Poštnina plačana v gotovini Maribor, četrtek 9. decembra 1937 Stev. 279. Leto XI. (XVIIU MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvu ia uprava; Maribor, Grajski tr*g 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani 1 Poštni ček. rac. št. 11.409 JUTRA Sokolski tisk Tragedija Nankinga . Da je »tisk — šesta velesila«, tega se 'e Sokolstvo z,avedlo kmalu po svojem nastanku. Ko avstrijske policijske oblasti niso dovolile župne organizacije, je vedno ■znajdljivi Dr. Miroslav Tyrš razmišljal, kaj bi dal Sokolstvu, da bi moglo nadomestiti organizatorne vezi med sorskimi edinicami; in to nadomestilo je našel v listu »Sokol«, katerega je začel Vdajati 1. 1871. ter uvedel s člankom *Naša naloga, smer in cilj«, upravičeno “azvanim »sokolski evangelij«. Od tega casa naprej periodični tisk v Sokolstvu skoro ni več prenehal izhajati, od devetdesetih let preteklega stoletja dalje pa se Poleg njega začne pojavljati tudi neperio-dični tisk, ki se množi takor-skoč od leta leta ter doseže po svetovni vojni raz-vojho stopnjo, ki organizacijo dostojno Predstavlja n*a književnem polju. Ako še ozremo le po periodičnem tisku v jugoslovenskem Sokolstvu, tedaj mo-remo ugotoviti, da se je z razmahom or-Sanizacije razmahnil tudi sokolski periodični tisk. Dočim je spočetka (1. 1919.) za seznanjanje javnosti o sokolskem gibanju skrbel samo »Sokolski Glasnik« v revijalni obliki, vzgoji sokolske mladine pa .ie bil posvečen le »Sokolič«, se je tekom let izvedla specializacija ter je danes ‘Sokolič« list za sokolski naraščaj, »Nasa radost« list za sokolsko deco za starost od približno 8./9. leta do 12. leta, a najmanjšim je namenjena priloga »Naše radosti«, »Našim mališanom«. Potrebam sokolskega članstva služi še danes »Sokolski Glasnik«, ki pa izhaja v časopisni oblito; telesno-vzgojne zadeve obravnava mesečna revija »Soko«, glasilo sokolskih prosvetarjev je odlična »Sokolska Prosveta«, a Sokolstvu na vasi je namenjeno »Sokolsko selo«. Sokolstvo dravske' banovine ima razen tega še tri Periodične publikacije; to so tednik »Sokolska volja«, ki na poljuden način v Eniški obliki zastopa sokolske interese f,;r je določena, da v najpreprostejšem javnem lokalu pomaga razjasnjevati poj-'tie o Sokolstvu, in pa dva župna vestnika, ki kot mesečnika registrirata iz drav skega sokolskega zbora ono, kar je vredno, da ostane po tisku trajno ohranjeno. Oba vestnika prinašata tudi znanstvene razpravice ter na ta način vsaj deloma fapirata vrzel, ki v ostalem Še obstoji v jugoslovenskem periodičnem tisku. (Sokolske revije, kakršna je po Tyršu ustanovljeni češki »Sokol«, ki še vedno izdaja, naše Sokolstvo nima). Eden izmed župnih vestnikov je skupni list ::up Celje 1,1 Kranj, drugi — z nazivom »Sokol« — druži župe Ljubljana, Maribor ir. Novo niesfp. Želeti bi bilo, da se krog tega ^Sokola« 'zbere še tudi Sokolstvo celjske ‘h gorenjske župe, a list da za povečane Potrebe poveča svoj prostor, kar bi mu P° pomnožitvi naročnikov z naročniki Celjsko kranjskega župn. vestnika menda •t® bilo nemogoče, . Ko se bliža novo leto ter bodo začeli 'shajati novi letniki sokolskih publikacij, 3i bilo lepo, da bi vsakdo, kdor se čuti Prijatelja Sokolstva, stopil tudi med naočnike vsaj enega izmed sokolskih lis-:°v- Sokolske edinicc radevolje posredu-leio naročevanje; zglasite se pri njihovih npravali! Podprimo sokolski tisk, ki je z*asti ob meji izrednega pomena. Kitaiska prestolnica v laponskih rokah LONDON, 9. decembra. Po poročilih iz Šanghaja so prve japonske čete že prodrle v Nanking, Poveljujoči kitajski general Je že včeraj odredil splošen umik. Tukajšnji tisk je pod vtisom japonskih uspehov, ki so sedaj kronan} s padcem Nankinga, staroslavne prestolnice srednje Kitajske. Veliko pozornost zbuja vest, da ne bo Japonska po padcu Nankinga več priznala nan-kinške vlade. TOKIO, 9. decembra. Po poslednjih poročilih h Kitajske so japonske čete zasedle vse važne strateške točke v predmestjih Nankinga in so okoli poldneva prešle k splošnemu napadu mesta, ki je vse v gostem dimu. *iaki in uniforme»Kulturbunda" Na nedeljski skupščini nemškega »Kul-fPrbimda« v Novem Sadu so sklenili, da J.do člani v bodoče pri manifestacijskih Dubrovniški nameščenci želijo še nadalje ostati zavarovani pri ljubljanskem Pok. zavodu. Po najnovejši odredbi razširjenja obveznosti pokojninskega zavarovanja na vso državo bi se morali izločiti iz dosedanjega področja ljublj. Pokojninskega zavoda zavarovanci iz dubrovniškega in kotorskega dela bivše Dalmacije, kakor tudi lekarniški in ostali neobvezni zavarovanci iz ostalih pokrajin. Po poročilih iz Dubrovnika so imeli te dni člani ljubljanskega Pok. zavoda poseben sestanek, s katerega so naslovili ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje brzojavni protest, v katerem zahtevajo dubrovniški nameščen- r, j 1 .. , ci- da se dubrovniško področje ne pri- NANKING, 9. decembra. MuniciJska skladišča, hangern in letalske de- k!juči bodočemu pokojninskemu zavodu tavnlce so bile sistematično razdejane in zažgane. Vsa kitajska letala so že v Sarajevu, ker so v dosedanji zavaro- zjutraj zapustila Nanking. Poškodovana letala, ki jih niso mogli pravočasno valni dobi plačali že nad 20 milijonov popraviti, so bila uničena. Bati se je, da bodo zgorele tudi lepe palače, kjer Premij> ki bi se potemtakem avtomatično je sedež vlade in kjer se je na tako posrečen način prepajala arhitektura l>re”efe na ‘10vi Pov<^r,ja se’ da ise s tem Sklepom dubrovniških uanie- * jščencev strinja tudi dubrovniška občina, ki se medtem že pogaja z ljublj. Pokojninskim zavodom za posojilo 12.5 mili. dinarjev. Pomorski poklicni delavci za čimprejšnje izvajanje pravilnika. V Splitu se jc vršila pred nedavnim konferenca pomorskih delavcev, tia kateri se je ponovno sprožila zahteva, da se na svoječasni konferenci v Splitu in Sušaku sprejeti pravilniki spravijo čimprej v življenje, ker povzroča odlašanje nezadovoljstvo v krogu vseh pomorskih delavcev. Zagrebški mestni uslužbenci zahtevajo zvišanje plač in izplačilo trinajste plače. Kakor ostale nameščenske organizacije, tako so sprožili tudi zagrebški mestni nameščenci, katerih je okrog 200. živahno akcijo, da se jim dosedanje plače v sorazmerju z naraščajočo draginjo primerno zvišajo, ter da se jim odslej izplačuje tudi trinajsta plača, /ki je bila pred leti ukinjena. Tozadevna akcija nameščencev je v teku in s? je medtem pri mestnem načelniku zglakla deputaci-ia nameščentev ter mu izročila spomenico. Socljalno zavarovanje v Avstriji hoče izboljšati novela k zakonu iz leta 1935. Bolniško-podporna doba je v vseh slučajih podaljšana od 26 tednov ua 52 tednov; čakalna doba v bolniškem zavarovanju je trajala tri dni in je imela absoluten značaj, t, j. delavec za prve tri dni ui dobil bolniške podpore. Sedaj je uvedena relativna karenčna doba. ako bolezen traja voč ko 14 dni. V tem slučaju delavcu pripada podpora od prvega dne bolezni dalje, Pri nas znaša karenčna doba samo tri dni, V tem leži delen vzrok za velike finančne težave v našem delavskem zavarovanju. Starostna doba v starostnem zavarovanju je skrčena na 60 let, &ko je delavec brezposeln in nesposoben za delo. Po 65. letu pa dokaz o nesposobnosti odpade. TOKIO, 9. decembra. Dejstvo, da se ni Japoncem še posrečilo očistiti Nankinga zadnjih kitajskih čet, se v Tokiju tolmači tako, da je japonskim oblastvom do tega, da ne uničujejo mesta z nepotrebnim bombardiranj'ra. Po nankinških ulicah so v polnem teku poulične borbe. Kitajci se sistematično umikajo. Popoln padec Nankinga se pričakuje lahko vsak trenutek. Japonci so asedli danes Tačau pred Nankingom ter 1 km pred mestnim obzidjem se nahajajoče kitajsko letališče. Japonski rušilci pa odstranjujejo poslednje ovire Jangcekiangu in spravljajo neprekinjeno čete, ki odhajajo takoj po izkrcanju na bojišče. dt. Uojadtoevit stedi lamama v Beditt BERLIN, 9. decembra. Kakor pojoča i svoječasni obisk nemškega zunanjega mi-»Deutsche Allgemeine Zeitung«, se So v nistra barona von Neuratha. Kakor se kratkem podal predsednik jugoslovensk? doznava, prispe dr. Stojadinovič v Ber-vlads dr. Stojadinovič v Berlin, da vrne I lin v prvi polovici meseca januarja 1938. DeiBos 12. t. ih. BEOGRAD, 9. decembra. Program bivanja francoskega zunanjega ministra Delbosa v Beogradu j? že točno določen. Delbos prispe v Beograd v nedeljo 12. decembra ob 9. uri, in sicer iz Bukarešte, kjer se sedaj nahaja. Na kolodvoru ga bodo pozdravili predsednik vlade dr. Stojadinovič in ostali člani vlade. Delbos se bo nastanil v vili nekega veleindu-strijca, ki je bila stavljena jugoslovenski vladi na razpolago za takšne prilike. Program Delbosovega bivanja v Beogradu predvideva poleg političnih razgovorov tudi avdienco pri knezu namestniku Pav-lu. Predsednik vlade bo priredil na čast odličnemu gostu v Gardnem domu svečan dine. Naslednjega dne bo svečano kosilo v francoskem poslaništvu, nakar sledi sprejem predstavnikov tiska. V torek se poda Delbos na Oplenac, da položi venec na grob blagopokojnega kralja Aleksandra. torek 14. decembra ob 22.50 odpotuje Delbos v Prago, in sicer preko Budimpešte, kjer se predvideva kratek sestanek z madžarskimi državni ki. Hadvo^ada Ota m} ftosUd sionski LONDON, 9. decembra. »Star« poroča«, da’ bodo general Franco, Vatikan ter angleška diplomacija v slučaju‘obnovitve španske monarhije forsirali kandidaturo nadvojvode Otona Habsburškega za španskega kralja. Bivša cesarica Cita ste sicer pro^ivi temu načrtu, vendar je bila ta ideja v Rimu in drugih diplomatičnih centrih sprejeta zelo simpatično.. SALAMANCA, 9. decembra. Princ Xa- hom miki 6PM MOSKVA, 9. decembra. Šef GPU Jezov je odredil s posebnim poveljem formiranje treh zračnih polkov v svrho za Prireditvah nosili posebne uniforme. No- straženja sovjetskih meja. Ti jiovi polki llL 'bodo tudi posebne znake. jbodo imeli po 3000 mož. S 60 letali naj- ver burbonski m parmski je posetil generala Franca. Po tem obisku* je izšel komunike, ki pravi, da so se njuni razgovori tikali sedanjega in bodočega položaja v Španiji. Princ Xaver je brat bivše cesarice Cit« in je vodja karlistov, ki niso v začetku polovice prejšnjega stoletja priznali kraljice Izabsle, ampak ki so se zavzeli za kraljevega brata Karola. novejše znamke naj se osigura sovjetska meja na Daljnem vzhodu proti špionaži. Letalci GPU imajo navodila, da takoj sestrelijo ona letala, ki bi letela preko sovjetske meje. Mal' poioži dar, domu na oltar... »Zarotniška družba" V zadnjem času sc v gotovem delu časopisja zopet objavljajo poročila o gotovih podtalnih akcijah z letaki in drugimi podobnimi publikacijami. Tudi o nekaterih aretacijah so prodrle vesti v javnost. O teh letakih so se razpisali predvsem listi, ki pišejo v duhu politike JRZ ali pa ki s to stranko simpatizirajo. Ostali del našega tiska je o tem večinoma molčal in ni objavi! nikakšnih pojasnilnih ali stališčnih komentarjev, ki jih torej ne moremo niti povzeti, niti ponatisniti. V vrsti komentarjev v zvezi s temi letaki in aretacijami dozdevnih razširje-valcev teh letakov ;e precej svojstveno ;n značilno zadevno poročilo s komentarjem, kakršnega beremo v »Ponedeljskem Slovencu« pod naslovom »Zarotniška družba«. Poročilo navaja: »Objavili smo že službeno poročilo belgrajske policije, ki sporoča, da je prišla na sled drznim in brezobzirnim razširjevalcem letakov, ki so jih spričo potrpežljivosti vlade raz širiali med ljudstvom in skušali napraviti neko revolucionarno razpoloženje. Med imeni tistih, ki jih je belgrajska policija zaradi miru v državi morala prijeti in jih zapreti, • ni nobenega reveža, nobenega iz tako imenovanega podzemlja, tudi nobenega, ki bi mogel dokazati, da mu je država ali kdorkoli v imenu države storil kako krivico. So to sami dobro preskrbljeni ljudje, ki jih očividno nekaj jezi in vsekakor s svojimi dosedanjimi državljanskimi častmi in ugodnostmi niso bili zadovoljni, ampak so v svojem poželenju in častihlepju segali po nečem večjem, nezasluženem. So to dr. Dimitrij Djuro-vic, bivši univerzitetni profesor, Vojislav Majstrovič, uradnik zavarovalnice, Mi-lutin Vuksanovič, zasebni uradnik, Konstantin Jesič, kolektor in Ilija Trifunovič Birčanin, upokojenec, predsednik Narodne odbrane, vojvoda četnikov, skratka, nad vse »nacionalen« človek. Ta družba je torej že dolgo dobo izrabljala široko-grudnost vlade in rovala, da bi se povzpela nekam višje. Dobro bi bilo vedeti, katera panoga državne organizacije jim je bila tako mak po volji, da so morali seči po takih ilegalnih sredstvih, da bi jo popravili. Saj so vedno govorili, da jim ie samo za državo in nič drugega. Ali so se jim morda prometne razmere zdele tako slabo urejene, da tega niso mogli odkriti v javnem tisku, ampak so se morali poslužiti tajnih letakov. Ali morda s socialnim skrbstvom niso bili zadovoljni in ie nje, ki so bili z vsem dobro obskrb-lieni. revščina množic toliko bolela, da niso mogli delovati za socialno izboljšanje potom javnega tiska in potom priznanih društev, da so skušali odpomoči temu zlu poleg socialnega ministra v svojem skriv nem krožku s pomočjo letakov, ki jih širi noč. Kaj je prav za prav bolelo to njihovo tako razvpito državotvornost in »nacionalnost«, da se niso mogli pri belem dnevu udejstvovati med državljani, ampak so se skrivali tako, da jih je policija šele po dolgem zasledovanju izsledila? Iz njihovih letakov te skrbi za državo ni mogoče razbrati. Tam stoji samo to, da je treba strmoglaviti vlado. Zdi se, da so bili ti ljudje z vsem drugim v državi prav zadovoljni, saj jih je dolga leta milovala in negovala kakor ljubljenčke, Ie vlada jim je bila napoti. Vsa zavijanja v njihovih letakih so naperjena zgolj proti vladi in imajo ta edini cilj, vlado vreči in napraviti prostor za neko drugo, ki v ozadju že stoji na preži in ki bi to družbo zopet vzela v svoje varstvo. Podlo je to delo in vse obsodbe vredno. Največji uspeh iskanja policije pa ni v tem, da jih je zaprla, ampak v tem, da so znana njihova imena in da danes vemo, odkod to rovarjenje izvira. To nas potrjuje v mnenju* ki smo ga (že večkrat izrazili, da tudi v Ljubljani oziroma v Sloveniji za takim državljansko brezvestnim poslom stoje ljudje iz istega kroga.« Naši listi niso k tem izvajanjem še ničesar dostavili. Zaenkrat opuščamo tudi mi zadeven komentar. Cirilmetodarii bodo obdarovali učence 50 obmeinih šol Mariborski podružnici Cirilmetodove družbe sta se ne ^atno v povojni dobi, temveč tudi že pred vojno, spominjali naše obmejne mladine. Njihove božičnice, prirejene za revno šolsko deco, so postale že takorekoč tradicionalne in bi jih mladina v našem obmejnem ozemlju težko pogrešala, ako bi jih danes ne bilo več. Tudi letos so požrtvovalni, nesebični in neumorni naši Cirilmetodarji poskrbeli, da prirede našim najmlajšim in najpotrebnejšim prijetno in bogato božičnico. Plemenita srca naših požrtvovalnih gospa so se tudi letos odlikovala. Cirilmetodova družba je že tedne in mesece trkala na usmiljena srca naših pridobitnih krogov in moramo reči, da ne zaman. Naši industrijci, trgovci in ostali meščani so vsak po svojih močeh sledili klicu te naše narodnoobrambne organizacije. Blago, spodnje perilo, čev-lii in razne šolske potrebščine so se zbirale v posebni sobi pomožne ljudske šole v Cankarjevi ulici, kjer se v teh dneh pripravlja za ekspedit na razne obmejne šole. Cela soba je nakopičena raznovrstnega blaga. Veliko je bilo treba stopinj in trkanja od vrat do vrat, da se je to nabralo. Delo, ki bo tisočero poplačano v veselju dece, ki bo obdarovana in ki bi sicer zaman čakala na dobrotnika v svečanih božičnih dneh! Cirilmetodova družba vrši na tem,torišču plemenito de- lo, tiho in brez hrupa ter hvale, ki zasluži javnega priznanja. Letos bo obdarovanih z najpotrebnejšim okrog 50 obmejnih šol. Da se je mogla izvršiti letošnja božična akcija tako širokopotezno in v tolikem obsegu, 'gre zasluga predvsem agilnemu vodstvu obeh mariborskih podružnic, nadalje ljubljanski CMD, ki je priskočila z gotovino na pomoč, pozabiti pa ne smemo pri tem tudi na učenke tukajšnje meščanske šole, ki so pridno vezle za svoje tovariše in tovarišice na meji ter na Žensko društvo, ki je darovalo precejšnje količine volne ter na vse ostale organizacije in posameznike, ki so pripomogli k tako lepemu uspehu te hvalevredne nabiralne akcije. Veliko je že nabranega, a še večje je število potrebnih in se radi tega even-, tuelna darila še vedno lahko oddajo v Pomožni šoli v Cankarjevi ulici. Naš obmejni Maribor je s tem živo izpričal, da se zanima za našo obmejno deco, in ji bo potom obeh podružnic CMD priredil prijetne božične praznike. Najpotrebnejše med potrebnimi bo oskrbel s toplim perilom, oblekami, čeveljčki in raznimi šolskimi potrebščinami, tako da bo tudi za te revčke letošnji božični večer prijeten in poln veselja. Deca se bo rado-vala pri šolskih božičnih drevescih, organizatorji te lmmane akcije pa bodo imeli ob tem veselju svoje zadoščenje. Zagrebški nadškof dr. Bauer je umri Zadnja leta je zagrebški nadškof in hrvatski metropolit dr. Ante Bauer stalno bolehal. V torek popoldne ob tričetrt na 16. pa je po kratki slabosti nenadoma preminil v nadškofijskem dvorcu v Za" grebu. Pokojni nadškof je bil mož široke inteligence in tople širokogrudnosti. Ze v mladih letih se je udeleževal v borba« proti madžarskim nasiljem. Vest o n)> govi smrti je globoko pretresla vse, k1 so spoštovali v pokojniku plemenitega cerkvenega kneza, ki se je vzpenjal visoko nad minljivnostmi političnih treni ter obračunavanj. Slava njegovemu spo- minu! geleju ter načelnikoma s. Komarjevi !t* br. Tomažiču. V lepem številu so nas P°' setili vneti četaši iz Črešnjevca in Laporja. Občutno pomankanje mleka v Mariboru Sokolska akademija. V torek zvečer je priredil šoštanjski Sokol v proslavo J-decembra slavnostno akademijo, ki ie odlično uspela ter bila deležna res lepega obiska. Prireditvi so prisostvovali tudi zastopniki raznih narodnih društev, korporacij in uradov. Uvodno je spregovoril starosta br. Košan, ki je po pozdravu državni zastavni prečital poslanico sa-veza. Sledila je zaobljuba novih članov in članic ter razdelitev diplom, ki jih je Sočo! kot vrsta ali po posameznikih pridobil na raznih župnih tekmah. Bilo jih mnogo! Nato pa se je v kratkih presledkih razvrstrl slikovit akademijski program. Po dolgi dobi hiperprodukcije mleka je naenkrat nastal hud preokret in bati se je, da tudi naše mesto ne bo dovolj preskrbljeno z mlekom. Vzrokov za to je več. Naše mlekarstvo se je po vojni povolj-no razvijalo in nudilo zlasti okoliškim kmetom enega glavnih virov dohodkov. Z padanjem cen mleku in mlečnim izdelkom je postala ta panoga nerentabilna in z vsakim letom bolj propada. K temu se je pridružila še mokra letina in je krma prazna, zlasti ji primankuje' rudnin skih snovi in vitaminov, ki so za produk cijo mleka poleg beljakovin neobhodno potrebne. Posledice so se še posebno občutile, ker se v zadnji dobi naši travniki niso več ali pa nedovoljno gnojili, posebno ne z umetnimi gnojili (vsled nerenta-bilnosti). Zle posledice pa se bodo čutile tudi pri naraščaju, ker ravno mlada živina potrebuje veliko rudninskih snovi, beljakovin in vitaminov, za svoj razvoj zlasti Protest na cilju! Športnik: Zakaj protest prijatelj! Funkcijonar: Protest zato, ker so se Varaždinči prepozno prijavili! Gledalec: Gospodje! Meni se pa zdi da zato, ker so prišli Varaždinči prehitro na cilj! za razvoj mlečnih žlez, kar je predpogoj za dobre mlekarice. Tretji vzrok pa je ta, da so se radi nerentabilnosti v mlekarstvu začele prodajati dobre mlekarice v inozemstvo (zlasti v Italijo), ki tako živino dobro plačujejo in je radi primeroma višje cene pitani živini začel naš kmet z pitanjem živine, da tudi slabejšo krmo rentabilneje izkoristi. Ker je povpraševanje po mleku večje od produkcije, je tudi cena prostemu mleku (na trgu) močno poskočila. Isti pojav kakor v našem mestu je tudi drugod po državi in v inozemstvu. (V Nemčiji se ,:e pridružila še emidemična parkljevka.) Zato so se tudi dobavljale! mleka iz mariborske okolice posvetovali o dvigu cen. Večina pa se je odločila, da se odjemalcem, ki so upoštevali upravičenost zahtev kmetovalcev pri spomladni regulaciji cen, pred Božičem cene ne zvišajo, ko imajo že itak večje izdatke za nraznike. Proslava ujedinjenja. Na predvečer narodnega praznika ujedinjenja se je obmejno sokolstvo udeležilo baklade. Na praznik je bila v šolskem prostoru slavnostna seja s svečano zaobljubo naraščaja. Ker društvo ne razpolaga s primernimi prostori, je bil animiran družabni sestanek v gostilni brata Avgusta Berlana, na katerem je bilo nabranih 332 Din za božičnico revne sokolske dece. Odlikovanja gasilcev. Za uspešno in požrtvovalno udejstvovanje na polju gasilstva je dravska gasilska zajednica odlikovala za letošnji narodni praznik ujedinjenja številne člane tuk. obmejne gasilske čete in sicer so bili odlikovani: z zlato kolajno s 3 palmovimi vejicami za 50-letno udejstvovanje Jančar Anton, nadalje za 40-letno udejstvovanje Prajndl Peter z zlato kolajno z 2 palm. vejicama in kongresno kolajno, za 301etno Hojs Anton z zlato kolajno z 1 palm. vejico, za 201et-no: Strah Peter, Kampuš Alojz in Borovič Ivan z zlato kolajno; za 151etno: Cividini Stane, Hojs Alojz, Skremka in Pučko Jožef. Z bronasto kolajno za lOletno udejstvovanje: Dr. Breznik Franc, Budja Ignac, Duh Franc, Flajsinger Anton, Herbst Franc, Hrastelj Joža, Jagerič Ivan, Kocbek Fric, Kozar Ivan, Volf Peter in Žnidarič , Jakob. G. Cividini Stanetu je bila izročena i tudi srebrna kolajna za državljanske za- sluge na polju gasilstva potom sreskega načelstva v Ljutomeru. Elektrifikacijo Podgrada in Lomanoš so obljubili občinski očetje na nedeljskem zborovanju JRZ v Posojilnici, toda poslušalci niso izvedeli cene, po kateri bi se električni tok dobavljal tudi za kraje tuk. občine. Torej nič novega. K Sv. Antonu v Slov. gor. je premeščena na lastno prošnjo g. Marija Lorber Dominkuš. {fiflliOUUMiitD Iz Slov. Bistrice. Slov. Bistrica *e svečano proslavila praznik narodnega uje dinjenja. Raz vseli hiš so plapolale državne trobojnice. Ob 11. uri je imelo So kolsko društvo svečano sejo, ki je bila prav lepo posečena od predstavnikov vojaških in civilnih oblasti, sokolskih pripadnikov in prijateljev. Ves program je bil odlično izveden. Zvečer ob 19. uri je priredila mestna občina bakljado. Ob 20. se je pričela sokolska akademija v dvorani okrajne hranilnice pred neobičajno številnim občinstvom. Lepo izvajane to čke so žele viharne aplavze. S. Ojcinger jevi Rezika je bila izročena diploma kot župni prvakinji v smučanju.: Največ zaslug za obe.sokolski prireditvi, o katerih gre glas, da sta nadkriljevali vse dosedanje, gre neumornemu br. starosti Vi- Čjutunetske Mu/ite Letošnje sokolske svečanosti v proslavo ujedinjenja so presegle vse dosedanje. Drugi del proslave ujedinjenja je tv° rila telovadna akademija v Sokolskelti domu. Dvorano je napolnilo sokolsko in njemu naklonjeno občinstvo. Spored le obsegal 15. točk, pri katerih je sodeloval tudi sokolski orkester, pomnožen s člani glasbenega društva pod taktirko marljivega br. Fr. Zacherla. Vse telovadne točke so pokazale, da ljutomerski Sokol dela in da mu je glavno delo v telovadnici. Zato so bile telovadne točke izvedene strumno in eksaktno in sta jih z veliko sigurnostjo spremljala pri klavirju s. Škofova in br. Seršen. Svečano akademijo ie zaključil orkester v zmagoslavno koračnico in pesmijo sokolskih legij. Zdravo! Delo dramatskega odseka sokolskega društva v Ljutomeru. Dramatski odsek sokolskega društva v Ljutomeru je 27-in 28. nov. vprizoril komedijo v treh dejanjih »Glavni dobitek« ob režiji br. Mar-tinaka. Ta vprizoritev je odlično uspela. Na povabilo sokolskega društva v Beltincih bo dramatski odsek sokolskega društva v Ljutomeru gostoval s to komedijo v Beltincih v nedeljo 12. t. m-ob pol 16. uri. Na kitajskem bojišču Nikar ne izgubljaj časa s tem, da šle ješ žrtve. To bomo delali od onega o1 ’ ko bomo napovedali Kitajski vojno. (»8 Orai Ujsag, Psst&J s ..Pod to goro zeleno" V zadnjih letih se zelo čuti prizadevanje čeških operetnih gledališč, da nadomestijo tuje in stare, operete dunajskega, židovskega in madžarskega kova z lastnimi operetami. Priznati je treba, da je ■ta težnja rodila doslej lepe uspehe in je v prvi vrsti ustvarjalcev, nove češke operete Jara B e 11 e š, čigar »Antoni-ček« je zmagoslavno šel preko neštetih evropskih odrov in tudi preko našega Mariborskega operetnega odra. Mariborska opereta je uvrstila v letošnji repertoar tudi njegovo veselo revijsko opereto v petih slikah »Pod to goro zeleno«, je predsnbčnjim doživela lep premierski uspeh, snoči pa svojo nič manj uspelo prvo reprizo. V s e b i n s k o. je ta opereta neke vrste kombinacija »Grofice Marice«, to znane revijske operete »Pri belem konjičku«. Kakor pri pretežno skoro vseh operetah, tako so tudi v tej neizogibni trije parčki, ki se . v prvem delu operete 'Snidejo, se zatem v svojem čustvovanju zrastejo in ukoreninijo, dokler ne obvelja Po nekaterih manjših komplikacijah dokončni, ljubezensko zmagoviti happyend v zaključni sliki. V nasprotju z operetami starejšega, kova ni v Beneševih operetah nikakšne sentimentalnosti ali romantičnih ekstratur, ampak je vse naravno, preprosto, ljudsko, zabavno, veselo. V vsebinski gradnji te operete se opažajo gotove zanimive paralele z »Anto-ničkom« (Pri »Antoničku« proščenje, tukaj cirkus, pri »Antoničku« vojaki, tukaj kozdarji, logarji itd.). Iz glasbe v tej Beneševi opereti je zvenelo marsikaj znanega, predvsem iz »Antonička«. Vmes je tudi nekaj izvirnega. Vesela žuborečnost, lahkotnost se Prepaja s češkimi folklornimi glasbenimi utrinki in je ta Beneševa glasba tako ukrojena, da prijetno zveni in da je kakor nalašč ustvarjena za ušesa in okus tipično operetne publike, ki jo takšni šla-gerji in takšne melodije na vso moč pri tegujcjo in privabljajo. Naš dirigent Lojze Herzog je segel temeljito v to ve selo poskočno glasbo in ji dal krepkega zamaha. Topot je sodeloval v orkester-skem zboru tudi vojaški dirigent kapetan Jiranek z mojstrsko spremljavo na klavirju. J. Beneševa revijska opereta »Pod to goro zeleno« (ppnekod- pod naslovom »Na zelenem travniku«) je takšne vrste, da nudi obilico konjunkture za vse mogoče iznajdljivosti in domislice, ki jim tudi Anton Harastovič >ni prizanašal uiti kot režiser in niti kot koreograf. Posamezne scene je opremil okusno, ži-vo, plastično, četudi ne razkošno. Vse je bilo lepo prirejeno za oko in okus, v ko bkor gre za ustrezanje opereti revijskega .značaja. Posamezne baletne točke in Plese je marljivo naštudiral, tako da se ie pestrost vseh teh slik in prizorov po ffitioževala v tem veselo razgibanem gozdarskem okolju, kjer ni samo ljubavnih utrinkov, ampak kjer nastopajo tudi cirkuški klovni in atleti ter cirkuški ravnatelj. Vmes pa odmevajo popularni šla-Kerji, spevi, kupleti in popevke, ki s svojo veselo prešernostjo dvigajo razpoloženje in razvnemajo odrski tempo: »Pod to goro zeleno«. »Zvezde žarijo«, »Zakaj človeška usoda«, »Rad bi imel tvoj foto«, ki ga je med odmorom krepko in veselo odpevalo vse občinstvo, predvsem pa dijaška mladina. Življenje le resnobno in prav je, da. se menjavajo vtisi in da se nudi občinstvu tudi pri-Merno razvedrilo s poskočnim petjem. Plesi, baletom in humorjem, četudi meji ta lvumor nemalokrat tia vsakodnevno Puhlost in plitvo vsakdanjost. V zmoti bi Puč bil, kdor bi stikal pri operetah po Sloboki domiselnosti in svežem, sočnem CsPriju. V krogu treh parčkov so se prizadevno uveljavili Jelka I g 1 i č e v a s svojim toplim, srebrno čistim sopranom (»Tajno željo«) ter dobro igro, Belizar Sancin kot postaven in simpatičen gozdarski in-ženjer Jurček, ki mu v prav posebni meri ježijo takšne vloge (»Pri belem konjič-toi«i) }„ fcj je bh topot tudi pevsko v si jajni formi, naša odlična subreta E. B a r-1 ič e v a kot vihrava in ljubosumna Lo- Našim naročnikom! Ponovno opozarjamo cenjene naročnike »Večernika«, posebno pa zamudnike, da še v tem mesecu poravnajo naročnino. S tem prihranijo upravi zamudno delo z opomin] in olajšajo redno dostavo lista. Vse one, ki se ne bedo oziral] na to, najvljudneje opozarjamo, da bomo, ako ne bodo imeli izravnane naročnine do k0nca tega meseca, nadaljnje pošiljanje »Večernika« ukinili. UPRAVA »VEČERNIKA«. Zanimiv proces. Te dni je Stol sedmerice v znanem procesu Kobi: marib. podružnica Zadružne gospodarske banke, ki mariborsko jasnost zelo zanima, vrnil vso zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno razpravo. Interesantno: Doslej znašajo pravdni stroški okoli 400.000 din. Gambrinova dvorana prenovljena in preurejena; Kdo ne pozna staroslavne Gambrinove dvorane? Svojčas je bila zelo dobro obiskana in je tvorila živahno shajališče mariborskega meščanstva, do-čim je bila v zadnjih letih radi posebnih časovnih okoliščin potisnjena nekoliko v ozadje, saj so pozornost meščanstva pretegovale številne preureditve in prenovitve raznih gostinskih torišč v naši obdravski prestolnici. Sedaj pa se je lastnik te gostinske postojanke g. Tscheligi odločil, da preuredi in prenovi te sicer udobne in privlačne restavracijske prostore, kar je tembolj pozdraviti, ko primanjkujejo Mariboru za manjša društvena in rodbinska razvedrila intimni, do-mačnostno urejeni gostinski prostori. Kamr smo izvedeli so ti preurejeni okusno opremljeni gostinski lokali, ki bodo mestu v okras in pridobitev, že otvorjeni. Dolgoletna, v gostinski stroki preizkušena in strokovno odlično izvežbana najemnica gospa Ivana Račičeva, ki vodi istočasno uspešno tudi znano izletniško gostilno »Pri lipi« v Radvanju, namerava prirediti v soboto dne 11. t. m. prvi koncert v veliki Gambrinovi dvorani. Nedvomno bosta privabila priznano dobra kuhinja ter vsem ljubiteljem dobre kapljice dobro znano Tscheligijevo vino iz pekrske okolice veliko število Mariborčanov, da obiščejo zelo prijetne in udobne prostore pri Gambrinu. Prav gotovo je tudi, da ne bodo mariborski meščani po-sečali sedaj Gambrinove restavracije, ki razpolaga z zelo lepim vrtom našega mesta, samo poleti, ampak tudi v ostalih letnih časih. Razstavna knjiga o slovenskem žurna-fizmu je še na razpolago. Podprimo naše novinarje. Razstavna knjiga se dobi za ceno din 30 (trideset) ori ljubljanski sekciji JNU. Mladini pod 15 let ni dovoljen vstop. Kakšna naj bo spolna vzgoja — se glasi tema, ki jo bo obravnaval v petek dne 10. decembra g. dr. Anton Brecelj, spe- | cialist zdravnik iz Ljubljane. O tem kočljivem vprašanju je bilo govora že svo-iečasno na Ljudski univerzi iz pedagoškega vidika in< bo sedanje predavanje važno dopolnilo prejšnjega, ker bo predavatelj predmet preniotril predvsem iz zdravniškega vidika. Mladini pod 15 let ni dovoljen vstop. — V ponedeljek dne 13. decembra je spominski Gogoljev večer. Predava g. univ. prof. dr. Spektor-ski iz Ljubljane. Odlomke iz njegovih del čita gdč. Kraljeva, članica tuk drame. Odlikovanje. Z redom sv. Save V. stopnje je bil odlikovan g. Jernej Vidmar, višji kontrolor in vodja prometnega oddelka pri pošti Maribor II. Iskreno čestitamo! čitaj: rigii guma za žvečenje pO V MCI JEDI IN CIGARETI Zavitki po Din 1' Kino Union. Danes »L’equipage«, re- mek delo francoske produkcije, film nepozabne lepote. Anabella — Charles Vanči. Ptijii tople lil v dražesinifi prinaša TEKSTSL^NA 2311113 viorafs in bogati izbiri BO 3EFELDT Smrtna kosa. V starosti 64 let je preminila v Jezdarski ulici 8 zasebnica Alojzija Gaiserjeva. V Kejžarjevi 9 pa 511et-na Ivana Dobrajčeva, -žena železniškega vlakovodje. Ohranimo rajnkima svetal spomin, žalujočim naše iskreno sočutje! Zdravniška stroka. V V. položajno skupino je napredoval dr. Ferdo Kunej, zdravnik združene zdravstvene občine Sv. Peter pod Sv. gorami, v VI. pol. skupino dr. Ante Gorišek v Slov. Konjicah, v VIL pol. skupino dr. Alfonz Henigman v Marenbergu in dr. Mirko Se-sardič v Beltincih. Smrtna kosa. Na Pobreški cesti 46 je umrl v starosti 75 let vpokojeni železniški uradnik Ivan Vogl. Žalujočim preostalim naše toplo sočutje! Četrtek, 9. decembra ob 20. uri: »Pri treh mladenkah«. Red A. Petek, lt). decembra: Zaprto. Sobota, 11. decembra ob 20. uri: »Sod-n!k Zalamejski«. Red D. Nedelja, 12. decembra ob 15. uri: »Pri treh mladenkah«. — Ob 20. uri: »Pesem s ceste«. Znižane cene. Konec tedna v mariborskem gledališču. Sobota 9. t. m. »Sodnik Zatamejski«, izvrstna španska klasična ljudska igra, ki je radi obolelosti med ansamblom morala nekaj časa izostati. Abon. D. — Nedelja popoldan, priljubljena, melcdiožna opereta- »Pri treh mladenkah«, zvečer zelo zabavna komedija »Pesem s ceste« (prvič po zniža n h cenah). ■ S ® M Si š ‘Viil njfft Podpore sprejema Posojilnica llU Narodni dom - teč. raf. to ter Verd oni k kot bivši nadporoi Horovitz, Ema Starčeva kot prist- no gozdno dete Hanči in Amton H a r a-stovič v komični vlogi profesorja dr. Bulfineka. Osrednja komična figura pa je Gorinškov logar Štetivec, ves potopljen v alkoholu, nepretirano mahedrav in svojevrsten, veselo razuzdan ob srečanju z Lolo E. Barbiče v e (»Lovci zgodaj vstati znamo«) in proti koncu operete krepko pojoč osrednji šlager te operete »Rad bi imel tvoj foto«. Ob nje govi strani vsa lintverska in oblastna Barbka S. Gorinškov e. Resnobno dostojanstven je Gromov veleposestnik Skalicki, smešen in> opletav Košičev nadgozdar. V sporednejšem krogu nastopajočih so se vneto udejstvovali P. Kovič v vlogi cirkuškega ravnatelja, nadalje J. Koš u-t a, F. Blaž ir. L. Stan delce r kot mladeniči, Nakrst in Cr n obori vlogi cirkuških klovnov, Danilo Turk kot atlet in D. Savinov a ter M. Z k r a j š k o v a kot prodajalki. Ob premieri in snočnji prvi reprizi je opereto ljubeče občinstvo popolnoma zasedlo gledališče in je upati, da bo ta J Beneševa opereta izdatno zabavala in razveseljevala Mariborčane. V današnjih resnobnih časih je pač dobrodošlo vsako razvedrilo, četudi je tupatam — topot menda ne tako! — nekoliko manj okusno in manj —- užitno. V. Akcija »Naše skrhrje«, nar-odnobramb-nega društva, o čemer smo poročali že torkovi številki, je zbudila med Mariborčani veliko pozornost in odobravanje. Za Maribor skrajni čas! Društvo »Zveza gospodinj« se snuje Mariboru. Zato se vrši v soboto, dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v Vesni sestanek. Žene vabljene, da se udeležite tega velevažnega sestanka v velikem številu. Z avtokarom v G r a z. V sredo, dne 15. decembra prireja »Putnik« enodnevni izlet z luksuznim kurjenim avtokarom G r a z. Odhod ob 7.30. uri izpred hotela »Orel«, odhod iz Graza ob 23. uri, Vožnja in vizum le Din 100.— za osebo! Takojšnje prijave pri »Putmku« Mari-bor-Celje-Ptuj. Glavnega dobitka ne boste zadeli, pač pa boste videli njegove posledice — v omediji »Glavni dobitek« na odru Sok. društva Maribor lil. v nedeljo 12. dec. 1937 ob 15. urj v krčevinski šoli. K obilni udeležbi vabi odbor. Aprobacija turistično propagandnih izdaj za Slo-vendijo. Tujskoprometna zveza Mariboru ponovno opozarja vsa tujskoprometna in planinska društva, posamezne postojanke in tujskoprometne obrate na stroge predpise trgovinskega ministrstva in banske uprave, glasom katerih se morajo besedila za vse turistično propagandne izdaje pred natisom predložiti na vpogled pristojni tujskopro-metni zvezi, na področju bivše Mariborske .oblasti, torej Tujskoprometni zvezi v Mariboru, Ravnotako se morajo po tri je izvodi vseli omenjenih izdaj v posameznih jezikih po izidu vposlati tujsko prometni zvezi. Navedeni predpisi zade vajo tudi vse ostale tujskoprtnnetne in teresente, kakor lastnike ozir. zakupnike hotelov, penzionov, večjih gostiln itd., ki izdajajo tujskoprometno propagandne prospekte. Tujskoprometna zveza v Mariboru opozarja na te predpise tudi vsa tiskarniška podjetja. Gambrinova dvorana popolnoma re-novirama! V soboto 11. decembra v veliki dvorani koncert. Prvovrstna kuhinja Tschelligijevo pivo. izborna pekrska vina. Točna postrežba. Nova iznajdba proti prahu. G. Ogrizek Franc iz Device Marije v Brezju pri Ma riboru je izumil zelo lične in maske proti prahu. Maske so malega formata, zelene barve ter pokrijejo "Samo usta in to tako hermetično, da ne pride niti najmanjši prašek do njih. Masko je treba po uporabi splakniti v sveži vodi, nakar je zopet uporabljiva. Ta nova iznajdba bo v veliko korist motoristom, posebno pa delavcem, ki delajo v prašnih prostorih. Radi nizke - cene maske, . ki stane Din 20.—; z dvojnim filterjem pa Din 25.—, je dana prilika skoro vsakomur, ki mu je zdravje ljubo, da ši jo nabavi. Čedna večerna obleka « modernih žipkah ali svili, je san/ vsake dame TEKSTIL AN A BUDEFELDT Radijski poslušalci iz magdalenskega mestnega okraja naslavljajo tem potom prošnjo na gg. industrijce in frizerje, da dajo svoje stroje blokirati. Radijskim imejiteljem bodo prihranili s lem mnogo nevšečnosti in nevolje. Tovarnarjev pa ne bo ta mala vsota prav nič prikrajšala. Za radijske imejitelje so pa te večne motnje zares velik udarec. To naj bo zadnja prošnja, ako bi ta ne zalegla, bodo prizadeti primorani, da odjavijo svoie aparate. Šahovsko bojišče, ll. kolo kvalifikacijskega šahovskega turnirja MŠK v torek zvečer je prineslo naslednje rezultate: StojnšekcMišura 1:0, Kttkovec:inž, Prek 1:0, Bien:Lukeš sen. 1:0, Rupar: Kresnik 1:0, Šetinc :Lukeš jun. 1:0, Seni-ca:Radolič 1:0, dočim je bila partija No-samSila odložena. Stanje po 11. kolu: Kukovec 11, inž. Prek S in pol, Bieu 5 in pol (2), Stojnšek 5 in pol (5), Šetinc 5 in poj, Senica 5, Mišura 4 in pol, Rupar 4 (2), Nosan 4 (2), Lukeš jun. 2, Radolič 1 in pol (1). Kresnik pol točke. 12. kolo bo v petek 10. t. m. v kavarni »Central«. Sodne novice. Za pisarniške oficiale 8. skupine so imenovani kanejist pri sre-skem sodišču v Gelju Anton Dolenc, kanclista pri sreskem sodišču . Murski Soboti Štefan Fridrih in Rudolf Lah. V 9. skupino: Anton Gobec v Ptuju, Ivan Košmrl pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Nočno lekarniško službo imata ta teden Vidmarjeva in Savostova lekarna. Kako bo z vremenom. Zemunska vremenska napoved pravi: Pretežno oblačno vreme. Ponekod deževno. Na skrajnem zapadu sneg. Temperatura bo tam nekoliko padla, v južnih kraiih bo ostala v glavnem nespremenjena. Tihotapci >>t vlOndlci. Skupina tihotapcev, in sicer 371etni Ivan Balarič, 23-letni Ignac Ščerujevič ter 21 letni Izidor Ščerujevič, vsi iz Gornje Bistrice, so se .. ...... dne 9. septembra 1937 podali v avstrijsko praktične | Radgono, kjer naj bi prevzeli od nekega iadnje teief tiho in vstopil v Blankino sobo; Leon .e čakal. Komaj jc Everard vstopil v sobo, jc zadišal Leon strašen krik in nesrečni oče e je zopet prikazal ves bled in prepaden od groze. -Kaj je?« je presenečen vprašal Leon. Hči! Moja hči! Uboga Blanka! je kli-, cal v obupu Everard. »Ali je mrtva?« Everard ga ie prijel za roko in ga potegnil v sobo. »Poglej!« je pristavil. V sobi je bil velik nered, oprava je bila prevrnjena, postelja je pričala o hudem boju. Sicer pa je bila sobica prazna. — Blanka je izginila. V. Na sledi. Everard je bil prvi hip potrt in neodločen; toda njegova navadna podjetnost je kmalu oživela s podvojeno močjo. Obrnil se je k Leonu in mu odločno dejal: »Počakaj me tukaj! Takoj se vrnem.« »Kam greste?« , »Počakaj... Počakaj!« Naglo je odšel, pohitel preko stopnic in zbudil ženo, ki je zadnje dni stregla Blanki. »iMoj Bog, kaj se je zgodilo?« je vprašala dobra delavka, ko je videla kako je razburjen Everard. V kratkih, pretrganih besedah ji je povedal, da je Blanka izginila in jo vprašal, ali se ni v njegovi odsotnosti zgodilo nič nenavadnega. »Santo to vem,« je odgovorila žena. »da sem bila pred dvema urama pri njej in ko sem hotela oditi, jc prišla neka ženska, ki jc hotela govoriti z bolnico.« »Ženska?« jo je prekinil Everard. »'Da. Peljala sem jo k Blanki, ki jo je radostno sprejela. Ko jo je zagledala je zardela in me prosila, naj odidem.« »Kakšna je bila ta ženska?« »Stara kakih štirideset let, rjavih las, srednjevelika.« »To je Volkulja!« je zamrmral Everard. Ali jo poznate?« »Da, da... In kaj je bilo potem?« »Nato sem se vrnila domov. Ne morem reči, da bi se mi zdel obisk sumljiv. Kmalu potem se je vrnil tudi moj mož, ki mi je rekel, da stoji pred hišo zaprt voz. Potem sva legla spat.« »Ali je to vse kar veste?« »Vse.« Ko je ženska končala, se ji je Everard zahvalil in odhitel v svoje stanovanje. Leon ga je še vedno čakal. ■ Ali ste kaj izvedeli?« je nestrpno vprašal. »Ničesar. Zenska ne ve dosti, toda uganil sem. Odvedla jo je Volkulja.« »Ali je to gotovo?« »Kmalu se bom prepričal. O, odgovor mi bo morala dati, vrniti mi hčer... —.« Everard je grozeče zamahnil z roko-Njegova jeza je bila strašna, v očeh so s e mu kresali hudi bliski. Odločno je stoP1 k vratom. „ . »Kam greste sedaj?« ga je vpraša Leon, ki se je bal, da stori v* svoji strast* kaj nepremišljenega. »Blanko grem iskat.« »Saj ne veste, kje je.« »iNe vem sicer, kje je, a bom znal V°' iskati razbojnike, ki jih sumim, da so J( odvedli,« je odgovoril Everard. »Preveč ste razburjeni, jeza se vas a-polastila... morda bi bilo bolje, da P-" čakate, dokler se ne umirite.« »Čakam naj,« je, dejal Everard trp^ »s tem nestrpnim srcem, ki rm hoče r. biti prsi? Z Bogom!« izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.