Orednišfvo in (pašništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti r»rk dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Št, 119 Maribor, dne 11. oktobra 1909. Harnčnino listu: Celo leto..................12 K Pol leta 6 K Četrt leta ..................3 K Mesečno.................... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik 1. V Ljubljano! (Za dan 17. oktobra). Bliža se nam dan, ki bo zgodovinsko važen za našo organizacijo. Bliža se $17. oktober, ko se bodo zbrali v beli Ljubljani Slovenci iz vseh krajev in si ustanovili enotno in skupno politično organizacijo za vse slovenske pokrajine: Vseslovensko Ljudsko Stranko. Po bojih, ki so jih izvojevali naši bratje na Kranjskem, in si pridobili politiško moč, p? bojih, ki smo jih izvojevali na Štajerskem, po hudih bojih v drugih slovenskih pokrajinah, je zdaj nastal čas, da korakamo Slovenci združeni v boju za obrambo naših verskih in narodnih svie&nj, To se bo zgodilo prihodnjo nedeljo, to je 17. oktobra, Z ustanovitvijo vseslovenske organizacije bomo Slovenci dosegli vzor, ki so ga želeli prvi naši narodni boritelji, namreč ^Združeno Slovenijo v obliki skupne politiške organizacije. Dne 17. oktobra bodo padle meje, ki so dosedaj ločile Slovence v posameznih deželah. Tega dne bo nastala krepka enotna politi&kja vez*, ki je ne) bo mogoče pretrgati ljutim nasprotnikom našega milega slovenskega naroda. Z odkritosrčnim veseljem pozdravljamo ustanovitev skupne politične organizacijo za vse slovenske pokrajine. Mb smo v našem listu že opetovano izražali željo po taki organizaciji, katere koristi ne bomo uživali samo mi, ampak tudi naši zanamci. Najugodnejši čas za ustanovitev je zdaj, ko stoje v ospredju ne po krivdi Slovanov narodni boji. Ustanovitev Vseslovenske Ljudske Stranke je velikega pomena tudi za dogodke v prihodnjih bojih za slovanske pravice v državnem zboru. Vseslovenska politična organizacija bo mogočna trdnjava v obrambo naših političnih pravic. Vseslovenski izobraževalni organizaciji S. K, S. Z. se pridruži vseslovenska politična organizacija, Pohiteli bodo dne 17. oktobra v Ljubljano somišljeniki iz cele Kranjske, Koroške, Goriške, Trsta in Istre, Ali naj mi Štajerci zaostanemo? Ne, to se ne sme zgoditi! Zato pa pozivamo vse naše somišljenike, zaupnike, posebno pa naše župane, ida gredo prihodnjo nedeljo vsi v Ljubljano na ustanovni shod Vseslovenske Ljudske Stranke, ki se bo vršil ob y212. uri ivi hotelu Union, Kdor le količkaj more iti, naj ne ostane doma. Ponosni so iSlovenci po drugih deželah na nas in našo politiško zavednost, dne ‘17, oktobra jim moramo s tem, da gremo v kar najobilnejšem številu v Ljubljano, dokazafc-, da sie ne varajo nad nami. Zato pa mora biti deviza vseh somišljenikov Slovenske kmečke zveze: V nedeljo 17. oktobra vsi v Ljubljano! Glave prvakov padajo. Ko so so naselili radikalni dijaki v Celju in z ustanovitvijo Narodne stranke razrušili slogo mod štajerskimi Slovenci, so naleteli v takozvanih prvakih na hud odpor. Tekom časa pa so prvaki izpre-videli, da ne morejo ničesar opraviti proti ^mladim“ in zato so krenili na drugo pot. Sprijaznili so se z radikalnimi študenti in skušali nad njimi dobiti kolikor mogoče velik upliv. A mladi strankarji so pa spoznali namero prvakov in so se skrbno varovali, dati jim kako vodilno mesto v novi stranki. Da bi bili Še bolj varni pred njimi, so jih pričeli odrivati, kjerkoli so mogli. Mislili so si: Ako hočemo priti do našega cilja, namreč da dobimo vajete liberalne politike na Štajerskem v svoje roke, moramo odstraniti vse prvake. In pričeli so povsodi izvajati parolo: Doli s prvaki! Najprej so preustrojili proti prvakom zadrugo Lastni dom v Celju v posojilnico.. Potem so .ge- vrgli na Zvezo slovenskih posojilnic, katere so se prvaki tako krčevito držali, ker jim je precej nesla. Metali so iz odbora enega prvaka; za drugim in letos, je sfrčal kot zadnji — ravnatelj Zadružne zveze Jošt, na njegovo mesto pa so posadili ravnatelja ljubljanske Zveze slovenskih zadrug dr. Žerjava. Celjska Zadružna zveza bo sedaj menda vendar šla v svojo hišo, da ji ne bo treba v hiši Zveze slovenskih posojilnic plačevati visoke stanarine, ko ima v svoji hiši vedno po eno ali djye stanovanji prazni. * Prvo delo novega predsednika Zveze sloven sikih’ zadrug bo pa gotovo, da odpiše tiskarna, katere lastnica; je, ves 'dolg „Narodnega Dnevnika.“ Saj to je najbrže tudi glavni vzrok, da so yrgli iz odbora prvake, pri katerih hi v tem oziru gotovo zadeli na hud odpor. Mladi strankarji pa s tem se nikakor niso zadovoljni. Skominajo jih stare posojilnice po Spodn. Štajerskem, ki so po veliki večini v rokah prvakov. Teh posojilnic bi se silno radi polastili, da bi potem ves čisti dobiček uporabljali za financiranje svojih listov. Seveda se jim to ne bo £ako hitro posrečilo, kajti prvaki teh svojih zadnjih postojank ne bodo dali kar menintičtebinič iz rok — jim preveč nesejo. Zato pa za sedaj mladi strankarji pripravljajo naskok na celjsko Zadružno zvezo, v kateri Še sedijo prvaki, ki- imajo vsaj to dobro lastnost, * da še nekoliko gledajo na redno poslovanje, česar od „mladih“ ni pričakovati. Nekega lepega dine se bo raznesla po svetu vest, da so prvaki sfreall iz celjske Zadružne zveze in na njihovo mesto prišli razni ljubljanski liberalci. In tega dogodka se bo najbolj veselil — Stibler. Toda dvomimo, da za dolgo. Celjska Zadružna zveza že sedaj nima ugleda, ko jo bodo pa „mladi“, o katerih je znano, da ne znajo drugega, kot razdirati, kar, so drugi sezidali, dobili popolnoma v roke, je pa gotovo, da bo kmalu čisto propadla in na njeno mesto stopila podružnica liberalne ljubljanske Zveze slovenskih zadrug. To že sami slutijo in zato so Izvolili V odbor Zveze slovenskih posojilnic ljubljanskega dr. Žerjava, Shod v Rogaški Slatini. Za včeraj, dne 10. t1. m. so bili sklicani možje iz celega rogaškega okraja, da slišijo poročilo svojega državnega poslanca dr. Korošca o železnienih vprašanjih, zadevajočih; okraj. Gre se za dogotovlje-nje zgradbe železnico Rogatec—Krapina in zaradi železnice Rogatec .(Mestinje)—Brežice. Železnica Rogatec—Krapina se bo začela kmalu graditi. Ogrska vlada jei dala sedaj vendar dovoljenje in kjonzorcij pravi, da ima že tudi denar. Dolgotrajni so bili tudi dogovori z južno železnico, ki je delala velike težkoče, tudi te so sedaj* premagane. Glede nameravane proge Rogaiteb (Mestinje)— Brežice, vladajo zelo različna mnenja. Kmetijska podružnica se je izrekla za Mestinje—Št. Peter—Sv. Ema in proti Črti ob Sotli. Sklep se ni nobeden storil, ampak se skliče ob primernem času Še en shod. Ljudje so sedaj o namerah poučeni in lahko sodijo. Poraz liberalcev. Dne 10. oktobra. Veselimo se poraza liberalcev, ki so ga doživeli pretečene torek. Veselo je to, da se je^goriško slovensko ljudstvo začelo otresati hinavskega! laž-njivega liberalizma. Prav tako pa nas poraz liberal PODLISTEK Narodna pesem. (Iz najnovejše zbirke). Heil Herr Doktor Kukawitz! Ga pozdravlja jasnih lic Nemec vsak od tistihmal, Ko se njim je v Gradcu vdal. m * e Ce slovenski govori Kdo od naših' tam ljudi, Koj od jeze je prevzet Vodja liberalnih čet. Hitro kvišku se uzdigne In slovenskim bratom migne: „Ne brbrajte mi jezika, Ki se v Gradcu nič ne šika! Nemški samo govorite, Kri slovensko zatajite! Tako bodo Nemci mirni' In do nas povsod obzirni! * * v Nemci zvejo vse prav urno In odslej po Gra^cu burno Sliši se pozdravni klic: Heil Herr Doktor Kukawitz! Kolesar. Spisal V. K. Debeli gospod Tomaž, zaslužen pek v pokoju, kolikor mu ga je pač privoščila njegova jezična gospa Reza, je tehtal svojih 111 kil, pa še brez podkovanih črevljev, brez zlate ure in težke verige nad bujnim trebuščekom. Učen zdravnik ga je prestrašil z izjavo, da naposled utonei Tomaž brez slave sam v svoji, tol-šci, ako se ne podviza v kratkimi kolikor mogoče shujšati. Nasvetoval mu je lov ali kolo. Tomaž si je izvolil prvo. Toda že na prvem lovu je doživel mnogo bridkih prevar in plačal mnogo nepotrebnega po vrhu; psi so mu pohrustali njegovega pečenega piščanca, pogačo in obe kranjski klobasi, namesto prave divjačine pa je vsled zarote svojih dragih prijateljev pritresel domov lesenega zajca, ki pomaga trudnim kristjanom sezuvati svoja obuvala. Do lova je izgubil gospod Tomaž kratkomalo vse veselje, in sicer ne toliko zaradi občutne gmoL ne izgube, ampak največ vsled zbadljivih, pikrih opazk gospe Reze in pa vsled jedkih zafrka.cij svojih hudomušnih prijateljev. S strahom pa je pričakoval zdravju nevarne 112. kllice, in kakor se oprime utapljajoči vsake slamice, tako je pričakoval gospod Tomaž rešitve od kolesa. Toda biciklja ga je bilo zopet tako strah, da o svoji nameri početkoma ni Črhnil nikomur nobene besedice. Bal se je tega hinavskega stroja na dveh kolesih, ki utegnejo jezdeca vsak trenutek zvrniti v prepad ali pa vsaj v cestni p|rali in velike, umazano luže. Nekega večera pa se je le izpozabil in je v veseli družbi pri dobri kapljici nekaj besed zinil o kolesu. Gospod Savec, eden izmed njegovih najhujših prijateljev, je takoj opazil, kaj tare deMpluha. Odslej mu ni dal miru in mu je ob vsaki priliki slikal kolesni šport z najbolj vabljivimi barvami. Nahujskal je še druge tovariše, vsi skupaj so prigovarjali gospodu Tomažu in ga priganjali, naj se loti biciklja. Ta šport je njegovemu zdravju neobliodno potreben in tudi popolnoma primeren njegovemu osebnemu ugledu, so mu zatrjevali; kdor dandanes ne zna goniti biciklja, ta je pokveka ali pa falot; kolesni Šport jači mišice, ostri vid in ta Šport pripomore tudi gospodu Tomažu do tiste .zdrave samozavesti na duši in do tiste prožne gibčnosti, katere je prav gospod prijatelj Tomaž tako krvavo potreben. Tako so ga navduševali, dokler reva, res ni bil ves navdušen in goreč za kolo. Izgovoril je nepremišljeno 'besedo in se obljubil zapisati mlad kolesarje. * * * Vendar, ko je drugo jutro trezen in na tešče premleval sinočnjo obljubo, se mu je stemnilo pred očmi In že je videl samega sebe zdaj, kako leti v globok prepad, zdaj kako je sredi goste gnojnice v smrtni nevarnosti, ne) da bi s svojo požrtvovalnostjo kaj koristil mili materi domovini in mili materi Rezk Sklenil je torej, da bo o kolesu molčal kakor pečena ščuka. Mož pa je žal računil brez preljubih prijateljev. Koderkoli ga je kdo njih srečal, precej ga je jel dregati, ali je že kupil kolo, (koliko je dal za.nj in kolikokrat se je že prekucnil s sedla. cev: veseli radi tega, ker lahko rečemo: Slovensko ljudstvo v vseh deželah je v krščanskem taboru« Enotnost v načslih je predpogoj za naše medsebojno zbližanje. In ni brez pomena, da se je ta poraz liberalcev »izvršil tik predno se ustanovi Vseslovenska Ljudska Stranka. Dajjaesi se bije boj v kmečkih skupinah._ Upamo, da bodo somišljeniki S. L. 'S. tudi v tej skupini storili s(vojo dolžnost ini vrgjli nasprotnika _ ob tla. Ko so videli nasprotniki, da so v splošni skfu-pini tako korenito pogoreli, so začeli delate z zvijačo. Poleg oficielnih liberalnih kandidatov so na Krasu ih v goriškfi okolici postavili še neke samostojne agrarne kandidate, da hi ž njimi preslepili nekaj ljudi in tako povzročili ožjo volitev. Upati je, da se jim ta namera ne posreči sveč. PropadLi kandidat liberalni državni poslanec Strekelj zopet kandidira na Krasu z liberalnim advokatom dr. Gregorinom iz Trsta. Pa ni nič kaj gotov v svojem okraju ta Strekelj. Se mu zopet utegne kaj pripetiti. Ljudje niso pozabili Še trtne zadeve, s katero se pečja sodišče in ki bo še marsikateremu liberalcu delala preglavice. tV gor,iški okolici kandidirajo liberalci dva veleposestnika in enega učitelja. 'Naj Tolminskem enega trgovca in enega učitelja. Na Krasu enega advokata in enega uradnikja. To je res lepa kmečka stranka! Tix'cte socialdemokrat j e so v kmečkih skupijnah postavili svoje kandidate. Dr. iTuma kandidira kar v vseh treh okrajih. Izmed vseh liberalnih kandidatov igra brez dvoma najbolj žalostno ulogo uskok in odpadnik A. Klančič v Podgori. Bil je poslanec in deželni odbornik S. L. S. Pa revež ima liberalne sinove, žlah-to in znance in postal je njim na ljubo liberalec. Ni ga Škoda. Mlajša struja y S. L- S. že poprej ni marala zanj; sedaj ga nemara nihče več in kmalu bodo tudi liberalci zaničevali — odpadnika. Upamo, da tudi danes S. L. S. zmagoslavno igide iz volilnega boja kot edino prava kmečka stranka !| 1 V imenu celokupne naše slovenske stvari želimo prav iskreno, da slovensko ljudstvo tudi na Goriškem stre liberalizem popolnoma, kakor ga je spomladi pri nas na Štajerskem. Politični pregled. Državni zbor. Včerajšnja uradna „Wiener Zeitung" objavlja na prvem mestu cesarski patent z dne 8. t. m., s katerim se sklicuje državni zbor na 20. oktobra. Prva seja bo v sredo 20. t., m. ob 11. uri dopolctne, seja gosposke zbornice pa ob treh popoldne,. K sMicanju državnega zbora. Jutri bo imel ministrski s.v(d sejo, v kateri se. bodo določile razne priprave za prihodnje zasedanje državnega zbora. Vesti, da pride, še predno se sestane državni zbor, do,/rekonstrukcije kabineta, so neosnovane. Ministrski predsednik baron Bienerth Tl) prišel v zbornico z vsemi sedfanjimi ministri in poskušal doseči delomožnost parlamenta, V to svrho se'namerava takoj, ko se bo zbornica konstituirala, obrniti na* poslance z apjplom, kateri bi, kakor se pričakuje, tvoril podlago politični debati v zbornici. Bienerthova prizadevanja, da hi dosegel delovanje Uvidel je, da bi njegova čast, njegova moška beseda utegnila trpeti škodo. Zato se je nekega vedrega dne ojunačil in šel s Savcem, ki je vedel, kje je debeluharju primeren stroj na prodaj. Kupila sta kolo, močno in ne prelahko, ampak tako, da je moglo prenašati (lil kil, podkovane črevlje, uro in težko verižico. Jezična gospa Reza je od začudenja odprla oči, usta In ušesa', ko je prikimal gospod Tomaž z jeklenim konjerii domov. Previdni Savec se je poslovil še pred hišnim pragom. — Jemna,sta! Jemnasta!, je hitela, da je beseda pobijala besedo, kaj pa bo to, kaj pa bo zdaj, Tomaž, ali stešiš ? Ali se ti že meša, ali kaj? Ali si kupil tega spaka? Kaj pa da si ga kupil! Oh, in zdaj se boš morda še vozil na njem? Kaj pa da se boš vozil, saj ta poznam! ßtoj! Privošči mi vendar par kratkih besedic — in prevrnil se boš in polomil si boš vse kosti, saj te poznam, kako si neroden! Ali se ti mudi k sv. Krištofu, ti zgaga nemarna, tega pa ne pomisliš, da bi potem jaz uboga zapuščena vdova morala še očitke požirati od hudih jezikov, da te nisem zadržavala in varovala, ko se ti je skisala pamet. — Nič se mi ni skisala, je odgovoril razdraženi Tomaž. Ampak če boš še kaj dolgo takole cvilila, se mi utegne naposled vendarle malo prismoditi. Vozil se pa ibSm, to ti rečem, prvič zaradi mojega zdravja, drugič pa zaradi mož-biesede. — Ali kako se boš vozil, reva nerodna ? — Savec me že nauči! Sva se že zmenila. Zadaj za hlače me bo držal, dokler ne bom znal sam. Kolesariti se nance navajdni ljudje za silo že v par urah. Jaz pa, ki nisem navaden 'človek — — Ampak velika neroda!, ga je prehitela njegova žena. — Ampak precej težak, se reče! Jaz se nau- čim za silo v enem mesecu. S temi besedami je odpeljal bicikelj v drvarnico. (Konec prih.) državnega zbora, bodo najbrže brezuspešna. Ker bo vlada zopet predložila jezikovne predloge, bodo češke stranke svoj odpor proti tem načrtom z isto odločnostjo, kakor v pretečenem zasedanju državnega zbora, prijavili, Korespondenca „Zentrum“ poroča, da imajo že pripravljene nove nujne predloge, izmed katerih so nekateri zelo aktuelni, na primer oni o izppemeinbi državno-ljudskošolskega zakona. Tludi nemški poslanci izjavljajo, da so razmere, v katerih se bo sešel državni zbor, skrajno neugodne in zapleten». Ogrska. V pett*k je cesar zopet sprejel ministrskega predsednika dr. WeBerla. lAvdijejnca, ki je trajala pet Četrt ure, ni prenesla nikaike/ odločitve. Dr. We-kerle je povedal časnikarjem, da mu je cesar izjh-vil, da bo odločitev kmalu padla in bo ogrska vlada o tem obveščena potom kabinetne pisarne. Wekerle je tudi izjavil, da je ponovno prosil vladar j a j, naj sprejme demisijo kabineta. Lesar si je pa odločitev pridržal. Iiz tega sledi, clia se Wekerlu tudi v tej av-dijenei ni posrečilo ovreči cesarjeve ppmisleke, ki jih ima proti sprejemu demisije kabineta in da bodo ministri morali vsaj nekaj Časa še vstrajati na svojih mestih. Cesar je z ozirom na političen položaj na Ogrskem stavil Wekerlu ,več vprašanj, na katera mu je ta odgovoril. Po avdijenci se je Wekerle podal k zunanjemu ministru grofu Aehrenthalu, s katerim je imel enouren pogbvor. Wekerle se je sestal tudi s skupnim finančnim ministrom baronom Burianom in državnim tajnikom Vertessyjem. Vest, da Wekerle tudi v tej, avdijenci ni dosegel, jda bi cesar sprejel demisijo kabineta, je vse parlamentarne kroge v Budimpešti zelo poparila, ker stališče vladarja pomenja zopetno zavlačevanje krize, ki je postala že skrajno ostra. Člani neodvisne stranke, ki bi bili popravljeni delovati na mirno rešitev krize, ako se jim izroči vlada, postajajo vedno bolj nestrpni. Neodvisna stranka namerava Še ta teden vporabiti vsa sredstva, da pospeši odločitev. Vloga Hrvatov v ogrski krizi. Dunajski dopisnik „Agramer Tagblatta" se je razgovarjal z jednim nemadžarskih poslancev hr-vatsko-ogrskega sabora o ogrski krizi. Poslanec je mnenja, Ha je rešitev krize v rokah hrvatskih delegatov v Budimpešti.: Ako se oni v času boja postavijo na stran krone in nastopijo odločno proti madžarski koaliciji, tedaj ne samo da ugladijo cesto ve-likoliryalskimi stremljenjem, amp:|k si priclbbijo tudi hvaležnost svojih tlačenih bratov v Ogrski in ostalih zasužnjenih nemadžarskih narodnosti. Hrvatska delegacija mora voditi odločno, protimadžar-sko politiko, mora zahtevati uvedenje obče direktne in jednake volilne pravice za ogrski sabor, ker takšna reforma prinese v skupno zbornico 160—180 nemadžarskih poslancev, najgorečnejših pristašev trializma, ki bi bil prvi korak k nacionalnemu fecle ralizmu v vsej monarhiji. Rusija. Rusija je prišla v Konflikt s Finsko zaradi vojaškega vprašanja. Ruska vlada namreč zahteva, naj Finska plačuje vsako leto 20 milijonov Rusiji, potem bo oproščena vojaške dolžnosti. Ta zahteva je pa v finskih krogih povzročila silno ogorčenje in nakopala Rusiji sovraštvo tudi onih Starofincev, ki so bili dosedaj Rusiji prijazni. Konflikt 'postaja vsaki dan bolj oster in se je bati hudih posledic. V petek je ruski car sprejel v slovesni avdijenci izvanredno turško poslanstvo. Pri dineju je sedel turški odposlanec Rifal-paŠa na carjevi desni. To odlikovanje turškega odposlanca ima svoje ozadje. Angleška in Nemčija hočeta izpodriniti Rusijo v Turčiji, zato mora torej Rusija paziti na to, da se jima ta namera ne posreči. SOMIŠLJENIKI, agitirajte za „Stražo*,, Skrbite, da dobite kar največ naročnikov. „Straža“ stane do konca leta 3 K. Zahtevajte odločno po vseh gostilnah „Stražo“. Posnemajte v tem oziru naše nasprotnike! Vsi na delo za razširjenje „Straže“. C0 eden ne zmore cele naročnine, naj stopita dva ali trije skupaj. Raznoterosti. Poslanci Kmečke zveze so zadnji teden intervenirali pri deželnem namestniku radi rabe sloven, sitega jezika pri glavarstvih Spodnjega Staje rja. Nadalje pri finančnem ‘ravnateljstvu v Gradcu radi raznih važnih zadev pri davkarijah Spodnjega Šta-jerja in pri deželnem 'šolskem svetu glede šolskih vprašanj. Ali je zlobnost .ate neumnost ali pa oboje? Graški poročevalec „Narodnega Dne vnika“, katerega itak že vsi poznamo, je zopet na stari način zavija! v petkovi številki dejstva, Češ, da so poslanci S. K, Z. skovali Verstovšeku interpelacijo še-ie med sejo z‘izrecnim namenom, izzivate Nemce. Da je to zopet velika laž, naj spriča dr. Kukovec sang ki mora vendar zidaj že vsaj nekoliko poznati poslovanje deželnega zbora. Ce zdaj ni prišel v. pravi tir v zbornici, ga moramo le obžalovati. Kißr pa on sam mora dobro vedeti, da pridejo slovenske interpelacije Še-le v drugi seji po vložitvi pa dnevite red, le pač le zopet zlobnost „Narodnega Dnevnika“, da trdi, da so poslapci Kmečke zveze v isti seji skovali interpelacijo. Dostavek, da so hoteli poslanci izzivati s slovenščino nemške poslance, je pač jako značilen za te vrle celjske narodnjake. Sodbo o takem postopanju in takem pisarenju prepuščamo zavednim Slovencem. Heil dr. Kukawitg! O Vseslovenski Ljudski (Stranki, /koje ustanovni shod bo dne 17. t, m. ob %12. uri diopoldne v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani, piše dunajska „Reichspost“ sledeče: „,:Že omenjena napoved ustanovitve Vseslovenske Ljudske Stranke je nova pot do ojačenja krščanskih organizacij med Slovenci- Vseslovenska Ljudska Stranka bo katoliške poli-tišike organizacije kranjskih in izvenkranjskih Slovencev združila v en organizem, S. L. S. za Kranjsko, S. K. Z. ,za Stajerisko, slovensko katoliško po-litičjno društvo za koroške Slovence, S. L, ,S. na Goriškem in končno katoliške Slovence tržaške in istrske, ki dozdaj politiško niso bili organizirani, pa se bodo organizirali dne 17. t. m:, Ta, organizacija bo zastopnica vsega Slovenstva v državi, kajti liberalci sploh nič več ne pridejo v poštev; bili so nedavno tucV. na Štajerskem in sedaj še pa Goriškem popolnoma pobiti ; ina Koroško sploh Še niso prišli in na Kranjskem že davno pomenjajo malo ali nič. Prepoved otvoritve Društvenega doma v Šmartnem pri Velenju. Slovenjegraško c. kr. okr, glavarstvo je v zadnjem trenotku prepovedalo slovesno otvoritev Društvenega doma radi griže,. To je nekako Čudno postopanje. Griža razsaja v slovenjegraškem okraju že od meseca avgusta, ip sicer tako hudo, da je po nekaterih občinah umrlo več ljudi. Zdravstveni oddelek okrajnega glavarstva pa pi storil nobenega koraka, kajti vršili so se shodi, bili so semanji dnevi, veselice, in otroci so mirno zahajali vi Šolo. Bolezen se je tako širila in se še širi v tem okrajju, da je na poziv volilcev od več strani poslanec dr. Verstovšek moral v zadnjem tednu intervenirati pri namestnlji v Gradcu. Mi smo gotovo na tem stališču, da se mora pri takih boleznih z vso strogostjo postopati, da se kolikor mogoče zabra.nijo nesreče. Toda v Velenju se nam dozdeva, da ni bila tako merodajna griža za, r poved, nego ovadba velenjskih nemškutarjev, ki so hoteli na V*sak način preprečiti otvoritev. Kakor slišimo, se je pojavilo nekaj slučajev v Skalah; Če je že tako velika nevarnost, vprašamo samo, zakaj ,c’ kr. okr. glavarstvo takoj ne zapre nemške šole v Velenju, v katero pohajajo večinoma otroci iz Škalske' občine. O tej zadevi izpregovorimo Še na merodajnem mestu. Našim znamkarjem! V krogu S. K. S. Z. -se zbira že lepo Število nabiralcev znamk, ki so s svojo požrtvovalnostjo in pridnostjo zaslužil|i polivalo. Omeniti imamo posebno sledeče:, c. g. Rado Marzidov-šek, č. g. dr, -M. Slavič, Jakob Kosi, Simon Ducman, Ivan Kapun, Anton Brglez, Ivan Pirtovšek, Janez Lovrec, Jiožef Krof, Marica RoŠjkajrjevja, Josiipijna Slomšek, neimenovan bogoslovec, neimenovan mladenič. Lepa hvala vsem tem, priporočamo pa, se tudi, še drugim. Vsem starim in novim nabiralcem pa svetujemo pri nabiranju sledeče: Znamke naj se izstrižejo s papirnim robom, ker znamke js pohabljenimi robci niso za rabo. Največ vredne so stare znamke večje vrednosti, ki se nahajajo kje v skladiščnih pisarnah, na podstrešjih itd. Blagovolite povsod vse te znamke pobrati in poslati S. K. S. !Z. v Maribor, ki vsako, tudi najmanjšo pošiljatev hvaležno sprejme! Belgijski katoliški shod se je končal te Hni v mefstu Mecheln. Vršil se je ob veliki udeležbi in z velikim sijajem. O posameznih strokah so razpravljali v 18 iraznih skupinah in se posvetovali o vprašanjih, ki so važna za dušni in gospodarski blagor ljudstva. Udeležili so ,se občnega zbora, kardinal Mercier, predsednik državpe zbornice in senata, apostolski nitncij, vsi škofi Belgije^ justiefei, železniški, minister za umetnost, in znanstvo in drugi. Šolski odsek je sprejel resolucijo za popolno enakopravnost državnih in-katoliških šol. vNa slavnostnem zborovanju je nastopil tudi Škof orleanski iz Francoske, iki je dejal, da razmerje med ljudstvom in višjimi pastirji na Francoskem ni bilo še nikdar tako prisrčno kot sedaj in da goji najboljše pade za katoliško cerkev na Francoskem. Slavnostnega, spre-voka se je udeležilo 60.000 oseb od najvišjih dostojanstvenikov pa do pripriostega delavca in revnega kmeta. Slovaški župnik lili uka, ki že dolgo časa trpi v ječi, je poslal vladarju prošnjo, da ga pomilosti in se mu ostala Kazen odpusti. Vladar je prošnjo zavrnil, ker je ogrska vlada ni dovolj podpirala. Tudi vest, da so bile žrtve iz Cernove pomilo-Ščene, je le deloma resnična. Le polovico obsojenih so izpustili na svobodo, ostalim je bila kazen samo skrajšana za polovico. Veleizdaj niški proces. 'Sedaj so izpujstili iz zapora tudi ostalih 12 Srbov, ki so bili oproščeni. Prvi njihov korak je bil v uredništvo „Srbobrana“, ki so s tem pokazali solidarnost s srbsko samostalno stranko. Isti dan je bil njim na Čaist prirejen komerz. Štajersko. Maribor. V petek dne 8. t. m. doppldne so v predoru v Leitersbergu povozili lOletnega delavca Leopolda Felzerja, kateri je tam zidarjem stregel. Težko ranjenega je rešilni voz prepeljal y tukajšno bolnišnico. Hode. Jernej Cojhter, 26 let star, «vrtnar v grajščini «Jiausampaher, je sedel na neki strmini in poleg sebe pa je imel položeno nabasano puško. Naenkrat se je puška pridela pomikati p«o bregu, zadela ob neko grmovje, se sprožila in strel je zadel Cojhterja v desno nogo ter ga nevarno iranil, Sv. -Lenart v Slov. goricah. Nemška slavnost se je jako izjalovila. Mesto 1500 udeležencev iz tujih krajev smo jih najšteli komaj nekaj črez 90 s fija-kerji vred. Naravnost nečuveno pa je bilo, da so se te izzivajoče slavnosti udeležili tudi nekateri c. kr. sodni in davčni uradniki. Poskrbeli bomo, da svet izve imena teh uradnikov. Od prevelike navdušenosti^ se je par Nemcev tako upijanilo, da so kar obležali v cestnih jarkih! Sicer se pa ‘ni nič hudega zgodilo, . Sv. Barbara v Halozah. {Utopljenko iz Maribora, z imenom Uršlula Sterbak, staro okoli 45 let so tu potegnili iz Drave in pokopali na katoliškem grobišču. Za vzrok smrti se ne ve prav. — Pri naši posojilnici se nekaj kuha, kar dva d no zaporedoma so prileteli nadzorovatelji gledat knjige. Kaj le to pomeni?^ — Trgatev se je začela, ker bi sicer grozdje pričelo gnjiti. Zadnje deževje je precej škodovalo vinogradom, ki imajo debelo zemljo in ši-ponski nasad. 'Od nas se je mnogo vinogradnikov udeležilo letnega sejma v Gradcu, da bi dotjli nagrado ali se seŠli s svojimi nemškimi odjemalci. — TojaŠki novinci so se kaj lepo od nas poslovili, imeli so službo božjo s pridigo 'jn skupnim obhajilom. Veličane. V sredo popoldne ob 2. uri je začelo goreti piy, tSkrinjaru v Veličanah; predno so ljudje mogli priti iz goric in njiv, so bile strehe vse v ognju; zgorelo je vse, kar je bilo na hramih, zgorela je tudi stiskalnica in precej različne, večje in manjše posode. Nesreča je tem večja, ker so vsi pridelki bili že pod streho, in je jesen tako blizu, da bo težko spraviti zopet vse pod streho! Nujno potrebno je, da je pri vsaki ali vsaj vsaki drugi hiši prepotreben hakpl, da ne bo trebfa ga iskati bogve kod! Vrli hiši Skrinjarovi« naše sožalje! Ivanjkovci. Pri nas so je trgatev pričela! In kjer ni bilo toče, obeta biti vino prav dobigo, cena bo srednja. Po naših krajih je še tudi precej lanskega dobrega vina dobiti, da bodo torej kupci lahko zbirali! Da bi le prišli! Središče. Otvorila se je brzojavna postaja no .pošti, ki je začela poslovati s 1. oktobrom. 'Toda nemška telegrafistka v popolnoma slovenskem trgu! ? — Danes se je vršila v središki kapeli poroka gdč. Rozike Majcenovič, dosedaj učiteljice pri Veliki nedelji z g. Antonom Irgolič., železniškim uradnikom v Sent. Vidu pri Ljubljani. — Bilo srečno! Iz ljutomerskih goric. Lansko leto je pri nas trta obilno obrodila, vsaka klet je bila polna vina; mislili smo, zdaj sa se za nas začeli zlati Časi! Pa smo se varali! Boljše vino so kupci vzeli po srednjih cenah. Letos je kazalo krasno, toda toča je pol ljutomerskih goric uniČia malone popolnoma!, Kjer ni bilo toče, smo Boga hvialili, ker smo menili, da bomo vino dobrofe.prodajali, pa kaj se. je zgodilo? Pred kratkim so baje vi Mariboru imeli vinski vjeletržci in krčmarji shod, na kaiterem so določili ceno pašemu moštu;, in kakšna je ta cena? Eden naših posestnikov je ponudil svojemu kupcu mošt, ta pa iprajvi, da ga že vzame, če mu ga da po 10 vin. liter! Tako, toliko so nas gorice stale, predno ßmo mogli« pokusiti njih sad, sedaj pa ta cena! Kaj bomo z vinom? Jaz vem eno pomoč! Hodil sem po našem Pohorju, in našel, da V vsiaki hiši pijejo vino; ker ga, doma« ne pridelajo, ga morajo kupiti, in kje ga'kupijo? Vprašal sem, i: rekli so ml, ‘da pri Krawagnerju, Schwabu, Kajzerju V Ptuju, ali pri enakih gosppdih v Mariboru!, Torej iz druge roke! Nekaj mora ostati dobička tudi v teh rokah, če je to vino sploh Leda.j koti grozd viselo na trsu! Celo duhovniki naročajo vina na ta način! Bratje Slovenci iz planin, ali bi se vajn ne ljubilo priti med nas in kupiti tukaj naravnost od kmeta/pristnega ljutomeržana, ki letos itak ni drag,. gotovo po cenejši, kakor pa vino iz kletnih goric? Vabimo vas prijazno, pridite med nas, ko bodete enkrat ppskusili, ne. bodete nikdar več« izostali. — Pri tej priliki 'še omenim, kaj se mi je lani v jeseni zgodijo naj Dunaju. Pridem v neko krčmo, in kot ljutomeržan zahtevam naš mošt. Ko ga dobim, vprašam,, odkod ga ima, in mi odgovori, od Kajzarja iz Ptuja! Vem pa, da Kajzar že par let v 'Ameriki fige ■- kuže svojim upnikom, vem pa tudi, da Kajzar v ljutomerskih’ goricah ni imel niti trsa, in ko sem povprašal, ali je sploh kedaj Kajzar od koga kupil vino v nafeih krajih, ni nihče vedel o tem nič povedati! Torej ljutomeržan, ki ni zrastel v (naših goricah! Slivnica pri Celju. Naš slivniški dopisnik „Narodnega Lista“ še ne more preboleti, da so naše letošnje prireditve tako lepo uspele. Zato nabira gradivo zoper prireditelje, ki je primerno namenu, utis .naših prireditev zmanjšati; en takjšpj- napad smo že odbili. Znašel je novo farbarijo, da podpisani nisem hotel iti na spoved radi veselice. Gospod dopisnik! Dam ves letošnji dohodek na bfejrnji,! katero meni i opetovano oponašate, v vaše Prosvetine namene (če Še životari), ako mi dokažete, da je ob času ali na dan katerekoli veselice prišel kdo do mene «z naznanilom), da je treba iti Kam na spoved, bodisi v domačo ali dobsko faro. Ni bilo nikogar, dasi. je vsak vedel, kje me iskati. Pa vi menda mislite, 'da se dušni pastir celi dan ne sme ga,niti od svojega stanovanja. Ce ste tako goreči, pojtem vajsi obžalujem, da ste zgrešili svoj poklic. Vi bi bili morali študirati gimnazijo in dubovnijk postati, £n vera, o kateri bridko in ob enem smešno tožite, da pešia radi slabili duhovnikov, Jn bila na varnem. —, BI. Dvoršak, kaplan, Zreče, 8. okt. Ura je kazala ravno enajst dopoldne. ' Imel sem opravka v arhivu. Knjige in papirji so zašumotali, omara in na isti se nahajajoča velika steklenica sta se vzgemirile. _ Kaj je? Prva misel:, potres. In potem po. preiskanih razmerah sodeč tudi ni moglo biti drugo, kakor da se je bila zazibala zemlja. Valček, zdi' se mi, bil je jeden jedini, trajajoč dve idobri sekundi, To se je čutilo v prvem nadstropju, V pritličju niso opazili nič. Vsled majhnosti sobe ne morem določiti gibanju smeri. To pa naznanjam iz razloga, da zanimalci zamorejo even-tuelno presoditi obsežnost potresa. Zreče. GbČinske volitve so se vršile začetkom maja. V tretjem in v drugem razredu šlo je vse lepo gladko. V prvem pa je srečka prisrečkala osebo, o kateri so nekaterniki mislili, da iz državljanskih obzirov, kot baje inozemec, ne sodi za izvoljenca. Toda oblastvo mu je pripoznalo opravičenost. In po tej razsodbi se je onidan občinski odbor zbral, da si izvoli načelnika. A to je postal dosedanji župan, g. Winter, Cerovec. Kakor smo se otroci zibali v mladosti, tako me je v petek ob 11. uri dopoldne zazibalo, komaj sem se zavedel, da je potres, trajal je dve minuti in bil je silno močjan. . Vse nas je hudo vznemiril, Nehote smo se priklanjali drug drugemu, celo sliva, ki je letos nerodovitna: čakala kazni za svojo lenobo, se mi je do tal priklonila, kakor bi hotela prositi, naj jo Še eno leto pustim in počakam, pe ne bi kje vendar prihodnje leto obrodil«! Bog ne daj, da bi se kmalu ponavljali taki pokloni. Sv. Marjeta niže Ptuja. V petek ob 11. uri dopoldne je bil tukaj potres, trajajoč dve s ekuji di; smer: od juga proti severu. V Središču se je občutil v petek ob 11, uri 2 minuti predpoldne močan potresni sunek, M je trajal par sekund. Smer je bila od jugja proti severu, kakor se da sklepati iz gibanja uteži na uri. Zibika. V petek ob 11. uri predpoldne je bil tukaj lahek, nekaj sekund trajajoč potres. St. Peter pod Sv. goratmi. V petek, ob 11. uri dopoldne je bil v kozjanskem okraju precej močen potres, Na Bizeljskem gradu je podrl dva 'dimnika* Koroško. Shod na Radišah se je i/oorno obnesel vkljub slabemu vremenu. Soglasno je bila sprejeta sledeča resolucija: Na shodu katoliškega političnega in gospodarskega društva dne 3. oktobra« 1909 na Radišah zbrani kmetje se poslancem Slovenskega kluba na Dunaju zahvaljujejo za možat in že dolgo pričakovan nastop v varstvo pravic avstrijskega slovanskega «kmeta. Odobrujejo njihov nastop nasproti po-nemčevalni vladi, izražajo slovenskemu koroškemu poslancu Grafenauerju popolno zaupanje in ga prosijo, c!a tudi v zanaprej v deželnem kakor tudi' v državnem zboru postopa, kakor dosedaj. Ravno tako naprosijo in pravzaprav poživljajo vse člane Slov. unije, da nastopajo brezobzirno, dokler ne privoju-jejo postavne nam utemeljene pravice. Velikovec. Patriotizem. Pred nekaterimi leti je dr. Angerer na zborovanju pri «„Kroni“ ,v Velikovcu očital „jtim črnim“, da miso patriotični. .Skodla, da tega gospoda dne 4. oktobra na god našega cesarja; ni bilo v Velikovcu. Videl bi zastave siamo na cerkvenem stolpu, kapiteljskih hišaji, javnih poslopjih in Narodnem domu, drugod pa nikjer. Tak je patriotizem v Velikovcu, , « ■ j ; :i Lese pri* Prevalj ah. Samoumor. Dne 4. t. m. si je pognal kroglo v glavo uradnik pri grofu Henkln, Tripold ml., ki ,je po kratkem Času umrl. Vzrok alkohol. Nesrečnež zapušča ženo jn otroka. Dobrlavas. Letina se mora imenovati letos pri nas slaba. V začetku poletja, je bila huda suša, sedaj pa nas je ob najvažnejšem času pačil dež. Pri leči na primer smo druga leta še kaj izkujpili, a •etosi nam je izcimila- vsleld dežja, tako dSa jei niti prodati ne moremo. Ali pa če jo že kdo proda, jo mora dati za skrajno nizko ceno. Vrhutega je letos na Ruskem leča izredno dobro obrodila ter jo tudi mnogo lepša in Čistejša od naše. A z rusko lečo naša ne more tekmovati, izeimjena posebno ne. Pri sušenju otave in strnišne detelje (za krmo) nam je tudi dež precej nagajal. Najbolj pa pri semeni detelji, ko jo je bilo treba spravljati. Poleg tega se pripete Še druge nesreče pri gospodarstvu, tako da ima marsokjfio skrbi črez glavo. Le z ajdo moremo biti Še precej zadovoljni. Kranjsko. Deželni zbor kranjski bo zboroval najbrže do 16. ali k večjemu do. 18. t. m. Rešil bo, ako se delo ne bo od strani liberalcev zavlačevalo, sledeče točke: občinski red in občinski volilni red, lovski za- kon, zakon o Šolskem nadzorstvu, zakon o izboljšanju pašnikov, poslovnik za deželni odbor, službena pragmatika za uradnike, Statut kmetijske šole na Grmu, bančni Statut in razne manjše predloge. Zadružno pivovarno nameravajo ustanoviti v. Ljubljane,. Tozadeven pogovor so imeli ljubljanski gostilničarji pretečeni petek. Hüg Primorsko. Uradni podatki o deželnozborski volitvi v splošni skupini na Goriškem so naslednji: Kandidata S. L. S, sta dobila: Jožef Fon 11,770, Anton Manfredo 11.737 glasov. Liberalna kandidata: Križnič 9550 in dr. Franko 9084. S, SL. S. je tedaj zmagala Z večino 2220 glasov, kar je zelo veliko, ako se pomisli, da so pri zadnjih deželnozborskili volitvah < v tej sktuppni zmagali liberalci. Liberalci so od lanskih volitev nazadovali za celih 3400 glasov. Liberalce njih poraz grozno boli. Da bi pred svojimi backi nekoliko prikrili sramoto, prinašajo lažnjive Številke o izidu volitev. Tako laže „Slovenski Narod“, da ima S. L. S. samo 1500 glasov večine, liberalcev pa da je volilo okoli 10.000. N prvem slučaju se je „Slovenski Narod“ zlagal samo za 700 glasov, v drugem pa za IcJOO glasov. S. L. S. ima namreč 2220 glasov več' nego liberalci, in liberalni kandidat Križnič je dobil 9550 glasov. Odpustitev slovenskih delavcev. Na državnem kolodvoru v Gorici so te dni zopet odpustili tri Slovence In vzeli Štiri Nemce. Komaj so prišli od vojakov, pa so takoj dotvli službo; Slovenci, ki so bili po več mesecev v službi, so jim morali napraviti prostor! To vse je delo vsenemjškega postaijenačel-nika Wieserja. Slovensko šolstvo v Trstu. V Trstu se je zglasvlo zopet silno veliko za šolo godnih slovenskih otrok, tako da so morali otvoriti tri nove Šolske razrede,: Razgled po svetu. Otroški morilec. Pretekli petek je stoletni knji-goveški pomočnik Karel Oswald iz Meidlinga pri Dunaju umoril 121etnega šolskega učenca Viljema Haus-nerja. Morilca so zaprli. Pravi, da j® Hausnerja u-moril zato, ker mu je odtujil nekega prijatelja. Oporoka na smrt ob,sojenega, Ijndijca,. Pred kratkim je bil usmrčen v Londonu neki Dhingra, ki ješ umoril nekega angleškega uradnika. Vzroke svojemu delanju je razložil v posebnem pismu, ki se glasi sledeče: Priznavam,, da sem bil sklenil preliti angleško kri iz maščevanja za nečloveško pbešanje in deportiranje patrijotskih indijskih mladeničev. — Za ta čin se rusem posvetoval z nikomur drugim, nego edi-no-le s svojo vestjo. Edinij sozarotnik je bila moja lastna zavest, da sem to storiti dolžan. Jaz mislim, da se narod, ki je potisnjen ob tla s tujimi bodali, nahaja v večnem bojnem položaju, ker je odprta vojna zagroženemu narodu nezmožna. Napadel sem nenadoma, ker nisem imel puške, sem se poslužil revolverje!, Kakor Hindu čutim, da je krivica, ki se dogaja mojemu narodu, žaljenje Boga. Njegova stvar je stvar Sri Rama, njegova služba, služba Sri Križma. (Sri Rama in Sri Križma sta bramanskja ihogovaj). Ubog na denarju in razumu, siromak kakor jaz, ne more 'doprinesti domovini drugega, nego lastno kri, in lo sem žrtvoval na oltar domovine. Edino, kar je.danes Indiji potrebno, je učiti se, kako treba umreti, a edina pot za učenje tega je, da sami umiramo. Zato urarjem in sem ponosen na svoje muceništvo. Ta vojna bo trajala, dokler bodo živeli Hindu in ‘Angleži, dokler ne preneha današnja nenaravna zveza. Samo eno prosim Boga: da bi se zopet rodil od iste matere in da bi zamogel zopet umreti za isto sveto stvar, dokler no bo domovina svobodna v blajgor človeštva in v čast božjo. Bande Manetum (Zdrava domovina!) Najnovejše vesti. .Goriške vmiiVP* Gorica, 11. okt. Pri včerajšnjih volitvah v kmečki skupini sta v‘gorskih okrajih zmagala kandidata S. L, S. dr. Gregorčič in Kosmač. Izid v ostalih dveh volilnih okrajih Še ni znan, vendar po sedanjih poročilih sodeč, budo v goriški okolici izvoljeni vsi trije kandidatje S, L. jS., na Krasu pa pride do ožje volitve. Krščanski soeialci pri Bienerthu. Dunaj, 11. oktobra. Voditelji krščanskih soci alcev so prišli včeraj k ministrskemu 'predsedniku baronu Bienerthu in imeli ž njim dve uri trajajočo konferenco. Celli grozijo z obstrukcijo. Praga, 11, oktobra. Vse češko Časopisje se oavi s političnim položajem, ki je nastal vsled od-goditve peškega deželnega zbora in sklicanja državnega zbora f