menjalnice - exchange tel. 04 I 23 60 260 gm www.wilfan.si GBD Koroška 33, 4000 Kranj teh 04 12H0 10 40, 2 SO 10 17, 2S0 1030 faks: 04 280 10 12 www.abd.si, info(tjghd.si Gorenjska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev vammt t strokovnost > donosnost ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE" Gorenjska^ Banka liankii .i f * obračun ■ individualni naročniki (fizične osebe • občani) imajo 20 \ popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica, odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega no; letna naročnina 150 DBM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 \ v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (12,50 HRK za prodajo na Hrvaškem). Otroški dodatek, pomemben dejavnik družinske politike Miloščina ali nagrada za rojevanje otrok I Sloveniji je vprašanje otroškega dodatka tudi politično vprašanje brez odgovora na vprašanje, kaj je boljše za državo in družine: univerzalni otroški dodatek, ki naj bi ga prejemali vsi otroci, ne glede na premoženjski stan, ali diferencirani, po katerem dobijo revnejši več in premožnejši manj ali nič. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA kadarkoli pride na obravnavo v državni zbor predlog zakona ali ^Preniemba že sprejetega iz tako imenovanega "paketa fužinske politike", postane razprava čustvena in hudo politič-J*a» ki se ponavadi konča z medsebojnim obkladanjem politične ,evice in desnice, komu je več za obstanek in razvoj slovenskega zaroda, čemur so osnova otroci. Nad deset let že hodim v parament, pa je bilo vedno tako, 2'asti v predvolilnih časih, saj je na račun skrbi za družine in °troke mogoče dobivati pomembne politične točke. Otrobi dodatki in porodniški do-Pust so ponavadi najbolj pripra-yne teme. Pri otroškem dodat- ku Je že od leta 1992 naprej d-d- Je Prisotno tehtanje, ali naj uve- de Slovenija tako imenovani "univerzalni otroški dodatek", ki naj bi ga, upoštevaje premoženjsko stanje družine, prejemali vsi otroci in bi bil neke vrsta "državna nagrada za rojevanje otrok in starševstvo", ali pa naj bo dodatek še naprej selektiven in različen glede na gmotno stanje. Najpremožnejše družine bi ostale brez njega. Ljudje o otroškem dodatku Revnejši naj dobijo več Maja JERAS iz Škofje Loke: "Mislim, da so otroški dodatki prenizki. Čeprav mož nima visoke plače, jaz pa dobivam porodniško, dobiva le 4500 tolarjev otroškega dodatka. Dodatek naj dobijo le družine z manj dohodka. Sem proti univerzalnemu dodatku, saj bi ga prejema/i tudi tisti, ki lahko brez problemov brez njega preživijo svoje otroke. Otroški dodatek in njegova višina po mojem mnenju le v manjši Weri vpliva na odločitev staršev o številu otrok. Večji vpliv imajo dejavniki, od starosti staršev, ambicij, izobrazbe in pogojev 11 žhl/enfe." Rudi PREBIL iz Ljubljane: "Otroški dodatki so absolutno prenizki. Midva z ženo dobiva le nekaj nad 3000 tolarji. O razpravah, če naj dobijo dodatek vsi otroci, sem na strani zagovornikov univerzalnega dodatka za vse otroke. Po moje denar, čeprav ni velik, spodbuja starše k načrtovanju številnejših družin." Igor KAVČIČ iz Ljubljane, rojen v Kranju: "Politika otroških dodatkov je dobro zastavljena. Tisti, ki so socialno bolj na slabem, dobijo več in to je prav. Razen otroškega dodatka je še več drugih dejavnikov, ki vplivajo na povečanje rojstev. Z ženo imava poldrugo leto staro hčerko in ne dobiva dodatka. Univerzalnemu otroškemu dodatku ne nasprotujem. Za tiste, ki več zaslužijo, bi bil lahko zgolj simboličen, vendar spodbuden. Denar, ki bi ga prejeli, bi lahko porabili kjerkoli v korist otrok: v trgovini, za vrtec in podobno." Marjeta GOM BOC iz Struževega: "Otroški dodatek naj dobijo družine, ki ga potrebujejo, ne pa tudi tiste, ki imajo vsega dovolj. Njegova višina mora biti odvisna od drugih dohodkov v družini. Otroški dodatek igra pomembno vlogo, vendar je vprašanje, če je odločilen pri odločanju staršev za otroke. Večjo vlogo imajo stanovanja. Poglejte večino mladih. Saj nimajo kam iti. Nimajo stanovanja. Prebivajo doma M starših, kjer si ne morejo ustvariti svojega življenja in družin Qko kot morda želijo. Jaz imam dva otroka in zanje nisem preje-171(1 ta dodatka. V tem pogledu mi država ni pomagala." "Univerzalec" znova zavrnjen Leta 1993 je bila v državnem zboru sprejeta Resolucija o družinski politiki in vanjo so takratni poslanci zapisali, da bo Slovenija v prihodnosti uvedla univerzalni otroški dodatek. Z uvedbo se je odlašalo in se še odlaša. Najprej so leta 1993 ugotovili, da ni pogojev za uveljavitev. Leta 1995 seje zgodba ponovila, prav tako pa letos, ko naj bi ga s 1. majem začeli izplačevati. Vlada je rekla ne in ugotovila, da je selektivni dodatek, ki upošteva dohodek na družinskega člana in število otrok, boljši in pravičnejši. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so izračunali, da bi bilo 64 odstotkov družin, ki sedaj prejemajo otroški do- Alenka Kovšca v katerih dohodek na družinskega člana presega 190.000 tolarjev in lahko olajšave za otroke uveljavljajo pri dohodnini. Spodnji razredi z nižjimi do- slednjega nad 21.000 tolarjev. Kjer bo dohodek na družinskega člana od 15 do 25 odstotkov povprečne plače, bodo dodatki 15.000, 16.600 in dobrih 18.000 tolarjev, v primeru 25 do 30 odstotnega dohodka na družinskega člana pa 11.400, 12.848 in 14.200 tolarjev za enega, dva, tri ali več otrok. Dodatki nato sorazmerno z rastočim odstotkom povprečne plače v Sloveniji na družinskega člana padajo. V sedmem razredu, kjer je odstotek dohodka na družinskega člana od 55 do 75 odstotkov povprečne plače v Sloveniji, so dodatki za enega, dva, tri ali več otrok 3500, 4700 in 5880 tolarjev, v zadnjem razredu (med 75 in 99 odstotki povprečne plače na družinskega člana) pa dobrih 3000, 4200 in 5400 tolarjev. Slovenska družina ima po zadnjih podatkih povprečno I, 2 otroka. Foto: T. Doki datek, z uvedbo univerzalnega dodatka na slabšem. "Mogoče bi le družine z enim otrokom dobile z univerzalnim otroškim dodatkom več, družine z dvema in več otroki pa glede na predvidenih 16 odstotkov od zajamčene plače v državi za šoloobveznega otroka in 17 odstotkov za otroka med 15. in 26. letom bistveno manj. Sedaj prejema dodatke 411.000 otrok, z uvedbo univerzalnega otroškega dodatka pa bi jih še dodatnih 93.000, vendar so to otroci iz premožnejših družin, iT* iMfrfP D* i Si CflMKo frl' 1/oSci SONDEfc- hodki in družine z več otroki s selektivnim otroškim dodatkom, ki temelji na odstotku od povprečne plače v državi na družinskega člana, dobijo več," je na vprašanje, zakaj se je vlada odpovedala univerzalnemu otroškemu dodatku in obdržala selektivnega, odgovorila državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Alenka Kovšca, doma iz Kranja. "Očitki, da zavračamo univerzalni otroški dodatek zato, ker nočemo dajati otrokom, ni res. Brez univerzalnega dodatka dobiva v sedanjem selektivnem sistemu dodatke nad 80 odstotkov otrok. Slovenija je v tem pogledu socialna država. Realna vrednost sredstev za otroške dodatke se je v zadnjih letih z 0,5 odstotka bruto družbenega proizvoda dvignila na 1,1 odstotka. Če pa ob teh sredstvih upoštevamo še prispevek, ki ga dajemo za otroke skozi olajšave pri obračunu dohodnine, je Slovenija med tistimi evropskimi državami, ki dajejo glede na delež bruto domačega proizvoda največ za transferje za otroke. Vsaka slovenska družina, ki ima otroke, je nečesa deležna: če ne prejema otroških dodatkov ima pravico do olajšav pri dohodnini." Po prvem maju bodo v družinah, kjer dohodek na družinskega člana ne presega 15 odstotkov povprečne plače v Sloveniji, dobili za prvega otroka dobrih 17.000 tolarjev dodatka, za drugega dobrih 19.000 tolarjev in za tretjega in vsakega na- Dodatek in število otrok Zelo pogoste so razprave, ali vplivata višina in način izplačevanja otroškega dodatka na odločitev staršev za večje število otrok. Ali je otroški dodatek tisti dejavnik družinske politike, ki spodbuja starše k odločitvi za dva ali več otrok, ali pa je zgolj miloščina, ki pri tem ne igra nobene vloge. "Interes države je podpora družinam in otroški dodatek je v funkciji prispevka države za otroke. Z ustrezno rodnostjo oziroma številčnostjo naših družin ohranjamo sebe kot narod. Po dolgih letih se je nevarno padanje rodnosti v Sloveniji ustavilo. Trend se dviguje na povprečno 1,2 otroka v družini," pravi državna sekretarka Alenka Kovšca. "Verjetno pa le otroški dodatek ni razlog za odločitev za otroke. Najmanj enako pomembni so drugi dejavniki, od zakonodaje, stanovanja, dela in zaslužka do načina razmišljanja, od preživetja. Zal je država preveč zatajila pri zagotavljanju družbenih in neprofit-nih stanovanj. Kako naj se mladi odločajo za otroke, če nimajo dela ali strehe nad glavo. Pri zakonodaji smo zelo togi. Veliko žensk v raznih anketah izraža željo, da bi do tretjega leta starosti otroka delale polovični delovni čas, drugo polovico pa bi bile doma, ob otroku. Prav tako za nas že velja praksa razvite Evrope: višja je življenjska raven, manj je otrok." • Jože Košnjek AMZS Minuli konec tedna so imeli delavci AMZS veliko dela, saj so imeli kar 35 intervencij. Od tega je bilo veliko vlek nevoznih vozil, in sicer 28. Sedemkrat pa so se njihovi mehaniki peljali na pomoč ob manjših okvarah tja, kjer so se vozila pokvarila. GASILCI Kranjski gasilci so posredovali na Zgornjem Jezerskem, kjer se je pripetila prometna nesreča. Sopotnika so rešili iz osebnega vozila, voznik pa se je že pred njihovim prihodom rešil sam. Odklopili so akumulator in očistili cestišče. Sorodniki so že več dni pogrešali gospoda iz Šorlije-ve ulice 29. Zato je policija prosila za pomoč gasilce, da so odprli vrata stanovanja, kjer so tudi našli pogrešanega, ki je ležal ob postelji. Na Polici pri Naklem so neznanci ob tovarni Exoterm zakurili lesene odpadke in stare električne kable. Večji del izolacije na kablih je že pogorel, obseg požara pa je bil takšen, da ni bilo nevarnosti, da bi se razširil, zato so pustili, daje pogorelo do konca. V Zgorniji Besnici je voznica osebnega vozila zapeljala v strugo potoka, se prevračala in obstala na kolesih. Iz objema pločevine so jo rešili krarrjski gasilci in jo odnesli iz struge potoka. Vozilo pa so z avtodvigalom postavili nazaj na cesto. Na Savski cesti pa je voznik z osebnim vozilom podrl drog električne napeljave, pri tem pa se mu je izpod pokrova začelo kaditi. Zaradi bližine žic so gasilci zaščitili kraj, odklopili akumulator na vozilu in poklicali dežurnega elektri-čarja. V obcestni jarek je voznik osebnega vozila zapeljal tudi v Srakovljah, ki pa so ga s pomočjo avtodvigala gasilci postavili nazaj na cestišče. Jeseniški gasilci so od petka do danes opravili petnajst spremstev tovornih vozil z nevarno snovjo skozi predor Karavanke. Požarno varnostno stražo pa so opravili dvakrat, in sicer v gledališču Toneta Čufarja in v SŽ Acro-ni Energetika - plinska in vodita energija v objektu Ki-sikarna Sava. NOVOROJENČKI Na Gorenjskem smo od petka do danes dobili 16 novih prebivalcev, od tega v Kranju 11, na Jesenicah pa 5. V Kranju je prvič zajokalo 9 dečkov in dve deklici. Najlažji deček je tehtal 2.370 gramov, 4.480 gramov pa je kazalec na tehtnici pokazal najtežjemu dečku. Na Jesenicah pa se je tokrat rodila ena deklica in štirje dečki. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 3.750 gramov, najlažjemu dečku pa se je kazalec ustavil pri 2.900 gramih. URGENCA Največ dela so v Splošni bolnišnici Jesenice imeli na kirurškem oddelku, kjer so urgentno pomagali 168 ljudem. Interni oddelek jim sledi s. 45 urgentnimi primeri, na pediatriji pa je nujno zdravniško pomoč potrebovalo 24 malih pacientov. Cerklje, 10. aprila - Turistično društvo Cerklje je pod pokroviteljstvom občine Cerklje in Gorenjskega glasa na cvetno soboto pred osnovno šolo Davorin Jenko že šestič pripravilo Velikonočni sejem. Prvič je bil organiziran v Cerkljah davnega 1885. leta, ponovno pa so ga oživili pred šestimi leti člani Turističnega društva Cerklje. Na stojnicah je bilo največ povpraševanja po butaricah, oljki, orehih, tekstilnih izdelkih, coklah, izdelkih iz suhe robe, kozmetiki, spominkih, itd., suhomesnati izdelki pa so bili letos naprodaj le v cerkljanskih mesnicah. Pripravili pa so tudi razstavo in ocenjevanje pirhov. Prvo nagrado so obiskovalci namenili Darji Uranič z Golnika, drugo Ireni Vrtačnik iz Šinkovega Turna, tretje mesto pa so si delili Peter in Kristina Tratnik ter Anže Kern, vsi iz Cerkelj. Nagrade za najlepše pirhe so prispevali Mesarija Kepic Cerklje, Pletilstvo Jakopina Dvorje in Turistično društvo Cerklje. • J. Kuhar Izboljšanje oskrbe s pitno vodo Bled - V blejski občini bodo letos za izboljšanje oskrbe s pitno vodo namenili 27,5 milijona tolarjev, od tega občina iz proračuna en milijon tolarjev, preostalo pa javno podjetje Komunala Radovljica iz lanske in letošnje amortizacije. Na območju krajevne skupnosti Bled bodo posodobili vodovode Dindol, Želeče, Straža in hkrati z obnovo cestišča še vodovod na Prešernovi cesti. V krajevni skupnosti Gorje naj bi zgradili povezovalni vodovod Krnica - Poljšica in na območju KS Ribno v okviru projekta Crpov vodovod skozi Selo. Občina in Komunala Radovljica bosta poleg tega namenili še 8,5 milijona tolarjev za pripravo dokumentacije za obnovo in dograditev vodovodnega omrežja, med drugim tudi za vodovod Bled - Bohinjska Bela in za izboljšanje oskrbe z vodo na Kupljen iku. • CZ. Sklad za ureditev parkirišč? Radovljica - Občinski svet seje na nedavni seji strinjal s predlogom, da občina začne postopek za ustanovitev sklada za ureditev komunikacij in parkirnih površin. Sklad naj bi denar, ki bi ga zbral s parkirninami, dotacijami, iz občinskega in državnega proračuna, z vplačili posameznikov in podjetij ter iz drugih virov, porabil za načrtovanje ter urejanje obstoječih in pridobivanje novih površin za parkiranje vozil. S tem naj bi v občini rešili ali vsaj omilili problem parkiranja, ki je najhujši v Radovljici in v večjih krajih. Že sedanje lastnike poslovnih prostorov pesti pomanjkanje parkirišč, še v težjem položaju so tisti, ki odpirajo nove lokale in obratovalnice in potrebujejo za pridobitev dovoljenj in soglasy tudi dovolj parkirnega prostora. Vzdrževanje parkirišč, še bolj pa pridobitev novih, je tudi velik strošek. • CZ. Odkup zemljišča ob Janševem čebelnjaku Breznica, 10. aprila - Leta 2002 bo v Ljubljani mednarodni čebelarski kongres in tedaj si bodo kongresniki z vsega sveta želeli videti tudi čebelnjak Antona Janša na Breznici. Občina Žirovnica je za ureditev čebelnjaka in okolice v občinskem proračunu namenila 6 milijonov tolarjev in se z vsem projektom tudi prijavila na razpis za sofinanciranje ministrstva za kulturo. Janšev čebelnjak je čebelarska družina Breznica obnovila leta 1965, vendar na tujem zemljišču in s slabim dostopom. Občina je leta 1997 podpisala z lastnico zemljišča dogovor o odkupu zemljišča pri Janševem čebelnjaku. V soglasju z lastnicama zemljišča je bila opravljena odmera zemljišča in zdaj je v pripravi kupoprodajna pogodba. Čebelnjak je v slabem stanju in ga je treba obnoviti. • D.S. Mala čistilna naprava in ponikovalnica Smokuč, 10. aprila - Za stari del in del novega Smokuča občina Žirovnica gradi malo čistilno napravo, ki bo veljala 22 milijonov tolarjev. Z deli so začeli februarja, gradnja bo zaključena do poletja, poleg čistilne naprave pa bo zgrajena tudi ponikovalnica za očiščeno vodo. Blato s čistilne naprave bodo odvažali na čistilno napravo na Jesenice. Poleg čistilne naprave v Smokuču, ob regionalni cesti Begunje - Žirovnica občina gradi tudi nadomestno ponikovalnico, saj se je stara zablatita, ker je bila preplitka za dobro odvajanje vode iz starega dela naselja Smokuč. Napravili so petnajst metrov globoko vrtino in začeli graditi nadomestno ponikovalnico. • D.S Novi vrtec je že pod streho Žirovnica, 10. aprila - Nov vrtec s 400 kvadratnimi metri površine, ki je letos največja investicija žirovniške občine, je že pod streho. Vrtec gradi Tehnik iz Škofje Loke, zdaj pa delavci opravljajo instalacijska dela. Poleg štirih dovolj velikih igralnic in dveh učilnic bodo v vrtcu še dodatni prostori, namenjeni likovni vzgoji, Športni igralnici in drugim dejavnostim. V vrtcu bo dovolj prostora za štiri skupine,, v nadstropju pa bosta še dve učilnici za dva oddelka prvega razreda devetletne šole. Vrtec naj bi že odprli ob koncu šolskega leta, predvidevajo, da okoli 20. junija.V naslednjem šolskem letu bodo odprli le dva oddelka za prvo starostno obdobje, šola pa naj bi prešla na devetletko poskusno v letu 2002 ali obvezno v letu 2003. • D.S. Ali bo nova organiziranost rešila Planico? Planica vabi kapital Mandatar organizacijskega komiteja Planica naj bi bil direktor Krke Miloš Kovačič, vse objekte naj bi zgradili na novo, saj so zdaj brez dovoljenj. Ločeni žiro računi, kajti izkupiček prireditve je premajhen, da bi z njim gradili planiško infrastrukturo. Kranjska Gora, 10. aprila - Minuli teden je na ministrstvu za šolstvo in šport potekal sestanek z vsemi, ki sodelujejo in so zainteresirani za razvoj Planice, našega največjega zimsko športnega centra, ki je žal dobro pripravljen le ob izvedbi ene prireditve, ki pritegne na desettisoče obiskovalcev. Skakalnice v Planici in objekti ob njej ter vsa spremljajoča infrastruktura pa vse leto propada. Kaj so se v resnici dogovorili na tem sestanku, ki naj bi bil neka prelomnica v razvoju Planice, smo vprašali kranjskogorskega župana Jožeta Kotnika, ki nam je takole dejal: "Planica ima nedvomno velik sloves doma in v svetu, v svetu tudi zato, ker ne poznajo naših težav pri urejanju tega centra. Planica po tekmovalni plati dokazuje, da veliko prinaša našemu skakalnemu športu, njegovemu uspehu, ugledu in razvoju, zato jo je treba urediti. Planico je treba ločiti v njenem tekmovalnem in urejevalnem delu. Tekma je eno, Planica kot nordijski center pa drugo. Dogovorili smo se, da športno društvo Planica, katerega predsednik je Janez Gorišek, predlaga mandatarja za organizacijski komite Planica, ki pripravlja tekmo. Mandatar - mi upamo, da bo to sprejel - naj bi bil po našem predlogu direktor Krke Miloš Kovačič. Športno društvo pa naj bi imelo svoj žiro račun - torej tekma je eno, razvoj Planice drugo. Vedno se je ureditev Planice prenašala na orga- Jože Kotnik nizacijski komite in na njegov žiro račun, ki pa celotne ureditve ne zmore. Skakalnice, ki so v dokaj bornem stanju, so po zakonu v lasti občine Kranjska Gora, ki pa meni, da je prišel čas, da jih prenese na športno društvo Planica, saj sodijo v "rateški krog". Ti objekti, ki pa so bili večinoma zgrajeni brez dovoljenj, so danes v stanju, ki onemogočajo izvedbo tekem. Športno društvo finančno ne zmore vse leto skrbeti za objekte, zato sodim, da je treba vse zgraditi, na novo. Vso infrastrukturo, na osnovi dokumen- tov, ki bodo sprejeti letos pole-ti. Ob novogradnjah naj bi se uredile tudi zemljiško knjižne zadeve in služnosti. Ohranili naj bi Zavod Planica s korekturo, da se namesto Smučarske zveze, ki doslej ni bila aktivna, vključi športno društvo Planica in s seboj Pfl' nese pravico do uporabe teh objektov. Enakopraven partner v Zavodu naj bi bila država s fi' nanciranjem objektov. Sama občina kot partner v zavodu naj bi poskrbela za pripravo dokumentacije in vknjižbe, poskrbela za sofinanciranje in skratka za strokovno pripravo. V Planico in za Planico vabimo nove strokovne kadre in zainteresirani kapital, da se končno uredi in res ostane slovenska." • D. Sedej Matjaž Janša po dveh letih umaknil svoj odlok Planina ne more biti izjema Že ob obravnavi osnutka odloka pred slabima dvema letoma se je večina mestnih svetnikov strinjala z občinsko upravo, da Planine ne kaže izvzemati iz celovitega prostorskega urejanja občine. Kranj, 10. aprila - Mestni svetnik Matjaž Janša je namreč tedaj ponudil v obravnavo in sprejem odlok, ki ga je naslovil Aktivnosti za revitalizacijo in socializacijo stanovanjskih naselij področja krajevnih skupnosti Planina, Huje, Bratov Smuk in Pri ms ko vo. Z njim je želel zagotoviti predvsem dolgoročno reševanje urbanističnih in z njimi povezanih socialnih problemov na tem območju. Občinska uprava in z njo župan Mohor Bogataj takšnemu posamičnemu načinu reševanja problematike že tedaj ni bil naklonjen, oporekali pa so mu tudi nekateri mestni svetniki, ki so vsebino Janševega odloka načelno sicer podpirali. Očitno je predvsem zato Matjaž Janša kljub več- kratnim zahtevam čakal skoraj dve leti, da je župan predlog odloka vendarle uvrstil na dnevni red zadnje seje mestnega sveta. Tudi tokrat odlok ni bil pospremljen z nič večjim navdušenjem župana kot pred dvema letoma. Nasprotno, ponovil je stališče uprave, da vsebina odloka lahko predstavlja zgolj strokovno podlago za reševanje prometne problematike, parkirišč, otroških in športnih igrišč ter sploh spodbujanje družabnega življenja na Planini. V upravi Mestne občine Kranj je začet postopek za pripravo dolgoročnega razvoja občine. Direktor uprave Ivan Hočevarje na zadnji seji mestnega sveta po- jasnil, da t.i. projektni svet zbira pobude iz vseh krajevnih skupnosti, podjetij, institucij pa tudi posameznikov za celovito reševanje prostorske problematike v vsej občini. Tudi predstavnik krajevnih skupnosti v mestnem svetu Janez Frelih je odločno nasprotoval izjemni obravnavi Planine, ki je, kot je dejal, komunalno najbolje opremljena. Krajevne skupnosti, zlasti tiste, ki so gradile pretežno s samoprispevki in prostovoljnim delom krajanov, želijo dobiti program komunalnega opremljanja za vso občino. Po zagotovilih, da bo problematika štirih krajevnih skupnosti na Planini vključena v skupni občinski razvojni program, je Matjaž Janša predlog odloka umaknil. • H. J. Če država ne bo prispevala k šolskim naložbam Občina se bo znašla v denarni zagati Če občini Cerklje ne bo uspelo zagotoviti denarnega deleža države pri naložbi v večnamensko športno dvorano in vrtec, se bo konec leta znašla v denarnih škripcih. Cerklje, 10. aprila - Tako meni župan Franc Čebulj, ki se pri vladi ravno danes dogovarja, ali denar bo ali ga ne bo. Od prejšnjega šolskega ministra dr. Pavla Zgage ima občina pisno zagotovilo, da bo država prispevala del denarja v letu, ko bo naložba dokončana, torej leta 2001. Župan pa je pesimist in meni, da z denarjem najverjetneje ne bo nič. V vrtcu, ki je bil že pred časom dograjen do tretje gradbene faze, sedaj potekajo obrtniška dela, za notranjo opremo pa so objavili razpis za izvajalca. Septembra bo vrtec nared, žal pa ne tudi večnamenska športna dvorana. Če bi država dala denar, bi dvorano lahko odprli februarja ali marca prihodnje leto, pravi župan, ki se jezi nad Občni zbor Planinske sekcije Preddvor, 9. aprila - Osnovna dejavnost preddvorske Planinske sekcije, ki združuje že blizu sto petdeset Članov, je prirejanje izletništva, pohodništva in skrb za naravovarstvo, hkrati pa tudi aktivno vključevanje v delo vzdrževanja planinskih poti v sodelovanju s Planinskim društvom Kranj. Na zadnjem občnem zboru so se seznanili s projektom in aktivnostmi v Letu gora, ki bo naslednje leto. Planinska sekcija Preddvor naj bi bila tu predvsem vključena v projekt za izdelavo kart planinskih poti, kjer je velik poudarek tudi na označevanju naravno in kulturno zaščitenih spomenikov. Omenili so tudi formiranje krajinsko-naravnega parka (savinjsko-kamniško-karavanškega območja) v naslednjem letu. Podana je bila informacija o odkupu objekta na Sv. Lovrencu, ob tem pa so bile izražene pobude, da naj bi to postal objekt s planinskim statusom, saj je želja po takšnih krajših planinskih dostopih vedno večja. Na odboru so obravnavali tudi njihov prvi vzdrževalni projekt urejanja planinskih studencev od Storžiča do Potoške gore in ob tem izrazili pobudo o izgraditvi novega planinskega zavetišča, ki bi bil hkrati tudi preventivna naravovarstvena točka na zavarovanem pobočju "Hudičevega boršta". • Nuša Ekar dejstvom, da država sili šole k uvajanju devetletke, ne omogoča pa jim ustvariti pogoje zanjo. Ena od posledic, če občina od države ne dobi obljubljenega denarja, bodo tudi problemi z dodatnimi prostori, ki jih nameravajo dograditi hkrati s športno dvorano (šolska kuhinja, jedilnica, sanitarije). Obeta se torej, da se bo hkrati z začetkom devetletke v cerkljansko šolo vrnil tudi dvoizmenski pouk, ki so ga odpravili pred nekaj leti. Se bodo zaradi obetov, da se konec tedna utegne občina CerklJ* znajti v rdečih številkah, itim sticije v občini Cerklje ustavil6: Najbrž ne, pravi župan, ki je P11 svetniških skupinah občinske!?* sveta že dobil soglasje, da z m četimi naložbami nadaljuje.!0. Začetih je kar nekaj: poleg vrte* in športne dvorane gradijo tuj1 kanalizacijo na zahodnem del občine, po lani podpisani Ç°[ godbi s Cestnim podjetje^ Kranj pa je treba dokončati s nekaj občinskih cest. , • D. Z. Žlel"r V Preddvoru o proračunu Preddvor, 10. aprila - \ občini Preddvor so si vzeli nekaj vec časa za razpravljanje o letošnjem občinskem proračunu, °a jutrišnji seji pa naj bi ga slednjič sprejeli. Razen tega bodo preddvorski svetniki jutri govorili tudi o varnosti v krajih V° Storžičem, saj pričakujejo poročilo Policijske postaje Kranj-beseda pa bo tudi o delu odborov občinskega sveta in kra' jevnih odborov. Spremenili naj bi tudi pravilnik o prejemk'11 podžupana, članov občinskega sveta, nadzornega odbora in Zu' nanjih članov občinskih odborov. • D.Ž Jutri o občinskih nagrajencih Šenčur, 10. aprila - Jutri bo zasedal občinski svet v ŠenčuD^ ki bo med drugim obravnaval tudi predloge za občinske na' grade in priznanja. Predlagatelji so na podlagi javnega razp,s komisiji za priznanja predlagali 13 kandidatov za občinska Py znanja, komisija pa je izbrala 8 imen za zlato, srebrno 1 bronasto plaketo občine ter za spominsko priznanje. Priznanj j» o katerih bo zadnjo besedo rekel še občinski svet, bodo pode jene ob občinskem prazniku, svetem Juriju konec aprila. * ^ Arabski šejk zasenčil praznične dogodke v blejski občini Šejk in župan podpisala sporazum Blejski župan mag. Boris Malej in arabski šejk Adnan Adel Aref Qaddumi sta v soboto Podpisala sporazum o ustanovitvi dveh mešanih podjetij za izgradnjo prireditveno kongresnega centra in večnamenske športne dvorane. Včeraj naj bi tudi preverili bančne garancije za načrtovana šejkova vlaganja na Bledu. Bled - "Kje je šejk, si videl šejka, kaj si misliš o njem, je vse skupaj J*sno...?" so bila najpogostejša vprašanja udeležencev petkovega "neva odprtih vrat na Blejskem gradu, ene od številnih prireditev °b letošnjem občinskem prazniku, ki se bodo končale danes s slavnostno podelitvijo priznanj. Čeprav obisk šejka, ki naj bi v prihodnje izdatno vlagal na Bledu, ni bil v uradnem programu pra/.no-Va»ja, je s svojo navzočnostjo "zasenčil" goste iz Dubrovnika in ,U(li dva pomembna dogodka na gradu: podpis pisma o sodelovanju jjted Bledom in Dubrovnikom ter odprtje grajske kleti, v kateri so toojstri vinarstva zadruge Zaloščan iz Dornberka pod znamko de ^•ami svoja vina na pokušino dali". "1 Sodelovanje med Dubrovnikom in Bledom se je začelo že pred več kot tridesetimi leti, še posebej dobro je bilo med turističnimi agencijami, ki so z ame- Šejk Qaddumi Ker je bil petek, 6. april, tudi ^an, ko naj bi šejk predložil ob-C|ni bančne garancije za vlagajo na Bledu in naj bi padla odločitev o tem, ali bodo za potre-šahovske olimpiade prihodih6 leto obnavljali obstoječo Sp°Uno (ledeno) dvorano ali na nJenem mestu zgradili nov Prireditveno kongresni center, *0 novinarji z vprašanji na to krno "oblegali" šejka in blejskega župana mag. Borisa Maleja. pi"av veliko niso zvedeli, zato pa s° jih z blejske občine že nekaj r kasneje ponovno povabili na £rad. Ne brez razloga! Župan ltl šejk sta namreč v soboto na ^radu podpisala sporazum o ponovitvi dveh mešanih pod-JetU: prvega za izgradnjo kon-^resno prireditvenega centra in ^Pravljanje kongresne dejavno-}y> v katerem naj bi šejk imel -^odstotni delež, in drugega za ^namensko športno dvorano, katerem bi bila večinska lastna občina. Dve dvorani hkrati? •vot je ob tem dejal blejski žu-n> Podpis sporazuma pomeni ^daljnji korak za začetek no vih naložb, to je za ustanovitev tetij in tudi za to, da bo ob- 8an a za načrtovana šejkova vla- 8ar Ja lahko pridobila bančne ancije. Garancije, kot je žu-je n Z nJ'm' seznanjen in kot jih k uspel videti, zagotavljajo, da p denar, potreben za naložbi, ^.1Se' na račun pri Novi ,JubUanski banki, preverili pa çJ bi jin včeraj, v ponedeljek. ePrav sporazum za zdaj te-i 'Ji samo na zaupanju, je po VçJ!anovih besedah vanj treba jj^J^i, saj šejk že zagotavlja de-jjrr f'd Projekte. Z gradnjo bodo jL.^idoma začeli po prvomaj-okv. Paznikih, še prej pa naj bi t0 lnski svet potrdil nov pros-^ski p|an ODCine jn pogodbo ty Jiftanovitev mešanih podje-e bi se pri tem morebiti kaj bo?11)''0- po izjavi župana ne Sljtau zanimajo tudi drugi inve-rež°rJ'< "v žepu" pa imajo tudi o^rvn° rešitev, to je prenovo k- e dvorane. Obe dvorani č^jj ' začeli graditi hkrati, kon-br{, ^ nai bi jih konec novem-^e n r 'nvestioijski programi v0rj.,So končani, za zdaj ne go-^ove ° vredn°sti naložb in šej- Prispevku; zanikajo pa le §ç.^a bi bila gradnja dvoran lustnJ- Va vstopnica za nakupe Jiotej1?skin deležev v nekaterih riško kanadskega območja vodile na Bled in v Dubrovnik skupine ameriških turistov. Razpad nekdanje skupne države je sodelovanje prekinil, lani pa je ponovno zaživelo po zaslugi Obrtniške zbornice Dubro-vniško neretvanske županije, še posebej njenega Ceha gostincev in turističnih delavcev, ki ga vodi Ivo Rudenjak. Najprej so Dubrovničani lani spomladi pripravili svoje dneve na Bledu, jeseni so jim Blejci vrnili obisk, ob tej priložnosti pa so se dogovorili še za tesnejše sodelovanje. Blejski župan mag. Boris Dubrovničani na Blejskem gradu Podpis sporazuma o sodelovanju Bleda in Dubrovnika - župan mag. Boris Malej in "gradonačelnik" Vido Bogdanovič. Veslaški dvoboj osmercev Dubrovnika in Bleda: tokrat so zmagali domačini. Prenovljeni dom krajanov v Zasipu. Malej in Vido Bogdanovič, "gradonačelnik" Dubrovnika, sta v petek v okviru praznovanja občinskega praznika in začetka Dnevov Dubrovnika na Bledu podpisala na Blejskem gradu pismo o sodelovanju. Dogovor zavezuje obe strani, da bosta krepili sodelovanje v turizmu in ga razširili na območje celotne regije Julijske Alpe in Dubrov-niško-neretvanske županije, vzpostavili gospodarske (podjetniške) stike med gorenjsko regijo in županijo, sodelovali pri izobraževanju gostinsko turističnih delavcev, izmenjavali profesorje in študente turističnih in poslovnih šol. Mesti imata namreč marsikaj skupnega: bogato kulturno dediščino, častitljivo starost, tudi šahovsko tradicijo. Medtem ko je Dubrovnik organiziral šahovsko olimpiado 1950. leta, jo bo Bled prihodnje leto, dve leti kasneje pa bo praznoval tudi tisočletnico, na kateri bodo s svojim programom sodelovali tudi Dubrovničani. Dneve Dubrovnika na Bledu, ki bodo trajali vse do 16. aprila, so zaznamovali tudi nastopa Ibr-ice J usiča in Tereze Kesovije, v nedeljo pa ekshibicijski dvoboj med osmercema Bleda in Dubrovnika. Lani v Dubrovniku so presenetljivo slavili domačini, tokrat je blejska ekipa gostom "dala vetra" in zmagala. Za veslače je bilo pol kilometra veslanja kar dovolj, za gledalce pa premalo, je bilo slišati komentarje pa tudi to, da so čolna za dvoboj morali pripeljati iz Zagreba. Lesna goba spodbudila prenovo doma Ponudba na Blejskem gradu je od konca minulega tedna še bogatejša. Vinska zadruga Zaloščan iz Dornberka je odprla grajsko klet, v kateri si bodo obiskovalci lahko na star način sami napolnili steklenico z vinom beli pinot, jo začepili in zapečatili s čebeljim voskom. V soboto so na Bledu postavili tudi mlaj in s tem obudili star vaški običaj, še posebej slovesno pa je bilo v Zasipu, kjer je župan mag. Boris Malej odprl prenovljeni dom krajanov. Kot je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Ciril Kraigher, je bila v več kot sto let stari stavbi še v začetku šestdesetih let podružnična šola, potem ko je v kraju pogorel kulturni dom, pa so šolo preselili na Bled in šolsko stavbo preuredili v "nov" hram kulture. Ob koncu sedemdesetih let je dom dobil novo streho, pred desetimi leti so uredili notranjost dvorane, pred tremi leti pa so se zaradi lesne gobe začeli pripravljati na temeljito prenovo. Gradbeni odbor, ki ga je vodil predsednik kulturno umetniškega društva Darko Mlakar, je poskrbel, da so bila dela opravljena hitro in kakovostno. Vrednost naložbe je več kot 23 milijonov tolarjev, od tega je občina, ki je lastnica doma, v treh letih prispevala 16 milijonov tolarjev, razliko pa predstavljajo "nabirka" po vasi. prispevki sponzorjev in skoraj tisoč ur prostovoljnega dela. Da bi se v prenovljenem domu v prihodnje čimveč dogajalo, je predsednik krajevne skupnosti že sklical sestanek s predstavniki vseh organizacij v kraju. Začetek je bil obetaven: v soboto je bil v domu Večer z Gorenjskim glasom, v nedeljo pa še večer z Rifletom. • C. Zaplotnik, slike: A.Ž, T. Doki V spomin FRANC PERDAN (1929 ■ 2001) Pretekli teden je doma v Stražišču, mesec dni pred 72. rojstnim dnevom, po hudi bolezni umrl Franc Perdan, dolgoletni fo-toreporter Gorenjskega glasa. Kot obetaven mlad fotograf se je leta 1954 zaposlil v Gorenjskem glasu in mu ostal zvest do junija leta 1990, ko se je upokojil. FranceIj ni bil samo odličen fotoreporter. Poosebljal je Gorenjski glas. Tudi zaradi Perdana, kije bil po naravi prijazen in prijeten človek in je znal nagovoriti in pripraviti za sodelovanje v časopisu tudi najbolj trdne ljudi, so poznali Gorenjski glas. Za nas, ki smo delali z njim, je bil sodelavec in prijatelj, vsem pa tudi mentor, ko smo začenjali novinarski poklic. Kot človek, ki je do zadnjega kotička poznal Gorenjsko in številne ljudi, nam je odpiral vrata in pomagal do informacij. Francelj je bil zato bogastvo Gorenjskega glasa. Bil je natančen in vesten, kar je nas mlade, ki smo v šestdesetih in sedemdesetih letih prihajali h Glasu, kdaj motilo, vendar se je kasneje izkazalo, da je imel prav. Izdelek, ki ga je dal iz roke, je moral biti popoln. Naj so bile razmere še tako hude, je Perdan vedno prišel tja, kjer je kot fotoreporter moral biti. Ena od takih zahtevnih poti se je končala s hudo prometno nesrečo. Bil je pevec in veseljak. Koliko obiskov na terenu se je v prijetni družbi zavleklo dolgo v noč, pa kdaj tudi do jutra naslednjega dne. Konec leta 1989 je naredil zadnje fotografije za Gorenjski glas. Sredi leta 1990 se je upokojil. Veliko je bil doma, kot da bi slutil, da mora v nekaj letih prehitro se iztekajočega življenja vrniti družini dneve in ure, ko sta bila soproga Francka in sin Franci sama. Užival je, ko je dom na Pševski polnila razigranost vnukov. Po upokojitvi smo se srečevali, najpogosteje na naših prireditvah in redno na novembrskih dnevih Gorenjskega glasa, na katere so povabljeni tudi upokojeni člani kolektiva. Lani Franceta prvič ni bilo na srečanje. Bolezen ga je zadržala doma. Mogoče je imel kdaj občutek, da je pozabljen od kolektiva. Bil je res samo občutek. Kadarkoli se v uredništvu pogovarjamo o letih in dogodkih, ki so za nami, nanese beseda tudi na Perdana. Tako bo zanesljivo tudi v prihodnje, dokler bo Gorenjski glas še soustvarjala generacija, ki je delala s Perdanom. Francetovo življenje se je prehitro končalo. Morda je zaradi te grozeče slutnje prezgodnje smrti živel tako intenzivno in polno življenje. Njegova najlepša leta so minila na Gorenjskem glasu. Sodelavke in sodelavci spoštujemo njegov prispevek k razvoju Gorenjskega glasa in k pomenu, ki ga ima časopis na Gorenjskem in tudi v Sloveniji. Delili smo dobro in slabo. Te besede so izraz naše hvaležnosti za vse, kar si storil za Gorenjski glas in za ljudi. Počivaj spokojno, France! • J. Košnjek Informacijski kiqsk v Kranjski Gori Kranjska Gora, 10. aprila - V okviru programa PHARE, ki ga podpirata tudi Nacionalno turistično združenje kot slovenska turistična organizacija, vanj pa je vključenih 16 obmejnih občin, med njimi tudi občina Kranjska Gora, so tudi sredi Kranjske Gore odprli informacijski kiosk z računalniško podprtim informacijskim sistemom. Informacijski kiosk stoji pred Turističnim društvom v Kranjski Gori. Projekt vsebuje bazo podatkov o turistični ponudbo v 16 občinah - splošne informacije o lokaciji, ponudnikih v kraju, programih, prireditvah, atrakcijah, namestitvah, znamenitostih. Predstavitev zajema ponudbo vseh krajev od Rateč do Mojstrane. Projekt bodo dopolnjevali tudi z informacijami o rezervacijah, prodaji vstopnic, smučarskih vozovnic in tako dalje. Vsi podatki bodo gostom na voljo v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, pripravili pa bodo tudi italijansko verzijo. Informacijski kiosk ni poceni, zato se je lokalna turistična organizacija zahvalila Nedi Kovačič, ki skrbi za gospodarstvo na občini Kranjska Gora, saj je intenzivno sodelovala pri nabavi kioska in uspela, da ga je Kranjska Gora dobila brezplačno. • D.S. Cerklje, 10. aprila - V občini Cerklje je ducat občanov, starejših od 90 let, najstarejša pa je Marija Anžič s Šenturške Gore, ki je slavila konec marca. Minuli konec tedna pa je 95. rojstni dan praznovala tudi druga najstarejša občanka Albina Snedec iz Velesovega. Župan Franc Čebulj, ki je imel doslej navado svoje najstarejše občane obiskovati ob novem letu, je tokrat prekinil tradicijo in sla-ljenki obiskal ob rojstnih dneh z darilom in voščilom, da bi čili in zdravi dočakali sto let. Tretji najstarejši občan Cerkeh' pa je Franc Fon s Spodnjega Brnika, ki bo praznoval avgusta. »Foto: D.Ž. Novo vodstvo tudi v muzeju Tržič, 10. aprila - Od sredine prejšnjega meseca vodi Tržiški muzej Melanija Primožič, ki ji je prejšnji teden potrdil pogodbo o zaposlitvi tudi svet zavoda. Prej je sedem mesecev sodelovala pri razdruževanju nekdanjega Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič, iz katerega so pred dobrim letom dni nastali trije samostojni zavodi. Del kadrov si delijo s Knjižnico dr. Toneta Pretnarja, zato so z njo še vedno povezani. Kot ugotavlja nova direktorica, le dva kustosa ne zmoreta vsega dela. Prizadevala si bo za zaposlitev še enega strokovnega delavca, ki bo urejal arhiv in dopolnjeval popis muzejskih eksponatov. Ona se bo ukvarjala predvsem s pedagoško dejavnostjo, pri čemer bi rada uvedla tudi razne delavnice za osnovnošolce. Ker je muzejska stavba v slabem stanju, bo poskrbela za postopno obnovo. Najprej se bodo lotili sanacije rak in dela stavbe ob vodi, zagradili pa bodo tudi dostop nočnim obiskovalcem k prizidku. Obenem bodo skušali bolj oživiti galerijsko dejavnost v tržiškem paviljonu in nadaljevati s prireditvami v Kurnikovi hiši. KULTURA ureja: Igor Kavčič MLADI PEVCI SO SE PREDSTAVILI_ Naklo, 10. aprila - V organizaciji kranjske izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti so v Osnovni šoli Naklo pripravili območni srečanji otroških in mladinskih pevskih zborov. Posebno minuli četrtek, ko je nastopilo kar 13 skupin z najmlajšimi pevci, je bil obisk izjemen. Več kot štiristo zbranih se je prepričalo, da zborovodje skrbijo za kakovost izvedbe skladb že od začetka. Polno dvorano obiskovalcev je v petek navdušilo sedem mladinskih skupin, med katerimi ni bilo le zbora kranjske gimnazije. Kot je ugotovil Vladimir Brlek iz Sklada RS za ljubi- teljske kulturne dejavnosti, starejše pevce skušajo privabiti z izborom nekaj komercialne glasbe. Pohvalil je tudi vodstvo šole in zborovodjo Marka Kavčiča za pomoč pri območnih srečanjih. Po dveh tednih bo znana odločitev strokovne žirije, koliko zborov iz vsake skupine bodo povabili k sodelovanju na medob-močnem srečanju. Na sliki: pevski zbor Višaji iz OŠ Davorina Jenka Cerklje, ki gaje vodila Simona Zupan. • S. Saje PODOBE KRANJA IN GIMNAZIJSKEGA POSLOPJA NA STARIH RAZGLEDNICAH OD 1895 DO 1942 Otvoritev razstave bo v sredo, 18. 4. 2001, ob 11. uri v knjižnici Gimnazije Kranj. Avtor razstave je Marjan Šiling, profesor zgodovine na Gimnaziji Kranj. Razstavo bo odprl prof. dr. Nace Šumi, nekdanji dijak kranjske gimnazije in uveljavljeni umetnostni zgodovinar. Profesor bo imel na otvoritvi krajše predavanje o temi razstave. Razstava bo odprta do konca maja in si jo lahko ogledate v dopoldanskem času (do 14.00). Vabljeni! DRUGO SREČANJE NEKDANJIH MATURANTOV Prireditev je namenjena nekdanjim gimnazijkam, gimnazijcem in vsem prijateljem Gimnazije Kranj. Kraj: Prireditveni prostor Gorenjskega sejma Čas: Petek, 4. 5. 2001 Vstopnina: 7.000 SIT na osebo. Vstopnina vključuje bogato večerjo s kulturnim in z zabavnim programom. Vstopnice dobite lahko samo v predprodaji v tajništvu šole vsak delavnik od 11.00 do 13.00, ob sredah pa od 11.00 do 16.00. Udeleženci srečanja, ki bi bili pripravljeni zaplesati uvodno četvorko, nam to sporočite ob nakupu vstopnice. Vsi plesalci uvodne červorke bodo imeli obnovitveno vajo v torek, 24. 4., ob 18.00. Imetniki Zlate vstopnice morajo potrditi udeležbo do 25. 4. 2001. Sejemski prostor lahko sprejme le okoli tisoč gostov, zato pohitite s prijavo. Do 4.4. se je prijavilo 134 udeležencev. Vabljeni! Izkoristite priložnost, da se poveselite s svojimi sošolci iz gimnazijskih dni. ERTA Založba Založba najlepših slikanic, Center za izobraževanje in usposabljanje Podlimbarskega 29, PP 2700 SLO -1001 Ljubljana Tel.: 01-513-3000, telefaks: 01-513-3028 HARRY P0TTER PREJEL PRIZNANJE "MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA 2001" PRIPRAVE NA SREČANJE ČAROVNIK AKADEMU V POLNEM TEKU! Več kot 21.000 mladih z vse Slovenije je za najljubšo v slovenščino prevedeno mladinsko knjigo izbralo knjigo J. K. Rowling - Harry Potter Kamen modrosti. Priznanje je prejel tako prevajalec kot tudi glavni urednik založbe EPTA, ki je Harrya Potterja izdala pripeljala v Slovenijo. Nagrado sta v ponedeljek, 2. aprila, na Mednarodni dan knjig za otroke, podelili Knjižnica Otona Župančiča Ljubljana, Pionirska knjižnica ter Slovenska sekcija IBBY. Letos je za svojo najljubšo knjigo (tako knjigo slovenskega avtorja kot v slovenščino prevedeno knjigo - glasovanje poteka po splošno izobraževalnih knjižnicah in šolskih knjižnicah) glasovalo 21.181 otrok v 28 splošnih in 144 šolskih knjižnicah. Pri glasovanju za prevedeno knjigo je vsa tri prva mesta zasedel Harry Potter; Harry Potter Kamen modrosti 3.029 glasov, Dvorana skrivnosti 2.420 glasvo, Jetnik iz Azkabana pa 2.317 glasov, atil-da, na četrtem mestu, je prejela 251 glasov. Nagradno tekmovanje bo našlo svoj izraz v številnih izdelkih, na dan knjige, 21. aprila 2001 pa bo v Ljubljani završalo. Založba EPTA prireja srečanje Harrvevcev pod imenom: Parada Čarovnih akademij. V Ljubljani se bo pojavilo več sto "čarovnikov" - "Ministrstvo za čaranje" bo evidentiralo vse šole, udeležene v tekmovanju Čarobna domišljija, ki bodo tako pridobile dovoljenje za opravljanje izobraževalne čarobne aktivnosti v letu 2001. Nacetova hiša v Puštalu v Škofji Loki, vrh slovenske stavbne dediščine, odpira vrata javnosti VRNITEV V SREDNJI VEK Jutri bodo v Puštalu slovesno odprli za javnost, po šestih letih obnavljanja, kulturni spomenik domačijo in muzej družine Polenec, navdih in starodavno lepoto Nacetovo hišo. Škofja Loka, 9. aprila - V sredo bo ob 15. uri na dvorišču znamenite stare hiše v Puštalu slovesno odprtje Nacetove hiše državnega spomenika slovenske stavbne dediščine z veliko miizike in dobrot, saj se je družina Polenec odločila, da jo kot muzej odpre za javnost. Po šestih letih obnavljanja in urejevanja si bo hišo, znano po izredni arhitekturi in bogati notranjosti torej mogoče ogledati, posebno ponudbo in program pa bodo ponovili tudi na Velikonočni ponedeljek po 11. uri. Deset let je minilo, odkar je Tone Polenec prevzel od očeta znamenito staro hišo v Puštalu, v neposredni bližini kopališča na Poljanski Sori v Škofji Loki. Bilo je kar nekaj kritik in tudi spodbud: "Čas je, da se Tone Polenec zmiga in hišo odpre tudi za javnost," tako pri sosedih, kot tudi na občini, vendar zamenjava strehe, popravilo dimnikov, nova električna napeljava, obnova peči, urejevanje zidane in lesene fasade, urejevanje sanitarij in žganjekuhe, obnova zgornje izbe in izolacija spodnje, drenaža in utrjevanje neposredne okolice hiše so zahtevali šest let vlaganj, naporov in skrbnih prepričevanj. "Ni enostavno sodobnim obrtnikom dopovedati, da je v taki hiši najpomembnejše delo opraviti tako, da se nič starega ne bo pokvarilo," pravi Tone Polenec, ki je praktično ves svoj prosti čas v zadnjih desetih letih posvetil tej hiši. Pri vsej dosedanji obnovi so Polenčevi sodelovali s strokovnjaki spomeniškega varstva, pa čeprav je bil prispevek širše družbe skromen: pri več kot 16 milijonih tolarjev, ki so bili vloženi, sta občina in država prispevali le 3 milijone. Na vprašanje, kdaj je bila hiša zgrajena, ni pravega odgovora. Strokovne ocene govorijo o tem, da je kamniti del hiše vezan na 16. stoletje, morda celo na začetek 15. stoletja, mlajši leseni baročni del hiše pa nosi letnico 1755. Hiša je zanimiva po svoji razporeditvi prostorov, saj je bil, po besedah Damjane Pe-diček, etnologinje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane, pod isto streho združen bivalni in gospodarski del. Hiša je bila "dvosta-novanjska", posebnost pa so zagotovo lepo obnovljene lončene peči, ki pa postavljajo eno od ugank, ki jih je hiša polna: na eni od pečnic so namreč odkrili letnico 1417, kar jo postavlja kot najstarejšo znano pečnico s posvetnim motivom. Kdaj je bila peč resnično grajena, ali je bil morda uporabljen le star kalup, ostaja uganka. Tudi maltna plošča odkrita pri urejanju izolacije 30 centimetrov pod podom v spodnji hiši daje slutiti, Lutkovno srečanje Saše Kumpa MAGIČNI SVET LUTKOVNEGA USTVARJANJA Kranj, 10. aprila - V Kranju se je v enem dnevu zvrstilo kar devet lutkovnih predstav. V soboto, 7. aprila, je v Prešernovem gledališču in Gradu Khi-selstein v okviru Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti (Območna izpostava Kranj), Zvezo kulturnih organizacij Kranj, potekal dan lutk - namenjen spominu na velikega kranjskega in slovenskega lutkarja Saša Kumpa. Srečanje, ki je bilo sprva le kranjsko, je preraslo v medobmočno, hkrati pa se bo v prihodnosti zaključna prireditev selila tudi po drugih gorenjskih krajih, s čimer želijo razviti lutkovno dejavnost po vsej regiji. Na srečanju se je predstavilo devet lutkovnih skupin. V Prešernovem gledališču sta se predstavili skoraj že "profesionalni" skupini, ki s svojimi predstavami gostujeta po različnih krajih: GUD Kranjski komedijanti Kranj s predstavo Rdeča kapica in Teater za vse s Pomladno. Dogajanje se je nato preselilo v Grad Khiselstein. Tu so se izmenoma v Modri dvorani in v dvorani Lutkovnega gledališča predstavile otroške lutkovne skupine: Lutkovna pripravljalnica CKD-ZKO Kranj s predstavo Stara hiša (mentor: Nataša Herlec), skupina ČAU BAV, vrtec pri OŠ Šenčur s predstavo Tinčkov Pikec (mentor: Dragica Markun), Lutkovna skupina I. CKD-ZKO Kranj s Mali, veliki in velikan (mentor: N. Herlec), Lutkovni krožek OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled s predstavama Abrakadabra in Milli (mentor: Elizabeta Žnidaršič), Lutkovna skupina II. CKD-ZKO Kranj z Večerjo na rimski cesti (mentor: N. Herlec) in Lutkovna skupina NEBO in Lutkovno gledališče Kranj s predstavo Soba (Petra Stare). Na koncu pa je bil prikazan še animirani video film, ki gaje s pomočjo otrok ustvarila Petra Stare. Po končanem srečanju so se mentorji in ustvarjalci srečali na okrogli mizi s predstavniki SLKD - Območne izpostave Kranj in z znanim lutkovnim ustvarjalcem in pedagogom Edijem Ma-jaronom. Slednji si je vse predstave skrbno ogledal in na podlagi videnega ustvarjalcem podal svoje mnenje in smernice za nadaljnje delo. V imenu organizatorja je Lojze Domanjko iz CKD-ZKO Kranj vsem skupinam podelil priznanja za sodelovanje. Na srečanju, ki je v celoti uspelo in je vsekakor doseglo svoj namen, pa smo kljub številni, predvsem mladi publiki, pogrešali tisti del pedagoškega kadra, ki se vsakodnevno in poklicno ukvarja z otroško kulturno ustvarjalnostjo. • Nuša Ekar, foto: Tina Doki da je morala hiša doživeti neko nesrečo: požar, povodenj ali celo ugrezanje. Dokazov, ki bi potrdili eno od teh domnev, niso našli. Izredno veliko pa je v Naceto-vi hiši tudi starih predmetov, od opreme, predmetov za življenje do starih orodij in naprav. Na vprašanje, ki ga vse videno logično vzbuja: Ali se morda Tone Polenec ukvarja z zbiratelj stvom teh predmetov, ta odločno odgovarja: "Ne, nikakor nisem zbiratelj. Vse kar vidite je domače, tu zatečeno, ničesar ni bilo prinesenega, ne vem pa, kaj vse je bilo odneseno!" Kdo je hišo gradil, seveda ni znano, ve pa se, da jo je konec 18. stoletja kupil Ignac Human po katerem je hiša dobila tudi ime. Družina Polenec je bila v sorodstveni zvezi z družino Homan in zadnji prebivalec te hiše je bil stric Toneta Polenca operni pevec in režiser Polde Polenec. Nacetovo hišo je Tone Polenec nasledil po očetu prof. dr. Antonu Polen-cu znanem zoologu, pedagogu in publicistu, častnem meščanu Škofje Loke. Za jutrišnjo slovesno otvoritev je mogoče reči, da bo nekaj posebnega: začel jo bo Mestni pihalni orkester, ob škofjeloškem županu Igorju Drakslerju pa naj bi v imenu ministrstva za kultu; ro pri odpiranju sodeloval tudi državni sekretar Božidar Zorko-Po odprtju hiše bodo za dobro razpoloženje poskrbeli godci, pevci in plesalci Folklorne skupine Škofja Loka, Puštalski pev' ci, na stojnicah pa si bo mogoče ogledati in kupiti izdelke starih obrti: duhke, modele za loške kruhke, loške kruhke in klekljane čipke. Za prazne želodce bodo s pestrimi dobrotami P0; skrbeli člani Društva za razvoj podeželja Resje, za žejne Pa bodo stekle kapljice iz Gorišk1 Brd. Za vse tiste, ki bi otvoritev zamudili, bo enaka priložnostna ponudba ob Nacetovi hiši še na Velikonočni ponedeljek od 11. ure naprej^ Sicer pa smo na predstavitveni tiskovni konferenci izvedeli, da bo Nacetova hiša odprta vsak petek od 11. do 18. ure in vsak prvi konec tedna v mesecu. Za skupine bodo hiš° odprli po vnaprejšnjem dogovo; ru kadarkoli. Pripravili so tudi izredno ličen promocijski material: poster, zgibanko in map0, za učence osnovnih šol tudi P°~ sebni učni list, hišo - muzej Pa. naj bi spontano vključevali tudi v kulturne in turistične priredit' ve oziroma ponudbo tisočletne* t;a mesta. • Š. Žarg' Srečanje glasbenih šol Gorenjske in zamejstva PREGLED GLASBENE USTVARJALNOSTI MLADIH Tržič, 10. aprila - V petek, 5. aprila, je bilo v Osnovni šoli Bistfj" ca pri Tržiču že sedemindvajseto srečanje glasbenih šol Gorenj' ske in zamejstva. Ravnatelj šole Andrej Puhar je v uvodnem gf voru pozdravil številne obiskovalce in izrazil zadovoljstvo, da J? po nekaj letih zopet tržiška Glasbena šola gostitelj tega trad'' cionalnega srečanja. Na fotografiji: predstavniki Glasbene šole Celovec. Kot prva seje predstavila kranjska Glasbena šola, ena najstareJ' ših in največjih slovenskih glasbenih šol, redna udeležena srečanj in tekmovanj tudi na državni ravni in lanskoletna nagi-3 jenka Prešernove nagrade MO Kranj. Sledil je nastop učence tržaške Glasbene Matice - Glasbene šole Tomaža Holmarja, 1 deluje že od leta 1978 in s sodelovanjem tržaških, kranjskih in J seniških pedagogov vsako leto poučuje okoli petnajst učence^ Nato so nastopili učenci jeseniške glasbene šole, ki deluje že štif inpetdeseto leto in se letos lahko pohvali še kot pobudnica prv. ga srečanja harmonikarskih orkestrov. Predstavilo se je tu^ Društvo "Glasbena šola" Celovec, ki se je od svojih začetk0 izpred triindvajstih let močno povečala in dosegla zavidljive ü pehe svojih učencev. Glasbena šola Radovljica, ki pokriva šir° okoliš (Bohinj, Bled in Radovljica) in slovi kot dober organiza1' il* koncertnih prireditev, hkrati pa se lahko pohvali tudi z uspeš utiranjem poti za predstavitev svojega programa, je nastop naslednja. Predzadnji so nastopili učenci Glasbene šole Skou Loka, ki jc pred dvema letoma slavila petdesetletnico svojega 0 stoja. Šola se lahko pohvali z velikimi uspehi svojih učence < hkrati pa tudi s svojo veliko vpetostjo v kulturno življenje okolj81 ki ga pokriva. Zadnji nastop pa je pripadel učencem tržiške g' ^ bene šole. Šola, ki deluje že enainpetdeseto leto in je v tem 0 dobju doživljala uspešna in krizna obdobja, je sprva delov*L samostojno, kasneje je bila priključena Osnovni šoli, zadnjih set let pa je zopet samostojna. Ves čas pa je uspešno sodclov na srečanjih, tekmovanjih in prireditvah. ^ Program nastopajočih je bil zelo raznovrsten in pester, nast v učencev pa so navduševali polno dvorano. Morda je potre'o posebej omeniti zadnji nastop - nastop skoraj tridesetčlanske Orkestra glasbene šole Tržič (dirigent: P. Ahačič), ki je s sv^ izvedbo popularne skladbe "Y. M. C, A." postavil še zadnjo P ^ na i. Ob koncu prireditve sta ravnatelj Andrej Puhar in ^n jay Pogačnik, predstavnica sveta šole ravnateljem nastopajočih g benih šol podelila priznanja za sodelovanje. n(aJ • Nuša Ekar, foto: Tina v Iskra Vzdrževanje vodilno vzdrževalno podjetje v Sloveniji Vse več dela zunaj tovarniškega dvorišča Vzdrževanje spet pridobiva na pomenu, zlasti tam, kjer strogo spoštujejo zahteve ISO 9001. Kranj - Kranjskemu podjetju Iskra Vzdrževanje, ki ima prostore v Savski loki, so minuli četrtek slovesno izročili mednarodni certifikat ISO 9001, ki gaje pridobilo kot prvo vzdrževalno podjetje v Sloveniji. V dobrih petdesetih letih je doživljalo yzPone in padce, najhujšega pred desetimi leti, ko so se za las '^ognili stečaju, nakar so morali v prisilni poravnavi v celoti Poplačati dolgove, kar je bila ena najslabših prisilnih poravnav jjr« nas. Tedaj je vodenje podjetja prevzel Franc Hribar in danes poživljajo spet boljše čase, saj v zadnjih petih letih poslujejo z dobičkom. "Kaj vam pomeni certifikat kakovosti ISO 9001?" Sam po sebi ne predstavlja Prednosti, pomembno je, da Srr>o vzpostavili stalni nadzor ^ad kakovostjo svojih storitev. Certifikat ISO 9001 smo prido-Pi kot prvo slovensko podjetje na področju vzdrževanja in s tem uvedli celovit nadzor, od naročila do njegove izpolnitve, običajno nas pokličejo, ko pride do okvare na stroju, popravi* lo mora biti čim hitrejše, saj naročnik zaradi zastoja izgublja £as. Naš glavni cilj je, da pri tekočem vzdrževanju čimbolj ^rajšamo čase, da so zastoji c'm krajši. Preventivnih pregledov je bilo v zadnjih desetih le-llh precej manj kot včasih, saj s° zaradi krize v podjetjih ukinjali. Preventivne preglede sedaj zahteva sistem ISO in je to-reJ voda na naš mlin. Najbolj se lo Pozna v tovarnah, ki imajo 2Ur>anje lastnike, ki veliko bolj °stro zahtevajo njihovo spošto-vanje. Najbolj se to pozna v av Franc Hribar me na strojih in vzdrževanja računalniške opreme nasploh. Ukvarjamo se namreč tudi s prodajo in servisom računalniške opreme." "Kje jo prodajate?" w"Sedaj le znotraj tovarne. So- tomobilski industriji, kjer imajo delujemo z Likoprisom Vrhni *elo stroge preventivne pregle- ka, ki je eno izmed treh največ de. "Minuli četrtek ste dobili tudi dovoljenje za opravljanje perio- 'čnih pregledov strojev, kaj to p°nieni?" 'Po novem zakonu o varstvu Pr' delu mora imeti vsako podaje za vse stroje dovoljenje za °Pravljanje dela, zakon predpi-p preglede, na enega do naj-pCc pet let. Dovoljenje za oprav-,Janje teh pregledov, ki nam ga ■)e Podelili ministrstvo za delo, za nas zelo pomembno." hS čim se največ ukvarjate?" Naša glavna dejavnost je zdrževanje strojev, naprav in ^Preme, torej vsega, kar je podano s stroji, od mehanskega rževanja in mazanja do jih slovenskih podjetij za prodajo računalniške opreme, njihovi zastopniki za Gorenjsko smo. Skupaj bomo odprli trgovino in servis računalniške opreme, izven tovarniške ograje, naprej od zdravstvene ambulante, tista baraka je naša, podrli jo bomo in zgradili novo poslopje. Pripravljamo projekt in vse potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja, pričakujemo, da bomo z gradnjo začeli še letos in prihodnje leto trgovino odprli." "Vzdrževanje torej ni več samo popravljanje in mazanje strojev?" "Vse večje računalniško krmiljenih strojev, zato smo ustano- v*drževanja računalniške opre- vili računalniški servis, najprej Nova razdelilna transformatorska postaja Žale Daljinsko vodena, brez posadke založba je znašala 640 milijonov tolarjev, izgube elektrike se bodo zmanjšale kar za petino. poljana - Minulo sredo so slovesno odprli novo razdelilno ^nsformatorsko postajo Žale v Ljubljani, sodoben, daljin-.^o voden objekt, ki ne potrebuje stalne posadke. Vključen I v sistem vodenja Elektra Ljubljana, nadomestil je dotra-**fto razdelilno transformatorsko postajo Moste, ki je obračala od leta 1962. , "azdelilna transformatorska postaja Žale je zasnovana k'asično, omogoča prehod na 20 kitovoltni napetostni nivo trez zamenjave opreme. Nadomestila je dotrajano razdelilno ansformatorsko postajo Moste, ki je bila zastarela in ni r^°goČala avtomatične regulacije napetosti. Z vključitvijo zdelüne transformatorske postaje Žale bodo razbremenjene j^.Sednje, kar bo omogočilo priključevanje novih odjemalcev v Ju°ljani. Oskrba z elektriko je kvalitetnejša in zanesljivejša. *ra-U razbremenitve povezav in daljinskega vodenja bo v Prim nove eru okvar izpadlo manjše število odjemalcev. Z izgradnjo razdelilne transformatorske postaje pa se bodo izgube na 'Padajočem omrežju zmanjšale kar za petino. Razdelilno transformatorsko postajo Zale so začeli graditi ljj0Ja lani, dograjena je bila konec leta. Naložba znaša 640 mi-^.^y tolarjev, načrta niso prekoračili. Večino opreme so "avili domači izdelovalci. Podelitev certifikata ISO 9001 (od leve) kranjski župan Mohor Bogataj, direktor Iskre Vzdrževanje Franc Hribar in predstavnik certijikacijske hiše BVQI Zoran Lekič. za vzdrževanje računalniške opreme na CNC obdelovalnih strojih, nato smo prešli tudi na vzdrževanje osebnih računalnikov." "Zaposleni so še vedno predvsem moški, na četrtkovo slovesnost je prišlo le nekaj žensk. Sicer pa vas je precej manj kot včasih?" "V vzdrževanju žensk res ni, največ jih je v čistilnem servisu, saj se ukvarjamo tudi s čiščenjem prostorov. Čistilke začnejo delati šele ob treh popoldne, proslava je bila opoldne, niso prišle, ker tedaj doma kuhajo kosilo, nismo jih silili, da morajo priti. V našem podjetju je danes 166 zaposlenih, največ jih je bilo pred petnajstimi leti, ko nas je bilo 376. Vendar je danes obseg dela precej večji, vzdržujemo vse tisto, kar smo tedaj, približno 20 odstotkov dela pa imamo izven tovarniškega dvorišča. Naš glavni zunanji naročnik je Sava, kjer so po prihodu Goodyeara zmanjšali svoje vzdrževanje in iščejo zunanje, specializirane storitve." "Kaj vaše podjetje danes pomeni za slovenske razmere?" "Iskra Vzdrževanje je eno vodilnih podjetij na področju vzdrževanja. V Društvo Vzdrževalcev Slovenije, katerega predsednik sem, je sicer vključenih 270 podjetij, vendar je čistih vzdrževalnih podjetij malo, najbolj podobno nam je podjetje Serpa na Ravnah, ki je nastalo iz vzdrževanja ravenske železarne. Vendar smo edina delniška družba, katere glavna dejavnost je vzdrževanje." "Kakšna je konkurenca?" "Največja konkurenca so nam obrtniki, ki imajo vse večji delež. Naša prednost je v tem, da ponujamo celovite storitve, od vzdrževanja strojev in opreme do čiščenja in obnove prostorov, saj se ukvarjamo tudi z gradbeništvom, tudi stanovanjske hiše že obnavljamo." "Kako poslujete v zadnjih letih?" "V zadnjih petih letih pozitivno, vendar na področju storitev ni visokih dobičkov. Lani je naš promet znašal 900 milijonov tolarjev, dobiček 12 milijonov tolarjev. Tudi dividende smo že delili." "Že dolgo ste v vzdrževanju, dobro poznate vzpone in padce podjetja, kdaj ste postali direktor?" "V vzdrževanje sem prišel pred 36-timi leti, ko sem obiskoval poklicno industrijsko šolo in se po vojaščini zaposlil kot telefonski mehanik. Študiral sem ob delu in postal elektro inženir - elektronik. Res torej dobro poznam vzpone in padce vzdrževanja, ki ima več kot petdesetletno tradicijo, največjo krizo smo doživljali leta 1990, ko je bil razpisan stečajni postopek, ki je bil nato spremenjen v prisilno poravnavo. Zaključena je bila tako, da smo morali v celoti poravnati obveznosti, kar je bila ena najslabših prisilnih poravnav v Sloveniji. Zaključena je bila oktobra 1990, dva meseca pred plačilom prvega obroka je odstopilo celotno vodstvo in odšlo. Takrat sem bil vodja tehnologije, poklicali smo me, naj za dva meseca prevzamem stvari, saj bo podjetje tako ali tako propadlo. Tako sem postal direktor, podjetje pa ni propadlo, kakor so vsi pričakovali, uspeli smo, z veliko podporo zaposlenih." "Kolikšno breme ste morali odplačati?" "Zelo veliko je bilo, predstavljalo je polletni promet. Nekako smo uspeli izterjati terjatve, prvi mesec ni bilo plač, začetek je bil zares težak, res ni bilo preprosto. Vendar so danes stvari že kar pozabljene." "Kakšni so načrti?" "Poleg že omenjene računalniške prodajalne in servisa, se nameravamo še bolj usmeriti v pridobivanje dela izven tovarniškega dvorišča in tako dosegati 5-odstotno letno rast. To seveda ne pomeni le tolikšno povečanje poslovanja z 'zunanjimi' naročniki, saj na tovarniškem dvorišču upadajo, ker je Iskraeme-co v glavnem zaključila obnovo proizvodnih prostorov." • Marija Volčjak Novi pridobitvi Živil Kranj - Veletrgovina Potrošnik iz Murske Sobote, ki je v sestavi kranjskih Živil, je minuli četrtek odprla prenovljen tehnični in minuli petek nov živilski nakupovalni center. Prenovili so železninarsko gradbeni center v Beltincih, kjer je kupcem na več kot tisoč kvadratnih merih prodajnih površin na voljo različno tehnično blago. Obnova je veljala 154 milijonov tolarjev. Nov supermarket Živila so odprli v Radencih, ima 530 kvadratnih metrov prodajnih površin. Naložba znaša 265 milijonov tolarjev, zaposlitev je dobilo deset ljudi. Novo nakupovalno središče bo med tednom odprto do desetih zvečer, ob sobotah od 7. do 14. ure in ob nedeljah od 7. do 11. ure. Managerski odkup Mercatorja Jankovic kupuje Mercator Petdeset vodilnih namerava delnice odkupiti od kapitalske in odškodninske družbe in pridobiti 29 odstotkov delnic oziroma kontrolni paket. Kranj - Minuli teden je medijski vihar povzročila novica Financ, da v Mercatorju vodilni pripravljajo managerski odkup 932 tisoč oziroma 29 odstotkov delnic, kar naj bi bile vredne približno 15 milijard tolarjev. Pri odkupu naj bi sodelovalo petdeset vodilnih, kar pomeni 300 milijonov tolarjev na posameznika. Kapitalska družba ima v Mercatorju 15,7-odstotni lastninski delež, odškodninska 13,4-odstotnega, odkup teh delnic je obema družbama ponudilo petdeset managerjev Mercatorja, s predsednikom uprave Zoranom Jankovičem na čelu. Potemtakem naj bi pridobili 29-odstotni delež, kar pomeni, da bi vodstvo imelo kontrolni paket. Gre za 932 tisoč delnic Mercatorja, ki so na borzi trenutno vredne približno 14 tisoč tolarjev. Merca-torjevi managerji naj bi zanje ponudili 15 do 16 tisoč tolarjev, vendar je kapitalska družba ponudbo že zavrnila, sledila ji je odškodninska. Pričakujemo torej lahko pogajanja, saj je ponujena cena delnic očitno prenizka, dogajanje v zadnjem tednu pa je pokazalo, da državna sklada ne bosta na hitro prodajali delež v velikih družbam. V Mercatorju naj bi bil namreč vreden blizu 20 milijard tolarjev. Pri nas je to prvi poskus klasičnega manager- skega odkupa v večji družbi, ki se bo kot vse kaže bolj ali manj odvil pred očmi javnosti, kar je seveda prav, saj oba državna sklada morata poslovati pregledno. Mercator bo torej nekakšen preizkusni kamen nadaljnjih managerskih odkupov, ki naj ne bi več potekali "pod mizo", tako kot so doslej, vendar le v nekaterih manjših, lastninsko zaprtih podjetjih. V Mercatorju nameravajo managerski odkup izpeljati tako, da bi petdeset vodilnih ustanovilo družbo (največ toliko jih lahko ustanovi d.o.o.), ki bo za odkup delnic najela posojilo, ki naj bi ga nato odplačali z divi-dendami, pri čemer pričakujejo, da bi se jim naložba povrnila v desetih letih. Seveda bo moral Mercator v prihodnjih desetih letih odlično poslovati, zato je zaveza vodstva velika. Sicer pa tveganje prinaša že^sama napoved odkupa delnic, saj v tujini uprave odstopijo, če jim odkup ne uspe. Naj spomnimo, da so podobno pot pred kratkim ubrali v Alplesu Železniki. Večinski delež je namreč od razvojne družbe odkupilo družba z omejeno odgovornostjo, ki jo je ustanovilo petdeset vodilnih. Ker je bil obseg posla bistveno manjši, seveda ni bil tako odmeven kot Mercator-jev. • M.V. Dobra izbira je vedno prava Dobre izkušnje pri odprtju transakcijskega računa Uporabniku prijazno elektronsko poslovanje Ob reformi plačilnega prometa, ki v Sloveniji poteka že od leta 1995 in poskuša naš sistem prilagoditi zahtevam II, so tudi v Abanki že lani jeseni omogočili podjetjem odpiranje transakcijskih računov. Lani se je namreč znotraj te reforme pričel prenos računov na banke. Dejstvo je, da je poslovanje pri Abanki za večje zneske cenejše od poslovanja preko APP, predvsem z elektronskim poslovanjem, ki so ga v tej banki uspeli razviti v uporabniku prijazen sistem. "Doslej se je za odprtje transakcijskega računa pri Abanki odločilo že nekaj več kot 370 pravnih oseb," pojasnjuje Anica Vehovar-Žnidaršie, izvršna direktorica za področje poslovanja s pravnimi osebami v Abanki, in dodaja, da poslovanje s podjetji, ki so se odločila za delni ali celotni prenos računa na Abanko v prvih mesecih, poteka nemoteno. 84 odstotkov plačilnih nalogov je izvedenih elektronsko. V Abanki pravijo, da razmišljajo o plačilnem prometu celovito, pri čemer so dolgoletne izkušnje banke z mednarodnimi plačilnimi instrumenti vsekakor prednost tudi pri poslovanju s plačilnimi instrumenti v državi. Če se pravna oseba odloči odpreti pri Abanki transakcijski račun za plačila v državi in opravlja preko Abanke tudi plačilni promet s tujino, ji banka avtomatično zagotavlja tudi boljši nakupni tečaj pri prodaji deviznih prilivov podjetja. Uroš Blaznik iz kranjskega podjetja Euro foto, d.o.o. pravi, da so se odločili odpreti transakcijski račun pri Abanki zaradi dobrih izkušenj pri poslovanju z njimi in zaradi njihove večje prilagodljivosti v primerjavi / drugimi bankami. Prenos plačilnega prometa na Abanko je potekal brez tehničnih zapletov, pri prenosu pa jim je pomagala njihova skrbnica v Abanki. Tatjana Ahačič, direktorica gorenjske podružnice Abanke, je v zvezi z Abacomom poudarila, da njegova posebna multibančna različica omogoča uporabnikom enotno elektronsko poslovanje z več bankami in integriran vpogled v podatke z računov pri več bankah. Abacom je zanimiv Uali /ato, ker je uporaben tako za opravljanje plačilnega prometa doma kot tudi v tujini. Uporablja ga že več kot 250 podjetij. I froš Blaznik še dodaja: "Z opravljanjem plačilnega prometa smo zelo zadovoljni, saj plačila potekajo tekoče in brez zastojev. Zadovoljni smo tudi z evidenco plačil, saj v primerjavi z. APP zdaj prek elektronske banke lahko takoj vidimo, kdo nam je nakazal sredstva, lahko pa tudi sproti spremljamo, v kateri fazi je posamezen nalog za plačilo." Abanka d.d. Ljubljana WWW.ABANKA.SI POSLI IN FINANCE ureja: Marija Volčjak Planika lastnica v celoti Kranj - Kranjska Planika je postala stoodstotna lastnica hčerinskega podjetja Planika Flex v Sarajevu in tako zaključila prevzemanje večinskih deležev v hčerinskih podjetjih na območju nekdanje Jugoslavije. Planika ima na območju nekdanje Jugoslavije več hčerinskih podjetj, v njih so imeli svoje deleže tudi drugi lastniki. Zaradi pospešenega vračanja na južne trge, .so se v Planiki odločili, da pridobijo v teh podjetjih stoodstotne lastninske deleže in s pridobitvijo stoodstotnega deleža v sarajevskem podjetju Planika Flex so te postopke že zaključili. Planika ima v Bosni in Hercegovini še podjetje Planika Slo, ki je prav tako v njeni 100-odstotni lasti, vanj prenašajo prodajalne iz Planike & Co. Banja Luka, kjer Planika ni večinska lastnica. Na Hrvaškem ima Planika hčerinsko podjetje Planika Pula, kije v njeni 100-odstotni lasti. Vanj je vključena prodajalna v Merca-torjevem centru v Puli, aprila in maja bodo odprli prodajalne v Crikvenici, Šibeniku, Splitu, Makarski, Pakracu in Dubrovniku. Na območju ZR Jugoslavije je Planika že lani ustanovila podjetje Planika Novi Sad, ki pospešeno odpira prodajalne po Srbiji oziroma nazaj pridobiva nekdanje.V Črni gori ima podjetje Planika Montenegro, v Makedoniji se dogovarjajo o postavitvi prodajne mreže, kar bo potekalo prek podjetja, ki bo v lasti Planike. Terjatve za delnice Kranj - Gradbeno podjetje Gradnje Kranj je od decembra 2000 v prisilni poravnavi, upniški odbor sedaj predlaga zamenjavo terjatve za delnice, če ne bo uspela, bo preostal le stečaj podjetja. Upniški odbor delniške družbe Gradnje Kranj, ki ima sedež v Struževem, je v začetku aprila predlagal zamenjavo upniških terjatev v delnice, s čimer se po besedah direktorja Antona Bradača v Gradnjah strinjajo. Upniške terjatve znašajo približno 120 milijonov tolarjev, upniki se morajo odločiti do 13. aprila, če se jih bo za zamenjavo odločilo 60 odstotkov, bodo takšno obliko poplačila predlagali sodišču. Če zamenjava ne bo uspela, bo šlo podjetje Gradnje v stečaj, saj brez tega nima možnosti nadaljnjega poslovanja. Zadolženo je namreč že na ravni letnega prometa, kapital hitro kopni in ga je le še za 24 milijonov tolarjev, če se bo tako nadaljevalo, bo ^kopnel do konca leta. North&South v težavah Kranj - Prisilna poravnava je bila uvedena v kranjskem podjetju North&South iz Struževega. V petkovi številki Uradnega lista je bila objavljena uvedba prisilne poravnave za podjetje North&South iz Struževega pri Kranju, ki ga vodi Karlo Cej. Sodišče je postopek prisilne poravnave začelo 29. marca, upniki lahko svoje terjatve prijavijo v tridesetih dneh. Za upravitelja prisilne poravnave je sodišče določilo Mihaela Savnika iz Kranja, imenovanje bil tudi upniški odbor, ki ga sestavljajo Gorenjski tisk Kranj, Hranilno kreditna služba Domžale, Sklad obrtnikov in podjetnikov Ljubljana, Poštna banka Slovenije in Martina Lampič iz Ljubljane. Kitajski zdravnik Dr. Li Furu z akupunkturo in masažo lajša bolečine v hrbtenici, glavobole in športne poškodbe. Dela v Hotelu Transturist v Škofji Loki in v Domu starejših občanov v Preddvoru. Sedeče delo, prisiljena drža, premalo gibanja, prevelika telesna teža, stres - vse to so vzroki za nastanek bolezni današnjega časa. Vse pogosteje se že v srednji šoli srečamo z bolečinami v hrbtenici, križu, vratu, ramah... Šport brez predhodnega ogrevanja lahko naredi več škode kot koristi. Lahko si nategnemo mišice, poškodujemo vezi, ali zvijemo gleženj. Da bi preprečili poškodbe in se izognili bolečinam, lahko veliko naredimo sami. Če pa do njih pride, je treba poiskati strokovno pomoč. Poleg načinov, ki jih nudi zahodna medicina, obstaja še alternativno zdravljenje z večtisočletno tradicijo. V Sloveniji imamo možnost obiskati kitajskega zdravnika, ki se s tem ukvarja že trideset let. Zdravnik se pri prvem obisku pogovori s pacientom, postavi diagnozo in mu predlaga najustreznejši način zdravljenja. Ponavadi se masaža in akupunktura izmenjavata pri vsakem obisku, ki traja približno 30 minut. Priporočamo jih šest do dvanajst. Najučinkovitejše je lajšanje bolečin pri obrabi hrbtenice v vratu in križu, obrabi kolen in kolkov ter pri išijasu. V primeru športnih poškodb ne govorimo več o lajšanju bolečin, ampak o zdravljenju. V tem primeru zadostuje že nekaj obiskov. Po končani terapiji se poveča gibljivost, bolečine se občutno zmanjšajo. Da bi ohranili obstoječe stanje, je priporočljivo vsakodnevno razgibavanje, če je le možno, pa pridemo na kitajsko masažo enkrat do dvakrat mesečno. Masaža je zelo sproščujoča in jo priporočamo vsem, ki sicer nimajo omenjenih težav, pa želijo po napornem dnevu sprostiti mišice. Vse pogostejše so tudi psihične težave, glavoboli in migrene, kjer zdravnik učinkovito pomaga z akupunkturo. Kako metodi pravzaprav delujeta? Kitajska medicina temelji na filozofiji ravnovesja sil yina in yanga v telesu. To ravnovesje se poruši v primeru, če je katera od 365 akupunkturnih točk blokirana in je tako preprečen naraven pretok življenjske energije qi (beri či). Blokado občutimo kot bolečino. Z masažo in akupunkturo stimuliramo določene točke in ponovno vzpostavimo pretok energije in bolečino odpravimo. Naštejmo nekaj primerov, kjer sta masaža in akupunktura odlično delovali: Gospodična, ki je trpela vsakodnevne napade migrene, se po šestih obiskih odlično počuti, vendar z zdrav- Mariborska Probanka ženskam prijazno podjetje Kranj - Združenje Manager je minuli četrtek letošnje priznanje "ženskam prijazno podjetje 2001" izročilo mariborski Proban-ki, ki ima svojo poslovalnico tudi v Kranju. Probanka je bila ustanovljena pred desetimi leti, v njej je zaposlenih 111 žensk in 67 moških. Probanka se je v desetih letih razvila v srednje veliko banko v Sloveniji, zanjo ni značilno samo to, da je med zaposlenimi bistveno več žensk kot moških, temveč tudi to, daje veliko žensk na najpomembnejših položajih. Predsednica uprave je Romana Pa-jenk, management sestavljata dve direktorici poslovnih enot ( v Kranju jo vodi Hermina Krt), tri direktorice direkcij in ena pomočnica, tri vodje služb, dve vodji sektorjev in triindvajset vodij oddelkov. Letos so se poleg Probanke za priznanje potegovali še Poslovna šola Bled, Cestno podjetje Maribor, Meblo Jogi Nova Gorica, Orbico Ljubljana, Pekarna Vrhnika in Terme Maribor. Helios za športne objekte Kranj - Domžalski Helios bo tudi letos namenil svoje barve, premaze in lake za obnovo športnih objektov po Sloveniji. Akcija bo potekala že tretje leto. V preteklih dveh letih so s pomočjo barv, ki jih je poklonil Helios, obnovili že enaindvajset različnih športnih objektov po Sloveniji. Zanimanje športnih zvez je vse večje, brezplačno jih za obnovo svojih objektov lahko dobijo članice Olimpijskega komiteja Slovenije. Helios je letošnji razpis objavil minuli četrt, prijavijo se lahko tiste športne zveze, ki imajo vsa potrebna dovoljenja za obnovo svojih objektov. Prednost bodo imeli tisti športni objekti, katerih obnova je pogoj za nemoteno odvijanje športnih programov, če so potrebni zahtevnejše obnove, če se v njih odvija redni športni program in če se nahajajo v večjih središčih. Helios namerava podati za 1,6 milijona tolarjev barv, posamezna športna zveza jih lahko dobi za največ pol milijona tolarjev. Zadnji rok za prijavo na razpis je 19. april. Elektronsko poslovanje v manjših podjetjih Škofja Loka - Razvojna agencija Sora je manjša in srednje velika podjetja opozorila na možnost vključitve projekt slovenske mreže Euro Info Centrov. Slovenski Euro Info Centri, ki jih podpira Evropska komisija, začenjajo s promocijo elektronske poslovanja, ki je namenjeno malim in srednje velikim slovenskim podjetjem. S tem želijo med njimi razširiti misel o elektronskem poslovanju, projekt bo potekal do konca letošnjega leta. V prvem delu projekta bodo skupini podjetij brezplačno izdelali spletne predstavitve in jih vpeljali v elektronsko poslovanje. Vključijo se lahko majhna in srednje-velika podjetja, ki so ali se nameravajo vključiti v tuje trge, ki imajo dostop do interneta in še nimajo spletne predstavitve. Starodavna modrost kitajske medicine na Gorenjskem Ijenjem preventivno nadaljuje. Gospa, ki se ji je na prepihu vnela rama, se je po petih terapijah povsem pozdravila. Voznik tovornjaka, ki vsak dan presedi v avtu več kot pol dneva po opravljenih šestih terapijah nima več bolečin v križu in tako lažje opravlja svoje delo. Za obisk se lahko naročite na telefonski števiki: 04/512-40-26, recepcija hotela Transturist v Škofji Loki. V aprilu bo doktor Li delal samo v Škofji Loki. Dopoldne od 9.00 do 11.00, popoldne pa od 15.00 do 19.00. Dela tudi ob sobotah. Obisk stane 3.400 SIT. Čakalne dobe ni. Freising, d.o.o. Mestni trg 20 4220 Škofja Loka Zaposlili bomo DELAVKO V RAČUNOVODSTVU, ki: - ima izkušnje s področja računovodstva in knjigovodstva, - brez težav upravlja z računalnikom, - najbolj spoštuje odgovornost in natančnost, - se zna vključiti v kolektiv, - ji ni težko narediti še kaj drugega. Izkušnje bomo preverili v dveh mesecih sodelovanja. Če nas boste prepričali, postane služba vaša. Domenili se bomo za določeno obdobje, z možnostjo podaljšanja. Pisne prijave sprejemamo do 20. aprila 2001. V treh dneh bomo pisma prebrali ter vas pisno obvestili. Kapucinski trg 4, p.p. 95, 4220 Škofja Loka V NAJEM ODDAMO POSLOVNI PROSTOR VELIKOSTI 45 M2 VII. NADSTROPJU ŠKOFJELOŠKE NAME, PRIMEREN ZA MIRNO DEJAVNOST. NAJEM PROSTORA JE MOŽEN TUDI V KOMBINACIJI S SKLADIŠČNIM PROSTOROM, VELIKOSTI DO 100 M2. VSE INFORMACIJE: RADIO SORA, ŠKOFJA LOKA, TEL: 04/508 0 508. MESETAR Sporazum o vinu in žganih pijačah Delegaciji ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Evropske komisije sta prejšnji teden v Ljubljani podpisali sporazum za vino in žgane pijače med Slovenijo in unijo. Sporazum, ki vsebuje določila o trgovanju, medsebojnem priznavanju ter zaščiti in nadzoru imen vin, žganih in aromatiziranin pijač, bodo uveljavili kot dodatni protokol k pridružitvenemu sporazumu in bo začel veljati prihodnje leto. Trgovinski del sporazuma določa kvoto za izvoz slovenskega vina v Evropsko unijo in za uvoz iz unije. Začetna izvozna količina je 4,8 milijona litrov (3,2 milijona litrov neustekleničenega in 1,6 milijona litrov ustekleničenega vina), ki pa jo bo Slovenija letno lahko povečala za 480 tisoč litrov ustekleničenega vina, vendar največ do skupne količine 7,2 milijona litrov. Za uvoz vina iz Evropske unije v Slovenijo je začetna kvota 1,2 milijona litrov, ki pa jo bo unija lahko povečala za 120 tisoč litrov ustekleničenega vina na leto, vendar največ do količine 1,5 milijona litrov. Sejem gradbeništva in gradbenih materialov Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni bodo danes, v torek, odprli sejem Megra - 14. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov. Domači in tuji razstavljavci bodo na sejmu predstavili gradbene materiale, stavbno pohištvo, gradbeno mehanizacijo in opremo, opremo za stanovanja, poslovne prostore in gospodarske objekte, instalacijo in energetiko, materiale za izolacijo in zaščito, poleg tega pa tudi načrtovanje, montažno gradnjo, obnove in sanacije, obrtniška dela, naprave za varstvo okolja... V času sejma bo tudi več predavanj in posvetovanj, najboljšim pa bodo podelili znak kakovosti v gradbeništvu. Slovenijavino z novima blagovnima znamkama Podjetje Slovenijavino iz Ljubljane, ki je največji izvoznik ustekleničenih vin, je na novinarski konferenci v sredo predstavilo novi blagovni znamki vin Vinea in Veronika, s katerima namerava prodreti na slovensko in mednarodno tržišče. Blagovna znamka Vinea je novost iz Dornberka, pod katero bodo v visokem srednjem cenovnem razredu ponudili tri vrste vin -kakovostni merlot, sauvignon in chardonnay. Novost je tudi peneče roze vino Veronika, ki so ga obogatili s plemenitim jagodnim okusom. Suho peneče vino Valvasor je dobilo še polsuho izpeljanko, ponudbo žganih pijač pa so dopolnili še s starano slivovko. Obe vrsti vin z blagovnima znamkama Vinea kot Veronika bosta na policah slovenskih trgovin približno čez en mesec, večino od dva milijona litrov tovrstnih vin pa naj bi izvozili v države Beneluxa, v ZDA, v Kanado, Anglijo, v skandinavske države in na Japonsko. Slovenijavino seje na mednarodnem vinskem trgu doslej uveljavilo predvsem s trženjem vin blagovne znamke Avia, pod katero v ZDA prodajo na leto do dva milijona litrov slovenskih vin. Avia je največji slovenski izvozni vinski posel, saj v dobrih letih predstavlja tretjino vsega izvoza vin in hkrati dve tretjini izvoza ustekleničenih vin. Slovenijavino sodi med največje kupce slovenskega in tudi makedonskega vina. V Sloveniji sodeluje z več kot 700 zasebnimi vinogradniki iz vseh treh vino-rodnih dežel, odkup pa povečuje. Medtem ko je pred tremi leti odkupil 2,6 milijona litrov vina, ga je lani že 4,7 milijona H" trov ali skoraj dvakrat več. 1....."j....... 1 LJUDSKA UNIVERZA KRANJ organizira 20-urni RAČUNALNIŠKI TEČAJ OSNOVE WORDA in EXCELLA Začetek: maj 2001 RCEdo.o. PMT KLIMA COMMERCE, d.o.o. Podjetje za izvajanje strojnih instalacij Prosta delovna mesta: PE Bled PE Ljubljana Redno zaposlitev na omenjenih lokacijah nudimo: 1. STROJNEMU TEHNIKU z znanjem energetike 2. INŽENIRJU STROJNIŠTVA - ENERGETIK-u 3. DIPLOMIRANEMU INŽENIRJU STROJNIŠTVA - ENERGETIK-u 4. KOMERCIALISTU - z znanjem energetike Pogoji: - V, VI. ali VII. stopnja izobrazbe - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju energetike (ogrevanje, vodovod, prezračevanje, klimatizacija) - sposobnost samostojnega dela - obvladanje osnovnih računalniških okolij (word, excel) Nudimo: - redno zaposlitev s poskusno dobo 2 mesecev - urejeno in stimulativno delovno okolje Prošnjo z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na nastop PMT Klima Commerce, d.o.o., Pot na Lisice 08, 4260 Ble°-Kadrovska služba. POSLI IN FINANCE _ ureja: Marija Volčjak STRM PADEC OBVEZNICE S0S2 Obdobje stabilnosti se nadaljuje. SB/20 in PIXpa počasi posta-Jota sinonim za nepremičnino. Konec tedna smo videli vsaj nekaj meddnevne dinamike, ki ^orda napoveduje bolj zanimivo trgovanje. Za tiste bolj navduše-ne nad številkami naj zapišemo, d(*je SBI20 trgovalni teden skle-n'lpri 11753 in P1X pri 1.450 in-fksnih točkah. Veliko prahu je dvignila novica 0 managerskem odkupu (MBO) delnic Mercatorja. 50 vodilnih ^anagerjev je namreč Kapitalni in Slovenski odškodninski družbi dalo ponudbo za odkup delnic podjetja, cena pa naj bi se g'ba/a nekje med 15 in 16 tisoč 'olarji. Gre za 27 odstotkov Mer-ytorja, zato bi premija za tak-sen sveženj mora/a biti nekoliko P*fa- Seveda je reagirala tudi ò°rzna cena in tečaj je konec tedna znašal 14.286 tolarjev. V Prihodnjem tednu tako pričakujemo nadaljno rast omenjenih delnic. Obveznice SOS2 so pretekli teden beležile dokaj strmo pada-nJe, ki pa se je v začetku tega tedna prevesilo v prav tako str-V20 rast. Tudi sicer graf tečaja ò°(j spominja na tvegano delni-°° kot na obveznico, kjer smo myajeni risati ravne črte. Delni-Ci' Pivovarne Union so prišle pre-*° 40.000 tolarjev, toda meja zaenkrat ni trdna. Za formiranje wj*pilne podporne linije bo moralo preteči nekaj trgovalnih dni fOd navedenim tečajem. Ko/inska bi s prehodom pod 2-100 tolarjev prišla v območje Ztnerne podcenjenosti, ki bi se s Približevanjem tečaju 2.000 |W0 stopnjevala. Vprašanje je le, Qli se na 2.100 tolarjih nahaja dovolj povpraševalcev, ki bodo f(,k-šeti razplet prepreči/i. iSKB Banka se postopoma prilizuje 4.000 tolarjem, kar se *klada z napovedmi o gibanju Proti prevzemni ceni. Za sprejem ponudbe za odkup sta na voljo še dobra dva tedna. Kompas MTSje na krilih obetov o 1.000 tolarski dividendi samo v petek pridobil dodatnega 2,7 odstotka. Če se pričakovanja ne bodo uresničila, bo popravek lahko precej boleč. Zlata moneta 2 je izgubila dobrih 7 odstotkov, s čimer se je trgovanje preselilo pod 40 tolarjev. Obstoječi tečaj še vedno odstopa od drugih pidovskih dvojk. Zlata moneta 2 pa prav tako prehiteva lepo število pidov z bistveno boljšo sestavo portfelja. BTC je pridobil 0,68 odstotka ter se ustalil pri 14.700 tolarjih. Ob nakupu zajetnega svežnja s strani Trimaje potrebno pripomniti, da se je povečal delež lastništva tudi v drugo smer in gre verjetno za medsebojni dogovor uprav o navzkrižnem lastništvu in/ali parkiranju delnic. Morda se obeta dvig tečaja Luke Koper, kjer smo med kupci lahko zasledili predsednika uprave. Tudi sicer postavitev kupcev in prodajalcev daje slutiti, da bo nivo 2.800 tolarjev kmalu presežen. I LIRIKA ODKUPUJEMO DBLMCE: *p>mé«jitmú éé-lnim tm borni JESENICE IVi (m/m 5 i I 1 KRANJ Tel QM/221 722 Erik obkroži - Gorenjski glas nagradi ^e ste se v enem od nagradnih krogcev na fotografiji prepoznali, Pokličite Gorenjski glas do vključno PETKA, 13. aprila 2001, do ,4- ure. Naša telefonska številka za Vaš klic: 04/201-42-00. Na-Ppàe so res super- vsakemu, ki SEBE prepozna v krogcu, po en GUSOV IZLET PO IZBIRI (za eno osebo) kadarkoli, vse tja do I- januarja 2003. Novost bonitetne hiše I, d.o.o., poslovne informacije Plačilni ključ tudi v Sloveniji Plačilni ključ je poročilo, v katerem na osnovi dveh milijonov faktur za večino sloveskih družb izračunajo povprečno zamudo pri plačevanju. Kranj - Bonitetni hiši I, d.o.o., poslovne informacije iz Ljubljane in Dun & Bradstreet sta minuli petek predstavila nov, zelo zanimiv informacijski izdelek, ki so ga poimenovali Plačilni klub. Ameriška bonitetna hša Dun & Bradstreet takšna poročila pripravlja v državah, kjer iz zanesljivih virov uspejo zbrati dovolj velike vzorce plačil. Slovenija se je tako uvrstila med redke države sveta, kjer je takšno poročilo dostopno. Plačilni ključ je posebej zanimiv v času, ko zaradi prenosa plačilnega prometa v poslovne banke ugašajo odlična in cenovno ugodna likvidnostna poročila. Po podobno ugodni ceni je Plačilni ključ z geslom dostopen na spletni strani bonitetne hiše I, d.o.o., poslovne informacije Ljubljana in predstavlja nadaljevanje "Ratinga leta", s katerim nagrajujejo poslovno najbolj solidne družbe. Poročilo je sestavljeno iz treh bistvenih delov. Plačilni ključ je indeks med 0 in 100, pri čemer pomeni 100, da družba vse račune plačuje s predplačili, 80 pomeni, da račune v povprečju plačuje v dogovorjenem roku. Plačilni ključ manjši od 80 pa pomeni, da družba svoje finančne obveznosti plačuje z večjo ali manjšo zamudo. Drugi del Plačilnega ključa je povprečeno število dni zamude. izračunana je iz dostopnih faktur, ki jih je družba plačevala dobaviteljem v zadnjem letu. Pri statistični obdelavi izločijo netipično zamujene fakture, saj je lahko prišlo do napake pri knjiženju ali pa so bile izgubljene, založene, ugovarjanc. Tretji del so posamezni računi, vendar je izpisanih največ osemdeset. Zaradi zaščite virov so zelo zaokrožen, izbrani pa so tisti viri, ki razpolagajo z množico faktur in pri katerih plačilo ni povezano z ukinitvijo pomembnih dobav. Značilno zavajajoči bi bili denimo računi za elektriko ali telefon. Plačilni ključ seveda ne sestavljajo vse fakture, ki jih plačajo slovenske družbe, niti vse najpomembnejše, niti največje. Gre za večji ali manjši vzorec, vendar kaže plačilne navade oziroma plačilne zmožnosti posameznih družb. Dun & Bradstreet ima s tem več kot desetletne izkušnje, ki kažejo, da je Plačilni ključ dobroorodje za oceno pričakovanj plačil. Vplival bo seveda tudi na bonitetno oceno in v najvišjem bonitetnem razredu so lahko poleg drugih pogojev le družbe, ki svoje obveznosti poravnavajo znajveč petdnevno zamudo. Tolikšna toleranca je potrebna zaradi velikih družb, ki kljub sprotnemu plačevanju računov težko dosežejo manjšo povprečno zamudo od petdnevne. Danes v bankah spet gneča Nove stanovanjske pogodbe Kranj - Danes so v bankah spet začeli sklepati pogodbe po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Stanovanjski sklad ima že približno 40 tisoč varčevalcev, sedaj naj bi se jim pridružilo približno 15 tisoč novih. Tudi tokrat v bankah pričakujejo gnečo in verjetno tako kot doslej vsi ne bodo prišli na vrsto. Obseg varčevanja je namreč omejen, določa ga vlada glede na razpoložljiva proračunska sredstva. Tokrat je dovoljenje za sklešanje varčevalnih pogodb dobilo petnajst bank, med njimi je tudi tokrat Gorenjska banka, daleč največ pogodb bo ponovno sklenila Nova Ljubljanska banka. Višje obresti v SKB banki Kranj - SKB banka je minulo sredo povišala obrestne mere za vezane vloge, predvsem kratkoročne. Za vezave od 15 do 30 dni sedaj znaša letna nominalna obrestna mera 4 odstotke. Pri več kot enomesečnih vezavah dodajajo temeljno obrestno mere, stvarna obrestna mera pa je glede na dobo vezave 1- do največ 5,6-odstotna za dobo vezave nad pet let. Če boste vezali več kot milijon tolarjev, boste deležni še pribitka 0,05 odstotne točke na stvarno obrestno mero. Obrestne mere so višje tudi pri deviznih vlogah, v razponu od enega meseca do več kot pet let varčevanja obrestna mera znaša od 3,75 do 5,60 odstotka, dodajo seveda devizno klavzulo, prav tako pribitek pri kot milijonu vezanih tolarjev. ^ Telefonske ankete o Gorenjskem glasu Žreb za Ano, Emo, Franceta, Janeza in Marijo Sodelavke in sodelavci Gorenjskega Hfasa že nekaj let občasno izvajajo tele-J°nske ali terenske ankete o medijih, zlasti tiskanih. S kratkimi anketami sf(ušamo zbrati tudi mnenja o Gorenjskem glasu in o rednih ali občasnih pri-l°gah edinega gorenjskega pokrajinskega časopisa. Ankete izvajamo tudi v letu 2001. Enako kot prejšnja leta, tudi letos praviloma vsaj dvakrat mesečno z žrebom 'Hed VSE udeleženke in udeležence do-^danjih Glasovih telefonskih anket po-uelitno po nekaj ekskluzivnih nagrad: udeležbo na poljubno izbranem GlA-^OVEM IZLETU najboljših gorenjskih °rXanizatorjev turističnih potovanj, s kakimi kot glavni medijski pokrovitelj so-. e'l'je Gorenjski glas. Izlet si, izmed obeljenih, izbere nagrajenka oz. nagraje-sam, z eno samo omejitvijo: čas za J)r'ščenje izbrane nagrade je kadarkoli 0 3E januarja 2003. leta. Da, skoraj celi dve leti časa je za koriščenje te nagrade! Za sodelovanje v anketah o Gorenjskem glasu je bil deseti letošnji žreb včeraj, drugi ponedeljek v mesecu aprilu, naklonjen naslednjim petim anketiran-kam oz. anketirancem s širšega področja MENGEŠKE občine, s katerimi smo se pogovarjali o mesečni prilogi GG-revija, ki izhaja enkrat mesečno. Četrta letošnja številka GG-revije bo, zaradi praznikov, izšla že v torek, 24. aprila; naročnice in naročniki Gorenjskega glasa jo boste v svojem izvodu Časopisa prejeli brezplačno, GG- revija pa bo tudi v kolportažni prodaji. Tokratni izžrebanci so: Ana GA LE, Zavrti 8,- Ema HAB-JAN, Prelovškova 23; Franc FLERIN, Trdinov trg 3; Janez GAIJOT, Gasilska 64, in Marija HABJAN, Kolodvorska 2/a. Vsem petim čestitamo! Dodatnega obvestila o tem žrebanju ne pošiljamo. Zato vabimo vseh pet, tri izžrebanke in oba izžrebanca, da najkasneje do vključno PETKA, 13. aprila 2001, (ko naslednjič izide Gorenjski glas) do 14. ure pokličete tajništvo Gorenjskega glasa, telefon 04/20-14-200, če želite svojo nagrado. Zatem nemudoma pošljemo darilno pismo s pojasnili glede koriščenja nagrade ter ostalih formalnosti. Gorenjkam in Gorenjcem, ki smo Vas kdajkoli doslej že povabili k sodelovanju v Glasovih telefonskih anketah oziroma Vas še kdaj bomo angažirali, se za sodelovanje v anketah, za mnenja, ocene, pripombe ter predloge, najlepše zahvaljujemo. Kajti tudi v letu 2001 delamo podobne ankete o naših SEDEMNAJSTIH edicijah in izmed vseh, ki so kadarkoli doslej sodelovali v Glasovih telefonskih anketah, tudi žrebamo takšne imenitne nagrade, ki imajo 'rok trajnosti' skorajda neomejen, namreč do konca januarja 2003. leta. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 10. 4. 2001 nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem nakupni/prodajni 1 ats nakupni/prodajni 100 iti A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d. Kranj HIDA - tržnica Ljubljana HRAM ROŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA Kranj. Šk. Loka ŠUM Kranj VOLKSBANK-LJUD. BANKAd.d.Kranj KOVAČ (na Radovljiški tržnici) PBS D,D. (na vseh poštah) SZKB Blag. mesto Žiri TAL0N Škofja Loka WILFAN Jesenice supermarket Union WILFAN Kranj WILFAN Radovljica, Grajski dvor WILFAN Tržič povprečni tečaj NISO POSREDOVALI PODATKOV NISO POSREDOVALI PODATKOV 110,10 110,60 15,65 15,70 11,10 110,50 110,65 15.67 15,72 11,15 110,18 110,69 15,67 15,75 11,15 110,20 110,70 15,64 15,74 11,12 110,20 110,70 15,65 15,74 11,12 110,40 110,70 15,66 15.73 11,13 110,30 110,80 15,67 15,76 11,14 110,00 110,80 14,64 15,75 11,11 110,20 110,80 110,25 110,75 109,50 110,80 110,25 110,89 110,20 110,55 236 26 00 15,66 15,75 11,11 11,12 10,85 11.10 11.14 11.20 11,18 11,19 11,19 11,19 11,19 11,24 11,19 11,21 11,19 11,18 11.22 11.22 15,65 15,74 14,74 15,74 15.63 15.79 15.64 1572 586 26 96 236 02 60 530 40 40 (8.h - 13.h, 13.45h - 18.h) 596 38 16 .110,18 110,73 15,54 15.74 11.12 11.20 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15 00 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostiti sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. REŠET, d.o.o., KRANJ Huje 9 4000 Kranj Gradbeno podjetje, ki se pretežno ukvarja z nizkimi gradnjami, želi zaposliti: MEHANIKA LAHKE GRADBENE MEHANIZACIJE Pogoji: - IV. stopnja - mehanik - 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za poizkusno dobo z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. Pisne prijave pošljite na zgoraj naveden naslov v roku 8 dni po objavi. Dodatne informacije dobite na GSM 041 651 085. INO, PODJETJE ZA KONSTRUIRANJE IN IZDELAVO STROJNE OPREME, D.O.O. Čevljarska ulica 037, 4226 Žiri tel.: 04 505 11 00, fax: 04 505 11 12 e-mail: ino.ziri@siol.net INO, podjetje za konstruiranje in izdelavo strojne opreme, d.o.o., Žiri, Čevljarska 37, 4226 Žiri, vabi k sodelovanju nove dinamične sodelavce: 1. EKONOMISTA Delo obsega vodenje materialnega knjigovodstva, obračun in stroškovne analize po projektih ter nabavne in prodajne naloge. Od kandidatov pričakujemo: - višjo izobrazbo ekonomske smeri - strokovne in organizacijske sposobnosti - prodajno-komunikacijske sposobnosti - poznavanje dela z računalnikom - znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina) - vozniški izpit B kategorije 2. KONSTRUKTORJA Delo obsega konstruiranje strojev in naprav za avtomatizacijo proizvodnih procesov, testiranje in uvajanje strojev in naprav. Od kandidatov pričakujemo: - univerzitetno izobrazbo strojne smeri - poznavanje predpisov in standardov - strokovne in organizacijske sposobnosti - znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina ali nemščina) - vozniški izpit B kategorije 3. ORODJARJA Delo obsega strojno in ročno obdelavo sestavnih delov, montaža, zagon in preizkušanje strojev in naprav. Od kandidatov pričakujemo: - poklicno ali srednjo šolo ustrezne smeri - strokovne in organizcijske sposobnosti - vozniški izpit B ketegorije Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, kratek življenjepis in potrdilo o državljanstvu naj kandidati v 10 dneh od dneva razpisa pošljejo na naslov: INO, d.o.o., Žiri, Čevljarska 37, 4226 Žiri. KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Odločitev vlade Višje izvozne podpore Ljubljana - Slovenske mlekarne so ob nedavnem protestu nezadovoljnih kmetov pristale na 2,5 tolarja višjo odkupno ceno mleka le pod pogojem, če bo država zagotovila dodatni denar za spodbujanje izvoza mleka in mlečnih izdelkov. Vlada je na četrtkovi seji spremenila uredbo o uvedbi podpor za pripravo kmetijskih pridelkov in živil za zunanji trg, s katero je podpore za izvoz mleka povečala za polovico, na novo pa uvedla podpore za izvoz jogurta in kislega mleka. Za spremembo se je odločila predvsem zato, ker poraba mleka in mlečnih izdelkov v Sloveniji pada, ob naraščajočem odkupu mleka pa nastajajo čedalje večji presežki, ki jih je treba prodati na tuje trge. Ker je konkurenca na tujih trgih, predvsem na območju nekdanje Jugoslavije zelo velika, je cena tako nizka, da bi mlekarne brez izvoznih podpor zašle v hude gospodarske težave. • CZ. Slinavka in parkljevka Spet uvoz mesa z Vzhoda Ljubljana - Ko so se sredi prejšnjega tedna v Ljubljani sestali direktorji veterinarskih uprav iz srednje- in vzhodnoevropskih držav, so soglašali, da bi v nekaj dneh spet lahko dovolili uvoz mesa domaČih in divjih parkljarjev ter surovin in izdelkov z Vzhoda, ki so ga prepovedali v začetku marca zaradi nevarnosti vnosa bolezni slinavke in parkljevke. Slovenija je v skladu z dogovorom v soboto že odprla meje za uvoz iz Bolgarije, Hrvaške, Češke, Estonije, Makedonije, Madžarske, Latvije,_ Litve, Poljske, Romunije, Slovaške, Ukrajine ter tudi iz Švice in z Norveške. Odločitev ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izzvala precejšnje ogorčenje. Strokovni odbor za prašičerejo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije je že zahteval, da država zaradi še vedno velikega tveganja za vnos slinavke in parkljevke v Sloveniji ohrani vse doslej uvedene ukrepe in da prekliče svojo odločitev. Prašičerejcem so se pri njihovih zahtevah pridružili Še rejci goved in drobnice, zahteve pa so "podkrepili" z grožnjo, da bodo fizično zaprli meje za uvoz mesa in prevoze prek slovenskega ozemlja. • CZ. Salamijada v Radomljah Prvo mesto Stanetu Plevelu Radomlje - Na letošnji, že šesti salamijadi, ki je bila v restavraciji Zlata Kaplja v Radomljah, so ocenjevali več kot 90 domačih salam in 10 klobas, kamniško-domžalskega, gorenjskega in primorskega okoliša. Tudi letos je imela komisija težko delo izbrati najboljše. Kvaliteta izdelkov je bila boljša od lanske. Najboljši salami je prinesel na ocenjevanje Stane Plevel iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je prejel dve nagradi, tudi za drugo najokusnejšo salamo. Po besedah predsednika organizacijskega odbora Marjana Kocmana je bila kvaliteta domačih salam iz svinjskega mesa in divjačine nad pričakovanjem. Hkrati s tekmovanjem pa so pripravili tud vrsto degustacij vina in dobrot iz krušne peči. Za prijetno razpoloženje je poskrbel ansambel Viharnik. • J. Kuhar Na Škofjeloškem Tržnice kmetijskih pridelkov Škofja Loka - Razvojna agencija Sora in Društvo za razvoj podeželja Resje sta lani prvič pripravila v različnih krajih na Škofjeloškem tržnice kmetijskih pridelkov in izdelkov. Ker so tržnice lepo uspele in so bili zadovoljni tako kupci kot prodajalci, so se odločili, da jih bodo večkrat ponovili tudi letos. Prva bo to soboto od 8. do 12. ure na Mestnem trgu v Škofji Loki, potlej pa bo v Loki še petkrat (12. maja, 9. junija, 7. julija, 1. septembra in 6. oktobra) ter še šestkrat (28. aprila, 26. maja, 16. junija, 21. julija, 15. septembra in 20. oktobra) v Železnikih pred pošto, v Gorenji vasi pred banko in v Žireh pred domom Partizan. Z organiziranjem tržnic želijo predstaviti ponudbo kmetij iz škofjeloške regije, omogočiti porabnikom nakupe domačih pridelkov in izdelkov, kmete pa spodbuditi k trženju pod blagovno znamko Dedek Jaka in Babica Jerca ter k vključevanju v društvo Resje in k skupnemu nastopu na trgu. • CZ. Slovenski kmetijsko okoljski program Najprej prostovoljno, potlij obveznost Ena izmed novosti letošnje kmetijske politike je Slovenski kmetijsko okoljski program, ki pomeni uveljavljanje večnamenske vloge kmetijstva in postopen prehod na okolju bolj prijazne oblike kmetovanja, s tem pa tudi na podpore, kakršne veljajo v Evropski uniji. Kranj - Program predvideva skupno dvajset ukrepov, od tega devet za zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, osem za ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine ter tri za kmetijstvo na zavarovanih območjih. Kot je na nedavni predstavitvi kmetijsko okoljskega programa v Kranju povedala Marta Hrustel Majcen, državna podsekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj bi z uveljavitvijo programa omejili uporabo kemičnih sredstev v kmetijstvu na najmanjšo možno mero ter zmanjšali vnose v zrak, podtalnico, vodotoke in tla, ohranjali raznovrstnost rastlinstva in živalstva, tradicionalne oblike kmetovanja, kmetovanje na območjih, ki se zaraščajo, ter poseljenost in prepoznavnost podeželja, spodbujali integrirane in ekološke oblike pridelave hrane ter pridelavo domačih sort kmetijskih rastlin in reje domačih pasem, varovali tla, izboljšali življenjski standard na podeželju in zagotavljali živila, ki ne ogrožajo zdravja potrošnikov. Da bi dosegli te cilje, program pred- V TNP-ju za desetino več Čeprav uredbe o ukrepih, ki jih predvideva Slovenski kmetijski okoljski program, še ni, je bilo v javnosti že slišati za višino nekaterih podpor. Za odpravi/anje zaraščanja naj bi bila 42 tisoč tolarjev na hektar, za sonaravno rejo domačih živali devet tisoč tolarjev na hektar, za travniške sadovnjake 27 tisoč tolarjev na hektar, pri ekološkem kmetovanju pa za trajne travnike 40 tisoč in za trajne pašnike 20 tisoč tolarjev. Na zavarovanih območjih, med drugim tudi v Triglavskem narodnem parku, naj bi bile podpore za desetino večje. videva tri vrste ukrepov in skupno dvajset različnih podpor. V prvo skupino sodi devet ukrepov za zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, in sicer podpore za zmanjšanje obtežbe (GVŽ/ha) kmetijskih površin, odpravljanje zaraščanja (v zaraščanju je namreč več kot 150 tisoč hektarjev površin), zmanjšanje erozije, ozelenitev njivskih površin, ohranjanje kolobarja, integrirano sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo ter za ekološko kmetovanje. V drugo skupino spada osem ukrepov za ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine: podpore za planinsko pašo (v naslednjih letih bodo dodali še podporo za pastirja), za vzdrževanje strmih in grbi-nastih travnikov, travniške sadovnjake, rejo avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, pridelavo avtohtonih in tradicionalnih kmetijskih rastlin, sonaravno rejo domačih živali in ohranjanje ekstenzivnega travinja. V tretjo skupino sodijo trije ukrepi za zaščito zavarovanih območij (med njimi je tudi Triglavski narodni park): podpore za obdelano in poseljeno krajino, pokritost tal na vodovar-stvenih območjih in za zeleno praho. Letos le dvanajst ukrepov Medtem ko bi za izvajanje vseh teh ukrepov potrebovali šest milijard tolarjev, sta po predlogu letošnjega državnega proračuna za to predvideni dve milijardi tolarjev. Pomanjkanje denarja je tudi razlog, da bodo podpore letos še nižje kot v Evropskim uniji in da bo ministrstvo zagotavljalo denar le za dvanajst od skupno dvajsetih ukrepov, in sicer za preprečevanje zaraščanja, ohranjanje setvenega kolobarja, integrirano sadjarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo, ekološko kmetovanje, planinsko pašo, strme in grbinaste travnike, travniške sadovnjake, sonaravno rejo domačih živali ter za obdelano in poseljeno krajino na zavarovanih območjih. Kmetije se bodo v program vključile prostovoljno, s celotnim gospodarstvom ali le s posameznimi parcelami. Ukrepe bodo izbrale same, vendar bodo pri tem morale paziti tudi na primerno kombinacijo, saj se pri nekaterih podpore seštevajo, pri drugih pa izključujejo. Ko se bodo odločile za vključitev v program, bodo ukrepe morale izvajati pet let, pri tem Pa bodo na posebnih obrazcih morale voditi tudi evidenco o porabi kemičnih sredstev in še o čem drugem. Za vse, ki se bodo vključile v program, je obvezno tudi 15-urno izobraževanja, od tega naj bi tri ure opravili že v prvem letu. Osnova za uveljavljanje podpor bo vladna uredba, na podlagi uredbe pa bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo javne razpise. Kdaj bo uredba objavljena, je odvisno predvsem od sprejetja državnega proračuna. • C. Zaplotnik Bohinjski ribiški spor Pismo sem, pismo tja V Bohinju niso zadovoljni z odzivom kmetijskega ministrstva na prošnjo občinskega sveta. da za ribištvo, ampak je ribišk3 družina edina, ki je dosfej #S bila kakršnekoli pravice m upravljanje s tem okolišem, n* Bohinjska Bistrica - Ker zapleti z upravljanjem Bohinjskega ribiškega okoliša že povzročajo škodo turizmu, je bohinjski občinski svet na februarski seji pozval ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da še pred začetkom ribolovne sezone reši položaj Zavoda za ribištvo Ljubljana, ga pozove k VETERINARSKA PRAKSA TENETISE, d.o.o. Tenetiše 80, 4204 GOLNIK (04)2565-100, 2565-101, (04)72565-103, dft vpt@s5- net UPRAVA - STORITVE NA TERENU - DEŽURNA SLUŽBA (non-stop) (04)/2565-100, 2565-101 AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI • POSVETOVALNICA Z IZDAJO ZDRAVIL • IZDAJA ZDRAVSTVENIH SPRIČEVAL • LABORATORIJ ODPRTO DELAVNIK: 9.00 - 12.00 in 16.00 - 18.00 SOBOTA: 9.00 - 12.00 STORITVE V AMBULANTI ZA MALE ŽIVALI PO PREDHODNEM NAROČILU tel.: (04)/2565-102 SPREMEMBA DELOVNEGA ČASA! umiku vseh pritožb na sklep radovljiške upravne enote o dodelitvi Bohinjskega ribiškega okoliša v upravljanje Ribiški družini Bohinj in s tem pravno formalno konča postopek za dodelitev okoliša. Ob tem, ko je svet podprl upravljanje domače ribiške družine z bohinjskimi ribolovnimi vodami, je še pozval Ribiško zvezo Slovenije in Zvezo ribiških družin Gorenjske, da se opredelita do tega problema. Bohinjci sami krivi za težave Minister mag. Franc But seje na bohinjski poziv odzval z mnenjem ministrstva, da težave v ribiškem turizmu v Bohinju izvirajo iz tega, ker Ribiško društvo Bohinj, občina in turistični delavci ne razumejo in ne spoštujejo veljavnih odločb in sklepov vrhovnega in upravnega sodišča ter inšpekcijskih služb. V odgovoru je navedel, da po začasni odredbi upravnega sodišča do izdaje pravnomočne sodne odločbe v upravnem sporu z bohinjskim ribiškim okolišem upravlja Zavod za ribištvo Ljubljana. Občinski svet je zato po mnenju ministrstva dolžan narediti vse, da bi zavod lahko opravljal dejavnosti in izvajal naloge, ki jih mora po veljavnih predpisih in potrjenem ribiško gojitvenem načrtu za obdobje 2001 - 2005. Po vladnem programu naj bi že v prvem letošnjem četrtletju uredili položaj zavoda za ribištvo, tako da bi postal Javni zavod za ribištvo Slovenije. Gradivo o tem je še v usklajevanju, vaja župan in se čudi, da se M vod, ki deluje pod okriljem m1 nistrstva, na upravnem in v^ hovnem sodišču pritožuje na odločitvijo lastnega ministf stva. Pravno neveljaven pa n^ bi bil tudi ribiško gojitveni vlada pa naj bi ga predvidoma črt zavoda za obdobje 200l obravnavala v prvi polovici 2005, saj ga je potrdil organ, * aprila. Ker Ribiška zveza Slo- za to ni pristojen. Po zakon venije in Zveza ribiških družin načrte potrjujejo upravne en Gorenjske nimata v tem sporu te, ki morajo zanje pridop1 nobenih pristojnosti, je poziv tudi mnenje pristojnega opcljg občinskega sveta, da se oprede- skega organa; zavodu pa lita do problemov v Bohinju, po mnenju ministrstva neumesten. Pravno zgrešena razlaga Navedbe ministrstva so neutemeljene in tudi nestrokovne, ugotavlja bohinjski župan Franc Kramar, ki v odgovoru ministru opozarja, da začasna odredba upravnega sodišča res velja, ne pa tudi njegova sodna odločba, zoper katero se je Ribiška družina Bohinj pritožila na vrhovno sodišče. Začasna odredba nikjer kot začasnega upravljavca Bohinjskega ribiškega okoliša ne omenja zavo- nju s problematiko upravlja z ribolovnimi vodami op°zi potrdilo kar ministrstvo kmetijstvo, gozdarstvo in Pr ■ hrano, ki je organ na dr11/? stopnji. Medtem ko so v Bo lili? ;0fi' li tudi na dvomljivo vlogo za^ da, je župana strah, da h° pri preoblikovanju v javni vod upoštevali le voljo °l^ skupine državljanov, ki P e zavoda uveljavlja svoje ose interese. Če v državi ne h° spoštovali volje lokalnega P bivalstva, bodo v občini za ^ ljavitev svojih pravic P°£ tudi po neprijetnih ukrepih- • C. Zap loti"1 (O 0) >c/> o o CM jo 'C a 03 a> § -2 > CO O g cn •O o -8"° -2 •o ^ it O. CO B j 00 o "O "O N 03 'čE cn JJ 0 1? TJ C 3 "D O S o "O O 8. ò cd 3 B ^ OJ N CD i I _a> cd w ar 2 •= 2 o E S. a. >.E ob Illl " .3, O c •M I ■ £ j- 0§ fO "O lili S 6 Beg n o o cd > ~5 03 Q_ - M <3 .2, . 03 C 03 iT (DNO O rr LU N — < m LU co > O cu o o Si H (D 03 O. Q. -Q ^ W d, B *o s -S S i "S i O- cn™ .s= 9 £1 8 ^ "D > 03 52. .E ^ ~ 05 C E 03 C lo CD N S ©* "g 8 O 1 cl^> N I .S .2, O ^ co rr LU N LLI "D LU Z 'Ü m o z> < oc °- s ° o * I- O LU _J —I o S CM al ro £ Š ^ IS11 co g o> lil ra o r Sac CD _ 'O CO CD £ c "O « ■ 3 čž = 2 '8 § 2 o. o. c/5 2 3 < S rr o O ° òc N a. o 3 < O o co -o < rr »O CQ O 3 »O < CC LU Z o -3 _l o o LU < rr O O co Z < rr LU Z >o O o csi CM CD CD ■ 1 8 1 CO__ CD ■- TJ » ^ C0 O C 03 Z3 N 03 03 CD 03 r5 O > o. :P. C CD _0J q. •Ü "O !r, P 9 •o - 2 > B o si ' CD •Ü < Z 3 'O < o 0C Gl o £ 2 O ÇD O. E o O .o iT O ._ O C TJ Z 'O o Q. < —i Z < rr O Z < »o < 0 * 01 Z LU < —I CC h- (/> co co CM 03 LO O 03 čo c 75 cd x: °- f i lil CZ C CD 'CJ ■Sp xj o 5 to CL .E > x o > z LU > LU 0C Q. LU -i Z LU < OC o O oc 0l OC LU h- > O I- LU ~~3 O oc Ol LU »O LU 03 U> O * < Ü 'O S rr 5 O OC Ol N N > is 53 OC OC 0L 0l iri CM < OC Ü z < < OC o o i •o E . CD i"*- čF O. > d) .2. E ■2 c N NI CD CD I 2 3 o3 2 CD o çz &| > o 0C < O z z LU '<£ > _ h- OC O O LU O 0C 3 * 0C CO LU 9: ^ CL > _ LU N LU (j ca lu 0 ü 0C Ol 01 'CO CD CM * 2 CD CD 2 o E Si CO > J2 CD |3f m ™ 5 ^ ~ O O -o ^ CD -Q rj co d C CD CD CC E m :2p; LU o o CO o CO > LU OC z * < L_ 0C iS co CM co -3 o . > 2 i 2. ? "ČD ^ -o 2 CD O £ i S o 8 i-S 2 O C CL O) CD "O CD ^ o ;č3 03 03 ^ c3 o -o £ CD 6 ça o co E "o 2 io > _ ° Ç - > CD 03 XI 1 ■N ._- -2 V, CD S 1 I 03 O 03 *= 03 .ÇJ -o 03 TJ CD || 8:5 cn E > i CD |8 •S f CD CD .2 "g "ČD § 0 a. "D co ° n 03 T3 1 I 1> O CD CO *- W Ž ^ ■2 9 o 03 X CD C > CD O ç ça ^ co o CD E X) 03 isl -> 0J.SH.1o Q. •o O "P, ^ Q..-S O c co o, ca N O E o c c cd cd w .2 03 "O ■t; O CL Q. H 5 C E w =■ 03 c T3 N E" CD ca p 18 E -Si čd 2. M a3 P p Ç •S s 9 Q OJ X) 3 nj o. a. > ■5 o .£ 03 .(j o c O E O CD P O "O cn 03 i/J S (D O) « OJ oj — CO \ \ č 0C OJ CO -o 9 ~ ČD ■;= co ._ Ç0 03 Q LU E T- rr o Ol O UJ W -3 O CD S OJ ,- 3 - - LO 5 OJ ■O 03 —\ xj o -d. O c: _j ta o < OC Ü Z < z LL O CO Ç0 O. N < OC LU CO CD ^ £ £ ČD S Ü C N C > -P oj «5 oj 2 2 w co o co co — OJ r3 03 OJ OJ o .E ^ O co CM OJ CNJ OJ 03 CNJ 2 r-. CO o OJ o OJ OJ CO LO o OJ 11 2 O i 03 a e o S S LO oj S*2 co c LO E •£ oj t}- OJ o co ■co co co" GC CC XJ o •2 !—. "ČD 8:1 O tO *J o •tO O - C\l OJ co o S O -6 03 CD C TJ IÏ • 2 63 2 "to ^ OJ CD T3 tO E 1 3 •O cl O CC o. o LU m o. c > -s s i EPE o c5 o. to ca • 2 *o 2 > o. o £ 5 f fi P ta B c x: e > o E « -2 o CL c co — .— c= TJ CD 0 ÇD Ü 01 § Čo S "T jo c TJ __ i ca n •üi o XI CD 't-J y čT 2 ca o CL co cz CO Q_ 2. oj O o o CM o N O o N ÜJ -3 a> c n O 3 C 3 »O 03 k* O k. CL O co >o o _l o o LU z >co o _l CL CO ^orek, 10. aprila 2001 MNENJA, PISMA 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Najbolj državotvorno dejanje Branko Grims, državni svetnik Bernarda Shawa je nekdo vpra-'UJ: Ali verjamete, daje tisti, ki se °z?ni v petek, potem vse življenje esreèen?" Shaw se je nasmehnil: ^(,veda verjamem! Zakaj pa hi hi! Q*na petek izjema?" , *B niti štiri leta niso preteklo, od ^Qrje bil spremenjen 68. člen usta- e- ki tujcem ni dopuščal lastništvo ^Premičnin v Sloveniji. Spremi- Janje je tedaj dvignilo veliko pra-• ki ga je ustvarila takratna Dr- kova vlada: "Če ta dan do treh ^'"Idne ne bo spremenjena ustali*1 »as bo Evropa črtala...". Ju. pa I,''! s<'' ^a zlorabo uradnega po-f)U('ia bi moral reagirati tožilci i "t//jo. a ni. Predsednik parla-J''ua je blokiral sedem referat !_ "»^kih pobud o te/ zadevi. I' za-t^itost početja članov takratne ^"»vškove koalicije naj verjame. sPr'r ln>^e- V resnici se je biti I o rjaviti .stvari pod preprogo zato, Po, S° b'stveno b°(f neugodni ^^°ii za Slovenijo, kot jih je za pri-^"■-''"o članstvo Evropski uniji ^'r(da izpolniti katerakoli dru \Q ilnr'v": Polica tega, daje LDS L·^oila za na njo politiko za svoje je '"d • v škodo Sloveniji. Drnovšek ku£radl bližajočih se lokalnih vo L Podrl ie doseženi sporazum in kM>tem v Pa". kar je v nasprotju z >)}(l l°- Vsebina Drnovškovega pis *jtj »ato postala zloglasni Špan-(c, j(,'mPromis" katerega posledl %>v spnmemba ustave. Edini Vo,°r, ta//e-šemo, kjer lahko dolgo spimo in mirno sa/ijamo. jemo, beremo, se igramo, gledamo v ogenj, poslušamo glasbo in smo s prijatelji..." dar prispeva I i poleg prireditelja N.Si Nova Slovenija, krščanska ljudska sini tika, ki so se ji sponzorji odzvali odprti/i rok. tudi predstavnik SLS in SKD. Novinarska srenja je pri tej prireditvi Igrala posebno (naročeno?) vlogo. Najprej je v Glasu, ki je izšel pred prireditvijo, "napačno" prepisala ime organizatorja, nato pa je v "opravičilu" v naslednji številki s sliko predstavila le polovico slike govornika g. Drobnica, poslanca N.Si, pač pa je bil v centru slike sicer spoštovanja vreden dr. Rem-škar, ki pa sicer še ni član N.Si in tako ni mogel biti predstav- ljen kot organizator. Kaj menite ali bo iz teh kukavičjih jajc zrasla kakšna nova novinarska raca, ali pa se le ponovno preizkuša pred volitvami že uveljavljen sistem poročanja in predstavljanja? Občinski odbor N.SI Kranj Predsednik: Jane/ Jereb Ob rob Kramar/ Markeševih dopisovanj V nekaj zadnjih številkah tega časopisa sem spremljal polemiko med omenjenima gospodoma, ki se je ple tla okrog upravičenosti interesa Bohinjcev do upravljanja z Bohinjem. "Žogico" sta proti koncu umirila, kar se mi za prepirljivi slovenski medijski prostor zdi hvalevredna izjema. Čestitke obe)" ma. Oglašam se predvsem zato, ker bi rad - kot Bohinjec - podprl Kramarjeva prizadevanja za napredek Bohinja. Sicer ne morem hiti objektiven pri presojanju županovega dela, ker že iz osnovnošolskih let prijateljujeva, obakrat sem podpiral njegovo župansko kandidaturo, Občinski svet meje celo počastil s častnim nazivom le (.: TJ O CT DJ OJ 31 3 O o« 3 CQ 0< 3 « 11 o 2 9- =r 3:0) O 2 C 3 O; N< OJ S" S" TJ O N |Q S .2. OJ OJ 5- co g- _. 2. g 5 c 3 tj tj 5 o o o Q- CT TJ O — O (D co o p-9- 9 f S O CD 3 2 CD Q- W o TJ ^ O CD S 3 O" M' O C co "g ČD ? CL a c' 2 TJ I i 11 E "5 o! o g S 21 O " 9 o g- Q; CO TJ T) M' Čd o 2-3' TJ CD S. CO o I CD 9- ;r o co -:§g-3 »psa -: o-o 9 5' 0 3 2 N g § O I O" -I- CD CD TJ 3 _ 9 O q ČD g S |S g s: o 3 S C' CO CD O O' — 3 2 O 2 oj CD rr CL S N< CO N m C DJ co> c± ço J P- 55 ?:TJ TJ OOO — N N-—- CD DJ ÇT N CD pr i- 0J 0J 1° -• o (d a "=: 03 3- CD Ç0 5S " 25: iT t p D_ -CD C0 3 S: CD CD N O Cl TJ S s O ÇD 03 C f "O 11 JT 03 CD O -1 C S 2. CM 03 CD • i 3-2: "9 TJ .2. 5 2 cd' H TJ TJ O 3 0J 03 o. o< C C 3 3 03 03 m s; S 6 — c3 ±> 0 TJ 01 o p- S 2 o- v 25: ČS co i I o čd fS O B 5" o. 3 03 ČO 03 CD Q" ?r co SRol 3 g 2 — - a ,03 H C0< o 2T S- CD CO B* o o o o < o 33 z o co O J> — o« 3 TJ 33 O 33 > o< CZ z > »"5 51 CD tj 3 111 1»! ° O CD S. CD TJ. 3 CD CD CO CT " 2_ 3 CD O N O- CD 03 CD co II ? O a o. a ep CO o- 2 ! s* cd =3 N O CD C ČD 2 k. 03 ' CD 3 o £ rr X.CC rr ^ O < CD Ç0 Cl TJ CD 3 CD 2 8" CD n 9 2 Un iS CL $ 3 & CD 3 3 «T. 03 3 3 3 03 3 rr •=: _. 03 3" N g < S" CD S S ® 3" P 1 "ài o ^ Cl « "S "2 o" Č3"2. 3 S 1 g" tj 2> 2 o 9: TJ _ 03 ZJ o CQ 9 —■ z: e. s co o co < CD » CO 3 3 O "a _S S o O TJ ^ TJ DJ C02 I CD ^ 3 Č73 tj oj 25/ 2 o 0 CD TJ < & DJ TJ II 3 0 CD "9 Cl oj TJ J; 2 o 3 i TJ 3 DJ ÇJ < 9 co co 2:2.^ =r Ç0 S "* CD _ CD 3 O < 3 TJ 3 co e> CD ,2 cd S. ro ÇO M ČD CT ^ Ç> 0J_ o cr o' CD M 03 O 2. >=:-0 9 03 03 "=: TJ 9 O 3 C 3 0< ""2 3 03 CO 03 DJ O ^ N' TJ hO CD P g TJ O lil o ar. h o 2: 3 g 2 CD CQ DJ Q. 03 o 3 3" o o ço rsi čd 3 Cl OJ a 3 I s rog. o co O CD |s co« _ CO 3 ČD =r S 9 CO cd Čo' TJ 8,1 rj oj >< x X < o < < < < po = = — > 7 § o. I —■ f— 13 TJ CQ F 2 9 03 3 1 o CD CL N CO CD S C° 03 £ "9 3 O 03 co < s S. 3 2 03 3 ÍJ O ^D. à 9 S' 9 2" S 3- CO J=-CD 03 < CO ,3. M' 3 I 3' K cS" TJ 3 03 <. CD Č5" co; 3 a- -n co 3 c 3 2 3 n' o RT CQ o. II TJ O 3 2=. CL O S. bi: cd T2. 3 03 o o« o čB oi "9 2: 2 CD 03 < , 0« pq- cd 1 TJ Ç0 c 3 o N CD ÇT cg % 2 o S O Clco j- a o 3' oj 5" CD Cl a 2- s CD a TJ; 03 o cr r\o Sf o 5? 3 co g 3 9 • CD CD 1 ^ O Z3 N CD 3 C0 CD CD 3 2: CO CO CD lil 3 ço ÇD al 3 03 O CO 3 If) TJ 3 TJ 33 TJ O 33 m m TJ 33 O 33 > O' C z co X co 33 m o co —H 5 a. o a o cu M" =• - T/ O O co CD cr. Ç3 N n r: » tu «•» — _ DJ CD TJ TJ O 03 §■5= 03 CD „,. Q. o o. =: < O« N« Ačl^l 5" CL g 0 CD DJ co" co £-oj w - 03 _ ■ TJ_ O« 3 1 03 2. 2j oj b2. -to — ■ P CQ O« CD O N 5 lu č5 J co g; 03 0) ÇL o co co £ CD CD 03_ 3 CO CD ÇT T3 CT W 3 — < 3. CT 2 m TJ Z O CD CD O 5. Cl CD O 33 O M > S g. O "Ç2. o CZ » FJ2 Q_: cd o oŠ ço 5 TJ TJ 2. ČD = 3 CD M N< 3 < II CO XJ 05 s □ * oT T) O f I CD 03 53" TJ 3 O it C0 03 Cl DJ 03 > ČD < O. = ai— 5 w r3 tO g; CD T3 CD 2 CJ« CO OJ 9.5 nT CD ^5 2. O« 2 C S" Z 03 =r is 03 2 Cl O« 03 7 3 TJ H 8 I TJ CO § C 03 TJ O« ,0) § g' CO CL tT° TJ Q. cd 2T. N« CD 7T t TJ 5 1 tis f > = DJ co 2 i i 3 > 9" 3 0 33 Cl — SE O 1 O o X o o 1 o čo 9? 25: Ç0 9- čd 2 cn g CD O O O 3 Ç0 OJ Ç73 Ç7J co -j. co cn CJ1 cjj CD CO co co ro co Č3J o cji co co It ro O cn o cn čn čn b —■■ co 00 K) O) J> CO CO CO co 5 "9 o3 3 ■S" Çl CD o .TJ < - O "O 03 2- o« 3 C CD 3 2 3 " CD CL 3 05 9 g CD _ «• o« g S- 2 CD 3 9- TJ ' „« 3. O« 07 ÇD 3 ČD CD 3 CD OJ CL I 5' < Si CD Q3-W. 3 o' 3 3 9 S 03 O« 03 £' ČO TJ CD 03 (O 3 03 s 9- 2T R« c oj _,. 3 cn 3" N N O (~). O5 C 3" m 2' CD 3 B II "9 3 CD = S < Ç0 03 O. CO o — 25" A« ° Čjj 0 a < DJ °- S 2. "9 § - o < 1II Q_ 0< *^r- F3«§ co -o 2- o TJ 03 1* _. co S- s CD CL ■ o a 3 5 9 K o 03 TJ CO cr o cd 039; If 3 (O N tO lli lil- CD S 3 O« 3 g 3 3 DJ O • 3 CD 3 CD Cl 2 O 3 3 CD TJ 3. ÍD 7? 03 _i O' CD - O« B ČD ČD 3 CL ČD 1 5. 0J a oj 3 a » S OJ t-;- a 3 JÜ. 03 O CD < ' 3 o CD e tj "9 Q 03 O« 3 co 25: 03 03 -as 3 o 9 a I g. O ÇD c CD _ 3 3' 0J < CQ c TJ 03 "9 3. CL 9 3 m CD 2 03 o -1 o * DJ 2s:g CQ CD 03 o O« TJ TJ < 3 3 g TJ TJ_ CD CD O« CD lil 2 If n 2 2. 0J O 3" 0 S 1 I 2 3 Ç0 CD -■ 3 < DJ cr ^ i CD CD TJ g. 9 & a 5' CT co • S" „ CD Cl cq O OJ O« ^ OD CD O ' 3.3 f> - O« CD C 3 M ? OJ 03 o Ço M CD -g_ C TJ. 0 0J O« |f g' °" 1 t 3. O c ?r a* CD w CQ N 0J DJ GORENJSKI GLAS • 12. STRAN Torek, 10. aprila 2001 GLASOV KAŽIPOT Velikonočno praznovanje Kranj - V Muzejski trgovini s prodajno galerijo Destica v Mestni hiši na Glavnem trgu je do 17. aprila na ogled razstava z naslovom Velikonočno praznovanje. Spremljali jo bodo številni prikazi izdelovanj velikonočnih motivov s pogostitvami velikonočnih jedi. Danes, v torek, 10. aprila, Drsanka - krašenje s praskanjem vzorcev, jutri, v sredo, 11. aprila, Kokoške in zajčki iz mrve, 12. aprila Pirhi, okrašeni s fimo maso, 13. aprila Vrhniški pirh in 14. aprila Pletenje košar in izdelava kranjskega cekarja. Naravoslovni večer Kranj - V Okviru prireditev, ki potekajo ob 100-letnici prve mature na kranjski gimnaziji, se bo jutri, v sredo, ob 18. uri v konferenčni dvorani gimnazijske stavbe začel naravoslovni gimnazijski večer, katerega gost bo matematik mag. računalništva Matija Lokar. Naslov predavanja je Rekurzija. 9. Mednarodno tekmovanje za pokal Slovenije v R'n'R Tržič - Plesni klub M Tržič obvešča vse ljubitelje plesa, da tudi letos 9. leto zapored organizirajo Mednarodno tekmovanje za pokal Slovenije v akrobatskem rock'n roll-u, in sicer v OŠ Bistrica pri Tržiču v soboto, 14. aprila. Predtekmovanje bo ob 14. uri, veliki finale pa ob 20. uri. Vstopnice v predprodaji lahko kupite v trafiki v Tržiču, Papirnici Lara, trafiki v Bistrici in v PKM, tel.: 5963-115 ali 031/757-405. Križev pot Koroška Bela - Začetek Križevega pota na Ajdno bo v petek, 13. aprila, ob 15. uri pod Zavecljinovim mostom na odcepu za Ajdno. Ob 13.30 uri bo odhod izpred cerkve na Koroški Beli za tiste, ki ne poznajo poti in bi radi hodili v skupini. Okraševanje pisanic Ljubljana - Knjigarna Konzorcij, revija Atelje, trgovina Prometej Art & Hobby in Urša Cigler pripravljajo predstavitev okraševanja velikonočih jajčk v različnih tehnikah. Krasitev velikonočnih jajčk je v Sloveniji del bogato narodne tradicije, ki se v zadnjem času razširja z uporabo sodobnih tehnik in motivov. Dekorativna umetnost je bila od nekdaj v domeni žensk in to drži tudi za pisanice. Zatorej vljudno vabljene vse gospodične in gospe, mamice in babice, vnukinje in hčerke, da pridejo jutri, v sredo, 11. aprila, ob 17. uri v Knjigarno Konzorcij na Slovensko 29 v Ljubljani. Znanost in bog Tržič - V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja se bo danes, v torek, ob 19. uri začela predstavitev knjige z naslovom Znanost in bog. Avtor dr. Jože Hlebš bo v pogovoru z Marijo Maršičevp predstavil delo, ki obravnava odnos med znanostjo in vprašanjem bivanja boga. O vinu in sirih v Španiji Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici bOF tri. v sredo, z začetkom ob 19. uri razis^ valno nalogo z naslovom O vinu in sir^ Španiji predstavil Andrej Okorn. Ure pravljic Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici s8 bo ura pravljic z naslovom pravljice $ bolčni kralj, ki jo bo pripovedovala M3 tina Gostinčar, začela danes, v tor^' ob 17. uri. j Žiri - V Žireh se bo ura pravljic v knjižn' začela jutri, v sredo, ob 18. uri. M«8 Treven je tokrat za otroke priprav" oqled videorisank. Nadaljevanje na 25. stra"1 {280 Zgodovinsko ozadje Krsta pri Savici Krst pri Savici je ena redkih pesnitev, kije opremi/ena z opombami; to je običajno v znanstvenih besedilih, v poeziji pač ne. Prešerenu se je zdelo potrebno tedanjemu bralstvu pojasniti, kdo so bili Valjhun, Avreli in Droh, Živa in Parski Tesel. Prvi in zadnji sta bila "preganjavca nejeverni-kov", drugi in tretji "poglavar/a nejevernikov", Živa pa "bognja ljubezni, slovanska Venera". Iz opomb je razvidno tudi zgodovinsko delo, na katerega je pesnik naslonil svoj umotvor. To je bila Valvasorjeva Slava Vojvodine Kranjske, zlasti drugo poglavje sedme knjige. Tam so imenovane iste osebe kot v Krstu; "Valjhun, sin Kajtimara, boj krvavi / že dolgo bije za krščansko vero, / z A vrel jam Droh se več mu v bran ne stavi; / končano njino je in rnarsiktero / življenje, kri po Kranji, Korotani / prelita napolnila bi jezero." Tako pri Prešernu. Kar beremo v Valvasorju, je še huje; "Najprej so jim odrezali krivoprisežniške roke, s katerimi so zoper svoje zmagovite gospode nezvesto in punlarsko prijeli za orožje, a začeli so pri Drohu. Nato so jim odrezali nos in ušesa, zdrobili stegna in zlomili goleniee. Trup so vrgli v mlako ali jamo, kakor je predpisoval takratni stari nemški zakon in red. Pomorili so jih tako grozno, da bi se drugi sovražniki krščanske vere tembolj bali upora zoper svoje kneze. / Ko so tako izpulili te jurijske kačje lasje in pohodili glave puntarske zarote in družbe, si je za krščanstvo vneti knez Valdungus v naslednjih letih pri- Piše: Miha Naglic Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon zadeval, kako bi iztrebil pogansko vero in pospravil debeli plevel, ki je z njim bila dežela čez in čez tako porasla, da bi dobra pšenica krščanstva nekaj časa ne mogla prav vzkliti. Zmajeve zobe, s puntam zasejane, je razbil ostri meč, sejalce in poglavarje vstaje so uničili krvniki in projbsi; za iztrebljenje nevere pa se mu je zdel potreben drugačen meč, namreč dvorezni meč božje besede, pouk, menim, v osrečujoči veri in marljiv nauk poglavitnih delov krščanske resnice, zakaj preudaril je, da so z rezanjem in požiganjem bili pogani sicer telesno premagani, nta/ikovalska blodnja pa še ne izžgana, temveč da se bo v njih še bolj vnel srd in ogorčenje zoper luČ in da je treba pri bolniku, ki se je naleze! smrtne kuge, uporabiti za ozdravljenje ne srce slabeča, temveč srce krepil na zdravila..." Takò naj bi se knezi slovenskega rodu, ki so že sprejeli krščanstvo, s tujo pomočjo znesli nad tistimi, ki so še vztraja/i pri stari veri. Cerkveni zgodovinarji temu oporekajo, češ da je bilo pokristjanjevanje povsem drugačno, zelo miroljubno. Iz Solnogra-da (Salzburga) in Ogleja naj bi med Janez Vidic, Črtomir se z majhnim tropom brani, ilustracija, 1970 takratne Slovence na Koroškem in Kranjske^ poslali irske menihe, ki so naše prednike uvajali v krščanstvo s potrpežljivim poučevanjem, po if' ski metodi. Valvasorju očitajo, da je svoje trditvi' prepisoval iz spisa Annales Čarinthiae l -11, ki gd je v Leipzigu leta 1612 objavil nemški protestantski leksikograf in polihistor Hieronim Megiset Novejše raziskave so pokazale, da to sploh ni njegovo izvirno delo. Pravi avtor tega spisa in v njem zapisanih trditev je v letih 1530-40 blizu Celovca rojeni humanist in zgodovinar Michael Gotthard Christdl-nick, umrl 1595. Ta je leta 1588 spisal rokopis Historia Carinthiaca, ohranjen v prepisu. Tega si je prilasti/ Megiser in ga objavil pod svojim imenom. Christalnick je bi! najprej katoliški, pozneje protestantski duhovnik, študiral je v TuebingeriH> 1578 je sodeloval v vojni proti Turkom. Teh trii'' razlogov, zakaj ne bi verjeli opisom v njegovi l ki mu predseduje Brane Lahajnar. Ob tej priložnosti so v Sasilskem domu na Dobrače-Vl Pripravili tudi priložnostno ustavo z dosedanjih srečanj in Predstavili znak ter lepak s cestno podobo za 5. srečanje. Podarili so, da je zanje sreča-JW prebivalcev slovenskih kra-Jev z imeni Selo, Sela, Sele, pridržujejo pa se letos tudi Selca 2 °nkraj meje, priložnost, da se Predstavijo in da se predstavi udi občina. Zato so se že zače-a različna dela za urejenost STRAntOONALNO SREČANJE SELO SELASE1JE Predstavniki Sel iz različnih krajev Slovenije so se v soboto seznanili z letošnjim srečanjem, ki bo 30. junija na Selu pri Žireh. aJa in čimlepši sprejem gos- tov iz vse Slovenije. Urejajo pročelja, poti, obeležja. Predstavniki so napovedali obiske z različnimi predstavitvami, zbralo pa se jih bo zagotovo največ doslej. Za jubilejno peto srečanje pa je znak s celostno podobo srečanja izdelal Tomaž Kr-žišnik. Posebej skrbno so prireditelji proučili ureditev prometa in prireditvenega prostora. Poskrbeli bodo za šotor, če bi bilo slabo vreme, pripravili bodo tri zanimive izletniške pohode, različne igre in družabno srečanje. Vsi obiskovalci bodo za okrepčilo dobili golaž s polento. Pripravili pa bodo tudi posebno Selansko tržnico. Za popestritev dogajanj v občini Žiri pa bo žirovska Alpina ta dan ponudila tudi čevlje po znižanih cenah. Na sobotnem sestanku so se dogovorili, da bodo najkasneje za jubilejno 10. srečanje pripravili tudi vse potrebno za izid znamke. Sicer pa bo tako kot na lanskem tudi na letošnjem srečanju na dan srečanja pošta imela poseben žig v spomin na srečanje. Podobno kot lani na Selu pri Vodicah bo tudi letošnje srečanje na Selu pri Žireh ena največjih letošnjih vseslovenskih turističnih prireditev. Glavni medijski sponzor 5. srečanja Selo - Sela - Sele pa bo Gorenjski glas. • A. Žalar Podobe Avsenikove glasbe na slikah Na oceno čaka več kot dvesto del Konec meseca bo v dvorani Avsenik v Begunjah predstavitev prvega mednarodnega slikarskega Ex-tempore s podobami Avsenikove glasbe. 'e8unje, 10. aprila enik •eto Galerija Av-v Begunjah, ki že deseto večplastno predstavlja in uokvirja delo Slavka in Vilka Av-senika, je letos na pogoste pobude pripravila 1. mednarodni sli- karski Ex-temporc Avsenik. Odziv je bil presenetljivo velik, do 6. aprila so v Galerijo prejeli več kot dvesto likovnih del od prav toliko domačih in tujih avtorjev. Minuli konec tedna je bila Galerija napolnjena z deli in strokovna komisija bo imela nedvomno izredno težko delo. Izbrati bo morala dvajset slik za ožji izbor in za glavne nagrade, ki jih bodo podelili na svečani prireditvi z glasbenimi presenečenji. Poleg glavne nagrade Avsenik generalnega pokrovitelja Telekom Slovenija bodo podeljene tri nagrade strokovne komisije, tri nagrade kluba Avsenik in tri nagrade občinstva. Nagrade strokovne komisije podeljujejo občina Radovlji- ca, Gostinstvo Pctrol in Gorenjski glas, nagrade občinstva Zavarovalnica Triglav, d.d., OE Kranj, Založba Obzorja Maribor, mednarodni klub Avsenik, nagrade kluba Avsenik pa LTO turizem Bled in občina Bled, občina Naklo in Turistično društvo Begunje. Finalna prireditev z razglasitvijo del in podelitvijo nagrad bo 26. aprila, prenašala pa jo bo tudi tretja TV mreža lokalnih televizij Slovenije in Gorenjske TV ob 20.30. Prireditev bo v dvorani Avsenik v Beunjah. Nagrajena dela bodo razstavljena v Galeriji, prireditelji pa se dogovarjajo tudi za celovito mednarodno prodajno razstavo vseh del v Festivalni dvorani na Bledu. • A. Žalar Začelo se je prvenstvo dobrih prijemov Ža večino žajfa, za Iztoka zmaga Ribiška družina Jesenice je odlično organizirala uvodno tekmovanje 4. državnega prvenstva v muharjenju. uesenice, 10. aprila - Vsako tokrat že četrtič zapored, je tej. 'ška družina Jesenice priredi-J uvodnega državnega tekmo- °d m V munarJenJu- Na odseku lj Hrušice do sotočja Save Do-lak 'n P°to^a Jesenice se je j|5® tudi minulo nedeljo razvr-rjr °v.76 ribičev, članov ribiških ^•i'n jz vse Slovenije in se po-Sç ri'° v muharjenju. Merili so recobrem prijemu največje ša- l(^rerne je bilo za športni ribo-v^c 'J1 r>rc'z'cušanje uspešnosti Iti L. neugodno. Veter in dež triu lla tokrat glavna družabnika bj|0 ne§a tekmovanja. Vreme je ricj^^o dodatna otežilna okol-\ .' .SaJ rib ni ravno lahko pre-h\T „2 muhami, ko se na vodi v lje sprehajajo" deževne kap- Va*, 0valci v napetem pričako- Sandi Kotnik, tajnik RD Jesenice: "Ribiška družina deluje od 1953. leta in ima svojo valilnico avtohtone postrvi. Sicer pa so naše vode čiste in bogate s salmonidnimi vrstami rib. redi do poldneva, ko so bili Jesenice Boris Bregant. Po končanem tekmovanju je potem podelil zmagovalcu tudi velik po-''hTr.^ Prijema za prvo mesto, kal. Sicer pa so tajnik Ribiške družine Jesenice Sandi Kotnik JH*j ^orda rekordnega ali naj-je8a Prijema za prvo mesto, obiskal tudi župan občine Iztok Jakhel, zmagovalec- na prvem letošnjem tekmovanju v muharjenju. in nekateri tekmovalci iz 110-članske ribiške družine Jesenice, ki ji predseduje Vojteh Koblar. že sredi opoldneva modrovali, da bo skoraj zagotovo prvi in najboljši Iztok Jakhel iz Ribiške družine Radovljica. Prijela mu je namreč 57,7 centimera dolga ša-renka. Deset minut se je upirala vleki iz vode. Menda je še dobro uro potem, ko jo je izvlekel, zevala luknja pod jezom. Po končanem tekmovanju, ki ga je tokrat odlično organizirala tekmovalna komisija RD Jesenice na čelu z Dušanom Dolinarjem, tajnik Sandi Kotnik pa je pohvalil tudi mladinsko sekcijo s predsednikom Matejem Božičem, so ugotovili, daje kar precej ribičev tokrat končalo tekmovanje z "žajfo". Zmagovalec je bil pričakovani Iztok Jakhel, dolgoletni ribiški čuvaj in 33 let član RD Radovljica, je pa tudi član RD Bled. Drugi je bil Toni Strgar iz RD Bled, tretji pa Bojan Ančik, predsednik RD Kranj. Ekipno so bili najboljši RD Tržič, druga je bila RD Bohinj, tretja pa RD Kočevje. • A. Žalar PIVOVARNA UNION ^Jiipiijnhjjd GLASOVI IZLETI v tem mesecu Prvi maj v topli Istri Na prijetno rajžo po Štajerskem, do Rogaške Slatine, ste vabljeni naslednjo soboto, 21. aprila. Poleg kopanja v bazenskem kompleksu Term Rogaška bo po večerji zabava s plesom; poleg tega bo nekaj časa za ugoden nakup v prodajalni Steklarne Rogaška, pa tudi med potjo z Gorenjske do Rogaške Slatine se bo dogajalo marsikaj zanimivega, poučnega in koristnega. Izletniška relacija bo: JESENICE - Žirovnica - Lesce - Radovljica -Kranj - Škofja Loka - Smlednik - Vodice - Mengeš, cena izleta je 4.800 SIT na osebo. Naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa je zagotovljena tretjino nižja cena, le 3.600 SIT. Dodatna ugodnost je za mlajše od 15 let, samo 2.500 SIT. Opomba: če bodo z relacije Jesenice - Žirovnica manj kot štiri prijave, bo odhod iz Lesc in Radovljice! ***************** Prevozniško podjetje ROZMAN BUS z Lancovega bo tudi na praznični TOREK, 1. maja, pripravilo super GLASOV IZLET Ker hotelirji ob slovenski obali, ki razpolagajo s pokritimi bazeni, v času prvomajskih praznikov ne morejo zagotoviti ustreznih aranžmajev in dovolj prostora v bazenih, bo GLASOV prvomajski IZLET podaljšan čez mejo, do Istarskih toplic. V času prvomajskih praznikov je prostih dni kar precej, zato naš predlog za en dan na dobrem izletu: poskrbljeno bo za bogat program in za udobno sprostitev v bazenih s termalno vodo. Po napornem dnevu bo večerja in še nekaj časa za zabavo, prihod na Gorenjsko proti jutru naslednjega prazničnega dneva, 2. maja. Cena: 5.400 SIT na osebo; naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa, vključno z družinskimi člani, pa Brigita in Janez Rozman praznični 1. maj omogočata posebej ugodno ceno 3.900 SIT; za mlajše od 15 let stane ta GLASOV IZLET samo 2.500 SIT Izletniška relacija-. JESENICE - Žirovnica - Lesce -Radovljica - Kranj - Žabnica - Škofja Loka - Medvode - Ljubljana. Prijave: 24 ur dnevno! Za informacije in prijave sta Vam vselej na razpolago, neprekinjeno 24 ur dnevno, TELEFONSKI ŠTEVILKI Gorenjskega glasa: 04/201-42-47 in 04/201-42-00. Vsak de-lovnik med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure, so za prijave na razpolago Sandra, Jana in Irena v malooglasni službi, telefonske številke 04/201-42-47, 201-42-48, ali 201-42-49 in Gor-dana ali Marija na telefonski številki 04/201-42-44. Sprejemamo tudi prijave po elektronski pošti (e-mail je naveden na 2. strani časopisa spodaj). Ob prijavi sporočite tudi, na kateri vmesni postaji želite počakati organizatorjev avtobus. Ob prijavi je tudi možno tudi izbrati sedež-v. avtobusu;, vendar-je rezervacija izbranega sedeža velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta! Podrobnosti in splošni pogoji za organizacijo turističnih potovanj so sestavni del vseh naštetih programov! PIVOVARNA UNION J^jjriiflteljc! Erik obkroži - Gorenjski glas nagradi Če ste se v enem od nagradnih krogcev na fotografiji prepoznali, pokličite Gorenjski glas do vključno PETKA, 13. aprila 2001, do 14. ure. Naša telefonska številka za Vaš klic- 04/201-42-00. Nagrade so res super: vsakemu, ki SEBE prepozna v krogcu, po en GLASOV IZLET PO IZBIRI (za eno osebo) kadarkoli, vse tja do 31. januarja 2003. GORENJSKI GLAS • 16. STRAN PREPOVEDANO ZA ODRASLE, ZA DOM IN DRUŽINO Torek, 10. aprila 2001 VASA POSTA Pisali sle nafti: Manca Bizjak, Neja Pavšek, Miha Perhavcc, Ankica Jurkič, Taja Gorjan, Klara Bohinc, Urša Mravlja, Karmen Hrast, Jerneja Bogataj, Doris Frelih, Lenart Oblak. Gašper Oblak, Jerneja Jesenko, Urban Cadež, Luka Mudri, Andrej Peternel, Jerneja Jesenko, Matevž Rehberg-er, Žan Hrestak, Žan Jeiovčan, Tomaž Gregorc, Matjaž Rozman, Titen Čebašek, Matic Križaj, Spela Damjan, Martin Rozman, Miha Markun, Blaž Činižar. Jakob Erce-govič, Meta Eržen, Nina Vodnik, Tina Pintar, Jure Primožič, A len Pivk, Tjaša Berčič, Katja Vlašič. Na nagradni zlet z Gorenjskim glasom vabimo Miha Perhavca. Mojca z najboljšim rezultatom Prvo državno tekmovanje v znanju računalništva osnovnih šol s prilagojenim programom. Škofja Loka, 10. aprila - V to- lani t.i. generalko v obliki regij- rek, 3. aprila, je na škofjeloški skega tekmovanja, so vsi ude- Osnovni šoli Jela Janežiča pote- leženci pokazali precej znanja, kalo prvo državno tekmovanje tako so bili najboljši trije: Dejan iz znanja računalništva osnovnih šol s prilagojenim programom. Tekmovanja se je udeležilo trinajst šol, vsako šolo pa so zastopali štirje udeleženci. Samo tekmovanje je s pomočjo OŠ Ivana Groharja, ki je posodilo svojo računalnico, potekalo v dveh skupinah. Časovno neomejeno tekmovanje je obsegalo tri naloge: urejanje besedila, postavitev tabele in urnika ter vstavljanje slike in sestava vabila. Kljub temu da so bile naloge predvidene, saj so imeli Krapež (OŠ Kozara iz Nove Gorice) je zasedel tretje mesto, drugi je bil Aldin Nesimovič (OŠ Poldeta Stražišarja, Jesenice), najboljši rezultat pa je dosegla Mojca Žagar iz domače šole - J. Janežiča, ki je dosegla vseh možnih devetindvajset točk. Tekmovanje je po besedah ravnateljice OŠ Jela Janežiča Marjete Šmid dobra priložnost za otroke iz vse Slovenije, da se izkažejo tudi na tem področju. • N. Ekar, foto: A. Korenčan Hagrajena šolska glasila Na festivalu vzgoje in izobraževanja od 10. do 13. aprila v Celju podeljujejo tudi priznanja glasilom. Med nagrajenci je vrsta gorenjskih glasil in njihovih ustvarjalcev. Priznanje za najboljšo tematsko številko v skupini glasil iz osnovnih šol in vrtcev dobita osnovna šola Poljane za glasilo Ive Šubic -Poet in glasnik Poljanske doline (mentorica Nežka Gabro-vec) in VIZ Frana Milčinske-ga Smlednik za glasilo Prvi koraki (mentorica Ana Komar Florjančič s skupino). Priznanja za kakovostno izdajateljsko dejavnost gredo v Škofjo Loko, in sicer osnovni šoli Ivana Groharja za glasilo Macesni (mentorici Dragica Možina in Olga Koplan) ter osnovni šoli Ivana Dolenca za glasili Loška medla in Mala loška medla (mentorici Kristina Eržen in Nataša Pesjak), kot tudi za posebno izdajo glasila, pesniško zbirko Nine Krajnik In ona misli... Obe šoli sta nagrajeni še za skupni izdelek, to je knjigo otroških dopisovanj s književniki Pisma - pišem pišeš (mentorja Tatjana in Bogdan Košak). V skupini nagrajenih glasil iz srednjih šol in dijaških domov dobi priznanje za najboljšo dijaško strokovno revijo glasilo astronomskega krožka v šolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku As-tromaister (mentor Lojze Vrankar). Za najboljši koncept glasila strokovne šole je ocenjevalna komisija razglasila časopis srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj Mlade brazde (mentorica Zvezdana Čujovič, glavna urednica Katja Žibert). • H.J. Fiziki za srebrno Štefanovo priznanje Na državno prvenstvo v Maribor gre osem gorenjskih sed-mošolcev in prav toliko os-mošolcev. V osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki je bilo v soboto tekmovanje najboljših mladih fizikov iz 33 gorenjskih osnovnih šol za srebrno Štefanovo priznanje. V sedmem razredu je priznanja prejelo 28 učenk in učencev, v osmem razredu pa 26. Najboljši se bodo 12. maja na Pedagoški fakulteti v Mariboru potegovali za zlata Štefanova priznanja. Iz sedmega razreda so to: Aleksandra Plemelj in Zala Pirih iz OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Nejc Kapuc in Rok Muznik iz OŠ A. T. Linharta Radovljica, David Seč in Miha Zabret iz OŠ Predoslje ter Anže Babic in Nejc Jeiovčan iz OŠ Naklo, iz osmega razreda pa Gregor Klančnik in MihaToporš iz OŠ Naklo, Uroš Nastran in Diana Novak iz OŠ Ivana Groharja Škofja Loka, Miha Mlakar in Tina Šinkovec iz OŠ Ivana Dolenca Škofja Loka ter Miha Markelj in Ana Primožič iz OŠ Železniki. • H.J. Poskusimo še mi DRUŽINSKI NASVETI Damjana Šmid (socialna pedagoginja) Čas za spanje (5) Prav gotovo se vsak izmed nas še spomni kakšnih hudih sanj, nočne more ali strahu, ki se je ponoči splazil izpod postelje in se razširil čez vso otroško domišljijo. Zdaj, ko smo odrasli, se temu le še nasmehnemo. Otroci pa se še vedno znova in znova spopadajo s črnimi možici in temnimi morami, ki jih obiščejo, ko zaspijo. Čas pred spanjem je čas, ko začnejo miselne zavore popuščati, ko se podobe domišljije razrasejo do neskončnih meja. Ko zagledamo svojega otroka preplašenega in kričečega pazimo, da še nas ne zagrabi panika. Vedimo, da se v otrokovi glavi dogaja nekaj, kar je doživel čez dan in kar je vplivalo nanj: podobe iz filma, ko so se streljali, del telefonskega pogovora o operaciji tete, pošasti iz knjige ali iz risanke, prepir, vožnja z avtomobilom... Več kot je otrok doživel razburljivega, težje zaspi. Ko pa le zaspi, se film v njegovi glavi začne odvijati po svoje. Otrok se običajno zjutraj niti ne spomni, da je imel grde sanje in da smo bili pri njemu. Staršem se zdi, kot da je otrok buden, zato še težje razumemo, da nadaljuje s kričanjem in jokom, ko pridemo v njegovo sobo. Včasih je strah nalezljiv in ker zgleda otroški strah nekaj zelo resničnega, se nam lahko zgodi, da bomo še sami pogledali v tisti kot, kamor gleda otrok in napol v spanju preverili, ali so sanje ali se nam res zdi, da nekaj vidimo. Tako je najprej potrebno prepričati sebe, da je vse v redu, šele potem smo prepričljivi z otrokom. Za začetek je luč najboljša rešitev. V svetlobi izgledajo stvari drugačne kot v mraku. Otroka, ki joka zaradi strahu, grdih sanj ali nočne more vzemimo v naročje. Čeprav vpije, mu skušajmo tiho šepetati ali zapeti pesmico. Nikar pa se ne prere-kajmo z otrokom o tem, ali so pošasti ali jih ni. Lahko se zgodi, da nam bo otrok rekel kaj žaljivega, ki pa sploh ne bo na- menjeno nam, marveč strahu. Kadar se otrokov strah ponavlja ali sledijo nočne more ena za drugo, se vprašajmo, kaj se dogaja z otrokom. Včasih si otroci v domišljiji predstavljajo marsikaj. Tako so lahko pustne maske, kurenti, parkeljni ali podobne podobe iz naših običajev večletna mora otrok. Zato bodimo pri razlagi vseh teh našemljenih ljudi pošteni in odkriti. Otroci verjamejo, kar jim rečemo. Ne grozimo jim z vsemi temi pošastmi, ki pridejo in odpeljejo poredne otroke. Obstaja še cela vrsta boljših načinov, kako jih naučimo odgovornega vedenja. Bodimo pa pošteni z otrokom tudi glede vsega kar se dogaja v družini. Prepiri med zakoncema, bolezen, ki jo prekrivamo ali grožnje z ločitvijo, fizično nasilje - to so stvari, ki se čutijo v zraku. Otroci pa s svojo nepokvarjeno naravo čutijo še veliko bolj kot mi, odrasli. In ko pride noč... se strahovi prebudijo. Preženimo jih skupaj. Čas pirhov, sunke in potic Velikonočni prazniki prinesejo na mizo kup domačih dobrot, ki po dolgem mesecu posta še kako prhajo. In pirhov in otroškega veselja! Vrt je že poln cvetja in zelenja in zato ne bo težko napraviti pisanic s trobenticami, deteljicami, jagodnimi in raznimi drugimi lističi v čebulnih olupkih. Hren je ravno pravšni, da ga bomo na-ribali in pripravili z jajčki, jabolki in smetano h kuhani šunki, k budlu in drugim mesnim dobrotam. Potica bo tudi na mizi, če se je vam ne da peči, zdaj ni več problem, ker jo pri priznanih pekih dobite v trgovini in se skoraj ne loči od domače. Ampak, čez domačo je ni! Predvsem pa naj bo velikonočna miza praznično in domiselno pogrnjena. Nadevana jajca Trdo kuhana jajca olupimo in prirežemo na konceh, da lepo stojijo. Nato jih prerežemo počez po sredi in izpraznimo rumenjake. Lahko jih prerežemo tudi po dolgem, da dobimo dve ovalni polovici. Be-ljakove skledice splaknemo v mrzli vodi in jih ob robu nazobčamo. Nadevamo jih in zložimo na pladenj na solatne liste ali z njimi okrasimo mesno ploščo. Nadev: Rumenjake pretlačimo, jim dodamo žlico goste smetane, žlico naribanega parmezana in penasto umešamo. Lahko pa jih napolnimo s francosko solato, nakockano gnjat-jo, z nasekljanim mesom postrvi, tunine ali lososa, ki ga zmešamo s poljubno majonezo. Domača žolča Potrebujemo: 4 svinjske noge, 1,5 telečjih nog, 70 dag govejega bočnika, 5 dag govejih jeter, 50 dag kosti, kokošje noge in želodčki, 15 dag jušne zelenjave, lovorov list, 8 zrn popra, 3 nageljnove žhice, majhen košček muškatovega cveta, vejica timi-jana in pehtrana, 1 dl vina, kis, sol; 2 jajci, 4 dl zmletega govejega mesa. Telečje in svinjske noge naj nam mesar preseka po dolgem. Damo jih v lonec in nalijemo nanje le toliko vode, da so pokrite. Pristavimo na močan ogenj, in ko voda zavre, jo odli-jemo. V lonec damo še bočnik, jetra, nasekljane kokošje noge in želodčke, osolimo ter nalijemo 5 1 vode. Pristavimo, da zavre, nato plamen zmanjšamo in pustimo, da počasi vre 2 do 3 ure. Sredi kuhanja dodamo zelenjavo in dišave, proti koncu pa timijan, pehtran, kis in vino. Če je potrebno, še dosolimo. Primerno slano in kislo juho precedimo. Meso in JVIocici Z mehko belino v pomlad Ta beli volneni kos-timček je nekakšna alternativa klasiki. Jak-na se zapenja z dvema vrstama gumbov, podolžni šivi in podaljšek z nakazanimi žepi ter dvojni gubi na krilu, spredaj in zadaj, dajejo kostimčku modni športni značaj. Zraven bodo seveda šli najlepše beli ško-renjci in kasneje čeveljci. Omislite pa si lahko tudi črno-belo kombinacijo. Naredimo sami Cvetna košarica za Naj bo tokrat, ko je vrt že poln cvetja, košarica za pirhe po robu okrašena s cvetjem. Lahko pa tudi iz mehkejše žice zvijemo gnezdeče, ga obložimo z zelenim papirjem, s servieto, rob pa okrasimo s cvetjem. Kot nalašč so za ta namen narcise, rigelčki in podobno. zelenjavo narežemo na po* merne kose, damo v oplaknjen pekač in zalijemo z juho. Ko se žolča strdi, poberemo z vrha maščobo, žolco narežemo, zložimo na krožnik in postrežemo s solatno marinado-Zelo dobra je malce okisana i11 pokapljana z bučnim oljem. Lahko se pa še posebej potrudite in žolico nalijete v ozke modele za peko, po sredin' zložite trdo kuhana jajčka, korenje in drugo zelenjavo tako, da se pri rezanju narede lepe rezine s prerezanim jajčkom in korenjem v sredini. Nadevane svinjske prst po dunajsko Polovica svinjskih prsi, sol, p°" per, lovorov list, strt česen, $ dag kruha, 1/4 l kuhanega gr& ha, žlica sesekljanega zelenega peteršilja, 3 žlice na drobno fla' rezane gnjati ali šunkarice, * jajca, 2 žlici zdroba, kumin^i 1,25 del juhe, 2 žlici jedilnega škroba. Prsi zarežemo po sredin'' tako, da dobimo vrečo. Nadrg' nemo jih s soljo, poprom, česnom in lovorovim listom' Kruh zrežemo na kocke-pomešamo ga z grahom, gnjat-jo, peteršiljem in polijemo I raztepenimi jajci, pomešanim1 z juho. Prsi v notranjosti potre-semo z zdrobom in nadevam0 odprtino s pomešanim in pO' pravljenim kruhom. Odprtin0 zašpilimo ali zašijemo. Nato prsi položimo v pekačo n» mrežico ali na kosti s koz0 navzdol. Ob strani pekača nal>' jemo toliko vroče vode, & sega do kože. Pečemo pol ure pri 220 stopinjah C. Nat° pečenko obrnemo, z ostrin1 nožem zarežemo kožo n* majhne kocke. Po zarezah s malo posolimo in potresemo kumino. Pečemo še dve uO-Med peko pečenko pridno P0" livarno s pečenkinim sokom- Pečeno meso preložimo drugo posodo, odvečno mas \ odlijemo, v soku pa naredim podmet iz jedilnega škrob*' j Vre naj nekaj minut in PreCg jen sok postrežemo V>° ? ! pečenke na mizi. Podobno P \ pravimo tudi nadevane telew prsi. Smetanov hren 2 dl kisle smetane, 5 dag banega hrena, sol. Smetano stepemo, osol>m°. zamešamo hren in hladno P trežemo. Upokojenci v občini Naklo ne poznajo dolgočasja Čili in poskočni tudi v zrelih letih Slednje najbolj velja za člane folklorne sekcije Društva upokojencev Naklo, ki bodo letos proslavili peto obletnico delovanja. Spodnje Duplje, 10. aprila - Plesalci so skupaj z domačimi šolarji razvedrili udeležence občnega zbora, med katerim so podelili priznanja za društveno aktivnost na raznih področjih. Novi predsednik društva, ki povezuje več kot 860 članov, je postal Franci Jeglič iz zgornjih Dupelj. Starost ni razlog za sameva- cestah so zaradi nevarnega pje doma, ugotavljajo v prometa opustili, vendar pri-Društvu upokojencev Naklo, pravijo skupno vožnjo po uli-Med 863 člani jih je 70 sta- cah Naklega. Za kaj več jim feJših od 80 let, sedem pa jih •je že dopolnilo 90 let. Sledn-J'rn so tudi lani namenili precej pozornosti. Lani so obiska-'i kar 15 jubilantov in blizu 90 obolelih članov, 24 starostnikov pa so spremljevalci popeljali na izlet. Žal so se morali Posloviti od 26 umrlih članov. Veliko članov se vključuje v razne dejavnosti, ki potekajo Prek vsega leta. Prve pohode so začeli organizirati pred desetletjem. Doslej so jih imeli 2e 180; na njih seje zbralo več ^ot 4350 udeležencev. Samo 'ani so izvedli 19 pohodov s 554 udeleženci. Dobro so obiskani tudi izleti, saj so na 31 potovanjih našteli 1400 Çlanov. Med 539 članicami je kar nekaj takih, ki se redno udeležujejo telovadbe v osnovni šoli Naklo. Kolesarjenje po manjka športnih objektov, kadrov za vodenje in denarja, je med drugim ugotovil dosedanji predsednik Rudi Nadiževec. Lani so se lotili tudi pridobivanja dokumentacije za lastništvo doma in urejanja dveh prostorov. Zato upajo, da bo Najbolj poskočni med upokojenci v občini Naklo so foll salvi. tam v bodoče še več priložnosti za shajanje članstva. Družabnost razvijajo na pikniku pri Trnovcu, srečanjih gorenjskih in slovenskih upokojencev, letovanju ob morju in skupnih praznovanjih. Za dvig ravni kulturnega življenja skrbi zlasti Folklorna sekcija, v kateri se 26 članov že pripravlja na junijsko praznovanje pete obletnice delovanja. Ta sekcija si je prislužila priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije. Enako priznanje je dobil tudi Alojz Prosen za dolgoletno delo v društvu. Društvena priznanja so podelili 18 najbolj dejavnim pohod-nikom, vsem zaupnicam, vodstvu občine in šole ter sponzorjem. Tri člane so nagradili še z značkami ZDUS za udeležbo na prvih pohodih. Kot so se odločili na občnem zboru, bo društvo v prihodnjih štirih letih vodil Franci Jeglič iz. Zgornjih Dupelj. Srečanje so popestrili z nastopom domačih šolarjev in folklornih plesalcev iz upokojenskih vrst, ob koncu pa so poskrbeli tudi za pogostitev. • S. Saje Center Ledina, Kotnikova 5, Ljubljana, tel.: 01/ 439 17 20, fax: 01/ 439 17 25 e-maiü safari, holidays@siol. net, www.safaritravelholidays.com v KENIJI, V M0MBASI, TANZANIJI in ZANZIBARJU ODHOD 26. aprila po NILU, EGIPT že za 92.400, DH0D 21. in 28. aprila v LONDONU in AMSTERDAMU -* NA HRVAŠKI OBALI SLOVENSKI VODIČ, UGODNE CENE 15% POPUST ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA POKLIČITE!!! Praznična cvetna nedelja Naj butari na Trsteniku in v Mavčičah Na Trsteniku in v Mavčičah sta se skupini fantov odločili, da na cvetno nedeljo postavijo veliki butari. Trstenik, Mav-cice, 10. aprila - V Detek so se fantje na Trsteniku dogovorili, da bodo za cvetno nedeljo pred cerkvijo postavili rekordno veliko butaro. Postavili so jo v soboto, ko so jo ■zrnerili, so ugotovili, da je visoka '8 metrov. Tričetrt Ure je trajalo, da so J° postavili, še prej Pa so nanjo naveza-!' celo gajbico Jabolk. V nedeljo popoldne, ko je blagoslavljal bu-tarice, je trsteniški 2uPnik Jože Brečko blagoslovil tudi največjo butaro na Gorenjskem (vsaj podatka, da bi kje na Gorenjskem naredili še večjo, v Uredništvo nismo dobili - op. P)- • A. Ž. Predelava mesa in prodaja MESARIJA KEPIC KRVAVŠKA 14, 4207 C LRKL.1L, tel.: (04) 25 22 414 V naših prodajalnah v Cerkljah, na Primskovem in na tržnici na Planini v Kranju, vam nudimo meso, šunke, vratove in mesne izdelke po zelo ugodnih cenah. Cenjenim strankam voščimo vesele velikonočne praznike! Srečno otroštvo za vse Pomagajmo revnim družinam v Aleksincu mesarba KALAN 4000 KRANJ GASILSKA 7 Tel.: 04/23 11 520 VELIKONOČNI PRAZNIKI SO TU IN S TEM TUDI VELIKONOČNE DOBROTE PO KONKURENČNIH CENAH IN MESO TER MESNI IZDELKI SLOVENSKEGA POREKLA - ŠUNKA f4 - 5 kfiJ - SUHA ŠUNKA fkosiJ - SUH ORAT - SUHO TELEČJE MESO fza diabetikeJ MESARIJA KALN UAM ZELI UESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. Karitas # Med nami je 700 kilometrov, vendar dobrota jsremaga vsako razdaljo. Najdete nas na vseh večjih poštah jx> Sloveniji, tel.: 01/23 23 186 www.karitas.si butara velikanka v Mavčičah l ?a cvetno nedeljo, ki jo Krščanski svet praznuje kot ^Pomin na Jezusov prihod v eruzalem, je skupina farà'l1^ mavčiške fare naredila . rnetrov dolgo butaro, ki so J.° Postavili pred farno cerkvi-°- Butara, ki jo krasi sedem rst zelenja in cvetja, bo £°stavljena do bele nedelje, J Je prva nedelja po veliki ^c'. • J.K. Marčevska prodaja precej skromna Še naprej občuten minus Slovenski avtomobilski trg si tudi po letošnji prvi četrtini ni bistveno opomogel. Prodaja novih avtomobilov je bila marca kar za četrtino manjša kot v enakem lanskem mesecu, na letni ravni pa zaostaja za dobro petino za lanskim že tako slabim prodajnim letom. Marca so na upravnih enotah zabeležili 5734 prvih registracij novih avtomobilov, kar ni bistveno boljša številka kot februarja, je pa občutno nižja kot v lanskem marcu, ko je bilo v Sloveniji registriranih 7706 novih štirikolesnikov. V primerjavi z lanskim prvim kvartalom se pokaže, da je zaostanek že kar velik (letos 14.835, v lanskem prvem trimesečju 18.745 novih avtomobilov) in tudi obeti za prihodnje mesece niso posebej rožnati. To lahko pomeni, da je slovenske avtomobilske evforije začasno konec, da je avtomobil zdrsnil na lestvici preferenčnih dobrin ali pa, da je prebivalstvo postalo prezadolženo. Avtomobilski trgovci nekaj upanja ohranjajo še za čas po koncu aprila, ko naj bi"poželi" sadove letošnjega Slovenskega avtomobilskega salona. Sicer pa so se poleg spreminjanja prodajnih krivulj, nekoliko spremenila tudi razmerja med posameznimi znamkami. Po treh mesecih sta na vrhu še vedno trdno zasidrana Renault in Volkswagen, na tretjo stopničko seje zavihtel Peugeot, Fiat se mora zadovoljiti s četrtim mestom, peti je Opel, šesta Škoda, sedmi Citroen, osmi Hyundai, deveti Ford in deseti Seat. Za vse je značilno, da so v letošnjem marcu v primerjavi z lanskim zabeležili padec prodaje, obračanje prodajne krivulje navzgor je uspelo le Peugeotu, ki je bil že lani prijetno presenečenje. • M.G. (TEST) LANCIA LYBRA SW 2.0 LX ORIGINALEN OKUS PO PRESTIŽU V poplavi štirikolesnikov, ki so si bolj ali manj podobni, so tudi takšni, ki želijo izstopati in biti drugačni. Takšno filozofijo ima že dolgo vrsto let zapisano italijanska Lancia, a se v preteklem desetletju ni mogla ravno pohvaliti z uspešnostjo. Zdaj se zdi, da se ta prestižna znamka vrača tja, kamor sodi in model lybra je tista, ki naj bi ponovno utrdila njhovo ime. Limuzinsko lybro so pri Lan-cii namenili tistim, ki prisegajo na štirivratno klasiko, kombi-jevsko s pridevkom station wa-gon pa voznikom, ki bi radi prestiž združili tudi s praktičnostjo. Ampak estetska vrednost ima pred uporabnostjo pri Lan-cii prednost, zato je na lybri veliko kromiranih delov na čelu z izstopajočo masko hladilnika in okvirji žarometov, podobno vlogo pa imajo tudi tanki kromirani vložki v odbijačih in bočnih letvah, obroba zadnje registrske tablice, kromirane kljuke in tako naprej. Za dodaten občutek prestiža pri kombiju poskrbita še srebrni letvi, ki se vlečeta vse od sprednjega dela strehe do zadnjih školjkastih luči in vsaj tako na hitro je ta karoserijska izvedba izrazitejša od elegantne limu- Lancia lybra SW je na pogled skoraj skladnejša, predvsem pa uporabnejša od sicer elegantne štirivratne limuzine. dana Prtljažnik: solidno prostoren, lepo obdelan in z neuglednim rolojem. Zadaj: srebrni strešni letvi se vlečeta vse do školjkastih luči. Rabljena vozila Znamka in tip Letnik in barva Cena v SIT Cena v DEM Renault Express 1994 bela 430.000 3.900 Renault 5 Five 1995 zelena 580.000 5.270 Renault 5 Five 1996 siva 620.000 5.640 Renault 19 1,4 RT 1993 modra 700.000 6.360 Renault Clio 1.2 1994 graf.siva 730.000 6.640 Citroen Saxo 1997 rdeča 950.000 8.640 Renault Clio 1,2 1997 met.rdeča 1.030.000 9.360 Chrysler Voyager 2,5 SE 1992 črna 1.050.000 9.545 VWGolfCL 1994 rdeča 1.090.000 9.900 Hyundai Accent 1,3 1999 rdeča 1.160.000 10.540 Seatlbiza 1,4 1995 modra 1.190.000 10.800 Opel Corsa 1,2 1998 srebrna 1.190.000 10.800 Kia Sephia 1,5 1998 met.zelena 1.200.000 10.900 Renaul 19 Limited 1995 rdeča 1.200.000 10.900 RENAULT www.alpotour-rRmont.si NUDIMO: ♦ PRENOS LASTNIŠTVA ♦ VOZILA Z GARANCIJO ♦ TEHNIČNO PREGLEDANA VOZILA ♦ BREZPLAČNI SERVISNI PREGLED PO PREVOŽENIH 2000 KILOMETRIH ♦ MOŽNOST ZAMENJAVE VAŠEGA VOZILA KATEREKOLI ZNAMKE IN LETNIKA ♦ UGODNI KREDITNI POGOJI OD 13 DO BO MESECEV Vse za vaš avto na enem mestu: D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 200 ♦ Prodaja vozil Banault ♦ Vzdrževanje vozil ♦ Najem vozil ♦ Vleka vozil ♦ Zavarovanje in registracija vozil ♦ Odkup in predaja rabljenih vozil ♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil zine. Prtljažnik, ki z osnovnimi 420 litri ni skromen in niti ne pretirano velik, seveda ni namenjen prevažanju umazanih tovorov, saj je odet v svetle barve za kaj takšnega pretirano občutljiv. Namenjen je torej predvsem prevažanju palice in čevljev za golf, ali pa vzorno zloženi družinski prtljagi, čeprav se s podiranjem zadnje klopi prostornina precej poveča. Zunanja estetika se nadaljuje tudi pred voznikovimi očmi, ki vidijo lepo urejeno instrumentno ploščo, kjer imajo celo merilniki obrobe z vzorcem lesa. Na sredinski konzoli se prepletajo aluminijasti in leseni ponaredki, posebej omembe pa je vre- TEHNIČNI PODATKI Vozilo: kombi, 5 vrat, 5 sedežev mere: d. 4,466, š. 1,734 v. 1,470 m medosna razdalja: 2,593 m prostornina prtljažnika: 420/13001 motor: petvaljni, bencinski, 20V gibna prostornina: 1796 cem moč: 110 kW/150 KM pri 6500 v/min navor. 181 Nm pri 3750 v/min najvišja hitrost: 210 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: 9,9 s poraba EU norm.: 7,7/10,0/14,01/100 km maloprodajna cena: 5.398.689 SIT zastopnik: Avto Triglav, Ljubljana TEDEN UGODNOSTI PRI NISSANU Od 19. do 24* marca v vseh poohteSčenii prodajrah centri) Nssan Preizkusili boste lahko Nissanova vozila in spoznali njihove pomembne prednosti. Za kupce novih vozil Nissan smo pripravili posebna presenečenja, predstavili pa vam bomo novost: novo različico Almere: MMHKJMti Al MCDA ■ ■1'iVBvf mm 1B1 m Han ■ ■■■■ mm m KER UUBIM DRUGAČNOST... estetski izgled, notranje obloge, motorne zmogljivosti, serijska oprema, vozno udobje neugleden prtljažni rolo, rosenje stekel, poraba goriva, nadpovprečna cena Prestižna notranjost s kakovostnimi oblogami in kombinacijo ponaredkov aluminija in plemenitega lesa. den osrednji zaslon, ki hkrati služi prikazu delovanja radia in potovalnega računalnika za doplačilo pa še GSM telefona in satelitske navigacije. Njegova pomanjkljivost je v tem, da je potrebno vsakokrat sproti za dnevno in nočno svetlobo nastavljati osvetlitev. Sedi se v tej lancii dobro in udobno, za doplačilo tudi na prevlekah iz al-kantare, potnikom na zadnji klopi pa tako kot pri drugih avtomobilih iz te hiše, nekoliko zmanjkuje vzdolžnih centimetrov. Bencinski petvaljnik se lepo poda prestižnosti tega avtomobila, ki tako dobi še nekaj športnosti. Ta pogonski stroj je res dobro pisan na kožo lybri in s 150 konjskimi močmi zlahka uboga tudi bolj zahtevne voznike. Njegov zvok je skoraj tako čist, da ga pravi avtomobilski sladokusci poslušajo raje kot glasbo, ki prihaja iz radijskega sprejemnika, posebej lepo zapoje pri pospeševanju. A brez žrtev ne gre, saj se motor ne obnaša prav nič varčno in le z zelo zmerno vožnjo ga je mogoče pripraviti do porabe, ki je nižja od 11 litrov na 100 prevoženih kilometrov. Pri podvozju je lybra bolje uglašena od plebejskih fiatov in manj športna, kot so alfe. Zato je nagibanja karoserije več, kot bi si ga želel voznik, voznega udobja pa dovolj tudi za daljša potovanja. Ampak lybra se zna vseeno zanesljivo držati ceste, dovoljuje tudi šport-nejši način vožnje in zavore so učinkovite tudi, ko je obremenjevanje manj usmiljeno kot pri zmerni vožnji-Lybra SW ponuja kombinacijo estetskega kombija s prestižnim predznakom in s športnimi začimbami-Pri Lancii ta avtomobil cenovno postavljajo kar precej nad razredno povprečje in to je tudi razlog, da jih na cesti ni več-Ampak saj je jasno, da prestiž ni namenjen vsakomur in za vsako ceno. • M. Gregorič Renault Laguna na preizkusnih trčenjih S petimi varnostnimi zvezdicami NISSAN AORIA taa, pooblaščeni uvoznik za vozila Nissan v Sloveniji, httpAvww.nissan.si Poobistčenl trgovci: KRANJ: Avto Močnik (04) 20 42 277; LJUBLJANA: Avtoniss (01) 5618 650: Avto Trunk (01) 56 83 899; DOMŽALE: Avtoservis Pižem (01) 56 27100; Nissan servis Krute (01; 7231 200. Neodvisni konzorcij Euro-NCAP, ki združuje številne evropske ustanove in potrošniška združenja, je konec prejšnjega meseca objavil rezultate preizkusnih trčenj novih avtomobilov. Med njimi se je najbolj izkazal novi renault laguna, ki je kot prvi avtomobil osvojil vseh pet zvezdic. Z izjemnim dosežkom 33,1 od skupaj 34 točk seje tako laguna dokazala za avtomobil, ki zagotavlja najvišjo stopnjo zaščite potnikov. Najvišjo oceno so ji podelili pri čelnem trku s hitrostjo 64 kilometrov na uro in s 40-odstotnim zamikom, pri stranskem trku v zmečkljivo oviro s hitrostjo 50 kilometrov pod ko- tom 90 stopinj in pri stranskem trku v drog s hitrostjo 29 kilometrov na uro. Pri Renaultu ta varnostni dosežek pripisujejo trdnosti karo-serijske zgradbe in celovitemu sistemu programiranja varoya nja s čelnimi dvostopenjski*1* varnostnimi blazinami in va . nostnimi pasovi z zategovaln' in omejevalniki zatezne s''eAp • M.G., foto: Euro-NCAr td&híÍLí BAZEN - SAVNA Na kresu 25, Železniki Tel.: 04/5146-381 Del. čas: pon.,sred., pet. od 15.-21. ure tor., čet, od 15.-22. ure in ob sob. terned. od 10.-20. ure UREJA: Vilma Stanovnik ALTER ŠPORT CLUB PODNART - Rafting - Canyoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme S 533 05 22, 533 05 08 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 S turnirjem v Gorenji vasi se je v soboto končalo prvo državno prvenstvu v hokeju v dvorani ČE NI LEDU, JE DVORANA Tako so že pred leti začeli razmišljati v Škofji Loki, kjer so kot nadomestek hokeja na ledu začeli z igranjem hokeja v dvorani, v soboto pa so loški Spidersi postali prvi uradni državni prvaki. Gorenja vas, 10. aprila - Dvorana Osnovne šole v Gorenji vasi Je bila prizorišče desetega, zadnjega turnirja letošnjega državnega prvenstva v floorballu, hokeju v dvorani. Na turnirju Se je pomerilo pet ekip, najbolj zanimive pa so bile tekme med v°dilnimi tremi ekipami na lestvici, škofjeloškimi Spidersi, pkipo InSport iz Žirov in ŠD Zelenci iz Kranjske Gore. Po zelo 'Zenačenih in zanimivih obračunih je na koncu zmagala ekipa '-oka Spiders, ki je že pred tem osvojila tudi prvo mesto v Mednarodni floorball ligi, ligi petih avstrijskih in dveh slovenskih ekip. Lkipa In Športa iz Žirov pa je bila v tej ligi tretja. Turnir v Gorenji vasi je še en- osvojila 40 točk. Na četrto mes- nat navdušil ljubitelje hokeja v dvorani, ki jih je v zadnjih letih vse več tudi pri nas. Tekme so Spe kvalitetne od začetka do tanca. Najprej sta se pomerili domača ekipa Marmor Hotavlje P TVD Partizan Borovnica, Zrnagali pa so gostje iz Borovnice 6:9. Na drugi tekmi, ki je bila Polna preobratov, je dokončen naslov prvakov z zmago 9:10 Potrdila ekipa Spidersov Škofja Loka, ki je premagala SD Zelenci Kranjska Gora. Ekipa In-sPort Žiri je bila nato s 4:2 boljša od TVD Partizana Borov-nica, ekipa ŠD Zelenci Kranjska Gora je 12:10 premagala Marmor Hotavlje, na koncu pa sta se najboljši ekipi letošnje sezone v prestižni tekmi razšli z neodločenim rezultatom 6:6. Tako je naslov prvih državnih prvakov s 46 točkami osvojila ek,Pa Spidersov Škofja Loka, ffruga je ekipa InSport Žiri, ki Je osvojila 42 točk, ekipa ŠD Zelenci na tretjem mestu pa je to se je z 9 točkami uvrstila ekipa ŠD Marmor Hotavlje, na peto pa s 5 točkamiTVD Partizan Borovnica. "Čeprav se hokej v dvorani v Sloveniji, predvsem na Gorenjskem, igra že nekaj let, pa je bila šele letos organizirana Floorball zveza Slovenije in tako je naše državno prvenstvo postalo 1. uradno državno prvenstvo. Za igranje državnega prvenstva smo se odločili po sestanku predstavnikov vseh petih ekip, ki smo se med seboj najprej "povezali" prek elektronskih medijev. Tekmovanje smo začeli 21. oktobra in je potekalo po turnirskem sitemu, tako da je vsaka ekipa priredila dva turnirja na domačem igrišču," je na zaključnem turnirju v Gorenji vasi povedal vodja tekmovanja Roland Brajič, ki skupaj z ostalimi ekipami že dela načrte za novo sezono: "Res je v tej sezoni nastopalo le pet ekip, vendar -pa je že za naslednje prvenstvo Hokej v dvorani postaja vse popularnejši, največ navdušencev pa je uspel pridobiti na Gorenjskem. več zanimanja, tako da bomo najbrž ligo razširili na osem do deset. Tekmovanje se bo začelo že septembra in trajalo do aprila, vmes pa se bomo udeleževali tudi mednarodnih turnirjev, kjer smo tudi že nekajkrat uspešno nastopili. Februarja smo namreč sestavili tudi svojo reprezentanco, ki se je že udeležila mednarodnega turnirja v Belgiji in osvojila odlično četrto mesto," pravi Roland Brajič, ki upa, da bodo tudi igralci hokeja v dvorani kmalu dobili podporo našega Olimpijskega komiteja in se včlanili v Mednarodno floorbal zvezo, ki trenutno šteje 22 floorball zvez. Sicer pa se hokej v dvorani po pravilih ne razlikuje dosti od hokeja na ledu, seveda pa se igra brez drsalk in ob igrišču je nižja (50 cm) ograja. "Trenutno igramo eno od različic dvoranskega hokeja, kjer so hkrati na igrišču trije igralci in vratar, v prihodnje pa računam, da bomo igro razširili na pet igralcev in vratarja, saj je takšna igra najbolj značilna za večino evropskih držav, kjer je hokej v dvorani najbolj razvit. To so Švedska, Finska, Češka, Švica, Avstrija, Velika Britanija in nekatere druge," pravi Roland Brajič. • V. Stanovnik Tudi Marcel Rodman se je že pridružil naši hokejski reprezentanci VESELIM SE IGRANJA ZA REPREZENTANCO Se ne 20-letni Marcel Rodman iz Rodin, ki že tretje leto igra hokej v Kanadi, se je v nedeljo vrnil domov in se takoj pridružil slovenski reprezentanci, ki se pripravlja na bližnje svetovno prvenstvo skupine B v Ljubljani J^iubljana, 9. aprila - Naša hokejska reprezentanca, ki se te dni pripravlja na svetovno prvenstvo skupine B, ki se v nedeljo učenja v ljubljanski hali Tivoli, je iz dneva v dan v številnejši ž*sedbi, tik pred prvenstvom pa bo trener in selektor tePrezentance Matjaž Sekelj dokončno izbral ekipo. Moštvu Se je že v soboto pridružil še en "tujec", Miha Rebolj, v ,,l-deljo pa seje iz Kanade vrnil tudi Marcel Rodman, ki pa je |"eprezentančni dres prvič oblekel šele včeraj na drugi prijateljski tekmi z ekipo Italije. Tako med kandidati za reprezentanco trenutno manjkata le Se Edo Terglav in Tomaž Razin-šar, ki še igrata prek luže in se "Osta ekipi (morda) pridružila *adnji hip. ^aša reprezentanca je že odirala štiri trening tekme, dve z ^adžari, v nedeljo in včeraj pa e z Italijani in - kljub precej spremenljivi igri - požela odo- ravanje vse številčnejših gledalcev, ki se tako kot hokejisti, *e ogrevajo" za bližnje svetovno Prvenstvo pri nas. med kandidati za re- Zadnji Prezentanco se je včeraj ekipi Pr'družil Marcel Rodman, ki si Vt nedeljsko tekmo (naši so z [ta'ijani igrali 2:2) ogledal še iz r'oun, saj je tik pred tem pripo- toval domov. Marcel je namreč še prejšnji teden nastopal v najkvalitetnejši kanadski mladinski lihi, MHL. "Z zadnjo sezono v Kanadi sem zelo zadovoljen, saj sem bil najboljši strelec v svoji ekipi, z menoj pa so bili v moštvu tudi zelo zadovoljni. Letos imam še zadnje leto upanje, da se na naboru za uvrstim v katerega od moštev NHL lige. Če mi to ne uspe, bom morda začel razmišljati o povratku domov, možnost pa je tudi, da še eno leto igram za sedanjo ekipo," je povedal Marcel, ki se je prve dni letošnjega leta veselil že enega uspeha slovenske reprezentance. Z reprezentanco do 20 let je namreč v Litvi Sloveniji priboril mesto v Marcel Rodman, prvič v slovenski članski reprezentanci. skupini B, oziroma 1. diviziji. "Res sem že trikrat igral za slovensko reprezentanco do 20 let, prav tako za reprezentanco do 18 let in mlajše reprezentance, vendar pa sem bil vabila v člansko ekipo Slovenije res vesel in sem navdušen prišel domov. Upam, da mi bo uspelo pokazati kaj vse znam. Soigralcev nekaj poznam, predvsem Jeseničane, kjer sem prej igral in treniral, pa tudi nekatere ostale," je povedal Marcel Rodman, ki si seveda tako kot vsi naši želi, da Slovenija z zmago v skupini B postane članica elitne A skupine svetovnega hokeja. Naši reprezentantje se bodo na poti do skupine A najprej pomerili s Hrvati, nato s Kitajci, ekipo Velike Britanije, Kazah-stanom in na koncu še z Estonijo. Svetovno prvenstvo se bo začelo to nedeljo, 15. aprila, in končalo v soboto, 21. aprila. Slovenska reprezentanca bo vse tekme odigrala ob 18. uri, prosta dneva na prvenstvu pa sta 16. in 19. april. • V. Stanovnik m O K E JI USPEH MLADIH JESENIČANOV Jesenice, 10. aprila - Čeprav je na ledeni ploskvi v dvorani Pod-rç^Zakli že nekaj časa uradni konec hokejske sezone, pa je še ved-1^. Živahno. Od petka do nedelje so člani domačega Hokejskega uba . mladi organzirali močan mednarodni turnir kadetskih °stev. Vabilu seje odzvalo pet moštev: od slovenskh so poleg do-acinov nastopili še kadeti ljubljanske Olimpije ter moštva iz Ne-^'Je, Slovaške, Italije in Hrvaške. 1a ^ače kadetsko mostov je še enkrat poskrbelo za veselje med ncj-'^'' ^° osv°Jhvi naslova državnega prvaka so varovanci tre- ()SJvlH Štefana Ščapa odlično igrali tudi na tem turnirju in zašli *Ult°JI'' prvo mesto- Premagali so vse nasprotnike, z najvišji ga .at°m 14:1 zagrebški Mcdveščak. Ob koncu turnirja so domače- Močnik, Robi Vovk, Nina Cesar, Gal Isakovič in Afjaž Fajfar ter 8""alca Aleša Brusa izbrali za najboljšega igralca. • J. R. plavalka kamniškega kluba Neža llovar. • D.Ž uzeno sjim re- PLAVANJE GORENJCI SPET V SPICI Celje, 10. aprila - Na velikonočnem plavalnem mitingu v Celju, kjer so sodelovali plavalci iz kategorij dečki in deklice ter mlajši dečki in mlajše deklice, in sicer precejšnja mednarodna konkurenca, so se Gorenjci ponovno dobro odrezali. Razglasili so tudi štiri najboljše plavalce, ki so po seštevku štirih rezultatov dosegli največji uspeh, med njimi pa so kar trije Gorenjci: Nejc Pogačnik in Robi Žbogar iz PK Radovljica Park hotel Bled tcrTea Hudovernik iz PK Merit Triglav Kranj. Radovljičana sta iz Celja odnesla po štiri zlate medalje, in sicer Nejc Pogačnik na 100 m prosto, 100 m hrbtno, 100 m prsno in 200 m mešano, Robi Žbogar pa na 50 m delfin, 50 m prosto, 100 m mešano in 50 m hrbtno. Tea Hudovernik je zmagala na 100 m prosto in 200 m mešano, druga pa je bila na 100 m delfin. Dobro pa so se odrezali tudi drugi plavalci tokrat obeh najuspešnejših klubov. Na stopničkah so od Triglavanov stali tudi Nika K. Petrič, Ana Ribnikar, Urša Mo-horič, Dušan Cajič in Matic Ovniček, od Radovljičanov Monika ŠPORTNI PLESI Letošnje državno prvenstvo je bilo v Kranju DVORANA NA PLANINI "POKALA" OD NAVDUŠENJA Kranj, 10. aprila - Športna dvorana Planina je bila v soboto zvečer do zadnjega kotička napolnjena z ljubitelji plesa, ki so si prišli od blizu in daleč ogledat letošnje državno prvenstvo v latin-sko-ameriških plesih. Organizatorji, Plezni klub Urška Kranj, so bili seveda zadovoljni, zadovoljna pa sta se novega naslova - že desetega zapovrstjo - veselila tudi naša najboljša plesalca v latinsko-ameriških plesih, Andrej Škufca in Katarina Venturini (PK Fredi). Drugo mesto med člani sta zasedla prav tako izvrstna Matej Krajcar in Janja Lesar (PK Urška), tretje mesto z lanskega prvenstva pa sta potrdila simpatična Zoran Plohi in Tatjana Lahvinovič (PK Pingi). Med starejšimi mladinci sta zasluženo zmagala Jure Pire in Manca Dolenc (PK Bolero). Med mladinci je bil najboljši par Oset - Plohi (Pingi), med mlajšimi mladinci Pavlec - Orgl (Pingi), med pionirji Škorjanec -Rahle (Fredi) in med najmlajšimi Fras - Sinič (Pingi). • V.S., foto: T. Doki Kar 133 plesih parov je pokazalo veliko znanja, najboljša pa sta bila tudi letos Katarina Venturini in Andrej Škujča. mmt JE mm^ mmi ^mm^ SAVCANI ZOPET ODLIČNI Kranj, 10. aprila - Članska ekipa Save je ta konec tedna tekmovala v Italiji na dirki za Veliko nagrado Attillo Straži. Kolesarji Save so spet dosegli lep uspeh, predvsem Uroš Šilar, ki seje za zmago boril vse do zaključka 143 km dolge dirke. Savčani so kolesarili odlično predvsem v dveh izredno zahtevnih vzponih in vseskozi držali priključek z vodilnimi. V zadnjem vzponu pa je stik z vodilnimi uspelo obdržati samo še Urošu Šilarju, ki je potem v spustu proti cilju in samem finišu uspel zbrati dovolj moči in uspel osvojiti odlično peto mesto. V prvi zasledovalni skupini sta za Šilarjem pripeljala še Dean Podgornik na 13. mestu in Matej Stare na 14. mestu. Sicer pa je izredno zahtevno dirko, ki jo je končalo samo 38 kolesarjev zmagal Italijan Bernucci Lorenzo. Konec tedna pa so dirkali tudi mladinci Save in Bleda ter dosegli nekaj lepih rezultatov. V soboto so tekmovali na Brionih, kjer je med mlajšimi mladinci zmagal Grega Bole z Bleda, Vanjo Piljočič Sava je bil četrti, Vid Ogris Bled pa peti. Med starejšimi mladinci je Savčan Janez Rozman osvojil tretje mesto. Kolesarji Bleda so v nedeljo nastopil še v Gorici. Grega Bole je potrdil odlično formo in prepričljivo zmagal. Vid Ogris se je uvrstil na četrto mesto. V soboto pa so s kolesarsko sezono začeli tudi najmlajši v kategoriji dečki in sicer so tekmovali v Novi Gorici na prvi dirki za Pokal Slovenije. Od Savčanov seje najbolje odrezal Sašo Duh, ki je med dečki A osvojil 4. mesto. • T. P. 70 LET ŠPORTA IN VADBE V ŽIROVNICI Žirovnica, 10. aprila - Brez vizije nas ni. Brez sanj smo mrtvi. Pogled v prihodnost je še vedno TVD Partizan. S temi besedami so člani na slavnostnem občnem zboru orisali 70-letno zgodovino, velik poudarek pa so dali prihodnosti, kjer se bodo v hitrem življenjskem tempu še vedno zavzemali za zdravo športno rekreacijo ter krepitev duha in volje. Številni člani in gostje so se s spomini vrnili sedem desetletij nazaj, ko so v vaseh pod Stolom dozorele razmere za organizirano telesno-kulturno dejavnost. Sokolsko društvo Žirovnica - Breznica je leta 1931 začelo z organiziranim športnim, kulturnim in družabnim življenjem. Zvrstile so se generacije športnikov, ki so v društvu in izven njega dosegle vrhunske rezultate. Sedanji predsednik TVD Partizan Žirovnica Ciril Dolar, je v slavnostnem nagovoru orisal zavzeto delo članov v vsej zgodovini, poudaril pa je tudi nove odgovorne naloge in izzive. Med drugim imajo člani v načrtu temeljito prenovo doma, v delo sekcij ter v organizirano telesno vadbo pa želijo vključiti še več občanov v vaseh pod Stolom. Na občnem zboru so podelili več priznanj, ki so jih prejeli: veterani: Valentin Dolar, Anton Lakota. Egidij Matic in Ivanka Prešeren, zaslužni člani: Franc Vovčjak, Stanko Jauh, Ra-haela Čop in Franc Legat, organizaciji: Savske Elektrarne -Hitroelektrarna Moste in Osnovna šola Žirovnica. Posmrtno so priznanja prejeli: Stane Prešeren, Matevž Klemene, Zoran Mekiha in Ivan Bizjak. Ob 70-letncm jubileju so izdali tudi bogat zbornik, v katerem so dragoceni podatki o zgodovini in delovanju društvenih sekcij, predstavili pa so tudi nadaljnje načrte in usmeritve društva. • J. Rabič ureja: Vilma Stanovnik NOGOMET Slovenske nogometne lige KRANJČANI NEUČINKOVITI Kranj, 10. aprila - Domžalčani so zgubili v Ajdovščini, Živila Triglav pa je po nepotrebnem doma zapravil dve točki. V ligi Si.mobil imajo Domžalčani vedno manj možnosti za obstanek v ligi. V soboto so gostovali pri Primorju v Ajdovščini in zgubili s 3 : 0. Kandidata za prvaka, Olimpija in Maribor Pivovarna Laško, sta zmagala in imata 46 in 45 točk. Na predzadnjih mestih, ki vodita v drugo ligo, sta Tabor in Domžale s 24 in 21 točkami. Domžale bodo v soboto igrale doma z Rudarjem iz Velenja. V drugi ligi je Živila Triglav doma v tekmi z Dravinjo po nepotrebnem igral neodločeno 0 : 0 in izgubil dve točki. Tekma je bila večinoma nezanimiva in slaba, pri Kranjčanih pa se je poznala odsotnost Jake Zaletela v napadu. Dravinja je uspela izkoristiti komplicirano in neučinkovito igro Kranjčanov, iz vsega dveh priložnosti pa bi lahko zabila gol. Kranjčani so zlasti v drugem delu prvega polčasa in proti koncu tekme zapravljali priložnost za priložnostjo in zadeli prečko in stativo. Žoge Feigla, Srovina, Štromajerja, Pateta in Cerimoviča so letele mimo gola, ali jih je ujel gostujoči vratar Primož Kračun. Na lestvici vodi Živila Triglav s 45 točkami pred Elanom Granitom Commmercom iz Novega mesta z 41 točkami in vedno bolj nevarnim Aluminijem, ki se je z 39 točkami prebil na tretje mesto. Med temi moštvi je treba iskati dva nova člana prve lige. V soboto odhajajo Kranjčani na gostovanje k Železničarju Ligru v Maribor. • J. Košnjek TRETJELIGAŠEM LE TOČKA V tretji ligi center gorenjska moštva niso bila uspešna, saj so uspela osvojiti le točko. Britof je doma z 1 : 0 izgubil z moštvom Avto Debevc Dob, Slaščičarna Šmob Bled je igrala doma 2 : 2 z Drenom, Ločan je doma z 3 : 1 izgubil s Factorjem, Zarico pa je doma z 1 : 0 premagala Svoboda. Najbolje uvrščeno gorenjsko moštvo ostaja še naprej Britof z 29 točkami, medtem ko jih ima vodilna Bela krajina že 43. MLADI ZMAGALI V slovenski kadetski ligi je Triglav Megamilk z 2 : 0 premagal Rudarja iz Velenja. Vodi Maribor Branik s 50 točkami, ki mu sledijo HIT Gorica 43, Olimpija 41, Publikum in Triglav Megamilk po 36 itd. V slovenski mladinski ligi pa je Triglav Sim-šport z 1 : 0 premagal moštvo Velenja, ki še naprej s 37 točkami vodi na lestvici, Kranjčani pa so drugi s točko manj. • J.K. ŠENČUR IN PODGORJE ZMAGUJETA V gorenjskih ligah vodilna Šenčur v prvi ligi in Podgorje v drugi še naprej zmagujeta. V prvi ligi so bili doseženi naslednji izidi: Šenčur : Velesovo 4 : 0, Alpina : Bohinj 1:1, Visoko : Kranjska Gora 3:1, Polet : Sava 2 : 1 in Naklo : Železniki 1 : 2. Vrstni red: Šenčur 44, Železniki 35, Naklo 34 itd. V drugi ligi so igrali: Trbo-je : Podgorje 1 : 3, Lesce : Bitnje 3 : 0, Preddvor : Kondor 3 : I in Podbrezje : Hrastje 2 : 8. Vrstni red: Podgorje 30, Lesce 26, H rastje 26 itd. • Dj. Sretenoski VATERPOLO POLFINALE CEZ 14 DNI Kranj, 10. aprila - Minulo soboto so vaterpolisti štirih ekip, ki igrajo v drugem delu državnega prvenstva, odigrali zadnji krog. V Kranju je ekipa Triglava Živ.il z 10:3 premagala Probanko Leasing, Koper pa je v Trstu izgubil z ekipo Olimpije s 4:7. Tako smo dobili polfinalna para. To sta Koper in Triglav živimi — iicig: Erik Bukovac se je v letošnjem državnem prvenstvu izkazal z natančnimi streli. Za aktualne državne prvake Triglav Živila je bil uspešen tudi v soboto. la ter Probanka Leasing in Olimpija. Prve tekme bodo na sporedu v soboto, 21. aprila, igrajo pa na dve zmagi. Odmor med prvenstvom bo naša članska reprezentanca izkoristila za nastop na močnem mednarodnem turnirju v Niči, trener kadetske reprezentance Vojko Podvršček pa bo te dni na pripravah zbral reprezentanco, ki bo konec julija nastopila na evropskem prvenstvu v Nemčiji. • J.IVI., foto: T. Doki BOKS RADONIČ NAJBOLJŠI NA PTUJU Kranj, 10. aprila - Minulo nedeljo je v ptujski dvorani Mladika potekal drugi krog državne boksarske lige. V konkurenci kadetov je v kategoriji do 77 kilogramov Ivan Pucko (Ptuj) v odločilni borbi 2:0 premagal Igorja Makarija (Kranj). Med mladinci pa je zmaga odšla v Kranj, saj je Elvis Radončič 2:0 premagal Darjana Kaučiča. Med člani Kranjčani niso nastopili. • V.S. ROKO Mi ET CIPSI UJELI PRIKLJUČEK Kranj, 10. aprila - Rokometni konec tedna je bil spet okrnjen. Tokrat niso igrali drugoligaši, najboljše ženske ekipe pa so igrale povratne tekme pokala. Rokomet asi CIIIO Besnica so z novo zmago ujeli točkovni priključek z ostalimi, čeprav so še vedno zadnji. Edini, ki so odigrali vse tekme, so prvoligaši. Ločani so gostovali v Dobovi in izgubili. Kljub porazu so še naprej v sredini lestvice. Derbi kroga je bil v Ljubljani, kjer so Celjani naredili še korak k osvojitvi novega naslova. Tekma se je končala brez zmagovalca in z manjšim pretepom, ki zanesljivo ne sodi na derbije. Tudi zato, ker je bil prikazan rokomet na visokem nivoju. Najboljše ženske ekipe so igrale pokalne tekme. Ločanke so gostile Pirančanke in še drugič izgubile. Tako so se skupaj s Savo poslovile od pokala, čeprav morajo Strašanke danes še igrati s Kri-movkami. So pa lanske prvakinje v nedeljo dosegle nov uspeh. Še durgič so se uvrstile v finale pokala državnih prvakinj, kjer se bodo pomerile s prvakom Danske, Viborgom. Rokometaši CHIO Kranja so zmagali še drugič zapored n po točkah ujeli ekipe pred seboj. Tokrat so bili njihova "žrtev" rokometaši Gorišnice. Štajerce so premagali že jeseni. Zdaj se začenja boj za obstanek. V naslednjem krogu potujejo v Izolo. Izolani so v vrhu lestvice. Možnosti so, po uvrstitvi sodeč, majhne. A pustimo se presenetiti. Pravijo, da gre v tretje rado. Rezultati: 1. liga - moški: Velika Nedelja - Avto Mikolič Rudar 26-25; Mobitel Prule 67-Celje P.L. 27-27; Dobova-Termo 26-24; Pivka Perutninarstvo - Prevent 30-44; Trimo Trebnje - Gorenje 28-25; Inles Riko - Slovan 29-21; ženske-povratne tekme pokala: Jelovica - M-Degro Piran 30-31 naprej M-Degro Piran; Krim Eta Neutro Roberts - Sava danes ob 18.30 v dvorani na Galjevici; l.B liga moški: Cimos Koper - Šmartno 28-28; Sevnica - Mitol Pro Mak Sežana (danes); Nova Gorica - Krog Bakovci 24-13; CHIO Kranj -Gorišnica 23-22; Ormož - Izola 24-20; prost: Dol TKI Hrastnik 2. liga - kvalifikacije: Alples - Jezersko 27-22. • M. Dolanc KEGLJANJE BENEDIK REKORDNO V SLOVENJ GRADCU Kranj, 10. aprila - Aktualni svetovni prvak Boris Benedik je po dveh nastopih prevzel vodstvo v boju za naslov državnega prvaka v kegljanju. V Slovenj Gradcu je s 1053 keglji celo podrl en dan star rekord kegljišča, ki ga je postavil njegov najhujši konkurent Franc Kirbiš. Tisočico sta od Gorenjcev presegla še Jure Mejač in Uroš Stoklas. V Litiji je z najboljšim rezultatom presenetil Damjan Haf-nar. V finale 24 najboljših posameznikov, ki bo 27. aprila v Cerknici, se je uvrstilo kar devet predstavnikov Gorenjske. Rezultati: 1. B.Benedik (Iskraemeco) 2024 (1053 - v SI. Grad-cu+971 - v Litiji), 2. F. Kirbiš (Konstruktor) 2014 (1054+969), 3. D. Hafnar (Iskraemeco) 1969 (975+994), 4. P.Pintarič (Prosol - Sti-king) 1962 (1034+928), 5. J. Mejač (Ljubelj) 1929 (1008+921), 6. U. Stoklas 1925 (1013+912), 7. D. Bizjak (oba Iskraemeco) 1910 (978+932),... 12. V. Oman (LOG-Steinel) 1864 (958+906), 13. T. Založnik 1861 (941+920),... 15. Z. Štrukelj 1857 (977+880), 16. B. Bratina (vsi Iskraemeco) 1852 (969+883)... Kegljavke so tekmovale v Šoštanju. Po pričakovanju so bile najuspešnejše kegljavke Miroteksa. Od šestih Gorenjk so se tri uvrstile v naslednji krog, ki bo v Škofji Loki 27. aprila. Rezultati: 1. M. Kardinar 937 (472+465), 2. B. Petak (obe Miroteks) 922 (457+465), 3. N. Žnidaršič (Brest) 903 (453+450),... 8. S. Belcijan 871 (452+419),... 16. S. Fleischman 844 (430+414), 24. I.Nardoni (vse Triglav) 830 (395+435)... • V.O. SMUČARSKI RALLY ZMAGA SPET DOMAČINOM Zgornje Jezersko, 10. aprila - Prizadevni organizatorji so v soboto, 7. aprila 2001, vendarle izpeljali 6. turno smučarski rally, ki je bil hkrati 4. memorial Luke Karničarja in Rada Markiča. Udeležilo se ga je 22 ekip iz Slovenije in ena iz Avstrije, v katerih je sodelovalo 46 tekmovalcev. Start je bil na Jezerskem, od koder so se peš vzpeli do Češke koče na Spodnjih Ravneh. Od tam so se s smučmi podali na Zgornje Ravni in se vrnili do koče, kjer so se na progi z višinsko razliko 200 metrov pomerili v sprintu in veleslalomu. Tekmovanje je bilo precej zahtevno predvsem zaradi južnega snega. REZULTATI: 1. Tone in Drejc Karničar (Jezersko 5), 2. Marko Lihtneker in Gregor Justin (GRS Celje 1), 3. Milan Šenk in Tomaž Soklič (Jezersko 7), 4. Jernej in Ido Karničar (Jezersko 9), 5. Dušan Podlogar in Primož Ravnihar (Promontana), 6. Rajko Lotrič in Marko Pogorevc (Gorska šola SV), 7. Stane Stanonik in Stane Čufer (GRS Škofja Loka), 8. Matej in Aleš Grm (GRM), 9. Jani Krč in Mare Lesjak (Jezersko 12), 10. Franc Zadnikar in An/c Šenk (Jezersko 1); mešane ekipe: 1. Lidija in Tomaž Perše (GRS Bohinj); ženske: 1. Mirjam Leban in Jana Trobiš (SLOW MOTION); najmlajša udeleženca Žiga in Aljaž Karničar (Jezersko 10). • S. Saje AVTOMOTO ŠPORT BOŠTJAN LOGAR LETOS V POKALU 1.4 Kranj, 10. aprila - Mladi Žabničan Boštjan Logar, kije lansko leto z vugom skupine A dosegel nekaj odličnih rezultatov na rallyjih za državno prvenstvo, seje v letošnji sezoni "preselil" v drug tekmovalni avtomobil. Nastopal bo v tako imenovanem Pokalu 1.4, ki bo pri nas letos prirejen prvič, v njem pa bodo lahko sodelovali po posebnem pravilniku pripravljeni avtomobili z motorji z gibno prostornino do 1,4 litra. Do sedaj je v pripravi približno 10 avtomobilov, tako da bo konkurenca kar zanimiva, še posebej, ker bodo za točke prvenstva štele gorsko hitrostne dirke in rallyji. Boštjan Logar bo v prvenstvu vozil s škodo fabio, ki so na predelavo poslali na Češko, avtomobil pa bo nared tik pred sezono. Boštjan bo tekmoval v ekipi prekaljenega nekdanjega rallysta Janija Trčka (Beja Racing Team), na rallyjih pa bo na desnem sedežu sedel njegov lanski sovoznik. • M.G. KOŠARKA POKALNI NASLOV PO HUDEM BOJU UNION OLIMPIJI Kranj, 10. aprila - Minuli konec tedna sta bila v Zagorju letošnja polfinale in finale pokala KZS. Po zmagi v polfinalu nad e kipo Zagorje banka Zasavje 89:73 se je v finale uvrstila ekipa Krke Telekoma, drugi finalist pa je bila ekipa Uniona Olimpije, ki je bila v polfinalu s 85:69 boljša od Geoplina Slovana. Tako je bil finale pričakovan med Unionom Olimpijo in Krk° Telekomom, v razburljivi tekmi pa je zmagala ekipa Union Olimp1' je 73: 69 (54:57, 35:40, 19:16). Kljub prekintivi v Ligi Kolinska, pa so košarkarji Heliosa in Trigla-va v soboto vnaprej odigrali srečanje 10. kola (na sporedu bo 2-maja). V Domžalah so bili z 88:66 (64:52, 45:27), 25:11) boljši domačini. Ta konec tedna pa bo na sporedu 5. krog II. dela. Ekipa Loka kave bo gostila Savinjske Hopse, Triglav pa Helios. • V.S. BLIŽA SE FINALE ŠKL Kranj, 10. aprila - Prejšnji teden so bile odigrane še povratne po£ finalne tekme v ŠKL. Med osnovnošolskimi ekipami je ekipa Oi> Žiri 51:64 izgubila z OŠ Srečka Kosovela Sežana in se bo na final' ni prireditvi, ki bo 18. in 19. aprila v celjski dvorani Golovec, za tretje mesto pomerila z ekipo OŠ Tabor 1 Maribor. Za prvo mesto Pa bosta igrali ekipi OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja in OŠ Srečka Kosovela iz Sežane. Med srednješolci in srednješolkami med najboljšimi štirimi nj gorenjskih ekip. Za prvo mesto med dijaki se bosta potegovali ekip1 Gimnazije Bežigrad in ŠC Celje, med dekleti pa II. gimnazija Maribor in Gimnazija Bežigrad. Prav tako se bodo v celjski dvorani Golovec merile plesne, navijaške in akrobatske navijaške skupine. Finalisti so bili določeni p° tekmovanju 31. marca na Jesenicah, med plesnimi skupinami pa so tudi domžalske Soviče in skupina Tinča iz OŠ Jakoba Aljaža Kranj-Med navijaškimi skupinami se bodo med drugimi predstavile Cvetke iz OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka. • V.S. ATLETIKA DRŽAVNI REKORD KLANČNIKA Kranj, 10. aprila - V soboto je bil v Brežicah atletski miting v metih za vse starostne skupine. Na tekmovanju je nastopil tudi B°" jan Klančnik iz atletskega kluba Triglav in v metu kopja z rezul' tatom 52,5 metra postavil nov državni rekord za kategorijo od 45 do 50 let. • CZ. S AH Rusa "igrala" za blejsko olimpiado - Na letošnji turistični borzi * Moskvi seje na slovenski stojnici predstavil tudi Bled kot prirediteU naslednje šahovske olimpiade. Predstavitev v svetovni šahovsl" prestolnici je bila nekaj posebnega. Lokalna turistična organizacij3 Turizem Bled je v sodelovanju s predsednikom olimpiade Borisofl1 Kutinom poskrbela, da sta bila gosta slovenske stojnice Evgeni Ele*' sky, podpredsednik Šahovske zveze Rusije, in mlada velemojstrih Svetlana Matveeva, ki je na dveh šahovskih olimpiadah osvoji'3 bronasto odličje in bo prihodnje leto igrala tudi na Bledu. • C.Z- ŠPORTNO PLEZANJE MLADINCI DOBRO ZAČELI NOVO SEZONO Kranj, 10. aprila - Prejšnji konec tedna se je slovenska mladinska reprezentanca v športnem plezanju udeležila prve letošnja tekme za evropski pokal, ki je potekala v Apatityju v bližin1 Murmanska, v SZ delu Rusije. Na dolgo pot je odpotovala l2 naših mladih reprezentantov, ki pa so se kljub napornem pot*? vanju na tekmovanju odlično odrezali. Najbolje je šlo Škofjeločanki Nataliji Gros, ki je zmagala v k^' egoriji kadetinj, njena someščanka Maja Vidmar pa je osvoji'3 četrto mesto. Med mladinkami je Tržičanka Nastja Guzzi osv& j Ha tretje mesto, Škofjeločanka Lučka Franko pa Šesto. V skup'' ni starejših dečkov je bil Mina Škof tretji, Ana Kosmač pa je dekleti osvojila Četrto mesto. Ekipni uspeh je dopolnil Nejc C®" sen s 6. mestom pri kadetih. Na koncu tekmovanja so se mladi športni plezalci pomerili» v hitrostnem plezanju. Izkazal se je Škofjeločan Blaž RanL kjs med mladinci osvojil četrto mesto. Žal se je še ena odi te" uvrstitev izmuznila Natahji Gros, ki je bila po kvalifikaciji«1 kategoriji kadetinj najhitrejša, v finalnem nastopu pa je padla- Kot je po vrnitvi domov povedal mladinski selektor naših $P°y nih plezalcev Rudi Lončarič, so odlične uvrstitve naše ekipe. kUe iiftu |iiv r.aii.i i i\uui l.vilIV0111., r>v viviiiviivs UTiaiiivv imov vn.t-"- ... v daljni Rusiji osvojila tri odlična in sedem uvrstitev med Pr šesterico, lep obet za novo sezono. • V.S. _-......—-—-■ ureja: Helena Jeiovčan Sojenje zdravnikoma iz jeseniškega ginekološko-porodniškega oddelka Manca ugnala zdravnika V petek je sodnica Okrajnega sodišča v Kranju Mateja Lužovec začela glavno obravnavo proti dr. Branislavu Vladikoviču in dr. Nataši Švent Kučina, obtoženima kaznivega dejanja opustitve zdravstvene pomoči prezgodaj rojeni Manci. ^ranj, 10. aprila - Okrožna državna tožilka Irena Ku/.ina zdaj že "Pokojenemu predstojniku ginekološko-porodniškega odelka v je-f.eniški bolnišnici dr. Branislavu Vladikoviču, in takratni specia-"aniki dr. Nataši Švent Kučina očita kaznivo dejanje opustitev zdravstvene pomoči. 1. aprila 1998 ob 4.10 je namreč v oddelku jamica Mateja Lukša v 24. mesecu nosečnosti rodila živo deklico, ki kot Je nista pregledala, oskrbela, niti nista k njej poklicala pediatra, v takih primerih zapovedujejo pravila. Branislav Vladikovič je v 2agovoru povedal, da ga je spe-cjalizantka dr. Nataša Švent |^učina, ki ji je bil mentor približno dve leti, iz nočnega dejstva okrog pol treh zjutraj P°klicala domov in ga obvesti-a> da jc sprejela nosečnico, ki *JaJ bi že od prejšnjega popoldneva imela popadke. Naročil J'Je. naj poskuša popadke umi-riti. saj naj bi bila šele v 24. me-Secu nosečnosti. . Kasneje me je specializantka *je enkrat poklicala in povedala, * je ženska splavila. Potem me 1,1 več klicala. Ko sem šel zjutraj v službo, sem srečal očeta in mu ^vedal, da je žena splavila, otrok pa je umrl. "Okregal" sem ga celo, zakaj žene ni pripe-Ual prej. P/ed odhodom v opera-c,Jsko sobo mi je sestra iz porodil6 dejala, da ima samo "splav-cka" in me vprašala, kaj naj na-redi. Odgovoril sem, da to, kar Vedno. Okrog desetih sem se vr-P in od sestre zvedel, da "splav-kaže znake življenja. Narodi sem, naj pokličejo pediatra." ^a neobičajno trdoživo nedo- nošenko Manco je pediatrinja dr. Medveščkova lepo poskrbela in deklico še isti dan predala v roke ljubljanskih strokovnjakov. Dr. Vladikovič je sodišču pojasnil, da otroku pomaga izključno pediater, ker ginekolog za to ni specializiran, in da pediatra kliče tisti, ki je ob porodu, to je babica, sestra ali zdravnik. *"V dežurstvu mlajši dežurni obvešča starejšega; če nečemu ni kos, ga mora poklicati, naj pride. V tem primeru sem od specializantke zvedel samo, da gre za splav. Po tem nesrečnem dogodku je prišla k meni, povedala, da ji je hudo, da z ljudmi ne želi več delati in da bo dala odpoved. Tudi mene je zelo prizadel očitek, da sem odklonil, opustil pomoč. V 33 letih prakse nikoli nisem opustil pomoči nobeni porodnici ali mlajšemu zdravniku." Opazno prizadeta je stopila pred sodnico tudi dr. Nataša Švent Kučina, za katero je bil tako zgodnji porod prvi. Povedala je, da gaje obravnavala kot Sodba Dragu Gorjancu potrjena Pet let zapora ostaja Kranj, 10. aprila - Pred štirimi meseci je bil Gorjanc zaradi Poskusa umora v Kranju obsojen na petletno zaporno kazen. Pritožbeno Višje sodišče v Ljubljani je pred kratkim kranjsko sodbo v celoti potrdilo in je s tem postala pravnomočna. 25-letni Drago Gorjanc iz Kranja je 14. julija lani v stanju "'stveno zmanjšane prištevnosti - v krvi so mu namerili 1,52 Srama alkohola, bil pa je tudi pod vplivom kanabisa - v i&novanju na Dražgoški 6 s 14-centimetrskim nožem najmanj takrat zabodel svoje nekdanje dekle Majo P. v vrat in obraz fer jo porezal po prstih obeh rok. Rana v vratu je bila smrtna ,ri le izredno hitri zdravniški pomoči gre zahvala, da je Maja Preživela. , Drago Gorjanc se je na sodišču zagovarjal, da se samega de-Jar\ja ne spominja in da ga obžaluje. • H. J. Vozniki, pazite se srebrnega golfa! Pro Vida nadzor na gorenjskih cestah Prejšnji teden so tudi kranjski prometniki dobili nov avto z videonadzornim sistemom ProVida 2000. Srebrni golf Kr 15-37K že v akciji. D ra,,j\ 10. aprila - Po dveh desetletjih, kar so ga z uspehom prvi . *|zkusili Danci, si je videonadzorni sistem ProVida 2000 utrl pot n Q\ v našo policijo. Prejšnji teden so v Ljubljani predstavili sedem ^V|. osebnih avtomobilov in motorno kolo z vgrajenim sistemom çV^'ikovitejsi nadzor in urejanje cestnega prometa, istem ProVida 2000 je sestavljen iz barvne kamere, glavne j^°tc s prikazovalnikom, daljinsko upravljalno-komandnega dela çj. V|deorekorderja za arhiviranje posnetkov ter omogoča zapis av-t0°s'8nala na videotrak, ki ga policist ob nadzoru prometa in ugo- 'Jenih kršitev pokaže tudi kršitelju. Je ,re^rn' Soh. ki so ga dobili na Postaji prometne policije Kranj, ^e dni že lovil nevarne voznike po gorenjskih cestah. jj^T'btni divjaki so svojim sotrpinom, ki ne vozijo ravno po predla'n. 'n na odprtih cestah radi preizkušajo zmogljivosti svojih gjstJ'čkov, kar po internetu sporočili modele vozil in njihove re-s rske oznake, ki se jih je treba paziti. Takole pravi prijazno ^očilce: \^ 4. aprila naprej se pazite naslednjih avtov, kadar vozijo za 5 Vectra 2-6 V6: MB 40-02F Wna vectra 2,6 V6: LJ T9-09K rt^ rn golf GT1: KR 15-37K \h Passat V6 4m°tion: LJ S6-47P tç "rna alfa 166 2,5 V6 24v: CE 91-01H Sri modra alfa 166 2,5 V6 24v: KP 93-67C l)05*o zelena alfa 166 2,5 V6 24v: NM 95-80M jj^Uski motor BMW: P 06-57 &i$H|.ClITl manj srečanj z zgoraj omenjenimi zoprneži, so še za-^0(1 '. d°brohoteči vozniki. Pa čim manj divjih, nevarnih voženj, ^amo mi. • H. J. Manca pri osmih mesecih s srečnima staršema. - Foto: arhiv GG splav in da tudi ni pričakovala, da bo manj kot kilogram težak otrok preživel. Po peti uri zjutraj, ko soji povedali, da še živi, je poklicala mentorja in pričakovala ukrepe. Teh ni bilo. "Med peto in šesto uro sem razmišljala, da bi sama poklicala pediatra, vendar nisem upala, ker je bil mentor izredno avtoritativen. Tudi babica si tega ni upala. Ves oddelek je vedel za otroka, a nihče ni ukrepal, ker je šef rekel, naj se otroka pusti. Ne čutim se odgovorne. Verjela sem mentorju, da otrok nima možnosti preživetja. Res sem zdravnica, vendar sem mentorju zaupala, ravnala po njegovih navodilih," je povedala dr. Nataša Švent Kučina. Na petkovi obravnavi je bilo očitno, da zdravnika zavračata lastno krivdo oziroma jo skušata prevaliti drug na drugega. Starša, ki se za tožbo nista odločila, sta vesela, da je Manca živa in zdrava, kaj se je dogajalo 1. aprila 1998 v oddelku jeseniške bolnišnice, pa bodo na nadaljevanju obravnave 22. maja povedali še sodelavci obeh obtoženih zdravnikov. Svoje izvedensko mnenje bo pojasnila tudi medicina. • II. Jeiovčan KRIMINAL Tihotapec s petimi kilogrami zlata Bled - V kriminalistični policiji Policijske uprave Kranj so kazensko ovadili 28-letnega U. P. z Bleda. Sumijo ga tihotapstva. Oktobra lani, ko je iz Avstrije pripotoval na mejni prehod Karavanke, naj bi pri mejni kontroli ne prijavil ničesar. Med temeljitim pregledom vozila pa je policist v prtljažniku našel paket, ki je bil opremljen z vrvico in carinsko zalivko ter carinsko dokumentacijo. V paketu je bila steklenica s petimi kilogrami čistega zlata v granulatu. Zlato je bilo vredno dobrih 12,6 milijona tolarjev. U. P. naj bi za tihotapstvo uporabil embalažo, ovojni pribor in carinsko listino, s katero je dan pred tem že uradno uvozil^pet kilogramov zlata. Čigavi so računalniki Kranj - Kriminalisti so dopolnili kazensko ovadbo, s katero so 40-letncga Milana K. iz Radovljice že ovadili več kaznivih dejanj velikih tatvin in poskusa. Julija lani naj bi Milan K. vlomil v bife ob trgovini Živil v Britofu ter tako prišel v skladišče trgovine. "Žal" je sprožil alarm in pobegnil. Junija lani je vlomil v zadru/ni dom v Bukovici in nato še v skladišče trgovine KGZ Bukovica. Odnesel je dvanajst tisočakov in 37 zavitkov cigaret. Maja pa je obiskal trgovino Mercator v Zapužah in si nagrabil za 691.6000 tolarjev različnega blaga: cigarete, osebni računalnik z opremo, dva tiskalnika, čitalec črtne kode. Ukradeno blago so policisti v hišni preiskavi zasegli. Dobili pa so še več podobne robe (na fotografiji), za katero bi radi našli lastnike. Ti naj se oglasijo v uradu kriminalistične policije v Kranju ali pokličejo na 113 oziroma (04)268-12-14. Kam bodo letele čebele Radovljica - Neznanec je v soboto ali nedeljo iz čebelnjaka na travniku v bližini stanovanjske hiše na Bevkovi ulici v Radovljici odnesel sedem panjev s škatlami. V panjih je bilo satovje s čebeljimi družinami. Vsak panj jc na čelni strani označen z dvema številkama, okvirji satovja pa so ožigosani z oznako GS. • H. J. NESREČE Prehitro v ovinek Spodnja Besnica - 41-letna B. P. iz Kranja je v nedeljo ob 10.45 z osebnim avtom vozila po lokalni cesti od Zgornje proti Spodnji Besnici. V ostri desni ovinek je očitno pripeljala prehitro, avto je začelo zanašati in ga ni mogla več obvladati. Bočno je drsel prek nasprotnega vozišča na travnik, se prevrnil v potok in obstal na kolesih. Huje ranjena voznica je ostala vkleščena v njem, rešili so jo kranjski poklicni gasilci. Zdravi se v Kliničnem centru. Trčil v betonski podvoz Godešič - Huda nesreča se je zgodila nekaj pred drugo uro nedeljskega popoldneva tudi na regionalni cesti Škofja Loka -Jeprca. S. L. je z audijem A4 vozil od Reteč proti Godešiču. Pred podvozom pod železniško progo je zadel robnik ob desni strani ceste, nakar gaje zaneslo v betonski podvoz, ga dvignilo, obrnilo na streho in vrglo na sredino ceste. Huje ranjenega voznika so odpeljali na urgenco v Klinični center. V križišču spregledal mopedista Spodnje Gorje - 42-letni M. G. z Bleda je v petek ob osmih zvečer s fiatom tipo vozil po regionalni cesti od Spodnjih proti Zgornjim Gorjam. V križišču z lokalno cesto Poljšica - Zg. Gorje je nameraval zaviti levo proti Poljšici. V trenutku, ko je zavijal, je nasproti z mopedom tomos APN pripeljal 37-letni G. B. iz okolice Bleda, ki je po trčenju z avtom padel in drsel 29 metrov po cesti. Huje ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. M. G. je elektronski alkotest pokazal 2,07 grama alkohola v kilogramu krvi. Mopedist je bil brez varnostne čelade in prižganih luči na mopedu. • H. J. Obtičala v steni Tržič - V soboto sta se 28-letni M. K. in K. J. iz Ljubljane dogovorili z 41-letnim Z. B. iz Podnarta za skupni vzpon na Storžič. Z avtom so se pripeljali do Kopiša, od tam pa peš nadaljevali mimo planinskega doma pod Storžičem proti Psici. Nekje na sredini poti so zavili z markirane poti in se strmo vzpenjali. Pod steno sta se Z. B. in K. J. odločila, da se vrneta na pot, medtem ko je M. K. sama vztrajala proti vrhu Psice. Po poldrugi uri plezanja po zahtevnem skalnatem in zasneženem pobočju je obtičala. Po mobitelu je poklicala Z. B., da ne more nikamor. Tržiški gorski reševalci sojo z vrvno tehniko rešili iz stene. Za zimski vzpon je bil povsem neprimerno opremljena, neusposobljena pa tudi za plezanje. Njena pustolovščina seje k sreči dobro končala. • H. J. Pozabljena cisterna v Stražišču Kranj - Na ogromno cisterno na travniku ob hišah v Se-Ijakovem naselju nas je pred dnevi opozoril eden od bližnjih stanovalcev. Povedal je, da je cisterna tam /e približno dva meseca in da očitno nima lastnika, saj se zanjo ne zmeni nihče. Z najdenko se bo ubadal tudi republiški okoljski inšpektor, tako da se bodo prebivalci lepo urejenega Se-Ijakovega naselja motečega tujka zanesljivo znebili. • Foto: 1. Doki t 89 novih vodij skupin Stražišče, 10. aprila - V Šmartinskem domu v Stražišču je Gasilska zveza Mestne občine Kranj v soboto, 7. aprila, podelila potrdila o napredovanju v gasilca I. stopnje oziroma vodjo skupin mladim prostovoljnim gasilcem, ki so uspešno prestali enega izmed treh izobraževalnih tečajev, ki so potekali med 12. januarjem in 31. marcem v gasilskih domih v Stražišču, Bregu ob Savi in na Kokrici. Izobraževanja se je udeležilo 97 gasilcev, izpit pa je opravilo 89 tečajnikov, od tega 20 gasilk. Predavanja so vodili člani GZ MOK, praktični del izobraževanja pa so vodili inštruktorji iz Gasilsko reševalne službe Kranj. Razveseljivo je, daje kar 82 udeležencev izobraževanj v posebni anketi zapisalo, da se bodo udeležili tudi nadaljnjega izobraževanja; prvo je na vrsti izobraževanje za vodjo enote oziroma za čin nižjega gasilskega častnika. Sicer pa so v zadnjem letu v GZ MOK izobrazili tudi 257 pionirjev, 24 mentorjev, trije člani so se udeležili izobraževanja za gašenje s helikopterjem, dobili pa so tudi štiri nove višje gasilske častnike organizacijske smeri. • S.Š., foto: T.Š. GORENJSKI GLAS VEČ KOT ČASOPIS Veselo je bilo za praznik V Zasipu imajo novo dvorano Ob prazniku občine Bled smo v soboto zvečer v prenovljenem domu in novi dvorani skupaj s krajevno skupnostjo Zasip pripravili prvo prireditev v polni dvorani. Oktet Lip Bled Zasip, 10. aprila - Krajevni praznik bodo v krajevni skupnosti Zasip praznovali sicer kasneje, poleti, vendar je bilo minuli konec tedna v Zasipu tokrat ob občinskem prazniku zares slovesno in praznično. Domačini so namreč proslavljali težko pričakovano novo dvorano v prenovljenem domu krajanov, v katerem bodo poslej imela prostor številna društva v tej delavni krajevni skupnosti v občini Bled. Da bo dvorana primerno in priljubljeno zbirališče domačinov, so potrdili že s prisotnostjo in nastopi na prvi prireditvi, ki smo jo s krajevno skupnostjo in predsednikom Cirilom Kraigherjem pripravili v Gorenjskem glasu. Nastopili so poznani pevci Okteta LIP Bled pod vodstvom Matevža Fabijana. Presenečenje za domačine je bil nastop ponovno oživljene skupine Mali vaški M-Oderc in poznanih in priljubljenih domačin z imenom Strune. Prijetno so presenetili tudi mladi instru-mentalisti z Orffovimi instrumenti in zborček z najmlajšimi domačini. Žal se nam tokrat niso mogle predstaviti članice plesnega studia Bled, je pa zato nastopila najmlajša skupina iz te sestave. Prijetno presenečenje za vse pa je bil tudi nastop domače pianistke Nataše Ve-ster, ki se je predstavila kar s svojim ansamblom in z dvema lastnima skladbama. Seveda pa smo poskrbeli tudi za nastop gostov. Med njimi so bili najmlajša pevka Tjaša Križ-nar, pa najmlajša harmonikari-ca Katarina Pahor, pevec Valentin Antonijo in ansambli duo Nota, Svežina in Tulipan. Bil je to prvi in zares vesel nastop v novi dvorani in rajanje je potem trajalo še kar nekaj ur po končani prireditvi. Obljubili smo si, da se bomo v Zasipu z Gorenjskim glasom in domačini ter prijatelji še srečali na veselih prireditvah. • A. Žalar Do zadnjega kotička napolnjena dvorana. Francka Pogačnik se je na koncu zahvalila predsedniku gradbenega odbora in kulturnega društva Zasip Darku Mlakarju (prvi z desne). Ansambel Strune pod vodstvom citrarke Francke Pogačnik. Predstavila se je tudi ponovno oživljena domača skupina Mali vaški M - Oderc. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA aprila 2001 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Mlad ansambel V soboto je ansambel nastopil tudi v Zasipu bo. Grega Sodja prihaja iz Bohinja oziroma Cešnjice v Bohnju. Je kitarist in pevec v ansamblu. Tudi ob prostem času je največ z glasbo. Alenka Balažic pa je edina, ki ni Gorenjka. Doma je Ljubljane. Vodja ansambla Vili, pravi, da o njej ni kaj dosti povedati. "Če bi rekel kaj lepega, bi bilo že kičasto, če pa bi rekel kaj slabega, bi bila huda. Morda pa vseeno velja reči, da ob prostem času rada vzame v roke kitaro in napiše tudi kakšno pe- sem." Menda je nepopravljiv romantik, kar odseva tudi iz njenih besedil. Člani ansambla si želijo, da bi tudi njej pomlad prinesla kakšen navdih za novo pesem. Ansambel je trenutno pripravil štiri skladbe za snemanje. Dve sta narodnozabavni, dve pa zabavni in jih bodo kmalu predstavili svojim zvestim poslušalcem in obiskovalcem prireditev, kjer bodo nastopili. Skladbe snemajo v študiju Produkcija Repnik v Mengšu. Ansambel Tulipan je mlad ansambel, saj dva člana obiskujeta srednjo šolo. Vili in Marko Bonča sta iz Šenčurja pri Kranju. Vili, ki je vodja ansambla, se z glasbo ukvarja že od mladih nog. Najprej je Vili igral v kvintetu in nato v triu. Pred letom dni se je odločil, da sestavi svoj an-sambelin tako je nastal ansam- bel Tulipan. Poleg službe in dela v ansamblu Vili poučuje tudi diatonično harmoniko. Zato, pravi, da mu ostaja bolj malo prostega časa. Marko Bonča je najmlajši član ansambla in je z njim tudi začel prvo glasbeno pot. Obiskuje četrti letnik srednje glasbene šole v Škofji Loki. Ob prostem času pa je najraje s prijatelji in druž- GLASBENIKI MESECA - KUPON Napišite instrumentalno sestavo ansambla Ime in priimek: Naslovi_____..........;.......^i ;________'.......................riim______■ ^ i ; , ______________;.,.'„. Poita;........________......__________,________„„„.;___„„™.______________„~ Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Alpski večer 2001 Jubilejna prireditev 12. maja Veliko zanimanje za prireditev doma in v tujini med obiskovalci in ansambli. Bled, 10. aprila - Jubilejni 15. Alpski večer bo letos 12. maja na Bledu, hkrati z jubilejem pa bo okroglo 35-letnico proslavil letos tudi pobudnik in organizator prireditve Alpski kvintet, ki ga vodi današnji blejski podžupan Jože Antonič. Priprave na tradicionalno prireditev, ki jo dobro poznajo tudi v nekaterih evropskih državah, že nekaj časa trajajo. P° zadnjih podatkih se je zanjo prijavilo rekordno število narod-nozabavnih ansamblov. Sicer pa bo tudi letošnjo prireditev v treh TV oddajah prenašala slovenska TV v rednih terminih za narodnozabavno glasbo. Stane Knific iz Glasbene agencije Knific, ki je tudi tokrat organizator Alpskega večera ob glasbeni agenciji Antonič in LTO Turizem Bled - glavni medijski sponzorje Gorenjski glas - nam je povedal, da je "gneča" pred letošnjo jubilejno prireditvijo nepopisna. "Zares najtežja naloga organizatorjev je izbor nastopajočih. Prijavilo se je skoraj 50 ansamblov in solistov s svojimi najnovejšimi skladbami, na prireditvi pa lahko nastopi največ 25 ansamblov. Od tega naj bi jih bilo vsaj pet iz tujine zaradi številnih obiskovalcev iz Avstrije, Nemčije, Švice in Italije. Za informacije in rezervacije vstopnic lahko pokličete Kompas Bled 04/574-15-15, Glasbena agencija Knific Kranj 04/232-66-49, Gorenjski glas Kranj 04/201-42-47 in Aligator Muzika Kranj 04/236-63-33. Vstopnice bodo naprodaj od velike noči naprej. DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC • Bober - trgovina z gradbenim materialom, Obrtna cona Logatec, tel./fax: (01) 7542 666 Vprašanje: Kdo je avtor knjige z naslovom "Bobri"?? Nagrada : 5% popusta na ves gradbeni material pri plačilu z gotovino • Osem d.o.o., Spodnja Slivnica 107, tel.: (01) 786 09 31 Vprašanje: Kje se nahaja sedež podjetja Osem? Nagrada: mešan plato živil Premium Odgovore pošljite do sobote, 14. aprila 2001 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut..." p.p. 99, 1370 Logatec. Nagrajenca z dne 27. marca 2001: • Apel - Ivana Zaje s.p., Novo mesto: Minka Žagar, Veselovo 16, 4207 Cerklje • Za Društvo paraplegikov - informacije Benjamin Žnidaršič: Mihaela Nakrst, Hribarjeva 21, 1234 Mengeš Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel. 01 750 9 360. Spremljate nas lahko: Notranjski radio Logatec 107.1 & 91.1MHz. Pokličite (01) 754 1 632 ob nedeljah med 20.21 i" 22. uro ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujejo - Šerif - Večerna Zarja - Črni gad - Jutranja Zarja VASA PESEM ÉOddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali /L· v oddajo po tel.: 01/452-10-35 ali 430-16-35 in tako,da U^U^|li izpolnete kupon in ga pošljete na naslov: v II ji V Radio Ognjišče V v Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 19.3.2001 Popevke: J. Če verjameš ali ne - Alenka Godec 2. Sreča je - Gis 3. Samo laži - Polona Nz - viže l Ohcet bo - ans. Petra Finka 2. Fantič moj - ans. Matjaža Kokalja 3. • Ostala sva skupaj - Vitezi celjski Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: Za devetimi gorami Ivo Špacapan Moj dom - ans. Slavček VAŠA PESEM JL GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: HALO-HALO GLASOV mm Wm Amr^Wk- Hi ^mrnrn*^ mm mm mm^^mm Hi ^HH^ mE ^HH^ HHJH^Hk Hr ^H^ mmw 11 .: : ■■■-111 ....." 11 '.i " ■ HALO • HALO GORENJSKI GLAS TEL: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ail osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz po pošti - do ponedeljka In četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: izredno ugodna ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15-249 Šenčur: 251-18-87 Trst 24.4., Madžarske toplice od 29.4. do 2.5. Gardaland 27. 4.,Medžugorje od 11.5. do 13. 5. Lenti 28 METEOR, d. o. o. stara c. 1, Cerklje Avtobusni prevozi ZlDANK s.p. Zg. Gorje 15 IH.................ni.....iiiiiiniiii HO KO - kombi prevozi Tel: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757 AVTOBUSNI PREVOZI DRI NOVEC PAVEL BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih Ponudbah so vam na voljo: • na telefonski številki 01/42-66-197 • KOŽ, enota DELAVSKA KNJ/ŽNKA na Tivolski c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana ' oli pa nam pošljejo e-mail na naslov:ljubljana@horzaznanja.ms s.edus.si TRGODOM Nol Delavska c. 26 Kranj, Strazišče Jel: 04/231 6767 mmmmmmmmmm TEČAJ za VILIČARJA Lenti 21.4. in 28.4, Imola 15.4., Gardaland 27.4. Tel.: 252-62-10, 041/ 660-658 Imola - formula 1: 15.4. Tel.: 57-25-427, 041/723-823, 031/723-823 Ugodna ponudba-kombi prevozi oseb. Lenti vsak čet. in sob.; Trst 1. in 3. sred.; Udine (Alpe-Adria) 2. sreda, Palmanova 4. sreda, Celovec 1. in 3. torek v mesecu. Ostali prevozi po dogovoru! GSM: 041/734-140 Trst 12.4., Lenti 21.4., Gardaland 27.4. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 V podatkovni bazi ljubljanske Borze znanja se nahajajo najrazličnejše učne informacije: znanje osnovnošolskih, srednješolskih in univerzitetnih predmetov, nasveti izkušenih cvetličarjev, vrntarjev in bio-kmetovalcev, računovdska in ma-nagerska znanja, preizkušeni recepti domače in tujih kulinarik, popotniški namigi in poglobljene informacije o tujih deželah ter navadah, tehnike klasične psihologije in novodobne duhovnosti, najrazličnejši svetovni jeziki in dialekti, glasbene in likovne umetnosti, športne veščine in številni konjički za prosti čas. Predavanje Društva za srce Kranj - Gorenjska podružnica Društva za zdravje srca in ožilja vabi na predavanje prim. mag. Maria Kocijančiča, dr. med., "Novosti v oceni tveganja pri psihosocial-nih delovnih obremenitvah", ki bo v torek, 17. aprila, ob 19. uri v Gostišču Arvaj v Kranju. Vstopnine ni! Prelepa Avstralija Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija Društva upokojencev Radovljica vabi na predavanje z naslovom Prelepa Avstralija, ki bo danes, v torek, 10. aprila, ob 18. uri v rojstni hiši Matije Čopa v Žirovnici. Predaval bo g. Rudi Benedik. Trgodom vam v aprilu za doplačilo staro ležišče odpelje in zamenja za \ novo. Na izbiro imate vzmetnice, làtex ležišča in posteljnino vseh cen-| ovnih razredov. Pomagali vam bomo s svetovanjem na Delavski cesti 261 v Stražišču pri Kranju. TEČAJ za VOZNIKE VILIČARJEV v aprilu Inf.: "MAX", tel.: 533-35-68, 041/614-731 GLASOV KAŽIPOT Nadaljevanje z 22. strani Ure pravljic Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici si otroci lahko ogledajo igrico s senčnimi lutkami Žabec na obisku, ki so 1° Pripravile učiteljice iz OŠ Antona Janše, 'Četrtek, 12. aprila, ob 17. uri. pšenice - Na otroškem oddelku jese-!^ke knjižnice lahko otroci pravljici Zal-lubljeni krokodilček prisluhnejo v četrtek, J2. aprila, ob 17. uri. ~°hinjska Bistrica - V knjižnici v Bohinjs-Bistrici se bo ura pravljic za otroke, sta-■ vsaj 4 leta, začela jutri, v sredo, ob 17. I'• Pravljico z naslovom Pa tako rad bi bil !?zen bo pripravila Alenka Potočnik. JÜt - Ura pravljic z naslovom pravljice pSter Nos in njegove dogodivščine avtorja , r"rioža Suhodolčana se bo v tržiški pnici začela v četrtek, 12. aprila, ob uri. dobrodelna akcija v Šk. Loki PMja Loka - Občina Škofja Loka in fjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka orga-*lrata dobrodelno akcijo "Podarimo knji-knjižnici v Studenicah pri Slovenski •strici", ki bo potekala od 17. do 21. apri-• Vabijo vas, da podarite ohranjene sta-iSe ali nove knjige pesmi, pravljic, po- vest l2a otroke ali dela za odrasle. Knjižno adivo bodo sprejemali na naslednjih jPBh; Knjižnica Ivana Tavčarja, Šolska TrCa 6, Škofja Loka z izposojevališči na va". v Železnikih, Poljanah, Gorenji vasi, q,6/1. Retečah in na Sovodnju, ter na ^cini Škofja Loka, Mestni trg 15 (Žigo- Va hiša, sprejemna pisarna). jokanje pirhov Koi/-'Ca Pr' Kranju " Turistično društvo £hH°a pMreia v sodelovanju z družbo ^ "a na velikonočni ponedeljek, 16. apri-tr'°k 9. uri pri trgovini Storžič na Kokrici Iracionalno prireditev Sekanje pirhov. Prireditvi bodo izvedli tekmovanje v se-r,QJU'. ubijanju in valicanju pirhov ter v r^Snju jerbasa. Posebna komisija bo pi-trj|j ,°Cenjevala, prireditev pa bodo popes-|^Se.s prikazom izdelovanja butaric, veli-g0d°čnih pogrinjkov, z nastopom ljudskih 12 cev... Tekmovanje bo zaključeno ob N' Un> sledila bo razglasitev rezultatov in 6|itev nagrad. ^refikonočni semenj to ^" Turistično društvo Kranj bo v sobo-ÉL • aPhla, izvedlo prireditev Velikonočne^ ^"J- Prireditev bo potekala na Glav-N|an trgu ob vodnjaku, od 8. do 13. ure. gjrireditvi bo tzradicionalno predstavljeni, °Venska domača in umetna obrt, tudi "Koriočni izdelki. j zarije z barvami Kr^s'ovna akcija rek, ' * °ruštvo Svetlin vabi danes, v to-9qsPq. aprila, ob 18. uri na srečanje z ^vsv t ta^° ^at'č'č. ki nas bo popeljali barv in nas seznanila, kako lahko 6dst vam' ohranjamo svoje zdravje. %re^ayila ho tudi barvne kartice in druge va> kol°rirane izdelke (etuije, skodelicama6 jdr.), ki jih uporabljajo pri terapiji %a Z*1, Srečanje bo v prostorih OŠ Ja- *rnan 3 na Planini v Kranju, Tončka člane, da bo jutri, v soboto, 7. aprila, od 14. ure dalje, če bo vreme dopuščalo, delovna akcija na vrtu v Strahinju. Kronski večer Škofja Loka - Tema tokratnega Kronskega večera, ki bo potekal jutri, v sredo, 11. aprila, v gostišču Krona na Mestnem trgu, začel se bo ob 20. uri, bo Nov način zbiranja komunalnih odpadkov v občini Škofja Loka s podvprašanji Je program dobro zastavljen?, Je cena primerna? in Kako lahko skupaj pripomoremo k boljšemu in čistejšemu okolju... Od cvetne do bele nedelje Brezje - Na veliko soboto bo ob 6. uri blagoslov ognja na trgu pred baziliko, ob 7. uri hvalnice in križev pot, blagoslov velikonočnih jedi bo v baziliki ob 15., 16., 17. in 18. uri. Ob 19. uri bo slovesna velikonočna vigilija. Na Veliko noč Gospodovega vstajenja, 15. aprila, bo obred vstajenja s procesijo in sveto mašo ob 7. uri. Svete maše bodo ob 7., 8.30, 10., 11.30, 16. in 19. uri. Na velikonočni ponedeljek, 16. aprila, bo ob 15. uri prvi del tečaja za zaročence, drugi del pa bo na belo nedeljo, 22. aprila, ob 15. uri. Na velikonočni četrtek, 19. aprila, bo v Frančiškanski dvorani ob 19.30 uri kulturna prireditev Biseri poljske in slovenske ljubezenske lirike ob zborovski romantiki. V imenu prireditevljev vabijo na ta večer veleposlanik R Poljske v Sloveniji N. E. Maciej Szymanski, predsednik Društva slovensko-poljskega prijateljstva dr. Janusz Klim in gvardijan Frančiškanskega samostana na Brezjah p. mag. Ciril A. Božič. Zahtevne ture PD Iskra Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na naslednje zahtevne ture: od 27. do 30. aprila na plezanje po feratah v Južnih Dolomitih. Prijavite se do srede, 11. aprila, kjer boste dobili tudi vse ostale informacije. Od 4. do 10. avgusta je predviden bdel v Vališke Alpe v Švici, za ta izlet pa se lahko prijavite do torka, 15. maja, po tel.: Jasna Soklič, tel.: 207 64 00, ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Planina 3, Kranj, kjer boste dobili tudi vse ostale potrebne informacije. Slivnica in Cerkniško jezero Kranj - PD Kranj organizira v soboto, 14. aprila, izlet na 1114 m visoko Slivnico, točko razširjene slovenske poti, nato pa boste spoznavali še značilnosti Cerkniškega jezera. Lahke hoje bo za 4 ure Prijave zbirajo v pisarni PD Kranj, Koroška c. 27, do jutri, srede, 11. aprila. Ogled Bolnice Franja in planinski izlet Kranj - PD Kranj vabi na enodnevni planinski izlet. Ogledali si boste legendarno Bolnico Franja in opravili planinski izlet po SPP s Kladja na Bevkov vrh in Sivko. Zbor bo v soboto, 21. aprila, ob 7. url pied Gimnazijo Kranj - prevoz s posebnim avtobusom. Prijetne hoje bo za 5 ur. Prijave zbi- rajo v pisarni PD Kranj, Koroška c. 27, do srede, 18. aprila. V Slovenske gorice Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira v torek, 17. aprila, izlet v Slovenske gorice, ki bo med drugim vključeval ogled muzeja na prostem v Rogatcu, obisk Ormoža in Jeruzalema, kosilo na domačiji pri Slamnjaku, obisk mlinarice na Muri Karmen in Hanžekovičevih domačih mesnin, nakup bučnega olja v oljarni... Odhod bo ob 7. uri izpred Globusa. Prijavite se v društveni pisarni. V Italijo Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na turistični izlet v Palmanovo, Cervigno (trg), Oglej, Gradež in Doberdob, ki bo v četrtek, 19. aprila, z odhodom ob 6. uri izpred Hotela Creina. Prijavite se v pisarni na Tomšičevi 4 v Kranju. Po Rimski cesti Naklo - Društvo upokojencev Naklo organizira 24. aprila zanimiv izlet Po Rimski cesti od Ljubljane do Gorice. Zanimanje je veliko, zato pohitite s prijavami. Od Lebice do Krupe Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi vse, ki radi hodite po lepi naravi, da se udeležite pohoda po Krupeljski poti po Beli krajini, ki bo v četrtek, 12. aprila. Pot nima strmih in dolgih vzponov, prehodili jo boste v štirih urah. Odhod izpred hotela Creina s posebnim avtobusom bo ob 15. uri. Prijavite se na sedežu društva. V Bernske Alpe Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira izlet v Bernske Alpe, ki bo 04 27. julija do 3. avgusta. Za planince je predviden izlet na Monch - 4099 m in na Jungfrau - 4158 m, za izletnike pa z železnico (skozi Eiger) na Jungfraujoch - 3475 m, z ogledom le-deniških čudes, jezer in drugih lepot Švice. Informacije po tel.: 04/20 25 184. Predavanja O Valentinu Staniču Radovljica - O pomembnem slovenskem prosvetljencu, prosvetitelju, humanistu, pesniku in alpinistu bo ob diapozitivih v radovljiški knjižnici danes, v torek, ob 19.30 uri predaval dr. Stanko Klinar. O vinu in sirih v Španiji Škofja Loka - Občina Škofja Loka in Knjižnica Ivana Tavčarja vas vljudno vabita na predstavitev diapozitivov Andreja Okorna "O vinu in sirih v Španiji". Predstavitev bo v Knjižnici Ivana Tavčarja jutri, v sredo, 11. aprila, ob 19. uri. Izbor najlepšega pročelja Kranj - Turistično društvo Kranj bo v Kranju od 22. aprila (svetovni dan zemlje) do 22. julija ocenjevalo pročelja stavb v starem delu mestnega jedra. Posebna komisija bo med vsemi pročelji izbrala najlepšega. Ocenjevala se bo estetska uire-jenost pročelij, čistost okolice pročelij ter vključitev rož in zelenja v ta pročelja. Prvim trem, lastnikom oziroma najemnikom stavb, ki bodo imeli najlepše urejena pročelja, bodo na slovesnosti podelili priznanja in simbolična darila Kranja. Aprilsko kolesarjenje Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi na kolesarjenje vsak ponedeljek v aprilu. Zbor bo ob 16. uri pred osnovno šolo v Žabnici. Merjenje pritiska in sladkorja Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka obvešča članice in člane društva, da bo v petek, 13. aprila, od 15. do 17. ure v prostorih društva na Partizanski cesti 1 (bivša kasarna) potekalo brezplačno merjenje krvnega tlaka in kontrola sladkorja v krvi. Tečaji risanja, slikanja in kiparjenja Kranj - Študenti slikarstva in kiparstva na Akademiji za likovno umetnost so ustanovili kulturno-umetniško društvo Modri krog. Vabijo na tečaje risanja, slikanja in kiparjenja v glini, ki se bodo začeli v četrtek, 12. aprila. Informacije in prijave po tel.: 041/795 305. Vadba dojenčkov v vodi Bled - Plavalni klub Radovljica Park hotel Bled bo organiziral 10-urno vadbo dojenčkov v vodi (za dojenčke od 4 do 18 mesecev) v bazenu Hotela Jelovica na Bledu. Začetek 10-urne vadbe bo v četrtek, 19. aprila, ob 9., 10. in 11. uri. Prijave in informacije o vadbi dobite po tel.: 041/873-341 in vsak četrtek ob 13. uri. Občni zbor Naklo - V četrtek, 12. aprila, ob 20. uri bo na Polici pri Naklem občni zbor Konjeniškega kluba Kranj. združili z družabnim večerom ob živi glasbi. Razstava bo na ogled dva dni in sicer v nedeljo in ponedeljek, 15. in 16. aprila, v gostinskih prostorih. Lastnike najlepših pirhov bodo nagradili. Ljubljana - Izseljensko društvo Slovenija v svetu in Zavod sv. Stanislava prirejata od 10. aprila do 3. maja razstavo pirhov v av-triju zavoda. Sodelovali bodo rojaki iz Kulturnega društva Slovenija in slovenske župnije v Stuttgartu ter dijaki Jegličevega dijaškega doma. Razstavo pirhov si lahko ogledate vsak dan med 9. in 18. uro. Razstava pirhov in razpel Žirovnica - Bližajo se velikonočni prazniki, zato bodo v Jalnovi hiši v Žirovnici zopet pripravili razstavo pirhov in razpel. Ogledate si jo lahko vsak dan do 22. aprila, med 10. in 20. uro. Fotografije Jana Hodača Jesenice - V Kosovi graščini bodo v četrtek, 12. aprila, ob 18. uri odprli fotografsko razstavo Jana Hodača. Izdelki delavnic strojništva Jesenice - Osnovna šola Prežihovega Vo-ranca Jesenice ob zaključku interesnih delavnic strojništva vabi na ogled izdelkov in odprtje razstave foografij, ki bo jutri, v sredo, 11. aprila, ob 16.30 uri v avli šole Kulturni program so pripravili ga. Rada Polajnar in Otroški pevski zbor pod vodstvom ge. Stanke Mencinger. Razstava pirhov Kranj - Društvo upokojencev Kranj že tradicionalno vsako leto organizira razstavo pirhov. Za razstavo bodo pirhe zbirali na velikonočno nedeljo, 14. aprila, od 17. ure dalje v točilnici društva na Tomšičevi 4 v Kranju. Zbiranje in ocenjevanje bodo Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6. 4000 Kranj BLAGAJNA GLEDALIŠČA je odprta ob delavnikih od 10. do 12. ureob sobotah od 9. do 10.30 ure in uro pred začetkom predstav TELEFON:04/2022681 SPLETNA STRAN: www.pgk-gledalisce.si J. B. P. Moliere: SKOPUH v soboto, 14. 4., ob 19.30 uri za IZVEN in KONTO [Ol Demolition Group Idrija - V soboto, 14. aprila, se bo ob 22. uri v Swenak klubu Idrija začel koncert skupine Demolition Group. Naših petdeset let Domžale - Letos mineva prvih petdeset let glasbene vzgoje mladih v Domžalah, zato je glasbena šola pripravila tudi koncert, ki se bo danes, v torek, ob 19.30 uri začel v Kulturnem domu Franca Bernika. Vstopnine ni. EHSS9 E2 Babilonski stolp Podljubelj - Dramska skupina KUD Je-lendol - dolina bo v soboto, 14. aprila, ob 20. uri v dvorani v Podljubelju uprizorila tragikomedijo Duška Roksandiča "Babilonski stolp". Vabljeni! Muzikal Brata Strazišče pri Kranju - Muzikal Brata, predstava kranjskih gimnazijcev, se bo v soboto, 21. aprila, ob 19. uri začela v Šmartinskem domu v Stražišču. Vstopnice lahko dobite v tajništvu Gimnazije Kranj in eno uro pred predstavo pri blagajni Šmartinskega doma v Stražišču. Vse informacije in rezervacije vstopnic pa v dopoldanskem času posreduje in sprejema Barbara na GSM 040 523 062. 'GOSTILNA RESTAVRACIIA "Pri Jožovcu" Begunje I GALERIJA Glasbene prireditve so ob 20. uri. 200] HIŠNI ANSAMBEL ~ym^ "JOŽOVC" sobota - 14, 4. 2001 -ZAMEJSKI KVINTET" INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT.: 04/5307-030. IZLETNIŠKI KAŽIPOT GORENJSKEGA GLASA IN RADIA GORENC ïoJMEEGLAS r€Mc V oddaji Izletniški kažipot na Radiu Gorenc, vam vsako soboto med 17. in 18. uro predstavimo slovenske kraje in njihove turistične zanimivosti. V prejšnji oddaji smo vam predstavili občino IDRIJA GENERALNI POKROVITELJ ODDAJE OBČINA IDRIJA Idrija zajema zgornje porečje Idrijce in slikovito hribovje, ki predstavlja prehod med predalpskim in kraškim svetom. Pokrajina se ponaša s številnimi naravnimi znamenitostmi ter kulturno zgodovinskimi in tehniškimi znamenitostmi. Mesto Idrija seje razvilo v kotlini med gozdovi, kjer so leta 1490 odkrili bogato nahajališče živega srebra. Idrija kot upravno središče občine ima razvito šolstvo, zdravstvo in kulturno življenje, naglo pa se uveljavlja tudi turizem. Posebno znane pa so prav gotovo idrijske čipke, ki se ponašajo s 300-letno tradicijo, potem Idrijska kamšt, črpalka z lesenim vodnim kolesom, Bolnica Franja, mestni muzeje Idrija, Divje jezero pri Idriji in še marsičem. Obiščite jih in se prepričajte, ne boste razočarani, kajti so zelo prijazni ljudje! SOPOKROVITELJI SOBOTNE ODDAJE GOSTIŠČE METKA, d.o.o Zadlog 74a, 5274 Črni Vrh, tel.: 05 377 70 15 Pohvali se lahko /. družinsko tradicijo in domačo primorsko hrano. Prirejajo slavnostna kosila, poroke, zabave. Nudijo pa tudi penzionske usluge v šestih sobah s kopalnico. V njihovi okolici je veliko možnosti za prijetne sprehode. Od Ljubljane so oddaljeni 50 km, od Nove Gorice 45, in od Idrije le 18 km. Kraj je primeren tudi za starejše in za vse tiste, ki potrebujejo mir, čisti zrak in primerno višino, so pa zelo prijazni ljudje. Vabi vas torej Gostišče Metka! NA RADIO GORENC NAM LAHKO POSREDUJETE TUDI VSE AKTUALNE INFORMACIJE V ZVEZI Z IZLETI, POHODI, PRIREDITVAMI.... BREZPLAČNO ZA RUBRIKO PIKA NA I -TURISTIČNE NOVICE. Pišite: Radio Gorenc, Balos 4, 4290 Tržič, faks 04 59 24 666 ali pa pokličite 041 521 725 Oddajo pripravljava Ines Voršič in Aleš Ficko v sodelovanju z GORENJSKIM GLASOM 28. in 29. aprila 10. Jurjev semenj v Gorjah Gorje - V Gorjah v občini Bled se že pripravljajo na tradicionalno prireditev Jurjev semenj. Letošnji bo že deseti po vrsti, zato v krajevni skupnosti napovedujejo še posebej bogat program. Predsednik krajevne skupnosti Alojz Poklukar pravi, da bosta letos v sprevodu z mažoretkami kar dve godbi. Pripravljajo tudi bogat sprevod konj in vpreg. Letošnji program jubilejnega Jurjevega semnja se bo začel v soboto, 28. aprila, z odprtjem stojnic pri športnem domu v Gorjah. Popoldne bo najprej kulturno zabavni program s folkloro, harmonikarji in godbo, zvečer pa bo zabavni program z ansamblom. V nedeljo, 29. aprila, bo po odprtju stojnic najprej Ourjeva maša, po maši pa povorka konj skozi Gorje. Na prireditvenem prostoru bo potem žegnanje konj, popoldne pa bo po nastopu folklorne skupine in koncertu godbe zabavni program. Lastniki konj in razstavljavci se lahko prijavijo za sodelovanje v sprevodu ali na stojnicah v krajevni skupnosti Gorje po telefonu 04/57-25-007 od 8. do 11. ure in ob sredah od 8. do 11. in od 17. do 19. ure do 15. aprila. Pri pismenih prijavah morajo napisati tudi ime in vrsto konja. • A. Ž. MALI OGLASI g 201-42-47 S 201- 42 - 48 g 201- 42 - 49 APARTMA - PRIKOLICE BOHINJSKA BISTRICA - v neposredni bližini smučarskega centra Kobla prodamo urejene počitniške apartmaje. PIA nepremič-nine Tt 201-27-19, 041 /722-632 saas Pula Valbaldon oddam apartma. Tt 2323- 96 3 5989 APARATI STROJI CISTERNE za olje, proizvodnja in prodaja. Tt 23-28-238, 041/652-285_«47_ Prodam verižno DVIGALO, ugodno. Tt 5744-598 5872 Prodam prevozni hladilni BAZEN za mleko 200 I. Tt 51-81-071 5880 Prodam TRAKTOR T.V. 18 KM starejši tip in motokultivator. Tt 031/790-601_S887_ Prodam VILICE za prevoz bal. rt 533-81- 18 5901 Prodam ŠTEDILNIK 2+2 za 2.000 SIT. Tt 202-85-34 59)6 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK Gorenje 2+2, elekt. pečica, temno rjave barve, širina 50 cm, še nikoli rabljen. Tt 51-351-72 5921 Prodam BIKCA in TELIČKO simentalko, ROTACIJSKO KOSILNICO 165, tračni obračalnik. Tt $041/469-570 in 257-14-73 Prodam FREZO - PREKOPALNIK HOWARD 2m delovne širine . Zg Bitnje 18 Prodam štedilnik CORONA 3 plin 1 elek. s pečico, ugodno: Tt 031/842-453 5950 Podarim PRALNI STROJ in OMARO za čevlje ter prodam PLETILNI STROJ. Tt 513-88-31 5953 Revolversko STRUŽNICO KRUŠIK S PRIBOROM PRODAM. Tt 232-80-14 5963 Prodam MEŠALEC za beton, kličite zvečer. Tt 5331-167 5969 Prodam KULTIVATOR MUTA s priključki, kosilnico in škropilnico za sadje. Tt 2041- 322 5972 KOSILNICO NIPI BRUNO, malo rabljeno, prodam. Tt 518-52-86 5977 PRALNI STROJ GORENJE, obnovljen, brezhiben, prodam. Tt 041/878-494 5987 Prodam OBRAČALNIK za seno, širina 2.2 m in manjši kompresor. Tt 512-26-55, 041/874-181_5996 Prodam SILOREZNICO Mengele. Tt 040/235-761_«062 Ugodno prodamo dve termoakumulacijski peči. Tt 588-08-77 6072 Brezplačno ODDAM TERMOAKUMU-LACIJSKO PEČ 6 KW. « 041/724-150 Prodam OBRAČALNIK - brcalnik in MLATILNICO za rabo ali muzej, Tt 58020- 80 6085 GR. MATERIAL Prodam LESENA ŽLEBOVA. Tt 041/872- 029 5868 Poceni prodam stanovanjska VRATA. Tt 041/810-139_5898_ Ugodno prodam STAVBNI LES za hišo. Tt 201-15-03 5934 Prodam ELEK. GRADBENO OMARICO, plohe in bankine. Tt 202-37-00, 041/271- 424 5968 SKODLE prodam in pokrijem z mnimi, ugodno. Tt 531-83-40, Lesce 6019 Poceni ODDAM gradbeno barako 5x4 m. IS 513-72-72 6067 IZGUBLJENO Od najditelja črne moške torbice, v sredo 28. marca ob 19 uri v diskontu TRENČA, pričakujem, da mi vrne vsaj tisti del vsebine, ki zanj nima nobene vrednosti. Način vračila naj izbere sam (blagajna Trenče, po pošti...). Tt 204-66-01 popoldne in zvečer. 5864 KUPIM Kupim starejšo HIŠO v Poljanski dolini. Tt 041/821-395 4936 ODKUPUJEMO MACESNOVO HLODOVINO, plačilo takoj. IT 041/634-599 in 510- 75-70 5086 Kupim BETONSKO ŽELEZO fi 10 in fi 8. Tt 5181-658, 041/390-416_58tt_ Kupim fantovsko KOLO. rt 518-55-99 Kupim GORENJSKO NOŠO - moško, št. 37,38 nakladač, kiper prikolico, rt 580-20- 40 5964 Kupim borovo HLODOVINO in jelkino. rt 250-36-35 5997 Kupim KVALITETNO SENO, zaželjena dostava. Tt 255-19-28 po 20 uri 6015 Izkopalnik krompirja - rotacijsko ali BCS kosilnico, kupim, rt 5725-254 6029 LOKALI KRANJ Kokrica oddamo manjši trgovski lokal 30 m2 na dobri lokaciji, KRANJ Labore oddamo večji poslovni prostor 1150 m2, primeren za razne dejavnosti. ŠKOFJA LOKA prodamo novo opremljeno pisarno cca 20 m2 s souporabo skupnih prostorov v bližini avtobusne postaje KRANJ center ugodno oddamo trgovski lokal, cca 50 m2+20 m2 skladišča, 55000 SIT/mes, primeren tudi za pisarne. KRANJ okolica (5 km) oddamo opremljeno živilsko trgovino, 50 m2, 133.000 SIT / mes, vključno s stroški ogrevanja in elektrike. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, 041/333 222 1177 OREHEK: prodamo poslovni prostor 110 m2, zelo primeren za cvetličarno. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 KRANJ: prodamo več poslovnih prostorov v pritličju za trgovine in predstavništva, FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ ŠKOFJA LOKA-Mesto, 64 m2, trgovski lokal v obratovanju, ODDAMO. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958. Prodamo: ŠKOFJA LOKA - obnovljena poslovno-stanovanjska hiša v centru, dostop z avtom, v pritličju lokal 60 m2, 1 nadstropje pisarne 54 m2, 2.nadstropje in mansarda pa stanovanje 148 m2, cena = 43,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o,, tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Oddamo: KRANJ - skladiščni prostor 600 m2 v pritličju, dostop s tovornjaki, možnost najemna tudi po 300 m2, cena ■ 756,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: KRANJ - v novem objektu trgovski lokal 79 m2 v pritličju, klet 22 m2 in 22 m2 pisarne v nadstropju, ob glavni cest s parkirišči, cena - 38,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: KRANJ, center - poslovno stanovanjska hiša z gostinskim lokalom v pritličju, v 1. nadstropju, 2.nadstropju in mansardi so stanovanja, hiša obnovljena leta 1991, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, V Kranju ODDAM opremljeni GOSTINSKI LOKAL, v velikosti 150 m2. rt 041/322- 475 5631 BLED - prodamo tri lokale v I.nad.od 79 do 83 m2, možno združenje, primerni za pisarne, trgovine, salone, učilnice ipd.. Možnost obročnega nakupa do 10 let. PROINN, Gorenjska c.24, Radovljica rt 537-19-00 in 041/715-649 5785 RADOVLJICA - center prodamo opremljen-trgovski lokal v pritličju 84,50 m2. PROINN, Gorenjska c. 24, Radovljica rt 537-19-00 in 041/715-649 5786 RADOVLJICA - center prodamo pisarniške prostore II nadstropje 129,50 m2. PROINN, Gorenjska c.24, Radovljica rt 537-19-00 in 041/715-649 5787 KRANJ najboljša lokacija damo v najem pisarniške prostore. BON nepremičnine Tt 2362-990,041/759-003 saie KRANJ - na odlični lokaciji (neposredna bližina vodovodnega stolpa) oddamo poslovne prostore, 120 m2, priključki, zelo ugodno!!! PIA nepremičnine rt 201-27-19, 041/722-632 5838 Bife ali bistro v obratovanju najamem. Sprotno plačilo najemnine, rt 041/210-284 6078 KRANJ center prodamo trinadstropno, obnovljeno posl. stavbo na parceli 1184m2, 1442 m2 uporabnih površin, 1900 SIT/m2, KRANJ Planina I ugodna oddamo lokal 1600 SIT/m2 + DDV, cca 60 m2 +130 m2kleti, KRANJ Center poslovno stan. hiša 540 m2 uporabne površine + parkirišča ugodno prodamo, ŠKOFJA LOKA oddamo dve pisarni, 76,65 m2, 1.250 SIT/m2, PODKOREN prodamo manjši gostinski lokal-brunarico ob smučišču, DOM NEPREMIČNINE, 202 3300, 2369 333, 041/333 222 22241 MOTORNA KOLESA Prodam MOPED APNO, 1.88, lepo ohranjen, dodatna oprema, rt 514-64-69 5905 Prodam MOPED APN 4, I. 80, original nepredelan, cena 25000 SIT. rt 2311-877 OBVESTILA Materialni oškodovanci vojne 1941/45 kličite čimprej zaradi odškodnine, rt 201-23-94 6063 OBLAČILA Dekliško OBHAJILNO OBLEKO z vsemi dodatki in čevlji prodam, rt 5141-338 se/s Ugodno prodam fantovsko OBHAJILNO OBLEKO, velikost 7-8 let. rt 233-10-38 ali 233-23-89 5937 Prodam FANTOVSKO OBLEKO za prvo obhajilo - za starost 8 let. Tt 256-19-68, 031/597-231 5956 Prodam FANTOVSKO OBHAJILNO OBLEKO, rt 211-241 5957 Izposoja, poročnih, krstnih ter obhajilnih oblek. Rija, Naklo rt 257-27-37 od 16 do 19 ure Dolgo vijolično MATURANTSKO OBLEKO svila, čipka, prodam, rt 51-23-175 6075 ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM DELAVEC BREZ POKLICA SAMOSTOJNI MONTER SUHOMONT. SISTEMOV; ndč.; B tat; do 11.04.01; BOUTAR SAŠO S.P., SPODNJE GORJE 153/A, ZGORNJE GORJE POMOŽNI DEIAVEC MONTAŽA ROLET IN OKEN (DELO JE V PE KRANJ, SAVSKA 34); d.6. 6 mes; B tat.; do 04.05.01; 3MBA D.O.O. JESENICE, C BORISA KIDRIČA 41, JESENICE OBDELOVALEC KOVIN POSLUŽEVANJE IN UREJ. BRIZGALNIH STROJEV ZA PLASTIKO ■ PRIPR., d.č. 12 mes.; slo. i. - govorno in pisno; znanie progr. orodij Urejevalnik besedil - osnovno, B tat.; do 24.04.01;TOMAŽIČ DAVORS.P, NAKALU 12, NAKLO KUHARSKI 1'OMOČNIK KUHARSKI POMOČNIK; d.č. 6 mes,, do 16.04.01; BORSE JOŽE S P, ŽELEZNIŠKA UL 10, LESCE KUHARSKI POMOČNIK, d.č. 3 mes„ do 11 04 01, MARIN IGOR S.P, OTOKI 21, ŽELEZNIKI KUH. POMOČNIK d.č. 12 mes.; slo, j. - govorno in pisno, ang. j. - govorno; do 16 04 01; ZHANG DO 0, RETEČE 12, ŠKOFJA LOKA, št del. mest: 3 LESAR MIZAR - OBDELOVALEC LESA; d.č. 12 mes., 1 I. del izk; B kal.; do 16.04.01; ZUPAN BORUT S.P., MIZARSTVO, JEZERSKA C. 93A, KRANJ VRTNAR CVETLIČAR CVETLIČAR; d.č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; do 27.04.01; FKM D.O.O.. PREDOSUE 158. KRANJ VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA, ndč.; B, C tat.; do 20.04.01; HAMZIČ VEHID S P. TAVČARJEVA 3B, JESENICE VOZNIK AVTOBUSA VOZNIK AVTOBUSA d č. 12 mes.; 21, del, izk, slo j -govorno in pisno; ostali pogoji' PREIZKUS ZNANJA, POSKUSNO DELO 2 MESECA, do 11,04 01; ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA D D , KRANJ ENOTA KRANJ, STOŠIČEVA, KRANJ VOZNIK AVTOBUSA; d č. 12 mes,, 2 I, del. izk,, slo. j. -govorno in pisno, ostali pogoji: PREIZKUS ZNANJA, POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 11.04.01; ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA D D., KRANJ DELOVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA, KAPUCINSKI TRG 8, ŠKOFJA LOKA VOZNIK AVTOBUSA d.č. 12 mes.; 21. del. izk ; slo. |. ■ govorno in pisno; ostali pogoji PREIZKUS ZNANJA, POSKUSNO DELO 2 MESECA do 11.04.01 ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA D D , KRANJ ENOTA KRANJ, STOŠIČEVA, KRANJ PROMETNO TRANSPORTNI ODPRAVNIK PREMIKAČ, d č. 2 mes„ do 19.04.01; SŽDO, SEKCUA ZA TOVORNI PROMET LJUBLJANA DE JESENICE. JESENICE, št del mest: 2 PRODAJALEC PRODAJALEC GRADBENEGA MATERIALA - SKLADIŠČNIK; d.č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; do 14.04.01, CEGRAM D.0 0, PODBREZJE 26, NAKLO KUHAR KUHAR; d.č. 3 mes.; B tat.; do 10.04.01; TAVČAR JANEZ S.P, STARA LOKA 22, ŠKOFJA LOKA KUHAR, KUHARICA • KUHANJE MALIC, PRIPRAVA HRANE PRIPRAVA PIC, NAREZKOV, SOLAT; ndč, B tat.; do 19.04.01, PIRAZ - CVEK & CO, D N 0. VIRMAŠE 99, ŠKOFJA LOKA KUHAR V PLANINSKI POSTOJANKI ERJAVČEVA KOČA NA VRŠIČU;d.č. 6mes;31.del. izk.;do25.04.01; PLANINSKO DRUŠTVO JESENICE ERJAVČEVA KOČA NA VRŠIČU, VHŠIŠKA C. 90. KRANJSKA GORA KUHAR; d.č. 6 mes,; do 23.04.01; BORSE JOŽE S.P, ŽELEZNIŠKA UL. 10. LESCE KUHAR; d.č. 12 mes; 41 del. izk, sto. j - govorno in pisno. B kat; do 11.04 01; BEULEVUE DO.O KRANJ, ŠMARJETNA GORA 6, KRANJ KUHAR; d.č. 12 mes, 31, del. izk.; slo. j. - govorno m pisno; do 13.04.01; CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH ŠKOFJA LOKA, STARA LOKA 31, ŠKOFJA LOKA NATAKAR VODJA STREŽBE; ndč, 51. del. izk.; ita. j. - pisno, nem. j. -pisno; znanje progr. orodij Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami ■ osnovno, B tat; do 12.04.01; CHRONIK D.O.O. ŽIROVNICA, SMOKUČ 70, ŽIROVNICA NATAKARICA; d č. 6 mes, 1 I. del. izk, slo. I - govorno; do 10.04.01; UMANI DANICA S.P, ŠOLSKA UL. 2, ŠKOFJA LOKA NATAKAR, d.č. 12 mes; 41, del. izk.; slo. |. • govorno in pisno; B tat.; do 11.04.01; BELLEVUE D.O.O KRANJ. ŠMARJETNA GORA 6, KRANJ NATAKAR; d.č 12 mes; slo. j-govorno in pisno, ang. j.-govorno, do 16.04.01; ZHANG D.O.O, RETEČE 12, ŠKOFJA LOKA PROMETNI TEHNIK SKLADIŠČNI DELAVEC; d.č. 9 mes.; 3 I. del. izk, ang. j. -govorno, nem. j. - govorno; znanie progr orodij Urejevalnik besedil - osnovno, Uporaba mterneta - osnovno; B kat.; do 12.04.01; HUMKO BLED D.O.O. SEBENJE 54, BLED EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; d.č 12 mes.; 21, del. izk , B kat.; do 05.05.01; ADRIÀTIC - ZAVAROVALNA DRUŽBA KOPER POSLOVNA ENOTA, KIDRIČEVA 24, KRANJ UPRAVNI TEHNIK STROJEPISKA ZAPISNIKARICA. ndč.; 2 I. del. izk.; slo. j. -govorno in pisno; znanje progr. orodij: Ureievalnik besedil -osnovno; ostali pogoji DRŽAVU. RS, PREIZKUS HITROSTI PISANJA NA STROJ; do 12,04.01; RS OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU OKRAJNO SODIŠČE RADOVLJICA, GORENJSKA C. 15, RADOVLJICA INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJA GRADBIŠČ; d.č. 9 mes.; 3 I, del izk.; nem. j. -govorno; znanie progr. orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; B tat, ostali pogoji: STROKOVNI IZPIT, POSKUSNO DELO 3 MESECE; do 13.04.01; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D. D. ŠKOFJA LOKA OBRAT GRADNJA MUNIAZNIH OBJEKTOV, HRIB 1, PREDDVOR EKONOMIST FINANČNI REFERENT - RAČUNOVODJA KS; ndč.; 2 I. del. izk.; slo. j. - govorno, znanje priigr. orodij: Urejevalnik besedil -osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; do 16.04.01; OBČINA ŠKOFJA LOKA, POLJANSKA C. 2, ŠKOFJA LOKA VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK MED. SESTRA ZA DELO V SPEC. AMBULANTI ZA MED, DELA; ndč., slo, |, - govorno in pisno; znanje progr orodij. Ureievalnik besedil - osnovno; do 16.04.01; NIKOLIČ RADIVOJE, ZDRAVNIK, KAPUCINSKI TRG 7, ŠKOFJA LOKA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK STROKOVNI SODELAVEC III.; ndč.; 21, del izk, slo. j - govorno m pisno; znanie progr, orodij. Urejevalnik besedil - osnovno: ostali pogoji PRAVNIŠKI DRŽAVNI IZPIT, DRŽAVU RS; do 12.04.01; RS OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU OKRAJNO SODIŠČE RADOVLJICA. GORENJSKA C 15, RADOVLJICA VODJA ODDELKA ZA GOSPODARSTVO IN NEGOSPODARSTVO; ndč.; 4 I, del. izk, znanie progr. orodij Urejevalnik besedil -zahtevno, Uporaba intemeta - zahtevno; ostali pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT, do 13 04 01, UPRAVNA ENOTA JESENICE, C MARŠALA TITA 78, JESENICE UNIV. DIPL INŽENIR ARHITEKTURE PRIPRAVNIK; d.č, 12 mes, nem. j. - govorno in pisno; znanje progr orodij: Delo z bazami podatkov - zahtevno, Uporaba mterneta - zahtevno; B tat.; do 13.04.01; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D ŠKOFJA LOKA OBRAT GRADNJA MONTAŽNIH OBJEKTOV, HRIB 1, PREDDVOR DOKTOR MEDICINE SPECIALIST GINEKOLOGIJE IN PORODNIŠTVA SPECIAUST GINEK IN PORODNIŠTVA, SPECIALIZANT GIN, POROD , ndč. do 16.04.01; SPLOŠNA BOLNICA JESENICE, TITOVA 112, JESENICE OTR. OPREMA Prodam TRIP TRAP stolček skoraj nov, cena 4.000 SIT. rt 01/3613-102 5961 OSTALO Prodam PASJO UTO, cena 10.000 SIT. rt 5132-714 6092 PRIDELKI VINO laški rizling in rdeče vino, prodam, rt 041/698-549 5519 Ugodno prodam JABOLKA za predelavo, možna dostava, 031/504-658 5571 VINO iz vipavske doline, bele in rdeče sorte, prodam, možna dostava, rt 041/650-662,05/3645-595 6728 Prodam KROMPIR kifelčat. Visoko 14 a Prodam SENO. Debeljak, Podbrezje 150, rt 040/330-606 5875 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR ter seno, rt 041/415-044_5897_ Prodam drobni KROMPIR ZA krmo. rt 250-10-70 5910 Prodam semenski KROMPIR desire, lanski uvoz ter betonske stebre za kozolec (lopa), dolžine 4,2 m. rt 53-30-168 5914 Prodam KROMPIR frizija, primeren za sajenje, lanski uvoz. Podbrezje 158 5928 Prodam SENO in kupim mali TRAKTOR ca 20 KM. rt 250-36-12 5931 KROMPIR jedilni dezire, beli in seme pro-dam. Voklo 107, g 259-10-04_5933 Prodam beli in rdeči jedilni KROMPIR, rt 040/296-342 5935 Prodam JABOLKA, drobni krompir cvetnik , carlingfort, lanski uvoz jerala. Podbrezje 218 rt 530-66-44_594i_ Ugodno prodam SENO in OTAVO. rt 518-26-86 5960 Prodam KROMPIR dezire in navan za nadaljne sajenje, lanski uvoz rt 041/955- 536 5978 Prodam domače primorsko BELO VINO malvazija, sovinjon. rt 53-14-237 6001 DOMAČE ŽGANJE iz hrušk in jabolk, pro-dam. rt 252-14-98_6024 Prodam KIFELČAR. rt 253-14-44 eoes Prodam SENO ter okrogle BALE. rt 255- 1307_6074_ Prodam HLEVSKI GNOJ. It 5197-077 POSESTI PARCELE PRODAMO BRNIK lepo zazidljivo PARCELO 700 m2, elektrika, voda na parceli, greznica. KRANJ okolica (8 km) prodamo večjo zaz.parcelo 1600 m2 za gradnjo stan. ali poslovno stan. hiše (mizarstvo, kleparstvo), BEGUNJE okolica pod Dobrčo prodamo dve sončni, zazidljivi parceli z lepim razgledom (cca 2x900 m2), voda, elektrika v bližini, 8.250 SIT/m2, Orehovlje prodamo ravno, sončno zazidljivo parcelo, 1023 m2.DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333,041/333 222 1760 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 tel.: 5060-300 RE. KRANJ. Zoisova 1, tel.: 201-27-19 www.pia-nepremicnine.5i/ flll Predelava termoplastov in orodjarstvo, d.o.o., Kidričeva c. 90, Škofja Loka Prodajamo stroj za potopno erozijo OMEGA Informacije tel.: 04 502 12 24, GSM: 041 614 527 STRAZIŠČE: prodamo medetažno dvo-družinsko hišo, parcela 580m2, cena 39,6 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PODNART: prodamo novejšo hišo v gradnji. FRAST d.o.o. 25 15 490 041/ 734 198 ŠENČUR: na parceli 1000m2 prodamo hišo v gradnji. FRAST d.o.o. 25 15 490 041/ 734 198 GORENJSKA - takoj kupimo več zazidljivih parcel za gradnjo vikendov in stanovanjskih hiš. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886._ ŠENČUR, prodamo novejšo, enostanovan-jsko hišo (lahko tudi dvostanovanjska), na zemljišču 600 m2, zelo lepa, vredno ogleda. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. ŠKOFJA LOKA - okolica, 240 m2, samostojna hiša, na veliki parceli, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958. ŠKOFJA LOKA-Spodnji trg, vrstna hiša, 120 m2, 390 m2 parcele, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958. ŠKOFJA LOKA-Sopotnica, 170 m2, samostojna hiša, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958. ŠKOFJA LOKA-Gabrška gora, 300 m2, zazidljiva parcela za stanovanjsko hišo, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958. Na celotnem območju Gorenjske :BLED-RADOVLJICA- LESCE-BOHINJ-KRANJ-BAŠELJ-PODNART, prodamo več hiš, različnih velikosti in različnih cenovnih razredov. Za ves dodatne informacije smo vam na voljo na spodaj navedenih telefonskih številkah. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661_ Prodamo: KRANJ (Drulovka) - vrstna hiša stara 8 let, 3 etaže, 80 m2 v vsaki etaži, manjša parcela, cena ■ 32,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53. 202 25 66, Prodamo: KRANJ , Drulovka - atrijska hiša v IV gr.fazi površine 157 m2 v pritličju in 150 m2 v mansardi, parcela 357 m2, primerna za dvodružinsko ali poslovno- stanovanjsko hišo, cena = 35,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: LESCE - bližina vrstna montažna hiša vel. 7,5 x 6,5 m, stara 3 let, dvorišče 43 m2, cena ■ 14,9 mio SIT mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: KRANJ - 3 km izven stan. atrijsko hišo 140 m2 stan. površine v eni etaži, mirna lokacija, cca. 7 let stara, cena = 42,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: KRANJ, Primskovo - odlična lokacija, enonadstropna stan. hiša 9 x 10 m, parcela 780 m2, vsaka etaža ima svoje stanovanje, dvojna garaža, cena ■ 37,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: BEGUNJE - bližina manjšo hišo s parcelo 153 m2 za 13,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66, Prodamo: BOHINJSKA BELA - obnovljeno kmečko hišo s 1.200 m2 zemljišča okoli hiše, poleg tega še 11.000 m2 travnikov, 25.000 m2 gozdov, vse v neposredni bližini vasi, cena = 24,0 mio SIT KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO, kupim rt 04/236-80-01 2634 PRODAMO DRAGOČAJNA več lepih, ravnih, sončnih zazidljivih PARCEL, ki bodo komunalno opremljene (zazidlani načrt), rez-ervarije sprejemamo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333- 222 3457 PARCELE ŠKOFJA LOKA Stari vrh Podvrh manjšo, sončno, zazidljivo vikend parcelo, 176 m2, 7.260 SIT/m2, HIŠE PRODAMO KRANJ Primskovo vis.pritlično hišo v mirnem okolju. 9x9,22 m, (30 l.)7 manjšo delavnico 32m2 na parceli 850m2, Čirče prodamo del dvojčka, vis.priti.hiša, 13,5x6,6m (23 I.), 89 m2 v etaži x3, parcela 540 m2, PREDDVOR center prodamo etažo hiše s podstreho (potrebno obnove),2x90 m2 z dvoriščem in lastnim vhodom. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 3799 Kupim starejšo HIŠO v Poljanski dolini, rt 041/821-395 4935 ZAZIDLJIVO PARCELO Mlaka pri Komendi 830 m2, z zapadlim gradbenim dovoljenjem, sončna lokacija, elektrika in voda do parcele prodam brez posrednika, cena 11.550 SIT/m2. rt 51-34-523, 041/464-190 5587 SEBENJE TRŽIČ prodamo lepe ravne zazidljive parcele različnih velikosti. BON nepremičnine rt 2362-990, 041/759-003 HRAŠE PRI LESCAH - prodam zazidljivo parcelo, 588 m2, sončna lega, gradnja možna takoj, ugodna cena. rt 041/323- 093 5993 KOPRIVNIK (bližina Pokljuke), prodamo manjšo parcelo (nadomestna gradnja), 390 m2, primerno za izgradnjo vikenda, ugodno! PIA NEPREMIČNINE 201-27-19, 041/722-632 BOHINJ zazidljiva parcela z vso dokumentacijo, asfaltiran dovoz, lep razgled, prodam, rt 041/583-483 6022 Kupim zazidljivo PARCELO v Preddvoru ali bližnji okolici, rt 041 /924-758 6091 HIŠE PRODAMO Strazišče prodamo obnovljeno dvostanovanjsko hišo s poslovnim prostorom v PR, na parceli cca 580 m2, 10,5x9,5 m, možna prodaja po delih, 39,9 mio SIT, CERKLJE ugodno prodamo novejšo vis.priti, hišo (121) na parceli 500 m2, 9x11 m, vsa podkletena, lahko dvostanovanjska, 35,6 mio SIT, NAKLO prodamo posl. stanovanjsko hišo z delavnico in poslovno stanovanjsko zgradbo z garažami na parceli 1790 m2, 463 m2 uporabnih površin. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22231 KRANJ Drulovka prodamo novejšo hišo dvojček primerno tudi za poslovno dejavnost, 17,5 x6 m, K+P+M, mansarda delno izdelana, BRITOF prodamo enonadstrop-no hišo s poslovnim prostorom, vrtom in 2 garažama na parceli 1000 m2, 450 m2 uporabnih površin, možen nakup polovice hiše in vrta, BREG ob Savi, prodamo starejšo hišo potrebno obnove in novejšo garažo na parceli 550 m2 13,8 mio SIT. KRANJ Kokrica ugodno prodamo manjšo hišo potrebno obnove na sončni parceli 763 m2, cca 120 m2 uporabne površine, 19 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333,041/333 222 22232 PODKOREN prodamo hišo z apartmaji, gospodarskim poslopjem, vrtom in sadovnjakom, primerno za turistično dejavnost, KRANJ Center prodamo novejšo kvalitetno grajeno posl.stan. hišo z vrtom, uporabne površine 550 m2, KRANJ Center prodamo starejšo hišo z manjšim poslov, prostorom in garažo na parceli 262 m2, 124 m2 koristne površine, 17,5 mio SIT. RADOVLJICA Nova vas prodamo sončno, zazidljivo parcelo ob zelenem pasu, 1046 m2 DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 22233 KRANJ Center prodamo posl.stan. hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem za 10 vozil in garažo, SENlČNO v mirnem zelenem okolju prodamo novejšo pritlično stan. hišo na parceli 402 m2, uporabne površine 212 m2+100 m2 gospodarskih površin, 33 mio SIT, SEBENJE prodamo obnovljeno vis. priti, hišo, 150 m2 uporabne površine, 320 m2 lastne parcele, MEDVODE ugodno prodamo novejšo (15 let) in starejšo, obnovljeno (60 let) hišo na parceli 555 m2, CK olje, cona 33 mio SIT za obe hiši. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333 222 22234 VRBA DOSLOVČE prodamo lepo hiso <* parceli 1000 m2, mansarda nedokončana, CK olje, cena po dogovoru, KRANJ CEN" TER ugodno prodamo večjo poslovno stanovanjsko hišo na parceli 1800 mZ, ŠENČUR CENTER ugodno prodamo posl.stanovanjsko hišo, 286 m2 uporabne površine, parcela 210 m2, KRANJ prodamo več komunalno urejenih parcel v novi industrijski komunalni coni, LJUBLJANA z okolico prodamo več zazidljivih parcel za gradni? posl.stanovanjskih objektov ali individualnij1 hiš. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333,041/333 222 222^ nd o m p I a n družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem Umi In ener9etiko< d d-kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/2OS8-7O0, lax: 04/20-68-7M po naročilu, rt 5314-905 po 16 uri 504» Prodam LESENO BRUNARICO 6 x 6 m 5314-571 HIŠE KUPIMO GORENJSKA kupimo enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kup; ca, KRANJ kupimo vrstno hišo na mani»' parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo-DOM NEPREMIČNINE 202 33 00, 2369 333, 041/333 222__2223« PARCELE PRODAMO BOHINJ ST.FUŽlNA prodamo lepo, sončno zazidljivo parcelo J pogledom na Vogel, 647 m2, MOŠNJfc PODVIN prodamo lepo zaz. parcelo ob a9" faltu, elek. , voda ob parceli, ZALOG PrC£ damo dve sončni parceli cca 500 in 600 m* ter del poti, ŠENTURŠKA GORA prodamo lepo zazidljivo parcelo (nadomestno gradnj0' cca 600 m2. DOM NEPREMIČNINE 20Z 33 00, 2369 333, 041 /333 222 22^, KRANJ prodamo cca 2000 m2 & posl.stan. gradnjo (nadomestna gradnji'' PODUUBEU ugodno prodamo zaz. pare* lo z grad. dokumentacijo, 696 m2 ali več voda na parceli, elektrika v bližini, plačana sprememeba namembnosti, SEBENJk t ugodno prodamo več zazidljivih parcel P° cca 600 m2, HOTEMAŽE prodamo veči0 zaz. parcelo ob robu naselja, 2000 t>2-DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 236J 333, 041/333 222_^222* PARCELE KUPIMO GORENJSKA Z3* parcele za gradnjo hiš ali vikendov. Dfl NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333' 041 /333 222 222'° POZNANSTVA ^ 40 - letni fant želi spoznati žensko nižle postave za resno zvezo, rt 041/246-548 RAZNO PRODAM^ Prodam 10 -12 m2 BUKOVIH DRV. Šturm-Češnjica 23, Železniki_ 5?*, Ugodno prodam skoraj nov kovinski 2401 ZABOJNIK za smeti, rt 53-30-239 wk Prodam OBRAČALNIK za kosilnico in teliC staro dve leti, rt 596-10-92__^ Prodam smrekove FIŽOLOVKE. J* 041/984-361 Prodam suha DRVA in sadno žganje 041/562-229 Prodamo kvalitetne METLE za dvorišč?-delavnice, skladišča in hleve rt 01 /83-2 107___^ Prodam najnovejše IGRE za play station IjJ sprednje vetrobransko steklo za JUGOTA. 2312-717___^ Brezplačno oddam GNOJ od reje malih živali, rt 041 /833-500 Žirovnica _J^- Prodam nakaj GOBELINOV izdeklujem P Prodam plemenske OVNE in pocinka' vrtno mrežo 120. g 255-13-31 _JÍ> KUHINJSKO MIZO, jeklenko, sedečo ba£ jo, WC, lijak s pipo, posteljo 190x90, Pr dam, rt 2331-558 ___$■ Prodam BREZOVA DRVA. Tt 5338-462^ Ugodno prodam original ZEISS^; DALJNOGLED BINOCTEM 7x50. Tt Zu 15-96_ €^ Ugodno prodam sadike zimzeleni P^^fl za živo mejo in domače žganje Tt 531-2^ -----j 00 Prodam CISTERNO za olje dim 200 *' x190 prostornina 40001, ter hrastov les »P1 he in deske), cca 3m3. Tt 041/46_9j£p^ Prodam hidravlično DVIGALO za dvig t0^ ra in dva povsem nova FOTELJA . 041/731-027 ^y STAN. OPREM^ Ugodno prodam NOVO KUHINJO- „o 031/751-474_[_____ Prodam TROSED IN DVA FOTELJA^ 574-13-42 _^^1di Ugodno prodam lepo ohranjen tw ^ POGRAD, rdečo barve. Tt 2326-63^^ Prodam SEDEŽNO GARNlTU^j. enosed, staro eno leto, po ugod 59;i 031/272-807 MALI OGLASI vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri AVTO ŠOLA iHftftmm gíjj 202 12 22 Q^ 231 lO 35 ^rodam dve OMARICI in PISALNO MIZO. ^512-21-40_5974 prodam kvalitetne KLUBSKE MIZICE, de-ar|e po naročilu, rt 5949-109 eooo ŠPORT ŠOLARJI BLAZER št. 34/35, ROCES STATUS 38/39 ALDINA SPEED-g^U-43/44. rt 041 /552-336 5948 ^OLERJI - staro za novo št. od 26 dalje, ab|iena kolesa. RUBIN Kokrica, 204 91 91 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, rt 2955-170, 5957-581, 041/733-709 -ILUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, £USE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC ^ARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni ®'i za rolete in žaluzije. Izdelovanje, sveto-Pnte, montaža in servis. Dobava in montaža ^^[[^Jšern času. 2 j SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravi-11 Pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedil-"lkov, bojlerjev. rt 2042-037, 041/691-Pli Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, HM__3 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno, rt "41/865-112, PUHEK, d.o.o., Podbrezje l&Naklo_250 KITANJE IN BELJENJE, HITRO IN KVALITETNO! rt 031/508-168, Nahtigal M°man,s.p, Šorlijeva 19, Kranj . 3739 NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul, 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026-459 Internet HTTP;//www.svet-re.si Email; infofsvet-re.si STANOVANJA Sp- BESNICA; 49 m2, novo, večje enosobno + terasa, "tona etaia vecstanovanjskega objekta, CK na olje, vrt, "fckirisèe, možna menjava. Cena: 9 mio SIT (83.000 DEM). PS00456MA-KR ^ BESNICA; 75 m2, novo, trisobno, mansarda večs-^lovanjske hiée, CK na olje, vrt, parkirno mesto, možna ?«niava. Cena: 14,1 mio SIT (128000 DEM), PSQ0450MA-KR jjfjANJ - Planina; 72 m2, trisobno, 4. nadstropje, nizek ohranjeno, parketi, vpisano v ZK. Cena: 15,3 mio SIT "39 000DEM) FS00472JN-KR *j^NJ - Planina I; 46 m2, večje enosobno, pregrajeno, ^WJeno, 9. nadstropje, vsi priključki. Cena: 10,8 mio ^(98 000DEM) PS0O613MA-KR [^NJ - Planina I; 44 m2, enosobno, 10. nadstropje, V *W. čudovit razgled, takoj vseljivo. Cena: 10,5 mio SIT í85.000 DEM). PS00432JN-KR • Planina I; 72 m2, delno adaptirano, 2,5-sobno, tuŽ* z ureieflim atniern, nizek blok. Cena' 17,2 mio SIT "»6.000 OEM). PS00489JN-KR Planina I; 89 m2, 2+2-sobno, 2. nadstropje, "wieno, nujno prodamo. Cena: po dogovoru. HS°0427Jmost in cena po dogovoru. V okolici Kranja, Golnika, Tenetiš, Bitnje, Preddvor iščemo starejšo vseljivo hišo z vsaj nekaj pripada« jočega zemljišča za znanega kupca do 20 mio Sli, KRANJ • KOKRICA na parceb" 720 m2, prodamo 45 let staro, takoj vseljivo, manjšo hiso, za 19.355.000 SIT. PREOOVOR - BASEU na parceli 708 m2, prodamo novejšo hišo s 320 m2 stanovanjske površine, moderna gradnja, manjkajo finalna dela. Cena po dogovoru. KRIŽE ugodno prodamo starejšo dvodružinsko hišo, cca. 200 m2 stanovanjske površine, notranjost v celoti obnovljena, CK na olje, TEL, vseljiva najkasneje julija. Cena po dogovoru. ....................1...........................*......................... KRANJ OKOLICA kupimo več hiš za nadomestno gradnjo ali zazidljivih parcel, od 500 mi naprej, za znane stranke. POSLOVNI PROSTORI KRANJSKA60RA - RAZOR prodamo opremljena, takoj vseljiva poslovna prostora 30,20 m2, za 253.000 SIT/m2 in 63,39 m2, za 286.000 SIT/m2, trenutno sta opremljena kot apartmaja. KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3ss, 73 m2, vsi priključki. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. ŠKOFJA LOKA - Frankovo nas., prodamo 2ss, 54 m2, 3.nad, vsi priključki, cena je 12.5 mioSIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 866. RADOVLJICA - GRADNIKOVA, prodamo 2,5ss, 60 m2, vsi priključki, 2. nadstr., cena je 12 mio SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - Kidričeva cesta, prodamo v starejšem bloku, nadstandardno, opremljeno 2ss, 56 m2, v 3.nadstr, z vsemi priključki, cena stanovanja 12,2 mio.SIT ♦ oprema 5 mio. SIT, skupaj 17,2 mio SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - (blizu Zdravstvenega doma), prodamo 2ss, 46 m2, v pritličju, vsi priključki. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. KRANJ - Kidričeva cesta, prodamo 3ss, II.nadstropje, 81,30 m2, vsi priključki, v račun vzamemo tudi manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. BEGUNJE - prodamo 3ss, 71 m2, v pritličju, vsi priključki, vzamemo v račun manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 2361 880,041 331 886. RADOVLJICA - kupimo garsonjero z gotovino. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886. ŠKOFJA LOKA-Groharjevo, enosobno, 37 m2, mansarda, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958. ŠKOFJA LOKA-Frankovo, enoinpolsobno 45 m2, 1. nad., mirna lega, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958. ŠKOFJA LOKA-center, dvosobno, 47 m2, mansardno, etažna CK, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958. ŠKOFJA LOKA-Frankovo nas., enosobno 48 m2, takoj vseljivo, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958. ŠKOFJA LOKA-Podlubnik, dvoinpolsobno 54 m2, 3. nad., vseljivo 11/01, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958. ŠKOFJA LOKA-Groharjevo, trisobno, 64 m2, mansarda, prodamo. BLOK 5 nepremičnine, 04 512 51 22, 031 765 858; 041 428 958. RADOVLJICA - mestno jedro: V meščanski hiši prodamo lepo štirisobno stanovanje, 100m2, l.nad. vsi priključki. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041 /755-296,040/204-661 ŠK. LOKA- Podlubnik: Prodamo manjše enosobno stanovanje, visoko pritličje, 33m2, zastekljen balkon, vsi priključki. Cena po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296,040/204-661 BLED - za gradom: Prodamo v nizkem bloku, dvosobno stanovanje l.nad. 58m2, lastna CK na trda goriva. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 KRANJ - mestno jedro: Prodamo novejšo garsonjero, 22m2, II. nad, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 TOK - Telefon Odvisnosti Kroni 04/23-26-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 KRANJ: Prodamo manjše enosobno stanovanje, obnovljeno, brez balkona, 33m2 II. nad. brez CK. Cena in vseljivo po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 JESENICE-Slovenski Javornik: V starejšem nizkem bloku prodamo dvosobno stanovanje, 65m2,dve veliki kleti, vrt, takoj vseljivo. CK do vrat- plin. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 Z < O >N D mi a z tt □ >N Ul □ Z Ul (D > E a ui u N < tt O O Ul h E o □ D a < -i o ui * n T Z Ul tt O O > Ul -I z < N J < Ul u ž h oc 5 n o o > < m o < N OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107 KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ d.o.o. - POGREBNA SLUŽBA vsak dan od 6. do 14. ure Tel.: 04/59-71-330 Mobitel: 041/629-798 in 031/503-871 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 04/23- 25-771, dežurna služba neprekinjeno 24 i mob.: 041/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MGB.: 041/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283 POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA telefon 531-5411, 531-00-11 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 531-0011 ali 0609/655-986, 0609/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co., d.o.o., GSM (041) 712-329, (041) 833-375 NON STOP POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.Q Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613 - 589 dežurni: 050/ 620-699 m z □ m t* c s z Ï (0 r C I* n > z MALE OGLASE za Gorenjski glas lahko naročite po telefonu št: 201-42-47, 201-42-48, 201-42-49 vsak dan, vključno sobote in nedelje od 00.00 - 24.00 ure; lahko pa nam svoja naročila pošljete po faxu: 201-42-13 ali po e-mailu: info(a>q-qlas.si Seveda pa oglase lahko oddate tudi osebno na Zoisovi 1 vsak delavnik od 7. do 15. ure, ob sredah pa do 17, ure. STANOVANJA PRODAMO Kranj Planina III, 2 ss+k, 76m2/lll, vsi priključki, JV, 18,3 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041 /333-222 284? STANOVANJA ODDAMO Kranj Planina III 1 ss, 43 m2, delno opremljeno, vsi priključki, 50.000 SIT/mes, 3 mes.predplačilo, NAKLO oddamo 3 ss v hiši s posebnim vhodom, cca 70 m2, 44000 SIT/mes, letno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,2369 333,041/333 222 3424 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Center 1 ss v večstanovanjski hiši, 34 m2/ll,- brez CK, 6,6 mio SIT, KRANJ Zlato polje popolnoma obnovljeno 2 ss 45 m2/l., CK plin, 12 mio SIT, BLEP center 2 ss v večstanovanjski hiši, 47 m2/PR, CK olje, 10,6 mio SIT, ŠKOFJA LOKA Frank.nas. novejše 2 ss 66 m2/ll, vsi priključki, 14,3 mio SIT, KRANJ Planina III, 2 ss+k (preurejeno v 2ss+2k), 76 m2/lll, zast. balkon, 16,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 3798 STANOVANJA ODDAMO RADOVLJICA novo 3 ss, cca 100 m2 balkona, opremljeno, 77000 SIT/mes, KRANJ lepo 2,5 ss v hiši z lastnim vhodom in možnostjo uporabe vrta, 84 m2, opremljeno, CK olje, 66000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202-33- 00. 2369-333,041/333-222 sne STANOVANJA ODDAMO KRANJ oddamo cca 150 m2 v meščanski hiši s posebnim vhodom in vrtom, lahko opremljeno, lastna CK, 110.000 SIT/mes. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333- 222 ' 5524 ŠKOFJA LOKA 54 m2, 2 sobno+kabinet, 1. nad., staro 6 let kabel TV, CK, dobra razporeditev prostorov, zastekljen balkon z AL, manjši blok ob parku v bližini šole, vrtca AP in železniške postaje, prodam brez posrednika, cena po dogovoru, Tt 51-34-523, 041/464-190 5588 PLANINA I pritličje z atrijem, nizki bloki, vsi priključki, 65,90 m2, dvosobno 13,2 mio SIT. Tt 031/714-036 5599 Opremljeno SOBO v Kranju oddam samski osebi. 3232-50-59 5739 NA GORENJSKEM VAM ZA GOTOVINO ODKUPIMO STANOVANJE. BON NEPREMIČNINE, STRITARJEVA 5, Tt 2362-990, 041/749-501_ssii TRŽIČ Zelenica prodamo manjše 2 ss na izredni lokaciji. BON nepremičnine Tt 2362-990,041/759-003 5812 TRŽIČ Bistrica prodamo 3 ss v izmeri 79 m2. BON nepremičnine Tt 2362-990, 041/759-003 5813 TRŽIČ Bistrica prodamo renovirano večje 2 ss. BON nepremičnine Tt 2362-990, 041/749-501 58i4 KRANJ menjamo večje 1 ss 48,50 m2 za garsonjero, ali kupimo garsonjero. BON nepremičnine Tt 2362-990, 041/759-003 Najamem večje stanovanje v Kranju za daljše obdobje do 55.000 SIT: Tt 236-92-92 ali 041/505-084 5331 KRANJ - NA ODLIČNI LOKACIJI (center)prodamo večje meščansko stanovanje, 98 m2, možen nakup garaže, zelo ugodno - 12.870.000 SIT!!! PIA NEPREMIČNINE Tt 201-27-19, 041/7225- 632 5833 KRANJ - na odlični lokaciji (Zlato polje) prodamo lepo 3ss, 81 m2, vsi priključki, ugodno! PIA nepremičnine Tt 201-27-19, 041/722-632 5834 KRANJ - na dobri lokaciji prodamo 2+2 ss, 89 m2, vsi priključki! PIA nepremičnine Tt 201-27-19,041/722-632 5836 TRŽIČ - v nizkem bloku (l.nad.(ODDAMO popolnoma opremljenokomfortno 1ss, 36 m2, vsi priključki! PIA nepremičnine Tt 201-27-19, 041/722-632 5837 LESCE - na lepi lokaciji ODDAMO 3 ss 72 m2, vsi priključki! PIA nepremičnine Tt 201-27-19,041/722-632 5839 Oddamo 2 sobno opremljeno STANOVANJE v Kranju - Planina. Tt 041/543-239 589o Prodam enosobno in dvosobno STANOVANJE na Bledu, cena 8.3 mio in 9.6 mio SIT. Tt 041/661-873 589i Prodam 2 sobno STANOVANJE na podeželju - mansardno v stanovanjski hiši. TT 031/812-309 5894 Medvode center dvo sobno STANOVANJE prodam. Tt 01/3612-129, 041/749-298 Prodam manjše DVOSOBNO STANOVANJE 34 m2, popolnoma adaptirano, cena 6,6 MIO SIT. Tt 2024-018 5929 STANOVANJE trosobno 68 m2, z velikim balkonom in kletjo v Izoli prodam. Tt 031/510-760 _5932 V Kranju na lepi lokaciji prodam lepo, kompletno preurejeno trisobno stanovanje 72 m2. Tt 041/521-344 ali 2326-189 5942 Oddam enosobno STANOVANJE v Kranju, najraje ženski, predplačilo. Tt 041 /207-492 5958 Na Titovi 4a v stolpnici prodam 3 SOBNO STANOVANJE, vseljivo takoj. Tt 5800-002 Umrla je naša sošolka IRENA KOSMAČ - ZUPANČIČ univ. dipl. pravnik, višja sodnica Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo 11. aprila ob 13. uri na pokopališču v Štepanjski vasi pri Ljubljani Ohranili jo bomo v lepem spominu Sošolke, sošolci in razrednik prof. Ivan Križnar 4. b razreda škofjeloške Gimnazije, letnik 1961-1965 ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, daje umrl naš dobri mož, oče in deda KAREL PADJERA Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 12. aprila, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Ana in hčerka Zdenka z družino Kranj, 10. aprila 2001 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA PEGAMA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in nekdanjim sodelavcem, njegovim strankarskim kolegom za izrečena ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo za lepo pogrebno slovesnost izrekamo družbi Tehtnica Železniki, d.o.o., KO ZB Železniki in Češnjica, OZB in udeležencem NOB Škofja Loka, gospodu župniku in gospodu kaplanu, moškemu pevskemu zboru NI KO in trobentaču za zaigrano Tišino. Zahvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob slovesu našega očeta ANDREJA KRAJNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se tako številno poslovili od njega, nam izrekli sožalje, darovali sveče in v dobrodelne namene. Posebna zahvala gre dr. Svetinovi in ostalemu osebju Bolnišnice Golnik - oddelek 500, za vso skrb in prizadevanje. Zahvaljujemo se tudi dr. Dimitriju Zrimšku za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku Janezu Zupancu in pokojnikovemu nečaku patru Pavlu Krajniku za lep poslovilni obred in sveto mašo ter pevcem za lepo petje. VSI NJEGOVI Suha pri Škofji Loki, 30. marca 2001 Zemljo svetel dan obliva, tam pri oknu več je ni, njena duša večnost sniva, v božjem miru tiho spi. ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica, sestra in teta KATARINA ELJON Katrna mama s Trstenika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem i1) znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, hvala dr. Teranovi za zdravljenje, g. župniku in g. kaplanu s Trstenika za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem bratov Zupan za zapete pesmi in pogrebni službi Navček. Posebna zahvala celotni trsteniški salezijanski družini za molitve, družini Dobrin in zakoncema Preša za vso pomoč. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. VSI NJENI Trstenik, Mlaka, april 2001 Torek, 10. aprila 2001 MALI OGLASI 31. STRAN • GORENJSKI GLAS ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N VOZILA d.o.o PE Zg. Bitnje 32, TEL: 04/23 -16 -180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO prodam dva stanovanja velikosti 100 m2, ^K. na olje novo, adaptirano, cena po do-§2yoru P 580-62-51, 031/28-86-47 5975 Oddam 1 SOBNO STANOVANJE, neo-gÇemljeno na Bledu. Tt 031/263-278, ^4-657_6984 PLANINA 2 ss (67 m2), 1. nad/2, komplet l^novljeno, zelo ugodno. Tt 23-15-600, ^15-601 PIANOVA NEPREMIČNINA eoio KRANJ, manjše 2 ss v hiši, komplet obujeno, ugodno prodamo. IT 23-15-600, g^15_-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 6011 TRŽIČ - BISTRICA, 2 ss (60 m2) + atrij, $)odno prodamo. TT 23-15-600, 23-15-^|_P'ANOVA NEPREMIČNINE 6012 Najamem enosobno STANOVANJE v Kran-j^Sifra: IKS_som $k. Loka - 2 STANOVANJA v enem (3 ss, a1 m2 in 1.5 ss, 56 m2), lahko skupaj ali p°sebej. Cena po dogovoru. Vseljivo takoj ^Podogovoru. Tt 513-16-74_6023 Prodam 1 ss, renovirano v 2 ss, balkon, ,el-. KATV, klasično ogrevanje, plin pred fp, možnost dokupa garaže. Cena 8.7 mio 596-34-12, 041/245-994 eoze STANOVANJA PRODAMO RADOVUICA 1 B 37 m2/PR, ogrevanje klasično, plin do m, 7,3 mio SIT, ŠKOFJA LOKA novejše 2 ^mansardno, 49 m2/ll, etažna CK na drva, 8.9 mio SIT, TRŽIČ center 2 ss+k, 56,85 £2/1., CK etažna balkon, 8,3 mio SIT, rRZlČ Ravne 2 ss, 46 m2/l, plin do vrat, 7,7 !"io SIT, TRŽIČ center ugodno 3 ss obnovl-leno v meščanski hiši, 74 m2+neizdelana [Mansarda, velika terasa 40 m2, CK olje, nov Piha, 9,5 mio SIT. TRŽIČ Ravne 1 ss, 35,60 m2/ll, 6,8 mio SIT. DOM ^PREMIČNINE, 202 33 00, 2369-333, 2fV333 222_eo52_ RADOVLJICA oddam 3 ss, mansardno, ^P^ieno, CK v hiši. Tt 041 /941 -283 STANOVANJA PRODAMO KRANJ center Prodamo novejše 1 ss, 45 m2/ll., CK olje, 10.2 mio SIT, KRANJ Strazišče prodamo *po 3 ss v obnovljeni večstanovanjski hiši, Cca 95 m2/l., vsi priključki, CK olje, 2 talkona, del vrt. Kranj Zlato polje 3 ss 81 ^2/H, plin do vrat, vseljivo julija 2001. DOM ^PREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, ^V333-222_22226 kRANJ Planina II prodamo 2 ss ali menjamo 1 ss z doplačilom, 68 m2/VII, JV, 13 mio ^T. Kranj Planina II prodamo 3 ss, 88 m2/VII, 16.3 mio SIT, KRANJ Planina I 2 ss+2k, 89,90 ^2/PR+athj, vsi priključki, 16 mio SIT. rcRKLJE prodamo novo 1 ss v večstanovan-®ki hiši, 41,2 m2/PR in 10 m2 kleti in 2ss+k, '7.2 m2/PR in cca 10 m2 kleti. KRANJ Plani-.f I prodamo lepo, obnovljeno 3 ss nizkem r°ku,. 72,40 m2/l., 16,5 mio SIT. KRANJ RNoa II, 1 ss, 39,30 m2/VII, vsi priključki, ^'kon, zast., SV, 9,9 mio SIT. KRANJ Kokrica 9odno prodamo manjšo hišo potrebno ob-P§ na sončni parceli 763 m2, cca 120 m2 grabne površine, 19 mio SIT. DOM ^PREMIČNINE, 202-33-00, 2369 333, ^^/333-222_ .STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA PJKA, TRŽIČ, RADOVUICA, LESCE, E tNČUR kupimo več stanovanj za znane pUPce. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,