KRALJ EVI NA	JUGOSLAVIJA
URADNI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE
DRAVSKE
21 . kos.	V	LJUBLJANI,	DNE
Vse
94. Zakon o srbski pravoslavni cerkvi.
95. Osnova o razporedu obsojencev na poedine kazenske zavode po § 7. zakona o izvrševanju kazni na prostosti.
96. Razpored za oddajanje maloletnikov (maloletnic) v zavode za vzgajanje in poboljševanje.
Zakoni in kraljevske uredbe.
94.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavijo,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta.
Zakon
o srbski pravoslavni cerkvi.*
Člen 1.
Srbska pravoslavna cerkev je avtokefalna z dostojanstvom patriarhije. Javno izpoveduje svoje verske nauke, javno vrši svojo službo božjo ter samostalno upravlja in ureja cerkveno-verske posle.
Člen 2.
iSrhska pravoslavna cerkev upravlja samostalno cerkveno imovino. cerkvene fonde in zadužbine (zaklade) ter svobodno razpolaga z njimi v mejah tega zakona in cerkvene ustave pod vrhovnim nadzorstvom države.
Cerkvena oblastva odločajo samostalno o sprejemanju zadužbin, ki so namenjene cerkvenim nalogam.
BANOVINE
18. JANUARJA 1930.	Letnik	I.
ina:
97. Razpored za oddajanje oseb v zavode za izvrševanje očuvalnih odredb.
98. Popravek k uredbi o poslovnem redu za državno tožilstvo.
Razne objave iz »Službenih Novin*.
Srbska pravoslavna cerkev, ki vrši samostalno — po postopanju o svojem računovodstvu, ki se predpiše z uredbo —. kontrolo svojih dohodkov in razhodkov, spada po odredbi drugega odstavka člena 2. zakona o glavni kontroli toliko pod vrhovno nadzorstvo glavne kontrole, da je le-ta upravičena, kontrolirati potrošek dohodkov po izkazani potrebi s pregledi bodisi na zahtevo ministra pravde, bodisi samih cerkvenih oblastev.
Imovina srbske pravoslavne cerkve služi samo cerkvenim smotrom ter se ne sme v nikakršni obliki odvzemati od nje in tudi ne uporabljati za druge namene, razen ob razlastitvi, določeni z zakonom.
Člen 3.
Srbska pravoslavna cerkev in poedine njene sestavine in ustanove, ki se določijo s cerkveno ustavo, so pravno osebe, sposobne, po predpisih zakona pridobivati in imeti tako premična kakor tudi nepremična posestva in izvrševati vse pravice, ki jim pripadajo kot takim.
Člen 4.
Cerkvena, cerkveno-disciplinska in cerkveno-sodna oblast pripada po ureditvi srbske pravoslavne cerkve samo jerarhiji. To oblast izvršuje jerarhija po svojih jerarhijskih predstavnikih, in organih.
Episkopsko oblastvo ureja in upravlja v skupnosti z duhovništvom in narodom po svojih samoupravnih predstavnikih in organih imovinske, za-dužbinske (zakladne), fondovske in druge posle, ki se določijo v cerkveni ustavi.
Člen 5.
Cerkvena kazniva dejanja in kazni so samo one, ki jih predpisuje cerkvena ustava.
Člen 6.
Za izvrševanjo pristojno izdanih, na zakonu osnovanih naredb in polnoveljavnih odločb in razsodb vseh cerkvenih oblasto v in organov morajo dajati vsa državna in samoupravna oblastva na zahtevo cerkvenih oblastev svojo administrativno pomoč.
Cerkvena sodišča smejo zahtevati za izvajanje dokazov pravno pomoč rednih sodišč.
člen 7.
Srbsko pravoslavno cerkev predstavlja pred državo patriarh ali njegov namestnik, poedine epar-hije pa predstavljajo eparhijski arhijereji ali njili namestniki.
Postopanje za patriarhovo volitev se uredi s posebnim zakonom, za volitev eparhijskih arhijerejev pa s cerkveno ustavo.
Imovinskopravne koristi cerkve zastopajo pred državnimi oblastvi oni organi, ki so odrejeni s cerkveno ustavo.
Člen 8.
Izvolitev patriarha in eparhijskih arhijerejev potrdi kralj na predlog ministra pravde, podan v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta.
Člen 9.
Cerkev pokriva svoje potrebe:
1.) z dohodki od cerkvenih posestev im fondov;
2.) z dohodki od državnega povračila iz člena 22.;
3.) g cerkvenimi taksami iz člena 12.;
4.) s posebno odmero na dohodke samostanskih in cerkvenih imovin;
3.) z državno podporo iz člena 21.; in
6.) s cerkvenimi dokladami iz členov 10. in 11.
Člen 10.
Doklado na neposrednji davek, ki jo plačujejo pravoslavni obdavčenci v državi, so upravičene razpisovati patriarhija, eparhije in cerkvene občine, vsaka za svoje potrebe, in sicer samo, če ne morejo dohodki, navedeni v členu 9. v točkah od 1.) do 5.), pokriti njih razhodkov, določenih s proračunom. Odločbo o odmeri te doklade izdado za vnaprej odrejeni čas organi, ki so po cerkveni ustavi pristojni za to. Ta odločba postane polnoveljavna, ko jo odobri minister za finance sporazumno z ministrom pravde. Te odobritve ni treba za doklade do 10%. na neposrednji državni davek, ki jih razpisujejo cerkvene občine po sklepu cerkveno-občin-skih »borov, sprejetem od predstavnikov cerkveno občine, ki so odrejeni s cerkveno ustavo in predstavljajo 75 % davčne moči v občini. Za tako sklope je treba samo odobritve cerkvenega oblastva, pristojnega po cerkveni ustavi.
člen 11.
Cerkvene doklade pobirajo organi državne davčne administracije obenem in povsem po pred-
pisih za državne davščine ter jih oddajajo v trimesečnih obrokih pristojnim cerkvenim oblastveni.
Člen 12.
Za uradne posle cerkvenih oblastev v jerar-hijskem in samoupravnem področju se plačuje samo ona taksa, ki jo predpišejo cerkvena oblastva s posebnim pravilnikom, odobrenim mi ministra pravde sporazumno z ministrom za finance. Ta taksa se .pobira v korist srbske pravoslavno cerkve.
Člen 13.
iSilužbeno dopisovanje in denarna pošta vseh cerkvenih oblastev in ustanov sta oproščeni plačevanja poštnine in brzojavne takse.
Člen 14.
Vseh javnih davščin se opraščajo zgradbe, namenjene službi božji, cerkveno-prosvetnim in dobrodelnim ustanovam, zavodi za cerkvene potrebe; arhijerejski, samostanski (manastorski) in parohij-ski domovi; pravoslavni kulturno-zgodovinski spomeniki (samostanišča, cer.kvišča itd.) in dvorišča vseh naštetih ustanov.
Člen 15.
Duhovniške osebe posvetne in meniške vrste niso zavezane, vršiti osebno onih javnih poslov, ki po kanonskih predpisih nasprotujejo duhovniškemu činu in poklicu.
Člen 16.
Vsa državna oblastva, ki pokrenojo po svoji pristojnosti kazensko postopanje zoper duhovniške osebe obeh vrst ali menihov, morajo o tem kakor tudi o končni odločbi, ki jo izdado o datičnem predmetu, takoj obvestiti pristojnega arhijereja.
Člen 17.
V vseh državnih in privatnih šolah se uči verski pouk soglasno s pristojnim cerkvenim ohlastvom po odredbah zakona o teh šolah.
Učne načrte in programe za verouk predpisuje pristojni minister, vpoštevaje potrebo verske vzgoje po predlogu svetega arhijerejskega zbora. Za učne knjige o verouku veljajo predpisi zakona o učnih knjigah. Za vse učne knjige dajo sveti arhijerejski zbor svojo odobritev glede njih verske vsebine.
V državnih osnovnih šolah morajo učiti verouk kvalificirani parohijski duhovniki ali posebni vero-učitelji po predpisih zakona o narodnih šolah. Kjer po zakonu ali sicer ni mogoče, da bi učil pravoslavni verouk duhovnik ali poseben veroučitelj, vrše ta pouk učitelji te šole, ki so pravoslavne vere.
Veroučitelje-duhovniške osebe na vseh narodnih šolah postavlja minister za prosveto izmed kandidatov, ki jih je predlagalo pristojno cerkveno oblastvo. Veroučitelje na ostalih državnih — srednjih in strokovnih — šolah postavlja pristojni mini-
ster izmed kandidatov, ki predlože odobritev pristojnega cerkvenega oblastva, da smejo učiti verouk na srednjih šolah. Vse, veroučitelje premešča in razrešuj© dolžnosti pristojni minister po odredbah šolskih zakonov.
Veroučitelje na vseh privatnih šolah postavlja in premešča uprava šole po odobritvi pristojnega arhijereja. Tudi za te veroučitelje veljajo predpisi šolskih zakonov.
Pristojno cerkveno oblastvo sme odtegniti že izdano odobritev onim veroučiteljem, ki ne uče verouka tako, kakor predpisuje pravoslavna vera, ali ki sicer z življenjem in delovanjem ne ustrezajo svoji veroučiteljski dolžnosti.
Člen 18.
Sveti arhijerejski sinod se prizadeva in skrbi, da se skladajo predavanja ina pravoslavnih bogoslov-skili fakultetah državnih univerz z nauki pravoslavne vero. Če se prepriča o nosoglasnostih, ukrene pri ministru za prosveto, česar je treba, da se odpravijo.
Profesorji in docenti na bogoslovnih fakultetah, ki se volijo po zakonu o univerzah, se postavljajo, ko se je ugotovila predhodno z oceno svetega arhi-jerejskega sinoda tudi verska sposobnost kandidatov.
Člen 19.
Vse ccrkveno-avtonomne duhovne šole so v upravi in pod nadzorstvom cerkvenega oblastva.
O ustanavljanju teh šol odloča sveti arhijerejski zbor. Ta predpisuje zanje učni načrt in program predavanj ter postavlja in razrešuje njih upravnike. Minister za prosveto daje odobritev za ustanavljanje teh šol in za učni načrt.
Sveti arhijerejski- sinod skrbi za posebno izobrazbo učiteljskega in vzgojiteljskega osebja ter ga postavlja in razrešuje.
Eparhijski arhijerej vodi neposrednje nadzorstvo nad temi šolami v svoji eparhiji, podaja o tem poročila svetemu arhijerejskemu sinodu in predloge o postavljanju in razreševanju učiteljev in vzgoji-teljov. Vrhovno nadzorstvo tudi nad temi šolami vodi minister za prosveto.
Člen 20.
Duhovnike v državnih bolnicah, kazenskih in njim podobnih zavodih in drugih državnih ustanovah postavlja na predlog eparhijskega arhijereja pristojni minister.
Prehodne in končne odredbe.
Člen 21.
Ob prevedbi cerkvenih uradov, ustanov in oseb z državnega proračuna na proračun srbske pravoslavno cerkve se določi z uredbo ministra pravde in ministra za finance, koliko podporo iz državnih sredstev naj srbska pravoslavna cerkev stalno prejema po državnem proračunu. Ko se določa ta
državna podpora, je vzeti v poštev one dosedanje razhodke po finančnem zakonu in državnem proračunu za loto 1929./1930., ki so nanašajo na cerkvene urade, ustanove in osebe, prehajajoče z državnega proračuna na proračun srbske pravoslavne cerkve, kakor tudi zneske tako zvane bire v Srbiji in Južni Srbiji, zajamčene z dosedanjim zakonom, nadalje doklade, določene v drugih cerkvenih oblastih z dosedanjimi zakonskimi uredbami.
Člen 22.
Poleg državne podpore, omenjene v členu 21., projmo srbska pravoslavna cerkev povprečno ali pa prejema na leto stalno znesek kot povračilo za terjatve, ki pripadajo srbski pravoslavni cerkvi v Srbiji in Črni gori proti državi. Te terjatve so določijo s sporazumom med ministrom za finance in ministrom pravde na eni strani in svetim arhijerejskim zborom na drugi strani. Znesek povračila se določi s posebno uredbo, ki jo izdasta minister za finance in minister pravde sporazumno s svetim arhijerejskim zborom; kolikor pa ga je izplačevati na leto, se postavlja v proračun ministrstva pravde. Ta uredba se sme izpremeniti samo z zakonom po predhodnem pristanku svetega arhijerejskega zbora.
Člen 23.
Srbskte pravoslavne eparhije in njih deli zunaj mej kraljevine Jugoslavije kot sestavni deli srbske _ patriarhije, ostanejo glede organizacije proti srbski patriarhiji v jerarhijškem in materialnem razmerju, v katerem so bile proti poedinim srbskim mitropoli-jam, dokler se ne bi uredilo to razmerje drugače.
Člen 2,4.
Cerkveno ustavo o celokupni ureditvi srbske pravoslavne cerkve im vseh cerkvenih samoupravnih oblastev sklene sveti arhijerejski zbor ter jo predloži ministru pravde, ta pa jo predloži, ko jo je usvojil, kralju v uzakonitev.
Člen 25.
Minister pravde se pooblašča, predpisati z uredoo vse natančnejše odredbe, potrebne za izvrševanje tega zakona, vpoštovaje predloge svetega arhijorej-skega sinoda.
Člen 26.
Organizacija srbske pravoslavne cerkve, določena s tem zakonom in s cerkveno ustavo; se mora izvesti najdlje v dveh lotih od dne, ko stopita ta zakona v veljavo.
Ko stopita ta zakon in cerkvena ustava v veljavo, prestanejo veljati vsi zakoni, vse uredbe in vsi drugi predpisi o predmetu teh zakonov. Vendar pa izgube dosedanji predpisi o organizaciji srbske pravoslavne cerkve veljavo šole takrat, ko se izvede organizacija, določena v prvem odstavku tega člena.
Člen 27.
Ta zakon stopi v veljavo,, ko ga kralj 'podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v «Službenih Novinah*.
V Beogradu, dne 8. novembra 1920.; št. 89.870.
Aleksander s. r.
Minister pravde:	Predsednik
dr. M. Srškid s. r.	ministrskega	sveta,
 ........... minister za notranje posle,
™ ln pritisnil	&lstni	adjutant
c r avni pe at	Njegovega	Veličanstva
čuvar državnega pečata,	kralia
minister pravde:	divizijski	general:
dr. M. Srškič s. r.	Reter	živkovič 8. r.
' (L. S.)
Uredbe osrednje vlade.
95.
Osnova
r, o, eJa ob.>ojt-«C\V na poedine kazenske zavode po § 7. zakona o izvrševanju kazni na prostosti.1"
I.	Občne odredbe.
A. Robija (§ 87. k. z.).
Kazen robije (dosmrtne in začasne) prestajajo v kazenskih zavodih, in sicer:
1.) polnoletni moški:
v Zenici, Mariboru, Nišu, Lepoglavi, Sremski Mitroviči, Stari Gradiški, Podgorici in Požarevcu (Zabeli);
2.) starejši maloletniki:
v Zenici, Mariboru, Sremski Mitroviči, Podgorici in Požarevcu (Zabeli);
3.) polnoletne ženske in starejše maloletnice:
v Begunjah, Zagrebu in Požarevcu.
B.	Zatočenje (§ 38. k. z.).
Zatočenje prestajajo:
1.) polnoletni moški:
v Beogradu, Zenici, Mariboru, Nišu, Lepoglavi, Skoplju, Sremski Mitroviči, Stari Gradiški, Podgorici in Požarevcu (Zabeli);
2.) starejši maloletniki: .
v Zenici, Mariboru, Sremski Mitroviči, Podgorici in Požarevcu (Zabeli);
3.) polnoletne ženske in starejše maloletnice:
v Begunjah, Zagrebu in Požarevcu.
C.	Strogi zapor in zapor (§ 39. k. z.).
Strogi zapor in zapor od enega do petih let prestajajo v kazenskih zavodih, in sicer:
1.) polnoletni moški:
v Beogradu, Zenici, Mariboru, Lepoglavi, Sremski Mitroviči, Stari Gradiški, Podgorici in Požarevcu (Zabeli);
2.) starejši maloletniki:
v Zenici, Mariboru, Sremski Mitroviči in Požarevcu (Zabeli);
3.) polnoletne ženske in starejše maloletnice:
v Begunjah, Zagrebu in Požarevcu.
4.) Strogi zapor in zapor od 7 dni do enega leta se mora prestajati pri pristojnih sodiščih prve stopnje (sodiščih, ki so sodila).
Izjemoma se prestaja v območju apelicijskih sodišč v Beogradu in Skoplju in velikega sodišča v Podgorici pri policijskih oblastvih po dosedanjih predpisih, dokler se ne izgrade posebni sodni zapori.
*
V kazenske zavode je oddajati vse obsojence (obsojenke) (§ l2. zakona o izvrševanju kazni na prostosti), ki morajo takrat, ko jih odda sodišče prve stopnje, prestajati še leto dni prisojene kazni.
Drugače pa prestajajo še nadalje kazen v zaporu dotičnega sodišča, ki je sodilo, kolikor niso izdane za poedine primere posebne odredbe.
II.	Posebne odredbe.
A.	Osebe, obsojene po sodbah civilnih sodišč.
Oddajajo se:
1.) V b e o g r a j s k i k a z e n s k i zavod:
a) polnoletni obsojenci, ki so jih obsodila na kazen z a t o č e n j a: beograjsko sodišče prve stopnje za mesto Beograd in sodišča prve stopnje za beograjsko okrožje, arandelovsko, valjevsko, gornje-milanovško, kragujevško, lozniško, šabško in uži-ško sodišče prve stopnje kakor tudi okrožna sodišča v Novem Sadu, Somboru in Subotici;
b) vsi polnoletni obsojenci, ki so jih obsodila na kazen strogega zapora in z a p o r a od enega do petih let sodišča v območju apelacijskega sodišča v Beogradu.
2.) V ženski k a z e n.s ki zavod v B e -g u n j a h:
polnoletne in starejše maloletne obsojenke s kaznimi robije in z a t o č e n j a ali strogega zapora in zapora od enega do petih let, ki so jih obsodila sodišča v območju apelacijskega sodišča v Ljubljani in veliko sodišče v Podgorici kakor tudi okrožna sodišča v Mostaru, Sarajevu, Travniku in Tuzli.
3.) V ženski kazenski zavod v Zagrebu:
vse polnoletne kakor tudi starejše maloletne obsojenke s kaznimi robije in z a t o č e n j a
ali strogega zapora i n zapor a od enega do petih let, ki so jih obsodila sodišča v območju apelacijskega sodišča v Zagrebu in okrožna sodišča v Splitu, Šibeniku, Kotoru, Dubrovniku, Banjiluki in Bihaču.
4.) V kazenski zavod v Zenici:
a) polnoletni obsojenci, ki so jih obsodila na kazen robije, zatočenja ali strogega zapora in zapora od enega do petih let sodišča v območju vrhovnega sodišča v Sarajevu (izvzemši banjeluško okrožno sodišče) kakor tudi okrožni sodišči v Dubrovniku in Kotoru;
b) polnoletni obsojenci v povratku (po § 76. k. z.),ki so jih obsodila na kazen robije in zatočenja sodišča v območju vrhovnega sodišča v Sarajevu (izvzemši banjeluško okrožno sodišče) in sodišča v območju velikega sodišča v Podgorici;
c) starejši maloletniki, ki so jih obsodila na kazen robije in zatočenja ali strogega zapora in zapora od enega do petih let sodišča v območju vrhovnega sodišča v Sarajevu (izvzemši banjeluško okrožno sodišče).
5.) V k a z e n s k i zavod v Mariboru:
a) polnoletni obsojenci, ki so jih obsodila na robijo in z a točenje ali strogi zapor in zapor od enega do petih let sodišča v vsem območju apelacijskega sodišča v Ljubljani;
b) obsojenci v povratku po § 76. k. z., ki so jih obsodila na robijo ali zatočenje ista sodišča;	•
.c) vsi starejši maloletniki, ki so jih obsodila na robijo in zatočenje ali strogi z a -porod enega do petih let ista sodišča.
6.) V niški kazenski zavod:
a) vsi polnoletni obsojenci, ki so jih obsodila na kazen robije aleksinško, arandelovško, gornjemilanovško, zaječarsko, knjaževško, kragu-jevško, kruševško, negotinsko, niško, pirotsko, ple-valjsko, prijepoljsko, prokupsko in užiško sodišče prve stopnje;
b) vsi polnoletni obsojenci, ki jih je obsodilo na kazen zatočenja aleksinško, zaječarsko, knjaževško, kruševško, negotinsko, niško, pirotsko, plevaljsko, prijepoljsko in prokupsko sodišče prve stopnje.
7.) V kazenski zavod v Lepoglavi:
a) polnoletni obsojenci, ki so jih obsodila na robijo in zatočenje okrožna sodišča v Belo-varu, Gospiču, Ogulinu, Splitu, Šibeniku, Varaždinu in Zagrebu;
b) polnoletni obsojenci v povratku (po § 76. k. z.), ki so jih obsodila na robijo in zatočenje okrožna sodišča v Banjiluki, Beli crkvi, Belovaru, Gospiču, Splitu, Šibeniku, Ogulinu, Veliki Kikindi, Velikem Bečkereku, Varaždinu in Zagrebu;
c) polnoletni obsojenci, ki so jih poslala na kazen strogega zapora in z n pora od enega do petih let okrožna sodišča v Belovaru, Varaždinu in Zagrebu.
8.) V skopski kazenski zavod:
vsi polnoletni moški obsojenci, ki jih je obsodilo ' na robijo in zatočenje biioljsko, veleško, vranjskd, giljansko, kičevsko, kosovsko-mitroviško, kumanovsko, kavadarsko, leskovškp, novopazarsko, ohridsko, peško, prilepsko, prištin-sko, prizrensko, skopsko, strumniško, tetovsko in štipsko sodišče prve stopnje.
9.) V kazenski z a v o d v Sremski Mitroviči:
a) polnoletni obsojenci, ki so jih obsodila na kazen robije okrožna sodišča v Sremski Mitroviči, Novem Sadu, Somboru in Subotici;
b) polnoletni obsojenci, ki jih je obsodila na kazen z a t o č e n j a okrožno sodišče v Sremski Mitroviči;
c) vsi polnoletni obsojenci, ki so jih obsodila na kazen r o bije beograjsko sodišče prve stopnje za mesto Beograd in beograjsko sodišče prve stopnje za beograjsko okrožje, valjevsko, lozniško in šabško sodišče prve stopnje;
č) starejši maloletniki, ki so jih obsodila na kazen robije in zatočenja ali strogega zapora in zapora od enega do petih let vsa sodišča v območju apelacijskih sodišč v Zagrebu in Novem Sadu kakor tudi okrožno sodišče v Banjiluki;
d) polnoletni obsojenci in praviloma starejši-maloletni obsojenci, ki jih je obsodilo na kazen robije državno sodišče z ozemlja vse države.
10.) V k a z e n s k i zavod v Stari Gradiški:
, vsi polnoletni obsojenci, ki so jih obsodila na kazen robije in zatočenja ali strogega zapora in z a p o r a od enega do petih let okrožna sodišča v Petrinji, Slavonski Požegi, Osijeku in Banjiluki.
11.) V kazenski zavod v P o d g o r i c i:
vsi polnoletni in starejši maloletni obsojenci,
ki so jih obsodila na kazen robije in z a t o -č e n j a ali s t r o g e g a z a p o ra i n z a p o r a od enega do petih let sodišča v območju velikega sodišča v Podgorici.
12.) V kazenski z a vod v P o ž a r e v c u (Zabeli):
a)	vsi polnoletni obsojenci, ki jih je obsodilo na kazen robije in zatočenja velikogradi-štansko, jagodinsko, kraljevsko, palanško, petrov-ško, požarevško, smederevsko, čuprijsko in Čača lisko sodišče prve stopnje kakor tudi okrožna sodišča v Beli crkvi, Velikem Bečkereku, Veliki Kikindi in Pančevu;
h) vsi polnoletni obsojenci, ki so jih obsodila na strogi z a p o r i n zapor od enega do petih let sodišča prve stopnje v območju apelacijskega sodišča v Skoplju kakor tudi okrožna sodišča v Beli crkvi, Velikem Bečkereku, Veliki Kikindi in Pančevu;
c)	vsi polnoletni obsojenci, ki jih je obsodilo državno sodišče na kazen zatočenja ali
strogega zapora in zapora od enega do petih let;
č) starejši maloletniki, ki so jih obsodila na kazen robi j e in z a t o 5 e n j a* a 1 i strogega za pora in zapora od enega leta do petih let sodišča prve stopnje v območju apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju;
d) praviloma starejši maloletniki, ki jih je obsodilo državno sodišče na kazen z a t o č e n j a ali strogega zapora in zapora od enega do petih let z ozemlja vse države;
e) obsojenke (polnoletne ženske in starejše maloletnice), ki so jih obsodila na kazen r o b i j e, z a točenja ali strogega zapora in z a p o r a od enega do petjh let sodišča prve stopnje v območju apelacijskih sodišč v Skoplju, Beogradu in Novem Sadu;
f) obsojenke (polnoletne ženske in praviloma starejše maloletnice), ki jih je obsodilo na kazen r o b i j e, z a t o č e n j a ali strogega z a -p o r a in zapora od enega do petih let državno sodišče.
B.	Vojaškosodni obsojenci.
Oddajajo se:
1.) V kazenski zavod v Zenici: redovi, kaplarji, podčastniki in civilno osebje,
uslužbeno pri vojski in mornarnici, ki jih je obsodilo na r o b i j o ali strogi zapor in zapor od enega do petih let bosensko divizijsko vojaško sodišče v Sarajevu.
2.) V niški kazenski z a v o d:
iste osebe, ki jih je obsodilo na kazen r o b i j e ali strogega zapora in zapora .od enega do petih let vojaško sodišče, pristojno za
V.	armijsko oblast v Nišu.
3.) V k a z e n s k i zavod v L e p o g 1 a v i: iste osebe, ki jih je obsodilo na robijo ali
strogi zapor in z a p o r od enega do petih let savsko divizijsko vojaško sodišče v Zagrebu.
4.) V kazenski zavod v Skoplju: iste osebe, ki jih je obsodilo na robijo ali
strogi zapor in z a p o r od enega do petih let vardarsko divizijsko vojaško sodišče.
5.) V kazenski zavod v Sremski Mitroviči:
iste osebe, ki jih je obsodilo na robijo ali strogi zapor in z a p o r od enega do petih let dunavsko divizijsko vojaško sodišče v Beogradu.
6.) V kazenski zavod v Požarevcu: vsi častniki in vojaški uradniki z vsega ozemlja
kraljevine Jugoslavije, ki jih je obsodilo vojaško sodišče za častnike v Beogradu na kazen z a t o -č e n j a ali strogega zapora in zapora od enega do petih let.
Ul. Posebne odredbe po § 3. zakona o izvrševanju kazni na prostosti.
1.) Oni polnoletni obsojenci, obsojeni s sodbami okrožnih sodišč, o katerih so navedene od-
redbe v tej osnovi pod II., točkami 7.), 9.) in 10.), se oddajajo, in sicer:
a) v kazenski zavod v Lepoglavi: oni, ki sta jih obsodili okrožni sodišči v Varaždinu in Zagrebu na kazen na prostosti preko šestih mesecev;-
b) v'kazenski zavod v Sremski Mitroviči: oni, ki jih je obsodilo okrožno sodišče v Sremski Mitroviči na kazen na prostosti preko treh mesecev;
c) v kazenski zavod v Stari Gradiški: oni, ki so jih obsodila okrožna sodišča v Osijeku, Slavonski Požegi in Petrinji na kazen na prostosti preko šestih mesecev.
2.) Polnoletni obsojenci, ki sta jih obsodili sodišče prve stopnje za mesto Beograd in sodišče prve stopnje za beograjsko okrožje na kazen strogega zapora in zapora preko šestih mesecev, se oddajajo v kazenski zavod v Beogradu.
IV. Posebne odredbe.
V bivšem kazenskem zavodu, sedaj pa v sodnem zaporu okrožnega sodišča v Gospiču prestajajo do nadaljnje odredbe kazni strogega zapora in zapora od enega do petih let polnoletni kakor tudi ločeno starejši maloletni obsojenci, ki so jih obsodila okrožna sodišča v Gospiču, Ogulinu, Splitu in Šibeniku.
V posebni oddelek tega zapora se oddajajo do nadaljnje odredbe tudi mlajši maloletniki, ki sta jih obsodili po § 28., šestem odstavku, k. z. okrožni sodišči v Gospiču in Ogulinu, oni, ki sta jih obsodili okrožni sodišči v Splitu in Šibeniku, pa samo, če ni pri teh sodiščih dovolj prostora.
V. Custodia honesta.
Custodia honesta pri okrožnem sodišču v Sremski Mitroviči služi za nastanjevanje obsojencev, ki so jih obsodila vsa sodišča v državi na kazen na prostosti, daljšo od enega leta, in ki so jim priznane olajšave ob izvrševanju kazni na prostosti po § 76. zakona o izvrševanju kazni na prostosti.
Za obsojence, obsojene na kazen na prostosti do enega leta, odredi ministrstvo pravde pri po-edinih okrožnih sodiščih posebne prostore za obsojence, ki so jim priznane iste olajšave.
Okrožna sodišča, ki ne bi imela takih prostorov, oddajajo obsojence take vrste z izrečno odobritvijo ministrstva pravde v sosednje okrožno sodišče ali v custodio honesto v Sremski Mitroviči.
VI.	Posebne odredbe za vojaškosodne obsojence.
Bivši častniki, ki so jih obsodila vojaška so- < dišča na kazen zapora, manjšo od enega leta, in bivši redovi, kaplarji, podčastniki in civilno osebje, uslužbeno pri vojski in mornarnici, ki so jih obsodila vojaška sodišča na kazen zapora, manjšo od enega leta, se oddajajo, in sicer:
1.) v območju apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju in velikega sodišča v Podgorici v policijske zapore po gorenjih odredbah;
2.) na ostalem ozemlju v sodne zapore civilnih sodišč prve stopnje po teritorialni pristojnosti do-tičnih obsojencev.
V Beogradu, dne 21. decembra 1929.; st. 104.562.	Minister pravde:
dr. M. Srškie s. r.
96.
Razpored za oddajanje maloletnikov (maloletnic) v zavode za vzgajanje in poboljSevanje.*
Začasno, dokler se ne razširijo obstoječi zavodi za vzgajanje (državna vzgajališča, domovi malo-letnikov), odnosno ne sezidajo posebni zavodi za vzgajanje ali zavodi za poboljševanje mlajših maloletnikov po §§ 26., 27. in 28. k. z., velja ta-le
razpored:	.	.	.
A.	Vzgajanje.
1. 1.) Otroci-maloletniki po § 26. k. z. (otroci do 14. leta) se oddajajo do nadaljnje naredbe, in sicer iz območja apelacijskih sodišč v Zagrebu, Ljubljani in Splitu in vrhovnega sodišča v Sarajevu' v zavod za prisilno vzgajanje v Pahinskem, iz območja apelacijskih sodišč v Beogradu, Skoplju, Novem Sadu in velikega sodišča v Podgorici pa v zavod za prisilno vzgajanje in poboljševanje maloletnikov v Beogradu.
2.) Deklice-maloletnice (deklice do 14. leta) (po § 26. k. z.) z ozemlja vse države se oddajajo v zavod za prisilno vzgajanje in poboljševanje maloletnic v Slavonski Požegi.
II. 1.) Mlajši maloletniki po § 27. k. z. (malo-letniki od 14. do 17. leta) se oddajajo, in sicer iz območja apelacijskih sodišč v Zagrebu, Ljubljani in Splitu in vrhovnega sodišča v Sarajevu v zavod za prisilno vzgajanje in poboljševanje mlajših maloletnikov v Glini, iz območja apelacijskih sodišč v Beogradu, Skoplju in Novem Sadu in velikega sodišča v Podgorici pa v zavod za prisilno vzgajanje in poboljševanje maloletnikov v Beogradu.
2.) Mlajše maloletnice po § 27. k. z. z ozemlja vse države se oddajajo v zavod za prisilno vzgajanje in poboljševanje maloletnic v Slavonski Požegi.
III. 1.) Mlajši maloletniki po § 28. k. z. se oddajajo iz območja apelacijskih sodišč v Zagrebu, Ljubljani in Splitu in vrhovnega sodišča v Sarajevu v zavod za prisilno vzgajanje in poboljševanje v Glini.
Mlajši maloletniki iz območja apelacijskih sodišč v Beogradu, Skoplju in Novem Sadu in velikega sodišča v Podgorici pa se oddajajo v zavod za prisilno vzgajanje in poboljševanje maloletnikov v Beogradu.
B.	Poboljševanje.
IV. Mlajši maloletniki po § 28. k. z., obsojeni na poboljševanje, se oddajajo do nadaljnje odredbe v > posebne oddelke sodnih zaporov, odnosno kazenskih zavodov, ki se nazivljejo «zavodi za poboljševanje mlajših maloletnikov) ter so pod upravo do-tičnega sodnega zapora ali kazenskega zavoda, in sicer:
1.) v «zavod za poboljševanje mlajših maloletnikov) (naziv za posebni oddelek sodnih zaporov) pri okrožnih sodiščih v območju apelacijskih sodišč v Zagrebu, Ljubljani in Novem Sadu oni, ki so jih obsodila dotična okrožna sodišča;
2.) v «zavod za poboljševanje mlajših maloletnikov) (naziv za posebni- oddelek sodnih zaporov) pri okrožnih sodiščih v Šibeniku in Splitu oni, ki sta jih obsodili omenjeni sodišči;
3.) v «zavod za poboljševanje mlajših maloletnikov) pri okrožnih sodiščih v Tuzli in Travniku (naziv za posebni oddelek sodnih zaporov) oni, ki sta jih obsodili omenjeni sodišči;
4.) v czavod za poboljševanje mlajših maloletnikov) pri okrožnem sodišču v Mostaru (naziv za posebni oddelek sodnih zaporov) oni, ki so jih obsodila okrožna sodišča v Mostaru, Sarajevu, Dubrovniku in Kotoru kakor tudi sodišča v območju velikega sodišča v Podgorici;
5.) v «zavod za poboljševanje mlajših maloletnikov) pri okrožnem sodišču v Zagrebu (naziv za posebni oddelek sodnih zaporov) oni, ki sta jih obsodili okrožni sodišči v Bihaču in Banjiluki;
6.) v «zavod za poboljševanje mlajših maloletnikov v Dubravici) pri Požarevcu (naziv za posebni oddelek v posebnem paviljonu kazenskega zavoda v Zabeli) oni, ki so jih obsodila vsa sodišča v območju apelacijskih sodišč v Beogradu in Skoplju.
7.) Mlajše maloletnice'(ženske po § 28. k. z.) se oddajajo v «zavod za poboljševanje mlajših maloletnic v Št. Petru pri Poljčah) (naziv za posebni oddelek v kazenskem zavodu v Begunjah) za obsojenke, ki so jih obsodila sodišča v območju apelacijskih sodišč v Ljubljani, Zagrebu' in Splitu, vrhovnega sodišča v Sarajevu in velikega sodišča v Podgorici.
8.) Mlajše maloletnice (po § 28. k. z.), ki so jih obsodila sodišča v območju apelacijskih sodišč v Beogradu, Skoplju in Novem Sadu, se oddajajo v «zavod za poboljševanje maloletnic v Požarevcu) (naziv za posebni oddelek v ženskem kazenskem zavodu v Požarevcu).
V zvezi s tem odrejam, da se morajo do nadaljnje odredbe vsi podrejeni pravosodni organi strogo držati omenjenih nazivov za posebne oddelke kazenskih zavodov, odnosno sodnih zaporov, ter se v vseh aktih, zlasti pa v osebnih seznamkih maloletnikov vedno in brezpogojno ogibati imenu in nazivu kazenskega zavoda ali sodnega zapora.
V Beogradu, dne 31. decembra 1929.;
št. 107.114.	Minister	pravde:
dr. M. SrŠkič s. r.
Razpored za oddajanje oseb v zavode za izvrševa nje očuvalnih odredb.*
Z razpisom ministra pravde z dne 29. decembra 1929., št. 107.271, o oddajanju osel) v zavode za izvrševanje očuvalnih odredb je odrejeno, da velja začasno, dokler se ne sezidajo posebni zavodi za izvrševanje očuvalnih odredb, določenih v §§ 51. do 54. k. z., ta-le x-azpored:
I. Pridrže.vanje po prestani novi kazni (§51. k. z.) se izvršuje v posebnih oddelkih kazenskih zavodov, ki so odrejeni za obsojence v povratku (člen 21. zakona, s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti).
II. Oddajanje v prisilno delavnico (§ 52. k. z.) se izvršuje:
1.) nad moškimi osebami v obstoječi prisilni delavnici v Stari Gradiški;
2.) nad ženskimi osebami v obstoječi prisilni delavnici v Begunjah, in sicer z ozemlja vse države.
III. Oddajanje v zavod za zdravljenje ali za čuvanje n e v r a č u n 1 j i v i h oseb ali oseb z zmanjšano v r a č u n 1 j i v o s t -jo se izvršuje, in sicer:
1.) nad moškimi osebami z ozemlja vse države v bolnici nove zgradbe kazenskega zavoda v Lepoglavi;
2.) nad ženskimi osebami:
a) v bolnici kazenskega zavoda v Begunjah iz območja apelacijskih sodišč v Ljubljani, Zagrebu in Splitu, vrhovnega sodišča v Sarajevu in velikega sodišča v Podgorici;
b) v bolnici ženskega kazenskega zavoda v Požarevcu iz območja apelacijskih sodišč v Beogradu, Skoplju in Novem Sadu.
IV. Oddajanje v zavod za zdravljenje pijancev (§ 54. k. z.) se izvršuje:
1.) nad moškimi osebami z ozemlja vse države v posebnem oddelku bolnice nove zgradbe kazenskega zavoda v Lepoglavi;
2.) nad ženskimi osebami:
a) v bolnici kazenskega zavoda v Begunjah iz območja apelacijskih sodišč v Ljubljani, Zagrebu in Splitu in velikega sodišča v Podgorici in vrhovnega sodišča v Sarajevu;
b) v bolnici ženskega kazenskega zavoda v Požarevcu iz območja apefacij-skih sodišč v Beogradu, Skoplju in Novem Sadu.
* «Službene Novine kraljevine Jugoslavije> z dne 11. januarja 1930., št. 7/II.
V.	Očuvalne odredbe, določene v § 12. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne
6.	januarja 1929., se izvršujejo tudi nadalje v obstoj e č i h p r i s i 1 n i h d e I a v n i c a h, odnosno v državnih v z g a j a 1 i š č i h in domovih z a m a 1 o 1 e t n i k e, in sicer, kar se tiče prisilnih delavnic, po predpisih pod točko II. tega razpisa, kar pa se tiče maloletnikov, po predpisih, ki jih obseza razpis ministra pravde o oddajanju otrok in mlajših maloletnikov v državne zavode za vzgajanje ali poboljševanje z dne 30. decembra 1929., št. 107.114.
Od ministrstva pravde v Beogradu,
dne 29. decembra 1929.; št. 107.271.
98.
Popravek k uredbi o poslovnem redu za državno tožilstvo.
V tej uredbi (Uradni list z dne 1(5. decembra 1929., št. 34/10) se je zamešala na koncu § 43. korekturna vrsta. Namesto njo je treba postaviti: vsi skupaj, sestavljajo kazenski register, določen v § 427. k. p.
•
Kazne objave iz «Sluzberiih Novin*.
Številka 8 z dne 13. januarja 1930.:
Zahvala Njenega Veličanstva k r a -• Ijice za čestitko ob rojstnem dnevu. Njeno Veličanstvo kraljica je prejela ob rojstnem dnevu — dne 9. t. m. — iz notranjosti državo in iz inozemstva mnogoštevilne čestitke, v katerih se izražajo tople želje za srečo in dolgo živiljenje Njenega Veličanstva, Njegovega Veličanstva kralja in kraljevskega doma. — (Po Najvišjom naročilu se usoja izreči pisarna Njegovega Veličanstva kralja zahvalo vsem onim, ki so pri tej priliki poslali čestitke. — Iz pisarne Njegovega Veličanstva kralja v Beogradu, dne 11. januarja 1930., št. 195.
*
Objava ministra za prosveto in ministra za vojsko in mornarnico z dno 11. januarja 1930., st. 1332,
0 postavitvi uprave Sokola kraljevine Jugoslavije. Iz območja dravsko banovine so postavljeni: za pod-starejšino G a n g 1 Engelbert, oblastni šolski inspeJb tor v j), v Ljubljani; za načelnika dr. Murnik Viktor, tajnik trgovske in obrtniške zbornice v p. v Ljubljani; za načelnico 19 k a 1 a r Elza, zasebna uradnica v Ljubljani; za člana upravo dr. FuxRiko, magistratni svetnik v Ljubljani; za revizorja S t e r -
1 e k a r Milan, uradnik Mestno hranilnice ljubljanske v Ljubljani; za revizorja-namestnika dr. O b e r -snel Maks, industrijski uradnik na Jesenicah.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovina. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tiaka in zalaga: Dalatfka tiskarna, d. i. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.