakov sta bila najnižja v primerjavi z drugimi vrstami krajev. V primerjavi z letom 1994 je bil delež upokojencev med zdraviliškimi turisti letos večji. Tabela 75: Struktura turistov v zdraviliških krajih po statusu ekonomske aktivnosti, 1994 in 1997 % 1994 1997 Zaposlen, samozaposlen Upokojenec, rentnik Študent, dijak Drugo 67, 8 27, 0 ((3, 5)) 61, 0 31, 6 ((4, 2)) Poklicna struktura tujih turistov, anketiranih v zdraviliških krajih, je bila v primerjavi s povprečjem za celo populacijo tujih turistov in z drugimi vrstami krajev razmeroma visoka. Skoraj polovica turistov, ki so prišli v zdraviliške kraje, živi v manjših mestih, dobra tretjina pa v večjih. Struktura turistov po življenjskem okolju se v tej anketi v primerjavi z anketo, izvedeno v letu 1994 le malo razlikuje. Skoraj 40 % turistov je prispelo s svojimi partnetji oz. partnerkami, slaba tretjina zdraviliških turistov pa je prispela sama. 6. 2. 2 Podatki o prihodu in bivanju tujih turistov v zdraviliških krajih Za dobre tri četrtine turistov so bile počitnice, sprostitev, razvedrilo osnovni razlogi za prihod v zdraviliške kraje. Za skoraj 12 % turistov je bil osnovni razlog za prihod v Slovenijo poslovne ali izobraževalne narave, skoraj 8 % turistov pa se je le ustavilo v zdraviliških krajih na svoji poti v neko drugo državo. STATfSTIČNl URAD REPUBLIKE SLOVENtJC Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 41 Večina turistov je navedla kot svoje prevozno sredstvo osebni avto, na drugem mestu je po deležu avtobus, sledi letalo. To prevozno sredstvo je bilo leta 1994 slabo zastopano, sedaj pa se je delež povečal na račun turistov v osebnih avtomobilih. 7, 5 % turistov je prispelo v zdraviliške kraje z avtodomi. Tabela 76: Struktura vseh tujih turistov in počitniških turistov v zdraviliških krajih po načinu prehranjevanja, 1997 % Vsi turisti V nastanitvenem objektu (penzion, poipenzion) 62, 6 V gostinskih lokalih (11. 0) Lastna priprava hrane (5, 8) V gostinskih lokalih in lastna priprava v 20, 5 Počitniški turisti 69, 2 (0, 9)) (7, 6) 19, 4 Skoraj dve tretjini turistov sta imeli v hotelih penzion ali poipenzion. Če pa upoštevamo le počitniške turiste, je ta delež še večji. Turisti, ki so bivali v kampih v zdraviliških krajih, so večinoma lastno pripravo hrane kombinirali z obroki v gostinskih lokalih. Tabela 77: Deleži motivov po pomembnosti Sloveniji, 1997 pri odločitvi za počitnice v % Mir, počitek Podnebne razmere Naravne lepote Zdravstvene storitve v zdraviliščih Rekreativne aktivnosti Obisk sorodnikov in prijateljev Nezdravstvene storitve v zdraviliščih Kulturne znamenitosti Cene Možnosti za zabavo Igre na srečo Bližina turistovega bivališča Drugi motivi 39, 0 23, 7 11, 7 (7, 4) (5, 2) ((2, 9)) ((2, 8)) Najpomembnejši motiv za prihod turistov v zdraviliške kraje je bil mir in počitek, sledijo pa podnebne razmere in naravne lepote. Zanimivo za zdraviliške kraje je, da motiva "zdravstvene" in "nezdravstvene storitve v zdraviliščih" nista bila pomembejša od drugih. Morda je vzrok v tem, da anketo izvajamo v poletni sezoni, ko je v zdraviliščih manj tipično zdraviliških gostov. (6, 1) Tabela 87: Struktura počitniških turistov v zdraviliških krajih po načinu organizacije potovanja v Slovenijo, 1994 in 1997 1994 Brez vnaprejšnje rezervacije Z rezervacijo v nastanitvenem objektu Z rezervacijo v potovalni agenciji Paketno potovanje brez prevoza Paketno potovanje s prevozom S klubom, sindikatom, z društvom 47, 5 35, 9 (0, 2)) (9, 9) ((2, 3)) 1997 40, 7 27, 7 (9, 9) (7, 1) (11, 2) ((3, 5)) % Poleg Ljubljane je v zdraviliške kraje prispelo v organizaciji potovalnih agencij (paketno potovanje) najmanj turistov. 41 % jih je prišlo brez vnaprejšnje rezervacije, kar je za 7 odstotnih točk manj kot leta 1994. V primerjavi z drugimi kraji je bil v zdraviliških krajih največji delež turistov, ki so prenočišče rezervirali neposredno v nastanitvenem objektu. Tabela 79: Struktura turistov v zdraviliščih glede na čas od odločitve za počitnice v Sloveniji do prihoda, 1994 in 1997 1994 Pred manj kot 1 mesecem Pred 1 do 3 meseci Pred 4 do 6 meseci Pred več kot 6 meseci 27, 6 45, 0 (11, 3) (16, 1) 1997 27, 8 39, 6 (15, 3) 17, 3 % 40 % turistov se je odločilo za počitnice v Sloveniji v obdobju 1 do 3 mesecev pred odhodom, dobra četrtina pa se je za to odločila tik pred odhodom, torej manj kot mesec pred odhodom. V primerjavi z letom 1994 se je nekoliko več turistov odločilo za prihod v Slovenijo v obdobju 3 mesecev pred odhodom. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 42 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 Le slaba četrtina turistov je bila prvič v Sloveniji. Prav toliko pa že več kot desetkrat. V kraju anketiranja je bilo 38 % turistov prvič, petina pa več kot desetkrat. Podatki kažejo, da so za zdraviliške kraje značilni stalnejši gostje. Tabela 81: Struktura turistov glede na število prenočitev v zdraviliških krajih, 1994 in 1997 % 1994 1997 I do 3 prenočitve 4 do 7 prenočitev 8 do 10 prenočitev II do 14 prenočitev 15 ali več prenočitev 40, 1 32, 1 33, 8 34, 6 (11, 2) (10, 5) (11, 2) (10, 1) ((3, 7)) 12, 7 Za polovico turistov so bile za prihod v Slovenijo odločilne osebne izkušnje, za tretjino pa so bila najpomembnejša priporočila sorodnikov in prijateljev. Drugi viri informacij so bili zanemarljivi. Podobno je bilo tudi pred tremi leti, le da je več turistov prišlo na podlagi priporočil sorodnikov in prijateljev, manj pa zaradi osebnih izkušenj. Tabela 80: Struktura tujih turistov glede na to, kolikokrat so že bili na počitnicah v Sloveniji in v kraju anketiranja, 1997 % Vsi turisti Počitniški turisti Prvič 1do 2krat 3do 5krat 6do 9krat 10do 1 9krat 20in večkrat 23, 2 23, 9 21, 7 (7, 2) (11, 9) (12, 0) 38. 1 25. 2 17, 7 (6, 0) (5, 6) (7, 5) Dobre štiri petine turistov namerava še priti v Slovenijo na počitnice, od teh pa več kot 70 % prav v kraj anketiranja. Povprečno je bivanje tujih turistov v zdraviliških krajih trajalo 7, 7 dneva. To je najdaljša povprečna doba v primerjavi z drugimi vrstami krajev. Le slabih 13 % turistov je prenočilo samo enkrat, več kot tretjina pa 4do 7krat. Več kot petina turistov je bivala dalj kot 10 dni. Leta 1994 je bil ta delež manjši. 6. 2. 3 Vtisi tujih turistov, anketiranih v zdraviliških krajih in njihova ocena naše turistične ponudbe Polovica turistov v zdraviliških krajih je bila z bivanjem v Sloveniji bolj zadovoljna, kot so pred odhodom od doma pričakovali. Ostali turisti so ocenili, da je bilo bivanje v mejah pričakovanj. Tudi v zdraviliških krajih so turisti največkrat ocenili naslednje elemente: raven čistoče, mir in tišino, gostoljubnost prebivalstva, možnost sporazumevanja v tujih jezikih, razmerje cena - kakovost in kakovost gostinskih storitev. Raven čistoče je bila v več kot 90 % ocenjena zelo pozitivno, več kot 88 % turistov pa je pohvalilo tudi gostoljubnost prebivalstva ter mir in tišino v zdraviliških krajih. Turisti v zdraviliških krajih so najmanjkrat ocenili kakovost lokalnega prometa in kulturne prireditve. Najslabše pa so ocenili kakovost cest in storitev ob njih, kakovost lokalnega prometa in možnosti za nakupovanje. STATISTIČNI URAD REPUBUKE SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 43 Tabela 82: Struktura elementov turistične ponudbe glede na oceno, ki so jim jo prisodili tuji turisti, anketiranih v zdraviliških krajih, na podlagi svojih vtisov o Sloveniji, 1997 % Zelo pozitivno Zelo negativno 1 Ne more oceniti Kakovost cest in storitev ob cestah Kakovost lokalnega prometa Poštne in telekomunikacijske storitve Urejenost kulturnih znamenitosti Urejenost naravnih znamenitosti Možnost za različne izlete Turistične informacije Možnost za nakupovanje Razvedrilo in zabava Kulturne prireditve Možnosti rekreativnih aktivnosti Primernost za družinske počitnice Mir in tišina Kakovost okolja Gostoljubnost prebivalstva Možnost sporazumevanja v tujih jezikih Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji Raven čistoče Kakovost gostinskih storitev Razmerje cene - kakovost (7, 4) 24, 0 46, 5 (4, 8) 18, 5 18, 9 32, 1 39, 6 (7, 2) 28. 0 40, 4 (10, 5) 39. 8 42, 9 (5, 2) 42, 7 27, 4 (9, 9) . 36, 1 34, 6 (10, 6) 16. 1 35, 7 31, 7 23. 4 32, 7 22, 9 15. 9 27, 6 16, 2 46. 6 25, 9 (1 1 ,9) 50, 3 16, 8 16, 9 61 .0 27, 6 (5, 5) 44. 5 36, 0 (10, 8) 73, 3 16, 2 (5, 2) 50, 3 31, 8 (11, 3) 56. 2 29, 0 ((2, 7)) 53. 1 38, 1 (5, 3) 50, 9 34, 5 (8, 0) 32. 7 39, 7 21 ,0 (10, 6) (11, 0) (7, 5) ((2, 9)) 47, 4 18, 5 20, 0 (11, 7) ((2, 4)) 17, 2 ((2, 0)) 16, 6 ((3, 5)) (11, 4) ((2, 5)) 17, 7 ((2, 3)) 37, 5 ((2, 0)) 13, 2 14, 7 (5. 1) (8. 5) (5. 2) (5, 4) 12, 2 (0, 1)) (5, 8) (5. 6) 6. 2. 4 Izdatki tujih turistov, anketiranih v zdraviliških krajih Za prevoz iz države svojega stalnega bivališča v Slovenijo in nazaj so turisti, anketirani v zdraviliških krajih, porabili povprečno 10. 451 tolarjev, za prevoz z osebnim avtomobilom pa 7. 695 tolarjev. Glede na to, da je trajalo povprečno dolgo bivanje v zdraviliških krajih 7, 7 dni, je znašala povprečna cena počitniškega paketa več kot 100 tisoč tolarjev, kar znese na dan povprečno 8. 300 tolarjev. V zdraviliških krajih so tuji turisti porabili povprečno dnevno 9. 109 tolarjev. V primerjavi z drugimi vrstami krajev je delež, ki so ga porabili za zdravniške storitve, ustrezno višji. Glede na to, da znaša delež turistov, ki so imeli penzion ali polpenzion v hotelih, preko 60 %, je bil razmeroma majhen delež izdatkov za hrano in pijačo v gostinskih lokalih. Največjo dnevno porabo na turista so imeli turisti iz Italije, za njimi pa hrvaški turisti. Najmanjšo povprečno dnevno porabo na turista so imeli turisti iz Nizozemske. 6. 3 Obmorski kraji 6. 3. 1 Socialnodemografske značilnosti tujih turistov, anketiranih v obmorskih krajih Tabela 84: Deleži tujih turistov, anketiranih v obmorskih krajih po državah, 1994 in 1997 % 1994 1997 Nemčija Italija Avstrija Nizozemska Švica Hrvaška Madžarska Druge države 23, 7 21, 3 25, 3 (0, 4)) (3, 6) (3, 6) 21, 1 ?4^/ 28, 8 25. 4 18, 3 4, 0 (2, 8) (2, 2) (2, 0) 16. 5 STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Tabela 83: Povprečna struktura izdatkov tujih turistov, anketiranih v zdraviliških krajih, 1997 % Za nastanitev 1 4, 7 Za nastanitev s pol33, 3 ali polnim penzionom Za hrano in pijačo 13, 5 Za prevoze, gorivo v Sloveniji 2, 7 Za nakupe 8, 7 Za kulturne aktivnosti 0, 6 Za rekreativne aktivnosti 1, 7 Za igre na srečo 1, 9 Za pošto, telefon 5, 4 Za osebne storitve 3, 1 Za zdravstvene storitve 11, 8 Za drugo 2, 6 V obmorskih krajih je bilo največ turistov iz Nemčije, Italije in Avstrije. Deleži turistov iz drugih držav niso presegli štirih odstotkov. V primerjavi s strukturo turistov po državah leta 1994 opažamo, da se je povečal delež turistov iz Nemčije in Italije, manj pa je bilo turistov iz Avstrije. 44 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 V obmorskih krajih je bilo v primerjavi z drugimi vrstami krajev več turistov, mlajših od 30 let. Le v Ljubljani je bil delež starejših turistov manjši kot v obmorskih krajih. V primerjavi z letom 1994 pa je bilo kar za 13 % turistov več, starejših od 50 let. Tabeia 85: Struktura turistov, anketiranih v obmorskih krajih, po starostnih skupinah, 1994 in 1997 % 1994 1997 Do 19 let 20 do 29 30 do 39 40 do 49 50 do 59 60 let in več (2, 7) 22, 1 27. 0 23, 6 14. 1 10, 5 (5, 5) 16, 0 19, 2 21, 7 18, 9 18, 7 Skoraj dve tretjini turistov, anketiranih v obmorskih krajih, sta bili zaposleni ali samozaposleni. Glede na doberšen delež starejših turistov je tudi delež upokojenih turistov precej visok in za več kot 10 odstotnih točk večji kot leta 1994. Nadpovprečno veliko v primerjavi z drugimi vrstami krajev je bilo študentov. Tabela 86: Struktura tujih turistov, anketiranih v obmorskih krajih, po statusu ekonomske aktivnosti, 1994 in 1997 % 1994 1997 Zaposlen, samozaposlen Upokojenec, rentnik Študent, dijak Drugo 70, 9 13, 1 9, 6 6, 4 63, 4 24, 0 9, 4 (3, 2) Podatki o poklicni strukturi turistov v obmorskih krajih kažejo, da je bila med njimi skoraj četrtina delavcev v storitvah, trgovini ali industriji, manj pa je bilo različnih strokovnjakov (inženirjev, profesorjev) in menedžerjev. Tabela 87: Poklicna struktura zaposlenih, samozaposlenih in upokojenih tujih turistov, anketiranih v obmorskih krajih, 1997 % Visoki uradnik, menedžer Strokovnjak (inženir, profesor) Tehnik, strokovni sodelavec Uradnik Delavec v storitvah, trgovini Delavec v industriji, obrti Drugi poklici (6, 7) 19. 5 17, 1 17. 6 14. 7 11, 3 13, 0 Skoraj polovica turistov je prišla v dvoje, petina s prijatelji, relativno najmanjši delež pa je bilo takih, ki so prišli sami. 6. 3. 2 Podatki o prihodu in bivanju tujih turistov v obmorskih krajih 83 % turistov, anketiranih v obmorskih krajih, je navedlo kot osnovni razlog za prihod v Slovenijo počilnice in razvedrilo. 5, 5 % je bilo tranzitnih turistov, 7, 4 % turistov je prišlo iz poslovnih razlogov, ostali pa so navedli druge razloge. Skoraj četrtina turistov se je pripeljala z avtobusi, kar je za 12 odstotnih točk več kot leta 1994. Dobrih 60 % turistov je prišlo z avtomobili, ladja pa tudi v obmorskih krajih ni bila množično prevozno sredstvo. Tabela 88: Struktura tujih turistov, anketiranih v obmorskih krajih po prevoznem sredstvu, 1994 in 1997 % 1994 1997 Avto, kombi Avtodom Avtobus Motorno kolo Letalo Druga prevozna sredstva 79, 3 12, 3 (0. 5)) 5, 1 (1. 8) 62, 1 4, 9 24, 5 (2, 0) 5, 0 (1. 5) STATISTIČNI URAD RSPUBLIKE SLOVtNUe Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 45 Tabela 89: Struktura vseh tujih turistov in posebej počitniških turistov, anketiranih v obmorskih krajih, po načinu prehranjevanja, 1997 % Vsi turisti V nastanitvenem objektu (penzion, polpenzion) 45, 1 V gostinskih lokalih 35, 7 Lastna priprava hrane (3, 4) V gostinskih lokalih in lastna priprava 15, 7 Počitniški turisti 47, 9 31, 8 (4, 0) 16, 4 45 % turistov v obmorskih krajih je v nastanitvenem objektu imelo penzion ali polpenzion, dobra tretjina pa se je prehranjevala v gostinskih lokalih. Ce pa opazujemo le počitniške turiste, ugotovimo, da je imela skoraj polovica med njimi penzion ali polpenzion, manj pa se jih je prehranjevalo v gostinskih lokalih. Tabela 90: Deleži motivov po pomembnosti pri odločitvi za počitnice v Sloveniji, 1997 Podnebne razmere Naravne lepote Mir, počitek Možnosti za zabavo Cene Kulturne znamenitosti Igre na srečo Zdravstvene storitve v zdraviliščih Rekreativne aktivnosti Bližina turistovega bivališča Obisk sorodnikov in prijateljev Nezdravstvene storitve v zdraviliščih Drugi motivi % 34, 1 18, 8 11, 8 8, 4 8, 3 4, 9 (2, 2) (2, 0) (0. 1)) ((0, 9)) ((0, 8)) 6, 7 Odločilni motivi za prihod na počitnice v slovenske obmorske kraje so bili: podnebne razmere, naravne lepote, mir in počitek. Tabela 91: Struktura počitniških turistov, anketiranih v obmorskih krajih po načinu organizacije potovanja v Slovenijo, 1994 in 1997 1994 Brez vnaprejšnje rezervacije Z rezervacijo v nastanitvenem objektu Z rezervacijo v potovalni agenciji Paketno potovanje brez prevoza Paketno potovanje s prevozom S klubom, sindikatom, z društvom 53, 3 23, 5 6, 0 7, 0 9, 3 (0, 0)) 1997 41, 7 18. 1 6, 1 7, 3 24. 2 (2, 5) % Dobrih 40 % počitniških turistov je prispelo v obmorske kraje brez rezervacije, kar je več kot 10 odstotnih točk manj kot leta 1994. Četrtina pa jih je imela počitniške pakete, ki so vsebovali tudi prevoz. Takih anketiranih turistov leta 1994 ni bilo niti 10 %. Tabela 92: Struktura turistov glede na čas Sloveniji do prihoda, 1994 in 1997 od odločitve za počitnice v 1994 1997 Pred manj kot 1 mesecem Pred 1 do 3 meseci Pred 4 do 6 meseci Pred več kot 6 meseci 48, 8 27, 6 13, 0 10, 5 29, 6 33, 8 22, 3 14, 3 Tretjina turistov se je za počitnice v naših obmorskih krajih odločila v obdobju 1 do 3 mesecev pred odhodom, slabih 30 % pa tik pred zdajci. Takih turistov je bilo leta 1994 skoraj polovica. V primerjavi z drugimi vrstami krajev je delež počitniških turistov, ki so načrtovali prihod v Slovenijo v obdobju 3 do 6 mesecev vnaprej, največji. Tabela 93: Struktura turistov glede na vir informacij o možnostih počitnic v obalnih krajih v Sloveniji, 1994 in 1997 % 1994 Osebne izkušnje Priporočila sorodnikov, prijateljev Propagandno gradivo, plakati, oglasi Mediji (časopisi, RTV, film) Potovalne agencije Razstave, sejmi Drugo 40, 0 40, 3 (2, 9) (4, 0) 6, 8 (0, 4)) (4, 6) 1997 32, 3 32, 5 6, 6 5, 1 15, 3 (0, 1)) 7, 1 Približno za dve tretjini turistov so bile pri odločitvi za počitnice v Sloveniji odločilne osebne izkušnje in priporočila sorodnikov in prijateljev. Leta 1994 je bilo takih turistov več kot 80 %. V letu 1997 so postale pomembnejše potovalne agencije: te so imele za dobrih 15 % turistov najmočnejši vpliv pri odločitvi za počitnice v slovenskih obmorskih krajih. STATISTIČNI URAD REPUBLiKE SLOVENIJE 46 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 Za dobrih 40 % turistov, anketiranih v obmorskih krajih, so bile to prve počitnice v Sloveniji; ta delež je leta 1994 obsegal le dobro četrtino. V kraju anketiranja je prvič preživljalo počitnice več kot 60 % turistov, slaba četrtina pa je bila v slovenskih obmorskih krajih že enkrat ali dvakrat. Tabela 94: Struktura turistov glede na to, kolikokrat so že bili na počitnicah v Sloveniji in v kraju anketiranja, 1997 % V Sloveniji Prvič 1ali 2krat 3do 5krat 6do 9krat 10do 1 9krat 20in večkrat 41 ,7 26, 7 17, 1 (3, 9) 7, 5 (3, 1) V kraju anketiranja 61 ,0 24, 2 7, 8 (2, 0) (3, 9) ((1. 0)) Skoraj 70 % turistov bo še prišlo na počitnice v Slovenijo, od teh pa dobra polovica prav v kraj anketiranja. 3, 7 % turistov, anketiranih v obmorskih krajih, ne bi več prišlo na počitnice v Slovenijo. Ta delež je v primerjavi z ostalimi vrstami krajev najvišji. V obmorskih krajih so turisti preživeli povprečno nekaj več kot 5 dni. Skoraj 40 % jih je prenočilo 4do 7krat, dobra četrtina pa dva ali trikrat. 17, 5 % turistov je prenočilo samo eno noč. Delež turistov, ki so leta 1994 in 1997 prenočili enkrat do trikrat je enak. Tabela 95: Struktura krajih, 1994 in 1997 turistov glede na število prenočitev v obmorskih I do 3 prenočitve 4 do 7 prenočitev 8 do 10 prenočitev II do 14 prenočitev 15 ali več prenočitev 1994 45, 1 36, 9 7. 3 8. 4 (2, 3) 1997 45, 1 39, 7 6, 1 6, 8 (2, 2) 6. 3. 3 Vtisi tujih turistov, anketiranih v obmorskih krajih in njihova ocena naše turistične ponudbe Dobra tretjina turistov je bila z bivanjem v Sloveniji bolj zadovoljna, kot so pričakovali, za več kot 60 % pa je bilo bivanje tako, kot so ga pričakovali. Več kot 4 % turistov z bivanjem niso bili zadovoljni, kar je v primerjavi z drugimi vrstami krajev največji delež. Kot pri drugih vrstah krajev so tudi turisti, anketirani v obmorskih krajih, najpogosteje ocenili naslednje elemente: raven čistoče, možnost sporazumevanja v tujih jezikih, razmerje cena - kakovost, mir in tišino ter kakovost okolja. V primerjavi s turisti, anketiranimi v drugih vrstah krajev, je tukaj več kot 90 % turistov ocenilo tudi možnosti za nakupovanje ter kakovost cest in storitev ob njih. Oba elementa pa sta imela kar nekaj negativnih ocen. Najpogosteje pa turisti niso mogli oceniti kakovosti lokalnega prometa, kulturnih prireditev ter poštnih in telekomunikacijskih storitev. Turisti so najbolj pozitivno ocenili gostoljubnost prebivalstva, možnost sporazumevanja v tujih jezikih, osebno varnost med bivanjem v Sloveniji in kakovost okolja. Najslabše ocene so si prislužili naslednji elementi: mir in tišina, možnosti za nakupovanje, razvedrilo in zabava, kakovost cest in storitev ob njih ter kulturne prireditve. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 47 Tabela 96: Struktura elementov turistične ponudbe glede na oceno, ki so jim jo prisodili tuji turisti, anketirani v obmorskih krajih, na podlagi svojih vtisov o Sloveniji, 1997 % Zelo pozitivno Zelo negativno 1 Ne more oceniti Kakovost cest in storitev ob cestah Kakovost lokalnega prometa Poštne in telekomunikacijske storitve Urejenost kulturnih znamenitosti Urejenost naravnih znamenitosti Možnost za različne izlete Turistične informacije Možnost za nakupovanje Razvedrilo in zabava Kulturne prireditve Možnosti rekreativnih aktivnosti Primernost za družinske počitnice Mir in tišina Kakovost okolja Gostoljubnost prebivalstva Možnost sporazumevanja v tujih jezikih Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji Raven čistoče Kakovost gostinskih storitev Razmerje cene - kakovost 8, 9 33, 7 36, 5 10. 8 29, 6 23, 1 18. 1 34, 9 22, 8 22. 9 35, 5 20, 9 27. 6 36, 8 19, 4 23. 7 39, 3 15, 9 23. 8 37, 7 19, 5 10. 6 35, 6 35, 3 19. 2 31, 6 27, 3 7, 8 26, 6 27, 0 14. 0 36, 6 25, 2 20. 5 40, 6 18, 2 24. 7 36, 1 22, 3 28. 1 43, 1 20, 1 42, 4 36, 9 1 1 ,4 43. 2 33, 0 17, 5 36. 9 38, 0 14, 7 32. 6 36, 8 22, 2 26, 9 40, 2 26, 1 16, 4 46, 8 26, 5 9. 8 ((1, 0)) 10, 0 4, 1 ((0, 6)) 31, 8 4, 7 (1, 2) 18, 3 (3, 0) (1, 7) 16, 0 (2. 4) (1, 7) 12, 1 4. 6 16, 3 3. 9 14, 6 9. 7 (1 ,4) 7, 4 9, 3 (1, 9) 10, 8 7. 7 (2, 6) 28, 4 6, 6 17, 4 (1. 5) 3, 6 15, 6 8, 3 4, 8 3, 8 3. 8 4, 6 (2. 7) 6, 2 (2. 8) ((0, 6)) (2, 8) (1 ,4) 8, 9 (3. 2) (2, 8) (2, 5) (1. 3) 5, 4 4, 6 (2, 3) (3, 5) 6. 3. 4 Izdatki tujih turistov, anketiranih v obmorskih krajih Četrtina turistov je ocenila, da so bili stroški med bivanjem v Sloveniji višji, kot so jih prej pričakovali. Za 5 % turistov so bili stroški nižji, kot so jih pričakovali, za ostalih 70 % turistov pa so bili v mejah pričakovanj. Za prihod v Slovenijo in vrnitev v državo stalnega bivališča so turisti v obmorskih krajih porabili povprečno dobrih 10 tisoč tolarjev, tisočaka manj pa, če so se pripeljali z osebnim avtomobilom. Turisti so plačali za paket v obmorskih krajih povprečno 53. 100 tolarjev, kar znaša povprečno na dan dobrih 7 tisoč tolarjev. V obmorskih krajih je znašala povprečna dnevna poraba 9 tisoč tolarjev na dan. Turisti, ki so bivali v hotelih, so porabili povprečno na dan 9. 916 tolarjev, v kampih 4. 982 tolarjev in v zasebnih sobah 7. 123 tolarjev. V obmorskih krajih so bili najboljši potrošniki Italijani, povprečno najmanj pa so porabili turisti iz Madžarske. Struktura dnevne porabe v obmorskih krajih se od povprečja najbolj razlikuje v deležu za igre na srečo, ki je znašal 14, 5 %, kar je daleč največ v primerjavi z drugimi vrstami krajev. Tabela 97: Povprečna struktura izdatkov turistov, anketiranih v ob morskih krajih, 1997 % Za nastanitev 25, 5 Za nastanitev s pol13, 9 ali polnim penzionom Za hrano in pijačo 23, 1 Za prevoze, gorivo v Sloveniji 4, 0 Za nakupe 9, 7 Za kulturne aktivnosti 1, 5 Za rekreativne aktivnosti 2, 6 Za igre na srečo 14, 5 Za pošto, telefon 2, 7 Za osebne storitve 0, 6 Za zdravstvene storitve 1, 0 Za drugo 0, 9 STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 48 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 6. 4 Gorski kraji 6. 4. 1 Sociainodemografske značilnosti tujih turistov, anketiranih v gorskih krajih V primerjavi z drugimi vrstami krajev je struktura turistov po državah v gorskih krajih veliko pestrejša. Po številu so na prvem mestu turisti iz Nemčije in Italije, sledijo turisti iz Nizozemske, Češke republike in Velike Britanije. V primerjavi z letom 1994 je leta 1997 v gorske kraje prišlo za 10 odstotnih točk manj Italijanov jn za približno toliko več Britancev. Več kot tri četrtine vseh turistov iz Velike Britanije je prišlo v gorske kraje, nekoliko manjši pa je v gorskih krajih delež vseh čeških turistov. Tabela 98: Deleži turistov, anketiranih v gorskih krajih, po državah, 1994 in 1997 % 1994 Nemčija Italija Nizozemska Češka republika Velika Britanija Avstrija Hrvaška Madžarska Druge države 27. 8 25. 9 10, 6 6, 2 7, 0 5, 7 (3, 7) 13, 1 1997 25. 6 16, 1 12. 7 10, 1 9, 5 6, 9 6, 4 (2, 1) 11, 0 Dobrih 15 % turistov, anketiranih v gorskih krajih, je bilo mlajših od 30 let, pribižno po petinah pa so bili porazdeljeni deleži po treh starostnih razredih od 30 do 59 let. Leta 1994 je bilo manj starejših in več mlajših turistov kot leta 1997. Tabela 99: Struktura tujih turistov, anketiranih v gorskih kraji, po starostnih skupinah, 1994 in 1997 % 1994 1997 Do 19 let 20 do 29 30 do 39 40 do 49 50 do 59 60 let in več (2, 5) 16, 5 26. 0 25. 1 22, 3 7, 6 ((2, 1)) 13, 5 22, 1 22, 1 20, 3 19, 9 V gorskih krajih je bilo v primerjavi z drugimi vrstami krajev razen Ljubljane najmanj upokojenih turistov: dve tretjini sta bili zaposleni ali samozaposleni. Leta 1994 je bilo teh turistov za 10 odstotnih točk več, približno toliko manj pa je bilo upokojencev. Tabela 100: Struktura tujih turistov, anketiranih v gorskih krajih, po statusu ekonomske aktivnosti, 1994 in 1997 % 1994 1997 Zaposlen, samozaposlen Upokojenec, rentnik Študent, dijak Drugo 76, 5 10, 4 9, 8 (3, 3) 66, 8 19, 6 (6, 2) (7, 4) Struktura turistov po skupinah poklicev je v gorskih krajih zelo podobna povprečni strukturi za celotno populacijo tujih turistov. Tabela 101: Poklicna struktura zaposlenih, samozaposlenih in upokojenih tujih turistov, anketiranih v gorskih krajih, 1997 % 1997 Visoki uradnik, menedžer 10, 9 Strokovnjak (inženir, profesor) 26, 7 Tehnik, strokovni sodelavec 17, 3 Uradnik 15, 3 Delavec v storitvah, trgovini 9, 8 Delavec v industriji, obrti (6, 3) Drugi poklici 13, 6 Dobra petina turistov, anketiranih v gorskih krajih, živi na podeželju, ostali pa v enakih deležih v večjih in manjših mestih. 46 % turistov je prišlo s partnerjem oz. partnerko, četrtina pa z družino. To je v primerjavi z drugimi vrstami krajev največji delež. Kar 14 % jih je prišlo z otroki. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJB Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 49 6. 4. 2 Podatki o prihodu in bivanju tujih turistov v gorskih krajih 80 % turistov je prišlo v gorske kraje na počitnice, 10 % se jih je ustavilo na poti v neko drugo državo, 8 % jih je bivalo v gorskih krajih zaradi poslovnih ali izobraževalnih razlogov, ostali pa so navedli druge razloge. V gorske kraje se je več kot 60 % turistov pripeljalo z osebnimi avtomobili, 7, 4 % z avtodomi in skoraj 20 % z avtobusi. Razmeroma visok je bil tudi delež turistov, ki so prispeli z letali. Tabela 102: Struktura vseh tujih turistov krajih po načinu prehranjevanja, 1997 m počitnišidh turistov v V nastanitvenem objektu (penzion, polpenzion) V gostinskih lokalih Lastna priprava hrane V gostinskih lokalih in lastna priprava Vsi turisti 43, 0 17, 8 12, 8 26, 3 gorskfr % Počitniški turisti 43, 3 13. 3 14. 4 29, 0 Več kot četrtina turistov je dopolnjevala lastno pripravo hrane z obroki v gostinskih lokalih. To je največji delež v primerjavi z drugimi vrstami krajev. Še večji pa je ta delež, če upoštevamo le počitniške turiste. 43 % turistov je imelo penzion ali polpenzion v nastanitvenem objektu, kar je za skoraj 10 odstotnih točk več kot leta 1994. Tabela 103: Deleži motivov po pomembnosti pri odločitvi za počitnice v Sloveniji, 1997 Naravne lepote Podnebne razmere Rekreativne aktivnosti Mir, počitek Kulturne znamenitosti Cene Obisk sorodnikov in prijateljev Igre na srečo Bližina turistovega bivališča Možnosti za zabavo Zdravstvene storitve v zdraviliščih Nezdravstvene storitve v zdraviliščih Drugi motivi % 56, 8 14. 0 11. 1 (4, 5) (3, 9) (0, 4)) V gorskih krajih je bil za počitniške turiste daleč najpomembnejši motiv naravne lepote. Daleč zadaj pa mu sledita motiva podnebne razmere in rekreativne aktivnosti. Drugi motivi so bili zastopani v manjši meri. (4, 1) Tabela 104: Struktura počitniških turistov, anketiranih v gorskih krajih, po načinu organizacije potovanja v Slovenijo, 1994 in 1997 % 1994 Brez vnaprejšnje rezervacije Z rezervacijo v nastanitvenem objektu Z rezervacijo v potovalni agenciji Paketno potovanje brez prevoza Paketno potovanje s prevozom S klubom, sindikatom, z društvom 58, 2 19, 8 (4, 1) (4. 1) 11, 6 (2. 2) 1997 52, 4 13, 6 7. 6 5. 7 16, 6 (4, 0) Več kot polovica turistov je prispela v gorske kraje, ne da bi si poprej rezervirala prenočišče. To je poleg Ljubljane zelo visok delež, je pa logičen, saj je več kot tretjina turistov bivala v kampih. Dobra petina je imela počitniški paket, od teh pa tri četrtine z organiziranim prevozom. Leta 1994 je prišlo več turistov brez rezervacije, prav tako več pa je bilo takih, ki so nastanitev rezervirali neposredno v nastanitvenem objektu. Tabela 105: Struktura turistov glede na čas od odločitve za počitnice v Sloveniji do prihoda, 1994 in 1997 % 1994 I 1997 Pred manj kot 1 mesecem 35, 4 32, 7 Pred 1 do 3 meseci 25, 8 32, 1 Pred 4 do 6 meseci 11, 1 14, 8 Pred več kot 6 meseci 27, 7 20, 4 Tretjina turistov se je za počitnice v gorskih krajih v Sloveniji odločila tik pred odhodom, tretjina se je za take počitnice odločila v obdobju mesec do tri mesece pred odhodom. Več kot petina turistov je načrtovala svoje počitnice v gorskih krajih Sloveniji več kot 6 mesecev pred odhodom. Takih turistov je bilo leta 1994 še več. STATISTIČNI UftAt> REPUBLIKE SLOVENIJE 50 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 Dobra tretjina turistov je prišla v gorske kraje v Slovenijo na podlagi osebnih izkušenj. Za dobro četrtino so bila odločilna priporočila sorodnikov in prijateljev, kar 10 % turistov pa je izjavilo, da so bile odločilne informacije, ki so jih dobili iz propagandnega gradiva, plakatov in oglasov. Tabela 106: Struktura turistov, anketiranci v gorskih krajih, glede na vir infbrmacii o možnostih počitnic v Sloveniji, 1994 in 1997 % 1994 Osebne izkušnje Priporočila sorodnikov, prijateljev Propagandno gradivo, plakati, oglasi Mediji (časopisi, RTV, film) Potovalne agencije Razstave, sejmi Drugo 45. 2 27. 3 4, 8 6, 1 6, 6 (0, 6)) 8, 4 1997 38, 0 28, 7 10, 6 (3, 7) 8, 7 (0, 2)) 9, 0 Dobrih 40 % turistov je prišlo v Slovenijo prvič, dobra četrtina pa je bila pred tem v naši državi že 1ali 2krat. Skoraj 60 % turistov je prvič bivalo v kraju anketiranja, četrtina pa je že bila v tem kraju enkrat ali dvakrat. 65, 1 % turistov želi še priti na počitnice v Slovenijo, od teh pa 58, 6 % v kraj anketiranja. Turisti so bivali v gorskih krajih povprečno 5 dni. Tretjina jih je prenočila 4do 7krat, dobra petina pa le enkrat, kar je v primerjavi z drugimi vrstami krajev poleg Ljubljane največji delež. Delež turistov, ki so v gorskih krajih bivali do 3 dni, je bil leta 1994 večji. Manj kot pred tremi leti pa je bilo turistov, ki so bivali daljšo dobo. Tabela 107: Struktura tujih turistov glede na število prenočitev v gorskih krajih, 1994 in 1997 % 1994 I do 3 prenočitve 4 do 7 prenočitev 8 do 10 prenočitev II do 14 prenočitev 15 ali več prenočitev 65, 5 21, 1 (3, 5) 4, 8 5, 1 1997 51, 9 32, 9 4, 7 6, 3 4, 2 6. 4. 3 Vtisi tujih turistov, anketiranih v gorskih kraji in njihova ocena naše turistične ponudbe Za 43 % turistov, anketiranih v gorskih krajih, so bili vtisi, ki so jih dobili o Sloveniji, boljši kot so pričakovali, 56 % turistov pa so se pričakovanja izpolnila. Za turiste v gorskih krajih so bili najpomembnejši naslednji elementi turistične ponudbe, na katere so v svojem bivanju največkrat naleteli oz. so jih pogrešali: raven čistoče, mir in tišina, možnost sporazumevanja v tujih jezikih ter razmerje cena - kakovost. Turisti največkrat niso mogli oceniti naslednjih elementov: kakovosti lokalnega prometa, kulturnih prireditev, rezvedrila in zabave ter poštnih in telekomunikacijskih storitev. Turisti so v gorskih krajih najbolj pozitivno ocenili gostoljubnost prebivalstva, raven čistoče, mir in tišino, osebno varnost med bivanjem v Sloveniji in možnost sporazumevanja v tujih jezikih. Največ negativnih ocen so dobili naslednji elementi: razvedrilo in zabava, možnosti za nakupovanje, kulturne prireditve, kakovost cest in storitev ob njih ter poštne in telekomunikacijske storitve. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVEHiJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 51 Tabela 108: Struktura elementov turistične ponudbe glede na oceno, ki so jim jo prisodili tuji turisti, anketirani v gorskih krajih, na podlagi svojih vtisov o Sloveniji, 1997 % Zelo pozitivno Zelo negativno Ne more oceniti Kakovost cest in storitev ob cestah 9, 8 40, 5 33, 6 4, 5 Kakovost lokalnega prometa 4, 4 15, 8 11, 2 (1, 3) Poštne in telekomunikacijske storitve 12, 4 32, 0 13, 7 (2, 1) Urejenost kulturnih znamenitosti 15, 2 36, 5 14, 2 (1, 8) Urejenost naravnih znamenitosti 42, 1 34, 7 9, 4 (1, 5) Možnost za različne izlete 34, 2 29, 1 8, 2 (1, 2) Turistične informacije v 25, 5 37, 4 17, 5 (3, 0) Možnost za nakupovanje 7, 5 29, 5 27, 0 7, 3 Razvedrilo in zabava 9, 1 20, 3 20, 9 7, 6 Kulturne prireditve 5, 8 16, 3 15, 2 3, 4 Možnosti rekreativnih aktivnosti 29, 6 29, 5 12, 7 (1, 4) Primernost za družinske počitnice 36, 2 29, 0 12, 5 (1, 4) Mir in tišina 45, 7 34, 8 12, 0 (1, 2) Kakovost okolja 41, 2 34, 7 8, 4 (1, 4) Gostoljubnost prebivalstva 45, 6 37, 8 4, 7 (1, 2) Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 29, 0 48, 6 12, 8 (2, 0) Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 45, 6 33, 6 5, 4 ((0, 6)) Raven čistoče 36, 2 45, 8 12, 8 (1, 1) Kakovost gostinskih storitev 34, 0 36, 1 14, 4 ((0, 6)) Razmerje cene - kakovost 22, 2 42, 2 23, 0 (2, 5) ((0, 8)) (1. 6) ((0, 6)) (1. 7) (1. 8) (1. 9) ((0, 6)) ((0, 8)) ((0, 6)) ((0, 6)) ((0, 7)) 10. 8 67, 3 38, 2 31 ,7 12. 2 27. 3 16, 1 27. 1 40, 3 57, 5 26. 3 20. 9 6. 3 14. 2 10, 1 6, 8 14. 4 3, 5 14. 3 9. 4 6. 4. 4 Izdatki tujih turistov, anketiranih v gorskih krajih Za tri četrtine turistov so bili izdatki med bivanjem v Sloveniji taki, kot so jih pričakovali, za dobro petino pa so bili višji od pričakovanih. 70 % turistov je plačevalo s tolarji, ki so jih zamenjali v Sloveniji, 17 % pa s kreditnimi karticami. Turisti so za prevoz iz kraja svojega bivališča v Slovenijo in za vrnitev domov porabili povprečno 10. 500 tolarjev, 8 tisoč tolarjev pa, če so se pripeljali z osebnim avtomobilom. V povprečju 5. 600 tolarjev na osebo pa so plačali turisti, ki so se pripeljali in odpeljali z avtobusom. Za počitniški paket so turisti plačali v povprečju 76. 879 tolarjev, kar pomeni na dan skoraj 10 tisoč tolarjev. V povprečju so turisti v gorskih krajih porabili dnevno na osebo 6. 680 tolarjev, kar je v primerjavi z drugimi vrstami krajev najmanj. Turisti, ki so bivali v hotelih, so porabili povprečno dnevno 8. 750 tolarjev, v kampih 3. 258 tolarjev in v zasebnih sobah pa 4. 782 tolarjev. V gorskih krajih so povprečno dnevno največ porabili turisti iz Avstrije in Italije, najmanj pa iz Češke republike in Madžarske. Struktura porabe v gorskih krajih se bistveno ne razlikuje od strukture povprečne porabe. Tabela 109: Povprečna struktura izdatkov tujih turistov v gorskih krajih, 1997 % Za nastanitev 25, 3 Za nastanitev s polali 20, 8 polnim penzionom Za hrano in pijačo 21, 7 Za prevoze, gorivo v Sloveniji 5, 3 Za nakupe 10, 3 Za kulturne aktivnosti 1, 6 Za rekreativne aktivnosti 3, 3 Za igre na srečo 6, 4 Za pošto, telefon 3, 9 Za osebne storitve 0, 6 Za zdravstvene storitve 0, 1 Za drugo 0, 7 STATISTIČNI URAD fl£PUBUKE SLOVENIJB 52 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 7 Anketa o tujih turistih v Sloveniji je bila v poletni sezoni 1997 v naši državi drugič samostojno izvedena. Število tujih turistov in njihovih prenočitev v v štirih poletnih mesecih leta 1997 se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 7 A JI 1994, ko smo izvedli prvo tovrstno anketo v samostojni Sloveniji, povečalo \ za 350 % oz 27, 5 %. Število vseh turistov in njihovih prenočitev pa se je v enaki primerjavi povečalo za 17 % oz. 6, 9 %. Delež tujih turistov med vsemi turisti se je od poletne sezone leta 1994 do enakega obdobja leta 1997 povečal za 7, 3 odstotne točke, pri prenočitvah pa za 7, 7 odstotnih točk. Delež tujih turistov, ki so bivali v Sloveniji daljšo dobo, se je po rezultatih ankete povečal. Za 20 odstotnih točk več turistov je bilo v Sloveniji prvič na počitnicah, dve tretjini tujih turistov pa namerava ponovno počitnikovati v naši državi. V primerjavi z letom 1994 je prišlo lani manj turistov brez vnaprejšnje rezervacije, manj turistov se je odločilo za prihod v Slovenijo tik pred odhodom od doma. Med ocenjevanjem naše turistične ponudbe so tuji turisti najpogosteje ocenili raven čistoče, možnost sporazumevanja v tujih jezikih in osebno varnost med bivanjem. Ti elementi turistične ponudbe so za tuje turiste najvažnejši in razveseljujoče je, da so bili prav ti elementi zelo pozitivno ocenjeni. Rezultati ankete o tujih turistih bodo kot posnetek stanja v pomoč pri oblikovanju razvoja turizma in kot element za oceno izračunavanja prilivov iz turizma. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENUE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 55 1. Struktura tujih turistov po socioekonomskih značilnostih in po državah, 1997 (nadaljevanje) Skupaj Avstrija Češka republika Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Nizozemska Velika Britanija Druge države Glede na socloekonomske značilnosti Skupaj 100 13, 5 5, 0 4, 8 20, 3 2, 5 24, 3 7, 0 4, 6 18, 0 Starostni razredi do 19 let 20 do 29 30 do 39 40 do 49 50 do 59 60 let in več 100 100 100 100 100 100 (13, 5) 14, 6 10, 9 (13, 0) 19, 3 ((4, 3)) (5, 1) ((2, 9)) ((3, 3)) (6, 8) (5, 3) ((3, 8)) ((23, 2)) 27, 8 24. 4 20, 7 21. 5 (13, 0) ((3, 8)) ((3, 0)) (4, 2) (46. 7) (12. 8) 15, 5 22, 3 27, 8 38, 5 ((5, 4)) (5. 7) (7, 3) (5. 8) ((3, 5)) ((4, 3)) ((3, 4)) (3, 9) (6. 4) (6. 5) «19, 1» 24, 8 21, 5 22, 5 18, 7 (14, 1) Status ekonomske aktivnosti zaposlen, samozaposlen upokojenec, rentnik študent, dijak drugo 100 100 100 100 12, 5 19, 7 (14, 2) (2, 7) 5, 6 22, 7 16, 3 (24, 7) (19, 6) (3, 1) 20, 5 38, 2 (22, 9) ((18, 0)) 6, 3 ((3, 6)) 4, 4 (6, 2) 22, 3 (11. 0) (17, 4) (36. 1) Poklicne skupine visoki uradnik, menedžer strokovnjak (inženir, profesor) tehnik, strokovni sodelavec uradnik delavec v storitvah, trgovini delavec v industriji, obrti drugi poklici 100 100 100 100 100 100 100 (13, 9) 13, 6 (11, 9) (15, 4) (21, 6) (18, 2) ((7, 1)) (6, 3 ((4, 3)) (8, 5) «3, 1)) ((3, 8)) (13, 8) 15, 6 21, 4 30, 1 (26, 0) (20, 6) (25, 3) «5, 3» ((3, 2)) «3, 3» (16. 0) 19. 8 32. 9 24, 7 (26. 1) (31, 4) (24, 1) (7, 9) (5, 8) (6, 8) «6, 2)) (5, 1) «3, 1» ((5, 2)) (11, 8) «5, 5» 31, 6 22, 2 19, 5 (13, 8) (13, 8) «12, 8» (20, 0) Življenjsko okolje podeželje mesto z manj kot 200 tisoč prebivalci mesto z več kot 200 tisoč prebivalci 100 100 100 19, 1 14, 3 10, 6 (2, 6) (4, 2) (3, 8) (6, 2) 18, 4 23, 7 20, 6 «2, 0» (4, 2) 32, 0 25, 9 18, 7 (8, 9) (6, 2) (3, 4) «4, 7» (5, 0) (4, 6) (12, 3) 16, 6 27, 6 Način potovanja sam s partnerjem, partnerko z družino ali drugimi sorodniki s prijatelji 100 100 100 100 10, 3 16, 1 (13. 4) (13. 5) (3, 5) «1, 7» «2, 9» ((5, 5)) (5, 4) (3, 4) (6, 1) «3, 5» 20. 0 22, 8 20, 5 21. 1 (3, 2) (2, 4) ((4, 2)) 18, 5 28, 7 25, 1 20, 4 ((2, 4)) (6, 3) (10, 5) ((4, 2)) (4, 2) (6, 2) «3, 3» «3, 6» 32, 5 12, 3 (15, 9) 23, 9 Število otrok brez otrok 1 otrok 2 otroka 3 otroci in več 100 100 100 ((100, 0)) 13, 4 (19, 4) ((12, 5)) 3, 0 4, 4 21, 3 (22, 2) (24, 1) (3, 0) 23, 8 (24, 1) (24, 1) 5, 0 «17, 0» 5, 1 21, 0 (19. 1) «10, 4» STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 56 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 2. Struktura tujih turistov po socioekonomskih značilnostih in po vrstah krajev, 1997 Skupaj Ljubljana Zdraviliški kraji Obmorski kraji Gorski kraji Glede na vrste krajev Skupaj 100 100 100 100 100 Država po potnem listu Avstrija Belgija Bosna in Hercegovina Češka republika Francija Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Nizozemska Poljska Rusija Švica Velika Britanija Združene države druge države 13, 5 (1. 2) 1. 5 5, 0 2. 4 4. 8 20, 3 2. 5 24, 3 7, 0 (0. 7) (0, 7) 1. 5 4. 6 2, 2 7. 9 (6, 1) (3, 3) ((2, 4)) (5, 6) (4, 6) 23, 6 (6, 1) 11, 2 ((1. 8)) ((1. 6)) (3, 1) (5, 9) 22, 2 31, 5 ((2, 0)) (8, 2) 13, 5 22, 9 (4, 1) ((2, 6)) (7, 6) 18. 3 ((0, 8)) (1. 9) (1. 6) (1. 9) (2. 2) 25. 4 (2, 0) 28, 8 4. 0 ((0, 8)) (1. 3) (2. 8) (1. 3) ((0, 8)) 6. 1 6, 9 (1. 7) 10, 1 (1. 7) 6, 4 16, 1 (2. 1) 25. 6 12. 7 9, 5 (1. 8) 4, 0 Starostni razredi do 19 let 20 do 29 30 do 39 40 do 49 50 do 59 60 let in več 2, 9 14, 5 21. 2 25. 0 19. 3 17. 1 16. 3 26, 6 34. 4 16, 6 (5, 2) (9. 4) (14, 7) 25, 0 22, 6 26, 6 (5, 5) 16, 0 19, 2 21 ,7 18, 9 18, 7 ((2, 1)) 13, 5 22, 1 22, 1 20, 3 19, 9 Status ekonomske aktivnosti zaposlen, samozaposlen upokojenec, rentnik študent, dijak drugo 68, 6 19, 8 6, 9 4, 6 83, 5 (7, 4) (5, 6) ((3. 5)) 61, 0 31, 6 ((4. 2)) 63, 4 24, 0 9, 4 (3, 2) 66, 8 19, 6 (6. 2) (7, 4) Poklicne skupine visoki uradnik, menedžer strokovnjak (inženir, profesor) tehnik, strokovni sodelavec uradnik delavec v storitvah, trgovini delavec v industriji, obrti drugi poklici 13, 0 23, 9 17. 8 15, 5 11, 2 7, 6 10. 9 21. 3 28, 6 17. 4 13, 9 (7, 6) (4, 6) (6, 6) (20, 6) (20. 1) (21, 6) (13. 2) (12, 0) ((6, 3)) ((6, 2)) (6, 7) 19. 5 17, 1 17. 6 14. 7 11, 3 13, 0 10, 9 26, 7 17, 3 15, 3 9, 8 (6, 3) 13, 6 Življenjsko okolje podeželje 18, 6 mesto z manj kot 200 tisoč prebivalci 39, 9 mesto z več kot 200 tisoč prebivalci 41, 5 12. 4 27, 1 60. 5 (16, 7) 46, 8 36, 5 20, 2 46, 9 33, 0 21, 9 38, 9 39, 2 Način potovanja sam s partnerjem, partnerko z družino ali drugimi sorodniki s prijatelji 28, 5 41, 2 15, 8 14, 4 64. 4 22. 5 (7, 2) (6, 0) 32, 4 39, 6 (14, 3) (13, 7) 13, 0 49, 3 17, 9 19, 9 19, 0 46. 0 20. 1 14, 8 Število otrok brez otrok 1 otrok 2 otroka 3 otroci in več 89, 1 5. 5 4. 6 ((0, 8)) 95, 8 ((3, 1)) 88, 6 (8, 8) 88, 1 (6. 7) (4. 8) 85, 9 (4, 8) (7, 4) ((1, 9)) STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 57 2. Struktura tujih turistov po socioekonomskih značilnostih in po vrstah krajev, 1997 (nadaljevanje) Skupaj Ljubljana Zdraviliški kraji Obmorski kraji Gorski kraji Glede na socloekonomske značilnosti Skupa] 100 15, 2 10, 6 35, 8 38, 4 Država po potnem listu Avstrija Belgija Bosna in Hercegovina Češka republika Francija Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Nizozemska Poljska Rusija Švica Velika Britanija Združene države druge države 100 (100, 0) 100 100 100 100 100 100 100 100 (100, 0) (1 00, 0) 100 100 100 100 (6, 9) (33, 3) ((7, 3)) (35, 9) (14, 5) 17, 6 (37, 1) 7, 0 (0, 8)) ((34, 7)) (10, 2) (41, 8) 42, 7 24, 9 ((4. 3)) (18, 2) 7, 1 10, 1 (6, 2) ((12, 8)) (10, 2) 48, 6 ((25, 4)) (44. 1) (11. 2) (28, 4) (16, 1) 44, 8 (28. 3) 42, 4 20, 6 ((41, 8)) (66. 1) (66, 0) (10. 2) ((13, 9)) 27, 8 19, 6 (56, 9) 77. 2 (28, 2) 51 .3 30, 5 (32, 4) 40, 5 69. 4 78, 7 (31, 6) 19, 3 Starostni razredi do 19 let 20 do 29 30 do 39 40 do 49 50 do 59 60 let in več 100 100 100 100 100 100 24, 6 27, 3 30, 1 18, 8 (6, 7) (7, 8) (8, 2) 11, 9 13, 9 18, 5 (62, 7) 36. 8 30, 2 28. 9 32, 6 36, 5 ((23, 3)) 30, 8 34, 4 29, 1 34, 7 38, 3 Status ekonomske aktivnosti zaposlen, samozaposlen upokojenec, rentnik študent, dijak drugo 100 100 100 100 26, 6 (8, 2) (17, 7) ((16, 3)) 10, 6 19, 0 ((7, 3)) 30, 8 40, 2 45, 5 (22, 8) 32, 1 32, 6 (29, 4) (52, 9) Poklicne skupine visoki uradnik, menedžer strokovnjak (inženir, profesor) tehnik, strokovni sodelavec uradnik delavec v storitvah, trgovini delavec v industriji, obrti drugi poklici 100 100 100 100 100 100 100 36, 6 26, 8 22. 0 20. 1 (15, 3) (13, 7) (13, 6) (19, 7) (10. 5) (15, 1) (10. 6) (13, 4) ((10, 4)) ((7, 0)) (16, 9) 26, 8 31 ,7 37, 5 43, 2 49, 1 39, 1 26. 8 35. 9 31, 3 31, 8 28. 2 (26, 8) 40. 3 Življenjsko okolje podeželje mesto z manj kot 200 tisoč prebivalci mesto z več kot 200 tisoč prebivalci 100 100 100 14, 5 14. 8 31 .9 (10, 7) 13, 9 10, 5 36, 1 39, 1 26, 5 38, 7 32. 1 31. 2 Način potovanja sam s partnerjem, partnerko z družino ali drugimi sorodniki s prijatelji 100 100 100 100 49, 3 11, 9 (9, 9) (9, 1) 13, 5 11, 4 (10, 7) (11, 3) 15, 2 39, 8 37, 5 45, 8 22, 0 36. 8 41 .9 33, 9 Število otrok brez otrok 1 otrok 2 otroka 3 otroci in več 100 100 100 ((100, 0)) 23, 5 ((12, 1)) 11, 8 (19, 0) 32, 9 (40, 5) (35, 5) 31, 8 (28, 3) (53, 6) ((80, 4)) STAT/STIČNI URAO RCPUBUKe SLOVeNIJE 58 Rezultati raziskovanj, žt. 704/1998 3. Struktura tujih turistov po osnovnem razlogu za prihod v Slovenijo, 1997 Skupaj Počitnice, razvedrilo Poslovni, izobraž. razlogi Drugi razlogi Tranzit Glede na osnovni razlog Skupaj 100 100 100 100 100 Vrsta kraja Ljubljana zdraviliški kraji obmorski kraji gorski kraji 15, 2 10, 6 35, 8 38, 4 5, 4 11, 4 40, 9 42, 3 51 ,7 (8, 8) 18, 4 21, 1 (24, 7) ((8, 9)) 41, 0 (25, 4) 30, 6 (8, 6) 20, 6 40, 1 Država po potnem listu Avstrija Češka republika Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Nizozemska Velika Britanija druge države 13, 5 5, 0 4, 8 20, 3 2. 5 24, 3 7, 0 4. 6 18, 0 15, 0 4, 0 4, 6 20. 2 2, 2 26. 3 8, 5 5, 4 13, 8 (7, 7) (8, 4) (6, 9) 17, 6 (4, 4) 12, 1 (3, 0) (3, 9) 36, 0 ((10, 9)) ((5, 9)) ((7, 8)) (29, 4) (25, 6) (15, 9) (11. 7) (7, 3) ((2, 3)) 21 ,7 ((2, 4)) 26, 6 ((3, 1)) 23, 6 Prevozno sredstvo avto, kombi avtodom avtobus motorno kolo kolo letalo vlak ladja 62, 9 5, 5 18, 5 1, 4 (0, 6) 9, 2 1, 9 60, 9 6. 3 21 ,3 (1, 4) (0, 8) 7. 4 1, 8 66, 3 9, 5 21 ,3 (3, 0) 58, 8 (20, 1) (14, 6) 74, 2 (10, 0) (10, 0) ((3, 0)) Način prehranjevanja v nastan. objektu (penzion, polpenzion) 41, 1 v gostinskih lokalih 32, 7 lastna priprava hrane 7, 4 v gostinskih lokalih in lastna priprava 18, 8 47, 4 21 ,9 9, 0 21 ,7 26, 4 69, 3 (3, 6) 40, 7 45, 1 (12, 4) 15, 0 55, 2 (8, 2) 21 ,6 Način plačevanja s tolarji, zamenjanimi v Sloveniji s tolarji, prinesenimi v Slovenijo z gotovino v tuji valuti s kreditnimi karticami 69. 2 2, 5 10. 3 18, 1 75, 5 2. 8 8. 9 12, 8 49. 3 ((1, 4)) 13, 9 35. 4 71 ,5 ((8, 7)) (16, 7) 50, 1 16, 3 32, 3 STATISTIČNI URAD ftEPUBLIKB SLOVBNIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 59 3. Struktura tujih turistov po osnovnem razlogu za prihod v Slovenijo, 1997 (nadaljevanje) Skupaj Počitnice, razvedrilo Poslovni, izobraž. razlogi Drugi razlogi Tranzit Glede na značilnosti tujih turistov Skupaj 100 72, 5 14, 3 3, 7 9, 5 Vrsta kraja Ljubljana zdraviliški kraji obmorski kraji gorski kraji 100 100 100 100 25, 9 77, 3 82, 9 79, 8 48, 9 (11, 9) 7, 4 7, 9 (6, 1) (0, 1)) 4, 3 (2, 5) 19, 1 (7, 7) 5, 5 9, 9 Država po potnem listu Avstrija Češka republika Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Nizozemska Velika Britanija druge države 100 100 100 100 100 100 100 100 100 80. 6 57. 7 68, 9 72. 0 63, 3 78. 5 88, 2 85. 1 55. 6 (8, 2) (24. 1) (20, 4) 12, 4 (25. 2) 7, 2 (6, 1) (12, 2) 28, 7 ((3, 0)) ((4, 4)) ((6, 1)) (5, 4) (4, 0) (3, 3) (8, 2) (13, 8) ((4, 6)) 10, 1 (0. 0)) 10, 4 ((4, 2)) 12, 4 Prevozno sredstvo avto, kombi avtodom avtobus motorno kolo kolo letalo vlak ladja 100 100 100 100 (100, 0) 100 100 70, 2 82. 8 83, 5 (77, 1) (97, 8) 57. 9 67, 5 15, 1 7, 4 33, 1 (22, 2) 3, 5 (4, 1) (5, 9) 11, 1 (17, 2) (5, 1) ((3, 0)) Način prehranjevanja v nastan. objektu (penzion, polpenzion) v gostinskih lokalih lastna priprava hrane v gostinskih lokalih in lastna priprava 100 100 100 100 83, 6 48, 5 87, 3 83, 9 9. 2 30, 4 (2, 7) 3, 7 5, 2 (2, 5) 3, 5 15, 9 (10, 4) 10, 9 Način plačevanja s tolarji, zamenjanimi v Sloveniji s tolarji, prinesenimi v Slovenijo z gotovino v tuji valuti s kreditnimi karticami 100 100 100 100 79, 1 82. 3 62. 4 51. 5 10, 2 ((8, 3)) 19, 4 28, 1 3, 9 ((3, 2)) (3, 5) 6, 8 15, 0 16, 9 J4/ STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 60 Rezultati raziskovanj, žt. 704/1998 4. Povprečno število prenočitev tujih turistov v Sloveniji in v kraju anketiranja, 1997 Povprečno število prenočitev Slovenija kraj anketiranja Skupaj 6, 7 5, 0 Vrsta kraja Ljubljana zdraviliški kraji obmorski kraji gorski kraji 3, 9 10, 4 6, 7 6, 9 2, 2 7, 7 5, 2 5, 0 Vrsta nastanitvenega objekta hotel kampi zasebne sobe 6, 1 8, 9 7, 6 4, 8 5, 1 6, 1 Država po potnem listu Avstrija Češka republika Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Nizozemska Velika Britanija druge države 5, 8 5. 0 5. 8 5. 1 4. 9 7, 6 10, 0 9. 0 7. 1 5, 2 2, 9 4, 4 4. 0 3, 4 6. 1 6, 8 6, 7 4, 1 Starostni razredi do 19 let 20 do 29 30 do 39 40 do 49 50 do 59 60 let in več 5. 8 5. 9 6. 2 6. 3 7, 1 8, 6 4, 2 4, 1 3, 9 4, 7 5, 6 6, 9 Način potovanja sam s partnerjem, partnerko z družino ali drugimi sorodniki s prijatelji 5, 3 6, 9 7, 8 6, 0 3, 9 5, 3 5, 6 4, 3 Osnovni razlog za prihod počitnice, razvedrilo poslovni, izobraževalni razlogi drugi razlogi tranzit 8, 1 3, 8 3, 8 1, 8 6, 0 2. 8 2. 9 1, 2 Organizacija potovanja brez vnaprejšnje rezervacije z rezervacijo v nastanitvenem objektu z rezervacijo v potovalni agenciji paketno potovanje brez prevoza paketno potovanje s prevozom s klubom, sindikatom, z društvom 8, 0 8, 5 9, 5 8, 8 7, 5 6, 5 4, 9 6, 9 7, 3 8, 2 6, 7 5, 5 STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 61 5. Povprečno število tujih turistov, ki so skupaj potovali in med bivanjem v Sloveniji skupaj porabljali sredstva 1997 Povpr. št. turistov Skupaj 2, 1 Vrsta kraja Ljubljana 1 A zdraviliški kraji 1 ,9 obmorski kraji 2, 2 gorski kraji 2, 4 Vrsta nastanitvenega objekta hotel 1 ,9 kamp 2, 6 zasebne sobe 3, 1 Država po potnem listu Avstrija 2, 0 Češka republika 3, 5 Hrvaška 2, 3 Italija 2, 0 Madžarska 1 ,8 Nemčija 2, 1 Nizozemska 2, 6 Velika Britanija 2, 0 druge države 1. 8 Osnovni razlog za prihod počitnice, razvedrilo 2, 3 poslovni, izobraževalni razlogi 1. 4 drugi razlogi 1. 8 tranzit 2, 1 Organizacija potovanja brez vnaprejšnje rezervacije 2, 4 z rezervacijo v nastanitvenem objektu 2, 6 z rezervacijo v potovalni agenciji 2, 7 paketno potovanje brez prevoza 2, 1 paketno potovanje s prevozom 1. 9 s klubom, sindikatom, z društvom 2, 1 Prevozno sredstvo avto, kombi 2, 1 avtodom 2, 8 avtobus 2, 2 motorno kolo (1 .9) kolo C. 9) letalo 1 .6 vlak 1 .5 ladja STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVBNUE 62 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 6. Značilnosti prihoda in bivanja tujih turistov v Sloveniji po državah, 1997 Skupaj Avstrija Češka republika Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Nizozemska Velika Britanija Druge države Glede na dižave Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Glavno prevozno sredstvo avto, kombi avtodom avtobus motorno kolo kolo letalo vlak ladja 62, 9 5, 5 18, 5 1, 4 (0, 6) 9, 2 1, 9 71, 4 (3, 7) 21, 4 «2, 1)) 43, 8 54, 5 84, 2 (10, 0) 80, 4 6, 4 10, 8 72, 0 (22, 9) 58, 7 10, 1 27, 6 (1, 8) ((0, 9)) 76, 2 (13, 1) ((4, 1)) (14, 3) (15, 7) 64, 8 48, 0 ((1. 7)) 11, 4 ((2, 2)) (2, 4) 28, 6 (5, 7) Način prehranjevanja v nastan. objektu (penzion, polpenzion) 41, 1 48, 2 44, 0 51, 2 38, 4 (28, 1) 46, 7 (14, 8) 69, 5 32, 4 v gostinskih lokalih 32, 7 35, 9 (12, 9) 32, 9 46, 8 (36, 3) 22, 1 (9, 9) (19, 8) 45, 8 lastna priprava hrane 7, 4 ((1, 7)) 29, 9 (9, 3) (4, 7) (23, 0) (4, 3) (16, 1) ((4, 5)) 7, 6 v gostinskih lokalih in lastna priprava 18, 8 14, 2 (13, 2) ((6, 6)) 10, 1 ((12, 6)) 26, 9 59, 2 ((6, 2)) 14, 2 Število prenočitev v Sloveniji 1 prenočitev 16, 0 10, 4 33, 0 (25, 1) 21, 7 ((13, 2)) 12, 0 ((3, 7)) (11, 3) 18, 1 2 ali 3 prenočitve 22, 5 30, 9 (15, 7) (22, 3) 31, 6 (41, 6) 16, 1 (17, 6) ((8, 0)) 19, 3 4 do 7 prenočitev 33, 0 39, 7 (18, 0) 36, 4 27, 4 (29, 1) 38, 2 27, 0 39, 1 32, 1 8 do 10 prenočitev 10, 5 (7, 2) 27, 6 «4, 8)) 8, 3 ((9, 2)) 10, 7 (12, 9) ((8, 3)) 11, 8 11 do 14 prenočitev 10, 2 (7, 9) ((4, 9)) (5, 9) 13, 8 20, 0 29, 5 7, 6 15 ali več prenočitev 7, 8 (3, 8) . ((6, 5)) (5, 1) 9, 2 18, 7 11, 0 Število prenočitev v kraju anketiranja 1 prenočitev 25, 6 15, 2 40, 6 35, 2 31, 5 (25, 0) 19, 7 (9, 0) (16, 3) 37, 2 2 ali 3 prenočitve 26, 9 30, 7 30, 6 (16, 3) 32, 0 (44, 8) 20, 3 38, 5 (10, 7) 26, 3 4 dO 7 prenočitev 32, 2 38, 1 28, 8 36, 5 24, 5 (29, 2) 37, 9 29, 8 49, 1 25, 5 8 dO 10 prenočitev 5, 4 (7, 7) ((6, 4)) (5, 3) 6, 5 ((4, 1)) ((8, 0)) (4, 3) 11 do 14 prenočitev 6, 0 (6, 5) (3, 2) 10, 2 ((5, 5)) (14, 9) (4, 3) 15 ali več prenočitev 3, 8 ((1, 9)) . (3, 6) 5, 5 (13, 1) (2, 4) Mnenje o stroških v mejah pričakovanja višji od pričakovanih nižji od pričakovanih 74, 2 21, 0 4, 9 80, 2 16, 6 (3, 2) 57. 8 39. 9 80, 4 (15, 2) «4, 3» 83, 3 13, 6 (3, 2) 70, 3 (28, 5) 70, 4 24, 1 5, 5 59, 7 35, 3 ((5, 0)) 70, 0 «7, 9)) (22, 0) 74, 5 21, 4 (4, 1) Način plačevanja s tolarji, zamenjanimi v Sloveniji s tolarji, prinesenimi v Slovenijo z gotovino v tuji valuti s kreditnimi karticami 69. 2 2, 5 10. 3 18, 1 74, 8 (3, 5) (7, 4) 14, 3 63, 6 33, 3 55, 9 (13. 4) (10. 5) (20, 1) 61, 7 (2, 6) 20, 3 15, 5 71, 0 (23, 3) 77, 2 5, 5 16, 8 85, 0 70, 1 ((4, 6)) (13, 3) (24, 1) 61, 1 «1, 9)) 8, 4 28, 6 Splošni vtisi o Sloveniji boljši od pričakovanih v mejah pričakovanja siabši od pričakovanih 42, 8 55, 1 2, 1 36, 2 63, 0 58, 4 41, 6 (15, 1) 83, 9 35, 4 63, 4 (d. D) (44, 5) (44, 2) «11. 3!) 41, 5 54, 7 (3, 8) 36, 9 58, 2 ((4, 9)) 63, 4 35, 7 57, 8 41, 4 /44/ STATISTIČNI URAD REPUBUKS SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 63 6. Značilnosti prihoda in bivanja tujih turistov v Sloveniji po državah, 1997 (nadaljevanje) Skupaj Avstrija Češka republika Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Nizozemska Velika Britanija Druge države Glede na značilnosti prihoda In bivanja Skupaj 100 13, 5 5, 0 4, 8 20, 3 2, 5 24, 3 7, 0 «, 6 18, 0 Glavno prevozno sredstvo avto, kombi avtodom avtobus motorno kolo kolo letalo vlak ladja 100 100 100 100 (100, 0) 100 100 15, 3 (9, 2) 15, 5 ((20, 3)) 3, 5 14, 7 6, 5 (2, 6) 26, 0 23. 7 11. 8 2, 9 (3, 1) 22, 7 44, 6 36, 1 (32, 9) 8, 5 (16, 8) ((2, 4)) ((3, 1)) (1, 1) (3, 9) 32, 5 13, 7 ((5, 6)) 11, 1 ((28, 9)) (69, 9) 55, 9 (53, 3) Način prehranjevanja v nastan. objektu (penzion, polpenzion) 100 15, 8 5, 4 6, 0 19, 0 (1, 7) 27, 6 (2, 5) 7, 8 14, 2 v gostinskih lokalih 100 14, 8 (2, 0) 4, 9 29, 0 (2, 8) 16, 4 (2, 1) (2, 8) 25, 2 lastna priprava hrane 100 «3, 0» 20, 1 (6, 0) (12, 8) (7, 7) (14, 0) (15, 2) ((2, 8)) 18, 4 v gostinskih lokalih in lastna priprava 100 10, 2 (3, 5) «1, 7)) 10, 9 ((1, 7)) 34, 8 22, 1 ((1, 5)) 13, 6 Število prenočitev v Sloveniji 1 prenočitev 2 ali 3 prenočitve 4 do 7 prenočitev 8 do 10 prenočitev 11 do 14 prenočitev 15 ali več prenočitev 100 100 100 100 100 100 8, 8 18, 5 16, 2 (9, 2) (10, 4) (6, 6) Število prenočitev v kraju anketiranja 1 prenočitev 100 8, 0 2 ali 3 prenočitve 100 15, 3 4 do 7 prenočitev 100 15, 9 8 do 10 prenočitev 100 (19, 0) 11 do 14 prenočitev 100 (14, 5) 15 ali več prenočitev 100 ((6, 7)) 10, 3 (3, 5) (2, 7) 13, 1 7, 9 5, 7 4, 5 (7, 6) (4, 8) 5, 3 «2, 2» «2, 3» ((4, 0)) 6, 6 (2, 9) 5, 5 «5, 6» 27, 6 28, 5 16, 8 16, 1 (11. 7) (13, 3) 24, 9 24, 1 15, 4 (19, 7) (10, 7) (18, 9) «2, 1» (4, 6) (2, 2) «2, 2» (2, 4) (4. 2) (2. 3) 18, 2 17, 4 28, 1 24, 7 32. 6 28. 7 18, 6 18, 3 28. 6 29, 1 41, 1 34. 7 «1, 6» (5. 5) 5, 7 (8. 6) 13. 7 16. 8 (2, 5) 10, 0 6, 5 ((5, 4)) «6. 5» (23, 9) (3, 3) «1, 6» 5, 5 «3, 6» 13, 3 (2, 9) (1, 8) 7, 1 «6, 8» (11, 5) 20, 5 15, 5 17, 5 20, 2 13, 4 25, 4 26, 1 17, 6 14, 3 (14. 2) (12, 9) (11. 3) Mnenje o stroških v mejah pričakovanja višji od pričakovanih nižji od pričakovanih 100 100 100 14. 6 10. 7 (8, 8) 3, 9 9, 5 5, 2 (3, 5) «4, 3» 22, 8 13, 1 (13, 2) 2, 4 (3, 4) 23, 0 27, 9 27, 4 5, 7 11, 8 ((7, 2)) 4, 4 ((1, 7)) (20, 9) 18, 1 18, 3 (15, 2) Način plačevanja s tolarji, zamenjanimi v Sloveniji s tolaiii, prinesenimi v Slovenijo z gotovino v tuji valuti s kreditnimi karticami 100 100 100 100 14. 5 (19, 2) (9, 7) 10. 6 4, 6 16, 2 3, 9 (26, 0) (4, 9) (5, 4) 18, 1 (21, 0) 40, 0 17, 4 2, 6 (3, 2) 27, 1 13, 1 22, 6 8, 6 (5, 2) 4, 7 «8, 6» (6, 2) 15, 9 ((13, 9)) 14, 7 28, 6 Splošni vtisi o Sloveniji boljši od pričakovanih v mejah pričakovanja slabši od pričakovanih 100 100 100 11, 4 15, 4 6, 8 3, 3 (1. 7) 7, 3 16, 8 23, 4 «10, 7» (2, 6) (2, 0) «13, 4» STATISTIČNI URAD Ret>UBUKE SLOVENIJE 23, 5 24, 1 (43, 6) 6, 1 7, 4 ((16, 3)) 6, 8 3, 0 24, 3 13, 5 64 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 7. Značilnosti prihoda in bivanja tujih počitniških turistov v Sloveniji po državah, 1997 Skupaj Avstrija Češka republika Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Nizozemska Velika Britanija Druge države Glede na države Skupaj Organizacija potovanja brez vnaprejšnje rezervacije z rezervacijo v nastanitvenem objektu z rezervacijo v potovalni agenciji paketno potovanje brez prevoza paketno potovanje s prevozom s klubom, sindikatom, z društvom 100 46, 8 17, 2 7, 4 6, 2 18, 8 3, 6 100 41, 2 24, 6 (7, 1) (5, 6) 18, 0 ((3, 5)) 100 44, 2 (20, 3) (24, 7) 100 (27, 8) (36, 2) (14, 4) (0, 9)) ((7, 5)) 100 51, 3 24, 5 (5. 7) (6. 3) (8. 4) (3. 8) 100 (52, 2 ((20, 0) 100 43, 7 12, 9 (3, 3) 9, 7 29, 4 100 76, 3 ((5, 6)) (9, 8) ((3, 9)) Dosedanji obiski v Sloveniji prvič 1ali 2krat 3do 5krat 6do 9krat 10do 1 9krat 20in večkrat kraju anketiranja Dosedanji obiski v prvič 1ali 2krat 3do 5krat 6do 9krat 10do 1 9krat 20in večkrat Ponovne počitnice v Sloveniji bi še prišel ne bi več prišel ne vem 39. 6 27, 8 15. 7 4, 8 7, 6 4, 4 58, 3 24, 6 8, 2 3, 2 3. 8 1. 9 68, 4 2, 5 29, 1 21. 2 23, 7 25, 7 (6, 1) 12. 3 (11, 0) 37. 8 28. 9 13, 5 (4, 3) (8, 6) (7, 0) 83, 7 16, 3 (32, 3) 58, 8 ((8, 8)) 67, 5 (32, 3] ((9, 2)) (29, 1) (26. 6) ((12, 7)) (13. 7) ((8, 7)) (29, 0) 46, 5 (15, 7) 67, 5 84, 6 (28, 5) (15, 4) 27, 8 29, 4 20, 8 (5, 1) 11, 8 (5, 1) 50, 8 25, 5 13, 3 (4. 5) (4. 6) 79, 6 20, 0 (54, 2) ((18, 8)) ((25, 1)) 84, 3 ((14, 9); (66, 1) ((23, 7)) 46. 0 27, 5 11. 1 (5, 9) 7, 9 ((1, 6)) 59, 0 22, 7 7, 4 (5, 4) (4, 6) 62, 0 «1. 9» 36, 0 54, 9 27, 1 ((5, 5)) ((6, 2)) ((4, 9)) 76, 7 (18, 7) 46, 5 (7, 8) 45, 7 100 (15, 1) ((8, 8)) 67, 3 72, 9 (11, 6) (11, 4) 88, 9 ((6, 7)) 59, 7 37, 7 100 52, 6 (12, 0) (10, 8) ((3, 5)) 14, 4 (6, 7) Cas odločitve za počitnice v Sloveniji pred manj kot 1 mesecem 30, 6 33, 0 ((12, 3)) 50, 9 49, 6 ((13, 2)) 25, 7 25, 9 (23, 0) 16, 8 pred 1 do 3 meseci 33, 9 31, 4 (17, 9) (23, 3) 33, 3 (63, 8) 33, 4 39, 0 (25, 8) 41, 8 pred 4 do 6 meseci 18, 1 21, 3 (19, 1) ((11, 0)) (6, 3) ((15, 5)) 20, 2 (18, 2) 35, 0 23, 6 pred več kot 6 mesec; 17, 4 14, 2 50, 7 (14, 8) 10, 8 20, 7 (17, 0) (16, 2) 17, 8 Najvplivnejši viri informacij o počitnicah v Sloveniji osebne izkušnje 36, 6 45, 7 (23, 3) 55, 1 40, 0 (35, 8) 36, 6 36, 6 (24, 9) 24, 3 priporočila sorodnikov, prijateljev 31, 1 33, 1 (37, 0) (22, 5) 39, 7 (31, 7) 29, 0 (16, 5) (23, 1) 33, 4 propagandno gradivo, plakati, oglasi 8, 2 (7, 6) (6, 8) (5, 5) 21, 7 (15, 3) (7, 5) mediji (časopisi, RTV, film) 4, 2 ((2, 7)) . (3, 2) . (5, 2) ((4, 5)) ((7, 6)) (7, 1) potovalne agencije 11, 0 (8, 4) ((10, 3)) ((10, 1)) (7, 3) ((14, 6)) 13, 7 ((5, 5)) (23, 8) 12, 7 razstave, sejmi (1, 5) . ((1, 5)) ((2, 3)) drugo 7, 3 (24, 6) (2, 9) 8, 5 (13, 4) ((5, 2)) 12, 7 52, 2 29, 7 (10, 9) ((3, 9)) ((2, 6)) 69, 5 24, 8 «3, 6)) 60, 1 (4, 9) 35, 1 Ponovne počitnice v kraju anketiranja bi še prišel 60, 8 51, 0 (48, 8) 89, 7 78, 8 (58, 5) 41, 7 52, 7 75, 3 66, 9 ne bi več prišel 4, 3 ((2, 8)) (36, 4) ((3, 0)) . ((7, 4)) . ((3, 9)) ne vem 34, 9 46, 2 ((14, 9)) ((7, 2)) 18, 2 ((37, 4)) 57, 7 (40, 0) ((16, 8)) 29, 1 Glavno prevozno sredstvo avto, kombi avtodom avtobus motorno kolo kolo letalo vlak ladja 60, 9 6. 3 21, 3 (1, 4) (0, 8) 7. 4 1, 8 69, 6 ((3, 0)) 25, 3 47, 0 53, 0 83, 4 (13, 1) 79, 5 (5, 5) 12, 4 (61, 3) (34, 9 53, 8 11, 5 32, 1 ((1, 5)! 74, 4 (14, 9) ((9, 3)) (17, 7) 67, 0 46, 4 ((3, 0)) 13, 9 ((3, 4)) (4. 2) 22, 2 (6, 9) STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 65 7. Značilnosti prihoda in bivanja tujih počitniških turistov v Sloveniji po državah, 1997 (nadaljevanje) T Skupaj Avstrija Češka republika Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Nizozemska Velika Britanija D' jge države Glede na dižave Način prehranjevanja v nastan. objektu (penzion. polpenz. ) 47, 4 55, 1 (37, 0) 61, 2 44, 6 (37, 6) 51, 9 (15, 1) 75, 7 43, 3 v gostinskih lokalih 21, 9 26, 9 (18, 4) 39, 1 ((15, 7)) 15, 0 ((5, 7)) (13, 5) 24, 5 lastna priprava hrane 9, 0 (39, 1) (12, 7) (5, 9) (26, 8) (5, 3) (18, 2) (11, 6) v gostinskih lokalih in lastna priprava 21, 7 16, 5 (17, 1) ((7, 6)) 10, 4 ((19, 9)) 27, 9 61, 0 ((5, 9)) 20, 5 Število prenočitev v Sloveniji 1 prenočitev 5, 6 ((3, 8)) (16, 3) 11, 5 (5, 1) ((7, 9)) 2 ali 3 prenočitve 18, 0 27, 6 (15, 5) (20, 4) 29, 8 (35, 0) 11, 6 (13, 8) (7, 7) 4 dO 7 prenočitev 39, 3 ^ 45, 5 (28, 2) 40, 4 33, 1 (40, 7) 42, 4 27, 4 43, 3 44, 4 8 do 10 prenočitev 13, 2 (8, 5) 46, 2 ((6, 8)) 10, 3 ((13, 3)) 11, 9 (14, 5) ((9, 2)) 18, 3 11 dO 14 prenočitev 13, 8 (9, 8) ((6, 8)) (8, 2) 17, 5 22, 6 (32, 1) (12, 5) 15 prenočitev in več 10, 1 (4, 8) ((9, 3)) (7, 0) 11, 5 21, 2 . 16, 4 Število prenočitev v kraju anketiranja 1 prenočitev 12, 9 (6, 7) ((9, 5)) (26, 9) 20, 0 . 10, 1 (12, 1) 19, 1 2 ali 3 prenočitve 28, 1 28, 9 (43, 0) (15, 6) 34, 5 (56, 5) 19, 4 40, 8 ((7, 7)) 29, 9 4 dO 7 prenočitev 39, 0 44, 8 47, 5 40, 5 29, 3 (40, 9) 42, 5 30, 6 53, 6 36, 1 8 do 10 prenočitev 7, 1 (9, 2) ((9, 1)) (6, 9) 8, 2 ((4, 7)) ((9, 0)) (5, 8) 11 do 14 prenočitev 7, 9 (8, 0) (4, 4) 12, 9 ((6, 2)) (16, 6) (5, 6) 15 prenočitev in več 5, 1 ((2, 4)) (4, 9) 6, 8 (14, 8) . ((3, 5)) Glede na značilnosti prihoda In bivanja Skupaj 100 15, 0 4, 0 4, 6 20, 2 2, 2 26, 3 8, 5 5, 4 13, 8 Organizacija potovanja brez vnaprejšnje rezervacije z rezervacijo v nastanitvenem objektu z rezervacijo v potovalni agenciji paketno potovanje brez prevoza paketno potovanje s prevozom s klubom, sindikatom, z društvom 100 100 100 100 100 100 13, 2 21, 4 (14, 3) (13, 5) 14, 4 «14, 5)) 3, 8 (4, 7) (13, 3) (2, 7) (9, 7) (8, 9) ((2, 4)) ((9, 4)) 22, 1 28, 8 (15, 6) (20, 5) (9, 0) (20, 9) (2, 4) «7, 1)) 24, 6 19, 8 (11, 7) 41. 1 41. 2 13, 9 ((2, 8)) (11, 4) ((9, 1)) (1, 7) ((2, 8)) 19, 5 15. 5 (9, 6) (20, 1) «7, 8» 10. 6 (25, 6) Čas odločitve za počitnice v Sloveniji pred manj kot 1 mesecem 100 16, 2 ((1, 6)) 7, 6 32, 7 ((0, 9)) 22, 1 7, 2 (4, 1) 7, 6 pred 1 dO 3 meseci 100 13, 9 (2, 1) (3, 2) 19, 8 (4, 1) 25, 9 9, 8 (4, 1) 17, 1 pred 4 do 6 meseci 100 17, 6 (4, 2) ((2, 8)) (7, 1) ((1, 9)) 29, 4 (8, 6) 10, 5 18, 0 pred več kot 6 meseci 100 12, 2 11, 6 (3, 9) 12, 5 31, 2 (8, 3) (5, 1) 14, 2 Najvplivnejši viri Informacij o počitnicah v Sloveniji osebne izkušnje 100 18, 7 (2, 5) 6, 9 priporočila sorodnikov, prijateljev 100 15, 9 (4, 7) (3, 3) propagandno gradivo, plakati, oglasi 100 (13, 8) mediji (časopisi, RTV, film) 100 ((9, 5)) potovalne agencije 100 (11, 4) ((3, 7)) ((4, 2)) razstave, sejmi (100, 0) drugo 100 (13, 4) 22, 0 25, 8 (16, 7) (15, 3) (13, 3) (8, 1) (2. 1) (2. 2) ((2, 9)) 26, 3 24, 6 (17. 5) (32. 6) 32, 6 ((25, 2)) 30, 8 8, 5 (4, 5) 22, 6 ((9, 0)) ((4, 3)) (3, 7) (4, 0) (10, 1) ((9, 8)) (11, 7) (15, 7) ((3, 9)) 9, 2 14, 9 (12, 6) (23, 3) 15, 9 «20, 8» 24, 2 Dosedanji obiski v Sloveniji prvič 1ali 2krat 3do 5krat 6do 9krat 10do 1 9krat 20in večkrat 100 100 100 100 100 100 8, 0 12, 7 24, 5 (18, 9) 24, 1 (37, 4) (3, 3) 8, 4 «2, 2» «1, 1» (4, 8) (7, 8) «12, 2» (8, 2) «9, 0» 14, 1 21, 3 26, 8 (21. 5) 31, 1 (23. 6) (3, 0) ((1, 5)) «3, 5» 30. 5 26. 0 18. 6 (32, 2) 27. 1 ((9, 7)) 11, 8 8, 3 ((3, 0)) «6, 9» «9, 5» 10, 0 (2, 3) (3, 9) 18, 2 14, 7 (9, 6) «11, 2» «8, 3» ^4^ STATISTIČNI URAD REPUBLIKS SLOVENIJE 66 Rezultati raziskovanj, žt. 704/1998 7. Značilnosti prihoda in bivanja tujih počitniških turistov v Sloveniji po državah, 1997 (nadaljevanje) Skupaj Avstrija Češka republika Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Nizozemska Velika Britanija Druge države Glede na značilnosti prihoda In bivanja Dosedanji obiski v kraju anketiranja prvič 1ali 2krat 3do 5krat 6do 9krat 10do 19krat 20in večkrat 100 100 100 100 100 100 9, 7 17, 6 24, 6 (20, 1) (33, 6) (54, 3) 4, 6 (5, 2: (2, 3) 8, 7 (8, 8) 17. 6 20, 9 32. 7 (28, 7) (23, 9) 3, 2 «1. 3» 26, 6 24, 3 23, 6 (44, 5) (31, 5) 11, 2 (6, 5) 8, 3 ((1, 5)) 16, 5 14, 0 ((6, 0)) Ponovne počitnice v Sloveniji bi še prišel ne bi več prišel ne vem 100 100 100 18, 3 8, 4 3, 9 5, 7 23 5 (3, 9) (2, 4) 13, 9 (2, 1) ((1, 8)) 23, 8 ((20, 8)) 32, 6 5, 8 (27, 2) 13, 4 4, 7 7, 0 12, 1 (27, 5) 16, 6 Ponovne počitnice v kraju anketiranja bi še prišel 100 15, 4 (3, 2) 8, 4 30, 4 (2, 0) 16, 4 5, 0 5, 9 13, 4 ne bi več prišel 100 ((11, 7)) (33, 1) . ((16, 3)) . ((9, 9)) . ((11, 0)) ne vem 100 24, 2 ((1, 7)) ((1, 2)) 12, 3 ((2, 3)) 39, 4 (6, 6) ((2, 3)) 10, 1 Slavno prevozno sredstvo avto, kombi avtodom avtobus motorno kolo kolo letalo viak ladja 100 100 100 (100, 0) (100, 0) 100 100 17, 1 «7, 1» 17, 8 3, 1 9, 9 6, 3 (2, 8) 26, 3 (17, 7) 11, 7 (2, 2 (3, 6 23, 2 48. 4 39. 5 «26, 7» 10, 4 (20, 3) ((0, 8)) (4, 5) 49, 4 10. 5 «6, 5» 9, 0 ((32, 4)) (69, 2) 41. 6 (53, 8) Način prehranjevanja v rastan. objektu (penzion. polpenz. ) v gostinskih lokalih lastna priprava hrane v gostinskih lokalih in lastna priprava Število prenočitev v Sloveniji 1 prenočitev 2 ali 3 prenočitve 4 do 7 prenočitev 8 do 10 prenočitev 11 do 14 prenočitev 15 prenočitev in več Število prenočitev v kraju anketiranja 1 prenočitev 2 ali 3 prenočitve 4 do 7 prenočitev 8 ao 10 orenočitev 11 ao 14 prenočitev 15 prencatev in več 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 17, 4 18, 4 11, 3 «10, 3» 22, 9 17, 3 (9, 6) (10, 6) (7, 1) (7, 8) 15, 4 17, 2 (19, 5) (15, 2) ((7, 0)) (3, 1) (17, 4) (3, 1) (3, 4) (2, 9) 14, 0 «2, 9» (6, 1) 4, 9 5, 9 (3, 9) (6, 5) «1. 6» (13, 4) (5, 2) 4, 7 «2, 4» «2, 3» ((4, 2)) (9, 6) (2, 5) 4, 8 «5, 9» 19. 0 36, 0 (13, 2) 9, 7 41, 8 33, 4 17, 0 15, 8 (12, 0) (14, 0) 31, 3 24, 7 15, 2 (19, 8) (11. 2) (19. 3) (1, 7) ((1, 6)) (6, 6) «2, 0» (4, 3) (2, 3) «2, 2» (4, 4 (2, 3 28, 8 18, 0 (15, 5) 33, 7 (24, 3) 16, 9 28. 3 23, 7 33. 4 30, 0 20. 6 18, 2 28. 7 30, 7 43. 0 35. 1 (2, 7) «2, 2» (17, 4) 24, 0 (6, 6) 6, 0 (9, 4) 14, 0 17, 9 12, 4 6, 7 «5, 7)) ((6, 7)) (24, 8) 8, 7 (3, 3) «1, 5» ((7, 7)) 6, 0 «3. 8)) (12, 6) (5, 1) ((1, 5)) 7, 5 ((6, 9» (11, 4) 12, 6 15, 5 (17, 9) 13, 0 (5, 9) 15, 6 19, 2 (12, 6) 22, 4 20, 5 14. 7 12. 8 (11, 3) (9, 8) ((9, 5)) /AS STATISTIČNI U*AD fiEPUBUKe SLOVEHIJC Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 67 8. Značilnosti prihoda in bivanja tujih turistov v Sloveniji, po vrstah krajev, 1997 Skupaj Ljubljana Zdraviliški kraji Obmorski kraji Gorski kraji Glede na vrste krajev Skupaj 100 100 100 100 100 Glavno prevozno sredstvo avto, kombi avtodom avtobus motorno kolo kolo letalo vlak ladja 62, 9 5, 5 18, 5 1, 4 (0, 6) 9, 2 1, 9 63, 7 (8, 3) 21 ,3 (4, 9) 71 ,4 (7. 5) (11, 5) (8, 3) 62, 1 4, 9 24, 5 (2, 0) 5, 0 (1. 2) 60, 9 7, 4 18, 9 ((1. 1)) (1. 5) 8, 6 (1. 7) Način prehranjevanja v nastan. objektu (penzion, polpenzion) v gostinskih lokalih lastna priprava hrane v gostinskih lokalih in lastna priprava Število prenočitev v Sloveniji 1 prenočitev 2 ali 3 prenočitve 4 do 7 prenočitev 8 do 10 prenočitev 11 do 14 prenočitev 15 prenočitev in več Število prenočitev v kraju anketiranja 1 prenočitev 2 ali 3 prenočitve 4 do 7 prenočitev 8 do 10 prenočitev 11 do 14 prenočitev 15 prenočitev in več Mnenje o stroških v mejah pričakovanja višji od pričakovanih nižji od pričakovanih 41, 1 32. 7 7, 4 18. 8 16, 0 22, 5 33, 0 10, 5 10, 2 7, 8 25, 6 26, 9 32, 2 5, 4 6, 0 3, 8 74. 2 21 ,0 4, 9 11, 6 78, 4 (4, 4) (5. 6) 40, 6 32, 4 15, 0 (4. 2) (3. 4) (4. 4) 60, 0 26, 2 10, 7 ((2, 1)) 79, 4 14, 9 (5, 6) 62, 6 (11, 0) (5, 8) 20, 5 (0. 2)) 16. 8 31, 4 14. 3 14. 9 19. 4 12, 7 19, 4 34. 6 (10, 5) (10, 1) 12. 7 83, 2 13, 9 ((2. 9)) 45, 1 35, 7 (3, 4) 15, 7 8, 2 22, 6 43. 3 10. 4 11. 0 4, 6 17. 5 27. 6 39. 7 6, 1 6, 8 (2, 2) 69, 2 25, 7 5, 1 43, 0 17, 8 12, 8 26, 3 16, 9 20, 0 31 .0 12. 1 10, 9 8, 9 23, 3 28, 7 32, 9 4, 7 6. 3 4, 2 74, 2 20, 9 4, 9 Način plačevanja s tolarji, zamenjanimi v Sloveniji s tolarji, prinesenimi v Slovenijo z gotovino v tuji valuti s kreditnimi karticami 69. 2 2, 5 10. 3 18, 1 53, 4 ((2, 0)) 14, 6 30, 0 76, 4 (8, 4) 14, 6 73, 3 (2, 2) 9, 4 15, 1 69, 6 3, 4 9, 9 17, 1 Splošni vtisi o Sloveniji boljši od pričakovanih v mejah pričakovanja slabši od pričakovanih SrATtSTIČNt URAD RCPUBUKE SLOVENtje 42, 8 55, 1 2, 1 55, 8 43, 0 50. 4 49. 5 35, 2 60, 7 4, 1 42, 7 56. 1 (1. 2) 68 Rezultat raziskovanj, št. 704/1998 8. Značilnosti prihoda in bivanja tujih turistov v Sloveniji, po vrstah krajev, 1997 (nadaljevanje) Skupaj Ljubljana Zdraviliški kraji Obmorski kraji Gorski kraj Glede na značilnosti prihoda In bivanja Skupaj 100 15, 2 10, 6 35, 8 38, 4 Glavno prevozno sredstvo avto, kombi avtodom avtobus motorno kolo kolo letalo vlak ladja Način prehranjevanja v nastan. objektu (penzion, polpenzion) v gostinskih lokalih lastna priprava hrane v gostinskih lokalih in lastna priprava Število prenočitev v Sloveniji 1 prenočitev 2 ali 3 prenočitve 4 do 7 prenočitev 8 do 10 prenočitev 11 do 14 prenočitev 15 prenočitev in več Število prenočitev v kraju anketiranja 1 prenočitev 2 ali 3 prenočitve 4 do 7 prenočitev 8 do 10 prenočitev 11 do 14 prenočitev 15 prenočitev in več Mnenje o stroških v mejah pričakovanja višji od pričakovanih nižji od pričakovanih Način plačevanja s tolarji, zamenjanimi v Sloveniji s tolarji, prinesenimi v Slovenijo z gotovino v tuji valuti s kreditnimi karticami 100 100 100 100 (100, 0) 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 15, 4 (6, 8) 35, 0 (39, 1) 4, 3 36, 4 (9, 0) (4, 5) 38, 6 21, 9 6, 9 (6, 0) (5, 0) (8, 6) 35, 5 14, 8 5, 0 ((5, 8)) 12, 1 (14, 6) (6, 6) (9. 6) 16, 2 10, 8 (17, 6) 11, 7 ((12, 4)) 21, 6 25, 2 16, 2 (3, 6) (S, 4) 11, 6 ((2, 1)) 8, 0 10, 1 14, 5 15, 5 26, 4 5, 3 7, 7 11, 5 (20, 5) (18, 0) 35, 1 11, 9 7, 1 ((6, 3)) 11, 8 (8, 7) 8, 6 35, 4 32, 1 47. 4 (53, 7) 19. 5 (23, 3) 39, 2 39, 1 (16, 6) 30, 0 18, 5 36, 0 46, 9 35, 2 38, 4 20, 9 24, 4 36, 7 44, 2 40, 4 40, 6 (20, 7) 33, 4 43, 9 37, 3 37, 9 (32, 1) 32. 7 29. 8 37, 2 51, 7 39, 2 ((30, 2)) (92, 1) 35, 9 (33, 9) 40, 3 20, 9 66, 1 53, 8 40, 8 34. 2 36, 1 44. 3 41, 1 44, 1 34. 8 40. 9 39, 3 33. 3 40. 4 41, 7 38, 4 38, 3 38, 8 38, 6 52, 8 37, 0 36, 4 Splošni vtisi o Sloveniji boljši od pričakovanih v mejah pričakovanja slabši od pričakovanih 100 100 100 19. 8 11. 9 12, 5 9, 6 29, 4 39, 4 70, 2 38, 3 39, 2 (21, 2) STATISTIČNI URAD REPUBUKE SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, žt. 704/1998 69 9. Značilnosti prihoda in bivanja tujih počitniških turistov v Sloveniji, po vrstah krajev, 1997 Skupaj Ljubljana Zdraviliški kraji Obmorski kraji Gorski kraji Glede na vrste krajev Skupaj 100 100 100 100 100 Organizacija potovanja brez vnaprejšnje rezervacije z rezervacijo v nastanitvenem objektu z rezervacijo v potovalni agenciji paketno potovanje brez prevoza paketno potovanje s prevozom s klubom, sindikatom, z društvom Čas odločitve za počitnice v Sloveniji pred manj kot 1 mesecem pred 1 do 3 meseci pred 4 do 6 meseci pred več kot 6 meseci 46, 8 17, 2 7, 4 6, 2 18, 8 3, 6 30, 6 33, 9 18, 1 17, 4 53, 9 (15, 7) ((10, 6)) ((10, 6)) (0, 2)) (27, 3) 36, 9 (18, 0) (17, 8) 40, 7 27, 7 (9. 9) (7, 1) (11, 2) (0, 5)) 27, 8 39, 6 (15, 3) 17, 3 41, 7 18. 1 6, 1 7, 3 24. 2 (2. 5) 2S, 6 33, 8 22, 3 14, 3 52, 4 13, 6 7. 6 5. 7 16, 6 (4. 0) 32. 7 32, 1 14. 8 20, 4 Najvplivnejši viri Informacij o počitnicah v Sloveniji osebne izkušnje 36, 6 priporočila sorodnikov, prijateljev 31, 1 propagandno gradivo, plakati, oglasi 8, 2 mediji (časopisi, RTV, film) 4, 2 potovalne agencije 1 1 ,0 razstave, sejmi (1, 5) drugo 7, 3 (30, 4) 36, 6 ((8. 0)) ((5. 5)) ((7, 6)) ((6, 6)) 50, 0 31 ,9 ((5, 1)) (6, 5) 32, 3 32, 5 6, 6 5, 1 15, 3 «1. 1» 7, 1 38, 0 28, 7 10, 6 (3, 7) 8, 7 ((1. 2)) 9. 0 Dosedanji obiski v Sloveniji prvič 1ali 2krat 3do 5krat 6do 9krat 10do 1 9krat 20in večkrat 39. 6 27, 8 15. 7 4, 8 7, 6 4, 4 40, 8 39, 8 ((7, 1)) ((5, 8)) 23, 2 23, 9 21 ,7 (7, 2) (11. 9) (12, 0) 41 ,7 26, 7 17, 1 (3, 9) 7, 5 (3, 1) 41 ,9 28, 5 13, 8 4, 9 7, 2 (3. 8) Dosedanji obiski v kraju anketiranja prvič 1ali 2krat 3do 5krat 6do 9krat 10do 1 9krat 20in večkrat 58, 3 24, 6 8, 2 3, 2 3. 8 1. 9 68, 5 (23, 0) 38. 1 25. 2 17, 7 (6, 0) (5, 6) (7, 5) 61, 0 24, 2 7, 8 (2, 0) (3, 9) ((1, 0)) 59, 7 25, 0 6. 6 (3, 9) (3, 5) ((1, 3)) Ponovne počitnice v Sloveniji bi še prišel ne bi več prišel ne vem 68, 4 2, 5 29, 1 57, 5 41, 1 82, 2 16, 8 69, 5 (3, 7) 26, 8 65, 1 (1. 7) 33, 1 Ponovne počitnice v kraju anketiranja bi še prišel ne bi več prišel ne vem 60. 8 4, 3 34. 9 72, 9 (25, 0) 71 ,2 ((4. 3)) 24, 5 58, 1 (2, 9) 39, 0 58, 6 (6, 1) 35, 4 Glavno prevozno sredstvo avto, kombi avtodom avtobus motorno kolo kolo letalo vlak ladja 60, 9 6. 3 21, 3 (1, 4) (0, 8) 7. 4 1, 8 55, 0 (19, 6) (13, 4) ((7, 9)) 68, 6 (8, 3) (12, 1) (9, 3) 60, 5 (4, 3) 28, 7 (1, 9) (3. 6) ((0, 9)) 60, 0 8, 2 16, 9 ((1. 2)) (1, 9) 9, 7 (2, 1) STATISTIČNI URAD RgRUBUKE SLOVENIJE 70 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 9. Značilnosti prihoda in bivanja tujih počitniških turistov v Sloveniji, po vrstah krajev, 1997 (nadaljevanje) Skupaj Ljubljana Zdraviliški kraji Obmorski kraji Gorski kraji Glede na vrste krajev Način prehranjevanja v nastan. objektu (penzion, polpenzion) v gostinskih lokalih lastna priprava hrane v gostinskih lokalih in lastna priprava Število prenočitev v Sloveniji 1 prenočitev 2 ali 3 prenočitve 4 do 7 prenočitev 8 do 10 prenočitev 11 do 14 prenočitev 15 prenočitev in več Število prenočitev v kraju anketiranja 1 prenočitev 2 ali 3 prenočitve 4 do 7 prenočitev 8 do 10 prenočitev 11 do 14 prenočitev 15 prenočitev in več 47, 4 21, 9 9, 0 21, 7 5, 6 18. 0 39, 3 13, 2 13, 8 10. 1 12, 9 28, 1 39, 0 7, 1 7, 9 5, 1 (30, 1) 52, 2 ((7, 0)) ((10, 7)) ((10, 0)) (28, 7) (27, 9) ((8, 3)) (11. 7) (13, 4) 39. 4 45. 5 (12, 5) 69, 2 (0, 9)) (7, 6) 19, 4 (7, 9) 32, 9 16, 0 18, 6 24, 5 ((3, 2)) (14, 3) 40, 5 (13, 2) (12, 5) 16, 3 47, 9 31, 8 (4, 0) 16, 4 4, 9 18. 7 46. 8 11, 1 13, 1 5, 3 12. 3 26. 4 43, 2 7, 3 8, 2 (2, 6) 43, 3 13. 3 14. 4 29, 0 7, 1 18, 6 35. 3 15, 1 13. 4 10. 5 12, 6 31, 1 37, 8 5, 9 7, 4 5, 2 Glede na značilnosti prihoda In bivanja Skupaj 100 5, 4 11, 4 40, 9 42, 3 Organizacija potovanja brez vnaprejšnje rezervacije z rezervacijo v nastanitvenem objektu z rezervacijo v potovalni agenciji paketno potovanje brez prevoza paketno potovanje s prevozom s klubom, sindikatom, z društvom Čas odločitve za počitnice v Sloveiitjl pred manj kot 1 mesecem pred 1 do 3 meseci pred 4 do 6 meseci pred več kot 6 meseci 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 6, 2 (5, 0) ((7, 8)) ((3, 1)) ((13, 7)) (4, 8) 5, 9 (5, 4) (5, 6) 9, 9 18, 3 (15, 1) (13, 0) (6, 8) ((10, 9)) 10, 3 13, 3 (9, 6) 11, 3 36, 5 43, 2 33. 8 47. 9 52, 7 (28, 7) 39, 6 40, 8 50, 3 33, 6 47. 4 33, 6 43, 3 39, 2 37. 5 (46, 7) 45, 2 40, 1 34, 7 49, 5 Najvplivnejši viri Informacij o počitnicah v Sloveniji osebne izkušnje 100 priporočila sorodnikov, prijateljev 100 propagandno gradivo, plakati, oglasi 100 mediji (časopisi, RTV, film) 100 potovalne agencije 1 00 razstave, sejmi (100, 0) drugo 100 (4, 5) 6, 4 ((5, 3)) ((7, 1)) ((3, 7)) ((4, 9)) 15. 5 11. 6 ((7, 0)) (6, 6) 36, 0 42, 8 33, 0 49, 6 56, 5 ((30, 4)) 39, 8 44, 0 39, 2 54, 7 (36, 8) 33, 2 ((33, 9)) 52, 4 Dosedanji obiski v Sloveniji prvič 1ali 2krat 3do 5krat 6do 9krat 10do 1 9krat 20in večkrat 100 100 100 100 100 100 5, 6 7, 8 ((2, 5)) ((6, 5)) 6. 6 9. 7 15, 8 (17, 0) (17, 7) (31 ,0) 43, 0 39. 2 44, 6 (33, 5) 40. 3 (28, 8) 44. 8 43, 3 37, 2 42. 9 39, 7 (36, 2) 744/ STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 71 9. Značilnosti prihoda in bivanja tujih počitniških turistov v Sloveniji, po vrstah krajev, 1997 (nadaljevanje) Skupaj Ljubljana Zdraviliški kraji Obmorski kraji Gorski kraji Glede na značilnosti prihoda In bivanja Dosedanji obiski v kraju anketiranja prvič 1aH 2krat 3do 5krat 6do 9krat 10do 1 9krat 20in večkrat Ponovne počitnice v Sloveniji bi še prišel ne bi več prišel ne vem 100 100 100 100 100 100 100 100 100 6, 4 (5, 1) 4, 6 7, 7 7, 4 11, 6 24, 4 (21, 5) (16, 5) (44, 2) 13, 6 6, 6 42, 9 40, 3 38, 7 (26, 0) (41, 8) ((22, 2)) 41 .5 (62, 3) 37. 6 43, 3 43, 0 33, 8 (52, 3) (38, 3) ((29, 6)) 40, 3 (30, 2) 48, 2 Ponovne počitnice v kraju anketiranja bi še prišel ne bi več prišel ne vem 100 100 100 5, 5 (3, 3) 16, 0 ((13, 5)) 9, 6 39, 7 (27, 8) 46, 4 38, 8 (56, 5) 40, 8 Glavno prevozno sredstvo avto, kom bi avtodom avtobus motorno kolo kolo letalo vlak ladja 100 100 100 (100, 0) (100, 0) 100 100 4, 9 (5, 0) (9, 9) ((24, 2)) 12, 8 (15, 1) (6, 4) (14, 3) 40, 6 (27, 9) 55, 0 (53. 7) (19. 8) ((21, 4)) 41 ,7 55, 3 33, 6 ((34, 5)) (94, 1) 56, 0 (49, 0) Način prehranjevanja v nastan. objektu (penzion, polpenzion) v gostinskih lokalih lastna priprava hrane v gostinskih lokalih in lastna priprava Število prenočitev v Sloveniji 1 prenočitev 2 ali 3 prenočitve 4 do 7 prenočitev 8 do 10 prenočitev 11 do 14 prenočitev 15 prenočitev in več Število prenočitev v kraju anketiranja 1 prenočitev 2 ali 3 prenočitve 4 do 7 prenočitev 8 do 10 prenočitev 11 do 14 prenočitev 15 prenočitev in več 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 (3, 4) 12, 9 ((4, 3)) ((2, 7)) ((9, 8)) (8. 7) (3. 8) ((3, 4)) (4, 6) (7, 2) 16, 6 8, 8 (1, 7) 16, 6 ((2, 0)) (9, 6) 10, 1 (5, 0) 9, 5 13, 7 15, 3 27, 5 ((2, 8)) (5, 8) 11, 8 (21, 2) (18, 0) 36, 3 41 ,3 59, 3 (18, 3) 30, 8 36, 3 42. 6 48. 7 34, 5 38, 9 21 ,3 39, 1 38, 5 45, 4 42. 1 42. 2 (21, 0) 38, 7 25, 7 67, 9 56, 4 53, 6 43, 8 38. 0 48, 3 41. 1 44, 1 41 ,5 46, 9 41, 1 35, 0 39, 5 42, 7 STATISTIČNI UfiAD REPUBLIKE SLOVBNIJE 72 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 10. Struktura najpomembnejših motivov za prihod turistov na počitnice v Slovenijo po državah, 1997 Skupaj Avstrija Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Nizozemska Velika Britanija države Glede na države Skupaj Naravne lepote Kulturne znamenitosti Podnebne razmere Mir, počitek Zdravstvene storitve v zdraviliščih Nezdravstvene storitve v zdraviliščih Rekreativne aktivnosti Cene Možnosti za zabavo Igre na srečo Bližina turistovega bivališča Obisk sorodnikov in prijateljev Drugi motivi 100 100 100 28, 8 13, 4 (42, 0) 4, 1 (3, 9) 24, 1 34, 9 13, 5 28, 2 ((15, 7)) 2, 4 ((0, 6)) ((2, 5)) 4, 4 (5, 5) 5, 0 (4, 0) 5. 0 (1, 3) (0, 6) (1, 1) «1. 6)) 9. 1 ((2, 7)) (22, 3) 100 100 100 21. 6 (34, 5) 29, 5 (4. 7) (3, 2) 17, 8 ((20, 9)) 29, 7 9, 2 15, 3 (3. 8) (3, 5) (5, 1) (5, 5) 9, 5 (2, 5) 13. 7 ((2, 3)) (3. 9) «1, 9» 8, 7 (38, 1) 8, 5 100 100 . 100 52, 9 57, 4 42, 3 ((8, 1)) ((3, 4)) (25, 3) ((7, 7)) 18, 5 (6, 8) ((2, 8)) (7, 6) ((3, 2)) ((8, 1)) ((8, 0)) (17, 3) (10, 5) Glede na motive Skupaj Naravne lepote Kulturne znamenitosti Podnebne razmere Mir, počitek Zdravstvene storitve v zdraviliščih Nezdravstvene storitve v zdraviliščih Rekreativne aktivnosti Cene Možnosti za zabavo Igre na srečo Bližina turistovega bivališča Obisk sorodnikov in prijateljev Drugi motivi 100 100 100 100 100 100 ((100, 0)) 100 100 100 (100, 0) (100, 0) (100, 0) 100 18, 9 8, 8 (18, 0) 27. 5 39. 6 ((81, 2)) (23, 4) (15, 3) ((25, 9)) «5, 5» 3, 1 (4, 5) «3, 6» (7, 5) 26, 7 20, 0 (30. 6) 19. 7 18, 2 (42, 3) (30, 8) 50. 8 73. 4 (82. 7) ((80, 8)) 25. 5 2, 2 (2, 7) «1, 9» 26, 6 27, 2 (20, 9) 32, 8 30, 2 (38. 7) (32. 8) (13, 4) «12, 1» 5, 2 9, 5 (5, 5) (9, 3) 24, 8 ((36, 7)) «4, 6» 3, 9 7, 7 «7, 7» «1, 2» 13, 4 19, 7 «11, 2» 10, 3 (6, 8) «8, 5» (20, 5) ((8, 6)) (7, 3) (15, 5) STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVEMIJS Rezultati raziskovan], št. 704/1998 73 11. Struktura najpomembnejših motivov za prihod turistov na počitnice v Slovenijo po vrstah krajev, 1997 Skupaj Ljubljana Zdraviliški kraji Obmorski kraji Gorski kraji Glede na vrste krajev Skupa] Naravne lepote Kulturne znamenitosti Podnebne razmere Mir, počitek Zdravstvene storitve v zdraviliščih Nezdravstvene storitve v zdraviliščih Rekreativne aktivnosti Cene Možnosti za zabavo Igre na srečo Bližina turistovega bivališča Obisk sorodnikov in prijateljev Drugi motivi 100 28, 8 4, 1 24, 1 13, 5 2, 4 ((0, 6)) 4, 4 5, 0 5. 0 0. 3) (0, 6) 0, 1) 9. 1 100 30, 4 ((5, 5)) (8, 2) (9. 8) 100 11, 7 23, 7 39, 0 (7, 4) ((2, 8)) (5, 2) 46, 0 ((2, 9)) (6, 1) 100 18, 8 4, 9 34, 1 11, 8 (2, 0) ((1, 1)) 8. 3 8. 4 (2, 2) ((0, 9)) ((0, 8)) 6, 7 100 56, 8 (3, 9) 14, 0 (4, 5) 11, 1 ((1, 4)) (4, 1) Glede na motive Skupa| Naravne lepote Kulturne znamenitosti Podnebne razmere Mir, počitek Zdravstvene storitve v zdraviliščih Nezdravstvene storitve v zdraviliščih Rekreativne aktivnosti Cene Možnosti za zabavo Igre na srečo Bližina turistovega bivališča Obisk sorodnikov in prijateljev Drugi motivi 100 100 100 100 100. 100 ((100)) 100 100 100 (100) (100) (100) 100 8, 1 8, 6 ((11, 1)) (13, 4) (16, 1) 17. 0 6, 9 16, 7 49. 1 (52, 1) ((81, 2)) (20, 1) 41, 1 ((42, 9)) (11, 3) 47. 7 31 ,0 57, 3 67, 5 41. 8 (40, 3) ((12, 0)) 78. 9 80, 2 (82, 7) ((67, 7)) ((32, 8)) 35, 2 27, 2 53, 5 (26, 3) 15, 8 (9, 0) 67, 9 ((7. 7)) (12, 4) STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVBNIJE 74 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 12. Struktura vtisov vseh tujih turistov in posebej turistov iz Nemčije, Italije, Avstrije, Nizozemske, Češke republike in Hrvaške o bivanju v Sloveniji, 1997 Zelo pozitivno Zelo negativno 1 Ne more oceniti Vsi tuji turisti Kakovost cest in storitev ob cestah Kakovost lokalnega prometa Poštne in telekomunikacijske storitve Urejenost kulturnih znamenitosti Urejenost naravnih znamenitosti Možnost za različne izlete Turistične informacije Možnost za nakupovanje Razvedrilo in zabava Kulturne prireditve Možnosti rekreativnih aktivnosti Primernost za družinske počitnice Mir in tišina Kakovost okolja Gostoljubnost prebivalstva Možnost sporazumevanja v tujih jezikih Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji Raven čistoče Kakovost gostinskih storitev Razmerje cene - kakovost Nemčija Kakovost cest in storitev ob cestah Kakovost lokalnega prometa Poštne in telekomunikacijske storitve Urejenost kulturnih znamenitosti Urejenost naravnih znamenitosti Možnost za različne izlete Turistične informacije Možnost za nakupovanje Razvedrilo in zabava Kulturne prireditve Možnosti rekreativnih aktivnosti Primernost za družinske počitnice Mir in tišina Kakovost okolja Gostoljubnost prebivalstva Možnost sporazumevanja v tujih jezikih Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji Raven čistoče Kakovost gostinskih storitev Razmerje cene - kakovost Italija Kakovost cest in storitev ob cestah Kakovost lokalnega prometa Poštne in telekomunikacijske storitve Urejenost kulturnih znamenitosti Urejenost naravnih znamenitosti Možnost za različne izlete 9. 2 35, 6 35, 6 7. 3 23, 3 18, 1 17. 6 34, 0 17, 4 20, 1 36, 4 16, 6 34, 4 35, 9 13, 0 29. 8 31, 6 11, 5 26. 1 36, 7 16, 7 11. 4 33, 7 29, 7 15. 5 27, 3 23, 4 8. 7 22, 3 19, 5 23, 4 31, 3 17, 6 29. 2 31, 7 15, 7 36. 7 35, 6 15, 5 34. 9 39, 7 14, 1 47, 2 35, 5 7, 9 37, 4 40, 4 14, 6 44, 2 34, 8 9, 2 36, 2 42, 5 15, 6 32. 2 39, 3 18, 5 20, 4 44, 3 24, 2 9, 0 34, 6 37, 4 (4, 0) 17, 4 17, 8 12. 4 30, 0 16, 8 12. 8 39, 4 17, 9 23. 6 41, 9 17, 3 29. 3 34, 8 12, 6 21. 3 34, 0 18, 4 8. 8 33, 7 34, 5 13, 0 25, 3 21, 1 (4, 9) 16, 3 24, 0 22, 2 29, 8 19, 1 26, 8 30, 4 13, 4 35. 8 34, 1 13, 7 31, 6 39, 3 14, 5 48. 5 34, 2 6, 9 34. 9 46, 7 15, 1 37. 4 36, 5 10, 2 32, 2 41, 1 20, 0 27, 2 39, 1 27, 8 16, 0 47, 7 23, 0 8, 2 31 ,2 41 ,2 (4, 8) 24, 2 20, 0 16, 2 38, 5 20, 4 18. 5 31, 9 20, 9 28, 5 37, 5 16, 1 25, 9 28, 6 17, 1 7. 1 (0, 7) 11, 8 3. 4 (0, 6) 47, 3 3. 5 (1, 2) 26, 2 1 ,9 (0, 9) 24, 1 1. 6 (0, 7) 14, 4 2. 7 24, 3 3, 3 ((0, 4)) 16, 8 7. 0 1, 5 16, 8 6. 8 1, 5 25, 5 4. 3 1, 7 43, 5 3. 4 ((0, 3)) 24, 0 1 .5 1 ,5 20, 5 4, 3 1, 7 6, 1 2. 2 9, 1 1, 5 ((0, 4)) 7, 5 2. 1 (0, 6) 4, 9 (0, 7) ((0, 2)) 10, 9 1 ,8 (1 ,3) 2, 6 (1, 2) ((0, 3)) 8, 7 3. 3 1, 3 6, 4 8, 0 ((1, 1)) 9, 9 (3. 6) ((1, 3)) 55, 9 5, 5 (1 ,9) 33, 4 ((1, 4)) (3, 1) 25, 3 (2, 5) (2, 5) 12, 2 (4. 1) 19, 2 (3, 5) 22, 6 7, 7 14, 8 9. 7 (2, 8) 28, 1 5. 4 (3, 6) 45, 9 6, 3 22, 5 ((0, 9)) (5, 0) 23, 4 (3. 7) (3, 1) 9, 6 (3. 2) 1 1 ,3 (3. 7) 6, 7 (2, 6) 15, 0 (1. 8) (2, 8) (2, 0) ((1, 4)) (4, 3) (3. 5) (2, 7) 7, 2 8. 8 10, 1 (4. 6) 46, 3 (3. 3) 20, 7 (4. 4) 24, 2 (2, 6) 15, 4 (4, 0) 23, 9 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 75 12. Struktura vtisov vseh tujih turistov in posebej turistov iz Nemčije, Italije, Avstrije, Nizozemske, Češke republike in Hrvaške o bivanju v Sloveniji, 1997 (nadaljevanje) Zelo pozitivno Zelo negativno Ne more oceniti Turistične informacije 23, 0 39, 9 16, 7 (3, 6) Možnost za nakupovanje 8, 7 30, 1 32, 5 10, 8 Razvedrilo in zabava 18, 2 30, 1 27, 8 (5, 9) Kulturne prireditve 7, 3 23, 5 22, 2 7, 9 Možnosti rekreativnih aktivnosti 15, 8 30, 0 23, 2 (3, 1) Primernost za družinske počitnice 24, 3 34, 1 20, 8 (3, 0) Mir in tišina 30, 9 37, 8 18, 7 (4, 2) Kakovost okolja 36, 9 37, 3 16, 6 (0. 3)) Gostoljubnost prebivalstva ' 38, 9 37, 2 12, 9 (0. 1)) Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 36, 8 35, 2 18, 3 (2, 6) Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 39, 4 34, 4 12, 8 ((1, 0)) Raven čistoče 26, 6 42, 4 24, 1 ((1. 5)) Kakovost gostinskih storitev 30, 7 37, 5 18, 9 ((2. 0)) Razmerje cene - kakovost 20, 9 42, 3 26, 7 (2, 9) (0. 0)) (2, 6) ((1. 2)) (0. 1)) ((1. 9)) 15, 9 15. 2 17. 5 38, 4 27, 8 16. 6 7. 2 7. 7 9. 2 6. 8 12. 3 (4, 8) 10, 8 (5, 2) Avstrija Kakovost cest in storitev ob cestah (7, 9) 33, 5 41, 1 (6, 7) Kakovost lokalnega prometa (7, 4) 27, 2 19, 5 (4, 6) Poštne in telekomunikacijske storitve 23, 5 35, 3 19, 2 Urejenost kulturnih znamenitosti 26, 7 38, 0 17, 8 Urejenost naravnih znamenitosti 30, 0 41, 5 13, 7 Možnost za različne izlete 39, 6 33, 9 10, 9 Turistične informacije 32, 2 31, 8 20, 0 Možnost za nakupovanje (9, 1) 35, 2 31, 2 10, 3 Razvedrilo in zabava 20, 5 33, 4 23, 0 (6, 0) Kulturne prireditve 11, 8 28, 2 18, 4 ((2, 8)) Možnosti rekreativnih aktivnosti 26, 4 34, 8 17, 4 ((2, 7)) Primernost za družinske počitnice 38, 4 33, 9 10, 7 ((1, 6)) Mir in tišina 47, 2 32, 0 15, 8 ((2, 0)) Kakovost okolja 34, 3 43, 5 14, 8 Gostoljubnost prebivalstva 61, 2 30, 0 (4, 7) Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 48, 6 33, 4 13, 7 Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 49, 1 33, 8 (8, 0) Raven čistoče 41, 1 40, 0 15, 2 ((2, 2)) Kakovost gostinskih storitev 40, 0 41, 7 15, 5 Razmerje cene - kakovost 30, 3 43, 7 21, 0 ((1. 8)) 10. 2 41 .3 20. 7 17, 0 13, 6 14. 6 15, 5 12. 8 17, 0 38. 4 18. 7 15, 3 ((2, 9)) (6. 2) (3, 6) (3. 3) (8, 2) ((2, 5)) ((3, 1)) Nizozemska Kakovost cest in storitev ob cestah Kakovost lokalnega prometa Poštne in telekomunikacijske storitve Urejenost kulturnih znamenitosti Urejenost naravnih znamenitosti Možnost za različne izlete Turistične informacije Možnost za nakupovanje Razvedrilo in zabava Kulturne prireditve Možnosti rekreativnih aktivnosti Primernost za družinske počitnice Mir in tišina Kakovost okolja (9. 4) (15, 0) 20. 2 39, 8 (17, 9) 23, 0 (11. 2) (12. 3) (9. 9) 23, 6 28. 0 31. 1 31. 3 33. 4 (12, 0) 43, 9 34. 5 30, 7 28, 1 37, 7 35, 1 (15, 6) 21. 7 38, 4 32. 8 33, 1 43, 1 34, 2 19, 2 04, 1) (8, 1) (6, 4) (16, 6) 31, 8 23, 5 (16, 6) 18, 8 (17, 2) 20, 1 (12, 1) (11, 2) ((4, 8)) (11, 1) (6, 1) ((47)) ((3, 9)) ((5, 3)) (6, 5) ((3, 2)) (8, 1) 01. 0) 64, 9 22, 0 35. 2 26. 3 46, 9 (10, 8) (14, 1) 41. 5 44. 6 07, 8) 21, 0 (6, 1) STATISTIČNI URAD RBPUBLtKE SLOVENIJE 76 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 12. Struktura vtisov vseh tujih turistov in posebej turistov iz Nemčije, Italije, Avstrije, Nizozemske, Češke republike in Hrvaške o bivanju v Sloveniji, 1997 (nadaljevanje) Zelo pozitivno Zelo negativno Ne more oceniti Gostoljubnost prebivalstva 37, 3 Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 25, 5 Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 28, 2 Raven čistoče 24, 4 Kakovost gostinskih storitev 21 ,9 Razmerje cene - kakovost (16, 3) Češka republika Kakovost cest in storitev ob cestah Kakovost lokalnega prometa Poštne in telekomunikacijske storitve ((5, 9)) Urejenost kulturnih znamenitosti (24, 0) Urejenost naravnih znamenitosti 58, 0 Možnost za različne izlete 51, 5 Turistične informacije 37, 5 Možnost za nakupovanje (10, 9) Razvedrilo in zabava (19, 7) Kulturne prireditve (9, 9) Možnosti rekreativnih aktivnosti (19, 0) Primernost za družinske počitnice (19, 7) Mir in tišina 44, 9 Kakovost okolja 46, 7 Gostoljubnost prebivalstva 50, 3 Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 27, 0 Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 48, 1 Raven čistoče 58, 8 Kakovost gostinskih storitev 47, 4 Razmerje cene - kakovost (12, 0) Hrvaška Kakovost cest in storitev ob cestah ((6, 5)) Kakovost lokalnega prometa ((4, 5)) Poštne in telekomunikacijske storitve 30, 7 Urejenost kulturnih znamenitosti (20, 0) Urejenost naravnih znamenitosti 40, 7 Možnost za različne izlete 33, 1 Turistične informacije 38, 7 Možnost za nakupovanje 29, 6 Razvedrilo in zabava (12, 8) Kulturne prireditve ((8, 0)) Možnosti rekreativnih aktivnosti 43, 6 Primernost za družinske počitnice 47, 3 Mir in tišina 46, 3 Kakovost okolja 30, 4 Gostoljubnost prebivalstva 43, 3 Možnost sporazumevanja v tujih jezikih 38, 0 Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 55, 4 Raven čistoče 48, 9 Kakovost gostinskih storitev 44, 2 Razmerje cene - kakovost (22, 9) 44, 4 (10, 3) (6, 6) 41. 8 26, 9 ((4, 5)) 46. 9 (16, 7) (6, 6) 53, 4 (8, 2) (7, 0) ((3, 5)) ((3, 6)) 47, 9 (14, 6) (14, 7) 36, 7 30, 8 (10, 7) ((5, 5)) 64, 2 (20, 9) (9, 3) 35. 6 (9, 4) 53, 0 34, 4 (11, 8) 47, 9 (18, 6) (15, 6) 38, 8 (14, 6) (15, 5) (10, 2) (10, 9) ((4, 6)) 32, 9 31. 7 (24, 3) ((6, 1)) (19, 2) ((6, 3)) 61, 2 (20, 1) ((7, 2)) 50, 2 (9, 3) ((7, 1)) 72, 9 26. 8 ((6, 5)) 47, 7 (12, 8) (25, 2) 40, 2 43. 4 ((7, 9)) (23. 1) (24, 5) (22, 5) (24, 9) 65. 6 ((6, 0)) 29, 1 (20, 1) 36. 5 (23. 2) 26, 3 40. 7 33, 1 (12, 8) 39, 3 41, 0 ((7, 6)) ((4, 3)) 29. 0 (20, 5) 43, 2 (24, 2) (22, 4) ((6, 5)) (16, 2) 44. 8 (15, 8) (18, 3) 34. 6 (12, 0) (12, 1) 36. 7 (9, 7) (17, 9) 34. 9 (14, 0) (11, 9) 30, 5 32, 8 ((5, 3)) 28. 1 28, 7 (12, 9) (17, 5) (14, 8) (26, 0) 47, 3 31. 3 (12, 2) (10, 9) (26, 0) (15, 7) (10, 9) 34. 8 ((7, 0)) (10, 9) 40. 4 (25, 0) 44. 5 ((8, 1)) 37, 4 (14, 4) (10, 0) 34, 1 ((6, 6)) 35. 6 (14, 3) 31 ,8 (22, 3) 44. 7 (22, 2) ((6, 4)) STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 77 13. Povprečni izdatki za prevoz na tujega turista iz države njegovega stalnega bivališča v Slovenijo in nazaj po državah, 1997 S, T Skupaj Avstrija Češka republika Hrvaška Italija Nemčija Nizozemska Druge države Skupaj Avto, kombi Avtodom Avtobus Letalo Druga prevozna sredstva 13788 9117 8356 6956 94800 15577 5031 4450 (6219) ((5474)) ((5594)) 7499 7674 6218 3532 2802 6060 5745 (6570) (7676) 11322 11129 9547 13888 13854 (6970) ((9606)) (9461) ((25478)) 36678 18118 ((11625)) (7130) 105044 (21511) 14. Povprečna cena počitniškega paketa na tujega turista po državah in vrstah krajev, 19971) sji Celotna cena počitniškega paketa Cena počitniškega paketa na dan Skupaj Država po potnem listu Avstrija Češka republika Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Nizozemska Velika Britanija druge države Vrsta kraja Ljubljana zdraviliški kraji obmorski kraji gorski kraji 68265 43156 ((29911)) (291 1 0) 42205 ((45303)) 66623 ((56344)) 107274 104968 ((91415)) 101039 53100 76879 8897 8077 ((4932)) (9326) 9154 ((7930)) 7341 ((6692)) 12347 11780 ((32678)) 8307 7158 9952 1) V izračunih so upoštevani le turisti, ki so imeli počitniške pakete 15. Struktura povprečnih dnevnih izdatkov na tujega turista v kraju anketiranja, po državah, 1997 Skupaj povprečje (SIT) delež (%) Avstrija povprečje (SIT) delež (%) Češka republika povprečje (SIT) delež (%) Skupaj 9311 100 Nastanitev 2945 31 ,6 Nastanitev s polali polnim penz. 1407 15, 1 Hrana in pijača 1864 20, 0 Prevozi (gorivo, parkirnine) 412 4, 4 Nakupi 914 9, 8 Kulturne aktivnosti 118 1, 3 Rekreativne aktivnosti 189 2, 0 Igre na srečo 769 8, 3 Pošta, telefon 368 4, 0 Osebne storitve 75 0, 8 Zdravstvene storitve 152 1, 6 Drugo 96 1 ,0 JU 9450 2542 1684 1949 296 921 137 319 809 261 149 271 112 100 26, 9 17, 8 20, 6 3. 1 9. 7 1, 4 3, 4 8, 6 2. 8 1, 6 2. 9 1. 2 5572 1898 1714 949 (162) (392) (83) ((17)) (103) ((24)) 100 34, 1 30, 8 17, 0 (2, 9) (7, 0) (1-5) ((0, 3)) (1. 9) ((0, 4)) ((19)) ((0, 3)) Hrvaška povprečje (SIT) 9693 2763 2370 1563 381 1182 (71) (168) (256) 424 (149) (189) (176) delež (%) 100 28, 5 24, 5 16. 1 3, 9 12. 2 (0, 7) (1. 7) (2, 6) 4, 4 (1, 5) (2, 0) (1. 8) STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 78 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 15. Struktura povprečnih dnevnih izdatkov na tujega turista v kraju anketiranja, po državah, 1997 (nadaljevanje) Italija povprečje (SIT) delež (%) Madžarska povprečje (SIT) delež (%) Nemčija povprečje (SIT) delež (%) Skupaj Nastanitev Nastanitev s polali polnim penz. Hrana in pijača Prevozi (gorivo, parkirnine) Nakupi Kulturne aktivnosti Rekreativne aktivnosti Igre na srečo Pošta, telefon Osebne storitve Zdravstvene storitve Drugo 11860 100 8360 3583 30, 2 4140 1752 14, 8 ((482)) 2134 18, 0 1870 432 3, 6 (41 9) 716 6, 0 (854) 90 0, 8 ((57)) 210 1, 8 ((123)) 2259 19, 0 384 3, 2 (192) 67 0, 6 172 1, 5 61 0, 5 100 7386 100 49, 5 2124 28, 8 ((5, 8)) 1220 16, 5 22, 4 1781 24, 1 (5, 0) 336 4, 5 (10, 2) 695 9, 4 ((0, 7)) 127 1, 7 ((1, 5)) 161 2, 2 284 3, 8 (2, 3) 310 4, 2 71 1, 0 180 2, 4 99 1, 3 15. Struktura povprečnih dnevnih izdatkov na tujega turista v kraju anketiranja, po državah, 1997 (nadaljevanje) Nizozemska povprečje (SIT) delež (%) Velika Britanija povprečje (SIT) delež (%) Druge države povprečje (SIT) delež (%) Skupaj Nastanitev Nastanitev s polali polnim penz. Hrana in pijača Prevozi (gorivo, parkirnine) Nakupi Kulturne aktivnosti Rekreativne aktivnosti Igre na srečo Pošta, telefon Osebne storitve Zdravstvene storitve Drugo 5922 100 7147 1800 30, 4 1794 479 8, 1 (838) 1637 27, 6 1828 412 7, 0 582 748 12, 6 941 77 1, 3 173 244 4, 1 246 (198) (3, 3) (257) 268 4, 5 276 (27) (0, 5) (91) (15) (0, 3) (19) (16) (0, 3) (104) 100 11869 100 25. 1 4544 38, 3 (11, 7) 1357 11, 4 25, 6 2041 17, 2 8, 1 612 5, 2 13. 2 1570 13, 2 2, 4 158 1, 3 3, 4 134 1, 1 (3, 6) 455 3, 8 3, 9 655 5, 5 (1 ,3) 54 0, 5 (0, 3) 141 1, 2 (1, 5) 147 1, 2 16. Struktura povprečnih dnevnih izdatkov na tujega turista v kraju anketiranja, po vrstah krajev, 1997 Skupaj povprečje v SIT delež v % Ljubljana povprečje v SIT delež v % Zdraviliški kraji povprečje v SIT delež v % Obmorski kraji povprečje v SIT delež v % Gorski kraji povprečje v SIT delež v % Skupaj 9311 100 16731 100 9109 100 9052 100 6680 100 Nastanitev 2945 31, 6 8746 52, 3 1339 14, 7 2317 25, 6 1686 25, 2 Nastanitev s polali polnim penzionom 1407 15, 1 651 3, 9 3041 33, 4 1256 13, 9 1392 20, 8 Hrana in pijača 1864 20, 0 2819 16, 9 1230 13, 5 2095 23, 1 1449 21, 7 Prevozi (gorivo, parkirnine) 412 4, 4 796 4, 8 247 2, 7 362 4, 0 353 5, 3 Nakupi 914 9, 8 1650 9, 9 792 8, 7 878 9, 7 691 10, 3 Kulturne aktivnosti 118 1, 3 163 1, 0 54 0, 6 131 1, 5 106 1, 6 Rekreativne aktivnosti 189 2, 0 (38) (0, 2) 154 1, 7 231 2, 6 220 3, 3 Igre na srečo 769 8, 3 772 4, 6 171 1, 9 1314 14, 5 427 6, 4 Pošta, telefon 368 4, 0 835 5, 0 491 5, 4 247 2, 7 262 3, 9 Osebne storitve 75 0, 8 83 0, 5 282 3, 1 51 0, 6 38 0, 6 Zdravstvene storitve 152 1, 6 (19) (0, 1) 1074 11, 8 87 1, 0 9 0, 1 Drugo 96 1, 0 158 0, 9 233 2, 6 81 0, 9 48 0, 7 STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 79 17. Povprečni dnevni izdatki na tujega turista po vrstah nastanitvenih objektov v celotni poletni sezoni, v glavni sezoni ter zunaj glavne sezone, 1997 SIT Skupaj v celotni poletni sezoni v glavni sezoni zunaj sezone Hoteli v celotni poletni sezoni v glavni sezoni zunaj sezone Kampi v celotni poletni sezoni v glavni sezoni zunaj sezone Zasebne sobe v celotni poletni sezoni v glavni sezoni zunaj sezone Skupaj 9311 8783 10073 11104 11238 10959 3794 3821 3697 6206 5783 (7977) Vrsta kraja Ljubljana zdraviliški kraji obmorski kraji gorski kraji 16731 9109 9052 6680 16380 17072 8437 9930 8921 '6455 9223 7091 17632 10708 9916 8750 18229 17112 10257 11122 10289 9077 9489 8347 (5243) 3811 4982 3258 (3233) 3807 (3817) 4928 (5196) 3491 2358 7123 4782 6622 (9484) 4404 (6118) Država po potnem listu Avstrija Češka republika Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Nizozemska Velika Britanija druge države 9450 9826 9048 10684 11687 9781 3834 (3814) (3859) (6013) (5848) 5572 4765 6023 7985 (11363) 7246 1470 (1531) (1379) ((4581)) ((3639)) 9693 9393 10141 10559 10796 10296 ((3540)) ((3156)) . ((2814)) ((2781)) 11860 10580 14469 13067 11896 15088 4623 4305 (6031) (8529) (7563) 8360 (7379) 9283 10501 ((15709)) (8623) (5087) (2225) . ((4713)) ((5036)) 7386 6846 7983 8896 8906 8862 3569 3732 3107 (6108) (5905) ((6810) 5922 5543 (8107) 11423 (13068) (9194) 4113 4063 ((5010)) ((5861)) 7147 6773 7592 7460 6762 8329 ((3964)) . ((2056)) 11869 11077 13119 13506 13089 14062 4125 4366 (3127) (6747) ((6098)) Status ekonomske aktivnosti zaposlen, samozaposlen upokojenec, rentnik študent, dijak drugo 10356 9282 12292 12687 12121 13444 3693 3768 3292 6375 5777 7647 8304 7244 8036 9127 7469 5251 5358 (5093) ((7098)) ((7777)) 6089 6145 5999 7599 7741 7408 2466 (2714) (2093) (4960) (5031) 6441 6654 6133 7738 9126 6410 3922 (3378) (5181) ((5952)) ((5952)) Poklicne skupine visoki uradnik, menedžer strokovnjak (inženir, profesor) tehnik, strokovni sodelavec uradnik delavec v storitvah, trgovini delavec v industriji, obrti drugi poklici 13106 10018 10664 8880 9031 7515 8199 12503 9502 9660 8400 8457 8085 7153 13887 10626 12384 9566 9668 6604 10090 14777 12239 12659 10104 9837 8722 10582 15001 12673 12120 10099 9926 9980 10349 14540 11831 13353 10116 9769 7135 10843 3653 4130 3829 (5052) (4462) 3106 (4774) ((5417)) 4139 (1957) (6028) 4176 (3905) (7682) 3241 (5711) (7807) (4849) (6973) (4717) ((3923)) (5015) 3014 ((3797)) (5026) (7302) (8169) (4863) ((10491) (4905) Osnovni razlog za prihod počitnice, sprostitev, poslovni, izobraževalni razlogi drugi razlogi tranzit 7754 7779 7712 9266 9981 8386 4020 4047 3927 16883 17101 16726 17117 17660 16736 ((3940)) ((3876)) 12310 9810 14496 12897 10747 14505 8617 7576 10195 11134 10598 11742 2145 2197 (1964) 6177 5735 (8005) Organizacija potovanja brez vnaprejšnje rezervacije z rezervacijo v nastan. objektu z rezervacijo v potovalni agenciji paketno potovanje brez prevoza paketno potovanje s prevozom s klubom, sindikatom, z društvom 8148 11405 10478 4690 4246 3228 7430 10653 11674 5083 4757 (2775) 13099 8593 4069 3888 3488 13439 12712 10831 4751 4236 3338 12684 12399 12420 5200 4758 (2986) 14704 13286 8597 4069 3870 3500 4054 4105 3881 7077 6684 (8056 (2775) (2588) . (5283) (5180) . ((5102)) ((5007)) ((2118)) ((2118)) STATISTIČNI URAD PEPUBUKg SLOVENIJE 80 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 18. Povprečni dnevni izdatki na tujega turista v poletni sezoni 1997, po državah Skupaj Avstrija Češka republika Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Nizozemska Velika Britanija Druge države V celotni poletni sezoni Skupaj 9311 9450 5572 9693 11860 8360 7386 5922 7147 11869 Vrsta kraja Ljubljana zdraviliški kraji obmorski kraji gorski kraji 16731 9109 9052 6680 (16816) ((21338)) 8141 ((8669)) 8762 10219 (6435) 3784 (12542) (12061) (7920) 8606 15327 12442 13074 8051 (13473) (5809) (4573) 17249 ((14026)) 9102 (4974) 6663 6015 6147 5493 (15005) (10164) 5702 18312 8079 8750 8191 Status ekonomske aktivnosti zaposlen, samozaposlen upokojenec, rentnik študent, dijak drugo 10356 7647 6089 6441 10665 6977 (9014) ((5127)) 6969 (4275) (2006) ((4536)) 10573 ((8663)) (3805) 12295 12549 8879 (9585) 8563 ((5772)) 7960 6827 (5072) (5366) 6207 (5678) 8468 (5211) (4137) ((2251)) ((4555)) 13953 8947 6016 5045 Poklicne skupine visoki uradnik, menedžer strokovnjak (inženir, profesor) tehnik, strokovni sodelavec uradnik delavec v storitvah, trgovini delavec v industriji, obrti drugi poklici 13106 10018 10664 9031 7515 8199 12565 11516 11085 7374 8665 6418 (7653) 4957 ((8708)) (12462) 12440 (10331) (8052) ((5080)) ((11268)) ((6383)) ((7574)) 14325 13254 12644 12206 ((16337)) 13534 8472 11487 (8493) (7895) ((4804)) 13226 8729 8422 5862 5980 6853 5968 (7008) (10437) 6825 (8342) 8187 ((8489)) ((5413)) (4413) ((6754)) ((6379)) • ((3957)) 3066 (8761) 16458 13323 15050 11477 (8986) (11507) 10799 Osnovni razlog za prihod pocitnice, sprostitev, poslovni, izobraževalni razlogi drugi razlogi tranzit 7754 16883 8335 (18112) 3058 (10144) 8757 (12154) 12310 ((12255)) ((14493)) ((12393)) 8617 (10736) (5280) ((9208)) 11369 17693 (10761) 9102 5261 (15883) ((6439)) 6142 17615 (12555) 7771 5668 5616 (11015) (17244) ((4992)) 8466 19026 (15088) 9695 Organizacija potovanja brez vnaprejšnje rezervacije z rezervacijo v nastan. objektu z rezervacijo v potovalni agenciji paketno potovanje brez prevoza paketno potovanje s prevozom s klubom, sindikatom, z društvom 8148 11405 10478 4690 4246 3228 9206 10961 (9342) (6066) 3848 ((4408)) 3708 (8507) (1537) (11736) (3601) (11028) . ((1243)) ((2472)) 12807 (6914) 6723 4621 (5709) 7523 13648 11619 ((12073)) ((13140)) (9117) (9206) (11520) (10578) (15608) (5079) ((2601)) 4539 ((4506)) (5874) 2972 4257 9154 (2995) ((4573)) (3843) V glavni poletni sezoni Skupaj 8783 9826 4765 9393 10580 (7379) 6846 5543 6773 11077 Vrsta kraja Ljubljana zdraviliški kraji obmorski kraji gorski kraji 16380 8437 8921 6455 ((20703)) 8718 9568 10019 3717 ((14383)) ((10592)) (6855) 9193 14860 ((12283)) (15310) ((12663)) ((17381)) 18155 (10599) . (8515) ((4624)) (6719) ((7309)) 6465 (5078) ((11111)) 9164 (4414) 5613 5323 4964 7732 11513 7548 Status ekonomske aktivnosti zaposlen, samozaposlen upokojenec, rentnik študent, dijak drugo 9282 8304 6145 6654 10454 (8290) (8608) 5061 9524 10927 11977 7907 (8571) (7710) 7123 6125 (4977) (6775) 5763 ((5586)) ((3091)) ((4441)) 7454 (5379) 12684 10272 (5201) (5941) Poklicne skupine visoki uradnik, menedžer strokovnjak (inženir, profesor) tehnik, strokovni sodelavec 12503 (10810) ((12774)) (12167) (11703) (6784) ((11055)) 17273 9502 (12681) (4037) (11617) 12597 ((5598)) 9198 (6385) (7293) 10136 9660 (10316) ((7900)) 11722 7719 (7856) ((7177)) (14114) 7^ S TA TtSTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 81 18. Povprečni dnevni izdatki na tujega turista v poletni sezoni 1997, po državah (nadaljevanje) Skupaj Avstrija Češka republika Hrvaška Italija Madžarska Nemčija Nizozemska Velika Britanija Druge države V glavni poletni sezoni uradnik delavec v storitvah, trgovini delavec v Industriji, obrti drugi poklici 8400 8457 8085 7153 (9365) (9227) (7209) «6816» ((6477)) «2856» «5215» 12005 11328 8383 8728 ((3927)) 3705 (5164) (7884) (5461) «5175» «4255» «6563» • ((3800)) 2721 ((7655)) (10823) (8047) (12403) 11145 Osnovni razlog za prihod pocitnice, sprostitev, poslovni, izobraževalni razlogi drugi razlogi tranzit 7779 17101 9810 7576 9037 «24720» 2310 (11119) «9995» 8826 (11956) 10439 (17630) (7776) 8033 (4409) 6137 (16032) «11707» 5317 5398 5292 ((9492)) «20454» «4995» 9046 17181 «14719» (8515) Organizacija potovanja brez vnaprejšnje rezervacije z rezervacijo v nastan. objektu z rezervacijo v potovalni agenciji paketno potovanje brez prevoza paketno potovanje s prevozom s klubom, sindikatom, z društvom 7430 10653 11674 5083 4757 (2775) 9349 10730 «9000» ((4904)) (2693) (3155 (1448 (7754) (11868) (11028) «2334» 11225 13182 (9325) (5323) (5776) «1085» (4308 6190 4391 10293 «11104» (10893) (5607) 2480 ((7930)) 4111 7254 (8794) (15316) «4652» (13074) V pred In po sezoni Skupaj 10073 9048 6023 10141 14469 9283 7983 (8107) 7592 13119 Vrsta kraja Ljubljana zdraviliški kraji obmorski kraji gorski kraji 17072 9930 9223 7091 (15443) ((25149)) 7494 ((8669)) 7751 10420 (11488) (12905) «6916» «10170)) 3826 (7198) 15984 (15076) 15799 9675 (13955) «3938» «4825» (19396) 9527 6810 6622 • «12070» (8575) ((9400)) (7117) 6640 18465 (10579) 7796 9058 Status ekonomske aktivnosti zaposlen, samozaposlen upokojenec, rentnik študent, dijak drugo 12292 7244 5999 6133 10990 6421 «9705» 8628 (4255) «1616» «4222» 12444 «2219» 15191 13043 (11999) (9276) 9439 7151 (5175) (4360) (10926) «5762» (9963) (5091) 15846 (6679) ((8867)) (3932) Poklicne skupine visoki uradnik, menedžer strokovnjak (inženir, profesor) tehnik, strokovni sodelavec uradnik delavec v storitvah, trgovini delavec v industriji, obrti drugi poklici 13887 10626 12384 9566 9668 6604 10090 (15078) 10366 (12164) (5764) (8001) (6039) «8960» . «12073» 5324 «14711» (9095) (16657) (14138) (14370) 12617 (16559) (15476) (8422 (15151) 8150 9520 9397 6539 (5717) (6454) «7663» «9790» • «10123» • «4594» (9330) (15254) 18100 (16143) (12384) (9763) ((9765)) (9646) Osnovni razlog za prihod pocitnice, sprostitev, poslovni, izobraževalni razlogi drugi razlogi tranzit 7712 16726 14496 10195 7480 (16352) «11965» «10112» 3778 (8715) «1602» 8647 (12496) 13533 17735 «18041» (11461) (6142) (12929) 6148 (19116) (12964) (11452) (7373) 6040 . «15004» 7142 21005 «15304» (10995) Organizacija potovanja brez vnaprejšnje rezervacije z rezervacijo v nastan. objektu z rezervacijo v potovalni agenciji paketno potovanje brez prevoza paketno potovanje s prevozom s klubom, sindikatom, z društvom 9888 13099 8593 4069 3888 3488 8911 (11518) (9527) «6854» 4305 «3062» (4497 (3601 «10153» 16245 «13304) (11617) (14888) ((2819) «1243» (5951) 7727 (14438) (12094) (3400) 3234 «7056» ((3691)) 8253 . «13163» «10569» (4492) (4638) (3344) STATISTIČNI URAD RCPUBLIKE SLOVetUJt 82 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 19. Povprečni dnevni izdatki v kraju anketiranja vseh tujih turistov, tistih, ki so imeli počitniški paket in tistih, ki niso imeli počitniškega paketa, 1997 srr Vsi turisti Turisti, ki so imeli Turisti, ki niso imeli počitniški paket počitniškega paketa Skupaj 9311 4357 10414 Nastanitev 2945 - 3595 Nastanitev s polali polnim penzionom 1407 - 1723 Hrana in pijača 1864 1330 1 983 Prevozi (gorivo, parkirnine) 412 343 427 Nakupi 914 1137 866 Kulturne aktivnosti 118 154 111 Rekreativne aktivnosti 189 215 184 Igre na srečo 769 510 826 Pošta, telefon ^ 368 320 379 Osebne storitve 75 123 65 Zdravstvene storitve 152 178 148 Drugo 96 46 107 STATISTIČNI URAD REPUBUKE SLOVBNIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 9 PRILOGA STATISTIČNI URAD fiBPUBLIKE SLOVENIJE 84 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE SLO ANKETNI VPRAŠALNIK ZA TURISTE IZ TUJINE V POLETNI SEZON1 1997 TU -13/97 Ur. I. RS 45/95 1310 Ime objekta Kraj Zap. št. Vrsta kraja Datum anketiranja Vrsta in kateg. objekta 1997 Zaporedna številka vprašalnika Spoštovani gosti lepo pozdravljeni in dobrodošli v Sloveniji. Upamo, da se v naši deželi dobro počutite in da se boste tako počutili do Vašega odhoda. V teh dneh izvajamo statistično anketo, s katero bi radi spoznali, kdo ste gostje, ki obiskujete Slovenijo, kakšna so bila Vaša pričakovanja in kakšni so Vaši vtisi. V anketo ste bili izbrani naključno. Vljudno Vas prosimo, da izpolnite ta vprašalnik. Rezultate ankete bomo uporabili v statistične namene in za izboljšanje naše ponudbe in storitev. Za sodelovanje se Vam zahvaljujemo. A. PODATKI O IZBRANEM TURISTU 1. Državljanstvo po potnem listu: 2. Regija ali mesto stalnega bivališča: 3. Starost: • do 19 let • 2029 • 3039 • 4049 • 5059 • 60 in več let 5. Če ste pri 4. vprašanju obkrožili 1 . ali 2. odgovor, navedite poklic oz. delo, ki ste ga oz. ga opravljate: • visoki uradnik, menedžer 1 • strokovnjak (inženir, profesor) 2 • tehnik, strokovni sodelavec 3 • uradnik 4 • delavec v storitvah, trgovini 5 • delavec v industriji, obrti 6 • drugi poklici 7 6. Okolje, kjer živite: • na podeželju 1 • v mestu z manj kot 200 000 prebivalci 2 • v mestu z več kot 200 000 prebivalci 3 7. Število oseb v Vaši družbi, s katerimi potujete in skupaj krijete stroške potovanja in bivanja (vključno z Vami): • od tega - otrok do 1 4 let 4. Status ekonomske aktivnosti: • zaposlen/samozaposlen • upokojenec/rentnik • študent/dijak • drugo 8. Potujete sami ali v družbi: 1 • potujem sam 1 2 • potujem s partnerjem/partnerko 2 3 • potujem z družino ali drugimi sorodniki 3 4 • potujem s prijatelji 4 STATISTIČNI URAD fiEPUBLIKE SLOVCNUE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 85 B. ZNAČILNOSTI VAŠEGA BIVANJA V SLOVENIJI 9. Kateri je osnovni razlog za Vaš prihod v Slovenijo: • počitnice, sprostitev, razvedrilo • poslovni in izobraževalni razlogi • drugi razlogi • tranzit 1 > VPRAŠANJE 10 2 VPRAŠANJE 17 Vprašanja od 1 0 do 1 6 so namenjena samo turistom, ki so prišli v Slovenijo zaradi razvedrila, sprostitve ali na počitnice (pri 9. vprašanju ste obkrožili 1 . odgovor): 10. Kateri so najpomembnejši motivi, da ste izbrali Slovenijo za deželo Vaših počitnic? Izberite 3 za Vas najpomembnejše motive: • naravne lepote 1 • kulturne znamenitosti 2 • podnebne razmere 3 • mir, počitek 4 • zdravstvene storitve v zdraviliščih 5 • nezdravstvene storitve v zdraviliščih 6 • rekreativne aktivnosti (navedite katere: • cene možnosti za zabavo igre na srečo nakupovanje bližina vašega bivališča obisk sorodnikov in prijateljev drugi motivi ) 7 8 9 10 11 12 13 14 11. Način organizacije potovanja (1 odgovor): • sam - brez vnaprejšne rezervacije 1 - z rezervacijo - v nastanitvenem objektu 2 - v potovalni agenciji 3 • v organizaciji potovalne agencije: - paketno potovanje (počitnice): • brez prevoza 4 - s prevozom 5 • v organizaciji kluba, sindikata, društva 6 12. Kdaj ste se odločili, da pridete na počitnice v Slovenijo: • pred manj kot 1 mesecem (tik pred zdajci) 1 • pred 1 do 3 meseci 2 • pred 3 do 6 meseci 3 • pred več kot 6 meseci 4 1 3. Kateri vir informacij je vplival na Vašo odločitev, da pridete v Slovenijo (1 odgovor): • osebne izkušnje 1 • priporočila sorodnikov in prijateljev 2 • propagandni material, plakati, oglasi 3 • mediji (časopisi, RTV, filmi) 4 • potovalne agencije 5 • razstave, sejmi 6 • drugo (navedite) 7 1 4. Kolikokrat ste doslej že letovali a - v Sloveniji b - v kraju anketiranja 1 5. Ali bi v prihodnjih dveh do treh letih ponovno letovali v Sloveniji? • da • ne • ne vem 1 6. Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili "da" , ali bi prišli v isti kraj? • da • ne • ne vem Vprašanja za vse turiste: 1 7. Prevozno sredstvo, s katerim ste pripotovali v Slovenijo: • avto, kombi • avtodom • avtobus • motorno kolo • kolo • letalo • vlak • ladja 1 8. Kje se v glavnem prehranjujete: • v nastanitvenem objektu imam penzion/polpenzion • v gostinskih lokalih • hrano pripravljam sam • kombinirano: v gostinskih lokalih in lastna priprava hrane 1 9. Trajanje Vašega bivanja v Sloveniji: a - skupno število prenočitev v Sloveniji b - skupno število prenočitev v kraju anketiranja 20. Termin Vašega bivanja v Sloveniji: od do 1997. STATISTIČNI URAD REPUBLIK6 SLOVENIJE 86 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 C. STROŠKI VAŠEGA POTOVANJA IN BIVANJA V SLOVENIJI Vljudno Vas prosimo še za nekaj podatkov o stroških tega potovanja in bivanja v Sloveniji. Vpisujete skupne zneske za Vas in osebe, ki z Vami potujejo in trošijo ter ste njihovo število navedli v vprašanju 7. Zneske vpisujete v tolarjih (SIT). 21. Prevozni stroški - za tiste, ki ste v Slovenijo pripotovali v lastni organizaciji prevoza: koliko bodo znašali prevozni stroški iz kraja Vašega bivališča v Slovenijo in nazaj? SIT 22. Cena paketnega potovanja ali počitnic - za tiste, ki ste pripotovali organizirano (pri vprašanju 1 1 ste obkrožili odgovor 4, 5 ali 6): koliko je znašala cena aranžmaja? SIT 23. Koliko denarja ste v Sloveniji porabili včeraj? Če boste za nastanitev plačali ob odhodu, napišite, koliko stane prenočišče za vas in vašo družbo za 1 noč. a - za nastanitev (z zajtrkom ali brez) SIT AU b - za nastanitev s polali polnim penzionom SIT c - za hrano in pijačo (v lokalih in trgovinah) SIT d - za prevoze (gorivo, parkirnine, cestnine, vozovnice, najem vozil) SIT e - za nakupe SIT f - za aktivnosti: - za kulturne aktivnosti : SIT g - za rekreativne aktivnosti SIT h - za igre na srečo SIT i - za druge storitve: - za pošto, telefon SIT j - osebne storitve (npr. frizer) SIT k - zdravstvene storitve SIT I - drugo (navedite) SIT m SKUPAJ: SIT 24. Ali ste do danes v kraju anketiranja že opravili kakšen nakup za več kot 10 000 SIT? Če da, prosimo, navedite vsoto: SIT 25. Ali so stroški tega potovanja in bivanja v Sloveniji: • v mejah pričakovanja 1 • večji od pričakovanih 2 • manjši od pričakovanih 3 26. Kako pretežno plačujete v Sloveniji? • s tolarji, zamenjanimi v Sloveniji 1 • s tolarji, prinešenimi s sabo preko slovenske meje 2 • z gotovino v drugi tuji valuti 3 • s kreditnimi karticami 4 3 STATISTIČNI URAD *EPUBLIK£ SLOVENIJB Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 87 D. OCENA BIVANJA IN PONUDBE V SLOVENIJI: 27. Kakšni so Vaši vtisi o bivanju v Sloveniji? Prosimo, da ocenite navedene elemente turistične ponudbe od 5 (zelo pozitivno) do 1 (zelo negativno) ali z X (elementa ne morete oceniti): zelo pozitivno 5 4 zelo negativno težko oceniti 2 1 x kakovost cest in storitev ob cestah 5 4 3 2 kakovost lokalnega prometa 5 4 3 2 poštne in telekomunikacijske storitve 5 4 3 2 urejenost kulturnih znamenitosti 5 4 3 2 e urejenost naravnih znamenitosti 5 4 3 2 f možnosti za različne izlete 5 4 3 2 g turistične informacije .. . . 5 4 3 2 h možnosti za nakupovanje 5 4 3 2 i razvedrilo in zabava 5 4 3 2 j kulturne prireditve 5 4 3 2 k možnosti rekreativnih aktivnosti 5 4 3 2 l primernost za družinske počitnice 5 4 3 2 m mir in tišina 5 4 3 2 n kakovost okolja 5 4 3 2 gostoljubnost prebivalstva 5 4 3 2 možnost sporazumevanja v tujih jezikih 5 4 3 2 osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 5 4 3 2 raven čistoče 5 4 3 2 kakovost gostinskih storitev 5 4 3 2 razmerje cena - kakovost 5 4 3 2 x x x x x x x x x x x x x x x x x x X X 28. Kakšen je vaš splošni vtis o Sloveniji? • boljši od pričakovanega 1 • v mejah pričakovanega 2 • slabši od pričakovanega 3 Hvaia za sodelovanje. STATISTIČNI URAD RePUBUKE SLOVENIJE 4 88 Rezultati raziskovanj, št 704/1998 REZULTATI RAZISKOVANJ 1. Zaposleni v družbenem sektorju 1974, 38 str. 2. Letni pregled odkupa 1974, 66 str. 3. Letni pregled obrti 1974, 8 str. 4. Letni pregled cen 1974, 31 str. 5. Demografski rajoni SRS s historiatom razvoja teritorialnega območja z osnovnimi podatki iz popisov prebivalstva po osvoboditvi, 129 str. 6. Letni pregled industrije 1974, 132 str. 7. Študenti visokošolskih zavodov 197475, 76 str. 8. Anketa o zasebnih kmečkih gospodarstvih 197174, 35 str. 9. Direktorji v organizacijah združenega dela v gospodarski in družbeni dejavnosti 1975, 33 str. 10. Letni pregled komunalne dejavnosti 1973, 30 str. 11. Letni pregled kmetijstva 1974, 44 str. 12. Kulturnoumetniška in znanstvena dejavnost 1974, 42 str. 13. Letni pregled gradbeništva 1969, 47 str. 14. Osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju 1974, 54 str. 15. Letni pregled gradbeništva 1970, 49 str. 1 6. Dohodki in izdatki organizacij združenega dela negospodarskih organizacij 1974, 65 str. 17. Letni pregled gradbeništva 1971, 50 str. 18. Letni pregled gradbeništva 1972, 50 str. 19. Letni pregled gradbeništva 1973, 48 str. 20. Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1974. , 48 str. 21. Kulturnoumetniška in prosvetna dejavnost 1974/75, 34 str. 22. Seznam osnovnih in srednjih šol ter višjih in visokih šol na začetku šolskega leta 1975/76. , 118 str. 23. Zaposleni v družbenem in zasebnem sektorju ter fluktuacija zaposlenih 1974/75, 30 str. 24. Vzgojnovarstveni zavodi v letu 1974/75 in socialni zavodi s seznamom poročevaslkih enot v letu 1974. , 63 str. 25. Sestava organov in dejavnosti skupščin občin v letu 1975, 35 str. 26. Investicije 1974, družbeni in zasebni sektor. , 48 str. 27. Naravno gibanje prebivalstva SRS v letu 1973, 84 str. 28. Osebni dohodki po poklicih v letu 1974, 68 str. 29. Prebivalstvo v SRS 197076. , 35 str. 30. Osnovne šole na začetku šolskega leta 1975/76 po krajevnih skupnostih, 41 str. 31. Telesna kultura 1974, 53 str. 32. Letni pregled cen 1975, 50 str. 33. Letni pregled odkupa 1975, 74 str. 34. Periodični finančni računi 19741975, 35 str. 35. Letni pregled industrije 1975, 141 str. 36. Selitveno gibanje prebivalstva v SR Stoveniji 19711975, 29 str. 37. Osnovne in srednje šole na koncu šolskega leta 19741975 in začetku šolskega leta 19751976, 89 str. 38. Organizacije in skupnosti v gospodarstvu in negospodarstvu v SR Sloveniji, 262 str. 39. Kazensko sodna statistika 1975, 142 str. 40. Poraba reprodukcijskega materiala in prodaja po republikah v letu 1972, 40 str. 41. Letni pregled obrti 1975, 41 str. 42. Letni pregled kmetijstva 1975, 43 str. 43. Študenti visokošolskih zavodov 197576, 71 str. 44. Sestava in dejavnost krajevnih skupnosti 19741975, 89 str. 45. Letni pregled gradbeništva 174, 70 str. 46. Dohodki in izdatki organizacij združenega dela negospodarskih dejavnosti 1975, 42 str. 47. Osebni dohodki zaposlenih v družbenem sektorju 1975, 59 str. 48. Samoupravne interesne skupnosti 1975, 32 str. 49. Kulturnoumetniška in znanstvena dejavnost 1975, 57 str. 50. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1975, 198 str. 51. Letni pregled gozdarstva 1975, 38 str. 52. Letni pregled prometa 1969, 102 str. 53. Letni pregled trgovine 1975, 88 str. 54. Letni pregled gostinstva 1972, 53 str. 55. Vzgojnovarstveni zavodi v šolskem letu 19751976, 61 str. 56. Letni pregled prometa 1970, 101 str. 57. Letni pregled prometa 1971, 99 str. 58. Osnovne šole na začetku šolskega leta 197677 po krajevnih skupnostih, 41 str. 59. Seznam šol s splošnimi podatki na začetku šolskega leta 197677, 104 str. 60. Kulturnoumetniška in prosvetna dejavnost 197576, 34 str. 61. Anketa o zasebnih kmečkih gospodinjstvih 1975, 28 str. 62. Telesna kultura, šport in rekreacija v letu 1975, 53 str. 63. Letni pregled prometa 1972, 100 str. 64. Letni pregled prometa 1973, 104 str. 65. Sestava in dejavnost krajevnih skupnosti 19751976, 90 str. 66. Družbena prehrana v letu 1970, 100 str. 67. Pregled sprememb v potrošnji po anketah v letih 1963, 1968 in 1973 v Sloveniji, 100 str. 68. Osnovne in srednje šole na začetku šolskega leta 197576 in začetku 197677, 80 str. 69. Zaposleni v družbenem sektorju 1974, 44 str. 70. Letni pregled prometa 1974, 104 str. 71. Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1975, 48+(IV) str. 72. Letni pregled prometa 1975, 84 str. 73. Investicije 1975 (družbeni in zasebni sektor), 51 str. 74. Letni pregled cen 1976, 54 str. 75. Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1974, 100 str. 76. Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1976, 65 str. 77. Letni pregled industrije 1976, 106 str. 78. Letni pregled odkupa 1976, 42 str. 79. Osebni dohodki po poklicih 1976, 77 str. 80. Študenti 1976/77 in diplomanti 1976, 78 str. 81. Letni pregled prometa 1976, 87 str. 82. Kazensko sodna statistika 1976, 123 str. 83. Letni pregled gozdarstva 1976, 40 str. 84. Letni pregled trgovine 1976, 84 str. 85. Letni pregled kmetijstva 1976, 44 str. 86. Vzgojnovarstveni zavodi v šolskem letu 1976/77 in socialni zavodi v letu 1976 s seznamom poročevalskih enot, 81 str. 87. Popis učiteljev 1976, 81 str. 88. Kulturnoumetniška in znanstvenoraziskovalna dejavnost 1976, 46 str. 89. Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1975, 102. str. 90. Anketa o zasebnih kmečkih gospodinjstvih 1976, 34 str. 91 . Osnovne šole na začetku šolskega leta 1 977/78 po krajevnih skupnostih, 41 str. 92. Družbeni proizvod in narodni dohodek v letu 1976, 78 str. 93. Seznam šol s splošnimi podatki za začetkek šolskega leta 1977/78, 113 str. 94. Družbena prehrana 1977, 41 str. 95. Osebni dohodki po poklicih 1976, 65 str. 96. Osnovne in srednje šole na koncu šolskega leta 1976/77 in začetku 1977/78, 75 str. 97. Letni pregled gozdarstva, 40 str. 98. Telesna vzgoja, šport in rekreacija v letu 1976, 50 str. 99. Kulturnoumetniška in prosvetna dejavnost 1975/76 in 1976/ 77, 61 str. 100. Investicije 1976, 66 str. 101. Sestava in dejavnost krajevnih skupnosti 197677, 75 str. 102. Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1977, 69 str. 103. Letni pregled industrije 1977, 175 str. 104. Letni pregled cen 1977, 60 str. 105. Študenti 197778 in diplomanti 1977, 77 str. 106. Letni pregled kmetijstva 1977, 44 str. 107. Letni pregled prometa 1977, 77 str. 108. Industrijske organizacije 19651976 in proizvodi 1976, 212 str. 109. Letni pregled gostinstva 1976, 56 str. 110. Samoupravne interesne skupnosti 1977, 40 str. 111. Popis zaposlenih delavcev 31. 12. 1976, 74 str. 112. Popis zaposlenih delavcev 31. 12. 1976 - Zaposleni delavci v združenem delu v SR Sloveniji in v tujini ter po občinah SR Slovenije, 43 str. 113. Vzgojnovarstvene organizacije v šolskem letu 1977/78 s seznamom poročevalskih enot, 81 str. 114. Letni pregled trgovine 1977, 85 str. 115. Letni pregled odkupa 1977, 68 str. 116. Volitve 1978, 79 str. STATISTIČNI URAD REPUBLIKe SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 89 117. Letni pregled obrti, 36 str. 118. Kazensko sodna statistika 1977, 90 str. 119. Desezonirane časovne vrste SR Slovenije, 181 str. 120. Kultumoumetniška in znanstvenoraziskovalna dejavnost 19761977, 91 str. 121. Družbeni proizvod in narodni dohodek v SR Sloveniji 1977, 68 str. 122. Naravno gibanje prebivalstva 1976, 90 str. 123. Popis zaposlenih 31. 12. 1976, osebni dohodki delavcev v združenem delu po področjih dejavnosti v SRS, 70 str. 124. Družbena prehrana 1978, 40 str. 125. Popis zaposlenih 31. 12. 1976, osebni dohodki delavcev v združenem delu po občinah v SR Sloveniji, 42 str. 126. Letni pregled gostinstva 1974, 55 str. 127. Letni pregled gostinstva 1975, 54 str. 128. Rezultati popisa namestitvenih zmogljivosti v SR Sloveniji 31. avgusta 1977, 50 str. 129. Letni pregled turizma 19731976, 325 str. 130. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šol 131. Popis zaposlenih delavcev v 31. 12. 1976. Zaposleni delavci v združenem delu v SR Sloveniji po skupinah poklicev in področjih dejavnosti, 80 str. 1 32. Prihodki in odhodki organizacij združenega dela negospodarskih dejavnosti, 51 str. 133. Letni pregled gradbeništva 1975, 74 str. 134. Letni pregled gradbeništva 1976, 79 str. 135. Telesna vzgoja in športna rekreacija 1977, 48 str. 136. Kulturno umetniška in prosvetna dejavnost 1977/78, 32 str. 137. Popis zaposlenih delavcev 3. 12. 1976. Osebni dohodki delavcev v združenem delu po skupinah poklicev in področjih dejavnosti v SR Sloveniji, 67 str. 138. Letni pregled gozdarstva 1978, 38 str. 139. Letni pregled gostinstva 1977, 62 str. 140. Osebni dohodki po poklicih v letu 1977, 77 str. 141. Anketa o zasebnih kmečkih gospodinjstvih 1977, 32 str. 142. Komunalne dejavnosti 1974, 32 str. 143. Letni pregled cen 1978, 62 str. 144. Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1978, 69 str. 145. Letni pregled gradbeništva 1977, 102 str. 146. Letni pregled komunalne dejavnosti 1975, 27 str. 147. Investicije 1977 (Združeno in samostojno osebno delo) 72 str. 148. Izkoriščenost zmogljivosti v industriji 1976, 42 str. 149. Letni pregled komunalne dejavnosti 1976, 29 str. 150. Letni pregled industrije 1978, 163 str. 151. Zmogljivosti in uporaba opreme za avtomatsko obdelavo podatkov v letu 1976, 42 str. 152. Osnovne in srednje šole konec šolskega leta 1977/78 in ob začetku šolskega leta 1978/79, 78 str. 153. Letni pregled kmetijstva 1978, 78 str. 154. Anketa o številu živine 15. 1. 1976, 43 str. 155. Študenti 1978/79 in diplomanti 1978, 102 str. 156. Osnovne šole po krajevnih skupnostih ob začetku šolskega leta 1978/79, 141 str. 157. Delavci v združenem delu in samostojnem osebnem delu, pripravniki ter fluktuacija delavcev 19761978, 32 str. 158. Letni pregled trgovine 1978, 84 str. 159. Letni pregled odkupa 1978, 82 str. 160. Organizacije in skupnosti v gospodarstvu in negospodarstvu SR Slovenije, stanje 30. 6. 1979 879 str. 161. Vzgojnovarstvene organizacije 1978/79 in socialni zavodi 1978 s seznamom poročevalskih enot, 102 str. 162. Družbena prehrana v 1979, 38 str. 163. Letni pregled prometa in zvez v 1978, 76 str. 164. Sestava organov in dejavnost skupščin občin 1979, 36 str. 165. Kazensko sodna statistika 1978, 96 str. 166. Samoupravne interesne skupnosti 1978, 48 str. 167. Družbeni proizvod in narodni dohodek v SR Sloveniji 1978, 89 str. 168. Letni pregled komunalne dejavnosti 1977, 36 str. 169. Sestava krajevnih skupnosti 1978, 52 str. 170. Raziskovalne organizacije 1978, 50 str. 171. Letni pregled gradbeništva 1978, 104 str. 172. Prihodki in odhodki OZD negospodarskih dejavnosti 1978, 36 str. 173. Prodaja po republikah in poraba reprodukcijskega materiala v SR Sloveniji 1976, 48 str. 174. Letni pregled gostinstva 173, 42 str. 175. Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1977, 110 str. 176. Anketa o zasebnih kmečkih gospodinjstvih 1978, 38 str. 177. Popis zaposlenih delavcev 31. 12. 1976 (Zaposleni delavci, v združenem delu po panogah dejavnosti v SR Sloveniji), 151 str. 178. Letni pregled turizma 1977, 114 str. 179. Osebni dohodki za določene poklice 1978, 59 str. 180. Kultumoumetniška in prosvetna dejavnost 1978/79, 39 str. 181. Letni pregled gostinstva 1978, 58 str. 182. Letni pregled turizma 1978, 118 str. 183. Letni pregled komunalne dejavnosti 1978, 35 str. 184. Letni pregled obrti 1977, 43 str. 185. Anketa o številu živine 15. 1. 1977, 65 str. 186. Letni pregled obrti 1978, 37 str. 187. Anketa o številu živine 15. 1. 1978, 67 str. 188. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1979/80, 124 str. 189. Delavci v združenem delu in samostojnem osebnem delu, pripravniki ter fluktuacija delavcev 1979, 45 str. 190. Telesna vzgoja, šport in športna rekreacija v letu 1978, 52 str. 191. Letni pregled zunanje trgovine 1976, 325+58 str. 192. Popis zaposlenih delavcev 31. 12. 1976, delavci in osebni dohodki v združenem delu po medobčinskih skupnostih (regijah) v SR Sloveniji, 84 str. 193. Investicije 1978, 94 str. 194. Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1979, 73 str. 195. Selitveno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1977, 195 str. 196. Letni pregled gozdarstva 1979, 38 str. 197. Kultura, umetnost, informacije 1978, 61+32 str. 198. Letni pregled cen 1979, 59 str. 199. Letni pregled industrije 1979, 165 str. 200. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1977, 184+6 str. 201. Industrijske organizacije po občinah 1977, 64+6 str. 202. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1978, 219+8 str. 203. Industrijske organizacije po občinah 1978, 71+8 str. 204. Osnovne in srednje šole konec šolskega leta 1978/79 in ob začetku šolskega leta 1979/80, 75 str. 205. Osnovne šole po krajevnih skupnostih ob začetku šolskega leta 1979/80, 44+11 str. 206. Letni pregled obrti 1979, 34+17 str. 207. Letni pregled kmetijstva 1979, 43+44 str. 208. Kazensko sodna statistika 1979, 79+22 str. 209. Letni pregled zunanje trgovine 1977, 348+54 str. 210. Študenti 1979/80 in diplomanti 1979, 105+17 str. 211. Popis zaposlenih delavcev 31. 12. 1976. Osebni dohodki delavcev v združenem delu v SR Sloveniji po panogah dejavnosti, 104 str. 212. Letni pregled odkupa 1979, 69+13 str. 213. Raziskovalne organizacije 1979, 41+10 str. 214. Prostovoljne dejavnosti učencev osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 1978/79, 48+5 str. 215. Družbeni proizvod in narodni dohodek v SR Sloveniji 1979, 79+3 str. 216. Vzgojnovarstvene organizacije v šolskem letu 1979/80 s seznamom poročevalskih enot, 65+14 str. 217. Letni pregled trgovine 1979, 65+28 str. 218. Samoupravne interesne skupnosti 1979, 52+4 str. 219. Letni pregled gostinstva 1979, 56+7 str. 220. Letni pregled gradbeništva 1979, 100+33 str. 221. Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1978, 95+6 str. 222. Letni pregled turizma 1979, 113+12 str. 223. Letni pregled zunanje trgovine 1979, 321+34 str. 224. Delavci v združenem delu in samostojnem osebnem delu, pripravniki ter fluktuacija delavcev 1980, 31+2 str. 225. Družbena prehrana 1980, 35 str. 226. Osebni dohodki za določene poklice 1979, 47+2 str. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVBMIJE 90 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 227. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1980/81, 112 str. 228. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981, 186 str. 229. Popis prebivalstva, gospodinjstev iQ stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981, 51 str. 230. Letni pregled industrije 1980, 155+2 str. 231. Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1980, 72 str. 232. Letni pregled zunanje trgovine 1978, 263 str. 233. Osnovne šole po krajevnih skupnostih ob začetku šol. leta 1980/81, 57 str. 234. Letni pregled cen 1980, 61 str. 235. Letni pregled gozdarstva 1980, 36 str. 236. Osnovne in srednje šole konec šol. leta 1 979/80 in ob začetku šol. I. 1980/81, 75 str. 237. Letni pregled kmetijstva 1980, 41 str. 238. Kulturnoumetniška in prosvetna dejavnost 1979/80, 40 str. 239. Študenti 1980/81 in diplomanti 1980, 128 str. 240. Prihodki in odhodki organizacij združenega dela neproizvodnih dejavnosti 1979, 36 str. 241. Anketa o zasebnih kmečkih gospodinjstvih 1979, 31 str. 242. Letni pregled turizma 1980, 116 str. 243. Letni pregled odkupa 1980, 70 str. 244. Zmogljivosti in uporaba opreme za avtomatsko obdelavo podatkov 1978, 42 str. 245. Seznam teritorialnih enot v SR Sloveniji s šiframi (občine, naselja, ulice, krajevne skupnosti, krajevni uradi, pošte), 598 str. 246. Prodaja po republikah in poraba reprodukcijskega materiala v SR Sloveniji, 1978, 40 str. 247. Industrijske organizacije po občinah 1979, 94 str. 248. Izkoriščenost zmogljivosti v industriji 1978, 55 str. 249. Delavci v združenem delu 1978, 82 str. 250. Letni pregled gostinstva 1980, 67 str. 251. Letni pregled komunalne dejavnosti 1979, 37 str. 252. Letni pregled zunanje trgovine 1980, str. 338 253. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1979, 249 str. 254. Družbena prehrana 1981, 38 str. 255. Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1979, 102 str. 256. Letni pregled obrti 1980, 51 str. 257. Letni pregled trgovine 1980, 74 str. 258. Vzgojnovarstvene organizacije v šolskem letu 1980/81, socialni zavodi 1980 in seznam poročevalskih enot, 68 str. 259. Letni pregled investicij 1979, 38 str. 260. Sestava krajevnih skupnosti 1980, 33 str. 261 . Prihodki in odhodki organizacij združenega dela neproizvodnih dejavnosti 1980, 32 str. 262. Kazenska sodna statistika 1980, 86 str. 263. Osebni dohodki za določene poklice 1980, 42 str. 264. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981, 43 str. 265. Raziskovalne organizacije 1980, 62 str. 266. Družbeni proizvod in narodni dohodek v SR Sloveniji 1980, 68 str. 267. Samoupravne interesne skupnosti 1980, 46 str. 268. Kultura, umetnost, informacije 1979, 44 str. 269. Industrijske organizacije po občinah 1980, 105 str. 270. Industrijske organizacije in proizvodi 1980, 245 str. 271. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1981/82, 115 str. 272. Letni pregled gradbeništva 1980, 109 str. 273. Popis zaposlenih delavcev 31. 12. 1976: zaposleni delavci v združenem delu po šolski izobrazbi v SR Sloveniji, 70 str. 274. Kultura, umetnost, informacije 1980, 47 str. 275. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981 (prebivalstvo po starosti, rezultati po občinah), 294 str. 276. Letni pregled industrije 1981, 180 str. 277. Letni pregled investicij 1980, 44 str. 278. Delavci v ZD in samostojnem osebnem delu, pripravniki ter fluktuacija delavcev 1981, 49 str. 279. Letni pregled gozdarstva 1981, 36 str. 280. Anketa o zasebnih kmečkih gospodinjstvih 1980, 34 str. 281. Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1981, 59 str. 282. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981 (končni rezultati po občinah), 159 str. 283. Kulturnoumetniška in prosvetna dejavnost 1980/81 62 str. 284. Letni pregled kmetijstva 1981, 39 str. 285. Študenti 1981/82 in diplomanti 1981, 112 str. 286. Osnovne in srednje šole konec šolskega leta 1980/81 in ob začetku šolskega leta 1981/82, 78 str. 287. Letni pregled cen 1981, 74 str. 288. Osnovne šole po krajevnih skupnostih ob začetku šolskega leta 1981/82, 68 str. 289. Letni pregled odkupa 1981, 77 str. 290. Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1980, 99 str. 291. Vzgojnovarstvene organizacije v šolskem letu 1981/82 s seznamom poročevalskih enot, 59 str. 292. Kazensko sodna statistika 1981, 60 str. 293. Letni pregled trgovine 1981, 74 str. 294. Raziskovalne organizacije 1981, 47 str. 295. Letni pregled obrti 1981, 34 str. 296. Samoupravne interesne skupnosti 1981 (Dejavnost organov), 52 str. 297. Letni pregled komunalne dejavnosti 1981, 63 str. 298. Letni pregled turizma 1981, 127 str. 299. Prodajna zmogljivost omrežja trgovine na drobno 1980, 95 str. 300. Industrijske organizacije po občinah 1981, 89 str. 301. Letni pregled gradbeništva, 111 str. 302. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1981, 214 str. 303. Letni pregled prometa in zvez 1979, 73 str. 304. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981, prebivalstvo po materialnem jeziku, pismenosti in obiskovanju šole, (rezultati po občinah), 172 str. 305. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31 .3. 1 981 , skupno in kmečko prebivalstvo po občinah, 242 str. 306. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981, preselitve, (rezultati po občinah), 128 str. 307. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji, 31. 3. 1981: Prebivalstvo na začasnem delu v tujini (rezultati po občinah 158 str. 308. Prihodki in odhodki organizacij združenega dela neproizvodnih dejavnosti 1981, 37 str. 309. Letni pregled gostinstva 1981, 56 str. 310. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1982/83, 107 str. 311. Osebni dohodki za določene poklice 1981, 41 str. 312. Kultura, umetnost, informacije, 1981. , 51 str. 313. Letni pregled industrije 1982. , 178 str. 314. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji 31. 3. 1981; gospodinjstva, ki imajo kmečko gospodarstvo (rezultati po občinah). , 258 str. 315. Družbeni proizvod in narodni dohodek 1981. , 67 str. 316. Letni pregled gozdarstva 1981. , 35 str. 317. Osnovne in srednje šole konec šolskega leta 1981/82 in ob začetku šolskega leta 1982/83. , 79 str. 318. Volitve 1982. , 62 str. 319. Delavci v ZD in samostojnem osebnem delu 1982. , 48 str. 320. Kulturnoumetniška in prosvetna dejavnost 1981/82. , 60 str. 321. Družbena prehrana 1982. , 46 str. 322. Študenti 1982/83, diplomanti 1982. , 109 Str. 323. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, v SR Sloveniji 31. 3. 1981 Stanovanja (rezultati po občinah). , 145 str. 324. Letni pregled investicij 1981. , 38 str. 325. Osebni dohodki delavcev v ZD 1982. , 82 str. 326. Letni pregled cen 1982. , 62 str. 327. Letni pregled kmetijstva 1982, 42 str. 328. Letni pregled zunanje trgovine 1982. , 344 str. 329. Vzgojnovarstvene organizacije v šolskem letu 1982/83 in socialni zavodi 1982 s seznamom poročevalskih enot. , 74 str. 330. Raziskovalne organizacije 1982. , 48 str. 331. Kazensko sodna statistika 1982. , 77 str. 332. Letni pregled odkupa 1982. , 60 str. 333. Letni pregled zunanje trgovine 1982. , 342 str. 334. Družbena prehrana 1983. , 40 str. 335. Delavci v združenem delu 1982. , 96 str. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 91 336. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji, 31. 3. 1981 Način ogrevanja v kurilni sezoni 19801981 (Rezultati po občinah). , 146 str. 337. Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1981. , 99 str. 338. Zmogljivost in uporaba opreme za avtomatsko obdelavo podatkov 1981. , 43 str. 339. Letni pregled gostinstva 1982. , 45 str. 340. Sestava krajevnih skupnosti 1982. , 31 str. 341 . Prihodki in odhodki organizacij združenega dela negospodarskih dejavnosti 1982. , 25 str. 342. Letni pregled trgovine 1982. , 70 str. 343. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1983/84. , 95 str. 344. Sestava organov samoupravnih interesnih skupnosti 1982, 48 str. 345. Družbeni proizvod in narodni dohodek v SR Sloveniji 1982, 69 str. 346. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v SR Sloveniji, 31. 3. 1981. Zaposleni po področjih dejavnosti in po naseljih 124 str. 347. Osnovne in srednje šole konec šolskega leta 1982/83 in ob začetku šolskega leta 1983/84 93 str. 348. Prodajne zmogljivosti v trgovini na drobno 1982, 11 str. 349. Delavci v združenem delu in samostojnem osebnem delu, pripravniki ter fluktuacija delavcev 1983, 44 str. 350. Telesna vzgoja, šport in športna rekreacija 1979, 41 str. 351. Telesna vzgoja, šport in športna rekreacija 1980, 47 str. 352. Letni pregled industrije 1983, 179 str. 353. Kultura, umetnost in informacije 1982/83, 90 str. 354. Letni pregled investicij 1982, 40 str. 355. Letni pregled cen 1983, 56 str. 356. Letni pregled gozdarstva 1983, 40 str. 357. Letni pregled gradbeništva 1982, 100 str. 358. Študenti 1983/84, Diplomanti 1983, 104 str. 359. Letni pregled prometa in zvez 1980, 80 str. 360. Letni pregled kmetijstva 1983, 43 str. 361. Letni pregled zunanje trgovine 1983, 358 str. 362. Kazensko sodna statistika 1983, 84 str. 363. Letni pregled odkupa 1983, 64 str. 364. Letni pregled gostinstva 1983, 47 str. 365. Letni pregled trgovine 1983, 68 str. 366. Družbena prehrana 1984, 50 str. 367. Letni pregled turizma 1982, 120 str. 368. Vzgojnovarstvene organizacije v šolskem letu 198384 in socialni zavodi 1982 s seznamom poročevalskih enot, 67 str. 369. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 198485, 71 str. 370. Samoupravne interesne skupnosti 1983 (dejavnost organov), 50 str. 371. Delavci v združenem delu in samostojnem osebnem delu, pripravniki ter fluktuacija delavcev 1984, 45 str. 372. Raziskovalne organizacije 1983, 60 str. 373. Letni pregled gozdarstva 1984, 35 str. 374. Prihodki in odhodki organizacij združenega dela neproizvodnih dejavnosti 1983, 23 str. 375. Letni pregled komunalne dejavnosti 1982, 35 str. 376. Industrijske organizacije po občinah 1982, 98 str. 377. Študenti 1984/85, Diplomanti 1984, 98 str. 378. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1982, 252 str. 379. Osnovne in srednje šole konec šolskega leta 1983 84 in ob začetku šolskega leta 1984/85 79 str. 380. Popis šolskih zgradb 1984, 89 str. 381. Kultura, umetnost in informacije 1983/84, 112 str. 382. Osebni dohodki za določene poklice 1982, 1983, 73 str. 383. Letni pregled kmetijstva 1984, 43 str. 384. Letni pregled turizma 1983, 118 str. 385. Pregled teritorialnih enot v SR Sloveniji s šiframi (občine, naselja, ulice, krajevne skupnosti, krajevni uradi, pošte), 560 str. Spremembe, št. 10, 4 str. , št. 11, 4 str. , št. 12, 70 str. 386. Letni pregled trgovine 1984, 68 str. 387. Delavci v združenem delu 1983, 79 str. 388. Izobraževanje v združenem delu v šolskem letu 1983/84, 46 str. 389. Prihodki in odhodki organizacij združenega dela neproizvodnih dejavnosti 1984, 25 str. 390. Letni pregled 1984, 56 str. 391. Letni pregled komunalne dejavnosti 1983, 63 str. 392. Letni pregled odkupa 1984, 61 str. 393. Delavci v srednjem usmerjenem izobraževanju na začetku šolskega leta 1984/85, 54 str. 394. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1983, 287 str. 395. Vzgojnovarstvene organizacije v šolskem letu 1984/85 in socialni zavodi 1984 s seznamom poročevalskih enot, 68 str. 396. Letni pregled gradbeništva 1983, 113 str. 397. industrijske organizacije po občinah 1983, 108 str. 398. Letni pregled zunanje trgovine 1984, 370 str. 399. Kazensko sodna statistika 1984, 84 str. 400. Obveščanje v združenem delu 1982, 1984, 32 str. 401. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1985/1986, 76 str. 402. Letni pregled investicij 1983, 40 str. 403. Sestava organov samoupravnih interesnih skupnosti 1984, 44 str. 404. Sestava krajevnih skupnosti 1984, 31 str. 405. Družbeni proizvod in narodni dohodek v SR Sloveniji 1983 in 1984, 119 str. 406. Delavci v združenem delu in samostojnem osebnem delu, pripravniki ter fluktuacija delavcev 1985, 46 str. 407. Letni pregled gostinstva 1984, 47 str. 408. Raziskovalne organizacije 1984, 60 str. 409. Naravno gibanje prebivalstva SR Slovenije 1982, 105 str. 410. Letni pregled industrije 1984, 211 str. 411. Letni pregled gozdarstva 1985, 35 str. 412. Študenti 1985/86 in 1986/87, 147 str. 413. Letni pregled kmetijstva 1985, 43 str. 414. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1986/87, 63 Str. 415. Letni pregled investicij 1984, 54 str. 416. Diplomanti 1985, 43 str. 417. Letni pregled turizma 1984, 117 str. 418. Ocene števila prebivalstva po starosti in spolu za leta 1981 do 1985, 34 str. 419. Osnovne in srednje šole konec šolskega leta 1984/85 in ob začetku šolskega leta 1985/86, 78 str. 420. Kultura, umetnost in informacije 1984/85, 108 str. 421. Volitve 1986, 36 str. 422. Letni pregled obrti 1984, 30 str. 423. Letni pregled odkupa 1985, 69 str. 424. Letni pregled trgovine 1985, 1986, 91 str. 425. Kazensko sodna statistika 1985, 70 str. 426. Raziskovalne organizacije 1985, 50 str. 427. Letni pregled gostinstva 1985, 42 str. 428. Letni pregled cen 1985, 51 str. 429. Samoupravne interesne skupnosti 1985 (dejavnost organov), 51 str. 430. Prodajne zmogljivosti v trgovini na drobno 1984, 81 str. 431. Študenti 1987/88 in diplomanti 1986 in 1987, 118 str. 432. Popis delavcev v združenem delu stanje 31. 12. 1986, 594 str. 433. Vzgojnovarstvene organizacije v šolskem letu 1985/86 in socialni zavodi 1984 s seznamom poročevalskih enot, 67 str. 434. Popis pedagoških delavcev 1986, 76 str. 435. Prihodki in odhodki organizacij združenega dela neproizvodnih dejavnosti 1985, 26 str. 436. Letni pregled gradbeništva 1984, 1985, 127 str. 437. Letni pregled investicij 1985, 40 str. 438. Letni pregled gozdarstva 1986, 31 str. 439. Družbeni proizvod in narodni dohodek v SR Sloveniji 1985, 69 str. 440. Letni pregled industrije 1985 in 1986, 401 str. 441. Študenti 1988/89 diplomanti 1988 in individualni popis pedagoških delavcev višjih in visokih šol 1987, 146 str. 442. Letni pregled kmetijstva 1985, 40 str. 443. Kazensko sodna statistika 1986, 116 str. STATISTIČNI URAD BEPUBUKE SLOVENIJE 92 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 444. Letni pregled zunanje trgovine 1985, 377 str. 445. Letni pregled cen 1986, 56 str. 446. Osebni dohodki za določene poklice 1984, 49 str. 447. Letni pregled industrije 1987, 216 str. 448. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1987/88, 65 str. 449. Delavci v združenem delu 1985, 92 str. 450. Letni pregled zunanje trgovine 1986, 374 str. 451. Delavci v združenem delu in samostojnem osebnem delu, pripravniki ter fluktuacija delavcev 1986, 45 str. 452. Letni pregled cen 1987, 50 str. 453. Raziskovalne organizacije 1986, 67 str. 454. Letni pregled odkupa 1986, 61 str. 455. Delavci v združenem delu in samostojnem osebnem delu, pripravniki ter fluktuacija delavcev 1987, 41 str. 456. Letni pregled gozdarstva 1987, 31 str. 457. Letni pregled investicij 1986, 43 str. 458. Prodajne zmogljivosti v trgovini na drobno 1986, 116 str. 459. Prihodki in odhodki organizacij združenega dela neproizvodnih dejavnosti 1986, 27 str. 460. Osnovne in srednje šole konec šolskega leta 1985/86 in 1986/87 in na začetku šolskega leta 1986/87 in 1987/88, 133 str. 461. Kazensko sodna statistika 1987, 91 str. 462. Kultura, umetnost in informacije 1985/86, 95 str. 463. Raziskovalne organizacije 1986, 51 str. 464. Vzgojnovarstvene organizacije v šolskem letu 1986/87 in 1987/88 in socialni zavodi 1986 s seznamom poročevalskih enot, 92 str. 465. Družbeni proizvod in narodni dohodek v SR Sloveniji 1986 in 1987, 121 str. 466. Letni pregled kmetijstva 1987, 43 str. 467. Letni pregled turizma 19851987, 311 str. 468. Letni pregled odkupa 1987, 62 str. 469. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1988/89, 68 str. 470. Letni pregled obrti 1982 in 1983, 48 str. 471. Letni pregled gozdarstva 1988, 27 str. 472. Letni pregled trgovine 1987, 62 str. 473. Letni pregled investicij 1987, 39 str. 474. Delavci v združenem delu in samostojnem osebnem delu, pripravniki ter fluktuacija delavcev 1988, 41 str. 475. Vzgojnovarstvene organizacije v šolskem letu 1988/89 in socialni zavodi 1988 s seznamom poročevalskih enot, 68 str. 476. Letni pregled gradbeništva 1986/87, 140 str. 477. Kultura, umetnost in informacije 1986/87, 108 str. 478. Študenti 1989/90, 75 str. 479. Osnovne in srednje šole konec šolskega leta 1987/88 in ob začetku šolskega leta 1988/89, 120 str. 480. Kazensko sodna statistika 1988, 90 str. 481. Letni pregled kmetijstva 1988, 40 str. 482. Letni pregled cen 1988, 49 str. 483. Letni pregled prometa in zvez 1987, 78 str. 484. Študenti 1987/88 in diplomanti 1986 in 1987, 118 str. 485. Anketa o porabi gospodinjstev 19841988, 138 str. 486. Kultura, umetnost in informacije 1987/88, 81 str. 487. Letni pregled gostinstva 1987, 54 str. 488. Letni pregled industrije 1988, 202 str. 489. Družbeni proizvod in narodni dohodek v SR Sloveniji 1988, 125 str. 490. Prihodki od neproizvodnih dejavnosti 1987 in 1988, 39 str. 491. Letni pregled investicij 1988, 44 str. 492. Osnovne in srednje šole konec 1988/89 in na začetku šolskega leta 1989/90, 119 str. 493. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1989/90, 66 str. 494. Letni pregled obrti 19851 987, str. 165 str. 495. Kultura, umetnost in informacije 1988/89, 75 str. 496. Letni pregled gozdarstva 1989, str. 26 str. 497. Letni pregled zaposlenih 1989, 37 str. 498. Delavci v združenem delu 1988, 68 str. 499. Zmogljivost in uporaba opreme za AOP 1988, 78 str. 500. Letni pregled prometa in zvez 1988, 78 str. 501. Naravno gibanje prebivalstva SRS 19831987 I. Rojstva, 103 str. 502. Naravno gibanje prebivalstva SRS 19831987 II. Umrli, 122 str. 503. Popis pedagoških delavcev 1989, 87 str. 504. Diplomanti, doktorji znanosti, visokošolski učitelji 1989, 113 str. 505. Letni pregled cen 1989, 49 str. 506. Naravno gibanje prebivalstva 19831987, sklenjene in razvezane zakonske zveze, 105 str. 507. Družbena prehrana 1988, 47 str. 508. Letni pregled odkupa 1988, 60 str. 509. Raziskovalne organizacije 1988, 61 str. 510. Osebni dohodki delavcev v združenem delu 19861988, 144 str. 511. Volitve 1990, 108 str. 512. Kazensko sodna statistika 1989, 87 str. 513. Letni pregled industrije 1989, 218 str. 514. Naravno gibanje prebivalstva1988, 108 str. 515. Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1989, 64 str. 516 Letni pregled kmetijstva 1989, 49 str. 517. Osebni dohodki delavcev v združenem delu 1983, 1984, 1985, 215 str. 518. Pregled prometa in zvez 19811985, 88 str. 519. Osebni dohodki za določene poklice 1985, 54 str. 520. Letni pregled prometa in zvez 1986, 81 str. 521. Letni pregled gostinstva 1986, 41 str. 522. Letni pregled gostinstva 1988, 58 str. 523. Prodaja po republikah in prodaja reprodukcijskega materiala 1987, 49 str. 524. Izkoriščenost zmogljivosti v industriji 1983, 1988, 98 str. 525. Industrijske organizacije po občinah 19841988, 398 str. 526. Industrijske organizacije in proizvodi 1984, 276 str. 527. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1985, 246 str. 528. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1986, 274 str. 529. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1987, 278 str. 530. Letni pregled gradbeništva 1988, 72 str. 531. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1988, 311 str. 532. Vzgojnovarstvene organizacije 1989/90 in socialni zavodi 1988, 71 str. 533. Študenti 1990/91, 71 str. 534. Letni pregled odkupa 1989, 61 str. 535. Raziskovalne organizacije 1989, 71 str. 536. Pregled turizma 1988, 1989, 235 str. 537. Letni pregled trgovine 1988 in 1989, 69 str. 538. Prvizačasni podatki popisa prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v Republiki Sloveniji v letu 1991 po občinah, naseljih in krajevnih skupnostih, 132 str. 539. Anketa o porabi gospodinjstev 1989, 77 str. 540. Letni pregled prometa in zvez 1989, 72 str. 541 . Pregled teritorialnih enot v Republiki Sloveniji s šiframi, 572 str. 542. Prihodki in odhodki podjetij in organizacij neproizvodnih dejavnosti 1989, 23 str. 543. Anketa o porabi gospodinjstev 1988, (petletna), 55 str. 544. Sestava organov samoupravnih interesnih skupnosti 1986, 1988, 35 Str. 545. Sestava krajevnih skupnosti 1986, 1988, 47 str. 546. Pregled obrti 1988 in 1989, 164 str. 547. Letni pregled gostinstva 1989, 54 str. 548. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1990/1991, 70 str. 549. Diplomanti višje in visoke stopnje, diplomanti podiplomske stopnje in doktorji znanosti ter učitelji višjih in visokih šol 1990, 113 str. 550. Letni pregled gozdarstva 1990. 27 str. 551. Letni pregled investicij 1989, 42 str. 552. Kultura, umetnost in informacije 1989/90, 82 str. 553. Osnovne in srednje šole konec 1989/90 in ob začetku leta 1990/91, 117 str. 554. Letni pregled zaposlenih 1990, 38 str. 555. Letni pregled kmetijstva 1990, 37 str. 556. Letni pregled gradbeništva 1989, 37 str. 557. Družbeni proizvod in narodni dohodek 1989, 78 str. 558. Vzgojnovarstvene organizacije 1990/91 in socialni zavodi 1990, 69 str. STATISTIČNI UftAD RBPUBUKe SLOVENIJE Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 93 559. Letni pregled komunalne dejavnosti 19841987, 243 str. 560. Pravosodje 1990, 78 str. 561. Letni pregled osebnih dohodkov zaposlenih v letu 1990, 57 str. 562. Selitveno gibanje prebivalstva 1988, 1989, 802 str. 563. Osebni dohodki za določene poklice 1989, 81 str. 564. Letni pregled odkupa 1990, 60 str. 565. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1989, 223 str. 566. Raziskovalne organizacije 1990, 59 str. 567. Industrijske organizacije po občinah 1989, 97 str. 568. Letni pregled industrije 1990, 219 str. 569. Sestava krajevnih skupnosti 1990, 41 str. 570. Letni pregled trgovine 1990, 61 str. 571 . Letni pregled gostinstva 1 990, 58 str. 572. Anketa o porabi gospodinjstev 1990, 38 .. str. 573. Prihodki in odhodki podjetij in organizacij neproizvodnih dejavnosti 1990, 24 str. 574. Letni pregled obrti 1990, 370 str. 575. Študenti v Republiki Sloveniji 1990, 67 str. 576. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1991/1992, 63 str. 577. Letni pregled turizma 1990, 141 str. 578. Letni pregled cen 1990, 48 str. 579. Letni pregled komunalne dejavnosti 19881990, 1991, 203 str. 580. Diplomanti višje in visoke stopnje, diplomanti podiplomske stopnje in doktorji znanosti ter učitelji višjih in visokih šol, Republika Slovenija 1991, 111 str. 581 . Letni pregled investicij 1 990, 53 str. 582. Družbeni proizvod in narodni dohodek 1990, 84 str. 583. Osnovne in srednje šole konec šolskega leta 1990/91 in ob začetku šolskega leta 1991/92, 123 str. 584. Letni pregled zaposlenih 1991, 32 str. 585. Prodajne zmogijivosti v trgovini na drobno 1989, 76 str. 586. Letni pregled prometa in zvez 1990, 71 str. 587. Letni pregled odkupa 1991, 58 str. 588. Pravosodje 1991, 75 str. 589. Naravno gibanje prebivalstva Republike Slovenije 1989, 1990, 189 str. 590. Letni pregled kmetijstva 1991, 36 str. 591. Letni pregled cen 1991, 44 str. 592. Letni pregled industrije 1991, 217 str. 593. Vzgojnovarstvene organizacije 1991/1992 in socialni zavodi 1990, 69 Str. 594. Kultura, umetnost in informacije 1991, 87 str. 595. Letni pregled trgovine 1991, 61 str. 596. Raziskovalne organizacije 1991, 58 str. 597. Letni pregled gostinstva 1991, 72 str. 598. Letni pregled gradbeništva 1990, 74 str. 599. Letni pregled obrti 1991, 334 str. 600. Volitve 1992, 75 Str. 601. Študenti, vpis na podiplomski študij 1991/92, vpis na podiplomski študij 1992/93, 83 str. 602. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šolskega leta 1 992/93 66 str. 603. Popis prebivalstva, .. . 1991, PREBIVALSTVO PO LETIH STAROSTI IN LETIH ROJSTVA, Rezultati po občinah, 310 str. 604. Prebivalci RS po krajevnih skupnostih 30. 6. 1993 Krajevne skupnosti in naselja v RS 31. 12. 1993, 210 str. 605. Diplomanti dodiplomske in podiplomske stopnje, ter visokošolski učitelji, Republika Slovenija, 166 str. 606. Letni pregled osebnih dohodkov zaposlenih v Sloveniji v letu 1991, 57 str. 607. Delovno aktivno prebivalstvo, 188 str. 608. Letni pregled turizma 1991, 137 str. 609. Anketa o porabi gospodinjstev 1991 in 1992, 70 str. 610. Letni pregled prometa in zvez 1991, 80 str. 611. Osnovne in srednje šole konec šolskega leta 1991/92 in ob začetku šolskega leta 1992/93, 142 str. 612. Letni pregled investicij 1991, 56 str. 613. Letni pregled kmetijstva 1992, str 39 str. 614. Letni pregled cen 1992, 68 str. 615. Kultura, umetnost in informacije 1991/92, 97 str. 616. Vzgojnovarstveni zavodi v šolskem letu 1992/93 in socialni zavodi 1992 s seznamom poročevalskih enot, 68 str. 617. Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v Republiki Sloveniji v letu 1991 str. Rezultati po občinah, 387 str. 618. Naravno gibanje prebivalstva Republike Slovenije 1991, 124 str. 619. Letni pregled odkupa 1992, 64 str. 620. Raziskovalne organizacije 1992, 78 str. 621. Letni pregled gradbeništva 1991, 67 str. 622. Letni pregled obrti 1992, 383 str. 623. Letni pregled zaposlenih 1992, 41 str. 624. Letni pregled gostinstva, 1992, 69 str. 625. Pravosodje 1992, 83 Str. 626. Študenti v Republiki Sloveniji, dodiplomski študij 1993/94, podiplomski študij 1992/93, 104 str. 627. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šol. leta 1993/94, 71 str. 628. Diplomanti ter visokošolski učitelji 1993, 172 str. 629. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šol. leta 1994/95, 69 str. 630. Industrijske organizacije in industrijska proizvodnja 1990, 262 sir. 631. Letni pregled prometa in zvez 1992, 83 str. 632. Letni pregled kmetijstva 1993, 41 str. 633. Industrijske organizacije po občinah 1990, 110 str. 634. Letni pregled obrti 1993, 409 str. 635. Pravosodje 1993, 66 str. 636. Vzgojnovarstveni zavodi v šolskem letu 1993/94 in socialni zavodi 1993 s seznamom poročevalskih enot, 63 str. 637. Letni pregled odkupa 1993, 64 str. 638. Letni pregled cen 1993, 60 str. 639. Anketa o porabi gospodinjstev 1993, 80 str. 640. Anketa o porabi v gospodinjstvih - počitnice, potovanja in izleti domačega prebivalstva, 1993, 36 str. 641. Pregled industrije 1992 in 1993, 311 str. 642. Letni pregled gostinstva 1993, 68 str. 643. Aktivno prebivalstvo - Slovenija 1994 - Europa 1992, 181 str. 644. Študenti v Republiki Sloveniji, dodiplomski študij 1994/95, podiplomski študij 1993/94, 107 str. 645. Prodajne zmogljivosti v trgovini na drobno 1992, 101 str. 646. Diplomanti in visokošolski učitelji 1994, 174 str. 647. Naravno gibanje prebivalstva Republike Slovenije v letih 1992 in 1993, 170 str. 648. Pregled gradbeništva 1992 in 1993, 118 str. 649. Letni pregled prometa in zvez 1993, 69 str. 650. Pravosodje 1994, 70 str. 651. Pregled trgovine 1992 in 1993, 86 str. 652. Letni pregled industrije 1994, 204 str. 653. Pregled komunalne dejavnosti, 1992, 1993 in 1994, 185 str. 654. Letni pregled cen 1994, 61 str. 655. Kultura, umetnost in informacije, 1992/93, 118 str. 656. Letni pregled kmetijstva 1994, 40 str. 657. Osnovne in srednje šole konec šolskega leta 1992/93 in 1993/94 in na začetku šolskega leta 1993/94 in 1994/95, 302 str. 658. Letni pregled odkupa 1994, 65 str. 659. Vzgojnovarstveni zavodi s seznamom poročevalskih enot v šolskem letu 1994/95 ter javni socialnovarstveni zavodi 1994, 60 str. 660. Letni pregled gradbeništva 1994, 72 str. 661. Pregled turizma 19921994, 305 str. 662. Letni pregled prometa in zvez 1994, 76 str. 663. Zaposlene osebe v letih 1993 in 1994, 67 str. 664. Prebivalstvo Republike Slovenije 1994, 425 str. 665. Študentje v Republiki Sloveniji, vpis na dodiplomski študij 1995/96, 88 str. 666. Občine, naselja in ulice Republike Slovenije, 31. 12. 1995, 327 str. 667. Letni pregled investicij 1992, 45 str. 668. Diplomanti in visokošolski učitelji, Republika Slovenija, 1995, 160 str. 669. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku šol. leta 1995/96, 76 str. 670. Industrijske organizacije po občinah 1991, 1992, 123 str. STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE 94 Rezultati raziskovanj, št. 704/1998 671. Industrijske organizacije in industrijski proizvodi 1991, 1992, 383 str. 672. Kultura, umetnost in informacije, 93/94, 109 str. 673. Letni pregled industrije 1995, 74 str. 674. Osnovne glasbene in srednje šole konec šolskega leta 1994/95 in na začetku šolskega leta 1995/96, 171 str. 675. Aktivno prebivalstvo Slovenija 95 - Evropa 93, 196 str. 676. Plače, 92, 93, 94, 95, 158 str. 677. Pravosodje 1995, 83 str. 678. Letni pregled kmetijstva 1995, 40 str. 679. Letni pregled cen 1995, 40 str. 680. Letni pregled odkupa, 1995, 60 str. 681. Letni pregled turizma, 1995. 179 str. 682. Vzgojno varstveni zavodi s seznamom poročevalskih enot v letu 1995/96 domovi za nastanitev učencev in študentov, zavodi usposabljanja otrok in mladostnikov ter javni socialnovarstveni zavodi 1995, 49 str. 683. Zaposlene osebe v letu 1995, 40 str. 684. Anketa o porabi gospodinjstev 1994, 1995, 77 str. 685. Prebivalstvo Republike Slovenije 1995, 529 str. Population of the Republic of Slovenia 1995, 529 pages 686. Letni pregled gradbeništva 1995, 70 str. 687. Študentje v Republiki Sloveniji, 1996/97, 148 str. 688. Ocenjena škoda zaradi elementarnih nesreč, Republika Slovenija, 1995, str. 34. 689. Zaposlene osebe v podjetjih in drugih organizacijah, Republiki Sloveniji, stanje 31. december 1995, 313 str. 690. Zaposlene osebe v podjetjih in drugih organizacijah, Republika Slovenija, stanje 31. XII 1990, 1990, 199 str. 691 . Zaposlene osebe v podjetjih in drugih organizacijah, Republika Slovenija, stanje 31. XII 1991, 199 str. 692. Zaposlene osebe v podjetjih in drugih organizacijah, Republika Slovenija, stanje 31. XII 1992, 202 str. 693. Zaposlene osebe v podjetjih in drugih organizacijah, Republika Slovenija, stanje 31. XII 1993, 199 str. 694 Zaposlene osebe v podjetjih in drugih organizacijah, Republika Slovenija 31. XII 1994, 200 str. 695. Diplomanti in visokošolskiučitelji 1996, 150 str. 696. Letni pregled trgovine 1994 62 str. 697. Seznam šol s splošnimi podatki ob začetku leta 1996/97, 77 str. 698. Kriminaliteta 1996, 92 str. 699. Letni pregled prometa in zvez 1995, 69 str. 700. Letni pregled odkupa 1996, 59 str. 701 . Letni pregled cen 1 996, 43 str. 702. Vrtci s seznamom poročevalskih enot v letu 1996/97 dijaški in študenski domovi, zavodi za usposabljanje otrok in mladostnikov ter javni socialnovarstveni zavodi 1996, 55 str. 703. Prebivalstvo Slovenije 1996, 528 str. Population of Slovenia 1996, 528 pages STATISTIČNI URAO REPUBLIKE SLOVENIJE Odgovarja direktor: Tehnični urednik: Urednica: Lektorica: Računalniški prelom: Oblikovanje naslovnice: Tomaž Banovec Tone Roje Avguština Kuhar de Domizio Ivanka Zobec Slavka Slokar Tone Roje Izdal in tiskal Statistični urad Republike Slovenije Ljubljana, Vožarski pot 12 Tiskano v 600 izvodih, 1998 Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, številka 415150/92 mb z dne 31. 3. 1992, se plačuje 5% davek od prometa proizvodov po 1 odstavku tarifne številke 3 Tarife prometnega davka ISSN 03520226 ISBN 86811 41 -52-X \ ID o f 7-0 k/ z/ 99 i