Slovenska pohlevnost. V za6etku slovenske zgodovine v Evropi je sijalo solnce prostosti na našo zemljo. Slovenski vojvode in knezi so zapovedovali slovenskemu ljudstvu v mirnih in .bojevitih 6asih. A usoda nam je bila že takrat nemila, kei nas je postavila Nemcem za sosede. Priznana nemška vladaželjnost in grabežljivost ni mirovala, dokler ni dobila nadvlade nad Slovenci. Slovenske kneze si je Nemec podjarmil, da so mu morali biti poslušni. A to še bi ne bila najve6a nesre6a, da si je Nemec podjarmil slovenske kneze. Vsak jarem se da streti in tudi ta jarem bi se dal razdrobiti. Toda Nemci nam niso samo doma6ih knezov podjarmili, ampak tudi odtujili. Vabili so jih na svoje nemške dvore ter jhn tamkaj vzeli jezik in zna6aj slovenskega ljudstva. Ni trebalo 6akati dolgo in že so se šopirili po slovenski zemlji oholi nemški plemi6i, koji niso imeli za naše ubogo Ijudstvo ne ljubezni ne srca, ampak le bi6 in je6e. Kakor živina svojemu gospodarju, tako je moral Slovenec tla6aniti svojemu nemškemu grajš6aku. Blagi Habsburžani so se usmilili trpe6ega ljudstva in v Avstriji odpravili tlako. Tudi Slovenci so postali na ta na6in prosti. Vzdigovati se se začeli iz prahu, v katerem so se morali valjati pred surovimi nemSkimi valpeti in neusmiljenimi grajš6aki. Vzravnavati so začeli svoje kosti, ki so se morale upogibati in klanjati vsakemu ukazu, vsakemu migljaju nemških svojih gospodov. Toda vse zaman! Slovensko ljudstvo se ne more docela vzdigniti kvišku, se ne more popolnoma vzravnati. V slovenskih kosteh še vedno tifii strah pred vsako nemško besedo. To je podedovan strah, znak večstoletnega tla6anstva našega ljudstva nemškim plerai6em in graj- §6akom. To je naše prokletstvo, to je naša poguba! Mi ne oznanujemo sovraštva do Nemcev, Bog varuj, tega nikdar ne, a mi oznanujemo jednakopravnost z nemškim narodom. Kajti kle6eplazenje slovenskega ljudstva pred nemškim nam jemlje naš mozeg, nas pogublja in uni6uje. Poglejmo širom naše slovenske domovine! Kje so najve6i kle6eplazci? Okoli mest in okoli trgov. A kje ie tudi najve6 slovenskega posestva v nemških rokah? Ravnotako okoli mest in trgov. Pri nas okoli Maribora po več ur na okoli ni ve6jega slovenskega posestva, vse je v nemSkih pesteh. Prej so slovenski okoli6ani obdelovali svoja posestva in skrbeli za svoj žep, zdaj pa morajo skrbeti za mestne žepe, zdaj so vini6arji, hlapci, zdaj morajo v mesto milostno hoditi prosit, da dobijo kje delo. Kako je to prišlo? Slovenci so v svoji nerazumliivi kle6eplaznosti neizmerno veseli, 6e jih pogleda nemško oko, 6e jih nagovori nemški gospod. Hodili so sladkih obrazov okoli nemškutarskih raestnih krčmarjev, popivali so z mestnimi trgovci in obrtniki, hodili na lov z nemško mestno gospodo, in njih posestvo je izginilo v nemško malho. Prei so bili slovenski posestniki, sedaj so bera6i vsled lazenja in kle6eplazenja okoli Nemcev. In zunaj na deželi, kdo je takozvani nemškutar? To so ljudie, ki imajo priložnost in 6as upogibati svoj hrbet pred nemško gospodo. To so kr6marji, to so kramarji in biri6i. Ti pa so tudi oni faktorji našega naroda, ki stoje gospodarstveno na najslabših nogah. Ve6ina naših nemškutarjev, naših kle6eplazcev spada v vrsto zapravljivcev in pijancev, eksekutorji išdejo pred njihovimi hišami že primernega prostora da nastavijo tamkaj boben, ki jim naj zapoje zadnjo, smrtno pesem. Kle6eplazenje pa zaraditega uni6uje naSe ljudstvo, ker kadar iš6e v svoji preveliki pohlevnosti zveze z Nemci ne pride nikakor s poštenimi Nemei v dotiko, ampak le z izvržki. Pošten Nemec ima svoje delo, svoje opravilo in je ravno prepošten, da bi popival in ob6eval s slovenskimi izdajalei materinega jezika. Zato pa mi vedno in vedno kli6emo, da naj bodo Slovenci samozavedni, naj se ne prodajajo drugim narodnostim. Bog }e ustvaril tudi Slovence in dal njihovemu jeziku izgovarjati slovenske glasove. To ima svoj namen, božja volja je, da govorimo slovenski, da ohranimo svojo narodnost, da kot poseben narod izvršujemo od božje previdnosti nam dano nalogo v svetovni zgodovini. Gotovo pa ni naša naloga v svetovni zgodovini, da se ponem6imo, kajti ta procedura nas le ugonablja in uni6uje. Slovenci se morajo udoma6iti v nove 6asovne razmere ter se čutiti kot samostalen, za življenje določen in sposoben narod, ki je z drugimi narodnostimi, tudi z Nemci, docela jednakopraven. Kle6eplazenje mora izginiti, če ne, izginili bodo Slovenei. Pohlevnost je dobra lastnost, toda kedar se nagne pregloboko, kedar se spremeni v kle6epla- zenje, je ravno tako grda in pregrešna kakor kedar se povspne previsoko v ošabnost. Izrujmo Slovenci nepotrebno in škodljivo nam poniževanje ter postanimo ponosen, zamozaveden narod! Shod pri Sv. Juriju ob Tabom. Preteklo nedeljo se je vršil shod pri Sv. Juriju ob Taboru v najlepšem redu in pri obilni udeležbi ljudstva iz vseh ve6jih krajev okraja. Zlasti v obilnem številu so bili prihiteli vkljub neugodnemu vremenu vrli možjš iz Gomilskega. Odborovo poro6ilo, iz katerega povzamemo slede6e 6rtice, se je vzelo na znanje: Udov je bilo preteklo leto 96. Shodi so bili trije in sicer: dne 22. maja 1898 v Št. Juriju. Na binkoštni ponedeljek je na odborovo povabilo poro6al na Vranskem gosp. drž. posl. Josip ^ičkar, dne 21. avgusta je bil shod v Braslov6ah, na katerem je mnogo hvale žel vrli g. dr. Medved. Odbor se je nastopno sestavil: Kokelj, predsednik; Jakob Brinovec z Vranskega, podpredsednik; Franc Zdolšek, blagajnik; Franc Prislan z Braslov6, tajnik; Anton Cizej iz Prekope, Lovrencij Plaskan, župan v Braslov6ah, Julij Žigan, veletržec na Polzeli, Anton Virant, župan na Gomilskem, Franc Hanži6, župan pri Sv. Juriji ob Taboru, odborniki. Na to je nastopil g. dr. KarlovSek iz Celja ter je prav razumljivo govoril o tem, kak6 naj se delajo pogodbe in oporoke. Za6el je nekako tako-le: Namen društva je združevati posamezne mo6i, ker z združenimi mo6mi se da vse dose6i. To je razvidno izza turških 6asov, ko so naSi dedje z združenimi močmi tolikokrat zapodili silovite sovražnike, in da jih premagamo, treba se \e zopet združevati in mnogo posvetovati. Glovek se mora vedno u6iti, zlasti ono mu mora biti znano, s 6imur se pe6a, kar je njegovo navadno opravilo. Tako mora kmet biti podu6en o živinoreji, o sadjarstvu itd. A to še ni zadosti. Kmet naj tudi pazi, da ne uni6i svoiega gospodarstva z nepotrebnimi pravdami in prevelikimi dotami. Tudi oporoke naj se o pravem 6asu in paraetno naredč. Težko6e pri gospodarstvu in pravde pa nastanejo pri kmetih velikokrat vsled tega, ker Ijudje ne poznajo pogodb. Tu je gosp. govornik natanko razjasnil, kako dolgo velja pogodba, kdo jih sme sklepati in kdaj so pogodbe neveljavne. Nekatere pogodbe so neveljavne, 6eprav se sklenejo na pr.: 6e kdo obljubi, da bo drugemu preskrbel bogato nevesto ali 6e kdo sklene pogodbo z zdravnikom, da bi ga ozdravil itd. Kedar se pogodba sklepa, treba je razumljivo, premiSlieno govoriti in pri6e za to imeti, za kar se pogojuje. Posebno previdnemu je treba biti 6loveku pri onih pogodbah, ko se živina kupuje in prodaja, ker radi teh nastane najve6 sitnih pravd. Že stari Rimljani so imeli pregovor: Clara pacta, boni amiei, t. j. jasna pogodba je najboljsi prijatelj. Po naSe bi se, kar se sklepanja pogodb ti6e, tudi lahko reklo: boljša je prva kot druga zamera. Istotako jasno je g. govornik govoril o oporokah in dotah. Rekel je, da tisti sin ali h6i, ki doma pridno dela, vendar večjo svoto zasluži kakor 6ni, ki po svetu hodi ali ki le takrat dela doma, kedar }e sila. Stariši naj posebno pazijo, da vsled velikih dot ne bo šlo posestvo na kant. Jeli to pameten gospodar, ki je sam sicer dobro gospodaril, poslednji6 pa sinu gospodarstvo uni6il s prevelikimi dotami? Zato naj se pazi, da stariSi svojo poslednjo voljo jasno in pametno izrazijo, da dediči ne trpe\ Oporoka se dela ali ustmeno ali pismeno. Ustmena se dela pred 3 pri6ami. Pri6e ne morejo biti menihi, ženske sploh, fantje pod 18 leti, kdor se je z goljufijo pregrešil itd. — Zanimiv govor je trajal nad pet 6etrt ure. Vrli organizator naših zadrug g. Ivan Ka6 iz Žalca je izvajal približno naslednje misli: V Avstriji je na zemljiš6ih 6udno veliko uknjiženega dolga. Radi tega bi kmet res moral propasti, 6e ne bi se organizoval. A mora se organizovati. Vsi stanovi bi že bili propadli, 6e ne bi bili organizovani. A t6, ker so organizovani, jih je rešilo. Glejte, kak6 so organizovani vojaki, kako politi6na uprava itd. Istotako se morajo združiti kmetje in potem bodo lahko vzdigovalizaklade iz zemlje, katere je vanjo položil Stvarnik. S tem bodo ljudje dobili ljubezen do rodne zeralje in s tem ljubezen do slovenskega naroda. Treba pa je pri tem jedinosti, var6nosti in treznosti. Treba se je držati gesla: vsi za jednega, jeden za vse! Shod Je trajal precej nad 2 uri; ljudstvo je oba govornika pazno poslušalo in predsednik ju je kon6no laskavo zahvalil za njiju trud in požrtvovalnost. Sladkorni davek. S prvim avgustom se je pri6el nov davek na sladkor, kojega zvišanje znaša 6 kr. na kilo. Najhuje bodo občutili ta davek ubogi delavski stanovi, kojih glavna hrana \e dandanes kava. Naš kmet s tem davkom ni prizadet, kajti sladkorja za kavo, slaš6ice in druge sladke re6i potrebuje le malokateri, a kateri ga potrebuje, isti ima tudi cvenka dovolj, da še pla6a 6 kr. več od kilograma. Umevno pa ie, da delavci po mestih glasno ugovarjajo proti zvišanju tega davka. A nam se zdi, da socijaldemokrati6ni delavci nimajo pravice kri6ati zraven. Uradnikom so se zvišale pla6e, a za pokritje teh izdatkov se ni poskrbelo. Namesto da bi sociji odprli takrat usta ter zahtevali, naj se pokrijejo uradniški izdatki z obda6enjem borzeinšportov, poraagali soWolfu kri6ati in razbijati. Sedaj hinavci zvijajo oči pred ljudstvom ter se trkajo ob prsi, da so pri tem davku nedolžni. Seveda naredili ga niso, a prepre6ili bi ga pa lahko. Zborovanje katoliških učiteljev. Zborovanje avstrijskih katoliških u6iteljev v Dornbirnu se je vrSilo nad vse slovesno in veli6astno. Okoli 2000 učiteljev in njih prijateljev se je udeležilo zborovanja. Govori niso bili polni psovk in surovosti na druga6e misleee nasprotnike, kakor se je to dogodilo na zborovanju nemških u6iteljskih mladi6ev v Zwettlu, ampak bili so stvarni in dostojni, 6etudi ni manjkalo navdušenja za visoko zvanje u6jteljskega stanu. Do6im so mladi6i pokazali, da so strastni strankarji, pokazali so katoliško misle6i u6itelji, da so ljubeznipolni prijatelji dece in ljudstva. Zato pa bo glas o njih zborovanju gotovo vsepovsodi napravil najboljši utis ter navdal u6iteljstvo širom naše Avstrije s pogumom, da se v vedno ve6jih trumah zbira pod zastavami katoliških druStev. Tržaški namestnik. Tržaški namestnik grof Goess bi rad spoznal podrejeno mu deželo in ljudstvo, zato pridno potuie po Primorskem. Hudobni jeziki pa pravijo, da ga njegova desna roka in njegova glava, jeden izmed namestniških uradnikov, ki ima vsled svoje gladke omike in izobraženosti ves upliv na Goessa, pošilja po Primorskem. Grof Goess ima nalogo, nagovarjati ljudstvo, naj svoje poslance zopet pripravi v deželni zbor. Tudi v Dornbergu je županu na ta na6in prigovarjal. Župan pa je rekel, da njih poslanci ne gredo prej v deželni zbor, dokler se Slovencem ne zagotovi jednakopravnost z Italijani. Grof Goess, 6lovek dobrega srca, a majhne sposobnosti, je hitro na to odgovoril: «To se ne bo nikoli zgodilo!* Primorski poslanci naj skrbč, da ta izrek izve tudi grol Thun, sicer bo grof Goess še dolgo segreval namestniški stol v Trstu. Srbija. V Srbiji se Milan ne poda svarilu Rusije, Nem6ije in Italije, naj neha s svojimi grozovitostmi napram opozicijonalcem. Da bi Milan pokazal svojo jezo nad svarilom velesil, je odlikoval svetovalce turškega sultana z redi prve vrste, sultan pa je obratno poklonil red «ranjenemu» Milanovemu adjutantu. Milan uprav besni. Proti opozicijonalcem se sedaj vrše obravnave, aretovanja se nadaljujejo. Govori se, da je mnogo meš6anov izginilo brez sledu. Ves svet je prepri6an, da je atentat uprizoril Milan sam. Pri obravnavah sedaj še ni prišel na vrsto atentat. Prekisod je v6eraj radi raznih deliktov obsodil osem Srbov v zapor do 6 let Plemeniti ruski car. Ruski car je pomilostil vse dijake, ki so bili vsled raznih izgredov na ruskih vseu6iIiš6ih izlo6eni od nadaljnih študij. — Doslej se je v ruski Poljski poljski jezik v Solah u6il na podlagi ruš6ine. To je sedaj car odpravil, poljš6ina se bode pou6evala s poljskimi slovnicami.