Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni dom.
Cek. računi 14.335. Reklamacije se ne franklrajo.
Naročnina za Hržavo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
MaliK oglasov, ki služilo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1 — Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2*25 D. Pri večjem številu objav popust
Št. 89.
Sobota 5. novembra 1927.
Leto II.
Sklepi strankinega načelstva o strankinem
delu in taktiki.
Na torkovi seji strankinega načelstva, ki se je vršila v Celju, so bile sPrejete naslednje resolucije:
O strankini parlamentarni taktiki.
Pokrajinsko načelstvo SSJ je po zaslišanju poročila narodnega poslanca s. Petejana, odobrilo njegovo dosedanje zadržanje v Narodni skupščini ter mu je obenem naročilo, da flaj tudi v bodoče vztraja na svoji dosedanji taktiki, da na ta način varuje popolno neodvisnost stranke, izključujoč vsak tuj vpliv na stranko v ui izven parlamenta.
V obrambo enotnosti razrednih strokovnih in kulturnih organizacij. Pokrajinsko načelstvo SSJ poživlja vse strankine člane in članice, da branijo s vsemi sredstvi enotnost strokovnih in kulturnih organizacij in da najodločnejše nastopijo proti vsakemu zanašanju ponovnega razkola v strokovne organizacije, ki ga baš v zadnjem času poskušajo zanetiti dekalisti in neki drugi sektaši, ki v ta namen sklicujejo posebne konference.
Razmerje razrednih strokovnih organizacij do delavskih gospodarskih organizacij.
Pokrajinsko načelstvo SSJ se je bavilo z zadevo pekovske stavke v Ljubljani, ki jo voditelji dekalistov in klerikalcev solidarno skušajo izrabiti v nečedne namene in škodo strokovne organizacije živilskih delavcev, kot sredstvo za razbitje enotnega razrednega strokovnega gibanja.
Vzrok diferencam, ki so nastale pri tej stavki med stavkajočimi in Delavsko pekarno, kot delavskim zadružnim podjetjem je v tem, ker strokovne organizacije še vedno niso načelno rešile vprašanja razmerja do delavskih gospodarskih organizacij v slučaju izbruha splošnih tarifnih po-kretov.
Priznavajoč delavske gospodarske organizacije kot sestaven del socialističnega delavskega gibanja, priporoča pokrajinsko načelstvo čim ožje sodelovanje strokovnih organizacij z delavskimi gospodarskimi organizacijami, da se v bodoče že v naprej izbegne vsakim morebitnim ne-sodružnim diferencam.
Poravnavo zgoraj omenjenega spora po posredovanju Strokovne komisije za Slovenijo vzame pokrajinsko načelstvo naznanje,
O komisarijatih v občinah in drugih samoupravnih edinicah.
Odkar je delavski razred izgubil svoj političen vpliv v državi, je začela doba komisarijatov v občinah in drugih samoupravnih edinicah. Med tem, ko v velikem številu občin v Sloveniji po prevratu še ni bilo občinskih vo-
litev, se v občinah in drugih samoupravnih edinicah razpuščajo legalno izvoljena zastopstva in na njihovo mesto postavljajo vladni komisarji, predstavnike vsakokratnega režima.
Nasproti temu skrajno reakcionarnemu početju vladajočih zastopa SSJ stališče, da morajo tako v državi, kakor tudi v vseh samoupravnih edinicah odločati izključno le od ljudstva izvoljeni zastopniki.
II.
Pokrajinsko načelstvo SSJ je mnenja, da člani SSJ smejo sodelovati v gerentskih sosvetih samoupravnih edinic, a to samo s predhodnim odobrenjem s strani pristojne strankine inštance.
Strankini člani morajo v gerentskih sosvetih voditi izključno samo kontrolo nad delom zastopnikov meščanskih strank in varovati materi-jelne in socialne koristi delavskega ljudstva ter pri vsaki priliki zahtevati, da se gerentski sosvet nadomesti z od ljudstva izvoljenimi zastopniki.
Za samoupravo socialno političnih ustanov.
Pokrajinsko načelstvo ugotavlja, da je minister za socialno politiko samo nadzorni organ nad javno-prav-nimi socialno političnimi ustanovami. Kot tak ima samo pravico, da nadzoruje delovanje teh ustanov po zakonu in štatutu. Te ustanove so samoupravne, zato ima minister poleg nadzorovanja samo še pravico sankcije sklepov in odločbo o predlogih upravnih zastopstev. Nima1 pa pravice posegati v delokrog zastopstev samih in jim nalagati gotove obveznosti, ker mu tega zakon ne dovoljuje.
O komisarijatu v OUZD v Ljubljani.
Pokrajinsko načelstvo SSJ se najodločnejše izreka proti podaljšanju komisarijata v OUZD in zahteva takojšen razpis v zakonu predvidenih svobodnih volitev v vse forume delavskega zavarovanja. Sedanje stanje nikakor ne odgovarja principom delavskega socialnega zavarovanja in silno škoduje tako instituciji sami, kakor tudi članstvu.
O zastopstvu socialističnega delavstva v forumih socialnega zavarovanja — koje zastopstvo smatramo kot absolutno potrebno — odločajo v prvi vrsti razredne strokovne organizacije.
Pokrajinsko načelstvo vzame na-znaje sklep Strokovne komisije za Slovenijo glede imenovanja predstavnikov strokovnih organizacij v novo imenovano ravnateljstvo OUZD v Ljubljani, povdarjajoč pri tem svoje zgoraj obrazloženo načelno stališče.
Samouprava socialnopolitičnih ustanov.
V naši državi ni več ne demokracije ne samoupravnih pravic, ki so zajamčene po ustavi. Nobena vlada, Pa naj bo te ali one politične smeri, se prav nič ne ozira na zakone niti ne ^a običaje, marveč kar gladko krši zakone s tem, da postavlja v občinah in drugod komisarje in gerente, ne da bi se obenem pobrigala za upostavi-tev zakonitih razmer. Tako je v političnih in javnih korporacijah, ki urejajo ustavnopravne odnošaje državljanov.
Enako pa ravnajo vlade tudi s samoupravami javnih socialnopolitičnih ustanov, kakor so delavske zbornice in socialno zavarovanje. Vlada si v teh zavodih lasti pravico, da diktira v stvarnih, upravnih in osebnih zadevah, ne da bi imela za to kakršnekoli podlage v ustavi ali zakonih.
Socialno zavarovanje in delavska zbornica sta dve javni ustanovi, ki sta pod nadzorstvom ministra socialne politike.'
V zakonih o tozadevnih inštitucijah je jasno označeno, dft sta ti dve inštituciji sicer javni, to je, da imata nekakšen uraden značaj, obenem pa tudi, da sta samoupravni, to je, da se imata pravico upravljati sami v smislu zakona in tozadevnih štatutov, ki jih je odobrila narodna skupščina oziroma štatut, ki mora odgovarjati zakonu vlada oziroma minister socialne politike. Če so dobile te socialnopolitične ustanove zakon in pravila, potem vlada oziroma minister socialne politike nima ne dolžnosti, ne pravice di-rati več v udejstvovanje socialnopolitičnih ustanov, ker je vlada le nadzorni organ, ki ima nalogo paziti, da se izvršuje zakon in štatut, več pa ne.
Povsem nezakonito je, če vlada diktira tem korporacijam, kako naj sestavijo štatut, kdaj naj predlagajo razne pravilnike, dalje če imenuje minister direktno začasna ravnateljstva, komisarje ali upravne odbore, ker mu ta pravica ni zajamčena ne v zakonu in ne v štatutu. S takim ravnanjem se absolutno krši samouprava teh ustanov.
Minister socialne politike ima pravico nadzirati te zavode, da zakonito poslujejo- Ako pa hoče posezati v svrho reform ali imenovanja uprave teh samoupravnih organov, se mora obrniti na interesente, to je na delavske zbornice, trgovske in obrtne zbornice ter strokovne organizacije, da stavijo te predloge oziroma podajo mnenje, ki ga sme potem mini-
KINO APOLO. Danes do nedelje
FASTEXPREtl I.
Na j več j e senzacije in vratolomije kar jih je bilo do sedaj v filmu! — Neprekosljivo!
ster akceptirati ali pa ne, To pravico ima gospod minister.
Ne naglašamo te stvari samo iz političnih razlogov, ker je doslej stal vsak minister socialne politike na napačnem stališču, češ, da sme ravnati s samoupravnimi korporacijami rav-notako, kakor z državnimi uradi, ki niso samoupravni marveč podrejeni posameznim resortnim ministrom. Velika razlika je torej med samoupravnimi socialnopolitičnimi ustanovami in državnimi uradi. Prvi so samo pod nadzorstvom, da vrše zakon, kaj pa delajo, kako se upravljajo, to je njihova stvar; drugi so pa dejanski del vlade, torej vršilni organi vladnih odredb in zakonov.
Pribiti moramo to, ker se doslej o tem še ni nikjer razpravljalo, dasi je jasno kot beli dan, da je dosedanja praksa v teh primerih kakor tudi v politični upravi bila domala absolutistična in so se z njo kršile zakonite pravice socialnopolitičnih korporacij kakor tudi politično upravnih, zlasti v občinah.
Naloga delavstva bo, da pribori socialnopolitičnim ustanovam vsaj tisto samoupravo, ki je v zakonih že zajamčena.
Ljubljana dobi zopet gerenta?
Minilo je že nad mesec dni, odkar so bile ljubljanske občinske volitve. Po Ljubljani govore, da bo novi ge-rent profesor Jarc, ker bo sedanja vlada, v kateri sede tudi naši ljubi klerikalci, razpustila izvoljeni občinski svet. Klerikalci nameravajo torej delati ravnotako, kakor so delali prej samostojni demokrati.
Diktatura nad Ljubljano je pa za klerikalce še prav posebno značilna. Pomislimo le, kako so govorili klerikalci takrat, ko so demokrati več let terorizirali Ljubljano na vse mogoče zvijače. In sedaj hočejo hoditi klerikalci isto pot! Kdaj so sleparili ljubljanske volilce, sedaj ali takrat. Takrat ste zahtevali samoupravo Ljub-
ljane in protestirali proti nje kršitvi. Sedaj, kaj pa sedaj? Sedaj nameravate izvajati nad Ljubljano enak politični zločin, kakor so ga izvajali prej samostojni demokrati. Kdo naj vam še' veruje, da so vam demokratična načela sveta?
Brezvestna igra je tako ravnanje.
Eno Vam pa povemo že danes: Ako razpustite ljubljanski občinski svet, kar po našem mnenju ne bi bilo potrebno, potem zahteva ljubljansko prebivalstvo, da razpišete nove volitve v zakonitem roku.
To bo merilo za večjo ali manjšo politično poštenost. Ali ste za samoupravo, Ljubljane ali pa nistel To hočemo vedeti!
Shod hišnih posestnikov v Ljubljani.
Pobegli predsednik shoda, — Akcija stanovanjskih najemnikov. — Živijo
Petejan!
pon
Kaj
to pomeni?
Preteklo nedeljo 30. oktobra bi se imel vršiti v Unionski dvorani velik shod hišnih posestnikov. Na shod so vabili veliki lepaki pa tudi sicer je bila za ta shod izvršena od strani hišnih posestnikov velika agitacija. Shod naj bi pokazal moč hišnih, posestnikov in manifestiral njihovo brezpogojno zahtevo, da se stanovanjsko vprašanje že končno uredi po njihovih željah.
Na drugi strani je pa povzročil shod tudi med stanovanjskimi najemniki, pred vsem med organiziranim socialističnim proletarijatom veliko razburjenje. Kdor pozna stanovanjsko bedo in draginjo v Ljubljani, se temu tudi ne čudi.
Človeku se kar ježe lasje, če pomisli s kako lahkomiselnostjo rešujejo tako državne in občinske oblasti, kakor tudi hišni gospodarji sami, to silno težko vprašanje. Večina hišnih gospodarjev misli, da bo z onim dnem, ko bo stanovanjski zakon uki-
njen, zanje to vprašanje končnove-ljavno rešeno. Dobili bodo — mislijo — v svoje hiše take stanovalce, ki jim bodo primerno hvaležni za njihovo »milost« in ki jim bodo plačali stanovanje po takih cenah, ki jih ima na trgu samo ono blago, ki ga primanjkuje. Menda jim ne da nič misliti dej-itvo, da večina delavcev in uradnikov zasluži komaj od 800 do 1500 Din mesečnih prejemkov. Za nje menda ni umetnost spraviti v sklad tak račun, da bo najemnik plačeval recimo od 5 do 800 Din mesečne stanovanjske najemnine, poleg tega pa še preživljal recimo tri do štiričlansko družino in to vse skupaj iz mesečnih prejemkov recimo 1200 Din. Kar zanje ni umetnost,, je za stanovanjske najemnike nerešljiv problem. Zato naj se ne čudijo, če bp zavzela borba stanovanjskih najemnikov hude ostrine, ki ne bo dala njim, niti tistim javnim faktorjem, ki se igračkajo s temi problemi, mirno spati.
GRAJSKI RIBO
Tipična slika na eni strani brezbrižnosti in trdosrčnosti hišnih posestnikov in javnih ustanov nudi prav te dni trg za Sv. Petrom. Mestna občina je dala tam razširiti cesto in za odškodnino za odstopljeni svet je zgradila župnišču lepo visoko luksu-rijozno cementno’ ograjo. Ali kdor pogleda skozi okraske te ograje, čez širni travnik, ga presune slika gorja in obupa, ki ga uživajo tisti stanovanjski najemniki, ki so si postavili zasilne kolibe in šotore in s strahom in trepetom pričakujejo zimske preizkušnje. Ali ni to prava slika židovskih pobeljenih grobov? Na zunaj lepa in draga ograja, ki je veljala mestno občino gotovo 'deset in desetti-soče, ali kaj, stotisoče dinarjev! Za ograjo pa obup in trpljenje. Kakor grob, ki so ga pismarji in farizeji na zunaj lepo očedili in pobelili, ali v njegovi notranjosti je bila vendarle trohnoba in smrad.
Nič ne tajimo, da je bilo razširjenje ceste potrebno in, da je tudi ograja prav lep okrasek dotičnega dela mesta. Tudi planiranje širnega Kongresnega trga z dragim asfaltom, kar je stalo gotovo več milijonov dinarjev, priznavamo za potrebno:	Ali	s
temi primeri smo hoteli povedati le to, da s6 v naši ljubi državi dobi pač denar za vse, samo za prepotrebne stanovanjske hiše ga pa ni in ga ni.
Če torej človek vse to opazuje, šele prav razume gnjev, ki tako stalno narašča med ljudskimi množicami. Razume tudi, da so povzročili veliki lepaki za shod hišnih posestnikov spontano protiakcijo stanovanjskih najemnikov, ki so hoteli porabiti enkrat ugodno priliko in povedati hišnim posestnikom, predvsem pa javnim oblastem, da je igračkanja z njihovo srečo, zdravjem in življenjem končno enkrat zadosti. In v takem razpoloženju se je zbralo na tem shodu nekako do polovico hišnih posestnikov in| polovico stanovanjskih najemnikov. Takoj s početka je že vladala v dvorani neka globoka tišina, kakor ozračje pred viharjem. Že pri otvoritvi shoda se je ploskanje predsedniku društva hišnih posestnikov polagoma spreminjalo v hrupno demonstracijo, ki je pa vendarle sčasoma polegla. Sicer je bilo nekaj medklicev — in to vrlo značilnih — med govorom g. predsednika, ali prav oči-vidno je bilo, da so demostranti omejili svojo akcijo zgolj nato, da izposlujejo besedo svojemu referentu, ki naj bi bil podrobno razložil njihov težavni položaj.
. Shbd bi se lahko vršil pod temi pogoji v najlepšem redu, ali uprav ko-Ipsalna netaktnost g. predsednika je ž'akrivila, da je vse drugače izpadlo. G. predsednik je namreč poročal o svoji intervenciji v Beogradu in med drugim povedal tudi to zanimivost, da se je poleg predsednika vlade in drugih ministrov izjavil tudi sam minister za socialno politiko g. dr. Gosar približno naslednje: »Stanovanjski najemniki si bodo morali stanovanja pač iskati!« (Medklic iz dvorane: »Kje? Pod kostanji!«) Dalje je poročal g, predsednik, da so mu šle pač vse oblasti na roko, edina nesreča pa je bila, da je prišel v skupščinski odbor, ki je imel nalogo redigirati stanovanjski zakon socialistični poslanec Josip Petejan, ki je s svojim nastopom dosegel, da hišnim posestnikom niso bile vse želje ugodene. V hipu se je izpremenil shod v urnebesno manifestacijo za socialističnega poslanca in slišati je bil iz stotine grl en sam oglušujoč vzklik: »Živijo Petejan«!
Med silnimi ovacijami sodrugu Petejanu je predsednik poskušal shod umiriti, kar se mu pa seveda ni moglo takoj posrečiti. Med tem se je pa pojavil burno pozdravljen na odru naš sodrug France Svetek, ki se je priglasil k besedi, da spregovori v imenu stanovanjskih 'najemnikov. Ali predsednik, mesto, da da besedo sodrugu Svetku, kar bi očividno pomirilo duhove, je zapustil predsedniško mizo in izginil neznano kam. Shod se je polagoma umiril in zborovalci so preko pol.ure mirno čakali, da se po-
javi z_opet predsednik in da se bo javna razprava nadaljevala. Seveda so padali v tem odmoru na račun predsednikovega pobega prav okrogli klici iz občinstva. Tako je bilo slišati vprašanje: »No kje pa je predsednik, ali bo treba iti na Borzo dela po drugega?« Ali predsednika le-ni bilo in ko je bilo čakanja vendarle preveč, je sodr. Svetek ponovno interveniral pri ostalih odbornikih društva, da mu dovolijo besedo. Ali ker so še menda bali, da zvedo hišni' posestniki iz njegovega^ govora vso težino tega globokega 'socialnega problema, mu besede niso dovolili, temveč pooblastili najstarejšega odbornika g. ravnatelja Jegliča (klerikalni obč. svetnik), da je zaključil shod. Po zaključku shoda je vdrla v dvorano po7. iicija, ki je pa tokrat še precej dostojno nastopala, in izpraznila dvorano. Pri odhodu iz dvorane in še po ulicah je bilo še dolgo časa čuti gromke vzklike socialističnemu poslancu sodr. Petejanu, kateremu so vsi ljubljanski in gotovo tudi drugi stanovanjski najemniki globoko hvaležni za njegovo krepko oporo v parlamentu.
Tako se je torej končal ta shod, ne da bi dobili stanovanjski najemniki priliko opisati svoje težko in brezupno stanje. Ali kakor povsod na svetu, tako bo tudi pri nas, naša socialistična stranka, sedaj še dvakrat bolj energično, provedla akcijo, da se stanovanjsko vprašanje reši vsaj na človeški, če že ne na socialistični način.
Proti reakciji in nasilju.
Govor poslanca sodruga Petejana ob priliki verifikacijske debate v Narodni skupščini.
IV.	,	cijo,	ker	samo	to je garancija, da tudi
proletariat kot razred pride do veljave in da bo užival pravice, ki jih danes nima.
Gospodje, mislim, da bo ta politični akt, ki se je izvršil in rezultat teh volitev takšen, da naš narod od njega ne bo imel nobene koristi. Današnja razprava, zlasti pa zagovori gospodov poslancev iz vladne večine in posebno zagovor g. ministrskega predsednika nas o tem popolnoma u-veruje tudi glede tistega dela, o katerem smo bili skeptični, da je od-dvojeno mišljenje manjšine popolnoma resnično in da moramo danes konstatirati, da ta skupščina ni izraz svobodne ljudske volje v naši državi, nego da je ta skupščina sestavljena z nasilstvi, z vladnim aparatom in iz ljudi, ki so prisiljeni delati za svojega šefa, ki jim je to ukazal in ravno to je najbolj obsojanja vredno.
Najbolj pa obsoja danes to tisti, ki ima to nesrečo, da zastopa socialistični proletariat in ki stoji vedno na stališču, da je naša prva dolžnost, državljanom, da priborimo narodu svobodo, da mu priborimo demokra-
Prijatelji! Vidimo, da se danes hoče tudi to pretvoriti in da nam hočejo režimski ljudje pripovedovati, da tudi oni hrepene po demokraciji in svobodi. Toda gospodje, jaz samo eno ne morem razumeti, kakšna je ta svoboda in demokracija, katero nam ponujajo, ki nam jo hočejo servirati in vsiliti. Tudi nad delavskim razredom, ki mu je bilo onemogočeno, bodisi, da so bili to pristaši komunističnega ali kakega drugega socialističnega gibanja, odnesti toliko mandatov, da bi lahko postali nevarni vladi, so se vršila nasilja. Tudi nas niso pustili v miru, tudi nas so preganjali ter terorizirali, ali vsaj omejevali svobodo, ki nam je garantirana po zakonu. Poročila iz Vojvodine, Bosne, Dalmacije in Hrvatske, zlasti iz belovarskega okraja in dru-
GRAJSKI RIBO
god, dokazujejo, da se je tudi našim zaupnikom onemogočila agitacija, da še jih je preganjalo, zlasti one, o katerih so bili prepričani, da svojih glasov ne bodo oddali vladnim strankam.
Navzlic temu delavci in mi kot stranka nismo predložili nobenih pritožb. Nismo jih predložili iz enostavnega razloga, ker smo že vnaprej vedeli, da bodo naše pritožbe šle v koš, kakor je šlo v koš na stotine in stotine pritožb hujšega značaja. Toda prito.žha naša naj bo pritožba pred parlamentom, da bo narod sam kot tak obsodil to — kakor tudi vsa dru* ga našilja, ki so bila izvršena za časa volitev.
Gospodje, še ene točke se mora® dotakniti in to, da označim stališče, katero nameravam zavzeti napra® novi politični konstelaciji, ki se ustvarja na podlagi pregrupacijje strank, ki se je pojavila v zadnjem času. S stališča razredne stranke gledamo na ta preokret takole: Mi si kot strankarji in kot delavci želimo večje koncentracije mešča-skih strank. Mi pozdravljamo vsako koncentracijo iz razloga, ker smo prepričani, da, čim prej izginejo obstoječe verske, plemenske in provincialne razlike med meščanskimi strankami, tim prej pridemo do konsolidacije in delavstvo bo tem prej moglo uveljaviti svoj program in svoje delavske pravice, ki mu gredo kot razredu v kapitalistični družbi.
Na eni strani vidimo grupacijo radikalov in SLS. (Medklic z levice: In demokratov!) To je pač težko vprašanje. Nam je ta grupacija ravno tako simpatična kakor vsaka druga, čutudi nam ni razumljiva in le skeptično sodimo o njenem končnem uspehu, ker ta grupacija ni izvršena po načelih in državnih interesih, nego iz čisto momentanih interesov, partijskih in individualnih.
Na drugi strani imamo grupacijo takozvanih demokratskih strank, grupacijo, ki se je na zadnje pojavljala med HSS in DS in ki je danes tudi še samo ideoliška. Tudi ta grupacija bo po našem mnenju prinesla kolikor toliko novega impulza v naše politično življenje, zraven pa tudi možnost za boljši razvoj in sanacijo naših gospodarskih, političnih in socialnih razmer. Mi kot socialisti se ne zavzemamo niti za eno, niti za drugo iz enostavnega razloga, ker smo čisto razredna stranka in ne moremo simpatizirati niti z eno, niti z drugo ali jo zagovarjati, ker so obe naše nasprotnice. (Konec prihodnjič.)
Cesar Friderib. I Cesar Friderik, i Cesar Friderik. E Cesar Friderik.
Pavel Dorohov:	,
Kazenska ekspedicija. 2
(Odlomek iz romana »Golgota«. Prevedel I. V.)
Ljudje padajo, zadeti od nevidnega in zato strašnega sovražnika,
Spremljan od strelov, se odpelje parobrod po-časi nizvzdol.
Na obrežju se najde osemnajst pušek. Mrtvim se odvzame obleka in patroni. Trupla se pa vržejo v vodo . . .
Od vhoda v vas se slišijo streli. Jezdec pridirja.
»Sodrug Kiseljov, tam je celi oddelek. Vsi na konjih — ne znamo prav — ali so kozaki ali druge čete!«
»Deset pušk ostane tu! Ostali — za mano!«
Razdele se v dve grupi. Dimitrij gre s svojimi ob obrežju, da pride husarjem za hrbet. Prišel je tesno do Poljakov. Strelci se razdele po nizkem grmičevju.	,
»Ogenj! Ogenj!«
Konji se vzpenjajo, mečejo trupla s sebe in dirjajo proč.
»Ogenj! Ogenj!«
Z reke se sliši zateglo tulenje parobroda.
Jezdec skoči k pan Selinskemu:
»Pan ritmojster, parobrod se je umaknil!«
Zatrobi se umik.
Proti poldnevu se bliža vasi Sisovki konjeniška patrulja.
Pol vrste od straže obstoji, se obrne in izgine.
Štab sklene vas zapustiti.
Celi dan so se nakladali vozovi. Vse se je delalo molče in naglo. Ni se slišalo stokanja, nobenega pritoževanja žensk. Proti večeru zapusti vas dolga veriga voz.
V jutru zasedejo beli vas.
Nadporočnik Jefimov izda povelje:
»Vse prebivalce ven pred cerkev!«
Vojaki se razkrope po hišah, izganjajo ljudi s sunki puškinih kopit. Na prostoru pred cerkvijo, tik pred stopnicami, stoji miza, okrog pa stoli. Ves prostor je bil obdan z železnim krogom vojakov — poljskih husarjev. Tropa zdirja proti cerkvi. Nadporočnik in drugi častniki sedejo.
Množica pade na kolena. Ženske kriče.
»Mi smo nedolžni, mi smo nedolžni. Vsega je kriv štab z obritim boljševikoml«
Čelo nadporočnika se zgrbanči zamišljivo.
»Molčite! Bomo že našli, kdo je krivec!«
Močan, rdečelasi kmet stopi iz množice in gre k mizi.
Huzar dvigne nagajko.
Kmet se spretno umakne udarcu.
»Vaše visokoblagorodje, hočem poročati!« •
Nadporočnik da z roko znamenje.
»Pustite ga!«
Rdečelasi kmet stopi k mizi in mirno pogleda po častnikih.
»Predsednik okrožnega urada sem. Puntarji so nas pregnali. Branili smo se, kolikor smo mogli — razbili so mi oko, drugim so polomili rebra.«
Bivši predsednik pomigne.
Dva kmeta prideta.
»Ta sta uradnika okrožnega urada. Sedaj bom poročal o puntarjih.«
»Poročaj!«
Kmet je veselo sledil pozivu:
»Imajo štab. Obstoji iz: Ivana Bodryča, Jakova Lyskina, Petra Molodyča. Glavni vodja je obriti boljševik iz Moskve. In tudi nek Kitajec je bil, ki je vedno brbral o sovjetih. Veliki Kitajec — tam stoji — Senjka se piše.«
Sun-jat-sen opazi, da ga vsi gledajo. — Nasmehne se in pokima z glavo.
»Senjka, jaz Senjka!«
Nadporočnik pogleda Kitajca.
»Ta?«
Predsednik vneto pokima z glavo.
»On je, vaše visokoblagorodje, on je tisti Kitajec.«
Dva druga kmeta, ki sta spadala k prejšnjemu vaškemu poglavarstvu, se izločita počasi iz kmečke tolpe in se bližata mizi. Nadporočnik pregleda .množico.
»Postavite jih v vrsto. Ženske za sebe!«
Dve dolgi vrsti sta se raztegnili po cerkvenem prostoru — desno kmetje, levo ženske.
Nadporočnik pokaže z glavo na Sun-jat-sena-
»Kitajce sem!«
»Sun-jat-sena, Kvan-sin-juna in Šu-an-lija vzamejo iz vrst kmetov in jih postavijo poleg biv* šega predsednika. Tudi druga dva kmeta se pri' bližata predsedniku.
Častniki se niso dolgo posvetovali.
(Dalie prihodnjič.)
Dnevne
Socialistični shod v Ljubljani.
_ V torek, 8. novembra ob pol 7. uri zvečer se vrši shod Socialistične stranke in »Zedinjenja« v salonu pri »Levu« na Gosposvetski cesti.
Dnevni red:
1. Kongres avstrijskih socialdemokratov in njegov nauk za nas.
2. Politični položaj v državi. Poroča naš poslanec s. Petejan.
Sodrugi in sodružice, vsi na shod!
Delavci, vaša moč je v izobrazbi!
^kioptična predavanja Prosvetnega °dseka Delavske zbornice za Slovenjo se bodo vršila redno vsak pon-deljek ob 8. uriz večer v novi dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. (Vhod čez dvorišče.) Prvo predavanje se yrši v pondeljek 7. nov, ob 8, uri zvečer. Predaval bo tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik o »Produkciji premoga v Sloveniji in o položaju ru-darj ev«, 14, nov.: »Spolno vprašanje:.« Predava dr. H. Tuma. 21. nov.: »Razvoj letalstva«. Predava tajnik »Aerokluba« g. dr. Rape, 28. nov.: »Velika francoska revolucija«. Predava Jožef Kitek. 5. dec.: »Slike iz svetovne vojne«. Predava Fr. Žužek, Predsednik prosvet. odseka DZ, 12. de,; »Cankarjev večer.« 19. dec.; »Obrtna higijena«. Predava g. dr. Pirc. 9. jan.: »Telesna kultura«. Predava g. Zor s strani DHZ, 16, jan,: »Amerika in Slovenci«. Predava univerzitetni prof. g. dr, Milan Vidmar. 23. jan.: »Novi Dunaj«. Predava Likar, tajnik OUZD. 30. jan.: »Racionalizacija dela in delavstvo«. Predava univ. prof. dr. Milan Vidmar. 6. febr,: »Petrolej«. Produkcija in gospodar-sko-politični pomen, 13, febr.: »Socialno skrbstvo za mater in otroka«. Predava g. dr. Dragaš, 27. febr.: »Gozdovniki«. Predava g. Kravos. 5. marca: »Kitajska in njen socialno-po-litični napredek. 12. marca: »Avstrijska revolucija 1848 in Slovenci«. Predava Kitek. 26. marca: »Socialna zgodovina slovenskega ljudstva«. Predana dr. H. Tuma. 2. aprila: »Naše planine.« Predava dr. H. Tuma. Vstopnina 1 Din. Za vajence in brezposelne brezplačno. Delavci in nameščenci, obiskujte polnoštevilno predavanja! — Prosvetni odsek Delavske zbornice, Ljubljana, Gradišče št. 2.
Cesar Friderik.
Švindel s stanovanjsko akcijo. Po
nedeljskem shodu ljubljanskih hišnih posestnikov, na katerem so tudi socialisti zahtevali besedo, pa je niso dobili in je bil onemogočen, so se začeli klerikalci in demokrati 'prepi-T&ti po časopisju. Kdo ima več zaslug pri stanovanjski akciji v Ljubljani. Naša naloga je samo, da konštatira-mo resnico. Demokrati so stanovanjsko akcijo v Ljubljani sploh onemogočali, ker so preprečili nameravane akcije s. Periča in sedanjega komisarja g. Mencingerja na naše predloge. V svojem časopisju so hujskali proti akciji in jo smešili. Hiše, ki jih je zidal gerentski sosvet demokratski, večinoma niso za delavska stanovanja. Demokrati so bili več let v vladi in država ni zidala hiš za svoje urade, kaj šele za nameščence. Isto kakor takrat se vrši tudi sedaj, ko so klerikalci v vladi. Država ne zida hiš za svoje urade in klerikalna stranka ni za cena stanovanja, nego zagovarja sistem gradbe stanovanj, ki bo za eno četrtino podražil stanovanja, se* daj, ko potrebujemo čimveč stanovanj. Resnica je tudi, da imajo beograjski hišni posestniki ugodnejše pogoje (pri posojilih in davkih); te so hneli tudi prej. Največje zlo pa je, da «o razni politični in nepolitični elementi preprečili, da se stanovanjska akcija ni izvedla docela po predlogu socialistične organizacije v Ljubljani. Tu ste pa krivci demokrati in klerikalci, zato ne uganjajte več švindla s tem važnim socialnim vprašanjem.
Socialisti za odpravo gerentske-S® sveta v Zagorja. Dne 31. okt. 1927 je vršila seja gerentskega sveta v Zagorju. Na dnevnem redu je bil po-
novice.
leg drugih točk tudi predlog socialistične stranke Jugoslavije v Zagorju, za razpis občinskih volitev. Nadalje, da se pozove sresko poglavarstvo, da maksimira cene na meso in težo kruha. Zastopnika stranke v gerent-skem svetu sta predloge utemeljila, nakar se je sklenilo pozvati sreskega poglavarja: 1. da razpiše občinske volitve takoj, ker je že potekla doba zakonitih 8 tednov, ker se po isti določbi morajo volitve razpisati, nadalje da se znižajo in maksimirajo cene na meso, ker je cena goveji živini padla in se cene dosedaj niso znižale ter ugotovi koliko mora biti težak kruh, ker je cena pri moki tudi padla, pri kruhu pa je ostala sedaj ista teža kot popreje. Vse tri predloge je gerentski svet sprejel in se pričakuje, da bo sresko poglavarstvo tudi storilo potrebne odredbe. Nadalje se je izvolilo v šolski svet sedem odbornikov, med njimi tri socialiste. Tri osebe se je sprejelo v občinsko zvezo, trem prosilkam se je dalo vnovič občinsko podporo po 50 Din redne in 100 Din izredne podpore. Trem prosilkam po 30 Din prosilkam po 30 Din mesečno in 100 Din izredne podpore. Zadnjim trem se je dala manjša podpora, ker dobivajo že od bratovske skladnice in pokojninskega sklada kot vpokojen-ke podporo. Eni prosilki pa, ki je sedaj v zdravilišču na Golniku, za njene otroke po Din 200 do časa, ko prosilka ozdravi. Občinskemu uslužbencu R. Kersniku se plača davek, ki mu je predpisan kot privatni nameščenec. Prošnjo o napeljavi javne razsvetljave se preloži na prihodnjo sejo, Gerent poroča, da je revizor oblastnega odbora ugotovil primanjkljaj Din 86.000 prejšnjega gerentskega sveta in da se bo takoj, ko bo došlo revizijsko poročilo pismeno pozvalo prejšnjega gerenta, da povrne omenjeni znesek.
Delavci iz Most se vabijo na sestanek v nedeljo, dne 6. novembra ob 9. uri dopoldne, v gostilni pri kemični tovarni (Kavčič). Namen sestanka je oživitev podružnice delavskega kulturnega in telovadnega društva »Svobode«.
Knjižnica Prosvetnega odseka Delavske zbornice v oktobru. Promet v knjižnici prosvetnega odseka Delavske zbornice v ^Ljubljani, Gradišče št. 2 se je meseca oktobra zopet znatno dvignil. Da bo vsakdo videl, kako se dviga promet od meseca do meseca, navajamo v oklepajih številke, ki kažejo promet v septembru. Knjižnico je obiskalo 983 (79) članov, vpisalo se je 110 (92) novih. Knjig se je izposodilo 1850 (1306), od teh slovenskih 1015 (774), nemških 737 (456), srbohrvaških 98 (76) odnosno leposlovnih 1636 (1192), znanstvenih 214 (114). Denarnih dohodkov je bilo 3600 (1861) Din.
Poročilo o kongresu socialno-demokratične stranke v Avstriji prinesemo v prihodnji številki.
Tiskarski škrat nam je povzročil zadnjič neljubo pomoto. Pokrajinsko načelstvo SSJ je sklicalo svojo sejo v Celje in vabilo je prišlo mesto v »Delavsko Politiko« v politično neodvisen list »Ujedinjeni železničar«, ki je šel pri metiranju ob istem času skozi iste roke kot »Delavska Politika«. Naj nam to zlasti železničarji oproste. — Vodstvo Ljudske tiskarne.  «
Zobje čvrsti in beli, usta sveža in lepa, to je uspeh zobne paste
„PEBECO“.
Humor.
Mariborsko gledališče.
Petek, 4. novembra ob 17. uri: Snegulčica. Otroška predstava. Pre-mijera.
Sobota, 5. novembra. Zaprto.
Nedelja, 6. novembra ob 15. uri: Snegulčica. Otroška predstava.
Nedelja, 6. novembra ob 20. uri: Čardaška kneginja. Kuponi.
Železničarski shod se je vršil v sredo zvečer v Gotzovi verandi v Mariboru. Govorili so železničarji
Mikec iz Ljubljane, Čanžek, Krajnik in -Bahun iz Maribora. Na dnevnem redu je bila komercializacija železnic, razmere pri železničarski bolniški blagajni in druga stanovska vprašanja. Shod je bil samo informativnega značaja in na hitro roko sklican, zato je bilo komaj 350 oseb, navzočih. Svetovali bi pa, da se javni shodi v bodoče bolje in pravočasno pripravijo. Dasiravno se je sklenil shod preteklo soboto v Mariboru, večina železničarjev zanj ni vedela, a tudi tisti, ki so bili poverjeni z agitacijo, topot niso bili na mestu.
Vidovičev klub v Mariboru namerava otvoriti večerno šolo tudi za višje razrede realne-gimnazije. Otvoritev je.seveda le tedaj možna, ako bi se priglasilo dovolj resnih reflektan-tov. Dneve pouka določijo učenci na skupnem sestanku. V večerni šoli bodo poučevali sami priznani profesorji tukajšnjih srednjih šol. Vabijo se vsi, da se pismeno prijavijo na naslov tajnika kluba: Julij Gorup, Sodna ulica 26. Predpogoj za vstop je do-vršitev štiri razrede srednje šole. — Odbor.
SINALCO
BREZ ALKOHOLA.
Ptuj.
Obeta se nam senzacija. Zaradi znanih afer, zaradi katerih je bil Me-noni obsojen, se je razvilo nadalnjo postopanje. Mestnega knjigovodjo so namreč zaradi tega spravili v disciplinarno preiskavo. Ta pa je vložil zagavor, vsled katerega se je čutilo več občinskih funkcionarjev in nekaj drugih meščanov prizadetih in so zaradi tega vložili tožbo radi obrekovanja, razžalitve itd. Tožen je tudi bivši uradnik Ferlež. Ker oba pravita, da nastopita dokaz resnice za vse v zagovoru navedeno, obeta se nam precej pojasnil iz občinskega gospodarstva pod prejšnjim režimom.
Vseh svetih dan se je v Ptuju proslavil na neobičajen način. Na mestnem pokopališču je namreč vladal prav mrtvaški molk. Druga leta je zapel ta ali oni pevski zbor nagrob-nice, kakor je tudi drugod navada. Letos pa je cerkvena oblast prepovedala petje, ker je nevarno, če bi peli mrličem živi nemški pevci ali pa delavski pevski zbor. Na vojaškem oddelku so zapeli vojaki »Doberdo«. Zaradi ostale »molčečnosti« se je občinstvo vpraševalo, če ima cerkvena oblast že svojo moč tudi ha zemlji, ker doslej so pravili, da jo ima le v nebesih. Na okoliškem pokopališču je pa zapel cerkveni zbor in tudi delavsko pevsko društvo »Naprej«, toda veliko lepše, kakor pa gg. minoriti v procesiji. Njihovo petje se je zdelo tako nekako divje, kakor pojejo včasih fantje na vasi.
Volitve bi naj bile preložene, kakor pravijo nekateri. Menda zato, da bi nekateri pozabili, kako se je prej godilo. Zaradi nas ni treba volitev prelagati, oblasti naj hitro uradujejo, pa se lahko reši vse pravočasno, tipamo, da ne bo treba tega. Ako pa se preložijo, se pa preložijo kvečjemu za teden ali 14 dni.
Trbovlje.
Za računski tečaj se je že priglasilo 109 oseb; od teh so štiri gospodične. Najmlajši priglašenec je star 16 let, nastarejši pa 45. — Skioptična predavanja prosvetnega pododseka DZ se bodo pričela vsled nepredvidenih zaprek ob priliki prenovljenja dvorane Delavskega doma, s 30. novembrom tl. in ne kakor je bilo prvotno objavljeno s 16. nov. Program je sledeč: Velika francoska revolucija; Dunajska revolucija 1848 in Slovenci; Kitajska; Novi Dunaj; Oceanski parnik; Odkritje Amerike; A-merika in Slovenci; Racionalizacija dela in delavstvo; Produkcija premoga v Sloveniji in položaj rudarjev; Socialno skrbstvo za mater in otroka; Petrolej; Švica; Spolno vprašanje mladine; Stari Rim (Forum Roma-num); Stari Rim (Palatin); Smisel planinstva in njega razvoj; Podmorski čoln in podmorska vojna; Slike iz
■— 	■
Kdor tl še ni osiedol
bogate zaloge in velike izbire mojih, pravkar v večjih partijah dospelih damskih in moških dubiov in velurjev, naj takoj pohiti k tvrdki
L. ORNIK
v Koroiko cesto itev. 9,
kjer dobi blago pod ugodnimi plačilnimi pogoji! ■=_  ■
svetovne vojne; Gulivorjevo potovanje; Snegulčica; Repoštev; Don Ki-šot. — Iz posebnih splošnih lepakov bo razvidno, kedaj in katero predavanje se bo vršilo. Prenovljena dvorana Delavskega doma bo gotovo zelo zadovoljila vse obiskovalce krasnih in zanimivih predavanj, saj je v nji nastanjena tudi centralna kurjava, ki bo nudila vsem ob mrzlih dneh in večerih prijazno toploto.
Brežice.
Dne 28. oktobra tl. je umrla po dolgi in mukapolni bolezni, soproga našega sodr. Ivana Baraga. Pokojna je že nad poldrugo leto bolehala za boleznijo, ki si jo je nakopala 1. 1918, pri napornem izvrševanju čuvajniške službe. Skupno s svojim soprogom je prenašala vso bedo in gorje kot prava proletarska žena. Kot taka je tudi podpirala svojega soproga v boju za osvoboditev proletariata izpod kapitalistične sužnosti, kar je starejšim sodrugom dobro znano. Bila je jako dobra in vzorna žena — svojim otrokom nad vse skrbna mati — in je bila kot taka priljubljena daleč naokoli. Dokaz temu je bil veličasten pogreb pri katerem so bili zastopani ljudje, skoro vseh stanov. Lahka ji zemljica — našemu sodrugu pa najiskrenejše sožalje.
Cesar Friderik.
Lesce.
Podružnica »Svobode« v Lescah na Gorenjskem priredi v nedeljo, dne 6. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne v prostorih g. Avseneka v Begunjah veselico, združeno s petjem, plesom, šaljivo pošto ter prosto zabavo. Vstopnina za osebo 2 Din. Posamezni ples 1 Din, za ves čas plesa 10 Din.
IZŠLA JE
BLASNIKOVA
VELIKA PRATIKA
za prestopno loto 1938,
ki ima 366 dni.
»VELIKA PRATIKA- je najstarejši alovenakl kmetijski koledar, kojt je bil že od naših pradedov najbolj vpoStevan In je še danes najbolj obrajtan.
Letošnja obilrna izdaja se odlikuje po bogati vsebini In slikah.
..VELIKA PRATIKA" je najboljši in najcenejši družinski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 6 Din. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
tiskarn« In lltograflinl uvod
Ljubljana, Breg SL 12.
Ant. Tkalec, Maribor
Glavni trg štev. 4
Izdelovanje oljnati h barv, lakov, fflrneža In steklarskega kleja.
Prodajalna: MiklOŠiieua cesta štev. 4 Skladišče: Vidovdanska c«sta Stev. 14
Zaloga vseh potrebščin za slikarje, pleskarje, ličarje in v te stroke spadajoče.
izdaia in urejuje Viktor Eržen r Mariboru
OTVORITEV TRGOVINE!
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem z današnjim dnem otveril v lastnem poslopju v
TATTENBACHOVI ULICI 14
TRGOVINO
Z dvokolesi, motorji, šivalnimi stroji in vsemi nadomestnimi deli. Veliko skladišče vsakovrstne pneuma-tike, kakor MicheUn, Reithofer, Dunlop, Pirelli, Eve rest, Continental, Semperit, Peters-Unon, Hutchison, Horst, Tip Top, The-Bates, High-Life iz svetovno znanih najboljših tovarn. Velika izbira koles Waffen-rad-Steyr, prvovrstne verige za kolesa in motorje znamke Perry obroči, krmila v poljubni obliki, vilice vseh vrst, zobnate verižice vseh velikosti, blatnike in sedeže iz najboljše tovarne Aman, razni prosto-teki krez zavore, svetovnoznani Torpedo prostoteki z zavoro, stojala za kolesa, prvovrstne svetiljke karbitne in električne, velika izbira žepnih svetiljk. Baterije kakor električne žarnice vedno na zalogi. Opozarjam avtomobobiliste in motocikliste, da imam posebno skladišče za bencin in olje. Plašči in zračnice za avtomobile in motorje v vseh dimenzijah. Velika količina sklepov za verige in jermene. — Ako ne najdete nadomestnega dela za Vaše kolo, motor, avto, šivalni stroj, etc., pojdte v Tattenbachovo ulico štev. 14, tam Vam ga gotovo preskrbe, ker imam najboljše zveze s tu- in inozemskimi tovarnami.
Cene solidne!
Blago prvovrstno 1
Postrežba tožna!
Priporoča se
JUSTIN GUSTINČIČ.
Poasor!
SodrugI, prijatelji, Igralci harmonike, kateri želite kupiti res dobro, trpežno in krasno Izgotovljeno harmoniko, dobite isto pri
A. Potočnik
izdelovalec različnih harmonik, Selca prt Škofji Loki, Slovenija.
Sprejemajo se tudi vsa pospravila v strokovno, trpežno ter solidno popravilo. Cenik se pošlje zastonj.
r TT
Nabirajte nove naročnike
A. JANEŽIČ
LJUBI. AN A, FLORJANSKA UL. 14
Industrija trgovskih knjig in šolskih zveekov.
Cenjenemu občinstvu najvljudneje pripo-33 ročam šolske zvezke In trgovske knjige.
Priporočam svojo veliko zalogo
„DOKO“
čevljev
za dame. gospode in qtroke ter vseh vrst gnjatih, dokolepic lastnoročnega domačega iinJelk*. Oglejte si zajpgo v Preternovi ■aici M. 9, na dvoriščih
Ivan Čarman.
,JUNIPER“
železno francosko žganje z brinjevim ekstraktom je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim itd, Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in konzumni trgovini. — Glavna zaloga:
VITOMIR DOLINŠEK
Agentura „Juniper“
CELJE, GOSPOSKA ULICA 26
Trgovci, zahtevajte engros cene.
L. MII
LJUBLJANA, MESTNI *
DEŽNIKI
NA MALO.	NA	VELIKO.
USTANOVLJENO 1820. • TELEFON 2282
ZAHVALA.
Podpisani se tem potom najlepše zahvaljujem vsem, ki so se v tako lepem številu udeležili pogreba moje soproge. Posebna zahvala mojim stanovskim sodr. železničarjem, predvsem nadzorniku proge, g. Špindlerju, kateri mi je v tem žalostnem položaju šel v vsakem oziru na roko. Najlepša hvala tudi mojim sosedom za pomoč, ki so mi jo nudili v tem težkem momentu, in vsem darovalcem prekrasnega cvetja.
Brežice, dne 31. oktobra 1927.
Ivan Baraga, železničar.
Vsem p. n. obiskovalcem staroznane
Maribor, Frankopanova ulica 11
naznanjam, da sem jo prevzela jaz in prosim za nadaljni obisk. Postrežba bo v vsakem oziru točna in današnjim cenam primerna.
JULKA NOVAK,
gostilničarka.
Abonenti!
dobijo izborno kosilo za Din 7‘50 in večerjo za Din 5*— v brezalkoholni jedilni restavraciji v Mariboru
pri „Zvezdi
Pod mostom St. 11? v bližini državnega mosta.
Priporoča se R. Smole«
NAZNANILO.
Dovoljujem si cen j. občinstvu v Mariboru in okolici naznaniti, da se s svojo novo delavnico za draguljer zlate in srebrne predmete, z 8. novembrom preselim iz Koroške ceste štev. 34, n*
KOROŠKO CESTO 8
ter prosim, da se mi dosedanje zaupanje tudi v nadalje izkazuje.
ALOIS STUMPF, MARIBOR
DRAGULJAR, SREBRAR IN ZLATAR«
Pozor! 5% popust! Pozori
Obleke, površnike,
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
gumijeve plašče, čevlje, gamaše, dežnike, potovalne kovčege, klobuke, čepice, perilo, nogavice (moške in ženske), rokavice, športske* telovnike za ženske in moške i. t. d. dobite najceneje pri
i j| . 'i ........... iš  . —, . ■ ... .i j,.—*	■	-*-“■	■	 —----'V"-	'	•
iLkar; Ljadtks tiskam, d. «L * Mariboru, W«d«t8vmk Josip Ošlak * Mariboru. - Za pokrajinsko načelstvo SSJ za-Movenuo
Vsi kupujajo oblake pri
J.Trplna,laiot.GMtrg17
ker tam se dobi sukno že od 26 Din naprej, kakor tudi vsakovistno drugo blago po
v* ___________ |__________PRESERVAT,	FIXAT	IN	OSTALE POTREBŠČINE VEDNO V ZALOGI PRI
LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova 6.11.
line 23 opalom,
Telefon štev. 2980.
Poslano.*)
Vsem sodrugom in sodružicam v Kranju in okolici kličeva ob priliki najinega odhoda iz Kranja naše iskreno: Zdravo!
Josip in Fani Pastorek.
Ob tej priliki bodi izrečena onim delavcem in delavkam, ki so nas pri delu v delavskih vrstah odkritosrčno podpirali, srčna hvala. Onim pa, ki so včasih hlinili razredno zavest le radi nas, svetujemo, da naj gredo tja, kamor ih srce vleče, t. j. k svojim izkoriščevalcem v demokratskem ali klerikalnem taboru. Oni pa, ki so se vedno previdno skrili, čeprav jim ni bil socializem tuj, tisti lahko svojo
strahopetnost nadaljujejo, čeprav jim skrivališč ne bo nudila ne »Jugoče-ška«, ne »Index«, ne Polakova tovarna ali bolniška blagajna. Reakcija bo ob pravem času že vse našla. Posebna zahvala bodi tukaj izrečena še profesorjem Malner, Stopar in Watzl, kot članom načelstva »Tiskovnega društva«, ki so kot krščanska možje mene brez usmiljenja in po enoletnem, neoporečnem in vestnem delovanju v podjetju nekrščan-sko vrgli na cesto, čeprav ob. tej priliki sta najbrže iz znane profesorske pozabljivosti pozabila navesti za ta I ukrep svoj razlog in sta s tem kapitulirala kot akademsko naobražena gospoda pred navadnim delavcem. Je zadeva osebnega okusa dotičnih
staršev, katerih otroke vzgajajo pedagogi podobnih vrlin. Posebna zahvala veljaj g. profesorju Stoparju, to je cele tri mesece hujskal zoper mene ter mene v glavnem spravil ob kruh zgolj radi mojega osebnega prepričanja, ki mu v podjetju absolutno i° nikoli ni bilo na potu. Zahvaljujem s« še vsem rojakom v tovarni »Jugoče-ška« za njihovo naklonjenost, kakor tudi še vsem ostalim znancem in prijateljem, ki so nas v dobi politične persekucije povzročene potom krščanske maščevalnosti, kakorkoli I podpirali.
Kranj, 31. okt. 1927.
*) Za vsebino vposlanega odgovarja uredništvo le v smislu tiskovnega zakona-
Klobuke
kravate, ovratnike, nogavice, palice najceneje pri tvrdki
Igo Baloh, Vetrinjska ul. 18
ŠTAMPILJE.
S. PETAN, Maribor, Aleksandrova c. 43, nasproti gl. kolodvora.