191. številka.
Trst, v sredo 22. avgusta 1900.
Tečaj XXV
Edinost	^^^^^^
[ ;hajh enkrat na dan. razun nedelj in	^^^m	^m
prar.nikov, ob 6. zvečer.	^^^m^^^m	^^^m
Za celo leto........ kron	^^^^^	^^^^^
:	w W Wm J) m
za en mesec................^^^m	^^M ^^m	^^m ^^M	M ^^^^^^^
Naročnino	na-	y W	^^m	^^m	M	^^m
.'očbe brez	j^^H I W ^^H ^^^m	^^M ^^fl	^r	^^M
— '	^ V/ ^
Po tobakarnah v Trstu se prodajejo po-	^^^^^^^	^^^^ ^^^ ^^^	^^^^^	^^^^^^	^^^
*amezne številke po <i stotink (ž^nvč.);
^vcn Trsta Pa po^stotink (4 nvf.,	Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Telefou št*. <S70.	V edlaoBtl Je mo5!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za ve kramo naročilo s primernim po pustim Poslana, osmrtnice in javne zahvale »lomači oglasi itd. se računajo po pogobo
Vsi dopisi naj se pošil jajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase apie-jema upravniStvo. Naročnino in ogiasi je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se uahajata v ulici Carintia Stv. 12. U pravništvo, in sprejeniimje liiseratov v ulici Molin piccoio	3, II. uadatr.
V___
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Laatnik konzorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosi" v Tistu
Okrajno sodišče pri Sv. Jurju na
(Dopis s Štajarskega).
Skoro že pol stoletja se govori o ustanovitvi okrajnega sodišča pri Sv. Jurju na Sčavnici, oziroma o premestitvi sodišča iz Gornje Radgone k sv. Jurju. Nedavno je bilo zopet citati v naših listih o tej stari želji velike večine prebivalstva gornje-radgonskega sodnega okraja, to pa povodom vesti, da mislijo v Gornji Radgoni sezidati novo poslopje, v katerem bi namestili okrajno sodišče in davčni urad.
Dosedaj so te želje ostale samo želje, skromne in pobožne; kakor si berač želi denarja in si pec vida, kakor si sploh ljudje želijo nedosegljivih stvari. Kakšno delovanje v dosego tega smotra se, kolikor je meni znano, dosedaj še ni pojavilo nikjer, in vendar je predmet vreden, da bi se zanj zavzeli vsi merodajni činitelji.
Premestitev okrajnega sodišča iz Gornje Radgone k sv. Jurju na Sčavnici bi bila važna iz več vzrokov : iz ozirov na narodno gospodarstvo in iz ozirov na zdravo narodno politiko.
Oglejmo si po vrsti razloge, ki govorijo za omenjeno premestitev.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni je v nekem pogledu edina prikazen v Avstriji in morda tudi na svetu. Drugod ležijo sodišča kolikor mogoče v središču dotičnih sodnih okrajev. Saj je docela pametno in naravno, da imajo približno vsi prebivalci kolikor toliko enako dolgo pot do sodišča. Gornje-radgonski sodni okraj pa je v tem oziru pravcat unicum. Sodišče se ne nahaja na sredini okraja, ampak tik severno-vzhodne meje istega, p e t minut hoda od Mu re, ki tvori mejo drugega sodnega okraja, drugega okrajnega glavarstva in — druge državne polovice: Ogrske.
Sodni okraj gornje-radgonski je razmerno majhen, čemur se v tako gosto obljudenem delu dežele, kakor je okrajno glavarstvo ljutomersko, ni čuditi (gornje-radgonski okraj šteje 13—14 tisoč prebivalcev). Ker je tako majhen, bi se dalo toliko lažje ustreči željam prebivalstva, ki menda ni na svetil zaradi sodišča, ampak narobe : sodišče zaradi ljudi.
Kdo bi se ne čudil temu dejstvu in ne vprašal, kaj je pač odločevalo, ko so svoje dni okrajno sodišče ustanovili na meji ? Morda leži Gornja Radgona v kraju, ki je na vse strani vezan z dobrimi cestami, železnicami itd. ? Kdor pozna razmere, mora zanikati to. Edina železniška proga Radgona-Ljutomer je zgrajena ob vzhodni meji okraja ter služi k večemu gostom kopališča v Radincih. Ves ostali gornje-radgonski okraj pa ima od iste presneto malo koristi. Zadnji vaščani v okraju, ki bi se je lahko posluževali, kedar hodijo na sodišče, k notarju ali v davčni urad, so Hrašenci, a iz Hrastja je po bližnicah v Gornjo Radgono dve uri hoda. Siromašnejši sloji hodijo torej rajši peš na sodišče, kmetje pa imajo itak vsaki svoj voz in dobre konje, s katerimi sedaj, ko jim je železnica vzela še ostanek pičlega zaslužka na vožnjah, ne yedo drugega početi, nego da se vozijo, če tudi samo na sprehod, v prestolnico — Radgono.
To je železnica. Okrajne ceste, ki vodijo pač iz Radgone na vse strani, premagujejo baš pred Radgono strme hribe in niso posebno prijetna prometna sredstva. Gotovo iz vsake vasi gornje-radgonskega okraja — izvzemši Mursko polje — moraš najmanj čez tri hribe in tri doline, to pa v najugodnejšem slučaju. Kaj pa naj porečem o prebivalcih skrajnih občin proti jugo-zapadu: Gaberc, Galušak, Grabšinci, Kutinci, Kokolanjšak,
Moravski vrh, Rinkovci itd. ? Ti reveži imajo prehoditi dober ducat strmih hribov, pregaziti dokaj blata, ki je v teh ilovnatih krajih nekaka posebnost, izogibati se ob času po-vodenj mnogim potokom, prej, nego pridejo po 6—7 urah poti do cilja — v Gornjo Radgono.
Razmerje bi se znatno zboljšalo, da so okrajno sodišče in uradi, ki so ž njim v zvezi, bolj v središču, n. pr. bas*pri Sv. Jurju na Sčavnici.
Koliko dragega Časa, koliko truda in koliko denarja bi si prihranili naši ljudje, če bi jim ne trebalo delati daljne poti v Gornjo Radgono!
Sv. Jurij na Sčavnici ali Videm, kakor se zove občina, je prijazna vas na lepem solnč-nem hribu sredi rodovi te Sčavniške doline. Po številu in lepoti poslopij se lahko meri z marsikaterim trgom in, ako vzamemo skupino vasi v bližini : Jamno, (Jakovo, Biser-jane — imamo pred seboj malo mesto.
Kraj je zdrav, podnebje milo in prijetno, i Tu bi bilo prostora za razna obrtna podjetja in trgovina, zlasti s poljedelskimi pridelki, vinom in lesom, bi se lahko lepo razvijala.
Koliko denarja znosijo sedaj naši ljudje svojim narodnim nasprotnikom v Gornjo Radgono in bližnjo Radgono ! Za to, da hranimo in redimo nemške prenapeteže in grde izdajalce, dobivamo od njih v zahvalo le zaničevanje.
Radgončane vzdržujejo gotovo le Slovenci : štajarski in prekmurski. Ali bi ta denar ne bil boljše naložen, da pride v slovenske roke ?
Torej že s tega stališča bi bilo želeti, da se okrajno sodišče premesti iz Gornje Radgone k sv. Jurju. Za to pa govori še več važnejših razlogov.
Drug unicum okrajnega sodišča v Gornji Radgoni je namreč ta, da je sodišče p o-polnoma nemško, zlasti zadnja leta. Da na davčnem uradu ni boljše, bo razumel tisti, ki ve, da davčnega urada niti nimamo v sodnem okraju, nego da moramo hoditi davkov plačevat v drug okraj, v drugo okrajno glavarstvo — v mesto Radgono —, ki je, seveda, oficijelno docela nemško, da si sta v njem dve tretjini prebivalstva slovenski.
Ne le, da nam pošiljajo za sodnike in pristave itd. trde Nemce, ki časih ne znajo besedice slovenski, tudi nižji uradniki so Nemci, čeprav bolj po mišljenju nego po rojstvu, čemur se ne smemo čuditi, ako pomislimo, da je Radgona, ki je postala zadnji čas prav nevarno gnezdo pangermanizma, oddaljena le nekaj minut.
Tudi v tem oziru bi bilo marsikaj boljše, ako se osvobodimo nevarnega upliva nemškega mesta. Pri sv. Jurju bi pač bili nemogoči uradniki, ki našemu jeziku in našemu narodu niso vsaj pravični. Občevanje z ! našim ljudstvom bi gotovo ublažilo marsika-! tero trdo potezo na njih značaju. Nižji uradniki pa bi se vzgajali iz zavednih domačinov. Tudi v tem pogledu bi bila premestitev sodišča k sv. Jurju velike gospodarske važnosti.
Pisec teh vrstic si ne domišlja, da bi bil povedal kaj novega ali da bi temeljito in vsestranski razjasnil vse strani vprašanja o premestitvi sodišča gornje-radgonskega : ako je spravil sfvar v tir, da se prične o njej govoriti in pisati, dosegel je svoj namen.
Vsekako pa bi bilo potrebno, da se začne sistematično delovanje v dosego smotra, ki nam je pred očmi. V to svrho usojam si na-svetovati, naj bi se sedaj, ko je toliko izobraženih Jurjevčanov doma na počitnicah, sklical velik ljudski shod, na katerega naj bi povabili državne in deželne poslance ter vsprejeli rezolucijo, ki bo nalagala poslancem,
da premestitev okrajnega sodišča z Gornje Radgone k sv. Jurju na Sčavnici vsprejmejo
svoj program
Zakonski načrt o ureditvi razmerja
nraiM.
in.
Menil sem, da bom mogel v enem samem članku povedati svoje misli in pomisleke o stvari, o kateri razpravljam. No, ko sem napisal jeden članek, sera iaiel še marsikaj pojasniti, a glej : tudi zdaj še nisem povedal vsega. Še vedno se mi zdi, da bi trebalo tu pa tam še kaj pojasniti.
Pred vsem bi utegnil kdo prigovarjati, da so niČevi moji prigovoi'i proti stalnemu nameščanju obč. uradnikov zato, ker isti razlogi bi lahko veljali tudi o državnih in deželnih uradnikih, ker tudi v deželi in državi ima oblast v rokah danas jedna, jutri druga ! stranka.
Temu nasproti pa je treba pomisliti, da se n. pr. deželni uradniki pod vednim nad-| zorstvom deželnih odbornikov in morajo torej delati le to in storiti le to, kar so naročili , deželni odborniki. Državni uradniki so zopet vezani, da se ra^ najo po ukazih vlade — mi-nisterstva —, katero ima pač sredstev dovolj, da prisili te uradnike v izvrševanje nje ukazov. A kdo nadzira občinske ux*adnike v onih občinah — in takih občin je v Istri 90°/o —, kjer je župan priprost kmet, ki morda po ves teden ne vidi obč. urada?! Tam, kjer je župan izobražen mož, tam mora tajnik gotovo delati le-to, kar mu je naročil župan ! V takih občinah je tajnik tudi pod vednim nadzorstvom župana, dočim v občini, kjer je župan neizobražen, dela tajnik lahko
—	takorekoČ — kar hoče! Seveda utegne reči kdo, da vendar ni tako lahko misliti, da bi občinski tajnik to svojo službo zlorabil, čemur nasproti omenjam, da kje drugje morda res ni misliti na kaj tacega, ali v Istri, kjer so strankarske strasti tako razvnete, kakor morda v nobeni drugi deželi v Avstriji, tu je pričakovati — vsega! V Istri je gotova stvar, da — ako bi v kaki občini, ki je zdaj v italijanskih rokah, prišla na krmilo naša stranka, ki pa ne bi mogla odsloviti starega italijanskega tajnika — bi le-ta delal na vsaki način proti novemu zastopu in bi gotovo dosegel - - razpust občinskega zastopa;
—	če ne morda še kako kazensko preiskavo z i župana! In kako lahko bi bilo to! Tajnik je sporazumljen s svojo stranko, a ta z deželnim odborom.
Recimo, da je predložiti deželnemu odboru račune ali kako drugo važno ali nevažno poročilo. Tajnik ga ne predloži. Zupanu se naloži globa. Na dopise politiške oblasti tajnik ne odgovarja. Ista urgira, enkrat, dvakrat . . . Nič ! Evo, župan kaznovan, ne da bi vedel, kako in kaj !
Deželni odbor zahteva, urgira v drugič, tretjič, račune ali kako drugo poročilo. Tajnik se smeje in devlje lepo spise »ad aeta« !
Evo ga tu odposlanca deželnega odbora ! Obč. urad v največem neredu. Odposlanec najde nevknjiženih pobotnic, najde nevpisanih dohodkov . . . Eto § 89 občinskega reda ! Deželni odbor prosi namestništvo, da razpusti občinski zastop, ker je županstvo v neredu. Namestništvo vpraša okrajno glavarstvo ; to pa odgovarja : res, to in to županstvo je v neredu. Zupan je bil že večkrat globan itd.
Nekega lepega dne pa je čuti glas po občiui: župan in vsi občinski svetovalci in odborn.ki so odstavljeni, ker so sleparili! In vendar ubogi ljudje niso zakrivili ničesar 1
Župan si je prizadeval, da bi koristil občini in občinarjem, a za plačilo je bil par-
krat globan, dočim je zdaj postavljen na sramotni oder in razupit za sleparja !
Tajnik pa se smeje in si zadovoljno mane roki!
Gotovo, da kaj tacega ne bi bilo mogoče v občini, kjer so izobraženi župani in občinski svetovalci. A koliko takih občin je v Istri ?!
Iz tega je tudi jasno razvidna velikanska razlika mej deželnimi in državnimi ali obč. uradniki, razvidno je, da vsakočasni občinski tajnik v občinah, kjer ni inteligence v obč. zastopu, mora in more biti le človek, kateri uživa popolno zaupanje županovo in občinskega zastopa !
Zato pa mora ostati § 31 obč. reda nespremenjen in nameščanje in določevanje razmerja mej občino in občinskimi uradniki mora ostati tudi v bodoče le stvar občinskega zastopa.
Deželni odbor istrski ni iz poštenih nagibov še nikdar nič dobrega sklenil in tudi ta zakon je narekovala le okrb za bodočnost v Istri vladajoče oligarhije. Zato bi pa tudi nastala splošna konfuzija, ko pridejo v naše roke razne občine, v katerih se danes — na umeten način — vzdržava italijansko gospodstvo, ako bi bili naši občinski zastopi prisiljeni obdržati stare — italijanske — občinske tajnike! Zupani — seveda naši — v takih občinah bi bili po vrsti suspendirani in občinski zastopi razpuščeni. Na mesto teh pa bi prišli italijanski občinski upravitelji, ki bi volilue liste znali tako sestaviti, tla bi zopet italijanska stranka prišla na krmilo. Posledica vsemu temu pa bi bila splošna demoralizacija in pohujšanje ljudstva...
Položaj občinskih tajnikov v Istri je res neznosen, stanje omikanega človeka nedostojno. Tega svojega stanja se naši občinski tajniki v Istri zavedajo tembolj, ker gotovo večina njih gledć svojega znanja in svoje omike daleč nadkriljuje svoje tovariše druge narodnosti. Kljubu temu pa, da bi se po uveljavljenju zakona,, o katerem govorimo v teh člankih, razmere onih naših tajnikov, ki so že v službi, znatno zboljšale, kljubu temu slovenski in hrvatski občinski tajniki odklanjajo oni zakon, ker o n i n o Č e j o, da bi se njih položaj z bolj šal na račun našega u boze ga in mukotrpnega naroda, pač pa so slovenski in hrvatski občinski tajniki pripravljeni tudi nadalje z narodom in za narod živeti in trpeti, uverjeni, da, ko se položaj našega izmučenega naroda splošno z boljša, zasijejo tudi njim lepši in srečnejši dnevi !
S. P o d s 1 a p i n s k v.
V Trstu, 22. avgusta 1900. Stališče »Edinosti« zopet ne daje miru tistemu glasovitemu »Tržačanu«, ki kar ne more učakati tiste blažene ure, ko se bodo tudi Slovenci v Trstu klali med seboj po slavnoznanih kranjskih in goriških pravilih. Zato dreza v »Slovenskem Narodu«, dreza in dreza, da bi le kaj izdrezal.
V sinoćnji številki ljubljanskega lista izraža zopet svojo nezadovoljnost s člankom, ! katerega smo bili na njegov poziv napisali pod naslovom »Naše stališče«. On da je zahteval od nas, naj enkrat pojasnimo svoje stališče nasproti klerikalizmu, a mi da smo govorili le o razmerju do vere in duhovščine. Izognili da smo se torej jedru m tolkli lupino.
Mi reveži pa še daues ne vemo, kako naj bi govorili o klerikalizmu na Slovenskem, ne da bi se dotaknili duhovnikov in vere. Pa čemu naj bi govorili dalje o stvari : v Ljubljani nas ne urnejo, ker nas nočejo umeti. Le toliko ponavljamo: klerikalni sm -
v toliko, <la duhovnika radi pozdravljamo kakor sotrudnika na narodnem delu, da reklamiramo zanj vse pravice državljana in da spoštujemo vero; odločni nasprotniki pa smo tistemu klerikalizmu, ki je nasproten narodnim idejalom, ki vidi v narodnem gibanju poganstvo in ki bi hotel od narodnega dela izklju-čati vsakogar, ki se ne strinja žnjim in ki ne prisega vsaj po ankrat na dan, da vrši svoje verske dolžnosti.
»Slovenski Narod« pravi, da, kar pravimo o državljanskih pravicah duhovnika, je samo ob sebi umevno, Ergo ? Smo li torej res taki grozni klerikalci, ako se ne strinjamo s klici : duhovnik ostani v cerkvi ?! Seveda je duhovnik, čim je nastopil izven cerkve, podvržen sodbi in eventuvelno obsodbi, kakor vsakdo drugi in ue sme zahtevati, da bi mu radi njegovega stanu odpuščali politiške zmote in grehe, lega pravila se držimo mi dosledno in se postavljamo po robu duhovnikom — ne izvzemši škofa samega — kadar se svojim delovanjem škodujejo narodu našemu. O tem pričajo naše neprestane polemike z italijanskimi in italijanaškimi duhovniki in soscbno še z dro.m Pavlico. Naravnost nelojalno je torej, ako nam »Slov. Narod« predbaciva, da smo sotrudniki istega dr.a Pavlice !
K drugi in glavni sporni točki v tej polemiki : k razmerju med Trstom in Istro. Mi smo se — iz nepobitnih razlogov — najodločneje uprli misli o »emancipaciji« Trsta od Istre, kakor bi jo je želel »Slov. Narod«.
Včerajšnji »Narod« pa piše:
»Naj se vzbudi med Hrvati nekoliko več zanimanja za hrvatsko Istro! Ta dežela se pač ne more tožiti, da smo Slovenci malo storili za njo! Dali smo ji pač odlično število buditeljev, ki so postavljali v nevarnost i svoje življenje . . . !«
Naj se vzbudi ! S tem je tudi »Narod« pripoznal, da to zanimanje še ni vzbujeno! Kaj pa mej tem, dokler se ne vzbudi ?! In denimo, da bo dotlej trajalo še nekoliko let?! Ze misel, da bi sedanja intenzivna in zložna borba odnehala le za teden dnij, mora navdajati z grozo vsakogar, ki iz lastne skušnje pozna razmere istrske. In če smo že toliko žrtvovali za Istro, ali ne bi bil naravnost herostratski čin, ako bi odnehali sedaj, ko smo položili toliko žrtev in ne brez v s p e h a ?! Za to složno borbo smo, ker s tem ne le da rešimo sicer malo ali po svoji legi za vse avstrijsko Slovanstvo prevažno provincijo, ampak, ker smo tudi uverjeni, da bo ta rešena Istra mogla s stoternimi obrestmi vračati, kar se je storilo zanjo, kajti neomajno naše prepričanje — kakor smo povdar-jali že zadnjič — je to, da še le po preporodu Istre in Goriške more priti oslobojenje tudi tržaškim Slovanom. To misel je tudi »Soča« opetovano povdarjala te dni.
»Tržačan« meni, da nas je Bog ve kako pobil, ko konstatuje, da smo tudi mi Tržačani sami že ventilirali misel, da bi se Istra postavila bolj na svoje noge. Tega ne tajimo. Kdo ne ve, da bi bilo tržaškim Slovencem jako olajšano delo?!
No, ako smo res večkrat razmišljali o tem, a se vendar nismo odločili za izvršenje te misli, je bil pač vzrok ta, da smo se prepričali, da to ne bi šlo brez škode za na-lodno stvar.
Ceterum censeo: ako je res, da je, razun klerikalcev, vse nezadovoljno z nami, potem se moramo le čuditi, da ti «vsi» ne nastopijo enkrat, kakor bi se spodobilo in kakor smo jih že pozivali opetovano, i u da prepuščajo le Tržačanu, da on sam v njih imenu vedno le — dreza !
V zaključku ne moremo zatajiti svojega začudenja, da nas «Slov. Narod» poživlja, naj povemo svoje menenje o boju na Kranjskem in Goriškem, dočim nas je do sedaj vedno zavračal, naj se ne utikamo v te boje, ki da nas nič ne brigajo!!
taborov, da jih dovede do prijenljivosti. In potem še le, ako bi tudi to sredstvo ne pomagalo, pride razpuščenje zbornice in nove volitve. Ni pa Še gotovo, da-li se pozovejo deželni zbori, naj izvrše volitve v državni zbor, ali pa se oktroira nov volilni red. Ministerski svet se že bavi s predlogi ministerskega predsednika, kako naj se postopa, da bo parlament zopet začel delovati, ne da bi trebalo vladati ni proti Nemcem ni proti Cehom.
Pravda proti anarhistu Bresciju. Morilec kralja Humberta si je izvolil socialističnega poslanca, odvetnika T u ratij a, za svojega branitelja. Dne 20. t. m. je Turati obiskal Brescija, a kakor javljajo iz Rima, še ni gotovo, da-li prevzame Turati brambo Brescijevo. Prijatelji in somišljeniki Turati-jevi niso v tem oziru edini; nekateri so za to, da bi branil morilca, drugi niso. Bresci zahteva, da se pravda odgodi ter hoče, da se zasliši cela vrsta prič, celo v Ameriki. (Zadnje vesti javljajo, da je Turati odklonil brani teljstvo).
K dogodkom v Kitaj u. Tudi danes
ni nobene gotovosti, da-li je cesarski dvor kitajski še v Pekingu ali ne. Kitajski viri trdć sicer, da je dvor zapustil glavno mesto in da cesar, cesarica-udova, ki je potegnila na-se vso oblast, ter princ Tuan, ta glavni provzroči-telj vseh grozodejstev, skriti nekje 60 milj daleč od Pekinga. Poznavatelji kitajske na-vihanosti in lažnjivosti pa menijo, da te vesti se širijo baš zato, ker je cesarska dvor še v Pekingu. Časopisi vseh narodov soglašajo v tem, da provzročitelje grozovitosti — naj se to tudi visoke osebe — treba kaznovati eksemplarično.
Amerikanski poslanik v Pekingu je zatrdil v pogovoru z nekim novinarjem, da so Kitajci na predvečer prihoda mednarodnih čet zopet začeli obstreljati angleško poslaništvo in da so mednarodne čete prišle le en dan kasneje, da bi bilo — prepozno, vse bi bili Kitajci pomorili. Iz Tienčina in San-gaia pa poročajo, da tam so v velikih skrbeh za mednarodne čete v Kitaju, kajti na potu v Peking se pojavljajo velike mase kitajskega vojaštva. No, pomirljivo je to, da so — kakor uče skušnje zadnjih dnij — kitajski vojaki hitro demoralizirani, čim vidijo, da jih nasprotnik nadkriljuje po svoji vojaški spretnosti. —
od Trsta le 3 ure. Pošta je v Dutovljah. Na ; Nesreče v ladijlšeu sv. 3Iarka. Vče-naslovu sem še dodal opazko, da je pismo j raj predpoludne je padla v tehničnem zavodu nujno. Vendar je adresat dobil pismo še le ! pri sv. Marku na mehanika ADtona Krištofa 16. t. m., torej po treh dneh. Prosim slavno ' in Ivana Panfillija, ki sta montirala na neki ravnateljstvo, da bi s primernimi spremem- novi ladiji, težka os, ki ju je ranila smrtno.
bara i blagoiz volilo za bodoče preprečiti take nedostatke, ki morejo v gotovih slučajih pro-vzročiti nevšečnih posledic.
Krištof je umrl, ko so ga spravljali v bolnišnico; Panfilli pa, ki je imel več kosti zlomljenih, je umrl ob 2. uri popoludne v l>ol-
Popravek. V pol. vesti, priobčeui v j uišnici. včerajšnjem izdanju pod zaglavjem »Halb-	V istem zavodu je padel neki oder na
asien«, v predzadnjem odstavku, seje urinil Ivana Pignolija, ki je barval ladijo »Habs-neljub lapsus calami, katerega treba popra- burg« ter mu prebil lobanjo. Težko ranje-
viti. Citati je treba tam, da smo glede ljudskega šolstva nekoliko na boljšem v v z t o č n i
nega so ga spravili v bolnišnico.
Aretiranje. Policijski oficijal Schabl je
Politični pregled.
TRST, 2-2. avgusta 1900.
K položaju. O namerjani akciji vlade! je izvedel »Podripan« : Najprej bo dr. Kor-ber skušal uplivati na voditelje strank in jih omehčiti. Ako se mu to posreči, bodo sklicane nove češko-nemške konference, ki naj rešijo najnujneje vprašanje : vprašanje jezikovne ravnopravnosti v deželah čeških. Za slučaj pa, da se voditelji strank pokažejo ne-odjenljive, potem pride na vrsto posebno sredstvo, od katerega za gotovo pričakujejo zboljšanja.
Vso akcijo vzame cesar v svojo roko. Cesar pokliče k sebi voditelje obeh
Tržaške vesti.
Odbor političnega društva »Edinoste
bo imel v petek zvečer ob 7. uri in pol svojo sejo.
Pritožba in želja. Prejeli smo in objavljamo :
Na željo mnogih rodoljubov prosim Vas, gospod urednik, da bi nekoliko pojasnili sledečo zadevo. Znano je tudi Vam, kako se je po naših veselicah razširilo beračenje, da že preseda vsakomur. Posebno se to vrši z raz-prodajanjera ali bolje rečeno z vsiljevanjem razglednic raznih podjetij. To na vse zadnje ne bi bilo nič slabega, ako bi vselej vedeli, v kateri namen je odločen čisti dobiček. Mi ne mislimo slabo o nikomur, ali ljudstvo je že tako, da si rado slabo misli in ugiblje, da-li nima kak posamičnik kaj dobička od tega.
Nadalje bi bilo naše mnenje to, da naj bi se slovenske razg'eduice razprodajale izključno le na korist družbe sv. Cirila in Metoda, katera potrebuje splošne podpore v veliki meri. Tako se je godilo v prejšnjih letih. Izjema naj bi bila n. pr. le o kaki nesreči, ko treba nujno pomagati.
Se nekaj mi je na srcu, ko govorim o podpiranju družbe sv. Cirila in Metoda. Sedaj imamo za prirejanje veselic jedini prostor, ki nam ga nudi podružnica te družbe. O krč-marenju na veselicah ie čuti marsikatero pritožbo o uedostatkih. Pa to ne spada sem. Neka druga želja je, ki sem jo hotel izraziti. Družba mora plačevati najemščino za vrt. Pravico bi imela torej do kakega haska od krčmarenja na vrtu. Ali ga ima?! In če ga nima : ali bi se moglo urediti tako, da bi ga imela, bodisi na ta ali oni način ?! Kako je stvar torej ?! (Mi ne moremo ničesar odgovoriti in prepuščamo besedo onim, ki so poklicani, da dajo pojasnilo. Op Ur.)
Zvonovi za pravoslavno eerkev. Od sv. Ivana nam pišejo, da so danes zjutraj ob 8. uri iz tamošnje livarne peljali zvonove za pravoslavno cerkev.
Slavnemu poštnemu ravnateljstvu na znanje. Pišejo nam: Dne 13. t. m. sem pisal pismo v Krajno vas na Krasu, oddaljeno
Istri, ne pa v zapadni, kakor stoji v gori včeraj jutro aretiral tukaj 25-letnega Artura omenjeni notici.	Tomaja, ki je bil zbežal iz ječe v Sirakuzi,
Kje je gostilna obrtnijskega društva kjer so ga zaradi nekega zločina proti nrav-pri sv. Ani i V nedeljo sem bil pri sv. ; nosti obsodili v 2 in polletno ječo. Ani. Hotel sem iti v gostilno obrtnijskega! Povožen. Dninar Andrej Šic iz ulice društva, pa sem moral vprašati po njej, ker Istria št. 209 je prišel včeraj na stari mit-sta tam dve gostilni in obe brez napisov, uici pod voz, ki ga je povozil in težko po-Mislil sem, da sem samo jaz brez nosa, da škodoval. Sica so spravili v bolnišnico, ne zavohora, kje so naši in kje je naše, Odložen otrok. V ulici Scoglio, nasproti pa domov grede potolažila sta me dva go- j »kampanji« Mangazzi, so danes zjutraj neki spoda pred pokopališčem, ki sta me vpra- okoličani našli v cestnem potoku truplo še le šala: »Kje pa je pri sv. Ani društvena go- rojenega otroka možkega spola. Poklicani stilna?« Ej, Lojze, mnogo se brigaš za vašo zdravnik je izjavil, da je bil otrok živ rojen I gostilno, pa table in C ir ilovi h užigalic še jej in da je bil morda tudi živ odložen, da gaje j nisi priskrbel!	I>a v°da zadušila, ki se je nabrala vsled dežja.
Z naših sodišč. Včeraj sta bila na tuk. j Neka žena je odnesla trupelce v mrtvašnico i deželnem sodišči obsojena: 22-letni krmar P^ sv. Justu. Oblasti zasledujejo doslej ne-! Adolf Pupo iz Slarina zaradi tatvine na tri znano zločinko. Po nekih znamenjih je soditi, j mesece poostrene težke ječe in 27-letni Lov- da je bil otrok prinesen iz mesta, kajti ob ! reno Peterskv zaradi hudodelstva težke te- začetku ulice Scoglio so našli na zidu tapet. | lesne poškodbe v 8 mesecev poostrene težke Tu je nesrečnica bržkone počivala, predno je ječe. Poslednji je dne 22. junija nekega An- izvršila zločin.
tona Franco udaril s polenom dvakrat po Dražbe premičnin. V četrtek, dne 2.i. glavi ter ga o tem težko poškodoval.	avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsled
Khedive Abbas seje včeraj predpoludne naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-pripeljal z brzovlakom ineoguito iz Budim- vilne stvari vršile sledeče Važbe premičnin : pešte v Trst. a ob dveh popoludne je odpo- v ulici Riborgo št. 13., hišna oprava; v ulici toval z Llovdovim parnikom »Habsburgc v Moli no Grande št. 11, hišna oprava: v ulici i Patras.	Sette Fontane štev. 11, oprema mesnice: v
Izlet in veseliea pevskega oruštva Skednju št. 4, preši č; na trgu Caserma št. »Slava*. Dne 15. t- m, je (kakor je bilo ob- 2, tiskarniški stroj; v ulici Montecucco št. T, javljeno v »Edinosti«) priredilo pevsko dru- hišna oprava; v ulici Geppa št. 2, hišna št v o »Slava« iz Sv. Marije Magdalene izlet oprava ; v ulici Bastione št. 1, hišna oprava v Rojan, kjer je imelo na vrtu »Pri zlati »n mizarsko orodje.
kron« lepo domaČo veselico.	; Vremenski vestuik. Včeraj : toplomer
Pevcev je bilo nad 50, in to niso figu- ob 7. uri zjutraj 21.3., ob 2. uri popoludne ranti, kakor jih ima nekaj vsako društvo, am- 26.2 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.9 pak to so sami izvežbaui slavčki ! Prostrani — Danes plima ob 8"48 predp. in ob 7.H8 vrt je bil poln občinstva, ki je frenetično pop.; oseka ob 2.8 predpoludne in ob 1.58 aplavdiralo vsakemu posameznemu pevskemu popoludne. t komadu.	—
Vse pevske točke (in teh je bilo mnogo) Domača zabava, ki jo prirede naši di-so se proizvajale precizno. Elektrizirali so nas iet;mtj goslarji, dne 26. t. m. obeta biti za-pa z veliko in težko skladbo »Cigani« in njrniVa. ker je meščanstvo pripravljeno pod-Ijudstvo je hotelo, naj se ponavljajo na vsaki • pjratj te Vrle mladeniče, ki so pokazali resno način. Solista sta uvaževala opomin »Edi- voljo, da se kaj naučč v korist in čast na-nosti« ter pela mnogo bolj z občutkom, nego ro(|a našega.
o predzadnjem nastopu.	Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo, ker
Gospod profesor Kleimaver je napil vrli je Ž3 s tombolo mnogo stroškov. »Slavi« ter obžaloval, da ni navzočih inteli-	jjj moramo priporočati to veselico že
gentnejših krogov rojanskih — kakor tudi za to ^er vem0i da se eventuelni prebitek tržaških ne (glede inteligence iz mesta) 0})rne v Hakup boljših instrumentov in v potreba izjaviti, da ista niti mislila ni, da se bo p()inenje iatih.
koncert vršil ob toli nestanovitnem vremenu,	Koiisnnilliui ill obrtuijskiiu društvom
kakor je bilo isto popoludne.)	v Trstu in okoliei v prevdarek. V Trstu
Po odmoru je predsednik »Slave«, gosp. in it[^0\[cl j0 c, konsumnih in obrtnijskih Anton Miklavec, spregovoril par besed. Ob- (]rušlev> Vsa ta društva izvršujejo gostilni-žaloval je odsotnost domaČega pevskega dru- garsk0 0\)rt te,. dajejo svojim udom deležem št v a »Zarja« ter povdarjal, da »Slava« ne 1>rjmenia posojila. Po bilancah sklepam, da išče osebnosti, ampak, da ista dela le za sveto se ta društva dobro vedejo; ali denar, ko-narodno stvar.	likor ga preostaja, se ne nalaga koristonosno.
Pozneje je prijel domače odpadnike ter Zato predlagam : vsa ta društva naj se zve-jih rotil, naj se ne družijo se sovragi slovan- žejo; a ta zveza-centralka nuj ustanovi v stva in naj rajši pristopijo v kolo narodnja- Trstu veliko gostilno, ki bo odgovarjala vsem kov, oziroma, ako so isti pevci, nuj bi se potrebam in vsem stanovom. Osrednji odbor združili z vrlo »Zarjo«, ki je narodna trdnjava i,j lmei tudi nalogo, pregledavati in pravilno v Rojauu.	sestavljati posamičnim društvom bilanco,
Njegova izvajanja so pa kulminirala v ki dela marsikomu grozno preglavico, menenju, da se mi ne smemo izogibati na-	V prihodnjih odborovih sejah prevdarite
sprotnikov, ampak da moramo srčno med nje moj predlog ter mi svoja menenja in sklepe ter skušati po osebni dotiki ublažiti jih in naznanite pismeno ali osebno po predsedni-pridobiti za našo stvar. Zato je obžaloval, da kih, da se čim preje lotimo dela. ni prišla »Zarja«, in to baje iz vzroka, ker bi	F. Rakuša.
utegnili biti navzoči tudi kaki cikorijaši. _	»Slovansko pevsko društvo« v Trstu
Okolo 9. in pol ure je gosp. gostilničar daje na znanje, da radi slavja razvitja nove dal prižgati krasno kolo v bengaličnem svitu društvene zastave pevskega društva »Nabre-v narodnih barvah, na katerem je bil napis: žma« v Na!»rezini dne 8. septembra t. 1., »Živelo pevsko društvo »Slava« !	odloži svoj že pred več časom objavljeni in
»Slavaši« so zapeli še prekrasno svojo na ta dan določeni izlet v Sušak in na Trsat himno, s katero je bila zaključena veselica. ! na prihodnje leto in sicer za »binkoštne
Ker je začelo deževati, se je vse navzoče j prazni ke 1901.«
občinstvo s pevci vred preselilo v notranje	Društvo se pridruži drugim bratskim
prostore gostilne, kjer se je vršila slobodna	društvom ter se udeleži korporativno slavja
zabava. Ako abstrahujemo od označenega ne-	v Nahrežini. sporazumljenja, ki je provzroČilo, da ni prišlo
tudi ugledno in velezaslužno društvo »Zarja«,	w .. . PrilfllircIfO
moramo priznati, da je bil koncert »Slave« v	WTOU U5UUC r I llllUl oIVC.
Rojanu lepa narodna slavnost.	X Istre nam pišejo: Ze dolgo me
Nekdo. nt kakov spis tako razvnel, kakor me je no-
v »Edinosti« od dne
tica, objavljena gusta pod naslovom »Tudi na Kranjskem imajo laški signori somišljenikov«. Res, v srce mora boleti vsakega rodoljuba, ako čuje, da je še kje po Slovenskem le jedna sama duša, k> nima zmisla za tužni položaj nas istrskih trpinov in da nima sočutja z nami, ki smo — lahko rečemo — pravi muče-niki !! Ali nad vse žalostno je in sili človeka skoro v obup, ko vidi, da je še kdo med Slovenci, ki se mu vidi prav in opravičeno, kakor istrska signoria postopajo s slovenskim ljudstvom, to slovansko rajo. Oni odličnjak na Kranjskem, ki se postavlja na stališče oligarhije, ki ljudstvu odreka izobraževalna sredstva, ki mu noče dajati šol in bi mn najraje še zaprla vse obstoječe, takov mož je res žalostna prikazen . . . No, mi v Istri imamo slučajev, ki pričajo o žalostnem
7. av- j malorusko-katoliški župnik v Daljavi blizo Drohobiča. Truplo umrlega prepeljejo v Lvov.
* Nemški nacijo nalc i v Ljubljani so porabili razsvetljavo povodom ce-
manje jajce je nekdo kupil za 4500 kron. nim četam znatne usluge, zlasti vsled tega, Ta tica je bila neka vrst jastreba in svoj čas ker so jim znane kraje\ ne razmere. Sedaj živela v Severnem morju. Visoka je bila vihrajo nad cesarsko palačo zastave zveznih kaka dva metra, nespretna, kratkih peroti in ; čet. Boj po ulicah še ni prenehal. Kitajci se čudnih oblik, nekaj med pticami in živalmi še vedno upirajo trdovratno.
sarjeve 70-letnice v to, da so priredili kla- živečimi v vodah. Zadnje nje bivališče so
bili severni otoki kjer so se leta 1844 izlegli
verne demonstracije. Mej razsvetljavo je bilo namreč ponekod videti nekaj zastavic in balončkov v frankfurtarskih barvah. No, to pa le v varnih zavetjih in kotih, ker so pač ve- j kakih 70 v raznih zbirkah in muzejih, deli, da bi se sicer njih zastavicam in balončkom slaba godila. Neki živinozdravnik je razobesil z okna dve frankfurtarici, katere pa je dal župan Hribar po policijskem komisarju takoj odstraniti. DotiČnik se je izgovarjal, da je zastavi razobesil njegov sin brez njega vednosti !
* Dva samomora sta se izvršila vče-Ljubljani. Ob 7. uri zjutraj seje ustrelil
Komuni in Bolgari.
BUKAREŠTA 21. (O. B.)
» Agence
zadnji mladiči. Te tiče so zlegle samo po Roumaine« javlja: V odgovoru na drugo noto jedno tako jajce, od katerih jih je sedaj še romunske vlade se bolgarska vlada izjavlja
spravljivejše, da je naložila državnemu pravd-Dragocena stara knjiga. Gašpar Agassv, j ništvu zasledovanje zaradi izsilstcv nasproti učitelj angleščine na Dunaju je našel v neki i romunskim podanikom v Sredcu in zaradi angležki slovnici, ki jo je kupil pri nekem napada na Kradšo. Bolgarski minister za prodajalcu starih knjig, —tisočak. Poštenjak ! vnanje stvari dostavlja, da je bolgarska vlada
raj
dejstvu, da od tam, od kjer bi smeli priča- \ topniSarski nadporoČnik Stanislav Lukan, ki
kovati kruha, včasih dobivamo kamenja, oziroma mesto tolažbe in vspodbuje — žaljenje in zasramovanje. Vzlasti v nekatere kraje okraja koperskega prihaja rojakov s Krasa in iz drugih slovenskih krajev. Mnogi so nam v podporo, to moramo priznati ; ali je med njimi tudi takih, o katerih smemo reči, da bi bilo bolje, da se niso rodili, nego da so prišli na Jadransko obal — pomnoževat vrste naših nasprotnikov. Ti ljudje nimajo za naše slovensko ljudstvo druzega, nego sramotenje in se vedejo, kakor da so prišli iz Italije. Slovenci so, žene so jim Slovenke, pa občujejo v družini le laški. Seveda je t» laščina, da Bog pomagaj! Osobito pa nas zasramu-jejo, ker čitamo slovenske liste!! Ves svoj gnjev izlivajo tudi na »farje«, seveda zato, ker vidijo duhovnike na čelu narodnega gibanja !
Mi pozdravljamo oo bratski vsakega rojaka, ki je došel slovenskega kraja srca, ako z dobrimi izgledi prednjači našemu zapuščenemu ljudstvu, ali pred takimi, ki le pomnožujejo vrste naših nasprotnikov in nimajo za nas drugega, nego sovražtvo — pred takimi: obvaruj nas o Gospod !
I s t r a n.
ter naložil denar v
je prijavil stvar policiji hranilnici.
Dosedaj se še ni zglasil lastnik.
vedno vse storila, da bi razmerje z Romunijo.
vzdržala prijateljsko
je bil umobolen in je bil že dvakrat v blaz-nici. Sedaj je prišel iz Zagreba na obisk k bratu Frideriku v Ljubljani ; včeraj se je ondi zaprl v sobo in potem ustrelil v sence. Glavo mu je vso razneslo. — Opoludne pa se je ustrelil v neki gostilni na Dunajski cesti Maks Rabel iz Halle. Samomorilec je bil vrtnarski pomočnik, star 34 let. Kroglja mu je prodrla srce in je bil takoj mrtev.
*	Razširjenje ljubljanske slo-! verske nižje drž. gimnazije v višjo i je gotova stvar in se bo poČenši z letošnjim , šolskim letom otvarjal vsako leto po en višji razred. Dosedanja višja gimnazija se bo v bodoče imenovala: I. državna gimnazija, dosedanja nižja pa II. državna gimnazija. Profesor Vinc. Borštnik je s prve premeščen na drugo.
*	Graščino «Rožnik» v Ljubljani pod Rožnikom, dosedaj last bratov Sevnik,
Oonžek, ki racijo
Brzojavna poročila.
k- nam iz katerega-koli | je kupil ljubljanski gostilničar g. Gc in hvaležni smo mu iz! otvori ondi kavarno in restavracijo.
Iz diplomatskih krogov.
DUNAJ 22. (K. B.) Avstro-ogrski poslanik v Berolinu, pl. Szogvenv, je prispel semkaj.
Knez bolgarski na Nemškem.
WILHELMSHOHE 21. (K. B.) Knez Ferdinand Bolgarski se je danes pripeljal semkaj ter bil na zajuterkn pri cesarju in cesarici.
0 kralju Viktorju Emanuelu.
RIM 21. (K. B.) Pravijo, da dobijo te dni posebna odposlanstva ukaz, da uradoma naznanijo inozemskim vladarjem spremembo na italijanskem prestolu.
Vojna v južni Afriki.
REKA 21. (K. B.) Angležki parnik »Suffolk« je prispel danes semkaj, da ukrca 1000 konj, namenjenih za južno Afriko.
PRETORIJA 21. (K. B.) Reuter javlja General Paget se je včeraj bil z zadnjo stražo združenih čet Dewetovih in Dela-revevih.
Trgovina in promet.
Uvod v nauk o trgovini.
II. del.
Trgovina z blagom.
Tretji oddelek. Določanje količine v trgovini z blagom.
(Dalje.)
Angležko morsko miljo (Sea Mile, Geu-graphical Mile) so sprejeli vsi narodi, ki se bavijo s parobrodstvom po morju. Ista znaša 6085.898 feet-ov (angležkih čevljev) = 1854.9ti5 m. (50 takih milj znaša eno stopinjo ravnika. Tudi ladijsko tono (angl. Register Ton) smo sprejeli od Angležev; ista ima 100
kubičnih feetov = 2.832 m3 (1 m$ = 0.353
, Register Tons). S to tono določamo prostor skladišč na ladij ah.
Na Nemškem je še vedno v rabi funt stare carinske zveze = 500 g.
Zakonske, oziroma uradne določbe in predpise o meroskustvu in dodatnih mero-skusih glede mer in tež, ki so v javnem prometu ter o krajnopolicijskem nadzorovanju istih, ki ima prepreč'ti prevare s krivimi merami in težami, kakor tudi kazenske do-
Razne vesti,
Šah Perzijski pride dne 18. ali septembra na Dunaj ter ostane tamkaj dni kakor gost našega cesarja.
X Iz Devina. Tukajšnji rodoljubi so j Dar carjev kraljici Dragi. Car Nikolaj je
CAPSTADT 21. (K. B.) Reuter javlja:	,	, .
^ , r> j. - t> i n, >■> i loČbe za prestopke te vrste, nahajamo v Av : General Paget in Baden Po>vell korakata: ...	,	, ,, . ,	, „
| ob železnici proti Pietersburgu na severu. O
19. | nekem rekognosciranju je bilo 31 vojakov iz
štiri1 čete polkovnika Sit\vella ranjenih.
Ustaja na Kitajskem.
DUNAJ 21. (K. B.) Glasom brzojavne
bri- i vesti je ces. ladija »Zenta« prispela dne 20.
ka- j t.
m. iz Cifua v Taku. Na krovu vse zdravo. LONDON 21. (K. B.) Petrograjski (lo-
si osnovali bralno-pevsko društvo. Pravila se , posiai srbBki kraljici dragocen koljć z odpošljejo v potrjenje na merodajno mesto. ; ]jantjt sraaragdi in drugim žlahtnim Bog živi naprednjake !	. J l	! menjem.
x Bralno društvo v Bujah pri-j Grofica Štefanija Lonyay. Kraljica Vik- j pisnik lista »Times« javlja iz dobro obvešče-redi v nedeljo dne 26. t. m. v znanih za-j lorija je povabila dne 16. t. m. grofico Lonyay! nega vira, da se Rusija
v Osborne na zajuterk. O tej priliki je poslednja predstavila angležki kraljici svojega soproga.
LOV na tigre. Iz Lugana javljajo :
m. v
prtih prostorih gospe Vincence Terpin v Kasovljah veliko veselico (na kateri bo sodeloval tudi vrli »Goriški Sokole), s sledečim programom : Prolog. Petje, tamburanje, j
telovadne vaje (»Gor. Sokol«) Saloigra. (Dva j Predvčerajšnjim so iz tukajšnji gospoda pa jeden sluga). Začetek veselice j zbežali štirje bengalski [tigri
točno ob 4. uri popoludne. Vstopnina k »be- gel obupen |lov na zverine; dva tigra so sedi« 30 nvč., sedeži po 10 nvč. Vstopnina! ustrelili, in sicer enega z revolverjem. Ostala
vira, cla se itusija in Kitajska o mandžurskem vprašanju pogajata posebej. Edino le nad pogodbenim pristaniščem Niutšvang vihra ruska zastava. Dne 13. t. m. so imenovali ruskega konzula v menažerije , ISiutšvangu civilnim upraviteljem in zastop-
banke asistentom v carinski
Kmalu je pri- \ nika ruske upravi.
WASHINGTON 20. (K.
tigra sta divjala po javnem vrtu proti gle- ! ponsko poslaništvo je prejelo dališču »Eden«, kjer je eden njih skočil ne- j Tokija z dne 19. c. m.: Ko kemu konju na vrat. Meščanstvo je priteklo s udrle v Peking, so se kitajski vojaki umak-
k plesu do 11. ure 2 K, po jednaj6tih še K. Beseda se bode vršila hitro, tako, da začne ples že ob 6. uri. Udeležba na veselici bo,
kakor je čuti, od vseh strani obilna. Cdele- puškami, a v tem so že uslužbenci menaže- nili v cesarsko mesto, žijo seje različna društva, kakor »Prvaški i rije polovili tigra z zanjkami.
B.) T u k. Ja-brzojavko iz so zvezne Čete
striji v meroskusnem redu (drž. zak. št. 171 iz leta 1872.), kateremu je bilo pozneje dodanih več dodatnih ukazov trgovinskega lui-nisterstva.
Od mer v deželah, ki še niso sprejele meterskega sestava, si zapomnimo:
V veliki Britaniji, severni Ameriki in Avstraliji: d o 1 g o s t n e m e r e : l Imperial Yard k 3 feet (čevelj) a 12 Inches (palec) = 0.914 m. Suhe mere: 1 Imperial Quarter = 8 Bushels il 8 Gallons = 290.789 1. Tekočinske mere: 1 Galon I- (£uarts = 4.544 1. Trgovinska teža (Avoir-dupois-teža) 1 Hundredweight a 4 Quarters a 28 Pounds = 50.8024 kg. 1 Pound (funt) = 16 Ounces it 16 Drams = 453.593 g, 1 tona = 20 Hundredvveights (CNvts, centov). T rov-te ž a za zlato, srebro, biserje in
12 unc (oz.) 20
kjer so ostali. Japon-
žlahtno kamenje: 1 funt a Penny\veights (dwts.) a 24 373.242 g.
Na Ruskem : d o 1 g o s t n e mere
Grains (grs.)
1
Sokol«, »šturski tamburaši« itd.: nekatera dojdejo tudi s svojimi zastavami. Da bode udeležba čim veča in da nekateri nasprotniki ostanejo osramočeni, vabi na obilen obisk
ODBOR.
X Gospodarska zadruga v Materiji vabi na svoj XV. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 9. septembra ob 2. uri popoludne v prostorih gospoda Zu-pančič-a v Materiji. Dnevni red: 1. Uplače-vanje letnih doneskov. 2. Poročilo predsed-ništva. 3. Poročilo blagajništva. 4. Splošna naznanila in predlog:. 5. Volitev novega odbornika. 6. Srečka nje na dobitke različnega orodja in semena.
Srečkanja se more udeležiti le, kdor je letne doneske uplačal sam ali po odposlancu. Tik pred zborovanjem se ne bodo sprejemali novi udje.
X Društvo » K r a I« v Skopem naznanja : Radi patrijotične slavnosti, ki bo v Sežani dne 26. t. m., je odložilo bralno društvo »Kras« v Skopem svojo veselico, določeno za isti dan, na nedeljo 2. septembra.
Vesti iz Kranjske.
* Umrl je predvčeraj opoludne na Bledu g. dr. Lucij a n Ivanov-ić Humeckv, odvetnik v Samboru v Galiciji. Pokojnik je prišel na Bled, da bi si utrdil zdravje ter se je kot poznan slovanski oziroma maloruski rodoljub udeležil Slomšekove slavnosti na Ponikvi. Na povratku pa se mu je udrla kri ; ves slaboten je došel nazaj na Bled, kjer ga je pre-videl s sv. zakramenti njegov brat Julijan,
«Ah, še en «Poljub» predno odhajam!»
Ta stavek je imel za neko ladv v Londonu in še bolj za nekega komija istotam usodne posledice. Napominana dama je prišla namreč nedavno v neko londonsko prodajalnico god-benega orodja, kjer je zahtevala neki instrument. Komi jej je uljudno postregel in ona je točno plačala račun. Zunaj jo je čakal voz. Ze je hotela zopet sesti vanj, kar se je nečesa spomnila ter se hitro vrnila zopet v trgovino. «Ah»t je rekla trgovskemu pomočniku, «še en «Poljub*, predno se odpeljem!* Mladi mož je začudeno pogledal lepo odje-malko, ugibal jedno sekundo, potem pa jo je objel ter jej pritisnil vroč poljub na lice. Na to so sledili klici na pomoč od strani grofice, ki so povzročili takojšen dohod šefa, ki je nesrečnega komija nemudoma postavil pred vrata. Vse to je bilo Čin enega trenotka. No, stvar pa še ni bila s tem končana, kajti grofica je vložila tožbo proti nasilnemu komiju. Ta pa se je na razpravi tako dobro branil, da je bil popolnoma oproščen. «Vraga», je dejal mladi mož, «kaj sem jaz vedel, da gre samo za en godbeni komad !»
Svoj j m delavcem je pokojni vele-indu-strijalec Emil vitez Škoda v Plznu zapustil 80.000 goldinarjev. Iz tega zaklada bodo delavci, ki so se postarali v podjetju Škode, dobivali podpore v dobi, ko ne bodo mogli delati. Lepšega spomenika si pokojnik ni mogel postaviti.
Dragi jajci. Nedavno je bilo Londonu na javni dražbi prodano jajce neke izumrle ptice za — 8000 kron. To jajce je največe, kar se jih je ohranilo od one tiče. Drugo
a rs ni
a 16 veršok-ov = 0.711 m. Suhe mere: 1
209.9 I. Te k o-
cinske mere: 1 vedro 10 kružek (kružka) = 12.299 1. 40 veder = 1 bočka (tona). T rgo vinska teža: Ruski funt 96 so-
a
lotuik-ov
je 1 pud, 10 pudov = 1 berkovec ski funt), 12 berkovcev = 1 tona.
Avstrijski kreditni zavod.
Bilanca avstrijskega kreditnega zavoda za prvo po!uletje 1900 izkazuje čisti dobiček v znesku 6,036.718 kron.
ski oddelek je dobil ukaz, da straži cesarsko '
, v T	.	1x1- tii četvert a 8 cetverik-ov =
palačo; Japonci so naleteli na hud odpor. 1 w
Boj še ni prenehal. Glavni stan japonske vojske se nahaja v japonskem poslaništvu. Japonska devizija je iz večine nastanjena v vaseh izven Antigmena.
SHANGHAI 20. (K. B.) »Reuter« javlja : Glasom kitajskih virov so obglavili še tri druge visoke uradnike, in sicer: Hsu-tunga, predsednika civilne uprave, Lishana, ministra cesarskega doma, in Yi-Lieu-Yuaua, člena tsung-li-jamena. Prva dva sta bila tujcem sovražna, poslednji jim je bil prijazen. Princ Tsing je ujel generala Yunglu-a. Cesar in cesarica-vdova se nahajata kakih 60 milj od Pekinga proti zapadu, kjer je čuva priuc j Tuan. Li-Hung-Cang odpotuje te dni proti severu.
CARIGRAD 22. (K. B.) Sultan je izrazil berolinskemu kabinetu svoje zadovoljstvo, da so se zvezne čete polastile Pekinga, da so rešeni poslaniki, kakor tu t. i o vspehih politike cesarja Viljelma o kitajskem vprašanju sploh.
LONDON 22. (K. B.) List »Times« javlja včeraj iz Hongkonga: Vodja »črnih zastav« Linvi se bliža s 3500 možmi Pekingu. Na vsem potu je dal nabijati hujskajoče lepake ter uničevati lastnino misijonarjev, o čemer so mu pomagali domačini.
Glasom brzojavke lista »Daily Mail« iz Shanghaia z včerajšnjega dne je navstal hud
96 doli = 4*>9.512 g. 40 funtov
(pomor-
Proti k a š i j u,
grlobahi immosti, upadanju glasu, kataru itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve pasiilja
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-
iiikih, učiteljih itd. Dobivajo se v .-katljicak v 1'rendialjevi lekarni LE v Trstu iu v vseh tukajšnjih boljših lekarnah
kakor tudi po celi Evropi.	^
S
boj, ko so zvezne čete* odirale v zunanje Jme-sto pekingško. Končno so Evropejci napravili vrzel v obzidje svetega mesta ter vzeli isto v naskoku. 4000 dobro oboroženih kitajskih kristijanov je delalo svež-
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri certri St. Petra (Pirna Eosario pod llniisfco šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrše ▼ tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip Stantič
če vi j. mojster
ran Wilhelmov
■	■	y ■	V	"
Uliti t\\
od
Frana Wilhelm
lekarnarja v Neunkirchen
(Spodnja Avstrija).
Se dobiva v vseli lekarnah v zavitku }u> 1 gld. av. vel j.
Spedicijska poslovnica
Gašpar Hvalic
v Gorici v ulici Morelli št. 12.
.se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje.
Nov zaprt voz za prevažavje.
Postavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja
Nikaka skrivnost ni več,
ila s: napravi vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najlineje likerje po
francoskem /.istemu ki stanejo za po 5
s pomočjo ekstraktov, litrov likerjev : TrO-
ginovec. Absint. Vermut, Ruski pelinovec. eški liker, Kimet po 80 kr.; Slivovec, Rum. Češnjevec, Alaš. Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec. Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico : po poštnem povzetju 10 kr. več Vsaki posiljatvi pri-denem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, se cene mnogo znižajo.
Anton Rukavina
TRST-Via Belvedere št. 23. - TRST
Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za besedo; za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter ae plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč.
V Trstu. Zaloga likerjev v sodčih in
Perhauc Jakob
buteljkah.
ulica Acquedotto S Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Krčme.
DninPnil/ Cron ima gostilno v ulici Ireneo rUlUlrSIlK F Idil št. 2.,toči istrsko, dal-matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči.
gggcaUMMMDMUBaHaBMSai^MrailHHBaB
Obuvala.
PpKop PotAr ulica Riborgo št. 25.Velika nciadl rcioi zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naroČbi.
Pekarne in sladeiearne.
HQlJLj I Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso) . OISEJlul filijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort. krokaodov, konfetov, raznovrstnih sladčič j v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih li- ! kerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen tin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na doni in trgovcem v razprodajo.
Injf PprhnilP Ulica Stadion št. 20, pe-JclIV. roi SIClUU karna in sladčičarna,
svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
Kavarne.
v
Antnn ^nrli prip°ro^a sxoi{ kavarni
rilllUII VUI SI »Commercio« in »Tedesco* ki sti shajališči Slovencev. Xa razpolago so vsi slovenski in mnoci druiri časniki.
Trgovci.
Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakturnega blaga in drobnarij. Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo.
Fran Hitty
Osrlje in drva.
v ulici del Torro štev. 12 priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor pre-
Muha
Josip
3go oglja ii
moga, koka. trdega iesa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.
Prva slovenska loga zaznovrstnega
pohištva lastnega izdelka. Sprejemam naročbe po načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim roiakom v mestu in na deželi v smislu gesla _svoji k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 12 izadej c. kr. deželne sodnije.)
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovolje gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink. ulica S. Paniele št. 2.
15© gld.
išče mašinist na posodo; vrne 200 trld. Dobro jamstvi«. Pouud be pod: »200« na upravo » Edinosti«.
Dva dijaka
sprejme slovenska družina v popolno oskrbovanje. Domači sin vstopi v o. razred gimnazije. Poizve se v ulici Molin piccolo št. 7 II. nadstropje.
FILIJALKA
BANKE UNION
V TRSTU
V Gorici. Civilni in vojaški
C. kr. privUIgiram
krojač.
... vsakemu fcoj nrailm ™ ^ fcrojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. 22 I. n.
ima izborno zalogo vsako vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plasčev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
J. Kopač
Tovarna nadplatov
(Schuhob er-theil) tvorni-
ško zalogo usnja in podplatov, vse potrebščine za čevlarje. sedlarje, knjigovez*1, itd. ter glavno zaloge voščila ibiksa' družbe Sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima trvdka Ivan Drufovka Gorica Travnik 5 Filialki v Komnu in Sežani. Ceniki za?tonj in franco e peča z vsemi bančnimi iu menjalnimi posli, naročila točna.
kakor:
a> Vsprejema uplačila na tekoči račun brestuje:
Vrednostne papirje:
0 proti n dnevni odpovedi „12 „ _
4	mesečni
5
1 letni Napoleone:
proti 20 dnevni odpovedi
ter jih
Dr. JOSIP MARTINIS
po 2« o>
I 3l
po _
40
3 mesečni
doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezni
ulica Taldirivo štev. 3. I. nadst.
Sprejema na domu vsaki dan od S do 85 ^ zjutraj in od 1 do '2 popoludne iu eventuelno od 4—5 popoludne.
K *
X
x n x x x n x x
K *
* * *
*
X
X
x
„SLAVI JA
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
sklepa
zavarovanja na smrt in na doživetje, doto otrokom, pokojnine in različna zavarovanja.
25-letni mož zagotovi proti četrtletni zavarovalnini K. 6*42 zaostalim svojim K. lOOO*—, plačilno takoj po njegovi smrti ali pri doživetju 60. leta. Po petletnem plačevanja zmanjšuje se zavarovalnina za dividendo.
Najugodnejši pogoji. Ves dobiček pripada členom.
V poslednjih letih izplačano je bilo 10 odstotkov zavarovalnine.
Izplačana dividenda..................K 716.541.28
Beserve in fondi....................K 20,579.494-88
Dosedanja izplačila ..................K 62,922.942-86
Pojasnila in tarife radovoljno pošilja
generalno ravnateljstvo banke „Slavije"
na Havličkovem trgu, kakor tudi nje generalni zastop v Ljubljani.
v pragi
X
IX
x
x *
x
x x
x
X X X X X X
u a
X
X
:xxxxxxxxxxxxxxix
Dr. Rosa Balsam
Praško domače zdravilo
iz Marne B. Fraper-ja t Praii
I
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
| varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nć., po pošti 6 nvč. več.
S;
loženo varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Letaraa B. Fraper-ja c. in kr. tanep zalaptelja „pri črnem orla"
Praga, Malastran, Ogel Spornerjeve n lice. Vsakdanje postno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah : G. Luciani. E. Leitenburg, P. Prendini, S. Serravallo, A. Suttina. C. Zanetti, A. Praxmarer.	^
Gimnazijski konvikt
Benediktinske ustanove pri Sv. Pavlu na Koroškem. Polletna penzija 280 kron.
Javni višji gimnazij.
Pojasnila daje pređstojništvo konvikta. ]\<>k za vsprejemno
skušnjo : 17. september.
Voščene sveče.
svečar v Gorici ulica Sv. Antona j št. T izdeluje sveče iz pristnega ! čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2000 k. Za ' obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cer- , kvenim oskrbništvoin ter slavnemu občinstvu.
Omnibus k vsakemu vlaku.
L
Restanrant
Kavama

Obed po 1 krono. — Večerja po 60 vin.
Pole«: abonementov je podpisano ravnateljstvo uvedlo tudi izdajo blokov, ve.javnih 7.-\ željeno dobo za obede po ceni ene krone. Vsak dan raznovrsten i:i obilen menu.
Izborna bela vina iz slavnoznanih kleti prav. grofa Nikole Podrinskega v Zagrebu.
Domače vino prve vrste iz Meje je vedno v veliki izlvri liter po 1 K. 20 vin.
Dalmatinska najizbranejša vina v butiljah po vin. 41 60 in 1 K.
Opozarjalo se p. n. gosjmdje obiskovalci posebno na slovite marke Solinsko in Kastelanski Crljenak. Pristna Vodica iz Bakra, lastne-.i
pridelka, po 2 K. ouriljka.
Plzensko pivo iz prve delniške pivovarne v Plznu po
04 vin. liter.
RAVNATELJSTVO.
Elegantne sobe od K 1.20 naprej. Velika dvorana za koncerte in gledališke predstave
Električno razsvetljen Vrt. Balincanje in Lawn-Tennis.
I
m
Omnibus k vsakemu vlaku.
Pozor priče!
Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 25 oziroma avgusta naprej.
b) Za giro-conto daje	do vsakega zneska;
izplačuje se do :i0.000 gld. a eheque; za veee zneske treba avizo pred opoldansko lv>rz.-. Potrdila se ^lajajo v posebni uložni knjižici.
e) Zaračuna za vsako uplaoilo obresti od dne uplačila iu naj seje ;o zgodilo katero si bodi uravlnih ur.
Sprejema za svoje eonto - correnvisie, in kase in račune na tukajšnjem trgu. meujice za Trst. Dunaj. r^hi^+VO nnrinVP Budimpešto iu v drugih glavnih mestih: jim izdaja puril&LVU, ^UUVC, nakaznic za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne StOOniCe itd. itd. papirje brezplačno.
d> Izdaja vreviuive neapeljske banke, plačljive pri _— 7 —_
vseh svojih zastopnikih.	j	—————
e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava uakazniee. menjiee in kupone proti
primerni proviziji.

perilo, okrožnike.
„ABLDVIA"
(milasta razkuži j iva soda)
ki je ekonomična, zdravilna ter prihrani na času in delu.
Rabi se jo povsod namesto sode in mila. 2C Rabljiva tudi z morsko vodo.
Xavodilo, kako jo je rabiti in pro iaja na debelo se nahaja v
ulici S. Caterina št v. 5.
Na drobno se prodaja v vseh drogerijah in prodajalnicah jestvin.