Jubilej družbe Radio-Tednik Ptuj Podravje • »Ostanite z nami še naprej!« O Strani 8 in 9 Politika Podlehnik • Majhna občina, ki prekaša številne večje O Stran 5 s í ¡ Štajerski Ptuj, torek, 12. septembra 2023 Letnik LXXVI • št. 71 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Podravje • Zlata trsna rumenica na pohodu, žarišča tudi v Halozah »Zatiranje je nujno, izgovorov ni« Zlata trsna rumenica, ki predstavlja resno grožnjo za obstoj slovenskega vinogradništva, se nezadržno širi. Žarišča okužb so bila nedavno določena tudi na območju Haloz, med drugim tudi na najboljših vinogradniških legah na Gorci, v Zaklu in Sedlašku. Več na straneh 6 in 7. Danes priloga Aktualno Videm • 1.500 evrov dnevno za šolske prevoze O Stran 2 Podravje Destrnik • Znova zapleti pri gradnji državne kolesarske poti O Stran 2 Podravje Ptuj • Stanovalci Kvedrove ulice upajo na nižjo ceno O Stran 4 Ljudje in dogodki Ptuj • Županja sprejela 15 zlatih maturantk in maturantov O Stran 10 v Šport Nika Milošič • »Želim napredovati, zato poslušam starejše kolegice v reprezentanci« O Stran 16 Aktualno • Starejši učenci mlajše izsiljujejo tudi za denar V središču • Kaj bo še mogoče zavarovati ob vse pogostejših neurjih? Aktualno Poplava vzame hišo, zavarovalnica pa izplača nekaj tisočakov Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 12. septembra 2023 Videm • Prevozi šolarjev dražji od novega vrtca 1.500 evrov dnevno za šolske prevoze Občina Videm ob začetku šolskega leta še ni imela podpisane pogodbe z izvajalcem šolskih prevozov. Na razpis, objavljen v začetku šolskih počitnic, je ponudbo oddala le Arriva, ki pa je s ponudbo več kot 300.000 evrov krepko presegla v proračunu zagotovljena sredstva. Občina je razpis ponovila in ponovno prejela le eno ponudbo, tudi tokrat podjetja Arriva. Foto: Črtomir Goznik V primerjavi z lani naj bi bili letos stroški šolskih prevozov za 100 % višji. »Morali smo ponoviti razpis, saj je ponudba presegla načrtovana sredstva. Sedaj gre strošek prevozov pod intervencije in bodo za september plačani preko naročilnice, kar pomeni, da šolski prevozi potekajo nemoteno,« je dejal župan Brane Kolednik. Lani so za šolske prevoze za osnovnošolske otroke odšteli okrog 150.000 evrov, letos so še junija ocenili, da bi moralo 225.000 evrov zadostovati. Toda oddana ponudba je ocenjeno vrednost presegla za skoraj 80.000 evrov. Avgusta so razpis ponovili. Ponovno se je prijavila le Arriva s ponudbo 269.803 evre. Ponudba je bila nižja za dobrih 30.000 evrov kot na prvem razpisu, vendar pa ta ponudba obsega devet mesecev zagotavljanja šolskih prevozov, od oktobra do junija, kar pomeni, da je enaka prvotni. Občino Videm bodo tako prevozi šolskih otrok na dan stali okrog 1.500 evrov. »Žal se podražitvam očitno ne bomo mogli izogniti. Pogodbo bomo podpisali, obenem pa si bomo prizadevali, da bi šolske linije spremenili v redne linije. Na rednih linijah namreč letna vozovnica stane 70 evrov, medtem ko je v naši občini po trenutnih cenah strošek šolskih prevozov na vozača okrog 1.000 evrov.« Obseg linij naj bi bil enak lanskemu, o skrajšanju šolskih linij pa za zdaj s prevoznikom niso govorili. »Sedaj je bil cilj, da si prevoznika zagotovimo, nato pa v dialogu s starši, morda širšim razmislekom raziščemo dodatne možnosti. Pred kakršnokoli odločitvijo bomo pretehtali pluse in minuse, seveda pa je varnost tista, ki je na prvem mestu,« je še dodal ravnatelj OŠ Videm Robert Murko. Mojca Vtič Podravje • Medvrstniško nasilje na našem območju v porastu r»i_ «v. v • 1 «v . .1. . . t 1. 1 Starejši ucenci mlajše izsiljujejo tudi za denar Ob začetku šolskega leta osnovne šole obiščejo policisti, predvsem zato, da šolarje in njihove starše seznanijo s prometnimi pravili. Opozarjajo pa tudi na morebitne oblike medvrstniškega nasilja, kije v zadnjem času v porastu. Vsak starš si prav gotovo želi, da njegov otrok v šoli ali izven nje ne bi doživljal pretepov, porivanja, zbadanja, zavračanja, ustrahovanja, obrekovanja, poniževanja, spolnega in spletnega nasilja ... Žal pa se vse to dogaja tudi v našem okolju. Prvi znaki za alarm so, ko otroci in mladostniki začnejo zavračati obisk pouka, se bojijo iti v šolo in domov. Pred časom so policisti na območju Podravja obravnavali primere, ko so starejši učenci od mlajših zahtevali denar. Kot nam je uspelo neuradno izvedeti, starši o tem niso obvestili policije, ampak so obračunali kar sami med seboj. Policisti tako ravnanje strogo odsvetujejo, saj se potem vse skupaj še bolj zaplete. »Če so otroci oz. Pred nekaj leti so učenci OŠ Olge Meglic mlajše izsiljevali za denar. Foto: Pixabay Ob zaznavi medvrstniškega nasilja se je treba odzvati in dogodek prijaviti na policijo. Ustrahovan mladostnik je pogosto tiho Kot so poudarili na PU Maribor, policija s preventivnimi vsebinami na različne načine nagovarja mlade ter jih ozavešča o nasilju, oblikah in znakih nasilja ter o njegovih posledicah. »Pogosto je namreč mladostnik, kije žrtev nasilja vrstnikov, ustrahovan in si ne upa povedati, kaj se mu dogaja. Zato je pomembno, da ve, da ni sam, da razpolaga z informacijami, kaj lahko stori, na koga se lahko obrne in kdo vse mu lahko pomaga. Menimo namreč, daje pomembno, da pri preprečevanju medvrstniškega nasilja sodelujejo vse institucije, ki so v stiku z mladostniki. Policija, šole, zdravstveni domovi, centri za socialno delo, nevladne organizacije idr. Policija spodbuja vse, da ob zaznavi tovrstnega dogajanja odreagirajo in dogodek prijavijo policiji. Mladostniki so v naših postopkih deležni posebne obravnave, saj spadajo med najranljivejše skupine naše družbe.« starši ali učitelji seznanjeni z morebitnimi primeri izsiljevanja učencev za denar, pa tudi drugimi primeri medvrstniškega nasilja, svetujemo, da o tem takoj obvestijo policiste,« so povedali na PU Maribor. Izsiljevali za denar, a izven šole Na ptujskih osnovnih šolah smo preverili, ali so v lanskem šolskem letu obravnavali primere izsiljevanja za denar. Uradno zabeleženih ni bilo nikjer. So pa bili pred koronskim obdobjem na OŠ Olge Meglič Ptuj obveščeni o tem, da je bilo nekaj takih primerov, vendar se je to dogajalo po pouku, izven šolskega prostora. Šola se zato v reševanje problematike ni vključevala, je pa to vsekakor neposredno vplivalo na dogajanje v šoli. »Če se nasilje med vrstniki dogaja na poti v šolo ali izven nje, si mi pred tem ne moremo kar zatisniti oči. Naše učence poskušamo osveščati o tem, da je vsakršno nasilje nedopustno,« je povedala Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič Ptuj. Na OŠ Ljudski vrt Ptuj izsiljevanja za denar do zdaj uradno še niso obravnavali. Po besedah ravnateljice Tatjane Vaupotič Zemljič pa so v lanskem šolskem letu nekateri starejši učenci v sanitarijah prodajali čips. Mlajši so to povedali svojim razrednikom, ki so takoj ukrepali. Žal krivcev niso našli, so pa na skupnih roditeljskih sestankih poudarjali, da je tovrstno ravnanje nesprejemljivo. »Še večja težava je prav gotovo sovražni govor na socialnih omrežjih,« je dodala Vaupotič Zemljičeva. Na OŠ Breg in Mladika tovrstnih primerov niso obravnavali oz. zanje niso izvedeli, kar pa ne pomeni, da se morda niso dogajali oz. se ne dogajajo. Na Ptuju letos 19 primerov medvrstniškega nasilja Na Policijski upravi Maribor ne vodijo posebej statistike izsiljevanja za denar, so pa v prvi polovici letošnjega leta obravnavali 124 primerov medvrstniškega nasilja, kar je v primerjavi z istim obdobjem leta 2022 za 76 več. Pri tem so prevladovala različna kazniva dejanja, pa tudi nekaj prekrškov. V vseh primerih, pri katerih so bili udeleženi mladoletniki, so o tem obveščali CSD. Največ primerov prijav medvr-stniškega nasilja so obravnavali na območju PP Maribor II (43 primerov), PP Maribor I (21 primerov), PP Ptuj (19 primerov), PP Ormož (6), PP Gorišnica (2). Estera Korošec Destrnik • Znova zapleti pri gradnji državne kolesarske poti Nerešena lastniška razmerja Gradnje kolesarskega odseka v Janežovcih na poti med Ptujem in Lenartom, ki ga financira država, se z eno besedo drži smola. Potem ko so se dela ustavila zaradi pomanjkanja sredstev, zaradi pritiskov lokalne skupnosti pa slednjič le nadaljevala, so nas zdaj občani opozorili, da na nekaj delih trase ponovno vse miruje, saj investitor naj ne bi pridobil vseh potrebnih soglasij od lastnikov zemljišč, po katerih bo potekala kolesarka. Državna kolesarska povezava ob R1-226, odsek 1286, se gradi v sklopu pogodbe, ki poleg omenjene povezave vključuje še rekonstrukcijo križišča v Janežovcih in izgradnjo avtobusnih postajališč ob cesti proti Dupleku. Po pojasnila smo se obrnili na Direkcijo za infrastrukturo (DRSI), kjer so nam potrdili, da so za izvedbo vseh del zemljiškoknjižne zadeve v večini urejene, ne pa še tudi vse. »Urediti moramo še razmerja s štirimi lastniki. Poleg tega je v teku upravni postopek razlastitve za dva lastnika,« so kratko odgovorili. Kdaj bo projekt končan? Zanimalo nas je, kaj ti postopki pomenijo za rok dokončanja del pa tudi za financiranje projekta, saj je nadaljevanje investicije še letos pomembno tudi zato, ker so nanjo vezana evropska sredstva, natančneje sredstva iz odhajajoče finančne perspektive, vendar odgovora na to vprašanje nismo dobili. Spomnimo, da je občino Destrnik in izvajalca Cestno podjetje Ptuj (CPP) sredi maja letos presenetilo obvestilo DRSI o ustavitvi že začete 3,6 milijona evrov vredne in- vesticije ob regionalni cesti Ptuj-Lenart in Janežovci-Dolge Njive, vzrok za ustavitev gradnje pa naj bi bilo, kot rečeno, pomanjkanje denarja. Pogodba za gradnjo je bila podpisana junija lani, rok za izvedbo je bil konec letošnjega septembra, doslej pa ni bil običaj, da bi država ustavljala investicije v teku. Cestno podjetje Ptuj in njegov podizva-jalec Komunala Slovenske gorice sta morala gradbišče zapustiti, vodstvo občine pa je aktiviralo vse sile, da je DRSI po mesecu in pol, odkar so se stroji na gradbišču ustavili, dobila potreben denar za nadaljevanje gradnje. Večino investicije sicer krije država, a je tudi delež občine, ki znaša 233.000 evrov, vse prej kot zanemarljiv. Denar se je torej našel, zdaj pa je projekt pred novim izzivom - urejanjem lastniških razmerij, kar lahko gradnjo pošteno zavleče. SD Foto: SD Najprej se je gradnja državne kolesarke skozi Janežovce ustavila, ker zanjo kljub podpisani pogodbi ni bilo več denarja, zdaj pa nekateri deli trase mirujejo zaradi nerešenih lastniških razmerij. torek • 12. septembra 2023 Aktualno Štajerski 3 Podravje, Slovenija • Kako zavarovati nepremičnine, da bo škoda res pokrita Poplava vzame hišo, zavarovalnica pa izplača nekaj tisočakov Avgustovske poplave so nemalo družinam čez noč pobrale čisto vse, tudi bivališča. Nepredstavljivo huda je bolečina v situaciji, ko človek ostane brez strehe nad glavo, pa če je bila hiša stara sto let ali pravkar zgrajena, če so ljudje zanjo imeli kredit ali pa ne. Za stisko, ko ljudje ostanejo brez strehe nad glavo, ni besed. Marsikdo se je tolažil vsaj z dejstvom, da ima nepremičnino zavarovano. A tudi z zavarovanji je nemalokrat loterija. Lahko se zgodi, da je zavarovano vse, razen rizika točno tiste naravne nesreče, ki se je pripetila. Ali pa da zavarovanje ni sklenjeno do vsote, ki bi pokrila nastalo škodo. Zdaj so že znane zgodbe ljudi, ki si od zavarovalnic ne morejo veliko obetati. Recimo, da so ostali brez domačije, vredne 300.000 evrov, zavarovalnica pa jim bo pokrila škode za 20 tisočakov. Nemalo je takšnih in podobnih zgodb. Kdaj ni možno zavarovati na novo vrednost V zavarovalnici Triglav so poudarili, da svetujejo zavarovanje na novo vrednost, saj je tako realno pričakovati izplačilo dejanske škode. „Če je zavarovanje zgradbe sklenjeno na novo vrednost in je zgradba uničena, potem se škoda obračuna na osnovi gradbene vrednosti nove takšne zgradbe. Če pa je zavarovanje zgradbe sklenjeno na dejansko vrednost in je zgradba uničena, potem se škoda obračuna na osnovi gradbene vrednosti nove takšne zgradbe, zmanjšane za amortizacijo oziroma za izgubljeno vrednost zaradi obrabe, starosti ter ekonomske in tehnične zastarelosti. V primerih, ko je zavarovanje sklenjeno do nižjih limitov, obstaja Katera so najpogosteje zavarovana tveganja Pri vseh treh zavarovalnicah, s katerimi smo govorili, so najbolj množično zavarovana tveganja požara, viharja, toče, strele, eksplozije in odgovornosti. Med ostalimi - dodatnimi riziki - se zavarovanci največ odločajo za zavarovanje pred poplavami, strojelomom, potresom in izlivom vode. možnost, da zavarovalnina ne zagotovi primernega povračila škode," so pojasnili. Je pa tudi res, da za starejše nepremičnine ni moč skleniti zavarovanja na novo vrednost. „Kritje na novo vrednost zagotavljamo le za zgradbe, ki niso amortizirane več kot 40-odstotno," so dodali pri Triglavu. Podobno politiko z zavarovanji na novo vrednost imajo v drugih zavarovalnicah. Pri Generaliju na novo vrednost zavarujejo do 50-odstotne stopnje amortizacije. Pomembna dogovorjena višina kritja Pri zavarovanjih rizika na novo vrednost torej ni vprašanje, da zavarovalnica na- Najvarnejša izbira je zavarovanje na novo vrednost, ki pa za starejše nepremičnine ni možno. Foto: Sašo Svigelj/M24 stale škode ne bi v celoti pokrila. Težava zavarovancev je lahko torej, da na novo vrednost zaradi starosti objekta ne morejo zavarovati. V tem primeru imajo možnost zavarovanja kritja do določene vsote, recimo hipotetično 30.000 evrov, kar se na prvi pogled zdi morda veliko, ker se nikoli doslej ni zgodilo, da bi voda rušila stanovanjske hiše. A če poplava odnese hišo in celo domačijo, si človek s 30.000 evri veliko ne more pomagati. Vendar je to najvišji možni znesek odškodnine, če je bil do te meje (30.000 evrov) zavarovan riziko poplav. „ Če je imela stranka sklenjeno zavarovanje s kritjem za poplavo do 30.000 evrov, lahko pričakuje izplačilo škode do največ navedene višine," so jasni pri Gene- raliju. Enak odgovor so dali tudi v zavarovalnici Sava: „Zavarovalna vsota je vedno zgornji limit kritja zavarovalnice, ne glede na višino škode, ki jo zavarovanec utrpi." Zavarovanje pred vodo na več načinov Naslednja stvar, na katero velja opomniti, je klasifikacija zavarovanja. Ni namreč enako, če imate zavarovani riziko poplav ali pa tako imenovano hišno poplavo (izliv vode iz vodovodnih ali kanalizacijskih inštalacij, vdor meteorne vode, izliv toplovodne vode ...). Zavarovalnica Generali rizike vdora meteorne vode, izliva in poplave zavaruje paketno, paketi so trije: Foto: Bobo/M24 Zakaj lahko oškodovani prejmejo le pičlih 30.000 evrov odškodnine po poplavah, četudi so imeli nepremičnino zavarovano za nevarnost poplav in jo je voda v celoti uničila, porušila ali odnesla? Odgovor je preprost: nepremičnina ni bila zavarovana na novo vrednost, za poplave je bila zavarovana do zneska 30.000 evrov. Nepremičnina, ki jo je poplava uničila, pa je lahko bila dejansko vredna 300.000 evrov. Aktualno vprašanje podražitev premij Po avgustovskih poplavah je aktualno vprašanje dviga cen zavarovalnih premij za tveganje poplav. Pri Generaliju so navedli, da dvig premije v tem trenutku ni predviden. O tem bodo odločali po opravljeni analizi letošnjih škod. Tudi pri Savi so dejali, daje o podražitvah preuranjeno govoriti. „Ko se bo situacija umirila, bodo potrebne natančne analize vpliva celotnega škodnega dogajanja na višino zavarovalnih premij." Odgovor zavarovalnice Triglav bi lahko razumeli, da se podražitvam, glede na nastale škodne dogodke, vendarle ne bo moč izogniti: „Cenovno politiko oblikujemo v skladu z dinamiko razvoja in prevzemanja tveganj ter glede na pričakovane trende gibanja stroškov, ki nastanejo v sklopu sanacije škod v posamezni zavarovalni dejavnosti. Vse navedeno bo tudi v prihodnje vplivalo na višino zavarovalnih premij, in sicer z namenom zagotavljanja enakega nivoja storitev in zavarovalnih kritij." osnovni, ekskluzivni in premium, poplave so vključene samo v paketa višjega ranga - premium in ekskluzivni. Tudi pri Triglavu imajo v osnovi oblikovane paketne ponudbe, je pa možno za vsa tveganja, povezana z vodo, skleniti razširitev zavarovalnega kritja. Podobno je pri zavarovalnici Sava, kjer se zavarovanec odloči, ali bo zavaroval paketno ali vsako od tveganj posebej. Kdaj za poplave ni možno skleniti zavarovanja Višino zavarovalnih premij za zavarovanje rizika poplav oblikuje več dejavnikov: poplavna ogroženost, zvestoba stranke, predhodne škode . Zavarovalnice si pri ocenah tveganja poplav pomagajo s poplavnimi kartami republiške agencije za okolje (Arso), lastnimi evidencami, podatki o pogostosti poplav, morebitnimi protipoplavnimi ukrepi na območjih. Izdelane imajo tudi kriterije, po katerih nepremičnine za nevarnost poplav niti ni moč zavarovati. „Kritja za poplavo ni možno zavarovati, če je bil zavarovalni kraj v preteklih 10 letih poplavljen pet- ali večkrat," so navedli v zavarovalnici Generali. Pri Savi pa so svoje pogoje pojasnili takole: „Ome-jitve sklepanja veljajo za območja, ki so bila v zadnjih petih letih poplavljena trikrat ali več - v tem primeru namreč dogodek ni več negotov oziroma je tveganje visoko. Takšne primere obravnavamo z individualnim prevzemom." Mojca Zemljarič Slovenija • Lani dvakrat več začasne zadržanosti od dela zaradi nege otroka Otrok naj gre v šolo ali vrtec, četudi malo smrka ali pokašlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)je zaznal izjemen porast začasne zadržanosti od dela iz razloga nege otroka, ki seje lani v primerjavi s predhodnimi leti podvojila. Opozarjajo, da ni vse okužba oziroma nalezljiva bolezen, zaradi katere bi moral otrok ostati doma. V praksi opažajo tudi, da starši pogosto naprošajo za odobritev začasne zadržanosti od dela zaradi nege otroka, ker „vrtci oziroma šole pogosto zavračajo vključenost otroka v vzgojno izobraževalno ustanovo že zaradi manjših zdravstvenih težav, tako rekoč že tudi takrat, ko otrok zgolj smrka", so objavili na spletni strani. Predvidevajo, da je vzrok temu tudi strah pred okužbo z novim koronaviru-som, ki jo je sicer treba resno obravnavati z vsemi preventivnimi ukrepi, a ni vse okužba, zaradi katere bi moral otrok ostati doma. „Ko otrok ne gre v vrtec oziroma šolo, tudi starši ne morejo na delo, kar predstavlja nevšečnosti tako zanje kot tudi za njihove delodajalce, obenem pa je tudi otrok prikrajšan za program, ki ga v ustanovi zamuja. S tem se povečuje pritisk na pediatre, da staršu odobrijo začasno zadržanost od dela zaradi nege, čeprav za to po oceni pediatra glede na zdravstveno stanje otroka ni vedno potrebno," so zapisali v ZZZS. V sekciji za primarno pediatrijo v okviru Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu so zato izdali strokovne smernice vključenosti otrok v vrtec oziroma šolo ob upoštevanju njihovega zdravstvenega stanja. Tako otrok lahko obiskuje šolo ali vrtec, če malo smrka, včasih pokašlja in nima vročine ter če ima po spanju v očeh malo izcedka. Vrtec ali šolo lahko obiskuje tudi, če je slabo spal, ampak ga nič ne boli in nima vročine ter če ga malo boli glava ali trebuh. Pouka se lahko udeleži tudi če je dobil antibiotik in je že več kot en dan brez težav, ima na koži izpuščaj, ki ga ne srbi in je ves čas enak ali če so njegove norice že vse suhe, so zapisali v smernicah. Sta Foto: Pixabay 4 Štajerski Podravje torek • 12. septembra 2023 Slovenske gorice • Zaskrbljeni župani Druga faza obvisela v zraku Epidemija covida-19, vojna v Ukrajini, energetska kriza in inflacija so razlogi, zaradi katerih se lahko projekti, začeti v iztekajoči se finančni perspektivi, zaključujejo po fazah. Foto: MKRR Župani Slovenskih goric na sestanku z ministrom za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandrom Jevškom o usodi gradnje kolesarskih povezav Tako vsaj slovenjegoriškim županom, ki v okviru ORP Slovenske gorice gradijo kolesarsko mrežo, zagotavlja Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj. »Kdor ne bo v celoti zaključil projekta, tudi ne bo v celoti vračal denarja, ampak bo lahko projekt nadaljeval v naslednji finančni perspektivi z novim, svežim denarjem.« Kaj natančno je mislil s tistim celotnim vračanjem denarja, pa ni pojasnil. Država upočasnila, celo ustavila gradnjo Ministra so na sestanek z župani, ki je potekal v Sveti Ani, povabili na Razvojni agenciji Slovenske gorice (RASG), ki vodi izgradnjo slovenjegoriških kolesark, in to zaradi neuradnih, a skrb vzbujajočih informacij, ki so zaokrožile v javnosti, češ da bo v naslednji finančni perspektivi možno sofinanciranje samo tistih kolesarskih povezav, ki se navezujejo na mestne občine. »Če to drži, bo s tem izključena možnost sofinanciranja večine tras za dokončanje in nadaljevanje izgradnje kolesarskih poti, ki smo jih načrtovali do 2027, da bi izboljšali povezave znotraj regije in med njimi, in to ne glede na navezavo na mestno občino,« je dejal Srečko Aleksander Padovnik, koordinator projekta z občinami pri RASG. Prva faza gradnje kolesark na območju ORP Slovenske gorice, ki zajema občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica, Sveti Jurij, Šentilj, Sveti Andraž in Trnovska vas, je tik pred koncem. Do letošnje jeseni je bila sofinancirana iz evropskih kohezijskih sredstev, Slovenske gorice pa bodo pridobile približno 60 kilometrov kolesarskih poti. »Zadnje mesece opažamo, da se je gradnja na tistih odsekih, ki jim pravimo državne kolesarke, precej upočasnila ali pa se dela kljub podpisanim pogodbam še sploh niso začela, čeprav bi se že zdavnaj morala. To nas skrbi, saj si želimo, da bi projekti tekli nemoteno, kajti državne kolesarske poti so hrbtenica, na katero se potem navezujejo občinske kolesarke.« Kako vodovod zapakirati v mehke vsebine? Jevšek je poudaril, da vsekakor podpira nadaljnjo gradnjo kolesarskih poti v Slovenskih goricah, v delovno gradivo nove finančne perspektive pa sta zaenkrat vključeni tudi Dravska kolesarska pot in kolesarska povezava Ptuj-Hajdina. Ali se bo denar dejansko našel tudi za drugo fazo slovenjegoriških kolesark, minister ni potrdil, saj da odločitev ni v pristojnosti njegovega ministrstva, ampak infrastrukturnega. Ker nova finančna perspektiva stavi predvsem na mehke vsebine in tiste z izrazito zeleno noto, je župane zanimalo, kako priti do denarja za prepotrebno osnovno infrastrukturo, torej za vodovod, kanalizacijo, odpadke, ceste. Graditi stavbe in asfaltirati cest z evropskim denarjem sicer ne bomo mogli, jim je odgovoril minister, bo pa mogoče ostalo omenjeno infrastrukturo »zapakirati« znotraj pet prednostnih področij, ki so: bolj zelena in nizkoogljična, bolj povezna in bolj socialna Evropa ter Evropa, ki je bliže državljanom, kamor sodi trajnostni razvoj mest in podeželja. Kar bo, se zavedajo župani, vse prej kot lahka naloga. Ker obmejna problemska območja in manjše občine zaostajajo v razvoju, še pravi Jevšek, se na njegovem ministrstvu zavzemajo za spremembo zakona o skladnem regionalnem razvoju. Senka Dreu Na voljo mobilni aplikaciji v Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave Ormož • Poletno kopališče zaprlo svoja vrata Boljši obisk od lanskega Kljub zelo muhastemu in izrazito deževnemu poletju, zlasti v juliju, so v ormoškem poletnem kopališču zabeležili več kopalcev, posledično je bil večji tudi zaslužek Kopališče na prostem je bilo uradno odprto od 10. junija do 2. septembra, kar pomeni 85 dni, torej enako kot lani, ko so bila vrata za kopalce odprta od 11. junija do 4. septembra. »Vendar s pomembno razliko: dejanskih kopalnih dni smo imeli v 2022 78, letos pa zaradi slabega vremena samo 70,« razlaga Andrej Vršič, direktor Zavoda za turizem, kulturo in šport Ormož, ki upravlja kopališče. Kljub temu je letos na kopališču sončne žarke in osvežitev v vodi poiskalo 127 kopalcev več kot lani. Če pogledamo konkretne številke, so kopalcev v letu 2022 našteli 10.475, letos pa 10.602. V kopališko blagajno se je steklo tudi nekaj več denarja; natančneje gre za 877 evrov, kajti lanski prihodek od prodaje vstopnic je znašal 23.426, letošnji pa 24.303 evre. »Zadnji sončni dnevi v avgustu so nadoknadili julijski izpad, kar nas je seveda zelo razveselilo. Največ kopalcev smo beležili 15. in 16. julija, in sicer 451 oziroma 447. Odličen obisk smo imeli nato še proti koncu kopalne sezone, torej v drugi polovici avgusta. 26. avgusta smo našteli 432, 27. 386, 22. pa 379 kopalcev.« Foto: SD V ormoškem hostlu je letos prespalo deset odstotkov več gostov kot lani. Deset odstotkov več nočitev Kar se kopanja tiče, bi lahko rekli, da je zdaj v Ormožu zavladalo obdobje zatišja, ki bo trajalo do začetka januarja prihodnje leto. Takoj po novoletnih praznikih bo namreč zaživelo kopanje v zimskem bazenu in savnanje na Hardeku. Kot pravi Vršič, bo kopalcem in savnarjem na voljo pet mesecev, vse do konca maja, in to ob koncih tedna v popoldanskem času, saj v ostalih dne- vih med tednom bazen uporabljajo otroci za učenje plavanja. V zavodu pa so zadovoljni tudi z zasedenostjo Hostla Ormož, saj je ta za deset odstotkov večja od lanske. »Junija, julija in avgusta 2022 smo zabeležili 772 nočitev, letos v enakem obdobju pa 851. Ob koncih tedna imamo tranzitne goste, najpogosteje Poljake in Čehe, ki potujejo naprej proti Hrvaški, večinoma v Dalmacijo, in pri nas prespi-jo, saj smo nekje na sredini njihove končne počitniške destinacije. V hostlu pa sicer bivajo tudi člani raznih športnih klubov, na primer rokometnih in nogometnih, ki imajo v bližini tabore in priprave. Povratne informacije, ki jih dobivamo od teh klubov, so zelo spodbudne, saj jim je v hostlu všeč. Pravijo, da jim nudi res dobre pogoje za bivanje, kakovostno športno infrastrukturo za treninge in možnosti zanimivega preživljanja prostega časa.« Senka Dreu Zimsko družinsko kopanje za deset evrov Za kopanje v zimskem bazenu na Hardeku, kije kot vsako leto odprt od januarja do maja, bo povprečna štiričlanska družina odštela do deset evrov. Vstopnica za odrasle namreč stane tri, za otroke pa dva evra. Za mlajše od šest let je vstop prost, popustov pa so deležni dijaki, študentje, upokojenci in invalidi. Za uporabo savne je treba odšteti pet, skupaj s kopanjem pa sedem evrov. Lani je čez poletje ormoško kopališče obiskalo 10.475, letos pa 10.602 kopalca. Ptuj • Stanovalci Kvedrove ulice upajo na nižjo ceno V nekaterih blokih sprememba ogrevanja Na sistem daljinskega ogrevanja je na Ptuju priključenih 2.243 odjemalcev. V prihodnje naj bi se jih priključilo še nekaj. Namesto plina na energijo iz biomase prehajajo tudi stanovalci nekaterih blokov. Izgradnja nove kotlovnice na Volkmerjevi cesti, ki jo je izvedlo občinsko podjetje Javne službe Ptuj, naj bi vplivala na nižanje cene ogrevanja. V kakšni meri in če sploh, sicer še vedno ni jasno: »Zaradi še vedno nestabilnega trga z energenti je ceno toplote izredno nehvaležno napovedovati, a za zdaj kaže, da bi se cene toplote v prihodnjem letu lahko znižale.« Največji porast cen so v zadnji kurilni sezoni čutili tisti, ki so se ogrevali na plin. Prav zato so mnogi poiskali alternativne metode. Tudi podjetje Javne službe Ptuj je ponekod, kjer je to možno, stanovalcem ponudilo možnost priklopa na daljinsko ogrevanje s priklopom na glavno kurilnico. V teku je investicija v Kvedrovi ulici od številke ena do pet. »Tam je že umeščeno omrežje daljinskega ogrevanja, ki je bilo do sedaj fizično ločeno od glavnega omrežja, saj je na lokaciji Kvedrove ulice 3 locirana kotlovnica za to območje. Trenutno poteka izgradnja toplovodnega omrežja in toplotne postaje z željo povezave Investicija v Kvedrovi je v teku. t. i. glavnega omrežja daljinskega ogrevanja z omrežjem na območju Kvedrove ulice. Tako bi lahko vsi odjemalci uporabljali energijo, proizvedeno iz biomase, ki se proizvaja v glavni kotlovnici na Volkmerjevi cesti 20. Kotlovnica v Kve- drovi ulici 3, ki deluje na zemeljski plin, pa se ukinja. V tem primeru se število odjemalcev ne spreminja.« Treba je zgraditi okrog 125 m toplovodnega omrežja in v prostor kotlovnice umestiti toplotno pod-postajo. Predvidevajo, da bi zagon postrojenja opravili še pred začetkom kurilne sezone. Vrednost investicije je ocenjena na 158.000 evrov brez davka, na sistem daljinskega ogrevanja Ptuj je pa je trenutno priključenih 2.243 odjemalcev. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 12. septembra 2023 Gospodarstvo Štajerski 5 Podlehnik • Odobrenih za 6,5 milijona evrov investicij, toda želijo si še več r. • V • V Vi »I 1*1 IV« V. 1 V. Z višino proračuna na število prebivalcev prekašajo večje občine Haloški občini Podlehnik s 1.800 prebivalci je letos uspelo pridobiti za 6,5 milijona evrov projektov. Kljub uvrstitvi v sam vrh slovenskih občin po višini proračuna glede na število prebivalcev župan Sebastian Toplak ni docela zadovoljen. Zaradi odobrenih projektov in vse višjih obveznih izdatkov so morali zaustaviti modernizacijo cest, usoda infrastrukturnih državnih projektov na območju Podlehnika pa je neznana. Na zboru občanov je župan Toplak zbranim predstavil pridobljene projekte, projekte v teku ter naraščajoče stroške, na katere občina nima vpliva. Od marca do avgusta je Podlehnik prejel več pozitivnih sklepov o sofinanciranju v višini 6,5 milijona evrov. Komunalno podjetje Ptuj tako že ureja razvojno cono Podlehnik za 640.000 evrov. »Gradi se osnovna komunalna infrastruktura na območju, kjer so predvidene različne gradnje, od doma za starejše, večstanovanjski objekt, do individualnih gradenj ter seveda podjetniški inkubator,« je pojasnil župan. Gradbišče je odprto tudi na cesti Mala Varnica-Ložine-Zgornje Gruškovje, kjer je ponudbo v višini 550.000 evrov oddalo podjetje Pavčnik iz Dola pri Hrastniku. »Do- 2.500 € kumentacijo za sanacijo plazov smo začeli pripravljati že leta 2020, šele po treh letih smo prejeli odobrena sredstva za sanacijo, s tem da smo bili sprva zavrnjeni.« Za dobrih 70.000 evrov bodo v športnem parku Dežno prenovili še nogometno zelenico, predvidoma novembra. Osrednja projekta, ki sta bila letos odobrena, pa sta seveda Center za integrirano dolgotrajno oskrbo Podlehnik - dom za starejše občane ter podjetniški inkubator. »Ponosen sem na projekta, ki sta plod večletnega dela. Zemljišče za dom starejših smo kupili že v mandatu Marka Maučiča, nato smo nadaljevali s spremembami prostorskih načrtov, sodelovali v konzorciju, v okviru katerega smo se srečevali s pristojnimi ministri. Po več letih pogovorov je 2.175 € 1.440 € 1.431 € 500C Cirkulare Zavrč Zetale Podlehnik Majšperk Videm Makole Vir: Lex localis Prihodki proračuna glede na število prebivalcev Najvišji proračun med sedmerico haloških občin ima pričakovano po številu prebivalcev največja Občina Videm, in sicer obsega 9,3 milijona evrov prihodkov, sledi Majšperk s 6,2 milijona evrov prihodkov. Proračun v Podlehnikuje v letu 2023 težak okrog štiri milijone evrov, kar na prebivalca pomeni 2.175 evrov. Razlog za takšno višino, ki odstopa od povprečja, je v številnih investicijah, ki so jih pridobili in tako oplemenitili proračun, ki bi sicer temeljil na povprečnini. Najnižje prihodke glede na število prebivalcev beležijo v Makolah, in sicer skromnih 1.246 evrov, kar je tudi manj kot v najmanjši haloški občini - v Žetalah. prišlo do razpisa, nato pa se je kot največja težava izpostavila, kako pridobiti javni zavod, ki bi ob državni podpori zgradil dom. Šli smo skoraj od Poncija do Pilata, da smo naposled našli partnerja, Dom Danice Vog-rinec Maribor.« Zadnji v nizu pridobljenih projektov je že omenjeni podjetniški inkubator v vrednosti 1,5 milijona evrov. Sence rožnate podobe »Kar nekaj projektov je, ki nam jih je uspelo udejanjiti, žal pa vse ni rožnato, kot tudi sicer v življenju ni,« je dejal. Občina je zaradi manjka denarja zaustavila modernizacijo cest. »Bojim se, da bomo morali investicije prestaviti v drugo leto. Zato apel, da še malo potrpite in počakate.« Ob tem je predstavil že znane razloge za izpraznjeno občinsko malho. Stroški za šolo in vrtec so v letu 2020 znašali okrog 430.000 evrov, letos so narastli na kar 780.000 evrov. Ključna razloga za povišanje pa sta višji stroški dela in šolski prevozi. Za 100 % so se povečali tudi odhodki za zimsko službo. Običajno so odhodki znašali do 50.000 evrov, letos so se ustavili malce pod 98.000 evri. Svoj proračunski delež so zahtevala še intervencijska dela po majskih in julijskih ujmah. »Ocenjujemo, da bodo stroški dosegli Foto: Mojca Vtič Občino Podlehnik je 12 let vodil Marko Maučič. »Navdušen sem nad projekti, ki se izvajajo in se bodo izvajali. Lahko rečem le: čestitke, da nadaljujete pot, ki smo jo začrtali.« Morebitnim kritikom pa je dejal: »Vsak, ki misli, da je enostavno voditi lokalno skupnost in odgovarjati za njen razvoj v smeri čim večjega zadovoljstva občanov, naj kandidira. To je izredno težka naloga in v 12 letih sem si to dodobra izkusil.« vsaj 150.000 evrov.« O državnem projektu izgradnje pločnika Kozminci in krožišča pri Podvozu pa je župan dejal: »Projekti so kljub rebalansu še vedno v državnem proračunu, čeprav so mi na enem izmed sestankov na ministrstvu jasno povedali, da denarja ni. Najverjetneje bo treba še počakati.« Ceste še vedno osrednji problem In ravno ceste ter jarki so bili najpogostejša vprašanja in pobude zbranih občanov, pojavilo se je tudi vprašanje o razpoložljivosti zemljišč za gradnjo, eden izmed občanov pa je opozoril na napol prazne avtobuse. Slednjega se zavedajo tudi na občini. »Vsako leto objavimo razpis za izvajalca šolskih prevozov, prijavlja se le en izvajalec, ki dviga cene v nebo. Letos bomo za šolske prevoze odšteli 216.000 evrov. Na drugi strani pa 90 odstotkov staršev otroke vozi v šolo. Upam, da bomo prihodnje leto dosegli nek premik. Razmišljamo o nakupu kombija in da bi sami opravljali določene prevoze.« O stavbnih zemljiščih pa je župan dejal, da bodo na občini z dvigom nadomestil za nepozidana stavbna zemljišča skušali prepričati lastnike zemljišč, bodisi v prodajo, bodisi v izvzem iz stavnih zemljišč. »Z zadrževanjem zemljišč lastniki blokirajo razvoj in možnost gradnje v občini Podlehnik.« Mojca Vtič ^liKflanHHH Za ureditev razvojne cone Podlehnik je občini uspelo pridobiti 360.000 evrov, okrog 200.000 evrov bo dodala občina. Foto: Mojca Vtič Majšperk • S1. septembrom nižje cene vrtca Po drastičnem zvišanju zdaj znižanje cen Aprila so majšperški svetniki odločali o 20-odstotni podražitvi vrtčevskih programov, tik pred začetkom novega vrtčevskega leta pa so na mize prejeli predlog za štiriodstotno znižanje cen vrtca. »Ob zadnji spremembi cen smo se dogovorili, da mora zavod poiskati rezerve,« je dejal župan Sašo Kodrič. Vrtcu Majšperk je prihranke uspelo najti, in sicer v višini 2.000 evrov mesečno. Posledično je zavod pripravil predlog za štiriodstotno znižanje cen, kar bo na položnici starša, ki sodi v peti dohodkovni razred in plačuje 35 % cene programa 1. starostnega obdobja, pomenilo za 10 evrov nižji znesek. »Znižanje cene je posledica nižjih stroškov za delo ter funkcionalnih stroškov. Sklenili smo, da bomo stroške delovanja vrtca tudi v prihodnje spremljali na mesečni ravni, saj se bomo le tako lahko pravočasno odzvali na spremembe,« je povedal župan. Novost na ceniku pa je cena programa za kombinirani oddelek, v S prvim septembrom za 4 % nižje cene vrtca stara cena nova cena 1. starostno obdobje 624 € 597 € 2. starostno obdobje 482 € 465 € Kombinirani oddelek - 515 € katerem so otroci tako prvega kot drugega starostnega obdobja. Doslej so otroci do tretjega leta sodili v prvo starostno obdobje, nato v drugo, kar ni bilo v skladu z zakonodajo. Posledično so oblikovali tudi ceno 515 evrov za kombinirani oddelek, starši pa bodo seveda plačali le delež cene, ki ga določa odločba CSD. Foto: Mojca Vtič V Vrtcu Majšperk v vrtčevskem letu 2023/2024 nitke prijateljstva plete 143 otrok. Foto: Mojca Vtič Vir: Občina Majšperk Oddelek Pikapolonice za zdaj še ostaja v nekdanjem Mercatorju, v novo igralnico v kom-petenčnem centru naj bi otroci odkorakali še ta mesec. V nove igralnice še(le) ta mesec Do začetka novega vrtčevskega leta pa se ni uresničila poletna napoved župana o selitvi otrok v novozgrajeni kompetenčni center na Bregu. »Prizadevali smo si, da bi do datuma zagotovili nove prostore, vendar so naravne ujme žal prizadele po-dizvajalce, kajti krovec in mizar sta s celjskega območja. So pa dela pri koncu, tako da v teh dneh čakamo le še na uporabno dovoljenje.« Starše so o zakasnitvi selitve v nove prostore obvestili že sredi avgusta. »S šolo smo oblikovali skupen dopis, pojasnili situacijo in predstavili realno časov-nico. Tako začasno en oddelek še ostaja v šoli, kjer pa smo morali zaradi prostorske stiske, saj imamo letos dva prva razreda, prilagoditi računalniško učilnico.« Mojca Vtič 6 Štajerski V središču torek • 12. septembra 2023 Številni kmetje so zaradi neurij v avgustu ostali ne le brez pridelka, temveč tudi brez nujno potrebne krme za živino. Solidarnost se je pokazala tudi v kmetijstvu. ' »Dva kamiona ovitih silažnih bal je vojska že odpeljala na Koroško, suhe bale in žito so pripravljeni za prevoz, čakamo le, da si kmetje uredijo skladiščne prostore,« S5 j je dejal predsednik Strojnega krožka Dravsko polje Milan Unuk, kije zadovoljen nad odzivom članov. Ponekod kmetijske zadruge, drugod strojni krožki ali posamezniki so v minulih tednih in dneh že organizirali zbiranje pomoči za kmete iz koroške in savinjske regije, nevladne kmetijske organizacije pa so pripravile obrazec za pomoč utrpelim v nedavnih poplavah po Sloveniji, kjer lahko kmetje ponudijo krmo oz. pomoč kmetijam. S podatkom o količini zbrane pomoči na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije ne razpolagajo. »Aktivnosti še potekajo,« so pojasnili. Dodali so, da je različne aktivnosti tudi težko ovrednotiti, saj so oblike najrazličnejše - od povsem konkretnih, npr. krme, do fizičnega dela in prevozov. Kljub temu pa ocenjujejo, da je odziv zelo dober in hiter. »Kmetje so izkazali veliko mero medsebojne solidarnosti.« V aplikacijo je bilo ob koncu avgusta vpisanih 97 kmetij, ki pomoč potrebujejo, ter 363 posameznikov in podjetij, ki pomoč nudijo. Najpogosteje kmetije potrebujejo silažne ali senene bale. Aplikacija Kmet kmetu ni časovno omejena V kmetijski zbornici si želijo, da aplikacija Kmet kmetu: nudim - potrebujem pomoč na kmetiji ostane uporabna tudi naprej oziroma se aktivira glede na potrebe. »Pomeni, da ni časovno omejena, tudi zato, ker bodo številne kmetije pomoč potrebovale dolgoročno. Še vedno velja poziv, da lahko svoje povpraševanje po krmi in drugi pomoči ali ponudbo krme, ki bi jo lahko prispevali, oddate prek spletnega obrazca kgzs.si/poplave, oziroma se lahko obrnete na območnega kmetijskega svetovalca.« Ob tem zavračajo dvom, da pomoč ne pride na prave naslove. Upravičenost glede potrebne pomoči na posamezni kmetiji namreč preverijo terenski kmetijski svetovalci območnih Zavodov KGZS. »Prav tako pazimo, da se krma na kmetije ne dobavlja v prevelikih količinah in bi se lahko v slabih skladiščnih prostorih pokvarila.« Resni kmetje se bodo odločali za zavarovanja Klimatske spremembe in z njimi povezani ekstremni vremenski pojavi kmetovalce vedno znova postavljajo pred nove izzive, ki jih ob začetku kmetijske letine ni mogoče predvideti. Kmetje imajo svoje tovarne, torej polja in nasade, pod milim nebom, a vsaj v določeni meri je mogoče omiliti negativne posledice vremenskih razmer - s protitočnimi mrežami, oroševanjem, namakanjem ... Večine površin pa žal ni mogoče fizično obvarovati ali nadzorovati vremenskih razmer. Za povrnitev vsaj delčka škode ob vremenskih neprilikah se kmetje (še zdaleč ne večina) odločajo tudi za zavarovanja kmetijskih pridelkov. Slovensko kmetijsko ministrstvo tako že vrsto let sofinancira zavarovanje poljščin, trajnih nasadov in tudi živine. Obseg zavarovanih površin se povečuje tudi zaradi visokih stroškov pridelave in vse pogostejših ujm. Pred sedmimi leti je bilo zavarovanih okrog 37.000 ha, lani je ta obseg znašal 55.612 ha kmetijskih površin. Kljub pozitivnemu trendu pa po obsegu še vedno krepko zaostajamo za sosednjo Avstrijo, kjer naj bi bila zavarovana glavnina oz. kar 80 % kmetijskih površin. Medtem ko je bilo lani žitom namenjenih okrog 99.000 ha, jih Podravje • Zlata trsna rumenica na pohodu, žarišča okužb tudi v Halozah Matej Rebernišek: »Zatiranje je nujno, izgovorov ni« Verjetno ni vinogradnika, ki ne bi slišal vsaj nekaj besed na temo katastrofalnih posledic zlate trsne ru-menice. A zdi se, da so opozorila o posledicah ter pozivi k doslednemu zatiranju ameriškega škržatka in odstranjevanju obolelih trt naleteli na gluha ušesa. Zlata trsna rumenica, ki predstavlja resno grožnjo za obstoj slovenskega vinogradništva, se nezadržno širi. Žarišča okužb zlate trsne rumenice so bila nedavno določena tudi na območju Haloz, med drugim tudi na najboljših vinogradniških legah na Gorci, v Zaklu in Sedlašku. Foto: Pixabay 11,5 milijona eurou za pomoč vinogradnikom Država naj bi v štirih letih za boj proti širjenju zlate trsne rumenice namenila okrog 11,5 milijona evrov. Od tega je za nadomestila za posekane trse (zgolj na okuženih območjih) predvidela 3,2 milijona evrov, za odškodnine odstranjenih trt na ostalih območjih 2,1 milijona evrov, za povečan inšpekcijski nadzor 300.000 evrov, slab milijon za ugotavljanje prisotnosti bolezni ter 4,9 milijona evrov za novo zasaditev oz. prestrukturiranje vinskih nasadov. Pred dvema letoma je prišlo do izbruha na območju Ljutomersko-Ormoških goric, kjer gre za največji množični izbruh zlate trsne rumenice v Sloveniji. Ogrožena ni le vinogradniška pridelava, na kmetijskem ministrstvu pričakujejo tudi negativen vpliv širjenja zlate trsne rumenice na druge panoge. »Vinogradi na tem območju namreč prispevajo k videzu krajine, urejenost krajine pa je velikega pomena tudi za turizem. Poleg tega je treba poudariti, da so vinogradi po navadi na nagnjenih terenih, ki niso primerni za gojenje drugih kmetijskih rastlin. Zato krčenju vinogradov na takih terenih pogosto sledi zaraščanje in posledično izguba kmetijskih zemljišč,« ugotavljajo. Zaradi širjenja zlate trsne rumenice je ogrožena tudi trsničarska pridelava, saj trsnice, matični vinogradi in matičnjaki ne bodo mogli izpolnjevati zahtev, predpisanih v pravnih aktih Evropske unije. Širjenje zlate trsne rumenice lahko preprečijo le vinogradniki z doslednim zatiranjem ameriškega škržatka in z odstranitvijo obolelih trsov. Nadomestila in odškodnine za odstranitev trsov Kmetijsko ministrstvo zato poziva k doslednemu odstranjevanju okuženih trsov in zatiranju ameriškega škržatka, vinogradnikom pa obljublja nadomestilo za izgubljen dohodek oz. odškodnino za posekane in odstranjene trse. Če je v vinogradu na okuženih območjih (Destrnik, del Ormoža, Sveti Tomaž, Ljutomer ...) do 20 % obolelih trsov, so vinogradniki upravičeni do nadomestila, ki se giblje nekje med šest in sedem evrov po trsu v nasadu, starem deset let. Višina nadomestila se namreč razlikuje glede na starost nasada in gostoto trsov. Če je v vinogradu 20 % ali več trsov s simptomi zlate trsne rumenice, se bo vinogradnik lahko prijavil na razpis kmetijskega ministrstva za prestrukturiranje ali obnovo vinogradov. Ostali vinogradniki, ki niso na okuženih območjih, pa so upravičeni do odškodnine za odstranjene trse, ki je po besedah kmetijskega svetovalca Mateja Reberniška podobna izplačilu v okviru nadomestila, torej okrog šest evrov torek • 12. septembra 2023 V središču Štajerski 7 Foto: KZ Slovenska Bistrica Strojni krožek Dravsko polje je organiziral zbiranje pomoči za kmete, ki so jik prizadeli avgustovska neurja in poplave. Tudi kmetijska zadruga Slovenska Bistrica je ob pomoči kmetov na zaradi poplav prizadeta območja dostavila krmo za živali. je bilo zavarovanih manj kot polovica - okrog 40.000 ha. Država pa je za sofinanciranje vseh zavarovalnih premij v kmetijstvu namenila 6,3 milijona evrov. Da bi spodbudili kmete k odločanju za zavarovanje, je ministrstvo letos julija tudi zvišalo sofinan-cerski zavarovalni delež s 55 na 60 %. 0(b)stale bodo le velike kmetije Zavarovanje poljščin ter živine bo ob nepredvidljivih vremenskih razmerah ključno, meni Benjamin Schlauer, direktor slovenske podružnice Agro zavaroval- nice. »Kmet je danes podjetnik in resen podjetnik danes zavaruje svoja osnovna sredstva in prihodek iz dejavnosti.« Ob tem prvi mož kmetijske specializirane zavarovalnice predvideva, da bo kmetijstvo v prihodnjih letih doživelo korenito spremembo, saj da bo veliko število kmetij prenehalo kmetovati iz različnih razlogov, kot so starost, majhnost kmetije, tržne prisile in ukrepi ... »Velikost in dejavnost zdajšnjih kmetij bo postala intenzivnejša in še bolj tržno usmerjena. Vsi ti dejavniki bodo kmete spodbudili k še resnejši pridelavi z ogromnimi vložki začetnega kapitala in s tem povečani ranljivosti na vremenske vplive. Posledično bodo kmetije morale zavarovati pridelavo,« meni Schlauer. Svoje lahko doda še država, in sicer z zaostrovanjem pogojev za pridobitev pomoči države na račun interventnih zakonov, če kmetje pridelkov ne bodo zavarovali. Bo ponudba zavarovalnic res slabša? V Sloveniji naj bi bilo zavarovanih le 30 % vseh kmetijskih pridelovalnih površin. Pričakovati je, da bo ta delež v prihodnje višji, vendar pa ni mogoče z gotovostjo trditi, da bo zavarovalna ponudba ostala na obstoječi ravni. Med sadjarji so tako vse bolj glasne domneve, da proti pozebi nasadov ne bo več mogoče zavarovati, saj da so spomladanske pozebe v zadnjih letih iz izjemnega vremenskega dogodka postale že skorajda pravilo. »Te domneve ne prihajajo s terena. Najprej na vremenske pojave odreagirajo pozavarovalnice. Kot vam je morda znano, se mi na nek način pozavarujemo pri domačih in svetovnih pozavarovalnicah. V letošnjem letu je bilo za vremenski riziko spomladanske pozebe zelo težko pridobiti pozavarovanja. Če zavarovalnice ne bodo dobile več pozavarovalnih kritij na tem riziku, seveda obstaja skrb in upravičeno predvidevanje, da tega rizika ne bodo več zavarovale. Kako bo naprej, počakajmo na novo poslovno leto, predvidevam, da bo ponudba pozavarovalnic še slabša,« je še pojasnil Benjamin Schlauer. Mojca Vtič Foto: Rok Nose Večine kmetijskik površin zdaleč ne večina) odločajo pa žal ni mogoče fizično obvarovati. Za povrnitev vsaj delčka škode ob vremenskik neprilikak se kmetje (še tudi za zavarovanja kmetijskih pridelkov. Agro zavarovalnica: letos za vsaj štiri milijone evrov odškodnin »Ocenjujemo, da bo letos izplačanih od 4 do 4,5 milijona evrov odškodnin. Škode so nastajale med celotno rastno dobo, in sicer na različnih kmetijskih kulturah zaradi najrazličnejših vremenskih rizikov. Od ponovne setve na račun preobilice padavin in poplav, spomladanske pozebe v trajnih nasadih sadja, viharnega vetra in seveda škode po toči. Če pohlep svetovnega kapitala ne bo razumel, daje treba ukrepati danes v smeri varovanja okolja, bodo odgovor na pohlep še intenzivnejše vremenske neprilike. To pa lahko pomeni, da bodo zavarovalnice in pozavarovalnice, če se bo nadaljeval ta trend, skrčile ponudbo zavarovalnih produktov, marsikatera zavarovalnica in pozavarovalnica pa ne bo več nudila kritja za določene vremenske rizike ali pa se bo v celoti umaknila iz tega dela ponudbe,« pravi direktor slovenske podružnice Agro zavarovalnice Benjamin Schlauer. -oto: SD za trs v deset let starem nasadu. »Seveda pa je pogoj za pridobitev nadomestila ali odškodnin odgovorno zatiranje ameriškega škržatka, torej izvedeni vsi ukrepi za preprečitev širjenja te bolezni,« opozarja Rebernišek. Za širitev bolezni odgovorni (tudi) vinogradniki O razsežnostih in škodi, ki jo povzroča zlata trsna rumenica, ki vinogradnike oropa nekajletnega pridelka in dohodka, je bilo prelitega že veliko črnila, pa vendar se ta nevarna in neozdravljiva bolezen trte Trs je treba posekati in ga odstraniti s koreninami vred Ob sumu na pojav ali ob pojavu zlate trsne rumenice je treba obvezno obvestiti kmetijsko svetovalno službo, fitosanitarnega inšpektorja ali glavni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Okužene trse je treba po odredbi inšpektorja odstraniti čim prej. Trs je treba odstraniti s koreninami vred, da iz ostankov korenin in debla ne bi odganjali novi okuženi poganjki. To lahko vinogradniki storijo jeseni ali preko zime, vendar še preden trsi začnejo ponovno odganjati. Skrajni rok za odstranitev preostankov trsov je 30. april. hitro širi, najbolj ravno na našem območju. V letu 2020 je bilo 51 % odvzetih vzorcev pozitivnih na zlato trsno rumenico, v letu 2021 68 % vzorcev, v letu 2022 pa že skoraj 80 %. Na območju Ljutomersko-Or-moških goric z okolico je bil delež pozitivnih vzorcev na zlato trsno rumenico v letu 2022 še višji, in sicer je presegel 87 %. Kaj je osrednji razlog za tako uspešen marš zla- te rumenice nad vinsko trto? »Vinogradniki so premalo striktni in skrbni glede zatiranja ameriškega škržatka, žal,« je iskreno dejal Matej Rebernišek. Dodal je: »Fitofar-macevtska sredstva za zatiranje škržatka so dostopna vsem vinogradnikom, tudi tistim, ki nimajo opravljenega fitofar-macevtskega tečaja in nimajo izkaznice, namreč obstajajo tudi ekološki pripravki, tako da izgovorov, da ne bi zatirali, ni.« Ob premalo odgovornih skrbnikih vinske trte pa so vzrok za širjenje tudi opuščeni in zanemarjeni vinogradi, ki so lahko nenehen vir okužb in škržatkov ter s tem grožnja za širjenje zlate trsne rumenice. Zoper lastnike zapuščenih in zanemarjenih nasadov vinske trte (tudi zoper sklad kmetijskih zemljišč) lahko ukrepa fitosanitarni inšpektor, ki odredi obdelavo in vzdrževanje. Če lastnik tega ne izvede v odrejenem roku, inšpektor odredi uničenje takega vinograda na stroške vinogradnika, vendar pa so ti postopki dolgotrajni in zamudni in pogosto ne omogočajo pravočasnih odstranitev virov okužb, priznavajo na kmetijskem ministrstvu. Mojca Vtič ¡$mttei*acSS I /KT? 1 Marili feSas'ií-S^IW. wnf KustápÉsi »1 7 ^tfj^m^ i' Legenda Si r'iiKkSffi žlj e ■ WBlSKilSlíSllIS "riff '•J^t g j 'í podiw¡ • Si! sooqffiLg URS mi^MWa Up&ÉKa -■., ' vri' ' pteriná;r^¡j «í<........................ artürlnú '-y-' ¿i Puüyurin P'i íl(l«>>[ GfMco ■ J 'JJUPU VVJU , L- ^í:. Tapo e L ÍSS7 ko rec ¿i , .Naitegi.mrUi".' LükD. ozirje lavoíñp""^ Q-';';•. ■ Mi. Čmijtrh--,^ k\ y ped.....x * i >Á¿ k.1 ñJnSrl < / Basilio- 'Niš; Jpl NlíT&^A I MJ p Gnmiliqa t'ÍH».! iUr-. ' \ Rít||ffl 3 \ , y ftfe-^w W» An iMn i' '• > 'i ,Baf!J»rl .) SOBOTA í, . * > S 4? f ikovci } . iJ?.rič;ni --, ■ V \ " i__________ '¡¡firm ri HniDLin 1 StaVocira 4 Dir ■ ' TnoStt », j • ijl sk&L v&mim "s^ro 1 \ • Urai. !):;■ : > * M ...... m S Wm Hladon&j Mi, I. «i» • .;,;:;, PTUJ «* ... ' ífiadtzei ,,_ táio1 • _ '■' ^•-í: ,. ¡m swartm -tt - » ti.ns Pphcirju. "anV luriiKürji r:7rj '272 ^ FoausIgSáfcVELEUJE ' ¡mi 11' prl VcI'jii|u t..;fcr£ii r 'nadpoizjio ^ jr I® Cobma^* . ¡4 ,-JSíi 4 V-, : fmwi \ F^'-r- t - r^iPetell ""'S'* ŠmBfl/JI „; Prebold J"®! r Tsbt .(tO CÍES _pri Vr.11 Cemšenjši pi¿ni:ia S&Z&ñtfUl&W ® Ostani rcDoia CELJE '^iá; Éaipongracl ¿4jJ]l Sinre"? ijüiokPf,.. . šBnt!iSS 11 z ** í n • ■ ■ .5 "r 11 S*»SlbPo(leHnl^f t -m zaNíf - Halóle 1 Kiičits . _ H Ddjrln; ■ ' S'.s'o'J.c ¿swy . Stjper^E p í ff _ Vf, 884., Smaije í; pri-Ja Išah \ Lesiéevec , _^—^ / tujlifk Duga ubescica 1 Foto: MKGP Žarišča okužb in okužena območja v Podravju 8 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 12. septembra 2023 Ptuj • Slavnostni koncert ob jubileju Radia Ptuj in Štajerskega tednika „Ostanite z nami še naprej, za nove skupne zmage" Letošnje leto je praznično leto za družbo Radio-Tednik Ptuj: 60 let praznuje Radio Ptuj, 75 let pa časopis Štajerski tednik, ki pod tem imenom izhaja zadnjih 20 let. V letu 1948je začel izhajati kot Naše delo. Jubilej je družba praznovala s tridnevnim dogajanjem, 54. festivalom NZG Ptuj 2023, finalnim izborom 9. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo ter slavnostnim koncertom, na katerem so veselje prinesli uveljavljeni glasovi slovenske glasbe in drugi nastopajoči, ki so sestavili lepo generacijsko sporočilo obeh medijev, ki se trudita za vse poslušalce in bralce takorekočpo vsem svetu, od mladih do starejših. Jubilantoma seje poklonilo tudi občinstvo, kije napolnilo Mestni trg. Nastopili so: učenci GŠ Karola Pahorja Ptuj (baletki Neža Lah Mršek in Mija Per-šuh, Lan Belšak na klavirju), Nejc Grobelšek in Žiga Lovrec, PZ Doma upokojencev Ptuj, PZ Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj, legendarna Franc in Hermina Šegovc, Petovia in ansambel Opoj, Modrijani in Silvo Pliberšek, Manca Špik in Isaac Palma, Čuki, Helena Blagne, Dejan Vunjak, Tanja Žagar, Tjaša in Uroš Steklasa ter Nina Pušlar. V živo pa so se predstavili tudi radijski voditelji, vsak s svojo zgodbo: Natalija Škrlec, Marjan Nahber- ger, Dalibor Bedenik, Tanja Seme, Tone To-polovec, Sašo Dobnik in Kaja Čelan. V obeh redakcijah se po najboljših močeh trudijo za kar najboljši program in vsebino, ki predstavlja življenje in delo tega okolja, njegove uspehe in probleme, realnost, brez takšnih ali drugačnih vplivov. Slavnostni koncert ob jubilejih pa je bil predvsem izraz velike hvaležnosti za zvestobo, kar sta v svojih nagovorih izpostavila tudi odgovorni urednik Radia Ptuj Domen Hren in pomočnica odgovorne urednice Štajerskega tednika Simone Meznarič Mojca Zemljarič. Petinsedemdeset let Štajerskega tednika je zapuščina, ki nam nalaga odgovornost, da nadaljujemo delo generacij, ki so ga ustvarjali pred nami. „Odgovornost javne besede je na preizkušnji. V svetu, ko ne znamo več ločiti, kaj je dejstvo, kaj je laž. V poplavi izmišljenih in lažnih vsebin se dokaže vrednost verodostojnega novinarstva. V Štajerskem tedniku to znamo. Smo kritiki v pozitivnem smislu, glas razuma, glas majhnega človeka, delavca, upokojenca, človeka, ki se znajde v stiski, ali pa tistega, ki nam s svojo širino razmišljanja daje neprecenljiva nova znanja," je še posebej poudarila Mojca Zemljarič. Foto: Črtomir Goznik Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak in županja MO Ptuj Nuška Gajšek Zahvalila se je nekdanjim in sedanjim sodelavcem časopisa ter partnerjem, bralcem, s katerimi je biti na takšni slovesnosti čast in ponos, prav tako pa v vsakdanjem življenju. Danes je resnico povedati zelo težko, ker je v bistvu več ni, pa je v svojem govoru izpostavil odgovorni urednik Radia Ptuj Domen Hren. „Resnic je namreč toliko, kot je ljudi. Naša naloga pa vendarle ostaja, da vam vse skupaj prinesemo na pladnju na takšen način, da si boste znali to resnico ustvariti in da bo ta, kolikor je Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Domen Hren, odgovorni urednik Radia Ptuj, in Mojca Zemljarič, Štajerski tednik Glasbeno in siceršnje sporočilo so v pesmi Kam le čas beži prinesli: pevska zbora Doma upokojencev Ptuj in Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj ter legendarna Franc in Hermina Šegovc. Lenart • V Voličini septembra tradicionalno praznujejo Za začetek burgerji in palačinke Minuli konec tedna so se v Voličini začele vsakoletne prireditve ob prazniku krajevne skupnosti. Praznovanje KS Voličina poteka tudi v Zavrhu, kjer so minuli konec tedna pripravili dva festivala: piva in bur-gerjev ter palačink. Trajale bodo vse do konca septembra, v tem času pa bo na različnih lokacijah organiziranih veliko športnih in kulturnih, zlasti glasbenih prireditev, zabave za majhne in velike ter kulinaričnih doživetij. V Zavrhu, natančneje na ploščadi ob kavarni in vinoteki Maistrova klet, ki ju vodi novi gostinski najemnik Dejan Kramberger, so se obiskovalci v petek zabavali na pivo in burger festivalu, v soboto pa je tam v organizaciji Društva kmečkih žena Voličina in občine Lenart potekal še drugi festival palačink. Hkrati je ŠD Voličina v domačem športnem parku pripravil zaključni turnir ruperške teniške lige. Kot rečeno, bo v KS Voličina pe- stro vse do konca meseca: športa in rekreacije željni bodo prekolesarili in prehodili svoj kraj po dolgem in počez, streljali bodo z zračno puško, kegljali, balinali in igrali nogomet. Otroci bodo prisluhnili ruperškim pravljicam in obiskali gasilce, odrasli pa si na prostem ogledali film, komedijo Tadeja Toša, romali bodo k sveti Notburgi, lahko pa si bodo tudi izmerili krvni tlak in sladkor ter darovali kri. Zabavali se bodo na kar nekaj veselicah, se udeležili proslave ob prazniku krajevne skupnosti in žegnanja v cerkvi svetega Ruperta, praznovanje pa zaključili s 13. trgatvijo potomke Stare trte pri Maistrovem stolpu v Zavrhu. SD Sveti Andraž • Sodelovanje s slovenskim društvom v Nemčiji Dobre misli za rojake Kot v preteklih letih so člani KUD Vitomarci tudi letos v okviru projekta Naša lepa slovenska beseda pripravili kreativno delavnico. V knjižnici večnamenske dvorane v Vitomarcih so na kartončke ročno zapisali različne dobre misli, nato pa vse skupaj lično ovili v časopisni papir. Zbrani izdelki zdaj v košari čakajo, da jih bodo odpeljali in razdelili Slovencem, ki živijo v Nemčiji. Vitomarški kulturniki so namreč že dve desetletji tesno povezani z društvom Slovenski zvon Krefeld, ki ga v Baasmu vodi Rozina Lovrenčič, po rodu iz Vi-tomarcev. Za svoje dosežke na področju ljubiteljske kulture in ohranjanje maternega jezika je Lovrenči-čeva častna članica KUD Vitomarci, za mednarodno promocijo občine Sveti Andraž pa je ob lanskem prazniku od županje Darje Vudler Berlak prejela tudi plaketo, najvišje občinsko priznanje. V Baasem se je zaradi bolezni okrnjeni del ekipe KUD Vitomarci, natančneje člani družine Černel, odpravil že februarja letos, in to na vsakoletno srečanje slovenskih rojakov. Tam so izvedli pravljično delavnico, z otroki izdelali kurenta, prepevali slovenske pesmi in skupaj prebirali zgodbe v slovenščini. Kot napoveduje predsednica društva Valerija Ilešič Toš, pa se v kratkem znova odpravljajo v Nemčijo. Projekt Naša lepa slovenska beseda je na razpisu za javne prireditve in akcije, ki promovirajo občino v letu 2023, finančno podprla andraška občina. SD Na roke napisane dobre misli bodo v kratkem romale k rojakom, ki živijo v Nemčiji. Foto: SD Foto: FB torek • 12. septembra 2023 Ljudje in dogodki ŠtajerskiTEDMK 9 Nina Pušlar le mogoče, pravična. Pokloniti se želimo tistim, ki ste prišli, ki prihajate, tistim, ki ste odšli in tistim, ki odhajate. Generacijam, ki spremljajo naša dva medija in verjamejo, da ju bodo spremljali tudi v prihodnje." Skupaj v dobrem in slabem, v zgodbah življenja Spodnjega Podravja Ko razmišljamo o življenju, o vrednotah, ki jih imamo ali želimo imeti, se vselej vprašamo, kaj je pravzaprav bistvo. „Skozi to dolgo tradicijo je enako kot danes vse generacije novinarjev, radijskih voditeljev, vodij in drugih zaposlenih gnala ista želja: biti dober in uspešen medij, biti sprejet pri bralcih in poslušalcih. Biti dovolj aktiven, v pravšnji meri kritičen, raziskovalen, dovolj emotiven, da zna povedati o dobrih zgodbah v Spodnjem Podravju, o uspehu športnikov, aktivnostih društev, naših občank in občanov, o razvoju naših krajev in razvoju ter načrtih jutrišnjega dne, nositi odgovornost in biti soustvarjalec življenja občank in občanov. Da znamo na pravi način poročati o čedalje več žalostnih zgodbah, ki nas bičajo v zadnjih letih. To je pravzaprav zgodba našega in vašega medija. Generacije so to počele pred nami Foto: Črtomir Goznik Slavnostni koncert ob 60-letnici Radia Ptuj in 75-letnici Štajerskega tednika je napolnil Mestni trg, na fotografiji z Dejanom Vunjakom. in tako delamo tudi danes. Za to uresničevanje poslanstva se vsem, ki so ustvarjali zgodovino družbe Radio-Tednik Ptuj, iskreno zahvaljujem. Želim si, da bi bralci in poslušalci vedno delili življenje z nami in ne z družbenimi omrežji, mediji, ki poneumljajo posameznika in človeštvo. Želim, da ob naslednjih obletnicah tu pred vami ne bi stal neki drugi Drago, produkt pametne inteligence, ki bi vam pripovedoval o vsem drugem, samo o življenju v naših krajih ne. Nekoč je znani televizijski voditelj ob vode- nju televizijskih informativnih oddaj dejal: 'Ostanite še naprej z nami.' To sporočam in želim tudi jaz: ostanite še naprej z nami, z lepimi in manj lepimi zgodbami Spodnjega Podravja, v dobrem in slabem," je na slovesnosti povedal direktor družbe Radio--Tednik Ptuj Drago Slameršak. Vse najboljše je dragemu Štajerskemu tedniku in Radiu Ptuj zaželela tudi ptujska županja Nuška Gajšek, ki je ob jubileju obeh medijev direktorju izročila veliko statuo v imenu MO Ptuj. „V 75 letih se je v Štajerskem tedniku zvrstilo veliko novic, veliko zgodb. Želela bi si, da bi se v prihodnosti bolje prodajali dobri naslovi kot slabi. Za Radio Ptuj pa tako in tako že vemo, da nam vedno znova prinaša veselje. Čestitke celotni ekipi družbe, uspešno delajte še naprej, vsi mi pa smo tu, da vas podpiramo in spremljamo." Hvala, dragi bralci in poslušalci, pa sporočamo ustvarjalci Štajerskega tednika in Radia Ptuj. MG Foto: Črtomir Goznik Čuki in Modrijani so vztrajali kljub dežju, tako kot znajo le oni. Tako je bilo vedno, tudi ko je dež motil ptujski festival, občinstvo se ni dalo. Foto: Črtomir Goznik Petovia in ansambel Opoj Ptuj • Kmalu odprt stari vhod v enoto za transfuzijo Malo boljši prostori za krvodajalce V času izgradnje urgentnega centra na Ptuju se je enota za transfuzijsko dejavnost v bolnišnici morala prilagoditi gradbenim posegom; začasno je bil prestavljen tudi vhod. Otroci Vrtca Zavri u prenovljeni igralnici Največji pridobitvi sta povečana igralnica in dodatni prostor za previjanje otrok, v poletnih mesecih pa bodo še kako dobrodošle klimatske naprave. Otroke so v obnovljenih prostorih pričakali že konec avgusta. Po besedah ravnateljice Suzane Petek so obnovili sanitarije (obnova školjk, montaža novih ogledal), prepleskali obstoječe igralnice in prenovili parket. Prav tako so namestili klimatske naprave. V eni izmed igralnic so skozi steno naredili preboj v šolsko garderobo in bistveno povečali njeno površino. Preuredili so tudi igralnico za prvo starostno skupino, prostor ene izmed pisarn pa namenili za previ-jalnico. Novo barvo je dobil tudi hodnik. »Prenova vrtca bo zagotovo vplivala na boljšo kakovost dela in možnosti za izvedbo še bolj kakovostnih vzgojno--izobraževalnih vsebin, saj večje igralnice nudijo več prostora za igro otrok. Prav tako bo sedaj za otroke in zaposlene veliko lažje v poletnih mesecih, ko temperature dosežejo resnično visoke vrednosti in so klimatske naprave izjemnega pomena,« je poudarila Suzana Petek, ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč. V završkem vrtcu bodo v novem šolskem letu trije oddelki, s septembrom je skupno vpisanih 41 otrok, skozi leto bodo sprejeli še štiri. Podražitve vrtca za zdaj ne predvidevajo. Estera Korošec V Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj enota za transfuzijsko dejavnost deluje v kleti, kjer je zelo malo svetlobe. Stavbno, pa tudi ostalo pohištvo je staro, stene bi bile potrebne pleskanja, tla prenove ... Dober primer tega, kako bi lahko oziroma bi morali biti urejeni prostori, namenjeni tako pomembni dejavnosti, je nova sprejemna pisarna. To so sočasno z izgradnjo urgentnega centra preuredili in tako vsaj nekoliko poskrbeli za prijetnejše počutje. Kmalu bo ponovno odprt stari vhod v enoto, tudi zunanjost je bolje urejena, staro, dotrajano in ozko stopnišče so preuredili in zasnovali moderno. Vršilec dolžnosti direktorja SB Ptuj Aleksander Voda pravi, da se zavedajo nujnosti vlaganj v prenovo kletnih prostorov, kjer deluje enota za transfuzijsko dejavnost, a pojasnjuje: »UKC Maribor te prostore uporablja brezplačno. Zato, ker smo posegli v ta del objekta zaradi gradnje urgentnega centra, smo se zavezali, da bomo uredili vhodni del. To je bilo v planu zaradi gradbenih posegov. Vse ostalo pa mora urejati UKC Maribor, ki ima to zapisano v najemni pogodbi. V zameno za to imajo brezplačen najem. Absolutno pa se strinjam, da bi bila vlaganja nujna.« Dženana Kmetec Zavrč • Prenova vrtca v celoti zaključena Otroci že v obnovljenih prostorih Tik pred začetkom novega šolskega leta se je uspešno zaključila manjša prenova prostorov v završkem vrtcu, kije pod isto streho kot osnovna šola. Foto: OS Cirkulane-Zavrč Sprejemna pisarna je po novem moderno urejena, medtem ko preostali prostori kar kličejo po prenovi. Foto: CG 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 12. septembra 2023 Ptuj • Županja je sprejela 15 zlatih maturantk in maturantov »Bodimo vzorniki drugim, naša zgodba pa vredna branja« »Ne počivajmo na svojih lovorikah, kljub temu da so zlate, ampak pojdimo v svet in osvojimo nove uspehe. Pri tem pa razmislimo, kako bi lahko postali inspiracija drugim. Postanimo ljudje, ki ne bodo imeli vzornikov, ampak bomo mi sami vzorniki drugim, naše življenje pa zgodba, vredna branja.« To je le del nagovora Eve Žlahtič, zlate maturantke Gimnazije Ptuj, kije požel izjemno navdušenje na tradicionalnem sprejemu zlatih maturantov pri ptujski županji Nuški Gajšek. Eva je med drugim poudarila, da nikakor niso generacija, ki bodo le pasivno čakali, da jim prisluhne družba in tisti na vodilnih položajih, ampak bodo te položaje zavze- Zlati maturanti ptujskih srednjih šol v šolskem letu 2022/2023 so: Gimnazija Ptuj: Zala Cebek, Brina Kolarič, Metka Šimunkovič in Eva Žlahtič Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj: Kaja Belšak, Daša Brumen, Živa Brumen, Pia Narat, Tosja Pišek, Julija Potrč in Nina Repič Elektro in računalniška šola ŠC Ptuj: Luka Jelen, Luka Korez, Matic Majerič in Filip Potočnik li sami, pogledali prihodnosti v oči ter naredili potrebne spremembe: »Ker na mladih svet stoji, je čas, da spišemo svojo zgodbo,« je dejala zlata maturantka Eva in požela bučen aplavz. Njen govor je bil nav- dihujoč in prav nikogar v poročni dvorani ptujske Mestne hiše ni pustil ravnodušnega. Tudi županja Nuška Gajšek je bila vidno ganjenega ob njenih besedah. Tako kot vsako leto je tudi letos izjemno po- nosna na vsakega izmed zlatih maturantov in maturantk. Na njihovi nadaljnji poti jim je zaželela veliko odločnosti, znanja, pa tudi kanček sreče. »S tradicionalnim sprejemom jim želimo izkazati našo podporo, da smo tukaj za njih. Seveda pa si želimo, da bi se nekoč vrnili v najstarejše mesto od Dravi in prispevali k njegovemu nadaljnjemu razvoju.« Vsi zlati maturanti so za svoj zlati uspeh v spomin prejeli grb na steklu Mestne občine Ptuj in knjižno nagrado. Uspeh zlatih maturantov je tudi uspeh šole in kraja V imenu vseh ptujskih srednjih šol oz. ravnateljev je zbrane nagovoril Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj. V uvodu se je zahvalil ptujski županji za tradicionalni sprejem in posebno pozornost, ki jo namenja dosežkom mladih, tudi na področju športa, kulture in drugih dejavnosti. Zlatim maturantom je zaželel uspešen študij in veliko dosežkov v življenju. »Bodite odlični v vsem, v znanju, pri delu in predvsem v odnosih z drugimi ljudmi, prav tako naj vam bo naklonjena sreča. Pomembno je, da se trudiš, delaš in vztrajaš pri tem, kar te veseli,« je povedal Fajt in izpostavil tudi, da so imeli pri uspehu prav gotovo zelo pomembno vlogo tudi starši, učitelji, vrstniki. »Vaš uspeh je tudi uspeh šole in kraja. Vračajte se k nam, ko nas boste potrebovali, ali ko bomo mi potrebovali vas,« je zaključil Fajt. Estera Korošec Foto: Črtomir Goznik Županja Nuška Gajšek u družbi zlatih maturantov in maturantk ptujskih srednjih šol Majšperk • Prevoz, kije mnogo več kot to Pet prostovoljcev šoferjev z več kot 2.500 km Dostop do zdravstvenih, upravnih in drugih storitev za številne, še posebej starejše, nikakor ni samoumeven. Avtobusne linije na podeželju so še vedno skromne, za starejše težko dostopne, taksiji predragi. V Majšperku so se na stiske starejših in drugih odzvali s prostovoljci šoferji, ki z občinskim vozilom omogočajo brezplačen prevoz pomoči potrebnim. Silva Hajšek, Anka Hertiš, Vera Korže, Anica Lamperger ter Ivan Pravdič so prostovoljci in so šoferji, ki so svoj prosti čas pripravljeni nameniti drugim. Že dobri dve leti so vključeni v občinski projekt, ki zagotavlja brezplačne prevoze z občinskim vozilom občanom in občankam. Lani so opravili okrog 40 voženj in več kot 2.500 kilometrov, tudi letos naj bi bil obseg voženj podoben, če ne še večji. »Menim, da je projekt zaživel, saj v povprečju opravite en prevoz tedensko. Hvala vam za vašo pripravljenost in sodelovanje, ob tem pa Foto: Mojca vtič s0 tudi odzivi uporabnikov izjemno pozi-Prostoferji Silua Hajšek, Anka Hertiš, Vera Korže, Anica Lamperger, ban Praudič ter tivni,« je dejal župan Sašo Kodrič. Seve-župan Sašo Kodrič da pa si na občini želijo, da bi se seznam šoferjev prostovoljcev podaljšal. Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. Silva Hajšek se je za prostoferstvo odločila ob upokojitvi. »Z veseljem sem pristopila k projektu in imam zelo lepe in tudi zanimive izkušnje.« Vera Korže pa pravi: »Priključila sem se, ker sem želela narediti nekaj dobrega za skupnost in ker bi bila tudi jaz zelo vesela za tovrstno pomoč, če in ko jo bom potrebovala.« Med voznicami je tudi Anka Hertiš, ki do starejših goji poseben odnos. »Imela sem starejše starše, zato še posebej razumem potrebe starejših in drugih onemoglih. Če le časovno zmorem, se rada odzovem, osebo pa ne le zapeljem, temveč po potrebi tudi pospremim, ji pomagam.« Oseba, ki potrebuje prevoz, svojo potrebo sporoči v tajništvo občine, ki nato preveri, kateri izmed prostoferjev bi prevoz lahko opravil. Za ta namen je na razpolago občinsko električno vozilo, morebiten strah pred drugim vozilom, odgovornostjo pa je povsem odveč, zagotavlja Anica Lamperger. »Nikoli nisem imela strahu, morda le rešpekt pred električnim avtom, ki je nekoliko drugačen, vendar pa sem se zelo hitro navadila,« je dejala in zaupala, da je pred leti ravno ona podala idejo o prostoferstvu v Majšperku. »Še preden se je rodil ta projekt, sem bila na seznamu prostoferjev neke druge organizacije, ki je šoferje prostovoljce povezovala na ravni celotne države. Tedanji županji Darinki Fakin sem predlagala, da bi lahko podoben projekt vzpostavili tudi v Maj-šperku in veseli me, da je prišlo do njegove uresničitve.« Edini predstavnik moških med majšperškimi prostoferji pa je Ivan Pravdič, sicer rojen Mariborčan, ki se je v Majšperk preselil iz Kopra. »Sem aktiven šofer, imam čas in zakaj ne bi naredil nekaj dobrega za skupnost,« je dejal. Mojca Vtič Gorišnica • Srečanje mladine v Moškanjcihje bilo nepozabno Tekmovalo je okoli 200 mladih gasilcev PGD Moškanjcije že četrto leto zapored organiziralo srečanje mladine s tekmovanjem gasilskih dvojic v bližini gasilskega doma. Po besedah predsednika Gregorja Soka so z izvedbo zelo zadovoljni, saj seje število sodelujočih v primerjavi z lanskim letom še povečalo. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 95 ekip iz 22 gasilskih društev, skupno pa je tekmovalo 200 tekmovalcev. Mladi gasilci, predvsem iz podravske regije, so imeli možnost pokazati svoje znanje in spretnosti. Tekmovanje je potekalo v dvojicah, največkrat mešanih. »Zadovoljni smo z udeležbo, prav tako s številom mladih gledalcev. Gre za edino tovrstno srečanje mladine v Sloveniji, saj ob tek- movanju ponujamo tudi številne druge dogodke,« je povedal Sok. Organizirali so namreč razne športne in gasilske igre, animacijo, poslikave obraza, gasilski zip line, napihljiva igrala in številne druge aktivnosti. Udeleženci so lahko pobliže spoznali tudi delo policije in njihova vozila. S seboj so pripeljali policijskega konja, ki je bil ves čas v centru pozornosti. »Naš cilj je, da se mladi zabavajo, družijo in hkrati spozna- vajo gasilske veščine. Pomembno je skupno sodelovanje, ki je osnovna vrednota vsakega gasilca, še posebej operativca,« je povedal sogovornik. Ker v ospredju ni tekmovanje, ampak sodelovanje, so vsi tekmovalci prejeli spominske medalje, prve tri ekipe pa so nagradili z zlatim, srebrnim in bronastim priznanjem. Estera Korošec Foto: PGD Moškanjci Vsi tekmovalci so prejeli spominske medalje, prui trije pa zlato, srebrno in bronasto priznanje. torek • 12. septembra 2023 Nasveti Štajerski 11 Zeleni nasvet Motovileč je vrtnina kratkega dneva Motovilec je vrtnina, ki jo poznamo vsi Slovenci, nekoliko manj pa je poznana drugod po svetu. Ker odlično prenaša nizke temperature in preživi zimo, je zelo dobrodošla vrtnina, saj je ena izmed prvih zelenjadnic na našem vrtu. Že zelo zgodaj spomladi je med prvimi, ki obogati naš pusti zimski jedilnik s svežim okusom narave. V rastlinjaku in zadnja leta tudi na prostem pa ga v bistvu lahko obiramo tudi skoraj celo zimo. Motovileč je doma iz naših krajev in prav gotovo ima še marsikatera ženska doma povsem svojo sorto, ki je seveda najboljša. Na izpraznjene gredice ga se-jemo od konca julija do sredine oktobra, v rastlinjake pa v bistvu vso zimo. Poznopoletna setev do konca jeseni dovolj poraste, da je ta koristna zelenjadnica na naših mizah že od septembra naprej. Pa vendar so s setvami moto-vilca pogosto težave. Letos sicer nimam veliko podatkov o tem, da ni kalil. Verjetno zato, ker je bilo večino časa prehladno za ta letni čas. Poglejmo si, kaj gre lahko narobe. Motovilec je svetlokalilka Posebej v poletnih setvah so ljudje pogosto razočarani zaradi slabe kaljivosti semena. Naj povem, da je kakovost semena v semenskih vrečicah zadnja leta res dokaj slaba. Zato seme, če razmere za kaljenje res niso dobre, slabo kali. To pa pomeni, da moramo mi pri setvah narediti vse, da bo seme kljub vsemu kalilo. Kaj torej lahko naredimo? Seveda je najbolj priporočljivo, da si seme pridelamo sami. A pri tem moramo imeti nekaj znanja, da ne bo vse skupaj še slabše. Običajno vsem, ki ne poznajo skrivnosti pridelave semena, najboljše seme pade na tla in je izgubljeno ali pa kali na mestu, kjer je bil motovilec preteklo leto. S tem pa so kršena pravila dobrega kolobarja. A o pri- delavi semena bomo morda govorili kdaj drugič. Če seme kupujete, ga kupite raje spomladi, saj seme, pridelano v tekočem letu, nekje do oktobra ne kali. Tudi doma pridelano seme iz tekočega leta ne bo kalilo v poletnih setvah, morda šele jeseni. Veliko bolje kali seme preteklega leta. Seme dajte pred setvijo vsaj za teden dni v zamrzovalnik. Tako ga prevarate, da je prestalo zimo, kot se zgodi vedno v naravi. Za setev gredice ne prekopavaj-te, ni potrebe. Samo z orodjem, ki vsebuje zvezdice, morda z nihajno motiko ali ročnim kultivatorjem zemljo prerahljajte. Motovilec vedno sejemo v vrste, je veliko lažje Motovilec raje sejte v vrste. Zelo je namreč občutljiv ob kaljenju in zapleveljen v mladosti bo slabo rastel in tudi slabo prezimil. Ravno tako je zelo hvaležen za rahljanje in zračenje zemlje okoli korenin. Če ga posejete na gredico »povprek«, kot pravimo, ga je veliko težje op-leti, še težje oz. nemogoče pa je rahljati zemljo okoli rastlin. Vrstice so lahko oddaljene samo 15 cm, vendar je bolje, da je razdalja med vrsticami 20 cm, le tako bomo lahko z orodjem posegli med vrstice in vzdrževali primerno rahlo zemljo. Prav tako pa je spravilo, rezanje, veliko hitrejše in enostavnejše. Vse to pa odtehta nekaj več dela, ko ga sejemo, a ne? Vendar pozor, vrstice ne označite z motikico, ker boste tako pregloboki. Najbolje je, da jo označite, v bistvu samo nakažete z ravno desko. Če imate čas in voljo, potem po nakazani vrstici posujte nekaj zemlje za rože, lahko tudi fino presejanega komposta. Nato posejete seme, ki ga v poletnih setvah posejemo nekoliko gosteje. Seme samo pritisnemo ob zemljo, ga ne prekrivamo z njo (svetlokalilka). Na koncu celo gredo, ne samo vrstice, dobro zalijemo, medvrstni prostor že lahko prekrijtete s poko-šeno travo. Ker je seme izpostavljeno soncu in predvsem pticam, ga je treba prekriti z agrokopreno, ki jo takoj po vzniku odstranimo. Septembrska setev Namenjena je prezimovanju in prvim pomladanskim vitaminom. Najboljši predposevek so kapusni-ce in pozni krompir. Seveda pa je motovilec špajkovka in med vrtninami nima sorodnika, tako da je predhodnik lahko vsaka vrtnina. Mnogi me sprašujete, ali se motovilec pokriva s kopreno pred zimo. Jaz to odsvetujem, saj je tako veliko manj okusen, manj čvrst in bolj izpostavljen potem spomladi tudi boleznim. Izjema je le, če se napove sneženje. Takrat ga po želji lahko pokrijete, da ga boste rezali tudi v snegu. A ko se sneg stopi, ga raje spet odkrijte. Februarja pa, če vreme dopušča, motovilec okopljite oz. prezračite trdo zemljo. S tem prezračimo korenine in jih tudi vzpodbudimo k hitrejši rasti in začetku novega življenja. Del gredice lahko pokrijemo s plastičnim tunelom, del z agro-kopreno in en del pustimo nepokrit. Na tak način si zagotovimo, da bo različno hitro rastel in ga bomo imeli dalj časa na vrtu. Na tak način lahko imamo na vrtu motovilec skoraj celo zimo. Pomladanska setev Vsi ljubitelji motovilca: motovilec lahko sejete tudi zgodaj spomladi, takrat je seveda setve treba pokrivati z agrokopreno. Setev do sredine aprila je vedno uspešna, seveda pa je treba motovilec teh setev veliko hitreje porezati, zato nikar naenkrat ne posejte prevelikih površin. Tudi tveganje je večje, saj lahko v naših razmerah poletje zelo pohiti in takrat pomladanske setve niso zelo uspešne. Setev v rastlinjake in setev za sadike V rastlinjaku lahko motovilec sejete praktično celo zimo. Zagotovo pa ga posejte nekje v januarju ali februarju še enkrat. Tako ga bo vedno dovolj. Mnogi ne vedo, da se motovilec uspešno prideluje tudi iz sadik. To pride zelo prav v poletnih setvah, saj sadike vzgojimo nekje pod balkonom v senci, pa tudi v zgodnji pomladi. Preprosto v lončke premera 3 do 5 cm nasujte povsem do vrha substrat za sadike, posejte v vsakega 3-5 semenk, ki jih samo potisnete ob zemljo in setev do vznika pustite nekje na toplem (do 18 oC) takoj po vzniku jih lahko pozimi daste v neogrevan ratslinjak, če ga imate, lahko tudi v zavetje kakšnega balkona. Poleti pa seveda nekam na svetlo v senci, pod balkon morda. Sadike je veliko lažje primerno oskrbovati z vlago kakor celo gredico, izpostavljeno soncu. Ko korenine prerastejo grudo, pa jih presadite na stalno mesto. Nekateri motovilec celo kar režejo v setvenih ploščah. Motovilec je kot najbližji sorodnik baldrijana odlična prehrana za pomirjanje živcev in lažji spanec, zato ga pojejmo veliko skledo zvečer ali pa po napornem delu v službi. Kot vidite, imate lahko to priljubljeno, res enostavno zelenjadnico na vrtu od julija do maja. Zakaj pa ne bi poskusili. Miša Pušenjak Foto: MP Motovilec iz sadik v tujini ni nič posebnega. Foto: MP Motovilec pomirja in umirja, tako kot njegov sorodnik baldrijan. Domača lekarna Aronija - bomba koristnih snovi Foto: Pexels Prišel je čas, ko je dozorela tudi aronija. Pri nas so drobni črni sadeži že dobro poznani, a marsikdo še ni poučen o vseh njihovih koristih. Aronija odlično ohranja zdravje sečil, pozitivno učinkuje na prebavo ter je v pomoč pri sladkorni bolezni. Poznamo jo kot nizek grmiček s črnimi plodovi in že od nekdaj ji pripisujejo veliko zdravilno moč. K nam je prišla iz Severne Amerike, kjer so jo gojili že stari Indijanci, predvsem v zdravilne namene, pa tudi zaradi izjemne prehranske moči. Danes ji pripisujejo tudi moč upočas-njevanja staranja. Bogastvo vitaminov in bioaktivnih snovi Črnoplodno aronijo poznamo po veliki vsebnosti barvil antociani-nov, vitaminov, mineralov in drugih pomembnih bioaktivnih snovi. Sestavine aronije so koristne pri zdravljenju različnih bolezenskih stanj, na primer bolezni ožilja, neustreznega krvnega tlaka, arterioskleroze, želodčnih težav, migrene; aronija dobro vpliva na delovanje črevesja, izboljšuje krvno sliko, krepi imunski sistem, povečuje elastičnost kože in še bi lahko naštevali. Na tržišču je na voljo veliko izdelkov iz plodov in soka aronije. Na prodajnih policah pogosto najdemo marmelade, džeme, vitaminske napitke, prehranska dopolnila in izdelke za nego kože. Antocianini v aroniji ji dajejo temno barvo, nekateri pa vsebujejo tudi flavonoidne snovi, ki telesne celice varujejo pred poškodbami in degeneracijo. Biofenoli pospešujejo celjenje ran in odstranjujejo strupene snovi iz telesa, uravnavajo krvni tlak in povečujejo elastičnost ožilja. Karotenoidi ščitijo celice pred poškodbami, preprečujejo nastanek sive mrene in varujejo kožo pred sončnimi opeklinami. Desetkrat več vitamina C kot v tropskem sadju Črni plodovi so tako prava bomba koristnih snovi za telo. Poleg velikih količin vitamina A so prava zakladnica vitamina C, tega je do desetkrat več kot v tropskem sadju, ter vitaminov skupine B. Med minerali izstopajo predvsem kalij, kalcij, železo, mangan in jod. Sveže iztisnjenega soka naj bi zaradi koncentriranosti dnevno zaužili največ 50 ml. Za zdravje sečil Aronija sečila varuje pred okužbami. V času okužb se sicer po navadi priporoča uživanje brusnic, a raziskave kažejo, da so jagode aronije kar desetkrat učinkovitejše zaradi kininske kisline, ki dokazano preprečuje okužbe. Aronija je učinkovita tudi pri zmanjševanju razmnoževanja mikroorganizmov oziroma bakterij, vključno z Escherichia coli. M. Koren Foto: Pexels Pozitiven vpliv na zdravljenje diabetesa in prebavo Številne študije, ki so jih izvedli na eni od britanskih univerz, so potrdile, da ima aronija ugoden vpliv na ljudi s sladkorno boleznijo tipa dve. Ugotovljeno je bilo, da uživanje jagod aronije ne spremeni ravni sladkorja oziroma jo v nekaterih primerih celo znižuje. Zato so sok aronije in nekateri drugi pripravki nepogrešljiv dnevi sopotnik. Prav tako je aronija odlična preventiva za tiste, ki želijo preprečiti pojav ali zmanjšati simptome. Odlična je tudi pri zdravljenju želodčnih težav, vključno z želodčnimi razjedami in drisko. Antioksidativni učinki, kijih najdemo v plodovih, bodo črevesno floro hitro vrnili v ravnovesje in okrepili delovanje imunskega sistema. 12 Štajerski Križem kražem torek • 12. septembra 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Na plavajoči tržnici Plavajoča tržnica na reki Mekong je v Can Thoju res pravo doživetje. Prične se res zgodaj zjutraj, ljudje iz širše okolice prinesejo pridelke in dobrine za prodajo, ki se opravlja z ladjami in čolni. Ta zgodba naju je z Jernejem tako pritegnila, da sva morala videti, kako poteka. Lastnik najinega stanovanja je obljubil, da nama zgodaj zjutraj uredi prevoz do pristanišča, od koder krenejo na tržnico tisti, ki nimajo svojega prevoza. Okoli pol štirih sva takole čakala pred hišo, da se prikaže kak avto, nemalo pa sva bila presenečena, ko se prikaže nek droben možakar z mopedom. Tako smo se malo gledali, ampak na koncu smo se vsi spravili na moped. Vsak zase imava namreč več kot sto kil, zraven pa sva imela še nahrbtnik za nakupe, tako da se je dan že začel z dogodivščino. Jaz sem sedel na sredi, Jernej z nahrbtnikom od zadaj, najinega šoferja pa sem posadil na bilanco, ker ga drugam pač ni bilo mogoče dati, da sva skupaj upravljala ta nesrečni dvokolesnik. Če bi nas kdo videl, bi verjetno mislil, da peljeva pube-ca z maturantskega plesa. K sreči smo bili po desetih minutah že v pristanišču, kjer smo počakali, da se čoln napolni, nato pa smo se še v temi odpravili višje gor po reki, kjer je že kraljevalo nešteto čolnov in ladij. Eni so kupovali, drugi prodajali, sadja in zelenjave pa je bilo ogromno. Domačini že vedo, kaj kdo prodaja, za ostale pa je sistem narejen tako, da lastnik ladje preprosto obesi svojo dobrino na sulico ali drog, da vsak vidi, kaj se Utrinek s tržnice Foto: Dani Zorko Foto: Dani Zorko Križarjenje prodajalcev po reki Potujoča gostilna - nekaj za Štajerce KDOR POZITIVNO GLEDANA ŽIVLJENJE OBISKOVALEC PREDAVANJ NA VISOKI SOLI OZNAČE-VALEČ PRISOTNOSTI BOLEZNI AVTOR: DRUGO IME MARJAN PRAZNIKA GRABNER DAN ŽENA EJ DALMAT. TRTA S TEMNO MODRIMI JAGODAMI PALICA Z ZAREZAMI ZA OZNAČITEV DOLGA NEKDANJI TURŠKI VELJAK OZNAKA ZA HEKTAR VRTEČI DEL MOTORJA POKOJNI EKSTREMNI SMUČAR KARNIČAR KDOR ZNA DOBRO POUČEVATI VANJU GRŠKA BOGINJA MODROSTI PRIPRAVA ZA VEJANJE, VELNICA BABICA V MEŠČANSKEM OKOLJU ULTRA- AMERlSKA ZVOČNI IGRALKA GIOBINOMER GARDNER VIU AMERŠEK SREDOZ. RASTLINA KAN.-AM. IGRALKA KATIC ITALIJANSKI SREBRNIK IZDELEK ZA POKRIVANJE SPELEOLOG NEMŠKO IME AMERIŠKI PEVEC COBAIN SPOJ DVEH DELOV SKUPAJ ZNAK ZA NATRIJ GNOJNO PRISTAŠ VNETJE NETELESNE LASNEGA LJUBEZNI MEŠIČKA, TVOR VISOKO ARABSKO GOROVJE POZIGALEC IZ STRASTI NEMŠKI SLIKAR GRŠKO MITOLOŠKO PODZEMLJE LEK PROTI BOLEČINAM NA HITRO NAREJENA RISBA BISTVO, JEDRO LEVI PRITOK IRTlSA DESNI PRITOK LJUBLJANICE POJASNILO, RAZLAGA SODNIKOV VIDEO-POMOČNIK OB SPORNIH SITUACIJAH NIZOZEMSKI SLIKAR (NICOLAES) NAS PESNIK IN MISIJONAR (LUKA) GIBALO NAJVEČJI GRSKIOTOK SLAVOJ ŽIŽEK LAHKA SIVA ZNAK ZA KOVINA SELEN (znakY) GR. LJUDSKI PEVEC, AOJD KLUB IZ MADRIDA ANNAOXA STARA ENOTA ZADELO KLOP (NAREČNO) ZIVCNI BOJNI STRUP SEDMI KRALJ IZRAELA OZNAKA KOPRA ZVEZDA SPREMENLJIVKA PLESNI ZLOG HRVAŠKA SLIKARKA (NASTA) NASPROTNA SLIKA IZVIRNIKA ZNAK ZA GERMANU PARČEK ? IN LEANDER JAPONSKI NAČIN ARANŽI-RANJA CVETLIC Je trirogeljni klobuk z zavihanimi krajci in običajno narejen iz živalskih vlaken. Prvotno je bil proti koncu 17. stoletja del vojaške in mornariške uniforme, v 18. stoletju je bil zelo priljubljen in bil v uporabi približno do leta 1800, v 30. letih 20. stoletja pa je bil kratek čas moden kot žensko pokrivalo. Še danes je ponekod popularen kot del paradne uniforme (Velika Britanija, ZDA). MAES, Nicolaes - hrvaška slikarka nizozemski slikar, Rembrandtov učenec, MENGS, Anton Raphael - nemški slikar, ROJC, Nasta ■ tu prodaja. Z manjšim čolnom pa potem še križari naokrog in ponuja stvari. Tudi k nam je vsake toliko zavil čoln. Ta je imel mango, drugi je imel kokos, tretji solato, in tako naprej. Pridelki so res sveži oziroma stari nekaj dni, lahko pa jih tudi poskusiš. Tu se je moralo prevažati tone in tone pridelkov, pa saj je bilo tudi dovolj ljudi, ki so jih kupili. Midva sva kupila nekaj manga za zvečer, ostalo pa sva bolj pokušala, da nama ne bi ostajalo. Najlepši del doživetja pa je bil sončni vzhod na reki Mekong, ki ga je začinil ves ta direndaj z ladjami in tržničnim pridihom. In ko je eden od naju čisto za hec pripomnil, da bi bilo fino, če bi imeli še potujoči bife, se od nekod priziba neka barka, ki je res imela Foto: Dani Zorko na krovu kavo, pivo in vse druge tekoče dobrine, po katerih lahko povprečen Štajerec zjutraj ob petih povprašuje. Tudi Azijci so kavo-ljubi in tako si je praktično cel naš čoln privoščil kavo, ki je bila samo še pika na i celotnemu dogodku. Na eni drugi barki sem sicer opazil tudi, da so imeli pripravljen velik lonec riža in pečenko, tako da je bilo tudi za to poskrbljeno. Počasi smo se začeli vračati in res sem opazil, da so imeli ljudje polne vrečke zelenjave in svežega sadja, tako kot pri nas na tržnici. Ker je bilo čez dan zelo vroče, hoče vsak opraviti nakup čim bolj zgodaj, tako da so ljudje še prihajali in kupovali vse jutro. Okoli šestih zjutraj smo bili že nazaj na kopnem, najboljše pri tem pa je bilo, da sva imela pred sabo še ves dan. Foto: Dani Zorko Marsikaj smo dobili tudi na pokušino. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Rokomet Sploh prva zmaga v Dobovi odlična popotnica za sezono Stran 14 Atletika Čeh v Zagrebu trikrat čez 67 metrov Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Tenis • Mednarodni turnirji tednik Nogomet Z remijem na derbiju bolj zadovoljni Videmčani Stran 15 Nika Milošič »Želim napredovati, zato poslušam starejše kolegice« Stran 16 íPoítuíajtí naí na íuitouíiúri ifibtu! RADIOPTUJ tut. ajtfetoc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Zidanškova, Potočnikova in Rola 11 V** A • V • A • • • pred domačimi nastopi uspešni v tujini V tem tednu v Ljubljani potekata dva vrhunska teniška dogodka, ženski turnir WTA 125 (od ponedeljka do nedelje, od 11. do 17. 9., v parku Tivoli in na Trgu republike) ter tekma Davisovega pokala (v petek in soboto, 15. in 16. 9. v Tivoliju) med reprezentancama Slovenije in Luksemburga. Naši igralci in igralke so pred obema turnirjema očitno v odlični formi, kar je odličen obet za rezultatsko uspešna dogodka iz strani Slovencev. Tami v Italiji do najboljšega letošnjega izida Večkratna zaporedna najboljša športnica MO Ptuj Tamara Zidanšek (118.) je v prejšnjem tednu nastopala na turnirju na peščeni podlagi v Bariju, ki velja poleg Neaplja za drugo najpomembnejše mesto v celinski južni Italiji. Pristaniško in univerzitetno mesto šteje več kot 320.000 prebivalcev. Prav v tem mestu bo med zmagovalkami WTA-turnirja odslej vpisana tudi Tamara Zidanšek! Tami po začetku sodelovanja s trenerjem Blažem Kavčičem niza zelo dobre rezultate, na zadnjih petih turnirjih ima tako zelo dobro razmerje zmag in porazov - 15:4. Zadnjih pet zmag je vpisala v Bariju, še posebej izjemni pa sta zadnji dve, v polfinalu proti Alize Cornet in v finalu Rebecci Šramkovi. Do omenjenih dvobojev se je Zi-danškova prebila s serijo zmag proti 20-letni Latvijki Darji Semenistaji (149.), 23-letni Argentinki Marii Lourdes Carle (165.) in 30-letni Poljakinji Katarzyni Kawa (262.). Njena polfinalna tekmica je bila 1. nosilka turnirja v Bariju in velika „dolžnica" Alize Cornet (79.). 33-le-tnica iz Nice je bila najvišje na WTA--lestvici uvrščena leta 2009, ko je bila 11. igralka sveta. Zidanškova se je v dosedanji karieri dvakrat merila s Francozinjo in obakrat izgubila. Še posebej je boleč spomin na lanskoletni obračun v Melbournu, kjer je Tami v 3. krogu vodila 6:4, 4:1, nato V Ljubljani 8 Slovenk, prvo ime moške ekipe Blaž Rola Na največjem domačem ženskem turnirju bo skupno nastopilo deset Slovenk, osem jih je neposredno uvrščenih v glavni žreb (Tamara Zidanšek, Kaja Juvan, Veronika Erjavec, Dalila Jakupovič, Nina Potočnik, Eva Nala Milič, Pia Lovrič, Živa Falkner), dve pa v kvalifikacije (Ela Plošnik, Zoja Peternel). Najtežjo nalogo bo imela Nina Potočnik, ki se bo v uvodnem krogu pomerila z 2. nosilko, Španko Aliono Bolsovo. Moško reprezentanco Slovenije čaka v petek in soboto dvoboj druge evroafriške skupine v Davisovem pokalu, tekmec je ekipa Luksemburga. Selektor Grega Žemlja je za omenjeno srečanje vpoklical Blaža Rola (466.), Bora Artnaka (604.), Sebastjana Dominka (1334.) in Matica Križnika (38. na mladinski ITF-lestvici). Nogomet • NK Aluminij V Kidričevem na posoji napadalec iz Celja Pred koncem prestopnega roka se je zgodilo še kar nekaj sprememb v slovenskih prvoligaših, med najodmevnejšimi je prihod kazahstanskega reprezentanta Ra-mazana Orazova v Koper in vrnitev Daria Kolobariča v Domžale. Aktivni so bili tudi v Kidričevem, kjer so pred tednom registrirali bočnega branilca Maria Šubariča. Sedaj pa še Tina Matica. Gre za 25-letne-ga hrvaškega napadalca, ki bo imel v Kidričevem status posojenega igralca Celja. V Sloveniji se je Matic izkazal predvsem v 2. ligi, kjer je v dresu Bilja (2020/21) in Triglava (2021/22) na 46 tekmah dosegel kar 33 golov. pa dvoboj v veliki vročini izgubila ... Račune je vsaj delno poravnala s sobotno zmago ... V obeh nizih je dobro odigrala zaključek in se po dveh urah in 12 minutah veselila prestižne zmage. Še veliko bolj dramatičen je bil finalni dvoboj z Rebecco Šramkovo (153.), v katerem je bila naša igralka kot 5. nosilka favoritinja. A je bilo kljub temu že pred dvobojem jasno, da gre za izenačeni tekmici, kar se je nazadnje pred dvema tednoma pokazalo v kvalifikacijah OP ZDA v New Yorku, kjer sta se merili v drugem krogu in uprizorili dolg in izenačen dvoboj. Z izidom 4:6, 6:4, 6:2 je v „velikem jabolku" slavila naša igralka. V Italiji je kazalo, da se bo kolo sreče obrnilo, saj je 26-letna Slovakinja dobila prvi niz (3:6), v drugem pa si je z breakom v deveti igri (4:5) že priigrala možnost serviranja za zmago. Pri vodstvu 0:40 je res imela tri vezane priložnosti za največjo zmago v karieri, a jih je Tami uspelo ubraniti (40:40). Tako se je zgodilo tudi z naslednjo (40:A), nato pa je naša igralka sama izkoristila tretjo break priložnost v tej igri in izenačila na 5:5. To je bil ključni trenutek dvoboja, saj je Slovakinja v nadaljevanju v psihološkem smislu zelo padla in Tami je v nadaljevanju oddala le še eno samo igro - 3:6, 7:5, 6:1. Dvoboj je trajal dve uri in 42 minut, razmerje osvojenih točk je bilo na koncu 103:91. Zidanškova je izkoristila 8 od 20 priložnosti za odvzem servisa, Šramkova 6 od 14. Slednja je dosegla tudi 4 ase (Tami nobenega), ni pa storila niti ene same dvojne napake (Tami devet). Na najnovejši lestvici je Tami poskočila za 31 mest in je sedaj 87. igralka sveta. Druga najboljša Slovenka je na 106. mestu Kaja Juvan, ki je z uvrstitvijo v 3. krog OP ZDA pridobila še več, kar 39 mest. Challenger turnir WTA125 v Bariju, nagradni sklad 115.000 dolarjev, rezultati: 1. krog: Zidanšek (5.) - Semenista-ja (Latvija) 6:1,2:6,6:2; 2. krog: Zidanšek (5.) - Carle (Argentina) 7:6(4), 6:2; četrtfinale: Zidanšek (5.) - Kavva (Poljska) 6:2, 6:4; polfinale: Zidanšek (5.) - Cornet (Francija, 1)7:6(3), 6:4; finale: Zidanšek (5.) - Šramkova (Slovaška) 3:6,7:5,6:1. Rola v tem poletju do druge turnirske zmage Blaž Rola (466. med posamezniki, 268. med dvojicami), ki bo naslednji mesec dopolnil 33 let, se je v letošnjem poletju odlično znašel v igri dvojic. To je najprej dokazal na turnirju ATP 250 v Umagu, kjer sta pred glasnim avditorijem skupaj s Hrvatom Ninom Serdarušičem dosegla izredno odmevno turnirsko zmago, sedaj mu je podoben dosežek uspel še na turnirju serije challenger v Avstriji. V mestu Tulnn (približno 16.000 prebivalcev, mesto je poznano po številnih parkih in vrtovih) v bližini Dunaja je združil moči z Zdenekom Kolarjem(i45. med dvojicami). Tudi s 26-letnim Čehom seje Blaž na igrišču odlično ujel, že v 1. krogu sta ugnala 3. nosilca, Čeha Romana Jebavyja in Petra Nouza, ki sta oba uvrščena okrog 100. mesta na ATP-lestvici med dvojicami. Z naslednjima zmagama sta se prebila vse do finalnega dvoboja, kjer sta ju pričakala 25-letni Poljak Piotr Matuszewski in 27-letni Nemec Kai Wehnelt. Kljub nižjima mestoma na lestvicah sta bila Slovenec in Čeh v dramatičnem zaključku boljša in sta se veselila nove osvojene lovorike. rv . - V -fv- V** Po prehodu v prvoligaško konkurenco v Celju ni dobil toliko priložnosti, sedaj bo na večjo minutažo upal pri šumarjih. »Zase vidim veliko priložnost, da v Aluminiju pokažem vse, kar znam. Ne glede na to, da prihajam kot posojen nogometaš, sem klubu hvaležen za priložnost, da se dokažem. Lahko obljubim, da bom na terenu dajal vse od sebe, seveda pa si želim, da ekipa konča sezono čim višje na prvenstveni razpredelnici. Najpomembnejše je, da smo na zelenici dobri kot ekipa, ne glede na to, kdo bo dosegal zadetke,« je po prihodu v Kidričevo dejal Matic. JM Tamara Zidanšek (levo, desno je Rebecca Šramkova) je pred turnirjem v Ljubljani očitno odlično pripravljena, kar je potrdila s svojo tretjo turnirsko zmago na challenger turnirjih (prvi dve je dosegla v Bolu na Braču v letih 2018 in 2019). Večjo veljavo ima le zmaga na turnirju WTA 250 u Lozani iz leta 2021. Blaž Rola je v tem poletju osvojil že svoj drugi turnir v igri dvojic, tokrat je bil njegov partner Čeh Zdenek Kolar. Tin Matic Na novi ATP-lestvici med dvojicami je Rola skočil na 211. mesto (+57). Med posamezniki je Blaž nastopal v kvalifikacijah in je uspešno opravil prvi nastop (zmaga 6:3, 6:2 proti Ukrajincu Olegu Prihodkovu - 159.), nato pa je v drugem naleten na svojo „črno mačko", Avstrijca Geralda Melzerja. Proti 33-letnemu Dunajča-nu se je doslej meril petkrat in vedno izgubil - tudi tokrat je bilo tako (4:6, 4:6)... Challenger turnir v Tulnnu, nagradni sklad 118.000 evrov, dvojice, rezultati: 1. krog: Rola/Kolar - Jebavy/Nou-za (Češka, 3.) 4:6,7:6(6), 10:8; četrtfinale: Rola/Kolar - Melzer/ Moraing (Avstrija/Nemčija) 6:2,6:2; polfinale: Rola/Kolar - Marterer/ Masur (Nemčija) 6:3, 6:4; finale: Rola/Kolar - Matuszevvski/ VVehnelt (Poljska/Nemčija) 6:4, 4:6, 10:6. Nina na Dunaju do polfinala Na Dunaju je potekal ITF-turnir z nagradnim skladom 60.000 dolarjev, na njem pa je nastopala Ptujčan- ka Nina Potočnik (354.). Med posameznicami je z nastopi zaključila v 1. krogu (z rezultatom 4:6, 2:6 ugnala jo je kasnejša zmagovalka turnirja, Hrvatica Tena Lukas), bolje pa ji je šlo med dvojicami, kjer je zaigrala skupaj z mlado Grkinjo Sapfo Sakel-laridi. 20-letnica je med posameznicami 290. igralka sveta. Slovensko-grška naveza je dosegla dve zmagi in se prebila do polfinala, kjer jo je s tesnim izidom in odločitvijo v master tie-breaku ugnala prvo postavljena dvojica Irina Bara-Veronika Falkovvska. Romun-sko-poljska dvojica je na koncu tudi osvojila turnir. ITF-turnir na Dunaju, nagradni sklad 60.000 dolarjev, dvojice, rezultati: 1. krog: Potočnik/Sakellaridi - T. Morderger/Y. Morderger (Nemčija) 6:4, 7:5; četrtfinale: Potočnik/Sakellaridi -Scholl/Toth (ZDA/Madžarska, 3.) 6:2, 6:4; polfinale: Potočnik/Sakellaridi -Bara/Falkovvska (Romunija/Poljska, 1)3:6, 6:3,5:10; finale: Bara/Falkovvska (1.) - Klaff-ner/Kraus (Avstrija) 6:3, 2:6,13:11. JM 14 Štajerski Šport torek • 12. septembra 2023 Rokomet • NLB liga, 1. krog Sploh prva zmaga v Dobovi odlična popotnica za sezono Dobova - Jeruzalem Ormož 20:29 (8:13) DOBOVA: Grudnik, Žitkovic, Suban, Fabek 1 (1), Gerjovič 1, Blagoje-vic 1, Romih 1 (1), Jovanovic 1, Ran-tah 2 (2), Mladkovič 3, Ferenčak 4, Kozolic, Tajnik 2, Veršovnik, Maček, Abramovic 4. Trener: Damjan Rada-novic. JERUZALEM: Ranfl (11 obramb), Balent, Zemljič; M. Hebar 10, Munda 1, Bogadi 2, Sok 7, Vincek 1, Žuran, G. Hebar 3, Šulek 1, Pungartnik, S. Krabonja 1, Kolmančič 2, Jerenec 1. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Dobova 5/4; Jeruzalem 1/1. IZKLJUČITVE: Dobova 6; Jeruzalem 10 minut. IGRALEC TEKME: Martin Hebar (Jeruzalem Ormož). Pri Jeruzalemu po opravljenem žrebu za sezono 2023/24 niso bili najbolj zadovoljni, saj jim je ta v uvodnem krogu elitne moške lige namenil Dobovo, ki je na gostovanjih sploh še niso ugnali. A značilnost vsake tradicije je, da se enkrat konča ... Gostitelji so vodili le dvakrat (1:0, 2:1), ves preostali del tekme so imeli niti igre v svojih rokah Ormožani. V 1. polčasu je bil odličen vratar Filip Ranfl, ki je že do odmora zbral 8 obramb (na koncu 11), Tinček Hebar je na drugi strani dodal šest zadet- NLB liga REZULTATI 1. KROGA: Dobova - Jeruzalem Ormož 20:29 (8:13), Gorenje Velenje - Škofljica 30:24 (12:9), Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 25:29 (11:15), Ljubljana - Koper 27:32 (13:15), Riko Ribnica - Sviš Ivančna Gorica 27:30 (13:15), Slovenj Gradec - LL Grosist Slovan 26:26 (14:13), Krka - Urbanscape Loka 31:20 (12:11). kov (na koncu 10). Pohvaliti je treba čvrsto igro Ormožanov v obrambi, ki je do odmora prejela le osem zadetkov. V 2. polčasu so se najprej domačini približali na tri gole zaostanka (10:13), nato pa je spet steklo Jeruzalemu. Najvišja prednost Prlekov je proti koncu tekme narasla že na +11 (18:29). Ob Martinu Hebarju je bil v napadu odličen tudi Tadej Sok s sedmimi goli, pri Dobovi sta po štiri zabila Denis Ferenčak in Marko Ab-ramovic. V 2. krogu na Hardek v soboto, 16. septembra, ob 19.00 prihaja močna zasedba Slovenj Gradca, ki je v uvodnem krogu remizirala s Slovanom. Obeta se prava rokometna poslastica dveh zelo izenačenih ekip. Tadej Sok in Martin Hebar in sta skupaj dosegla skoraj 60 % zadetkov Ormoža v Dobovi. Tinček Hebar, Jeruzalem Ormož: „Do zmage na vedno težkem gostovanju v Dobovi smo prišli lažje od pričakovanega. Sploh ne pomnim, da smo kdaj tu zmagali, kaj šele s tako visoko razliko. Lepo je začeti sezono z osvojenimi točkami v gosteh. Zmaga v Dobovi pa bo imela pravo veljavo le, če zmagamo doma s Slovenj Gradcem." Damjan Radanovič, trener Dobo-ve: „Jeruzalemu čestitam za zaslu- ženo zmago, bili so enostavno za razred boljši tekmec. Ormožane s to kakovostno ekipo vidim v zgornjem delu lestvice, nas pa čaka še ogromno dela v boju za obstanek v ligi." U K Rokomet • 1. B SRL (m), 1. krog Atletika • Kristjan Čeh y Preveč napak in prekratka klop Ceh v Zagrebu trikrat čez 67 metrov Tit Grabovac (Velika Nedelja) je dosegel tri zadetke. Foto: AD Ob številnih napakah je bil poraz neizbežen: Velika Nedelja -Butan plin Izola 25:32 (10:15) VELIKA NEDELJA: Bezjak (2 obrambi), Matoševic (7 obramb); Lah, Grabovac 3, Notersberg 1, Sraga 4, Majhen 5, Kovačec, Toplak 2, Torič, Škorjanec, Borko 4, Gašič 1, Kralj 1, Ude Tkalčec 4. Trener: Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja 4/3; Izola 3/3. IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 10; Izola 10 minut. Pomlajena zasedba Velike Nedelje je v sezono 2023/24 vstopila s porazom proti Izoli. Rezultat je bil izenačen do 17. minute (8:8), nato pa so gostitelji doživeli desetminutni mrk brez zadetka, ki jih je stal zmage. „Šest zaporednih zapravljenih strelov iz čistih situacij nas je popeljalo v poraz. Izola je bila premagljiva in škoda je, da nismo vzeli ponujene priložnosti. Storili smo preveč tehničnih napak in zgrešili preveč zicer-jev. Že do odmora smo zaostajali za pet zadetkov, čeprav bi lahko bila zgodba povsem drugačna," je 1. polčas opisal Žiga Borko. V 2. polčasu je Izola hitro povedla za šest zadetkov. Borbeni domačini so se vrnili na -3 (20:23) in imeli dva napada za znižanje zaostanka. „Tudi v 2. polčasu se nam je ponudila priložnost za preobrat, ampak smo prehitro in neuspešno zaključili dva napada zapored. Izola je znova ušla na prednost petih golov in zmagovalec je bil odločen. V teh trenutkih nas je pokopala čista neizkušenost, sicer bi lahko obrnili tekmo sebi v prid," je drugi del tekme pokomentiral Žan Toplak. Lani je imela ekipa Velike Nedelje drugo najboljšo obrambo v ligi, letos je zgodba povsem drugačna. Pravih obrambnih igralcev je v zasedbi trenerja Uroša Krstiča le malo, posledično bo težko prihajati do točk, ki bodo Veliko Nedeljo ohranile v 1. B-ligi. Vrzeli po odhodih Ranfla, Hrupica in Vente so prevelike: Mokerc Kig -Moškanjci-Gorišnica 34:22 (17:10) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Kroflič (6 obramb), Brodnjak (3 obrambe), Trunk; Šandor 5(1), Zupanič 4, Be-drač 3, Ozmec 3, Tement 2, Belšak 2, Žnidarič 2, Čuš 1, Leben, Geč, Bezjak, Bedenik. Trener: Ivan Hrupic. IZKLJUČITVE: Mokerc 12 minut; Gorišnica 12 minut. SEDEMMETROVKE: Mokerc 8/6; Gorišnica 1/1. Že v napovedi pred sezono je trener Gorišnice Ivan Hrupic dejal, da jih z ekipo v letošnji sezoni najbrž čaka težka borba za obstanek. Prva tekma je to potrdila, vrzeli po odhodih Ranfla, Hrupica in Vente so enostavno prevelike in jih bo brez kakšnih novincev nemogoče zakrpati. „Že s sestavo ekipe imamo velike težave, enostavno bo treba nekaj narediti v klubu. Moštvo Mokerca pa je po moji oceni celo boljše kot v lanski sezoni in ima na vsakem igralnem mestu po dva enakovredna igralca - nekaj podobnega imajo domala vse ekipe v ligi. Odlično igrajo v obrambi, zelo čvrsto, z veliko prekinitvami, zato smo težko prihajali do strelov, kljub temu pa smo še zastreljali nekaj priložnosti. Ostane nam trdo delo in upanje na boljše nadaljevanje, že proti Veliki Nedelji bomo v naslednjem srečanju poskušali iztržiti kaj več," je dejal trener Gorišnice Ivan Hrupic. V petek, 15. septembra, bo ob 19.00 v Gorišnici na sporedu sosedski derbi med domačini in Veliko Nedeljo. JM 1. B SRL (m) REZULTATI 1. KROGA: Mokerc Kig - Moškanjci-Gorišnica 34:22 (17:10), Velika Nedelja - Butan Plin Izola 25:32 (10:15), Ajdovščina - Kočevje 32:26 (16:12), Grosuplje - Jadran Hrpelje-Kozina 29:25 (14:9), Herz Šmartno - Frankstahl Radovljica 25:34 (14:20), Črnomelj - Dol TKI Hrastnik 33:30 (16:17). V Zagrebu je v nedeljo potekal tradicionalni memorial Borisa Han-žekovica, med ljubitelji atletike priljubljeni Hanžek. Doseženih je bilo nekaj odličnih rezultatov, pod enega od njih se je podpisal tudi slovenski športnik leta Kristjan Čeh. Član Atletskega kluba Ptuj je na mitingu zlate serije Svetovne atletike pričakovano zmagal v metu diska, njegov najboljši izid je meril 68,48 metra. Ta dosežek mu je uspel v drugi seriji, ob tem je še dvakrat presegel mejo 67 metrov (67,34 v prvi in 67,92 m v zadnji seriji), trikrat pa je prestopil. V konkurenci meta diska je sicer nastopilo šest atletov, trije so bili tudi finalisti nedavnega svetovnega prvenstva v Budimpešti, ob Čehu še Jamajčan Fedrick Dacres in Avstralec Matthew Denny. Prav omenjena dvojica je osvojila mesta na zmagovalnem odru. „Z doseženim rezultatom sem kar zadovoljen. Vzdušje na tekmi je bilo zelo dobro, navijanje mi je tudi pomagalo do najboljšega dosežka. Glede na prejšnji nastop v Švici sem tokrat serijo oddelal nekoliko bolje, dva meta sta mi zelo dobro uspela. Sem še vedno v dobri formi, kar je lep obet za finale diamantne lige v Eugenu, ker bom branil lansko zmago," je po nastopu povedal Čeh. Rekord mitinga je ostal v lasti Daniela Stähla in še naprej znaša 68,87 Kristjan Čeh je ob koncu sezone še uedno u dobri formi, kar bo poskušal dokazati tudi na zadnji tekmi u ameriškem Oregonu - u finalu diamantne lige. Rezultati v metu diska: 1. Kristjan Čeh (Slovenija) 68,48 m 2. Fedrick Dacres (Jamajka) 66,54 m 3. Matthew Denny (Avstralija) 65,25 m 4. Lawrence Okoye (V. Britanija) 64,77 m 5. Martin Markovič (Hrvaška) 60,88 m 6. Christoph Harting (Nemčija) 59,34 m Izmed preostalih slovenskih atletov in atletinj je Anita Horvat slavila v teku na 800 m, edina je tekla pod dvema minutama (1:59,79). Kenijka Beatrice Chepkoech je na 2000 m zapreke, ki ni pogosto na programih tekem, tekla najboljši izid vseh časov (5:47,42), druga je bila njena rojakinja VVinnie Jemu-tai (5:52,92), tretja pa s slovenskim rekordom 5:53,38 Maruša Mišmaš Zrimšek. JM,sta Nogomet • 2. SNL Bistrica tudi čez Ilirijo, s* • v • II* v Gajser se naprej odlično z Beltinci Po šestih odigranih krogih je v 2. ligi neporažena le še ekipa Primor-ja, ki je tokrat v primorskem derbiju remizirala v Dekanih. Prvi poraz v sezoni so doživeli igralci z Grosupljega, ki so doma klonili proti Triglavu. Gorenjci so zmagoviti zadetek dosegli v 92. minuti, ko je tekmo odločil rezervist Leon Kondic. Kljub porazu je moštvo iz Grosupljega še naprej na vrhu lestvice, a so tekmeci zelo blizu. Visoko Se naprej kotirajo Bistričani, ki so tokrat na kolena spravili zasedbo Ilirije. Tokrat na klopi ni sedel trener Goran Stankovic, ki Se okreva po izgubi zavesti na prejšnjem srečanju. Odločilni zadetek je dosegel 23-letni Nigerijec Chidera Henry Nwoga, ki je pred letošnjo sezono prvič prišel v Slovenijo, pred tem je v Evropi igral na Portugalskem in v Avstriji. Po visokih porazih s Triglavom in Gorico so do točke prišli igralci Dra-vinje, ki so zamenjali trenerja in jo sedaj vodi Almir Sulejmanovic, nekdanji trener Rudarja in tudi Aluminija. Uspešno še naprej igrajo tudi Bel-tinčani, ki jih vodi Damjan Gajser. Tokrat so dosegli četrto zmago in ob le enem porazu le dve točki zaostajajo za vodilnim moštvom lige. REZULTATI 7. KROGA: Kety Emmi&Impol Bistrica - Ilirija 1911 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Nwoga (31.). Rdeči karton: Cukjati (69., Ilirija); Brinje Grosuplje - Triglav Kranj 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Kondic (92.); Krka - Gorica 1:2 (0:0); strelci: 0:1 Leban (58.), 1:1 Krznaric (71.), 1:2 Jali-nous (90.); Dravinja - Fužinar Vzajemci 0:0; Vitanest Bilje - TKK Tolmin 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Močnik (39.), 1:1 Per-ko (40.), 2:1 Marjanac (88.); Rudar Velenje - Beltinci Klima Tratnjek 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Kralj (41.); Nafta 1903 - Tabor Sežana 0:0; Jadran Dekani - Primorje eMun-dia 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Suso (6.), 1:1 Bešir (11.). 1. BRINJE GROSUPLJE 6 2. PRIMORJE EMUNDIA 6 3. TRIGLAV KRANJ 6 4. K. E. BISTRICA 6 5. BELTINCI TRATNJEK 6 6. GORICA 7. NAFTA 1903 8. JADRAN DEKANI 9. VITANEST BILJE 10. RUDAR VELENJE 11. ILIRIJA 1911 12. DRAVINJA 13. KRKA 14. TABOR SEŽANA 15. FUŽINAR RAVNE 16. TKK TOLMIN 5 0 1 4 2 0 4 1 1 4 1 1 4 1 1 3 1 2 3 1 2 2 2 2 2 1 3 1 2 3 1 2 3 1 2 3 1 1 4 0 4 2 1 1 4 1 0 5 16:2 15 10:3 14 15:5 13 8:3 13 10:6 13 11:8 10 10:9 10 5:3 10:12 5:7 4:7 2:12 6:10 5:12 4:12 3:13 8 7 5 5 5 4 4 4 3 JM torek • 12. septembra 2023 Šport Štajerski 15 Nogomet • 3. SNL - vzhod Z remijem na derbiju bolj zadovoljni Videmčani, v vodilno trojko vstopili Podvinčani ZASE Videm - Drava Ptuj 2:2 (1:1) STRELCI: 1:0 Kurež (7.), 1:1 Love-njak (45.), 1:2 Mlakar (48.), 2:2 Krajnc (58.). ZASE VIDEM: Zajc, Mesaric, Petek (od 80. Kokol), Zdovc, Kelc, Krajnc, S. Rogina, Ferčec (od 86. Vidovič), Cesar, Podbrežnik, Kurež (od 73. Še-gula). Trener: Luka Gajšek. DRAVA PTUJ: Janžekovič, Love-njak (od 77. Janežič), Begovic, Dre-venšek, Marot, Jadric, Erhatič (od 73. Vogrinec), Mlakar (od 85. Kme-tec), Šalamun (od 77. Blaj), Begonja, Dukadin. Trener: Simon Dvoršak. Lepo zapolnjene tribune v Vidmu - zbralo se je več kot 400 ljubiteljev nogometa - so napovedovale zanimiv lokalni derbi, igralci obeh ekip pa jih niso razočarali. Bolje so srečanje začeli domačini, ki so po napaki gostujoče obrambe, na čelu z Lukom Janžekovičem, povedli v 7. minuti, v polno je meril Robert Kurež - 1:0. To je bil po odigranih 277 minutah prvi prejeti gol Drave v sezoni. Gostujoča vrsta, ki letos odkrito napada napredovanje v 2. ligo, je potrebovala nekaj minut za strnitev vrst, kakšnega posebnega pritiska proti golu Zajca pa ji ni uspelo ustvariti. Ob preigra-vanju Janžekoviča v kazenskem prostoru je bil Kurež celo zelo blizu drugega gola na srečanju ... V zaključku prvega polčasa je Luka Lovenjak najprej zapretil s strelom od daleč (točno v golmana), nato pa je v 45. minuti z izjemno izvedenim prostim strelom s 25 metrov poskrbel za izenačenje - 1:1. Drugi del so sanjsko odprli ptujski modri, ko je akcijo na levi strani uspešno zaključil Klemen Mlakar - 1:2. Domačini se pred svojimi navijači nikakor niso imeli namena predati in so kmalu izenačili. Po podaji iz stranskega avta je do žoge v bližini gola prišel domači kapetan Sebastjan Krajnc in jo zabil v mrežo - 2:2. Do konca srečanja so igralci obeh ekip pokazali odprto igro z nekaj priložnostmi na vsaki strani, najlepšo je zapravil Šalamun, ki se je v 76. minuti 3. SNL - vzhod REZULTATI 4. KROGA: ZASE Videm - Drava Ptuj 2:2 (1:1), Podvinci - Šmartno 1928 3:0 (1:0), Šampion - Hajdina 3:1 (2:1), Rače - Zavrč 1:0 (0:0), Avto Rajh Ljutomer - Brežice 1919 Terme Čatež 3:0 (2:0), Korotan Prevalje - Koroška Dravograd 5:0 (1:0), Premium Dobrovce - Krško 1:2 (0:1). 1. DRAVA PTUJ 4 3 10 14:2 10 2. PODVINCI 4 3 1 0 9:1 10 3. ZASE VIDEM 4 3 1 0 8:3 10 4. KRŠKO 4 2 1 1 14:5 7 5. RAJH LJUTOMER 4 2 11 6:3 7 6. ŠAMPION 4 2 11 8:6 7 7. HAJDINA 4 2 0 2 7:4 6 8. BREŽICE ČATEŽ 4 2 0 2 6:8 6 9. ZAVRČ 4 12 1 5:3 5 10. KOROTAN 4 1 1 2 6:6 4 11. RAČE 4 1 1 2 1:7 4 12. DRAVOGRAD 4 1 0 3 2:13 3 13. DOBROVCE 4 0 0 4 1:10 0 14. ŠMARTNO 1928 4 0 0 4 1:17 0 znašel sam pred Zajcem, a je slednji odlično reagiral in zadržal žogo, tako kot tudi ob strelu Bukadina v 83. minuti. Simon Rogina, Videm: „Tekma je bila po pričakovanjih težka, zavedali smo se, da se bomo morali proti kakovostnim tekmecem postaviti trdo v obrambi, svoje priložnosti pa iskati v protinapadih. Hiter gol po napaki gostujočega vratarja nam je prišel zelo prav, saj je nekoliko 'presekal' igro gostov. Žal nam je lahko prejetih golov ob koncu prvega in v začetku drugega polčasa. Pomembno je bilo, da smo ustrezno odgovorili in da smo izenačili. Do konca tekme nam je preostalo garanje za vsak košček igrišča in za vsako žogo. Veseli smo lahko tudi glasne vzpodbude s tribun za obe ekipi, kot se za derbi spodobi. Če bi nam pred sezono kdo ponudil deset točk po štirih tekmah, bi takoj sprejeli, seveda smo zadovoljni s tem izkupičkom." Nik Erhatič, Drava: „Najprej bi dejal, da je lepo igrati tekmo pred tako polnimi tribunami. Dobro smo se pripravili na srečanje, a nas je hitro prejeti gol kar precej potolkel. Uspeli smo se vrniti v igro in z napadalno predstavo tudi povesti. V tistem trenutku bi morali reagirati bolje, a se nam je pripetila nova napaka v obrambi. Oba zadetka smo prejeli prepoceni, po lastnih napakah, kar so Videmčani znali izkoristiti. Do konca srečanja smo imeli v odprti predstavi dovolj priložnosti za zmago, žal pa nam ni uspelo zadeti. So pa ob štirih zadetkih in precejšnjem številu priložnosti gledalci zagotovo prišli na svoj račun, tako da lokalni derbi ni razočaral. Sedaj nas čakata dve domači tekmi, v katerih želimo znova ujeti zmagovalni ritem." Luka Gajšek, trener Vidma: „Na treningih smo cel teden odpravljali pomanjkljivosti, ki smo jih kazali v prvih treh tekmah sezone, predvsem v defenzivi. Ob tem smo imeli v mislih medsebojno spomladansko tekmo, ko so nas prebijali po bočnih položajih - tega tokrat nismo dopustili. Fantom čestitam za korektno borbo in dobro tekmo, bolj pa sem zadovoljen z drugim polčasom, ko je bilo v naši igri prisotne več energije. Drava je mlada in hitra ekipa, zato smo morali vložiti veliko moči v zapiranje praznega prostora, tudi vratar je bil na pravem nivoju. Naša slabost je, da neodločno začenjamo drugi polčas, a se nam je proti prvim favoritom lige uspelo dokopati do točke. Nedvomno smo s tem zadovoljni in gremo v soboto z optimizmom na naslednji lokalni derbi, tokrat v Zavrč." Simon Dvoršak, trener Drave: „Vidmu čestitam za fanatično in borbeno predstavo, s katero so zasluženo prišli do točke. Z igro moje ekipe absolutno ne morem biti zadovoljen, najbolj me je zmotil pristop v samo tekmo. Izkušnje nas učijo, da je ob slabem štartu srečanje težko zmagati in to se je tudi zgodilo. Kljub temu so ob vodstvu 1:2 vsi indici kazali na to, da bomo srečanje spravili pod kontrolo, a smo v momentu petih minut nerazumljivo popustili in z neodločnimi reakcijami izgubljali žoge v nevarni coni. To se ekipi, ki ima ambicije za 2. ligo, absolutno ne bi smelo zgoditi. So pa fantje mladi in se morajo še veliko naučiti." Nogomet • Lige MNZ Ptuj /n v • • «v «v • v 1 •• Ormožani in Gorisnicani se ne šalijo Super liga Najbolj minimalno statistiko uvodnih dveh krogov imajo Bukovčani, ki so na dveh tekmah dosegli en gol, prejeli pa nobenega. Štiri osvojene točke so zanje odličen izkupiček, sploh zaradi tega, ker so omenjeni gol zabili v sodnikovem podaljšku tekme v Cerečji vasi (dosegel ga je Matjaž Medved). Domačini so zaključek odigrali z igralcem manj, predčasno je moral pod prho Denis Nahberger. Strelsko najbogatejša obračuna sta bila odigrana v Ormožu in Apačah. Novinci iz Ormoža so proti Crajenčanom dvakrat zaostajali (0:1, 1:2), a so zmogli preobrat, pri katerem je odločilna gola v razmiku vsega štirih minut prispeval Jan Vo-čanec. Napeto je bilo tudi v Apačah, kjer so domačini v dveh primerih vodili z dvema goloma prednosti (2:0, 3:1, dva gola je prispeval Tomi Štumber-ger), na koncu pa so gostje pretili celo s popolnim preobratom. Ostalo je pri delitvi točk . Igralci Središča so na domačem igrišču klonili drugič zapored, po Ormožanih (1:3) so točke odnesli tudi gostje iz Poljčan. Domačini so ob polčasu še vodili (zadel je Aljoša Kepe), nato pa v nadaljevanju prejeli kar štiri gole: dva je prispeval Timotej Justinek. Zelo dobro podobo na začetku Foto: Črtomir Goznik Obračun vodilnih ekip lige v Vidmu med domačini in ptujsko Dravo se je končal z remijem, s katerim so bili veliko bolj zadovoljni v domačem taboru. Podvinci - Šmartno 1928 3:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Orovič (27.), 2:0 Oro-vič (50.), 3:0 Šmrček (62.). PODVINCI: Cajnko, Živič, Ramšak (od 70. Markovic), Modrič (od 86. Bratec), Anžel (od 78. Rušitovic), Kolenko (od 70. Pihler), Dumbovic, Petrinec, Šmrček (od 86. Kirbiš), Orovič, Zajko. Trener: Robert Hojnik. Nogometaši Podvincev so v 4. krogu gostili ekipo Šmartnega, ki je v pretekli sezoni zasedla predzadnje mesto na lestvici, nič bolje pa ji ne kaže tudi v novi sezoni. Po treh krogih so imeli na svojem računu nič točk in gol razliko 1:14. Domačini so jim v Podvincih dodali tri gole v rubriko prejeti, znova sta bila uspešna Jernej Orovič in David Šmrček. Kape-tan podvinške zasedbe je že pri štirih golih v sezoni, s čimer je na vrhu lestvice strelcev izenačen z Robertom Kurežem iz Vidma. „V prvem polčasu so gostje še delovali organizirano in dokaj kompaktno, v nadaljevanju pa so precej popustili in niso mogli slediti ritmu, ki smo ga narekovali. Razlika bi lahko bila v naš prid še višja, a smo premalo zbrano reagirali v nekaj situacijah, ki so bile lepo speljane do samega zaključka. Čakam še na to, da se strelsko odpre Zajku in Petrin-cu, potem bi nam bilo še lažje," je o srečanju povedal trener Podvincev Robert Hojnik. Šampion - Hajdina 3:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Selčan (2.), 1:1 Goj-košek (11.), 2:1 Krasniqi (45.), 3:1 Krasniqi (64.). HAJDINA: Zupanič, Cvikl (od 9. Rajh), Gojkošek, Medved, Pal (od 64. Pišek), Tomanič, Ljubec, Lipavšek, Petek (od 64. Bojnec), Medved, I. Emeršič. Trener: Miran Emeršič. Igralci Hajdine so tudi na drugem gostovanju v sezoni ostali praznih rok, po Podvincih so izgubili tudi v Celju, kjer domači Šampion igra tekme na igrišču z umetno travo. „Tekma je bila kljub vročini privlačna za gledalce, ob štirih zadetkih so videli še veliko priložnosti, več na naši strani. Šampion je pove-del na začetku in ob koncu prvega polčasa, kar je bil iz psihološkega vidika za nas najslabši možni scenarij. Po 1:1, ko smo zasluženo izenačili, smo imeli tekmo v svojih rokah, a priložnosti ob dobrih obrambah domačega vratarja nismo izkoristili. Je pa to uspelo tekmecem v 45. minuti. V drugem polčasu je v ključnem trenutku - ob našem stalnem pritisku - domačinom znova uspelo zadeti iz protinapada. To je zaustavilo tempo igre, saj so domačini stopili v obrambi tesno skupaj, mi pa na to nismo našli pravih rešitev. Tekma bi se lahko razvila v eno ali drugi smer, vseeno pa je zmaga Šampiona zaslužena," je o tekmi povedal Ian Emeršič. Rače - Zavrč 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Leben (72.) ZAVRČ: Maroh, Bojnec, Kajzer, Koren (od 85. Vočanec), Draškovič, Zorec, Predikaka (od 77. Mihalič), Potočnik, Lazar (od 51. Cimerman), Kukovec, Zorko. Trener: Damjan Vogrinec. Nogometaši iz Rač so v uvodnih treh krogih zbrali eno samo točko, zato so bili v vlogi favoritov Zavrča-ni (5 točk). Po teh pričakovanjih je srečanje tudi potekalo, praktično je šlo za „enosmerni promet proti golu Rač". Ker pa so Zavrčani ob tej pobudi kot po tekočem traku zapravljali priložnosti, tudi tiste najbolj izrazite, so na koncu ostali celo praznih rok. Za to je poskrbel Daniel Leben, ki je z enim od izjemno redkih poskusov proti vratom Maroha zadel v polno. „Za razliko od prejšnje tekme, ko smo igrali slabo, tokrat igralcem ne morem ničesar očitati. Igrali so dobro, si ustvarjali priložnosti od prve do zadnje minute, vsaj štirikrat so prišli do situacije ena na ena z domačim vratarjem (Predikaka, Zorko . ), a je kljub stalni pobudi zmanjkal učinkoviti zaključek. Takšno tekmo lahko izgubiš enkrat v petih letih, v vseh ostalih primerih jo moraš dobiti. Res škoda, da se nam to dogaja; če bi zabili samo en gol, sem prepričan, da bi jih še več," je dejal trener Zavrča Damjan Vogrinec. Zavrčane v naslednjem krogu čaka domači lokalni derbi z Vidmom. Jože Mohorič sezone kaže tudi Gorišnica, po prepričljivi zmagi z Apačami so tokrat morali predajo podpisati še domačini v Stojncih. REZULTATI 2. KROGA: Ormož - Grajena ANpro 4:2 (1:1); strelci: 0:1 Simonič (18.), 1:1 Zazic Foto: Črtomir Goznik V Apačah je pri domači ekipi gostovalo moštvo iz Markovcev, po 90 minutah srečanja sta se tekmeca razšla z remijem. (27.), 1:2 Cep (50.), 2:2 Vočanec (52.), 3:2 Vočanec (55.), 4:2 Ladika (92.); Apače - Markovci 3:3 (2:0); strelci: 1:0 Rumež (31.), 2:0 Štumberger (47.), 2:1 Bezjak (51.), 3:1 Štumberger (62.), 3:2 Akanni (70.), 3:3 Lončarič (83.); Središče - Boč Poljčane 1:4 (1:0); strelci: 1:0 A. Kepe (43.), 1:1 Topič (51.), 1:2 Justinek (64.), 1:3 Justinek (70.), 1:4 Ramot (90.); Gerečja vas - Bukovci 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Medved (92.). Rdeči karton: Nahberger (86., Cerečja vas); Stojnci - Gorišnica 1:3 (1:2); strelci: 0:1 Zlatnik (14.), 0:2 Zlatnik (27.), 1:2 Leben (45.), 1:3 Cašparič (62.).. 1. GORIŠNICA 2 2 0 0 7:1 6 2. ORMOŽ 2 2 0 0 7:3 6 3. MARKOVCI 2 110 8:4 4 4. BUKOVCI 2 110 1:0 4 5. BOČ POUČANE 2 10 1 5:3 3 6. GEREČJAVAS 2 10 1 2:2 3 7. STOJNCI 2 0 11 1:3 1 8. APAČE 2 0 11 3:7 1 9. SREDIŠČE 2 0 0 2 2:7 0 10. GRAJENA ANPRO 2 0 0 2 3:9 0 1. liga MNZ Ptuj: Dornava in Makole v končnicah do zmag za vrh lestvice Rezultati uvodnih dveh krogov v 2. ligi kažejo na izenačenost ekip, o zmagah ali porazih zaenkrat odločajo malenkosti. Vodilni ekipi Dornave in Makol sta ohranili popoln izkupiček, a sta si zmagi tokrat prigarali v zadnjih minutah. Na Pragerskem je v dresu Dor-nave blestel Mitja Zagoršek s tremi goli, zaključna poteza pa je pripadla Matiji Zagoršku. Nekaj podobnosti je vidnih s tekmo v Skorbi, kjer je pri gostih uvodna gola za goste iz Ma-kol prispeval Borut Šket, po izenačenju domačinov pa je odločilnega v sodnikovem podaljšku prispeval Luka Kenda. Dva zadetka je v Rogoznici uspelo zabiti tudi Ninu Šoštariču. V Hajdošah so gledalci najbolj zanimivo dogajanje na tekmi videli v končnici, ko so domačini povedli, gostje pa nekaj minut zatem izenačili. REZULTATI 2. KROGA: Pragersko - Dornava Digitalpar-tner.si 3:5 (2:3); strelci: 0:1 Mitja Za-goršek (4.), 0:2 Mar (18.m, z 11 m), 1:2 Tramšek (33.), 2:2 Hajnc (36.), 2:3 Mitja Zagoršek (38), 3:3 Jeršič (59., z 11 m), 3:4 Mitja Zagoršek (67.), 3:5 Matija Zagoršek (93.); Skorba - Makole Bar Miha 2:3 (0:1); strelci: 0:1 Šket (37.), 0:2 Šket (58., 11 m), 1:2 Jernejšek (64., ag.), 2:2 Ogrinc (80.), 2:3 Kenda (91.); Rogoznica - Tržec 3:0 (2:0); strelci: 1:0 Šoštarič (21.), 2:0 Šoštarič (23.), 3:0 Zulic (53.). Rdeči karton: Kolar (84., Tržec); Hajdoše - Podlehnik 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Koželj (86., z 11 m), 1:1 Verdenik (90.). 1. DORNAVA 2 2 0 0 9:4 6 2. MAKOLE MIHA 2 2 0 0 5:3 6 3. HAJDOŠE 2 1 1 0 3:1 4 4. ROGOZNICA 2 1 0 1 3:2 3 5.TRŽEC 2 1 0 1 3:4 3 6. PODLEHNIK 2 0 1 1 2:5 1 7. PRAGERSKO 2 0 0 2 4:7 0 8. SKORBA 2 0 0 2 3:6 0 2. liga MNZ Ptuj: ni več ekip s 100 % izkupičkom REZULTATI 2. KROGA: Cirkulane - Zgornja Polskava 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Anžel (34.), 1:1 Miloš-ič (53.), 2:1 Spevan (69.); Polskava avtop. Grobelnik - Le-skovec 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Petrovič (3.), 1:1 T. Krajnc (50.). Rdeči karton: Emeršič Medved (86., Leskovec); Slovenja vas SMS sanacija - Oplo-tnica Senčila Senica 1:4 (0:2); strelci: 0:1 Čoh (29.), 0:2 Fideršek (41.), 1:2 Pleteršek (53.), 1:3 Veber (64.), 1:4 Menhart (75., ag.). 1. CIRKULANE 2 1 1 0 4:3 4 2. ZG. POLSKAVA 2 1 0 1 5:3 3 3. OPLOTNICA SENICA 2 10 1 5:5 3 4. LESKOVEC 2 0 2 0 3:3 2 5. POLSKAVA G. 2 0 2 0 3:3 2 6. SLOVENJA VAS 2 0 1 1 3:6 1 Jože Mohorič 16 Štajerski Šport, šport mladih torek • 12. septembra 2023 Odbojka • Nika Milošič »Rada se učim in si želim napredovati, zato poslušam starejše kolegice v reprezentanci« Ptujčanka Nika Milošič je večino letošnjega poletja posvetila igranju odbojke. Za 18-letno blokerko je sijajen nastop na Olimpijskem festivalu evropske mladine, kjer je z mlado eprezentanco Slovenije osvojila prvo mesto, in zelo dober nastop s člansko reprezentanco Slovenije na evropskem prvenstvu v Belgiji. V Gentu je Milošičeva dobila precej priložnosti za igro in je dobro izpolnila zadane naloge trenerja Marca Bonitte. Nastopa na teh dveh tekmovanjih bosta bivši igralki Ženskega odbojkarskega kluba Ptuj in Odbojkarskega kluba Formis dobra spodbuda v nadaljnji karieri, ko bo zastopala barve moštva Nova KBM Branik iz Maribora. Po aktivnem in uspešnem poletju je Nika spregovorila za Štajerski tednik ter je podala svoj pogled na odbojkarsko dogajanje zadnjih mesecev. Kakšne so bile priprave na OFEM in kakšen je bil realen cilj za ta turnir? N. Milošič: „Za OFEM nismo imele veliko časa za priprave, saj smo bile Mija Šiftar, Maša Pucelj in jaz na pripravah članske reprezentance - ekipi smo se priključile šele teden pred začetkom tekmovanja. Malo je bilo stresno, saj se je v tako kratkem času težko ujeti, predvsem s poda-jalkami, ampak vseeno menim, da smo pripravljalni del opravili dobro, saj smo se že od začetka zavedali, da s takšno ekipo lahko segamo po najvišjih mestih. Zaigrati v finalu je bil realen cilj. Dobro je, da se že pred začetkom tekmovanja zavedaš cilja in da verjameš v to, da ekipa lahko uspe. Pomembno pa je tudi zaupanje trenerjem." »Nekaj najlepšega je bilo igrati pred polno dvorano domačih navijačev« Na OFEM ste dobile vse tekme. Katero tekmo ste odigrale najbolje kot ekipa in s katero ste bili najbolj zadovoljni kot posameznica? N. Milošič: „Na tekmovanju nismo imele velikih težav na nobeni tekmi, izgubile smo samo en niz proti Hrvaški. Na prvi tekmi je bil prisoten pritisk in manjši strah, saj še nikoli prej nismo igrale skupaj v takšni zasedbi. Ko smo videle, da naš sistem in naša igra funkcionirata, smo se sprostile in res se je videlo, da smo uživale v igranju odbojke. Kot kapetanka sem res poskrbela, da v ekipi ni bilo nobenih težav in da je bilo vzdušje dobro. To je velikokrat tista glavna 'sestavina1, ki naredi ekipo dobro in nepremagljivo. Najboljša tekma je bila definitivno finalna, proti Nemčiji. Nekaj najlepšega je bilo igrati pred polno dvorano domačih navijačev, ki so naredili odlično vzdušje. Na tej tekmi so nam šli vsi elementi: sprejem, podaje in posledično napad, kar je bilo ključno za končni rezultat. Izkazale smo se tudi na bloku in zgrešile zelo malo servisov. Moja najbolje odigrana tekma na OFEM je bila proti Turčiji, kjer sem zabeležila sedem blokov." Za zmago na OFEM ste prejeli zlato medaljo od predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar. Kako svečan trenutek je bil to za vas? N. Milošič: „Osvojiti medaljo najlepšega leska je res velik dosežek. Že lani sem se udeležila OFEM, ki je bil na Slovaškem, takrat smo dosegle peto mesto. Definitivno takrat nisem bila zadovoljna z rezultatom, ampak sem letos imela to srečo, da so letnike 2005 priključili k leto mlajšim in sem lahko ponovno zaigrala na tem turnirju. To, da se je odvijalo v Sloveniji in da smo priborile zlato medaljo, je res nepopisen občutek. Na podelitvi smo prejele medalje od predsednice Nataše Pirc Musar, bilo mi je v čast, da sem lahko del tega in da sem to doživela. Njen iskreni nasmeh in besede mi bodo ostale v spominu." »Blok je moj najljubši element« Da je uspešen blok največje zadovoljstvo, je bila ena vaših najodmevnejših izjav po OFEM. Zakaj takšen občutek po uspešnem bloku? N. Milošič: „Dati blok mi je najboljši občutek, je tudi moj najmočnejši element. Težko je razložiti ta občutek, verjetno bi me najbolje razumeli odbojkarji in odbojkarice. Mislim, da ima vsak, ki trenira, svojo najljubšo potezo; ali je to dobra obramba, as, zabita žoga ... - pri meni je to blok. Kot igralka vem, da ni ravno prijetno dobiti bloka od nasprotnice. Zato mi je toliko boljše, ko skočim, dam roke preko mreže in zaustavim napad nasprotnice. Po vsakem bloku imam še večjo motivacijo blokirati naslednji napad. Pride pa tudi kakšen dan, ko se odbija vse narobe in vse 'po svoje', ampak vem, da bom z leti tudi to izboljšala." Takoj po OFEM ste se pridružili slovenski članski odbojkarski reprezentanci. Kakšen je bil ta preklop in kakšne so bile zaključne priprave na evropsko prvenstvo? N. Milošič: „Ko se je končal OFEM, sem dobila dva prosta dneva. Priznam, da je bilo malo težko, ko se je vse skupaj končalo, saj sem spoznala tudi veliko ljudi iz drugih držav. Res je nekaj nepozabnega ta celotni dogodek, v času OFEM niso bile samo tekme, ampak tudi veliko druženja, iger v olimpijski vasi, stkanih prijateljskih vezi... Ko se je končalo, se mi je zdelo, da grem nazaj v 'realnost'. Ko sem prišla nazaj na članske priprave, so bile te zame najtežje do sedaj. Razlog je bil v tem, da smo dobile z Mijo Šiftar in Mašo Pucelj premalo časa za počitek. Kljub temu smo pripravljalni del oddelale dobro, saj se močno zavedam, da bodo trud, trdo delo in odrekanje drugim stvarem zaradi odbojke nekoč poplačani. Priprave smo imele v Ljubljani, tudi nekaj pripravljalnih tekem pred odhodom. Trenirali smo dobro in zbrano vse do zadnjega treninga v Sloveniji." »Nepopisno sem vesela, da sem bila del EP« Na evropskem prvenstvu je Slovenija zabeležila štiri poraze in eno zmago. Ali bi lahko iztržile več in kako je Slovenija odigrala ta turnir? N. Milošič: „Za evropsko prvenstvo smo se pripravljale res dolgo. Že od 18. junija smo bile skupaj in že takrat je bil jasno postavljen naš cilj -premagati Madžarsko in Ukrajino in se s tem uvrstiti iz skupine v izločilne boje. Nismo imele lahke skupine in na tekmah proti Srbiji in Poljski smo po pričakovanjih izgubile, čeprav nismo igrale slabo. Svoje smo oddelale, ampak se je videlo, da so na drugi strani starejše, izkušenejše igralke. Tretja tekma je bila proti Belgiji, ki bi jo po mojem mnenju lahko dobile ali pa jim vsaj vzele kakšen niz več. Bile smo blizu, četrti niz smo izgubile na razliko z rezultatom 34:32. Res smo se borile do zadnjega, ampak na koncu je Belgija zmagala s 3:1. Tri težke tekme so bile za nami, dobile smo prost dan, ampak vse misli so bile usmerjene na tekmo proti Madžarski, ki smo jo začele zbrano in agresivno. Pri tako enakovrednih ekipah je zelo pomembno, kako tekmo začneš. Pritiskale smo s servisom, z blokom smo zaustavile njihovo najboljšo napadalko in igrale dobro obrambo. Vse to nas je popeljalo do prve zmage na evropskem prvenstvu. Naš cilj je bil na pol izpolnjen. Takoj naslednji dan smo imele tekmo proti Ukrajini. Zmagati bi morale z rezultatom 3:0 ali 3:1, da bi se uvrstile naprej. Defini-tivno smo tekmo začele tako, kot je treba, potem pa je bilo vsak niz slabše. Lahko bi jih premagale in se uvrstile v osmino finala. Po izgubljenem ... kot tudi v članski reprezentanci (dres s številko 13.) Slovenije. tretjem nizu (2:1 za Ukrajino) smo vedele, da ni več možnosti. Za četrti niz se je videlo, da nam je padla motivacija. Žal smo evropsko prvenstvo tako zaključile, ampak sem nepopisno vesela, da sem bila del tega." Na kateri tekmi ste odigrali najbolje in kaj ste se naučili na evropskem prvenstvu? N. Milošič: „Dobila sem več priložnosti, kot sem sicer pričakovala. Igrala sem proti Srbiji, nekaj malega proti Belgiji, in potem sem bila v začetni postavi na dveh najpomembnejših tekmah. Najbolje sem odigrala tekmo proti Madžarski. Dosegla sem 15 točk, od tega 7 z blokom. Po teh tekmah sem se začela zavedati, da sem na dobri poti, ampak da še moram ogromno delati, da bom dosegla takšen nivo, kot se je igral na evropskem prvenstvu. Sem pa zelo vesela, da mi trener zaupa. To, da sem pri osemnajstih letih pela slovensko himno na članskem evropskem prvenstvu in da sem igrala proti najboljšim odboj- karicam na svetu, je nepozabno in zlata vredno." Vi ste vrhunska mlada odbojka-rica, ki iz leta v leto napreduje. Kje imate še prostor za napredek? N. Milošič: „Prostora za napredek je še veliko. Zdaj, ko sem bila na evropskem prvenstvu, sem igrala najvišji nivo odbojke v svoji karieri. Videla sem, da moram še ogromno in trdo delati, da bom uresničila svoje sanje. Ampak kljub letom in kljub temu, da te pozicije ne igram dolgo, sem vesela, da sem prvenstvo odigrala tako, kot sem ga. Definitivno pa se ne zadovoljim s prikazanim, vem, da lahko nalogo opravim boljše. Predvsem bi rada izboljšala svoj napad, saj je popolnoma drugačen kot na korektorskem mestu. Delam na moči servisa, da bo ta res neugoden. Pomembno je, da je začetni udarec dober, saj je po nasprotnikovem slabšem sprejemu lažje postaviti blok in posledično tudi obrambo. Rada se učim in si želim napredovati. V moje dobro sem tukaj s starejšimi igralkami v članski reprezentanci. Od njih se lahko ogromno naučim in vedno poslušam njihove nasvete." »Zagotovo bo letos lažje igrati s sestro, kot pa lani proti njej« V novi sezoni boste zaigrali za novi klub Nova KBM Branik. V Mariboru boste ponovno združili moči s sestro Klaro, ki zaradi poškodbe ni nastopila za člansko reprezentanco. Kaj pričakujete od igranja v novem klubu in sodelovanja s sestro? N. Milošič: „Veselim se prihajajoče sezone, ko bom ponovno igrala skupaj s sestro - kot pred leti na Ptuju. Zdaj igrava na isti poziciji, ampak kljub temu lahko imava obe mesto v začetni postavi. Na njo ne gledam kot konkurenco, je moja sestra in vedno bom ponosna na njo. Vedno ji bom zaploskala in jo spodbujala. Je pa defini-tivno lažje igrati s sestro, kot pa proti njej. Lansko sezono sva se gledali čez mrežo in igrali druga proti drugi. Letos bo to samo na treningih." Kateri je vaš najlepši spomin na minulo poletje? N. Milošič: „Težko je izbrati najlepši spomin, saj je vsak nekaj unikatnega in nepozabnega. Ampak Olimpijski festival evropske mladine je bil eno izmed tistih tekmovanj, na katerega se bom vedno spomnila z največjim nasmehom. Toliko več mi je pomenilo to tekmovanje zato, ker se je bilo v Sloveniji, v Mariboru. Igrati pred polnimi tribunami prijateljev in družinskih članov mi je zelo veliko pomenilo. Sploh pa naš dosežek na tem tekmovanju, saj Slovenija v ženski odbojki še ni dosegla zlate medalje na OFEM, tako da smo zapisale visok rezultat pri mlajših selekcijah. Ta ekipa ima potencial, tako da ni treba skrbeti za prihodnost slovenske odbojke. Najverjetneje še nas čakajo skupne kvalifikacije za evropsko prvenstvo, kjer lahko zagotovo segamo po višjih mestih." David Breznik Isss.* ^llHfcHB 2022 ČETRTEK, 14.9.2023 Footgolf - tekmovanje Balinanje PETEK, 15.9.2023 Športni dan za OŠ Mladika Hokej na travi Talna odbojka Lokostrelstvo Badminton Avtomobilčki Mini odbojka Igralo - poligon Preventivni programi Košarka Nogomet Odbojka Košarka na vozičkih 6. Ptujski športni vrtinec Test hoje Footgolf Veslaški simulatorji WWW.SPORTNIVIKEND.SI SOBOTA, 16.9.2023 Šola zdravja -1000 gibov Kolesarjenje Sejem prostega časa Koncert Gasilci - predstavitev Policija - predstavitev Slovenska vojska - predstavitev Mini olimpijada Turnir v odbojki na mivki Animacija Animacija Košarkarski turnir Turnir v tenisu Test hoje Veslaški simulatorji NEDELJA, 17.9.2023 5. Tek Vivat Poetovio 1950 Animacija Kart ing Več Informacij na: https://sportnlvlkend.sl/program/ Ptujčanka Nika Milošič (v dresu s številko 3) se je odlično znašla tako v mladi ... 14. - 17. SEPTEMBER 2023 Ukrepi morajo biti zasnovani dolgoročno ■ ■ v ■ ■ in premišljeno Ukrepi za obnovo po nedavni ujmi, ki je s poplavami in plazovi prizadela velik del države, morajo biti premišljeni, obenem je treba zagotoviti, da bodo kakovostno izvedeni, so poudarili na okrogli mizi portala STAznanost v Ljubljani. Katastrofa je lahko priložnost za razmislek o drugačni zasnovi infrastrukture in o smeri razvoja, so menili sodelujoči. Pri obnovi javne infrastrukture je potreben razmislek, ali bomo objekte in povezave zgradili na istih mestih ali pa bomo izkoristili priložnost za izboljšanje stanja, da bomo bolje pripravljeni na morebitne podobne dogodke v prihodnosti, meni nekdanji dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič. Kot opozarja, je treba nadzirati, ali so načrtovani ukrepi izvedeni v celoti, in nato objekte tudi ustrezno vzdrževati, da ne bi prišlo do podobnih primerov kot po poplavah leta 1990 v Savinjski dolini - takrat je Gabrijelčič sodeloval v skupini, ki je zasnovala ukrepe, ko mnogih ukrepov niso izvedli ali jih niso izvedli v celoti in je naslednja poplava odnesla vse, kar je bilo narejeno. Dodaja, da je bila napaka tudi to, da se je ukrepe izvajalo na ravni občin - infrastruktura bi morala biti po njegovem mnenju v domeni države. Da morajo biti ukrepi zasnovani dolgoročno in premišljeno, pa je prepričana državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lenka Kavčič. Potrebno je celovito urejanje prostora s sodelovanjem vseh deležnikov in iskanje rešitev, ki bodo izboljšali odpornost tudi na druge ek-stremne dejavnike, kot sta veter ali suša, ne le na poplave. Glede morebitne preselitve prebivalcev, ki jim je ujma uničila domove, meni, da mora država omogočiti možnost izbire ukrepov in tistim, ki so se pripravljeni preseliti, to tudi omogočiti. Ponekod so edine rešitve visokovodni nasipi in zadrževalniki Predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Nejc Bezak meni, da se razpršena poselitev ni nujno izkazala za slabo in se ne zavzema za večjo urbanizacijo. Nekatera najbolj poplavno ogrožena območja v Sloveniji so tudi najbolj urbanizirana, npr. jugozahodni del Ljubljane in Celje. „To so bila nekoč naravna poplavna območja in ni več druge rešitve, kot da se jih rešuje z visokovodnimi nasipi in zadrževalniki," pravi. Pri tem opozarja, da je treba določeno območje obravnavati celostno, saj se lahko z gradnjo nasipov na nekem območju poslabša stanje dolvodno. Žiga Jeriha Direktor podjetja Eho projekt, ki se med drugim ukvarja s projektiranjem ukrepov na vodotokih, poudarja, da bi bilo treba hudournike bolje vzdrževati, za to nameniti več denarja in izvesti tudi sistemske ukrepe, kot je gradnja zaplavnih pregrad na hudournikih. Pri tako ekstremnih dogodkih, kot je bila ta ujma, kjer so povratne dobe več kot 100 let, je vpliv vzdrževanja sicer minimalen, pomemben pa je pri zagotavljanju funkcije pri nižjih pretokih, pravi. Direktorica Direkcije RS za vode Neža Kodre dodaja, da je treba vodotoke obravnavati celostno in da je treba še več pozornosti, pa tudi denarja, nameniti ukrepom na hudournikih, da se prepreči odnašanje materiala v dolino, zagotovitvi suhih zadrževalnikov. „V letnih planih, namenjenih javnim službam za vzdrževanje, je navedeno, da je treba vsaj 30 odstotkov sredstev nameniti delom za vzdrževanje hudournikov in hudourniškega zaledja. Potrebnih je tudi dovolj sredstev za ostale ukrepe, tudi za investicije, izziv je zagotavljanje kadra," meni. Več kot bo pozidanega, bolj verjetni bodo konflikti z naravnimi procesi Pri gradnji suhih zadrževalnikov je pogosto težava pridobivanje zemljišč in vseh soglasij, menijo strokovnjaki. Tako lahko do pridobitve gradbenega dovoljenja traja tudi 10 let, težava pa je tako lastništvo zemljišč, pogosto so nujne razlastitve, kot tudi usklajevanje različnih interesov npr. naravovarstva, kmetijstva in protipoplavne zaščite. Mojca Golobič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ob tem poudarja, da naravni procesi potrebujejo svoj prostor in več kot bo pozidanega, bolj verjetni bodo konflikti s temi procesi. Zato bi bilo treba premisliti glede koncepta razvoja in najti rešitve, ki temeljijo na naravi, saj da to ne bo koristno le pri preprečevanju poplav, ampak tudi pri drugih procesih, kot je suša. Čeprav stoodstotne varnosti po besedah strokovnjaka s področja hidrotehnike in predavatelja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Nejca Bezaka ne more zagotoviti noben ukrep, pa lahko zagotovljena celostna protipoplavna zaščita na nivoju celotnega porečja bistveno zmanjša posledice. V prvi vrsti bo zato v prihodnosti potrebno urejanje in čiščenje hudournikov, poudarja. Predvsem pa bo treba poskrbeti, da odplavljeni material ostane v zaledjih in mu preprečiti, da bi se sprostil v struge vodotokov. Na nivoju porečja so se v kombinaciji z nasipi za najbolj ogrožena in poseljena območja kot dobra možnost že izkazali suhi ali mokri zadr- Kolofon Kakovost bivanja, oglasna priloga Štajerskega tednika 12. september 2023 Urednik priloge: Jože Mohorič Avtorji prispevkov in fotografij: Natalija Škrlec, Jože Mohorič, sta, Črtomir Goznik Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Jože Mohorič Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj ževalniki, ki omogočajo zadrževanje poplavnih vod, predvsem v mestih pa bodo koristne tudi zelene naravne rešitve, ki delno zadržujejo vodo, in imajo tudi druge pozitivne učinke. Cenejša zemljišča - tudi na poplavnih območjih -privabljajo investitorje Ob tem Bezak poudarja, da se bomo morali za boljšo proti-poplavno zaščito z vidika umeščanja v prostor izogniti tudi gradnji na poplavnih območjih, ki se je že v preteklosti izkazala za problematično. „Kljub temu da imamo na voljo kakovostne poplavne karte, iz katerih so razvidna poplavna območja, ta od nekdaj privabljajo investitorje, verjetno, ker so nekoliko cenejša kot tista, ki so nekoliko bolj odmaknjena od vodne struge. Upam, da je bil nedavni izredni dogodek zadosten dokaz za opustitev takih praks," pravi Bezak in dodaja, da primerjava obstoječih območij zelo redkih poplav kaže, da je na teh območjih lociranih več kot 50.000 stavb, pri tem pa poplavne karte še niso izdelane za vse vodotoke. □ 2 priloga Štajerskega tednika MOS v znamenju zelenega prehoda s sončnimi elektrarnami, e-mobilnostjo in trajnostnim razvojem Ze 55 let sejem vseh sejmov! Med 13. in 17. septembrom bo na Celjskem sejmu potekal tradicionalni sejem MOS, ki letos praznuje že 55 let. Letošnji MOS bo v znamenju zelenega prehoda s sončnimi elektrarnami, e-mobilnostjo in trajnostnim razvojem. Na enem mestu bo zbrana ponudba za dom, gradnjo, prosti čas in zdravo hrano, predstavila se bo slovenska modna industrija, poskrblje- no bo tudi za razvedrilo in zabavo. Kot je v zadnjih letih že v navadi, bo tudi 55. MOS razdeljen po segmentih na MOS DOM, MOS TURIZEM, MOS TEHNIKA ENERGETIKA, MOS B2B in MOS PLUS. topdom pomlad A Wienerberger POROTERM IZO PROFI Lepilo je vključeno v ceno opeke! STRESNA KRITINA PLANOTON10 ¿U Porotherm As Tondach PVC STRESNO OKNO SMART PRO Moderen in eleganten videz. VOUCHERJE LAHKO PRIDOBITE DO 31.10. 2023 VELJAVNOST VOUCHERJA JE 60 DNI GRADBENI CENTER POMLAD d.o.o Gerečja vas 36 b, Hajdina T'02 7990 700, E*pomlad.doo@siol.net, www.pomlad-doo.si Obrtniki in spoznavanje poklicev Vsako leto namenijo obiskovalci največ zanimanja Ulici obrti in rokodelskih delavnic. Velik poudarek bo na promociji različnih poklicev, zato so posebej dobrodošli osnovnošolci in srednješolci, ki se odločajo o svoji nadaljnji poklicni karieri. Na enem mestu bodo lahko spoznali različne poklice, praktične prikaze in svetovalce, ki jim bodo odgovorili na vsa vprašanja. Na sejmu se predstavlja tudi Evropska komisija, ki bo predstavljala Evropsko leto spretnosti. Gospodarstvo in znanost MOS prav tako predstavlja odličen vezni element med gospodarstvom in znanostjo. Obiskovalci si bodo lahko ogledali visokotehnološke inovacije, nove tehnologije in primere dobrih praks sodelovanja v znanosti in gospodarstvu. V okviru »Stičišč znanosti in gospodarstva« bodo svoje dosežke predstavili inštituti, fakultete, univerze in visokotehnološka podjetja. Inovacije so usmerjene na področja elektronike, mehatronike, avtomatike, robotike, energetike, bionike, IKT, nanotehno-logij, biotehnologij, vesoljskih tehnologij in drugih področij. Cilj sejemske predstavitve je pospešiti razvoj visokotehnolo-ških inovacij in k sodelovanju pritegniti tudi mlade raziskovalce. V okviru celovite predstavitve bodo predstavljeni tudi novi poklici in perspektivni izobraževalni programi. Letošnja zanimivost bo predstavitev bionike s projektom »tehnološke virtualizacije bionske glave«. Projekt bo prikazal številne stimulatorje in različne vsadke, ki jih sodobna medicina uporablja za zdravljenje hudih nevroloških bolezni in diagnostiko. Strokovnjaki FERI Univerze v Mariboru bodo predstavili bi-onskega človeka v virtualnem okolju, možno bo videti optične in fotonske inovacije ter način dekodiranja možganskih signalov po možganski kapi. Predstavili bodo tudi trende razvoja na področju umetne inteligence. Kemijski inštitut se bo predstavil s tremi sklopi oziroma izumi, in sicer z Zeleno sintetsko platformo za pripravo različnih ksantofilnih estrov (dr. Alen Albreht, D04), s Formulacijo ka-nabinoidov in njihovih kislinskih oblik s povečano stabilnostjo in vodotopnostjo (dr. Mitja Kri-žman, D04) in s Kemijsko re-ciklažo poliuretanskih pen z amini (dr. Ema Žagar, D07). Turizem na MOS V eni izmed večjih sejemskih dvoran bo predstavljena obširna ponudba turističnih destina-cij iz vse Slovenije. Predstavljale se bodo butične lokacije, kmetije in ponudniki domače hrane. Tako ne bo manjkalo številnih degustacij in spoznavanja slovenskih kulinaričnih posebnosti po pokrajinah. Obiskovalci se bodo lahko podrobneje seznanili s pohod-ništvom, kolesarjenjem, zimskimi, vodnimi in adrenalinskimi doživetji, spoznati bo mogoče nove možnosti za team buildin-ge. Predstavili se bodo razstavljavci wellness in zdraviliškega turizma, kongresnega, kulturnega in dentalnega turizma. Prav tako bodo prisotni razstavljavci s področja kampinga in karava-ninga z avtodomi in opremo zanje. Nedvomno bo vse obiskovalce zanimal raznolik program zdravega načina življenja. Tako bo mogoče na MOS spoznati uporabo defibrilatorja in oživljanje, mogoče si bo izmeriti sladkor v krvi ali krvni tlak, vprašanja bo mogoče naslavljati Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje, kjer se bo mogoče seznaniti z nalezljivimi boleznimi. Digitalizacija in ministrstva Predstavitev digitalizacije bo organizirano v sklopu segmenta MOS B2B. Letošnji MOS bodo obiskala številna ministrstva, ki bodo obiskovalcem predstavila digitalne storitve javnih ustanov in popolno digitalno preobrazbo, ki bo korenito olajšala naša vsakdanja opravila ob obisku teh ustanov. Predstavitev bo vključevala tri nosilne segmente: - rešitve za digitalizacijo gospodarstva, - rešitve za digitalizacijo izobraževanja in za dvig digitalnih kompetenc vseh sodelujočih v procesih izobraževanja, - rešitve za digitalizacijo javne uprave in za dvig digitalnih kompetenc celotnega prebivalstva. Zakaj na MOS? Predstavilo se bo okoli 1.000 razstavljavcev, opraviti bo mogoče odlične sejemske nakupe in se opremiti z vsemi informacijami, ki jih potrebujete. Lanski MOS je obiskalo blizu 65.000 ljudi, organizatorji tudi letos pričakujejo podobno številko. Čistilna naprava One2clean Inovativna čistilna naprava nemške kakovosti, ki poskrbi za družinski proračun in okolje. Visok učinek čiščenja, v rezervoarju ni električnih komponent. Praznjenje le enkrat na tri leta, nizka poraba energije in minimalno vzdrževanje. Rezervoar je povožen. Samooskrba s kompletnim sistemom za deževnico Odločitev za zbiranje in uporabo deževnice pripomore k prihrankom v denarnici zaradi do 50 % nižjega računa za vodo na položnici. Rožice in zelenjadnice vam bodo zelo hvaležne, ker jim boste privoščili zalivanje z mehko deževnico brez klora. Izberite enega od kompletnih sistemov s filtri, črpalko in vsem pripadajočim. Čistilne naprave za obrate za predelavo mleka in mesnih izdelkov Kompletne rešitve za čiščenje odpadnih voda za različne predelovalne dejavnosti, kot so sirarne, mesne predelovalnice, ribogojnice, piščančje in prašičje farme druge manjše obrate. Armex Armature d.o.o., Ivančna Gorica, info@armex-armature.si, tel.: 01 786 92 70,051 652192 www.cistilnenaprave-dezevnica.si s KAKOVOST BIVAN ja, ogiasmpiiosa štajerskega t( tednika 3 Ustrezno prezračevanje in ogrevanje ■ VI I IVI I pomembno za čistejsi zrak V okviru projekta Zelena celica so ob mednarodnem dnevu čistega zraka na okrogli mizi v Mariboru spregovorili o izzivih pri ohranjanju čistega zraka v urbanem in ruralnem okolju. Med drugim so opozorili na ustrezno izbiro načina ogrevanja, nujnost rednega prezračevanja prostorov in previdnost pri obnavljanju objektov. Strokovnjak za kakovost zraka v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Uroš Lešnik je pojasnil, da na kakovost zraka v Sloveniji vplivajo predvsem male kurilne naprave. „V povezavi z neugodnimi vremenskimi razmerami, tu mislim predvsem na temperaturni obrat, imamo lahko v kotlinah zelo onesnažen zrak, predvsem z delci PM10," je povedal. Ti delci med drugim nastajajo tudi v prometu. „Druga onesnaževala, ki so še aktualna v Sloveniji, so v poletnem času ozon, ki je sicer sekundarno onesnaževalo in ga ne izpuščamo direktno iz naših dimnikov in izpušnih cevi. Ob določenih cestah je zaznati še višje koncentracije dušikovih oksidov, medtem ko s težkimi kovinami v zunanjem zraku k sreči nimamo več tako velikih težav, kot smo jih imeli v preteklosti," je še povedal Lešnik. Direktor podjetja i-Vent Hrvaška Domen Gjuras je ob tem izpostavil pomen učinkovitega prezračevanja prostorov. „So-doben človek preživi približno 90 odstotkov časa v zaprtem prostoru, bodisi na delovnem mestu, doma ali v avtomobilu. Ključno je, da ima v teh prostorih svež in čist zrak," je dejal. Vodja programa sanacije kapi-larne vlage v podjetju Murexin Goran Gomboši je pozval k previdnosti pri obnovi ob avgustovskih poplavah in plazovih v Sloveniji. „Ne hiteti, vse ima svoj čas. Treba je počakati, da se objekt dobro razkuži in pre-suši in šele potem pristopiti k sanaciji," je dejal. Pulmolog je opozoril na azbest in ljudi pozval, da ob rekonstrukcijah objektov poskrbijo, da takšne snovi odstranijo za to pristojne strokovne službe. „Ne delajte tega sami. Po izpostavljenosti azbestu prvo leto ne boste imeli težav, lahko pa jih boste imeli čez 20 ali 40 let," je dejal. PROJEKTIRANJE, NADZOR ^ ^ TER SVETOVANJE MIPIS V GRADBENIŠTVU PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH HIS, VIKENDOV, GOSPODARSKIH OBJEKTOV, POSLOVNIH OBJEKTOV LOKALOV ... OPRAVLJAMO LEGALIZACIJE VSEH OBJEKTOV Irena Mesaric s.p., Breg 20,2322 Majšperk, tel.: (02) 794-55-71, gsm: (031) 722-302 PRODAJA IN MONTAŽA GARAŽNIH VRAT IN OGRAJNIH POGONOV gsim 040 122 441 Zelene površine v naseljih so po njegovih besedah pomembne, ker čistijo zrak in preprečujejo prekomerno segrevanje betonskih in asfaltnih površin. Ljudi, ki se ogrevajo z lesno bi-omaso, pa je pozval, naj uporabljajo ustrezno suh les in ne kurijo odpadkov. „Če kurijo suh les, bodo za gretje porabili pol manj lesa, s tem pa jim bodo hvaležni tudi sosedje in okolje," je še povedal strokovnjak. Po besedah pulmologa Petra Keclja je vpliv zraka na zdravje različen. „Za nekoga je lahko relativno čist zrak v gozdu neproblematičen, za tistega, ki je alergičen na cvetni prah, pa bo v času cvetenja breze v tem gozdu velika težava," je dejal. Zaradi onesnaženosti zraka v naseljih je po njegovih ocenah na splošno manj zdravstvenih težav kot v preteklosti, saj je manj individualnih kurišč. Opaža pa težave zaradi zadrževanja v notranjih prostorih. „Pozimi zapremo prostore in se dvigne koncentracija pršice v prostoru in imajo ljudje lahko težave zaradi tega," je dejal. Izpostavil je tudi težave s plesni-jo v stanovanjih. „To je organska snov, ki lahko naredi veliko težav pri ljudeh z raznoraznimi izrazi na pljučih, od alergijskih, astmatskih do kroničnih bolezni, ki se lahko razvijejo. Zato je treba plesen nujno odstraniti," je dejal. ZAVAROVAN E C ASISTENČNA SKRBNICA I L. A S I S T I M l ^ 0801920 » 11! v« DOBRA ASISTENCA PRIDE Z DOBRO El IlOŽENJSib ZAVAROVANJE TUDI. DO REŠITVE ŠKODNEGA PRIMERA Z ENIM SAMIM KLICEM. NIKOLI SAMI ELEKTRIČAR PLESKAR VODOVODAR > CP-'" ^ T» Rojstva: Anisa Šribar, Moškanjci 120, Gorišnica - deklica Vita; Alja Macuh, Mlače 27, Loče - deklica Ajda; Sara Krajnc - deček Žan. Poroke - Ptuj: Marjan Ferčec in Nina Mahorič, Tržec 24; Sandi Lah in Pa-tricija Emeršič, Bišeki Vrh 32a; Nejc Krajnčič, Belšakova ul. 55, Ptuj, in Katja Kramberger, Trnovska vas 54; Mitja Zadravec in Karmen Šopinger, Zg. Selnica 30h; Zdenko Belšak, Cesta na Hajdino 23, Kidričevo, in Kristina Lju-bec, Pobrežje 26a, Videm; Anej Lukan, Starše 10g, in Katja Bedrač, Hajdoše 43; Robert Kokot in Nataša Zebec, Hrastovec 160; Damjan Bedrač in Lara Polak, Zagrebška c. 81, Ptuj. Cj ^ - V-O - * ..C"? S^ s c? , „C?* C o „C? V- Kakršen kimavec, takšen bo sušec. Danes bo pretežno jasno. Zjutraj bo po nižinah megla. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, ob morju do 17, najvišje dnevne od 27 do 30 °C. OBETI V sredo bo prevladovalo sončno vreme. Pihal bo jugozahodnik. Popoldne in zvečer bodo predvsem v severni in zahodni Sloveniji nastale posamezne plohe in nevihte. Napoved za Podravje OM Foto: CG Vir: ARSO