freds. Roosevelt pozorno motri položaj štrajka
Washington, 5. januarja. redsednik Roosevelt in njego-% 1 delavski svetovalci pozorno motrijo štrajkovni položaj avto-njobilskih delavcev pri General
Kd? Corporatio»- Admini-STracija je izjavila napram unii
JS	** je priS-
j , Vaak c*s Pomagati, da pride do prijateljskega sporazuma Vlada ima .sedaj: sedem posredovalcev v strajkovnem okolišu ki
ŽIV™ r°Čaj0 delavskemu
roti :]aiG' in ta °ddelek po-S Predsedniku. Mnogo delav-
PotrI° te jeV je mnen-)a> da bo
" dSdnika Tnr interV6nCija
irrn« i • ' 6 bo naPovedan Ktneralni štrajk pri General Motors.
Medtem je pa delavski vladni «dbor izjavil, da je prišlo do ne-sporazuma pri General M
S" orPpracija zanika delav-Ham08t0J'ne organi-
lllv°ltUvnesa poga-vložen v w 3e b° Še ta teden
nameT8;'!SU	^ate-
Premogovn? ■ ! narediti mir v bo .aS-^i,. Postava «arji Pravieo'dokoSJ;j° Prem°" gajanja. Vlada *	P«"
premoga od noben b? kupovala ki delavcem ne oriL TPanije'
ce.	"a te Pravi-
številni aretiranci
Policija je postala Po n letu v Clevelandu nenavadno v vahna z aretacijami kršilcev av~! tomobilskih postav. Od nedelje I naprej je aretirala policija kar! 126 avtomobilistov, ki so kršili i eno ali drugo avto postavo. D0 včeraj so bile že štiri osebe ubite o davtomobilov v Clevelandu, dočim v istem času lanskega leta še nobena.
Zabavni večer
družba Slovenski Narodni Dom v Newburgu na 80. cesti Priredi v nedeljo 10. januarja zabavni večer. Prijatelji prave domače zabave so prijazno vabljeni.
V bolnico
s Svetkovo ambulanco je bil odpeljan v Glenville bolnico Albert Semich ml., 18604 Neff Rd. Nahaja se v vardi 4.
Milioni zboleli za influenco v Angliji
London, 5. januarja. Nove vrste influenca se je pojavila v Angliji. Ta influenca navadne traja samo štiri dni, nakar bolnik umrje ali pa ozdravi. Več kot dva milijona oseb je dobilo zadnje dni to bolezen. Zdravniki in bolniške strežnice delajo noč in dan, da pomagajo zbolelim k zdravju. 248 oseb je umrlo za to boleznijo v štirih dnevih. Po ozdravljenju ostane bolnik jako slab in vzame več tednov predno popolnoma okreva.
--o—-
Obravnave proti policistom
Sodnik Silbert bo v prvem terminu kriminalne sodnije v Clevelandu predsednik sodnije. Te dni bo sodnik Silbert odločil, kdaj se začne obravnava proti bivšemu policijskemu inšpektorju Burnsu, ki je obtožen, da je izsiljeval denar od prodajalcev opojne pijače tekom prohibicije. Slučaj Burnsa pride prvi na vrsto, za njim pa pride obtoženi colicist Sisler.
Pravoslavni božič
V četrtek 7. januarja obhajajo naši bratje grško-katoliške iz-piovedi .svoj pravoslavni božič. Ob tej priliki se vrši popoldne ob 4:30 na W,HK radio postaji v Clevelandu božični program. Nastopil bo cerkveni pevski zbor grško-katoliške cerkve sv. Nikola in Rev Severovič bo imel primeren govor.
Novi truki
i Letos bo začela The White j Motor Co. izdelovati nove truke, j ki bodo nosili poldrugi ton teže 'n ki bodo veljali samo $985.00. To je prvič, da omenjena kom-Panija postavi na trg truke, ki ^jajo manj kot $1,000.00. Tru-ki so opremljeni z najbolj modernim avto aparatom in iznajdbami.
Gasolina ne bo
j včeraj je v Akronu zmanjka-I 'o gasolina. Na štrajku so unijski vozniki, ki dovažajo tc avtomobilsko kurivo na razne Postaje, /katerih je 300 v Akronu in okolici, štrajkarji zahtevajo maksimalno plačo $140.0C na mesec za vse voznike, ki s< vposleni pri kompanijah štiri leta ali več.
Influenca v Ameriki začela ponehavati
Washington, 5. januarja. Zdravstveni oddelek vlade Zedi-njenih držav naznanja, da je začelo padati število novih slučajev influence in pljučnice. Tekom zadnjih 48 ur je bilo spo-ročanih Je 212 novih slučajev influence in 188 slučajev pljučnice. Slučaji influence letos niso tako resni kot so bili druga leta, in večina obolelih kmalu ozdravi, toda vseeno je od 1. do 31. decembra, 1936, umrlo za influenco v Zedinjenih državah 1588 oseb, za pljučnico pa 417. Neugodno in pretoplo sezonsko vreme, ki je prevladoval® tekom decembra meseca je povzročilo največ bolezni. Med drugimi je umrlo za influenco v državnih zaporih države New York 36 jetnikov.
-o-
Mladinski zbor
Novo izvoljeni odbor Mladinskega pevskega zbora na Holmes Ave. za leto 1937 je: predsednik jos. Malečkar, podpredsednica Mrs. Klun, tajnica Mrs. Jennie Marold, 719 E. 157th St., blagajnik Ivan Kapelj, zapisnikarica Mrs. Caroline Može. Nadzorniki: John žnidaršič, Mrs. Urška Čopič in John Hrvatin.
Mraz prihaja
Danees bo mnogo bolj mrzlo v Clevelandu. Mraz je dospel v goste iz severne Kanade. Toplomer se bo približal ničli. Občuten mraz bo trajal približno tri ali štiri dneve, kot trdi vremenski prerok.
Ima pismo
V našem uradu naj se zglasi Mr. Domen Tomažin. Imamo pismo za njega.
Vodja demokratov
Washington, 5. januarja. Kon-gresman Sam Rayburn iz Texasa je postal vodja demokratske večine v poslanski zbornici kongresa. Proti njemu je kandidiral John O'Connor, kongresman iz New Yorka, ki je imel lansko leto velik spor z Rev. Coughli-nom. čudno pri tem je, da je Martin Sweeney, kongresman iz Ohio, največji podpornik Cough-lina, glasoval za O'Connorja. -o---
Smrtna kosa
Včeraj zjutraj je 'preminula v University bolnici dobro poznana rojakinja Mrs. Mary Pod-gorelec, rojena Sajovic, stara 77 let. Stanovala je na 690 E. 159th St. Pokojna je bila doma iz vasi Vele&ovo, odkoder je prišla v Ameriko leta 1907. Tu zapušča žalujočega soproga Martina, ki se nahaja doma že dolgo časa na bolniški postelji, ter sina Franka Roberts. Ranjka je bila članica podružnice št. 10 S. ž. Z. in Oltarnega društva. Pogreb ranjke se vrši v petek zjutraj ob 8:30 iz August F. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete, potem pa na pokopališče sv. Pavla. Bodi dobri ženi ohranjen trajen spomin. Njenemu dobremu soprogu pa naše globoko sožalje in najboljše želje za hitro okrevanje!
Novi telefoni
Kot naznanja The Ohio Bell Telephone Co,, so elevelandčani lansko leto naročili 14,951 novih telefonov. Vseh telefonov je danes v Clevelandu 225,551. Po vsej državi Ohio je bilo v preteklem letu vpeljanih nad 54,000 'novih telefonov.
London, Paris nastopita proti Hitlerju
Paris, 5. januarja. Francija in Anglija bosta nastopila proti Hitlerju, ki vodi vojno v španskih vodah, ne da bi vojno napovedal. Položaj je neznosen. Vprašanje je, ali želi Nemčija samo zadoščenja za zaplenjeni parnik Palos, ali pa želi izkoristiti položaj v svoje lastne sebične namene. Neki uradnik španskega poslaništva se je izja-val, da bo madridska, vlada apelirala na Ligo narodov proti Nemčiji. Iz Berlina se pa naznanja, da je nemška vlada še nadalje pripravljena pleniti španske vladne ladje, dokler ne dobi zadostila za zaplenjeni parnik Palos. Iz Valencije, kjer se nahaja španska socialistična vlada, se poroča, da se je v pristanišču Cadiz, katerega kontrolirajo rebeli, izbrcalo 4,000 laških prostovoljcev, ki gredo na pomoč generalu Francu.
-o-
Cleveland. — V mestni zbornici so zadnji pondeljek večer nastopili zastopniki avtomobilskih linijskih delavcev v Clevelandu, ki so povedali zbornici svoje mnenje glede bodočnosti dela v avtomobilski industriji.
Sam Griff, ki je pravdni svetovalec avtomobilske unije št. j 45, ki ima svoje članstvo med de-. lavci pri Fisher Body Co., je po-| vedal mestni zbornici: "Naš štrajk se bo raztegnil preko tednov, da preko mesecev.
"Mi želimo, da mestna zbor-( niča popolnoma razume naš položaj, kajti naši unijski člani bodo potrebovali relif in relif je v prvi vrsti odvisen od mestne zbornice.
"Nahajamo se v borbi proti najbolj krutemu industrijskemu sistemu, ki prevladuje v deželi. V časopisih smo brali izjave, da je vodstvo Fisher Body pripravljeno pogajati se z nami glede lokalnih odnošajev.
"Pa imamo resne skušnje v| tem. Vodstvo bo govorilo z unij-skimi uradniki, če mogoče potrebujemo par kozarcev za vodo več, mogoče par novih oken ali
kaj podobnega. Toda mi želimo pošten kontrakt glede poštenih plač, toda vodstvo podjetja o tem ni pripravljeno govoriti."
Louis Spisak, predsednik unije Fisher Body delavcev, je izjavil, da želi unija kolektivno pogajanje že zadnja tri leta. To pogajanje je garantirano delavcem po zvezni postavi, toda kom-panija o tem neče niti slišati.
"Mi smo zainteresirani v človeških pravicah," je nadaljeval Spisak. "Mi smo tudi zainteresirani v lastninskih pravicah, in unija je šla do skrajnosti, da obvaruje podjetje.
"In kadar so ljudje delali 15 ali 20 let, in postanejo stari 60 ali 65 let in jih zaženejo na cesto, tedaj moramo mi spregovoriti besedo. Mi se borimo, da preprečimo enake dogodke, za senioritetne ,'pravice, za 3(Vuri delovnik, in smo pripravljeni žrtvovati nekaj našega denarja, da to dosežemo.
"Pri Fisher Body so nekoč vrgli vse hkrati iz dela. To se ne sme več pripetiti. Mi ne želimo nasilja, pač pa mir in dostojnost. Mi zahtevamo enako pravico za vse.
"Velikodušen dar"
"£"' poroča, da je clal znani cementni kontraktor, Anton Mal-nar, deset dolarjev za španske socialiste. Seve "E" pravi, da je to krasen zgled rojaške zaved nosti. Torej bo Mr. Malnarjev desetak kupil nekaj krogel za pobijanje katoliških duhovnov in redovnic. Nam se zdi, da bi Malnarjev desetak lahko kupil pet parov čevljev kakim sirotnim otrokom v naselbini, kar bi bilo res zgleda vredno, ne pa podpirati španske socialiste, ki jim gre za to, da uničijo zadnjo sled krščanstva v Španiji in na svetu sploh. To je dobro, da si katoličani zapomnijo.
-o-
Dr. Townsend ne bo sprejemal več darov
Chicago, 5. januarja. Dr. Francis Townsend, originator ideje, da se plača slehednemu 65 let staremu možu ali ženi v Zed. državah $200 na mesec, je včeraj izjavil, da bo likvidiral svojo organizacijo in ne bo več sprejemal daril ali prispevkov. Dr. Townsend ne bo več odgovoren za poslovanje organizacije.
'! ii--—O-'—
Zvišani davki
V bližnjem mestu Euclid, Ohio, bodo v letošnjem letu plačevali precej višje davke kot so jih plačevali lansko leto. Davčna mera v lanskem letu je bila $2.16 od $100.00 vrednosti, letos bo pa $2.48. Temu nasprotno se bodo pa davki v Bedfordu znižali od $2.57 na $2.50, dočim bodo v Maple Heights zvišani od $2.80 na $2.96.
Zahvala
Ana Hrovat, 4084 E. 144th St. se zahvaljuje vsem, ki so jo obiskovali v bolezni in za podarjene cvetlice.
Evharistični kongres
Osem duhovnov iz cleveland-ske škofije odpotuje na Mednarodni evharistični kongres, ki se vrši v Manili, Filipinsko otočje v dnevih od 3. do 7. februarja
* Zvezna vlada svari ameriškt farmarje pred neštetimi roji ko bilic, ki se bodo letos pojavili.
Fašisti obstreljujejo osrčje Madrida
Madrid, 5. januarja. Včeraj so nacionalistični vojaki obstreljevali s šrapneli osrčje Madrida. Krogle so padale prav do Puerto el Sol. Več ljudi je bilo ubitih. Mnogo hiš je bilo zopet porušenih, druge pa poškodovane. šest težkih šrapnelov je padlo na poslopje telefonske družbe, ki je ameriška lastnina. Sicer pa večjih bojev ni okoli Madrida. Socialistična junta v Madridu sklepa iz tega, da je general Franco poslal večje oddelke armade proti Cordovi In An-dalusiji, od koder se poroča o resnih bojih. Socialistično vodstvo v Madridu prerokuje, da bo španska vladna armada v kratkem prešla v ofenzivo napram rebelom v okolici Madrida. Za to ofenzivo so se vladne čete pripravljale dva meseca.
Ustrelil se je radi ameriškega državljanstva
Brooklyn, N. Y., 5. januarja. Rudolph Stalcer, 30 let star, se je včeraj ustrelil v svojem stanovanju in sicer iz strahu, ker je mislil, da bo njegova prošnja i za podelitev ameriškega državljanstva odklonjena. Stalcer je bil rodom Kočevar. Stalcer je prišel pred leti sem nepostavnim potom, nakar je pobegnil v Kanado. Od tam je naredil prošnjo za postavni vstop v Zedinjene države, kar mu je bilo tudi dovoljeno, in sedaj je mislil, da ne bo dosegel ničesar. Poleg mrtvega trupla »o dobili kompletno spisano prošnjo za ameriško državljanstvo.
-o-
Mraz in influenca
Mraz, ki je nastopil te dni, bo mnogo pomagal, da se znižajo slučaji influence, in da bolezen polagoma popolnoma preneha. , Dasi v Clevelandu zaenkrat še - nimamo nobene epidemije influ-• ence, pa bi bila slednja mogoče, ako bi nadaljevalo toplo vreme.
Ambulančno delo
V pondeljek večer je bil z Gr-dinovo ambulanco pripeljan v St. Luke's bolnico Mr. John Tomšič, 5211 Luther Ave. Iz Womans bolnice pa je bila pripeljana Mrs. Požun, soproga Mr. Frank Požuna.
Mati in dvojčka umrli Včeraj je umrla Mrs. Helen .Fabian, 2883 E. 112th St. Za-eno z njo sta umrla tudi dvojčka, katera je dan prej porodila. Mož umrlih dvojčkov in žene se nahaja v Sharon, Pa., v bolnišnici.
Gospodinjski klub
Gospodinjski klub Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. ima sejo 7. januarja ob 7. zvečer. Pridite vse članice!
AMERiSKftl|r5©M0VINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	unDWTMfl
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME
No- 4	CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 6TH, 1937	LETO XL — VOL. XL.
- _
Kongres bo v kratkem začel delovati glede strajkov, Nove vladne odredbe so potrebne napram kompanijam
Washington, 5. januarja. Danes se je zbral v glavnem me-ftu kongres, in med voditelji kongresa prevladuje splošno mnenje, da bo treba v najkrajšem času obrniti vso pozornost štrajkom v avtomobilski industriji.
Pa tudi ostali unijski delavci Postajajo nemirni, tako da je ogrožen industrijski položaj in je vedno več delavcev brez dela, ki končno padejo vladi v naročje za pomoč v trenutku, ko namerava administracija balan-cirati proračun.
Predsednik Roosevelt in vodja demokratske večine v senatu, senator Robinson, sta oba tekom ■ Zac*njih dni izjavila, da tako ne iti naprej, in da je treba mačeti z regulacijo ur, plač in dednih razmer. ' Kaj
nameravata narediti predsednik in kongres, ni znano. Go-tovo je samo to, da vlada ne bo mirovala. Težava je v tem, ker dosedaj ni jasno, če ima kongres
, pravico narediti postavo, ki do-j ločuje maksimalne ure in minimalne plače.
Nekaj takega se je zgodilo, ko je Roosevelt izsilil iz kongresa NRA postavo, ki je urejevala delavske plače in ure, pa je bila detična postava zavržena po najvišji sodniji, češ, da kongres nima pravice kontrolirati plače in ure.
Predsednik bo v sredo popoldne poslal svojo letno poslanico kongresu. V tej poslanici bo začrtal kaj je potrebno za Zedinjene države glede novih postav in kakšen je svetovni položaj in kako morajo Zedinjene države ■ nastopati glede evropskih nemirov in prepirov.
V petek pa pošlje Roosevelt kongresu svoje finančno poročilo, iz katerega bo razvidno, ali bo mogoče v bodočem fiskalnem letu pokrivati stroške z dohodki. Vsa javnost zre z največjo pozornostjo na finančno poslanico predsednika.
General Motors pripravljena za pogajanje z unijo in zvezno vlado
Detroit, 6. januarja, v sredo. Kot se javlja iz dobro poučenih virov zna priti danes do sestanka med Wiliam Knudsenom, generalnim ravnateljem General Motors korporacije, med linijskimi uradniki in med zveznimi uradniki.
Eksekutivni podpredsednik General Motors Knudsen sicer i včeraj ni bil nič kaj pri volji po-^ gajati se z delavskimi zastopni-i ki, toda danes zjutraj ga obišče! zvezni posredovalec Dewey, ki ga bo naprosil, da se udeleži.' Pričakuje se, da bo Knudsen obljubil udeležbo.
Homer Martin, predsednik; unije avto delavcev v Ameriki,1 je včeraj izjavil: "Nas je pozval zvezni posredovalec Mr. Dewey,1 da smo pripravljeni danes do-i poldne. Naš odbor je vedno pripravljen pogajati se z General Motors in zvezno vlado.
Kakšen uspeh bo imela kon-i ferenca je pa negotova stvar. General Motors bo predvsem zahtevala, da odidejo vsi štrajkar-j ji, ki se nahajajo na "sedečem štrajku" iz delavnic, predno se začnejo pogajanja.
Shod, ki ga je sklicala včeraj j popoldne unija Fisher delavcev | v Clevelandu in seje vršil vv Slovenskem Narodnem Domu, je bil jako uspešen. Skoro 2,0001 Fisher štrajkarjev je bilo na shodu.
Glavni govornik je bil Louis Spisak, predsednik Fisher unije,
ki je povedal, da delavci ne | štrajkajo, ker hočejo komandi- j , rati kompanijo, pač pa da dosežejo, kar gre postavnim potom,' in česar General Motors neče do-i ! voliti delavcem. Zagotavljal je,' da če bodo delavci skupaj držali, | i bodo to pot izvojevali veliko zmago.
j Položaj je postal tako nevaren, | da je včeraj popoldne delavska' tajnica Frances Perkins zahte-J , vala nujno konferenco s pred-J sednikom Rooseveltom. Miss J Perkins namerava posredovati, da predsednik direktno posreduje med kompapijo in unijo.
Miss Perkins je izjavila, da predsedniku ne more biti vseeno, ako zaustavi delo 69 tova- : ren, ki so last General Motors Corporation v štirinajstih različnih državah. Skoro 70,000 de- . lavcev bo direktno prizadetih, : rad pol milijona pa indirektno. i Detroit, 5. januarja. Unija i avtomobilskih delavcev je naslovila na General Motors korpora- I cijo prijazno, toda odločno pi- i smo, v katerem opisuje vse svo- ' je pritožbe, ki jih ima napram kompaniji.	1
Unijski voditelji trdijo, da je resnost položaja tako velika, dai jo mora korpora^ja na. vsak način vpoštevati. Kajti ne gre se samo za koristi in bodočnost korporacije in uslužbencev, pač pa tudi za vso ameriško javnost.
že 24. decembra, 1936, je unija poslala generalnemu vodstvu
korporacije tozadevno pismo, to-jda korporacija je čakala deset dni, predno je odgovorila. Od-'govor je skrajno neugoden, na-• ravnost brutalen, ker korporaci-' ja je enostavno zavrgla vse pred-j loge unije niti ni pripravljena pogajati se s pooblaščenimi zastopniki unije.
Unija zahteva, da je pripozna-!na od korporacije v svrho ko-[ lektivnega pogajanja. Unija zahteva scenioritetne pravice, da ne bodo v bodoče metali stare delavce na cesto. Zahteva odpravi siljenja pri delu in dovolj veliko plačo za standard življenje povprečnega delavca.
Unija avto delavcev odločno zavrača nasvet kompanije, da se delavci vsake posamezne tovarne korporacije lokalno posvetujejo z vodstvom dotične tovarne. Korporacija trdi, da so v vsakem mestu druge pritožbe in druge razmere.
Unija pa trdi, da so vse pritožbe iz enega in istega vira, namreč nezadovoljnost med delavci. če so pa razmere v raznih mestih drugačne, je pa krivda korporacije, ki je take razmere ustvarila.
Končno unija ponovno zahteva z vsem spoštovanjem, da se zadeva mirno in ugodno poravna za obe stranki. Ako zahtevi ne bo ustreženo, tedaj delavcem ne preostaja druzega kot generalni štrajk, do katerega imajo nepolno ustavno pravico.
Zastopniki avtomobilskih delavcev pred mestno zbornico. Izjavili so, da bo ilrajk povzročil novo breme relilnemu uradu
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
6117 at. Clair Ave.
Published dally except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo Jeto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland; po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna Številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $6.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies. 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 4, Wed., Jan. 6, 1937
Možna vzpostavitev Habsburžanov
Z obiskom madžarskega admirala Horthyja v Rimu. je bilo oživljeno upanje avstrijskih in ogrskih monarhistov. da bo nadvojvoda Oton, pretendent za avstrijski in madžarski kraljevi prestol, kmalu postal kralj Avstro-Ogrske. Ob tej priliki je bil Horthy povabljen tudi na večerjo k italijanski kraljevski rodbini, kjer mu je bila predstavljena najmlajša hčerka italijanske kraljeve dvojice, 22-letna princeza Marija, ki je baje izbrana za ženo bodočemu novopečenemu av-stro-ogrskem kralju. Je to čisto navadna državniška igra oziroma barantija, pri kateri sta nadvojvoda in princeza navadni figuri, ki pri vsej stvari nimata besede.
Z zakonsko zvezo med avstrijskim nadvojvodo Otonom in italijansko princezo Marijo upajo italijanski državniki, da bi se spet okrepile vezi med Italijo, Avstrijo in Madžarsko, ki so se zadnje čase dokaj razrahljale, in da bi se Italija prikopala spet do vodstva zadev v Podonavju, katero vodstvo je izpulila Italiji iz rok Nemčija.
Berlin se na vso rnoč upira povratku Habsburžanov, ker se boji, da bi to utegnilo pomeniti obnovitev dvojne monarhije, s čemer bi se preprečila nakana Nemčije, da se polasti Avstrije in s čemer bi bila zaprta pot Nemčije na Balkan.
Pa še druga možnost bi se utegnila izcimiti iz tega. Katoliška Avstrija, kateri bi stali Habsburžani na čelu, bi utegnila okrepiti v južni Nemčiji odpor proti nazijem in nastala bi nevarnost ujedinjenja Nemčije in Avstrije, toda ne pod Hitlerjem, marveč — pod vlado Habsburžanov!
Preden je prišel Hitler do moči, so bile Jugoslavija, Romunija in Češko-slovaška vodilne sile, ki so se upirale restoraciji Habsburžanov. Francija, zaveznica Male antan-te, je bila torej avtomatično prisiljena, da je zavzela stališče svojih zaveznic, dasi bi lahko smatrala dožnost priključiti Avstrijo k Nemčiji, če bi Habsburžani vladali na Dunaju, toliko kot neizvedljivo. Toda strah pred Nemčijo je iz-premenil stanje stvari v marsikateri državi, posebno v Franciji in Češkoslovaški. Ti dve državi sta morali namreč danes na svojo žalost ugotoviti, da se Jugoslavija in Romunija nagibata čedalje bolj proti Nemčiji. Oni, ki danes propagirajo vzpostavitev Habsburžanov, lahko računajo pri tem ne samo na pomoč Italije, marveč tudi Francije. Kar se pa tiče Velike Britanije, Poljske in Rusije, je pa naravno, da se zavzemajo za vse, kar utegne zajeziti poplavljajoči nemški val.
Pri vsem tem je pa čudno, da se nekateri Madžari zavzemajo zdaj za restoracijo Habsburžanov, ki niso bili v deželi nikoli priljubljeni. Mnogo Madžarov je, ki bi raje videli, da pride neki drugi član nekdanje habsburške vladarske rodbine na prestol, in sicer nadvojvoda Albreht, ki se je boril tekom svetovne vojne v liniji kot častnik. On in njegov oče, nadvojvoda Friderik, sta zelo popularna na Ogrskem, ker sta tam stalno živela in ju poznajo tudi pod vzdevkom ' madžarska Habsburžana."
Da se zavzemajo sedaj Madžari za nadvojvodo Otona, ali da mu vsaj javno ne nasprotujejo, bo najbrž vzrok zadržanje Mussolinija, ki ima z Otonom, katerega hoče poročiti z Italijansko princezo, posebne namene. Mussolinija si Madžari ne drznejo žaliti ali mu nasprotovati, ker vidijo v njem poglavitnega pobornika svojih revizionističnih želj, dočim se Nemčija ne briga za njihove želje ali pa jim je celcr naravnost nasprotna.
Živimo torej v dobi, ko vidimo, da se hoče en princ prikopati do prestola s pomočjo ljubezni in poroke, dočim se je drug princ baš zaradi ljubezni do ženske odpovedal prestolu.
P. Bernard:
Zato, "ker ni od tega sveta"!
J'o. pravici povem, da tudi meni že preseda pisanje o tem, da katoličani ne bi smeli podpirati proti verskega tiska. Stvar je sama na sebi tako jasna, da je čudno, kako da nekateri katoličani to še vedno delajo. Čas bi res že bil, da bi to spoznali in ne pljuvali sami .sebi v skledo. Potem nam ne bi bilo treba več o tej reči pisati in potem bi tudi ne bilo treba odgovarjati na*besede nasprotnikov, ki nam to pisanje očitajo.
Toda ker je, kakor je, sem skoraj hvaležen Za priliko, ki mi .io daje g. Jontez, da spet nekaj napišem o tej reči. On jo i amreč hud tudi na našo druge brošuro, ki pod naslovom Naša Straža očitno ni šla mimo nje ga.
Močno hvali g. urednik sebe in svoje kolege, da so zelo ši-
rokogrudni in nikomur ne branijo, da bere, kar hoče, in naroča liste, katerekoli hoče. Mi pa nasprotno zahtevamo od katoličanov, da ne podpirajo veri nasprotnih listov in celo pravimo, da naj jih nikar ne berejo.
Na to reč se da marsikaj reči.
Prvič ta trditev že sama na sebi ni tako velika resnica kot bi človek sodil po zapisanih besedah. Prav nič težko bi ne bilo, iz citatov nam nasprotnih listov pokazati, kako skušajo med svojimi pristaši in napol pristaši izpodriniti naš tisk in ga nadomestiti s svojim. Vsi mogoča nelepa imena dajejo našim listom in časopisom, da bi jim vzeli veljavo in ljudi pridobili za odpoved naročnine. Z vsakovrstnimi priimki obkladajo tiste naše ljudi, ki berejo katoliške liste napred-
njaških pa ne. Z neumneži jih obmetavajo, napreden in pro-svitljen je v njihovih qčeh samo tisti, ki naroča in bere le socialistične liste. To je v bistvu i: to kot reči: če si socialist, ne smeš naročati in brati katoli; ških listov. Odkritosrčni so pr toliko, da tega ne priznajo, kadar jih kdo za besedo prime. Pozabljajo, kar je bilo pisano v enem njihovem glasilu, zato potem v drugem nekaj drugega napišejo.
Drugič je pa tista samohvala samo stvar taktike. Dokler razmere niso še "dozorele," se zvijajo tako in drugače, računajo pa s pozabljivostjo ljudi. In tako jim stvar gre dosti dobro od rok. Ako imajo pa toliko uspeha, da pridejo na površje, ta krat pa nič več ne pišejo, d; nikomur ne branijo branja ka toliških listov, ampak liste in knjige same zabranijo. List ne sme več izhajati, ampak naročati in brati ga sme vsak! To se razume samo po sebi, čemu bi sploh bilo treba o. tem pisati in dajati izrecno širokogrudno dovoljenje! Smeš naročati in brati, samo kako boš to storil, ko .je list sam v korenini zatrt! Kdor misli, da je to s pretira-njem povedano, naj gre na Rusko in naj skuša ustanoviti katoliški list!
Tretjič je pa velika razlika •med katoliškim tiskom in socialističnim tiskom. V glavnem je razlika tako velika kot med katoličanstvom in socializmom samim.
Socializem je ves, kolikor ga je, od tega sveta. Ne bo nam zameril, če smo to zapisali. Saj mislimo, da je na to celo ponosen. In kar je od tega sveta, je "resnično" in dobro samo tako dolgo, dokler razvoj sveta in človeštva ne naredi koraka naprej.
Zopet poudarim, da se ta trditev ni rodila v moji glavi, ampak sem si jo zapomnil i; branja socialistične:,,literature. Torej ni nikako obrekovanje. Po njihovih lastnih naukih je na svetu vse samo relativno dobro in koristno, prav nič ni večno veljavno. Torej je tudi socializem samo tako dolgo nekaj vreden, dokler ne pride na njegovo mesto — vsaj za tiste čase — kaj boljšega ! To je njihov nauk, ne moj,!
Odkod pa tisti razvoj prihaja? Ali ne od cele človeške družbe? In razvoj ne pride kar čez noč, prihaja počasi. In če je razvoj vedno proti boljšemu, bi bil zelo velik nažad-njak tisti, ki bi skušal posamezne pojave takega razvoja zaustavljati ali komu prepovedovati in od njega zahtevati: ne beri drugih reči kot socialistične, ker utegneš kje najti kaj takega, kar skuša socializem izpodriniti! Utegne se namreč zgoditi, in še precej verjetno je to, da bo kdo drugi prej našel in zapisal kaj boljšega kot je socializem, nego se bo to kakemu socialistu posrečilo.
Potemtakem mora socializem po svoji lastni temeljni zamisli pustiti vsakemu prostost in mu celo naročati, da bere še kaj drugega, ne samo socialističen tisk. Vse, kar je od tega sveta, mora tako delati, če hoče ostati svojim temeljnim naukom dosledni!
Ali je pa tudi krščanstvo od tega sveta?
Dobro vem, da marsikateri socialisti, morda velika večina, odgovarja na to vprašanje: I, kako pa drugače!
Tu ne bom govoril o tem, da je tak odgovor napačen. Pišem namreč v odgovor enemu posebnemu socialistu, ki ima po vsem videzu isto mnenje kot mi. To je g. Jontez, ki nas je pretekle dni enkrat prav prijazno opomnil y svojem član-čiču na to, da krščanstvo "ni od tega sveta !"	1
To je jako lepo, da nas je na to spomnil. Imel je sicer nekaj
drugega v rokavu, ko je to zapisal. Hotel je reči, da naj si potemtakem krščanski ljudje ne navezujejo srca na posvetno bogastvo.
Tudi to je zelo dober in potreben nauk. Kjerkoli se najdejo tako krščanski ljudje, ki navezujejo srca na posvetno bogastvo, jim tudi jaz s krščanstvom in g. Jontezom vred polagam na srce, da naj se spomnijo resnice, da "krščanstvo ni od tega sVeta." Ako bi g. Jontez ostal pri takih naukih, bi midva kmalu ne pisala drug zoper drugega. Pa prav brez vsake pikrosti bodi to povedano !
Ampak, g. Jontez, je še polno drugih okoliščin v življenju, ko se je treba krščanskim ljudem spomniti, da "krščanstvo ni od tega sveta." Ena taka okoliščina je takrat, kadar mi nekdo ponuja v naročbo list, o katerem dobro vem, da krščanstvo pobija. Takrat mi pridejo na misel besede — pa tudi če bi me ne bil spomnil nanje g. Jontez — da je krščanstvo od nekod drugod, ne od tega sveta. In še to mi prihaja na misel, da je v tem krščanstvu za-popadena moja časna in večna sreča. Pa ne samo moja, ampak še mnogih drugih milijonov mojih bratov in sester pe širnem svetu.
Spomnil se bom, da je velika milost zame, da sem pripadnik tega krščanstva in da z njegovo pomočjo, prav lahko najdem tisto časno in večno srečo — če hočem! Dalje bom pomislil, da kljub svojemu krščanstvu lahko tisto srečo zapravim, če se ne izkažem vrednega misliti, da sem kristjan, in se po krščanstvu, ki ni od tega sveta, ravnati -— nočem!
In nazadnje bom še to pomislil, da od nobenega razvoja in napredka tega sveta ne morem pričakovati kaj boljšega kot je krščanstvo, in to prav zavoljo tega, ker vem, da krščanstvo sploh in moje posebej "ni od tega sveta!" Zato ne bom ne sam bral in ne drugim priporočal branja takih reči, ki mi zmotno obetajo, da bodo nadomestile krščanstvo s čim boljšim. še več, svaril bom vsakega, ki je katoličan, pred takim početjem. In ko tako delam, sem popolnoma
v skladu z logiko, dočim g. Jontez ni, ko v isti sapi trdi, da je krščanstvo bilo dobro, dokler ga ni.-o ljudje skvarili, in celo na to opozarja, "da ni od tega sveta" — obenem pa pre rokuje, da bo socializem, ki je od tega sveta, nadomestil "v zaton odhajajoče" krščanstvo."
G. Jontez, s tistim pisanjem o bistveno dobrem krščanstvu in opozorilom, da krščanstvo ni od tega sveta, ste našli zelo zdravo zrjio. Morda ste ga našli le kot ga najde slepa kura, vendar Vam iz srca svetujem: Držite ga jin razmišljajte ob njem! Ne vrzite ga proč, saj ste ga sami odkrili! Tudi na-daljna zrna niso daleč! Sreča Vas išče, um Vam je dan, našli jih boste, če niste zateleban!
aktivnih delničarjev, da pomagajo stavbi do boljšega uspeha. Vsa čast in priznanje zavednim in požrtvovalnim možem in ženam.
Razumljivo, da se je poprej marsikateri radi netaktičnosti in postopanja čutil užaljenega, toda to mora radi skupne koristi preteklost pokopati in bodočnost izbrisati. Stavba je tukaj, stoji in prosi: postavili ste me, bodite moji. Nepravilno je, da se jo kdo izogiba in hodi mimo nje drugam iskati si | razvedrila. Vsak delničar, ki se poslužuje podjetja, v katerem je kot delničar zainteresiran koristi sam sebi, če ga podpira. Držimo se pregovora ki pravi: "Vsak sebi je najbližji." Sprejeta bodo tudi nova pravila, o katerih se bo razpravljalo. Pravila so zelo važna zadeva in če ne radi drugega, bi moral vsak delničar radi njih priti na delniško sejo. da jih sliši ali po možnosti doda priporočilo, da se jih spremeni.
Letos obeta biti delniška seja dobro obiskana in upam. da se bo slednji delničar potrudil in prišel na sejo, kjer ni bil že dolgo. Kako bo prijetno bodo čemu direktoriju, ko se bo zavedal. da jih delničarji upoštevajo in poslušajo njih poročila. Dajte jim letos to veselje, odločite se, da nas v nedeljo poseti-te in nam daste iz vaših lastnih in bogatih izkušenj dobre nasvete. Čim več nas bo, tem bolj iskreno in dobro se bomo pogovorili. Naše geslo je in ostane: "Slovenski dom je last naroda in nas, mi hočemo, da stoji v ponos nam in našim potomcem."
Na veselo svidenje v skupni slogi, vas vebi
Joško Penko, tajnik. -o-
Kdo bi ne bil hvaležen!
Vsi delničarji na letno sejo
Določilo se je, da se dne 10. januarja ob 1. uri popoldne otvori delniška seja Slovenskega doma na Holmes ave. Letošnje finančno poročilo bo zelo razveseljivo in povoljno. Izdani bodo na roko vsakemu delničarju detailirani računi, da bo vsak vedel kaj se pri korpo-raciji dela. Vsak bo imel priliko vprašati to. kar mu bo nerazumljivega in se pritožiti, kar se mu zdi, da ni bilo v preteklosti prav. Poizkušali se bomo razumeti, kakor ena sama velika družina, v kateri ima vsak dobro besedo in dobro priporočilo.
Zadnje leto se je v naročje Slovenskega doma na Holmes Ave., vrnilo zelo veliko nekdaj
Naslednji članek je napisan glede našegd kulturhega vrta. Res da večkrat berete o tem vrtu, toda če upoštevamo vso njegovo lepoto, ko bo vrt enkrat dovršen, potem lahko trdim, da se o njem piše še vse premalo. Vrt bo to leto dogo-tovljen, kar se tiče vladnega dela. Dogotovljen mora biti tudi od naše strani, kar moramo namreč še mi prispevati. O tem naj danes napišem par vrstic.
Ze večkrat smo slišali, da .je dala vlada za naš kulturni vrt največjo vsoto. To se je zgodilo v prvi vrsti radi tega, ker je bilo treba pri našem vrtu delati zgorej na bulevardu in enako tudi na spodnji strani. Kdor ni zasledoval tega dela, ne bo imel pojma, koliko materiala se je porabilo, da se je postavilo tisto dolgo' steno, ki meri blizu '200 čevljev, ki je vsa iz rezanega kamna, v sredi te stene pa se blesketa Gregorčičev spomenik, delo priznanega češkega umetnika Mr. Jiroucha.
Na vsaki strani te stene vodijo na spodnji bulevard dvoje kamnite stopnice, na vsaki strani ene in od tu dalje je lep ter obsežen prostor, kot nalašč za narodna zborovanja.
Ko gledamo to ogromno delo, dobimo šele pojem, zakaj bo stala ta zgradba ogromno vsoto $57,000.00, kar je prispevala vlada in v kateri vsoti ni všteta vsota, ki jo moramo prispevati mi sami.
Ko so se razne narodnosti začele pogajati za svoje kulturne vrtove z mestno in državno upravo ter potem z relifno administracijo v Washiugtonu, so morali narodni odbori podpisati svoje obligacije, da bodo tudi narodnosti doprinesle svoj delež. Ako bi ne bili tega obljubili vladi, bi ne bila dala svojega deleža. Za slučaj naj navedem, da je vlada dala za litvinski vrt $29,000. Litvinci sami so dali okroglo $9,000.
smrti zapisanega poslali domov. Vedno ga je bolela glava. Pred nekaj leti pa so bolečine prenehale in invalid je čutil, da mu krogla leze v vrat. Letos pa ga je začela boleti desna noga. Ker mož ni imel denarja za zdravljenje, je vzel nož in prerezal nogo na tistem mestu, kjer ga je bolelo. Našel je kroglo. Zdaj je zdrav.
—Učiteljica Nežika Klun je umrla, v Ribnici, učiteljica v pravem in pristnem pomenu, besede. Ni bila le nastavljenka, ki opravlja svoj posel uradno ali službeno, da vleče plačo. Bila je učiteljica zato, da uči in vzgojil je, pomaga in neguje. To in samo to! Vsakdo jo je poznal, dobijo gospodično-domačin-ko. Tri leta je poučevala v Fari-Vasi ob Kolpi, devet let v samotnem, od železnice 36 kmod-daljenem Kužlju ob Čabranki, brez vsakega najpotrebnejšega udobja, 13 let v Dolenji vasi pri Ribnici in ravno letos se ji je izpolnila želja, da je bila nameščena v svojem rojstnem kraju v Ribnici, ki ji je kanila posvetiti vse svoje moči, pa jo je zalotila po mučni operaciji smrt, dobro pripravljeno, v 49. letu starosti je izdihnila svojo blago dušo. Nihče ni mogel verjeti, da je gospodična Nežika mrtva, ko so raz šolska poslopja zapla-polale črne zastave in je tužno zvonjenje javljalo žalno vest.
-o-
Pridobivajte
člane za S. D. Zvezo
Ce verjamete al' pa ne
Naš jugoslovanski odbor je do danes prispeval za nakup raznega materiala okroglo $500.00, posebej mora pa še plačat inženirja in za vse nasade cvetlic ter grmičja, kar bo zneslo do $5000.
Pogostokrat se oglasim v vrtu in gledam, kako delo napreduje. Nadzornik del, Mr. Alfred Mudge, se trudi, da dobi od drugod potrebni material, da ga nam ni treba plačati in nam s tem mnogo prihrani.
Smatram in sem prepričan, da bo ta naš kulturni vrt neprecenljiv za ves jugoslovanski narod, o katerem se računa, da nas je v Clevelandu do 60,000. Vrt bo nosil naše ime in bo stal, ko bo dodelan, do $100,000. Pa kaj je to napram veljavi našega naroda? In kako pa bi bili ponosni na vrt, če ne bi tudi mi nekaj prispevali zanj? Ko bo vrt dodelan, se bomo čudili krasoti. Tistim, ki niso nič pomagali in nič prispevali zanj, bo žal, da niso bili soudeleženi pri delu in dajatvi.
Ker mi je znan sentiment naroda in vem, kako težko je ustvariti zaupanje v eno ali drugo narodno gibanje, se tudi zavedam, da je bilo do sedaj težko vzbuditi večje zaupanje pri narodu, dasi se odbor ne more pritoževati, da se narod ni odvzal. Da, narod se je odzval, čeprav se je od druge strani metalo polena pod noge in skušalo z began jem odvrniti ljudi od podpore za zidavo kulturnega vrta. Ker pa gre delo h koncu in bo odbor v kratkem potreboval še izdatno pomoč v • denarju za dogotovitev vrta, se prosi občinstvo, da se še nadalje odziva s prispevki. Zdaj se pripravlja tudi knjiga, v kateri bodo zabeležena imena onih, ki so kaj prispevali za vrt.
Naj dodam še to, da bom osebno obiskal več naših trgovcev, da pripomorejo z done-. [ ski k vrtu, da bodo deležni velikega dela, ki bo pričalo o za-j vednosti slovenskega oziroma , jugoslovanskega naroda, ki bo dovršil tako ogromno delo: , Jugoslovanski kulturni vrt.
Ant. Grdina, predsednik.
IZ DOMOVINE
i
( —Smrt na poti iz cerkve.— . žrtev nesreče je te dni postal na kamniški progi posestnik Jakob , Zvržina z želodnika pri Dobu. Zvržina je šel zjutraj v cerkev v Groblje. Ko se je vračal čez , železniško progo, ga je vlak po-( drl in popolnoma razmesaril.
—Smrt pocl vozom. — Te dni i ■ se je zgodila huda nesreča. Gospodar Anton Lap z Zidanega mosta je vozil steljo iz gozda. Pri tem sta mu pomagali nje-| gova žena in dekla. Naenkrat se je voz, poln stelje, prevrnil in ' pokopal pod seboj vse tri. Dolgo časa ni nihče mogei klicati na pomoč, ker so bili vsi trije pod vozom. Šele Lapova žena, ki se ji je po dolgem trudu posrečilo rešiti se izpod voza, je doklicala pomoč ki pa je bila za deklo Rozalijo Brinovčevo iz Dolge njive že prepozna. Dobili so jo pod vozom mrtvo. Gospodarja so precej poškodovanega rešili živega in je upanje, da ostane pri življenju.
—Na čmučah je po kratki in mučni bolezni umrl Peter Lam-pič bivši krojaški mojster in hišni posestnik v 80. letu svoje starosti. Do zadnjega zdrav se je pred 14 dnevi podal k Sv. Katarini, med potoma pa se je prehladi 1 in za posledicami tega 7. novembra ob 11. ponoči v krogu svojih domačih izdihnil svojo blago dušo.
#—Krogla je prišla iz njega. V Brekovici v Prekmurju živi invalid, ki je pred 20 leti dobil strel v glavo. Krogla je prebila čelo in se zarila med možgane, da si zdravniki niso upali izvršiti operacije. Leto dni je trajalo zdravljenje po raznih vojaških bolnišnicah, dokler ga niso
Jontez je oni dan zapisal veliko modrost, češ, da je velika umetnost živeti na račun drugih.
Akrabolt, tu je pa udaril Jontez žebel.j prav na glavo. Dolgo jv TW* praktitfrrri to umetnost (kje neki se je naučil) , pa da bo to povedal širni javnosti, ne bi človek pričakoval. Da se tako izpozabi!
A
Logičen pa je, Jontez, logičen. Kakor oni, ki je s svedrom kravo drl. Oni dan je zapisal, da so vseh naših bojev krivi nekateri srboriti duhovniki. Par dni zatem je pa zapisal, da boji so bili, ko nas ni bilo in boji da bodo, ko nas ne bo več na svetu. S tem je priznal, da naši "srboriti" gg. duhovniki vendar niso ustvarili bojev. Kako neki, če so bili že boji, ko nas ni bilo in bodo, ko nas ne bo. Lepo je od Jonteza, da je tako hitro popravil svojo "zmoto."
A
Bolnik je šel k zdravniku, da ga preišče radi notranjih ne-prilik. Ko ga zdravnik preišče, mu pravi :
"Več zelenjave morate jesti."
"Veste, zelenjava mi pa ne gre," reče bolnik. "Razen, če mi dovolite, da jo uživam drugače."
"Kako drugače?"
"Zelenjavo bi dajal prašičem in jaz bi jedel potem svinjsko meso."
A
Sešli so se slikar, dimnikar in kmet. Vsak se je malo po-bahal s svojo zmožnostjo. Prvi je spregovoril slikar: "Tako sem v živih barvah naslikal grozdje na steno tamle zunaj, da so se ptiči vsedali nanj in brusili kljunčke ob zid, ker so mislili, da je to pravo grozdje."
Drugi je bil na vrsti dimnikar: "Jaz sem pa zadnjič tako lepo očistil dimnik, da se je iz njega dvigal tako čist dim, da ga sploh ni bilo mogoče videti."
Za besedo poprime kmet: "Kaj bo to,! Jaz sem pa napravil sredi njive tako strašilo, da so vrane prinesle koruzo nazaj, ki so jo prej pozobale."
imenovati tudi Abu en-Nasr, t njegov stric."
! "Effendi, povedati nam mo-! ra, kje je njegov oče, ki mi je ukradel nevesto!"
"Mora —? Kako ga boš prisilil?"
"H kadiju pojdem."
"In tam bo povedal napačen kraj, ali pa, če bo pravega povedal, posvaril očeta. Ne, bodimo previdni in pustimo policijo in kadija. Smo dosedaj sami opravili in sreča nam je. bila mila, bomo še zanaprej sami poskusili.
Sedaj pa pojdem in si pogledam hišo v Bahariwe kjoju, ki jo je sinoči Ali Manah obiskal. Omar me bo spremljal. Morebiti ti že nocoj lahko povem, kaj sem našel in kaj bom ukrenil."
"Pa naj bo po tvojem, effendi! Vrnil se bom domov. In ko bodeta gori gotova, mi moraš Omarja s seboj pripeljati, pri meni bo stanoval in hammal ne bo več."
Ločili smo se. Isla je odšel domov, midva z Omar jem pa sva krenila k Zlatemu rogu, si najela kaik, enega tistih dolgih, ozkih čolnov, ki v Zlatem rogu in v Bosporu nadomestujejo naše iz-voščke, in se peljala do Ejjuba. Tam sva izstopila in peš mahnila v Bahariwa kjoj, ki je naj za pad-nejše predmestje Carigrada.
Brodila sva po nesnagi, po odpadkih, se plazila po ruševinah in končno krenila v ozko, samotno in temno ulico.
Omar mi je pokazal sumljivo hišo le mimogrede, če bi bila obstala in jo opazovala, bi bila vzbudila pozornost. Njeno pročelje je bilo ozko, pa zelo se mi jo zdelo, da gre globoko na dvo rišče. Eno nadstropje je imela, ki je segalo črez pritličje. Vrata J so bila obbita z močno železno pločevino in razen majhne, šti-rioglate luknje v zidu ob vhodu i ni imela nobenih oken, gola, ma-i nivna stena je gledala na ulico.
Vse to sem videl mimogrede in j.šla sva dalje po ulici. Sosednja hiša je tudi imela nadstropje in ozko pročelje. Pri vratih je visel umazan listič in na njem
se mbral:	„
"Stanovanje se da v najem.
Koj sem se odločil, prijel sem za kljuko in vstopil. Začuden me je gledal Omar, češ, kaj neki nameravam, rekel pa ni nič, stopil
je za menoj.
Znašla sva se v ozki, temni veži, tipala sva po njej dalje in butnila ob druga vrata, glavnim nasproti. Odprl sem jih in stopil na dvorišče. Imelo je, kakor , pročelje, kake štiri metre v širi-
---—	. - .fiwPwv.«*
Najino taborišče in "želita.'" Avtor pere smjcej, Albert je pa za fotografista.
take turiste kot sva bila midva, so ti hoteli predragi in sva se prav tako dobro počutila v najinem šotoru kot v najlepšem hotelu, čeprav sva imela sprejemno sobo, spalnico in kuhinja vse v enem prostoru.
No, par dni zatem sva bila zopet pri Viktorju Moharju. Naj mi cenjeni čitatelji dovolijo, da napišem zgodbico, ki se mi je pripetila tukaj prvo noč.' Po prijaznem razgovoru, smo se podali k počitku. Meni se je, kakopak, takoj začelo sanjati o medvedih. Saj se človeku vedno najraje sanja o takih predmetih kijih ne mara. Pa sem vstal v spanju s postelje, z roko kazal v steno in šepetal: "Pssst, Albert, poglej, pogoji" Viktor in Albert sta se bila zbudila, me zvedavo gledala in čakala, kaj i>om še povedal. V smrtni grozi sem šepetal dalje: "šššš, Albert, glej. . . ."
Počasi se ni stopal nazaj m .•^e tresel v silnem strahu. Naenkrat sem pa poskočil in butil v nasprotno steno ter zavpil na ves glas: "Medvedje!"
In ta moj krik me je zbudil. Pogledal sem ter se čudil Albertu in Viktorju, ki sta se valjala po tleh samega smeha. Brez vsake besede sem se zopet vlegel v posteljo in drugo |jutro sta mi ves dogodek opisala. Vesel sem bil pa le, da sem medvede videl samo v sanjah.
Drugo jutro smo naložili na trailer kakih 400 funtov raznega sadja, ki ga je dal Viktor za svoje starše, 200 funtov breskev in 200 hrušk. P-otem sva se lepo poslovila od Viktorja in jo ubrala nazaj proti Montani, na Moharjeve farme.
Ko sva dva dni pozneje prišla kakih 50 milj do Glacier narodnega parka, sva videla gost dim, ki se je valil v obla-
ljiv. Med kroglo in turbanom je silil v dan nos, ki je bil po vsej verjetnosti človeški nos, in pa že .omenjeni čibuk. Nos ni bil mnogo krajši ko čibuk.
Ko sva se pojavila na dvorišču, je okroglo bitje zagodrnja-lo, deloma zadovoljno, deloma povražne, se premaknilo in se začelo razvijati.
(Dalje prihodnjič.)
ke. Ko sva dospela v park, so nam stražniki povedali, da ne moreva peljati skozi park, ker divja tam gozdni požar. Več kot tisoč mož je bilo na delo, da omeje požar. Drugo jutro sva morala obrniti nazaj in se peljati okrog parka, kar naju je precej zamudilo. Pod večer sva bila že na Moharjevi farmi. Začudili so se, da so naju zopet videli, pa so bili vseeno veseli najinega prihoda, še bolj pa dopeljanega sadja. Drugi dan sva nameravala zopet naprej, pa Moharjeva ma ma so nama ukazali, da bova zdaj pomagala "kenat" in tako svo ostala tam še štiri dni.
Res sva se nekaj štulila okrog sadja in ga pomagala lupit, pa sva kmalu uvidela, da sva samo za nanotje. Torej sva prepustila to delo Mrs. Mo-har in pa hčerki Josephini.
Nekega večera sem se počutil sila romantičnega, pa sem zajezdil Jerry-ta in odjezdil ven na prerijo. Na mali vzpetini sem razjahal, se vsedel \ travo in si prižgal pipo. Daleč tam so sijale lučke v Moharjev hiši in videle so se lučke tudi v mestu Hogeland in v drugo stran iz T umerja. Premišljeval sem o tem mojem potovanju in lepih krajih, ki sem jih videl. Ozrl sem se proti nebu in opazoval milijarde zvezdic na nebeškem svodu. Jej, kako majhnega sem se čutil pod to nebesno streho.
Ko je pipa ugasnila, sem zopet zajezdil konjiča in sva šla proti domu. Zdelo se mi je, da ni ravno napačno na tem svetu, zato sem tudi eno zapel. Konj je strigel z ušesi, pa ne vem, če sem udaril po napačnih notah, ali pa se mu je petje dopadlo. Sicer ga pa za njegovo kritiko nisem vprašal.
No. prišel je čas najinega odhoda in zopet smo jemali slovo zdaj pa zares, ker najina pol pel j a zdaj naravnost proti Clevelandu, torej se ne bova mogla "gredoč';"ponovno ustaviti na farmi. Zopet smo si stisnili roke in zopet si mahali z robci, dokler se je videlo.
Vreme je bilo deževno, zato sva vozila kar naprej do enajstih večer in prevozila 475 milj. Po Montani je bilo že še, ker po lepe ceste, ko sva prišla v North Dakoto, sva dobila pa blatne ceste. V takem vreme-nui ni bilo misliti na taborenje na prostem, zato sva kar v avtomobilu pojedla nekaj šunke, ki nama jo je dala Mrs. Mohar. Vi ne veste, kako nama je teknila, še zdaj mi silijo
sline v usta, če se zmislim nanjo. Bog vam da zdravje, mama Moharjeva.
Na tej poti bi se nama bilo skoro prigodiia nesreča. Albert je spal na sedežu, jaz pa sem vodil avto. Vozil nem ravno v neki klanec, pot je bila opolz ka, pa je zaneslo avto v eno stran, trailer pa v drugo. Pri tisnil sem z vso silo na "gas" ir tako izvlekel kolesa iz blata. Tako sem pridrvel kakih 50 milj na uro vrh klanca in v istem tempu zopet nizdol. Ustaviti nisem mogel, ker sem se bal pritisniti na zavore, pa sem se kar izročil v božje varstvo in čakal kaj bo. Cesta pod klancem je bila polna vode, kak čevelj globoko, pa sem z avtom udaril v tisto vodo, da je voda zapršela na vse strani. Pa ni bilo nič hujšega, kot da je avto izgledal kot bi ga povaljal v blatu.
(Dalje prihodnjič) --—o—--
IZ PRIM0RJA
fihejših umetnin, s tem ne bo oproščen davka, za katerega ga toži zvezna vlada v svoti $3,700,-000. V letu 1931 je Mellon izročil te umetnine v varstvo neki "dobrodelni družbi' 'in je na podlagi tega darila trdil, da mola biti oproščen dohodninskega davka v svoti $3,700,000. Toda kot -c:e je izjavil davčni urad v Washingtonu bo moral Mellon Vseeno plačati davek.
—Po 22 letih iz ujetništva.— V Maribor je prispel 49 - letni Ivan Strugarski iz Čibe pri Ba-čki Palanki, ki je bil leta 1914 ujet na ruski fronti. Bil je v raznih ruskih taboriščih, dokler se mu ni posrečilo, da je prišel preko poljske meje, nato pa mu je naš varšavski poslanik omogočil vrnitev v domovino po 22 letih.
—V Zagrebu je umrla 26. novembra Josipina Kosina, roj Wolf, v 77. letu svojega življenja. Pokoj niča je bila edina hči rajnega slovenskega slikarja Janeza Wiolfa. Kot mlada soproga je odšla s svojim možem v Karlovec in pozneje v Zagreb, z nežno ljubeznijo pa se je vedno spominjala Ljubljane in jo večkrat obiskala. Ponosna je bila da je svojih pet otrok, tri sinove in dve hčeri dobra vzgojila in preskrbela, da so vsi v zelo ugodnih razmerah.
—V Krki je utonil.—Nedavne sta se okrog 60 let stari posestnik Janez Nose in njegov sosed Brkopec iz Rumunije vasi pri Toplicah napotila v svoja vinograda v Straških goricah. Ubrala sta najkrajšo pot po Krki vsak ,s svojim čolnom. Po končanem opravilu sta se vrnila pozno v noč k čolnoma. Kakor prej sta se tudi nazaj vozila vsak v svojem čolnu. Ko sta se peljala do Krki proti domači vasi, je ležala nad Krko velika megla. Spričo tega je Brkopec za svojim tovarišem, ki je bil pred njim, zaklical, naj mu da znak z vzklikom, ko bo pri kraju struge. Nose je dal Brkop-cu v resnici dogovorjeni znak. Ko pa je Brkopec privesla h kraju, je prestrašen ugotovil, da njegovega tovariša ni nikjer Pohitel je v vas in sklical vaščane. ki so prihiteli h Krki s svetilkami. Njih trud pri iskanju pa je bil zaman. Krka je pogoltnila nočnega čolnarja s čolnom vred. Ugotovilo se je, da je prišlo do nesreče samo zaradi goste megle.
Westminster opatija zaprta radi kronanja
London, 5. januarja. Od pon-deljka'naprej je že zaprta Westminster cerkev v tem mestu, v kateri se bo vršilo kronanje angleškega kralja Georga VI dne 12. maja. Cerkev so zaprli, da jo pripravijo za kronanje. V cerkvi je običajno 2,500 sedežev, toda za kronanje bodo število sedežev povišali na 9,000. Da je cerkev že tako zgodaj zaprta je pripisovati dejstvu, ker primanjkuje izurjenih rokodelcev, k.i se razumejo na delikatne spremembe v cerkvi ob priliki kronanja.
Ameriški zrakoplovci v Španiji odpovedali
Paris, 5. januarja. Pet ameriških zrakoplovcev, ki so služili dosedaj za špansko socialistično vlado, je odpovedalo nadalj-no službo in se namerava vrniti v Zedinjene države. Pritožili :-o se, da socialistična junta skrajno brezobzirno postopa, in zra-koplovec Lord bi bil skoro ustreljen, ker je polomil levo krilo svojega zrakoplova- Tudi za božič niso dobili nobenih počitnic in so morali biti neprestano na fronti. V kratkem se vrnejo v Ameriko.
Japonci in Rusi v spopadu v Sibiriji
Tokio, 5. januarja. Iz brzojavk iz Harbina, Mandžurija, se doznava, da je prišlo do novih obmejnih spopadov med japonskimi in ruskimi vojaki ob sibirski meji. četa sumljivih ljudi je prekoračila mejo in japonski oddelek je bil poslan proti njim, da jih preišče, toda osumljenci so začeli streljati na japonske vojake. Vojaštvo je k o n č n o osumljene ljudi aretiralo.
MALI OGLASI
Stanovanje sc odda
ima štiri sobe. Hiša sama za sebe. V bližini šole sv. Vida. Vprašajte na 6124 Glass Ave. (5)

Preostalo je še
nekaj izvodov poezij
IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
zložil in izdal
IVAN ZUPAN
urednik "Glasila K. S. K, J."
6X17 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO
Cena $1.00 s poStaino vred.
• Naročite jih sedaj, dokler zaloga no poide!
•f
t *
*
4.
t +
f +
* * *
*
4-
*

DNEVNE VESTI
Ameriški kardinal na obisku pri papežu
Rim, 4. januarja. — Papež Pij XI. je včeraj izročil svoj izredni blagoslov ameriškemu kardinalu Doughertyu iz, Phi-ladelphije, ki bo papežev legat ob priliki prihodnjega evhari-stičnega kongresa, ki se vrši v Manili. Kot se je izjavil kardinal Dougherty je papež videti precej vesel, čvrst in se ne more poznati, da trpi velike bolečine. S kardinalom se je pogovarjal pol ure.
REJ ENI PREŠIČI NARAVNOST IZ DEŽELE
Vseli velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosili, šunke, plečeta, loins, izvrsten Speh.
Koljcno vsak pondeljek in četrtek, dopeljemo na dom vsak torek in petek. Dobite tudi izvrstno govejo meso in teletino po cenah na debelo.
H. F. HEINZ
Vine St., Willoughby, Ohio Tel. Wickliffe 110-1-2
Darilo Mellona vladi ga ne oprosti davkov
Washington, 5. januarja. Andrew Mellon, ki je ponudil zvezni vladi $50,000,000 vrednosti naj-
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom, 63«,1 CJI.ASS AVE. HEodeiMni 33W
KRIŽEM PO JUTR0VEM
Po n •mikam liTirnlVn K. Mara
Slutil sem, da sem morebiti i na sledu zločinski organizaciji,'i: ki ji je načeloval Ibrahim ma-| mur, in da je skrivnostna hiša | r v Bahariwe kjoju morebiti ena i njihovih zbirališč. Mogoče je bilo da je tja zahajal tudi Ibra- s liim mamur sam,. Ako drugega ne, vsaj sled bi našel za njim in če smo mu le. na sledi, nam 1< bi težko spet ušel. Treba je bi- d lo hišo opazovati.	p
_ Z;je»krat o svojih mislih to- 1< varnem še nisem ničesar omenil v ~~ saj so bile samo slutnje. Naj- b Prvo sem moral obiskati mlade- li ga derviša.
Vprašal sem Omarja in zve- d del> da stanuje Ali Manah v pe- j ti celici od glavnega vhoda. Pu- c stil sem tovariše v kavarni in t «dšel v samostan.	n
Dostojanstveno in zamišljeno. kakor se spodobi za pobož- d ifega muslimana in občudoval- b ca derviških visokih vaj, sem (_ stopil p0 dvorišču v vežo samo- n stana. Vrata na hodnik so bila b Odprta.
Počasi sem korakal po dol- n gem hodniku in spet nazaj. Der- k viši so sedeli v svojih celicah, h ogledoval sem jih in nihče se ni k zmenil za mene. V peti celici je £ j*del mlad človek, nekaj čez 20 v let je imel. Strmel je v okne in T molče prebiral jagode svojega v "rožnega venca." Tudi mohame- n danci imajo namreč svoj "rož-•"i venec," iz kroglic, nanizanih p na vrvico. Seveda ne molijo j, rožnega venca kakor katoličani, n ampak izgovarjajo k vsaki krog-nci po ene ime Alaha. Teh imen h nabranih iz korana, je 99. Za- c dostuje pa tudi, da molče pre- v rajo kroglice in mislijo na bo- č ga Alaha.	j
Obstal sem pri vratih ozke ce- r lice.
"Salam!" — sem pozdravil' z j s globokim glasom in spoštljivo j
"Kajehončešrk!'' "Iz daljnih dežel prihajam in '
ne poznam običajev te hiše. Vi-P
del sem vašples in bi se ti rad 1 ah -a ,1 za izpodbudo, ki mi jo c • e dala vaša pobožna vaja. Ali , snies sprejeti darilo?" "Smem. Daj sem!" "Koliko mora biti?" JVsak para sprejmemo." >
1 ule, vzemi!" «al sem mu po svojih skrom- i
si: sr?:pa zadovoljen je
beJZemid^inobdr žiga za se- : * * T
"a c-\^;arejsvoje ime':
hvaležen i" komu n*J bom
molčeče"okoT1: da bu dai' iz "o zaračunali Ž* ^ molčim, Pa 1Tlj d°voli, da
ime, da vem, kdo L llTi Svo-'e prerokov, ki	l,^0ŽlU ^
ril/-	'' u"m govo-
"Mbje ime je Ali Manah i Bar ud el-Amazat." mh bei1
"In kateri je kraj, ki g,t razveselil dun tvojega rojstva v* "Skader je moj rojstni kraj " Derviš ni lagal. "Njegova izpoved sc je ujemala s tem, kar .sem zvedel od Isle. Ta mi jei namreč že v Egiptu pravil, da je ftarud el-Araazat, ki je Zenico prodal, živel v Skadru.
"Ali še živijo v Skadru tvoji hodniki?" "Ne."
Več nisem smel vprašati, sumljivo bi se mu bilo zdelo. Povedal sem še nekaj vljudnih esed in odšel. V kavarni sta me Isla in Omar že nestrpno pričakovala. "Kaj
si zvedel?" me je vprašal Isla.
Ta derviš je res sin tistega Barud el-Amazata, iz Skadra je doma. In če me vse ne vara, je d el-Amazat, ki se je dal
ni, dolgo pa je bilo gotovo 40 m.' Na obeh podolžnih straneh in na počezni strani v ozadju so stala poslopja, podobna lesenim barakam, trhla in razpadla, da so se utegnila vsak hip sesesti. Na desno in levo od dvoriščnega vhoda so peljala vrata v pritličje teh poslopij, nizko je bilo, sobe niso mogle biti večje ko kaki kurniki. V nadstropje se je prišlo po lesenih stopnicah, trinajst jih je bilo svoj čas, kakor sen pozneje strokovnajški dognal, ir i od teh trinajst jih je ob mojen H^asu že šest manjkalo. | Dvorišče je bila ena sama ve | bka, blatna luža, ob času dežev * to seve. Solnce pa je lužo posu . s'lo in spremenilo blato v trd, pi fazpokan tlak. Sredi tega posu senega blata je tičala lesena kla da, ki njenega namena vkljul v sej duhovitosti nisem mogc opredeliti, i„ na tej skrivnosti! i kiadi je čepelo nekaj, kar bi bi 1 10 se bol.i skrivnostno, da ni mo
-	lel iz njega star, umazan čibul Okroglo je bilo tisto, kar je se
-	delo na kladi, in oblečeno v vse stranski raztrgan kuftan. N
a tej krogli je ležal turban, ki .i e bil svojčas morebiti sinjemode e ali pa radi mene tudi rdeč, dar d danes pa glede barve neopredf
Potovanje po zapadni Ameriki
Piše Michael Lah ml., Cleveland, Ohio.
Do Mt. Rainier National parka sva imela kakih 90 milj. Mt. Rainier je največja gora v Zed. državah. Že od claleč se nama je pokazala in ker je bilo ravno proti večeru, je bil krasen pogled nanjo, ker so se ravno zahajajoči sončni žarki upirali v njene strme obronke. Ob devetih zvečer sva prišla v park in tam sva morala plačati $1.00 za registracijo. Do prostora, ki je določen za parkanje ali taborenje je bilo še pet milj. Pot je bila zelo ozka in je peljala skozi gosto zaraščen smrekov gozd. Takrat sem šele videl, kako je lahko temno v gozdu ponoči. Postavila sva si šotor, si segrela nekaj juhe in skuhala kavo, pa šla k počitku.
Drugi dan je bilo krasno jutro. Po vejah so čivkali razni ptički, vesele veverice so se lovile od veje do veje. Onstran reke, ob kateri sva taborila, se dviguje ponosno proti nebu Mt. Rainier, ki je bil takrat ves pokrit z ledom in snegom. Poklical sem Alberta, da se tudi on nagleda krasne panorame, kakršne še svoj živ dan nisva v. dela.
Ko je šel potem Albert po vodo, je ugotovil, da je bil poleg najinega samo še en turist v tej divjini, če bi bila to vedela sinoči, ne bi bila tako brezskrbno zaspala. Veste, zara di medvedov. Tisti dan sva jih videla kar devet. BiH so pa na oni strani reke, torej sva imela še dokaj korajže. Naenkrat sta se pa dva spomnila, da bi si šla ogledat pokrajin-.
tostranreke: Takrat je bilo pa že boli čudno v najinih srcih. Toda medveda sta odšla mzje pod taboriščem v gozd in midva z Albertom sva se globoko oddahnila. Menda ja!
Tukaj sva ostala še drugi dan. Potem-hva. jo Pa urezala po lepi cesti na Sunrise prelaz Tukaj je vse udobno napravljeno za turiste, ki jih je vedno dovolj, da uživajo rajsko krasoto tega kraja. Seveda za
bilo, avto je odrčal, Hegan pa je stal pred vilo in gledal za drija-jočim vozilom, od katerega je bilo odvisno vse: zmaga ali propast.
VIII.
V New Yorku.
Po hrupnem Broad way u v Newyorku je korakal Jack — golobrad, v rumenem lahkem plašču proti prahu in z rumeno avtomobilsko čepico na glavi.
Nedaleč od Cumberlanda je na ostrem, strmem cestnem ovinku, kjer se je avto 11,770 zaradi strmine in ovinka ter zaradi izogibanja drugim vozilom pomikal za nekaj hipov le še v zmernem diru, skočil neopazen iz voza.
Naznanilo!
Tem potom se sklicuje za dne 10. januarja 1937 ob 1. uri	popoldne letno delniško sejo Slovenskega Doma na Holmes Ave.	Podani in odobreni bodo letni računi. Delničarji naj vzamejo to	naznanilo za uradno obvestilo.
:	DIREKTORLJ SLOVENSKEGA DOMA,
j	sklicatelj.
viiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiBiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii;
Odprto do
9. zvečer
Vse mode barve
mere
NE ČAKAJTE, DA NE BO PREPOZNO
Tiscče jih je kupilo tukaj in prihranilo. Bodite med srečnimi, ter prihranite denar tukaj.
Ne čakajte! Hitite!
Moške delovne HLAČE
95c
Moške praznične HLAČE
$1.45
DEŠKE SUKNJE
$5.95
RAZPRODAJA RAZPRODAJA RAZPRODAJA RAzrrtfmnsfi
OBLEKE
za može in fante
vse mere, vse barve, eno ali dvo vrstne
Delia Lind, f ilmska igralka, v športni obleki, ki je narejena iz sive volne in obrobljena s kožuhovino.
Zastonj darilo 7. vsako kupljeno obleko
VABILO NA BANKET
katerega priredi
St. Clair Rifle and Hunting Club V NEDELJO 10. JANUARJA 1937
V SLOV. DEL. DOMU NA WATERLOO ROAD
AOS, * YOU1Z PVOGQMi is q tf	YOU MIZ. AMD is
UOHMSoW
Kot vsako leto, boste tudi zdaj imeli fina zabavo na. našem banketu. Za ples bo igrala godba Krištof bratje. Program se začne ob osmih zvečer v1 spodnji dvorani, večerja pa se začne servirati ob devetih. Pridite, ne bo vam žal! Vas vljudno vabi
ODBOR.
Ne bodite sužnji neprebave
TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE
Želodčno zdravilo iskreno priporočano
I — Pišite po brezplačen vzorec ■ . Triner's Bitter Wine Co. 1 544 S. Wells St., Chicago, I1L
•	Send me a free sample.
•	Name ......
^Address __
| Pri vseh drugistih

PRECITAJTE in
TAKOJ SPOROČITE/
svoje ime, naslov,	///
poklic in tel. štev. ///
DA TUDI VAŠE IME /J/ / UVRSTI KLASI- M' / FICIRANI	/ oP
IŠČEJO SE POVEIUEXCI za nabiranje podatkov v vsaki koioniji. Dostojen zaslužek ob malem truda za zanesljivo, inteligentno in poznano osebo. PIŠITE!
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena dj O
in stane samo:	^CiaUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
> vxrov^LW^ V
Herman Trelle, farmer iz Alberte, Kanada, je dobil na razstavi žita v Chicagu naslov kralja pšenice, ker je bila njegova pšenica najlepša.
IVAN »ILApiNfO
Urednik
156 Fifth Ave.
Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena
"Dobro sem ga odrinil!" se je smehljal Hegan, ko se je vozil k Polly.
"Dobro sem ga privezal!" se je smehljal Dick Patton v svojem naslanjaču ter pušil debelo bri-taniko.
Ko je pridrčal avtomobil z Bobbom Doddom pred vilo sredi zelenja in cvetja, je stala na balkonu mlada žena. Takoj je videl Bobby Dodd, da je krasoti-ca, in ko je videl še njene solze, njen obup, je bil tudi takoj prepričan, da ni so p rogova so-krivka in da nima niti pojma, kaj se je ponoči zgodilo. In ker je bil Bobby Dodd res gentlemen, je začel z največjo obzirnostjo: "Mrs. Bell, moj čas je zelo dragocen! Zato moram govoriti brez okolišev. Mr. Bell je osumljen, da je nocoj tvrdko Oliver Hegan okradel za tri milijone dolarjev ter ž njimi pobegnil."
Kakor od strele zadeta je strmela Polly v detektiva in zakričala :
"Ne, ne, nikdar, nikdar! Kaj govorite? Moj soprog ni tat! To je nemogoče!"
"Well!" je pritrdil Dodd sočutno. "Tudi jaz sem vaših misli. Vaš soprog ni tat . . . Vsaj zaveden ne. če je milijone ukradel, je storil to le v duševni zmedenosti ... v začasni blaznosti. V zadnjem času je bil zelo nervozen . . . večkrat nejevoljen . . . osoren. Tako vsaj so mi pri posvetovali v banki. Ali mi morete pritrditi?"
"Da, res, nervozen je bil. Ah, toliko dela in skrbi je imel z banko!" je pritrdila Polly, a solze so ji lile iz velikih modrih oči. "Toda z mano je bil vedno ljubezniv . . . nepopisno dober ... o, moj Jack ni tat!"
Dodd je prikimal in se naslajal nad lepoto mlade gospe.
"Mr. Hegan mi je naročil, da vašega gospoda soproga ujamem in denar rešim."
"Strašno!" je zaječala in se zgrudila na blazine na divanu.
"Ne, nič ni strašnega pri tem!" je tolažil Dodd ter se sklonil nad jokajočo ženo. "Ne mislite, da ga dam zapreti in kaznovati! Samo domov ga vam privedem in oddam denar zopet Heganovi blagajni . . . Milosti-va, veste, kaj vam predlagam? Pomagajte mi, da ga zdobra pregovoriva, naj denar vrne! Ko se to zgodi, ga pošljeva za par tednov v kak sanatorij, kjer naj si pozdravi svoje živce. Potem se lahke zopet vrne k vam."
Polly je le še ihtela in sedla. Doddov prijazno prigovarjanje jo je želo pomirilo.
Začela je upati. Ali more biti drugače, nego misli ta mož? Jack Bell je pobegnil z denarjem prav gotovo v trenotni zmedenosti.
Večkrat se je doma togotil na strička, da špekulira brez premisleka, da kupuje kakor brez glave bakrove papirje, da bi bilo najpametneje, če bi se Mr. Hegan končno tudi oženil ter se odvadil igranja v klubu: samo za napredovanje, uspeh in dobiček stričkove firme se je trudil Jack, in zdaj da bi firmo okradel ,ter jo uničil?! To je izključeno! In da bi pobegnil — izginil ter pustil njo, svojo ženo? Vsak dan ji je ponavljal med poljubi in objemi, da je nepopisno srečen, da jo ljubi bolj kot samega sebe . . . Pa da bi bil lagal, hinavil, mislil na beg in tatvino? Koliko je prestal v svojem življenju, koliko stradal in prenesel ponižanj, a kradel ni nikoli! In zdaj, ko je živel srečneje, udobneje kot mar-sikak evropski milijonar, zdaj
naj bi kradel in bežal kot tat? To s je nemogoče! Zares, samo zme- ^ šalo se mu je, in treba ga je re- v šiti.
"Kje pa je?" je vprašala in si pogladila zlate kodre s čela. j. "Peljite me k njemu!"
"Saj to je ravno: k njemu!" r je pritrdil Dodd razveseljen, da r sprejema njegov predlog. "Naj- r ti ga morava. Upam, da dože-nem vsaj tekom pel ure, katero § smer je ubral, in potem jo udariva za njim. Odkritosrčno pri- t znavam, da izvira moj predlog ^ iz špekulacije, Predvsem: vi ga r dobro poznate, jaz pa čisto nič . . ."	j
"Tu je njegova slika!" je de- r jala in mu podala fotografijo. T Zopet je ihte padla preko divana \ in si zakrila oči. "O, Jack, Jack, j zakaj si to storil!"	• ,
"Ne obupavajte, milostiva!" j jo je pomirjal Dodd ter motril j fotografijo. "Zelo inteligenten , obraz! Zelo pametne oči! In te i obrvi ... ta usta ... ta brada . . . presneto energičen človek , mora biti. Brado si bo dal seveda obriti in menda si da tudi la- , se do golega ostriči. Kako naj ga petem spoznam? Vi, milostiva, pa ga menda spoznate tudi brez brade in las?"
"Med tisočimi ga spoznam takoj!" je izj .vila in se dvignila.
čulo se je trkanje in vstopil je policijski uradnik v uniformi. Polly se> je prestrašila.
"Rumeni avto 11,770 je bil prati dv ma urama v Spring-fieldu, pred eno uro v St. Louisu," je javil.
"In kam se pelje?" je vprašal Dodd hlastno.
"Prav zdajle se vozi v Louisville."
"Torej je vendarle na potu v Newyork!" se je čudil Dodd. "Opraviti imamo z naivnim začetnikom ali pa s popolnim blaz-nikom."
"Avto bo okoli 13. popoldne v Cincinnati ju," je dejal policist. "Ali naj ga ondi ustavimo in primemo?"
"Ne, nikakor ne!" je vzkliknila Polly ogorčena. "Policija naj se nič ne vtika!"
Dodd je premišljal ter nato dejal: "Jaz sam ga bom lovil in ustavil. Brzojavite v Cincinnati, naj zasledujejo rumeni avto in pazijo, kam pojde! Vse drugo opravim sam. Telefonirajte takoj tvrdki William Webster & Son po najhitrejši avto z dvema najbolj zanesljivima šoferjema!" In obrnil se je k Polly: "Kako dolgo potrebujete, da se opravite za potovanje?"
"četrt ure," je odgovorila in stekla v sosednjo sobo.
Policijski uradnik je hitel k telefonu naročat pri avtomobilski tovarni Webster & Son 'najhitrejši avto in dva šoferja. Bobby Dodd pa je medtem preiskal pisalno mizo. Našel ni nič važ-
■	nega, ker Jack je opravljal vse 1 svoje pisarije v banki. Našel je
le potni list Jackov s točnim popisom njegove zunanjosti.
"Tudi prav!" si je mislil, spravil potni list in opustil nadaljnje iskanje. Nato je stopal zamišljeno po sobi sem in tja. Vsega je prevzela vroča želja, da čimprej dobi ukradene milijone, in sicer na način, ki bi kolikor možno malo žalil gospo Bellovo.
Mlada dama je napravila nanj globok vtisk. Pa ne samo iz so-1 čutja do nje, tudi čut pravično-- sti je branil Doddu, da bi ravnal ■, z Jackom Bellom kakor z na-. vadnim zločincem. Mož, ki ga ! ljubi tako dražestno, nedolžno
■	bitje, ne more biti vsakdanji de-i fravdant; tak mož se je mogel
polastiti denarja resnično le v,\ hipni zmedenosti. Razen tega je! f-reševal Dodd kot privatni detektiv težavne naloge najraje popol- \ noma sam, če le mogoče brez so- ] delovanja javnih oblasti. Saj se j je potem tudi sam solnčil v žarkih uspehov.
To je bil tudi vzrok, da mu je \ policija služila samo kot poizvedovalni organ.	s Slučaj Jacka Bella mu je bil ■/. jasen, kot solnčni dan. 1
Tedaj je vstopil drugi policijski uradnik in je poročal o na- j daljnjih poizvedovanjih v Louisville.	s "Bell je izstopil ob sedmih I pred hotelom Bristol. Rujavo j arado ima."
Dodd se je smehljal: "Talc \ mazač! Niti obriti se ni dal! Ne- s mogoče, da bi bil ta Jack Bell normalen!"	č
"Kako se je vedel?" je vprašal policista.	i "Prav dobre volje je bil vide- '' ti, in pil je šampanjca. Gostilni- 1 čar j a je vprašal za pot v Cincin- z nati," je poročal uradnik. j "Naročil sem že, naj brzojavi- ^ jo v Cincinnati," je dejal Dodd ' mirno. "Opazujejo naj avto, a 1 naj ga ne ustavljajo. Opraviti ( imamo z umobolnim človekom, i Denar je gotovo skril, zato ga «■ ne smemo zgrabiti* Preveč bi se < prestrašil in lahko bi se mu popolnoma zmešalo. Kje naj išče- i mo potem milijone? Tudi ga 1 lahko zadene kap, kar bi bilo se- 1 veda še huje. Postopati treba z največjo previdnostjo." < In tudi drugi policijski urad- ' nik je odšel.
Dodd je stopil k stranskim 1 vratcem in uljudno vprašal: "Še niste gotovi"?"	1
"Takoj — takoj!" je odmeva- '
lo.
"Uboga ženska!" je razmišljal Dodd ter se znova zazrl v Jacko- i ve fotografijo, "čeden mož, žal, da tako neumen! Milijone krade, uhaja z rumenim avtom in si ne da niti brade obriti ! Modern tat uniči tudi vse svoje fotografije, ta Bell pa pušča svojo sliko — policiji na razpolago!"
Tedaj je pred vilo zabučalo in ustavil se je pred vrati mal avto.
Dodd je skočil k oknu, a avto je bil že prazen. Takoj nato pa je stopil v sobo Oliver Hegan.
"Vi ste še tukaj?" je strmel Hegan.
"Ravno prav prihajate!" je vzkliknil Dodd. "Evo, tu imate Bellov petni list z natančnim popisom njegove zunanjosti in tu njegovo fotografijo! Peljite se takoj na policijski urad tega okraja in izročite oboje. Napravijo naj nemudoma tiralnico s sliko! Veliko, lepo, kričečo! Pr-1 vih tritisoč iztisov naj pošljejo
ekspresno v Newyork!" 1 "V Newyork — tiralnico?!" je zajavkal Hegan in moral je sesti, tako so se mu tresla kolena. "Torej že, imate njegov sled?"
"Imam. V enem dnevu ga ! morda že dobimo — če ne preje!" se je pobahal Dodd.
"Ljubi Bog, že v enem dne-
vu !" je stokal Hegan. "To je strašno hitro!"
"Nič strašno! Pri meni gre vse vedno kakor namazano. Ampak ne sedite tu, nego pojdite!" je priganjal Dodd.
"Saj grem . . . Ampak par besed bi pa vendarle rad izprego-voril z nečakinjo — revico!"
"čisto nepotrebno. Govoril sem že- jaz — jo potolažil — in zdaj se odpeljeva skupaj za Bellom!"
"Kako? Polly gre z vami?" se je čudil Hegan.
"Avto je že tukaj!' se je oglasila Polly za njegovim hrbtom. Bila je v potni obleki, in za njo je nesla hišna velik kovčeg.
"Polly!" — "Stri ček!" sta vzkliknila, ko sta se zagledala in se objela.
"Ti ubožica! Kakšna nesre ča!" je tožil Hegan.
"Striček, odpustite Jacku!" je prosila Polly, plavajoča v solzah. "Nikar ga ne naznanite policiji! Gotovo je hipoma zblaznel ! On ni tak — samo bolan je. Zdobra ga' pregovoriva, da vrne denar ter ga spravita v sanatorij, da se ozdravi ... G, o, ljubi striček, zaradi mene mu odpustite in vse bo zopet dobro! Mr. Dodd mi je obljubil, da Jacka ne ovadi sodišču. Kajne, da ste mi to obljubili?"
"Gotovo, — policija ne sme imeti z Mr. Bellom nobenega opravka. Vse opraviva sama ž njim!" je pritrdil Dodd.
"No, slišite?! Sama ga prive-deva nazaj, da, da . . . in vse be zopet kakor nekdaj."
"Bog daj, Bog daj . . .!" je vzdihal Hegan naglas, v duši pa je mislil: "Bog ne daj! Bog ne daj! Strela božja, če ga zares tako hitro zasačita, je vse izgubljeno !" In zopet je rekel glasno: "Ti spremiš Mr. Dodda do New-yorka ... O, Bog, kakšne skrbi mi delaš! Toda res, ni drugače .. . Zbogom, Polly, pazi nase .. . pa reci Jacku da mu odpuščam . . . vse odpuščam!"
In vnovič šta se objela — Dodd je narahlo odrinil Hegana, podal Polly svoj komoelc ter jo odvedel v čakajoči avtomobil z dvema šoferjema.
"Tahi-taha!" je dariulo tro-
OKI WTTWo
'fHE FltZST TIME YOU HEAI2D, YOUR. NMlč g[20APCAST OVE12 TH6 &A0\0 0ACK iN , 19X3 ?
"	j«.:;.
Avto 11,770 je dirjal dalje, Jack pa se je vrnil peš v Cumberland. Tam se je dal pri prvem brivcu obriti, pri drugem brivcu kratke ostriči, pri tretjem brivcu si je kupil barvilo za lase. Nato je šel v modni magacin ter si kupi! rumen plašč in rumeno avtomobilsko čepico. Končno je šel v hotel ter naročil, naj ga čez tri ure pokličejo, ker hoče tako dolgo mirno spati. Bil je resnično utrujen. Toda predno je legel,
si je z barvilom namazal svoje rujave lase, da so bili črni kot oglje. Ko jih je še izpral in osušil, je legel in spal jedva uro. Nato so ga poklicali. Oblekel se je, plačal, nekaj malega zaužil ter se z ekspresnim vlakom odpeljal v Newyork.
(Dalje prihodnjič)
-o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
PUBLIC &0THES sa-
* w tU.	63. ceste
6301-03 St. Clair Avenue
MRZLO VREME JE TUKAJ!
Kupile sedaj in prihranite denar
SUKNJE
$1 n-95
U