Danes ob 10. uri bodo v Kranju odprli XIV. mednarodni spomladanski kmetijski sejem, na katerem sodeluje okrog 100 domačih in 80 tujih razstavljavcev. Sejem bo odprl član republiškega izvršnegc sveta in predsednik komiteja za tržišče in cene Štefan Korošec - A. Ž. - Foto: F. Perdan , - Leto XXVIII. Številka 28 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčić — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 11. 4. 197š Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Fluoro-grafiranje v Kranju V kranjski občini bo v času od 18. aprila pa do 14. maja letos spet fluoro-grafiranje prebivalstva starega več kot 24 let. V tem času bo strokovna ekipa inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo z Golnika na posameznih krajih, ki bodo točno označeni na vabilih, z aparati za slikanje pljuč pregledali okoli 36.000 občanov kranjske občine. Odveč bi bilo razpravljati o koristi takšne zdravstvene akcije, naj naštejemo samo nekaj obolenj, ki so jih strokovnjaki našli na slikah od fluorografiranja prebivalstva pred štirimi leti. Takrat so odkrili 41 tuberkuloznih obolenj, 6 tumorjev, 34 obolenj srca in ožilja ter 84 raznih drugih obolenj. Tehnično plat fluorograf-ske akcije bo prevzel občinski odbor rdečega križa Kranj, o čemer je že pred kratkim razpravljal na razširjeni seji. Odločili so se, da bodo tri do petčlanske ekipe aktivistov rdečega križa pomagale starejšim občanom in invalidnim osebam pri vstopanju v vozilo fluorografske ekipe in seveda pri izstopu ter tudi pri oblačenju. Te skupine bodo tudi v stalnem stiku s komisijo organizatorja fluorografiranja, to je skupščine občine Kranj, predvsem zaradi vodenja evidence udeležbe občanov. Zavezali so se, da bodo vse zamudnike, ki se ne bodo mogli odzvati fiuorografiranju po razporedu, osebno obvestili 0 kraju in času, kjer to še lahko opravijo, in skrbeli seveda še za kup ostalih podrobnosti. Občinski odbor Rdečega križa Kranj bo tako kot doslej ob takih priložnostih organiziral ob fiuorografiranju tudi pobiranje prostovoljnih prispevkov občanov za realizacijo delovnega programa te humanitarne organizacije. 0 na-Ttenu pobiranja prostovoljnih prispevkov bo občinski odbor Rdečega križa občane obvestil na posebnih lepakih, ki jih bodo priložili vabilu za fluorografiranje. <^ L. M. A Smrtna nezgoda ]()V Ponedeljek, 7. aprila, med 18. in l'.'111,1 je padel s senika 65-letni Ciril !).' ,",;t i/ Mojstrane. Poškodbe pri i'' ('u so bile iako hude. da je umrl *krai lajanm je WM Podrobnosti objavljamo na 6. strani. edelih ter £ Foto: F. Perdan Pomoč žrtvam plazov ne bo izostala Minulo sredo je na novinarski konferenci v Šk. Loki predstavnik občinskega štaba za civilno zaščito Tone Bertoncelj zbrane časnikarje seznanil z doslej ugotovljeno škodo, nastalo ob nedavnem tridnevnem deževju, in obenem pojasnil, kakšne ukrepe so podvzeli v občini. Izvršni svet je sestavil posebne strokovne komisije, ki obiskujejo prizadeta območja in pregledujejo posledice neurja, ter sklenil, da bodo 400 tisoč din iz rezervnega skla-» da komune porabili predvsem za čim hitrejšo usposobitev poškodovanih cest. Nadalje je treba nemudoma začeti iskati dodatne vire sredstev, saj prebivalstvo ni sposobno samo nositi bremena stroškov. Zaenkrat so v čiščenje prometnih zvez pritegnjeni trije buldožerji gradbenega podjetja Tehnik in komunalnega podjetja Remont. V akciji je tudi mehanizacija Cestnega podjetja Kranj. Seveda pa ne smemo pozabiti izredne požrtvovalnosti in nesebičnosti občanov-prostovoljcev, ki so se samoiniciativno vključili v reševanje. Udarniška moštva krajevnih skupnosti ne poznajo počitka, kajti prva naloga je zaščita premoženja. Hkrati odgovorni razmišljajo, kako bi poma- gali najbolj oškodovanim. Povečini so to bivši borci in aktivisti ter njihovi svojci, katerih medvojne zasluge obvezujejo družbo, dajim v kritičnih trenutkih nudi vso možno podporo. Tovarna Iskra Železniki, denimo, je Trat-nikovim, lastnikom porušene hiše v Martinj vrhu, že zagotovila ustrezen znesek denarja, ki jim bo omogočil prebroditi najhujšo stisko. Podoben ukrep ima v načrtu socialna služba v občini. V Radovljici se je v torek sešel na izredno sejo izvršni svet občinske skupščine in določil ekipe, ki so se lotile ogleda in ocene razmer na terenu. Danes, ko bodo ekipe zaključile delo, se bodo člani izvršnega sveta ponovno sestali in na osnovi poročil ekip in posebnih komisij v prizadetih krajevnih skupnostih ocenili škodo. Hkrati se bodo odločili za ustrezne ukrepe in pretehtali možnosti za povrnitev škode. Občinski štab za civilno zaščito je v stalni pripravljenosti že od nedelje dalje. Na Jesenicah so včeraj popoldne po novem zemeljskem plazu in poplavah na Blejski Dobravi ponovno preučili položaj in se odločili za potrebne ukrepe. Ustrezne službe, štab za civilno 6. stran: Dramatična zgodba s srečnim koncem zaščito in komisija so v polnem organizacijskem in delovnem zagonu že od nedelje dalje. Čeprav v tržiški občini položaj ni bil tako kritičen kot v jeseniški, škofjeloški in radovljiški občini, so komisije že začele o.ce-njevati škodo, o čemer bodo poročale ustreznim organom občinske skupščine. I. Guzelj •J. Košnjek Kurirčkova pošta v jese- • vi • 1_ v • • mški občini Od 6. do 12. aprila se v jeseniški občini mudi Kurirčkova pošta s pozdravi maršalu Titu za njegov rojstni dan. Mladi Jeseničani" so jo 6. aprila sprejeli od radovljiških pionirjev na Poljanah nad Jesenicami, kjer so ji pripravili lep sprejem in jo potem odnesli po krajih jeseniške občine. Kurirčkova pošta je potovala skozi Kranjsko goro in mimo številnih spominskih obeležij in spomenikov v Mojstrano, na Hrušico, na Jesenice, v Žirovnico. Povsod so ji pripravili lep program, združen z mitingom. Nosili so jo učenci višjih in nižjih razredov osnovnih šol ter Posebne osnovne šole Jesenice. V soboto, 12. aprila, jo bodo pionirji iz žirovniške osnovne šole pri spomeniku v vasi Slatne predali 11 viškim pionirjem. D. S. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ H XIV. MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM OD 11.00 20. APRILA 1975 Še je čas, da v okviru spomladanske akcije do 1 5.aprila nakupite: pohištvo in belo tehniko s popustom konfekcijo modnih in klasičnih krojev vseh velikosti in številk • talne obloge, preproge, zavese v trenutno zelo bogati izbiri Naročnik: Dve leti Titovega sklada Titov sklad za stipendiranje mladih delavcev in otrok iz delavskih družin je dosegel spodbudne uspehe. Vanj se je doslej včlanilo več kot 47 tisoč delovnih organizacij in veliko posameznikov iz vse države. Trenutno razpolagata s 50 milijoni dinarjev. Slabše pa poteka štipendiranje. Doslej je bilo podeljenih šele 2800 štipendij. Bijedić v Moskvi Predsednik zveznega izvršnega sveta Djemal Bijedić se mudi na šestdnevnem obisku v SZ. V sredo so ga na vnukovskem letališču sprejeli sovjetski premier Aleksej Kosigin, prvi podpredsednik vlade Kiril Mazurov in drugi sovjetski predstavniki. Že isti dan popoldne so se začeli uradni jugoslovansko-sovjet-ski pogovori. Minić obišče Sirijo in Egipt Na povabilo zunanjega ministra arabske republike Egipt dr. Ismaila Fahmija bo podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minić danes odpotoval na uradni in prijateljski obisk v Egipt. V Siriji se bo mudil od 14. do 16. aprila. Bongo odpotoval Predsednik gabonske republike El Hadž Omar Bongo je v sredo končal uradni in prijateljski obisk v naši državi in odpotoval v domovino. Sestal se je bil s predsednikom Titom in imel več srečanj in razgovorov z drugimi jugoslovanskimi voditelji. Med njegovim obiskom so podpisali tudi več sporazumov o gospodarskem sodelovanju med državama. Predraga stanovanja V družbenem sektorju smo lani v Jugoslaviji zgradili več kot 52.000 stanovanj, od tega približno dve tretjini za trg. Stanovanja za trg so bila približno za 30 odstotkov dražja kot leta 1973. To je vsekakor prevelika podražitev. Če upoštevamo podražitve gradbenega materiala, bi se smela podražiti največ za 24 odstotkov. Tako so ugotovili na nedavnem posvetovanju stalne konference mest Jugoslavije, ko so razpravljali o stanovanjskem gospodarstvu. Dogovor o sodelovanju V torek so v Beogradu slovesno podpisali dogovor o sodelovanju ZIS in gospodarske zbornice Jugoslavije pri uresničevanju resolucije o gospodarski in socialni politiki države v letu 1975. Ta pomembni dokument, ki naj bi dal možnost, da bo združeno delo, organizirano v okviru zbornice, čimbolj neposredno odločalo o lastni reprodukciji in pogojih gospodarjenja, sta podpisala v imenu zbornice Ilija Vakić in v imenu ZIS dr. Berisav Šefer. Nova linija Splošna plovba Piran bo kmalu odprla novo linijo Sredozemlje-Srednja Amerika. Ko bodo dobili nove ladje, naročene na Japonskem, bodo linijo še okrepili. Za novo linijo so se odločili zaradi ozkega grla v prometu z Ameriko. S sedaj razpoložljivimi ladjami in zaporedjem potovanj okrog sveta, jim nikakor ne uspe pobrati vseh tovorov v srednji Ameriki, ki so namenjeni ■ za sredozemske luke. Prva ladja, ki jo bodo usmerili na novo linijo bo Ljubljana. Gostje iz Bremna v Kranju Delegacija Delavske zbornice iz zahodnonemškega mesta Bremen, ki je bila na enotedenskem obisku pri slovenskih sindikatih, se je v torek mudila v Kranju. V hotelu Creina sta goste pozdravila predsednik in sekretar občinskega sindikalnega sveta Viktor Eržen in Miran Štefe skupaj z nekaterimi drugimi predstavniki kranjskih sindikatov. Člane delegacije sta seznanila z gospodarskim položajem v občini, zgodovino Kranja, razvojem delavskega gibanja, delovanjem samoupravnih interesnih skupnosti in gradnjo šol in vrtcev s pomočjo samoprispevkov občanov in temeljnih organizacij združenega dela. Zatem je delegacija obiskala tovarno Planika. Po ogledu proizvodnje so jo predstavniki sindikatov in delovne skupnosti seznanili s poslovanjem in samoupravljanjem v tej organizaciji združenega dela. Z obiskom v Kranju se je sklenil obisk delegacije bremenske Delavske zbornice v Sloveniji. Gostje so izjavili, da odhajajo iz naše republike zelo zadovoljni in da so navdušeni nad našim samoupravnim sistemom. -lb Bivše zapornice iz Aichacha! Ob trideseti obletnici osvoboditve bi priredile obisk krajev, kjer smo bile zaprte: Aichach — Burgheim — — Burgau — Augsburg Okvirna cena tridnevnega izleta s 30-sedežnim avtopulmanom je 1100 dinarjev za osebo. V ceno je vključena vožnja, hrana in prenočišče (polpenzion) ter ogled Miinchna, Zeli am See in morda še Salzburga. Izlet je predviden v maju. Prijavite se najkasneje do 25. aprila na naslov: Milena Bizjak, 64000 Kranj, Prešernova 14. Prijave do omenjenega roka so potrebne zato, ker moramo še iskati dovoljenje za obisk kaznilnice Aichach pri nemškem konzulatu v Zagrebu. Izlet bo samo ob polni zasedbi avtobusa, ker bi sicer bila cena previsoka. Kranj V ponedeljek se je sestalo predsedstvo kranjskega kluba študentov. Na seji so pregledali zapisnik z ustanovne skupščine kluba, poslušali poročilo predsednikov komisij o programu dela in sprejeli naloge kluba do konca letošnjega šolskega leta. -lb Komite občinske konference zveze komunistov Kranj je v torek popoldne na enajsti redni seji razpravljal o kadrovanju v politične šole in problemih pri sprejemanju v članstvo zveze komunistov v minulem letu in v letošnjih prvih treh mesecih. Pogovorili so se tudi o praznovanju 50-letnice Komunista. Včeraj zjutraj se je na 44. redni seji sestal izvršni svet kranjske občinske skupščine. Razpravljal je o soglasju za povišanje marž v živilski trgovini in o povečanju cen za nekatere komunalne storitve. Na dnevnem redu je bil med drugim tudi predlog za ustavitev postopka za razlastitev zemljišč na območju, ki ga določi zazidalni načrt Britofa. A. Ž. Kadrovsko splošni sektor delovne organizacije soua Uraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov vabi k sodelovanju: 1. diplomirane inženirje strojništva za konstruiranje in projektiranje orodij, strojev in naprav 2. strojne in kemijske tehnike za delo v tehnološki pripravi proizvodnje pnevmatike 3. gradbenega tehnika za investicijska dela in nadzor Istočasno vabimo k sodelovanju Še: strojne ključavničarje, rezkalce, stru garje in obratne električarje Nastop dela takoj ali po dogovoru. Delo se združuje za nedoločen čas s poskusnim delom 45 oz. 60 delovnih dni. Pismene prijave sprejema kadrovsko splošni sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje do 21. aprila 1975. O sklepu sveta za medsebojna razmerja bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka razglasa. Radovljica V sredo je bilo v Radovljici posvetovanje o problematiki kulturne dejavnosti v občini med turistično sezono. Pogovorili so se o organizaciji glasbenih prireditev, ki jih bo predvsem na Bledu pripravila Slovenska filharmonija iz Ljubljane. JR »Ob akciji zbiranja prostovoljcev za partizansko enoto, ki so jo izvedle osnovne organizacije in občinska konferenca zveze socialistične mladine Ra dovljica, si se prijavil tudi ti. Prepričani smo, da si ob tej odločitvi izpriČ svojo pripravljenost za aktivno vključitev v obrambo domovine. Z vključitvijo mladih prostovoljcev v partizanske enote člani ZSMS stopamo na še eno področje obrambe svobode neodvisnosti in celovitosti Socialistične federativne republike Jugoslavije.« Tako je pisalo na vabilu za sestanek, ki ga je občinska konferenca ZSMS Radovljica poslala prijavljenim mladinkam in mladincem — prostovoljcem v partizanski enoti. Sestanek je bil v ponedeljek- A. Ž. Tržič Vse organizacije združenega dela in sindikalne organizacije so prejele v preteklih dneh dopis predsednika občinskega sindikalnega sveta Tržič, predsednika skupščine skupnosti za izobraževanje in predsednika občinske konference SZDL, s katerim pozivajo sindikalne organizacije in samoupravne organe, naj sodelujejo in pomagajo pri akciji, da se bodo vsi učenci 4. razredov osnovnih šol iz tržiške občine lahko udeležili šole v naravi. Akcijo je sprožila občinska konferenca SZDL. Predlagajo, da bi za premostitev letošnjih težav pri šoli v naravi prispevale organizacije združenega dela po 10 dinarjev od zaposlenega. V Tržiču poudarjajo, da mora postati šola v naravi stalna oblika izobraževanja učencev 4. razredov osnovnih šol in da kaže v prihodnje kupit1 nekaj smučarske opreme, ki jo bodo med šolo v naravi uporabljali učenci, ki le-te še nimajo. Izvršni odbor občinske konference SZDL Tržič je na seji v sredo podprl predloga, naj postane Stane Hrast iz občine Ljubljana-Bežigrad podpredsednik zbora občin v skupščini SRS, Vladimir Gošnik iz Metlike pa kandidat za člana družbenopolitičnega zbora skupščine SRS, ker je odšel dosedanj1 član zbora Martin Košir na novo službeno dolžnost. Na isti seji je predlagal tudi takojšen začetek akcije za zbiranje manjkajočih sredstev za cesto v Lom-Enodnevni zaslužek zaposlenih Tržičanov bi bil dovolj visok za premostitev najhujših finančnih težav in za ureditev ceste na najnevarnejšem in naJ' dražjem odseku. -jk Program praznovanj meseca mladosti in zmage Komisija za praznovanja pri občinski konferenci SZDL Jesenice je pripravila program praznovanja ob mesecu mladosti in zmage. Program je bogat in pester. V program je vključena nedavna štafeta, ki so jo na Jesenicah že sprejeli 2. aprila. Od 6. do 12. aprila obiskuje spominska obeležja Kurirčkova pošta. 26. aprila bo svečanost ob podelitvi priznanj OF in srebrnih priznanj sindikata, na kateri bodo program izvedli člani kulturnih skupin iz pobratenega mesta Va-ljeva. 1. maja bodo izleti in shodi delovnih organizacij, od 5. do 14. maja bo pripravila kolektivno slikarsko razstavo likovna skupina DOLIK, gledališče pa bo uprizorilo delo Dan svobode in pripravilo recital. 10. maja b° okoli 2000 Jeseničanov odpot?" valo v Ljubljano na osrednjo proslavo, dan pozneje se bo okon 1000 mladih podalo na pot spO' minov in tovarištva v Ljubljano-15. in 16. maja bo v gledališču občinska revija pevskih zborov ali nastop vokalno-instrumen* talnih ansamblov občine, đ maja se bodo jeseniški borci ude* ležili zbora na Poljanah. 23. maj8 bo na Jesenicah vsakoletna bak* lada, naslednji dan pa pohod o* Pristavo v javorniškem rovtu. 25. maja pripravljajo program športniki-judoisti. 31. maja pa bo telovadna akademija. Ob mesecu mladosti in zmag* bo v jeseniški občini še več dro* gih prireditev po krajevni«1 skupnostih, šolah, društvih 111 organizacijah. D. S. Znameniti londonski inštitut za strateške raziskave vsako leto izda nič manj znamenito »Belo knjigo« o oboroževanju in o trenutnem razmerju sil v svetu. Poleg karakteristik in analiz razpoložljivih uničevalnih sredstev ter ocen atomske udarne moči Vzhoda in Zahoda zadnje čase objavlja sicer težko dostopne podatke, ki javnost seznanjajo s količinami, namembnostjo in ceno prodanih morilskih izumov oziroma, naravnost povedano, z izredno donosno trgovino smrti. Obseg slednje se je namreč v minulem desetletju povečal za pet in pol-krat, naraslo pa je tudi število udeležencev mračne »daj-dam« igrice. In če gremo še korak dlje, bomo ugotovili, da so bile v prvem obdobju po vojni drža-ve-proizvajalke pripravljene odstopiti »revežem« samo že zastarelo, odsluženo orožje iz rezervnih skladišč armade, medtem ko je najnovejše izsledke ubijalske tehnike varoval pred barantanjem strog vladni embargo. Danes tega ni več. Denar, gore denarja, delajo čudeže in rušijo ustaljena pravila. Sovjetska zveza, denimo, brez predsodkov dobavlja Egiptu do nedavna skrbno čuvano skrivnost — lovske bombnike MIG-23, ki jih doslej niso dobili niti njeni najožji zavezniki, članice Varšavskega pakta. Hkrati je Washington prav pred kratkim izročil Perziji prvo eskadriljo supermodernih letal-prestreznikov F-15, katerih operativno vključitev v US Air Force so predvideli šele za mesec julij. Nedotakljivo izjemo v vsesplošnem prekupčevanju predstavljajo samo medcelinske rakete, atomske in vodikove bombe, ofenzivne bojne ladje ter jedrski bombniki, »zaščiteni« z mednarodno pogodbo. Dolarji in topovi Po navedbah statistikov znaša skupnu vrednost lani vnov-čenega orožja približno 17,5 milijarde dolarjev. (Znesek bo nemara lažje opredeljiv, če povemo, da je celotni letni narodni dohodek Jugoslavije 15 milijard dolarjev). Od te spoštljive vsote so si ZDA odkrh-nile 46 odstotkov, SZ kakih 25 odstotkov, Francija, Velika Britanija, Izrael, Švedska, Švica, ZRN in Italija pa skupno okrog 25 odstotkov. Amerika je torej daleč najmočnejši izvoznik morilskih orodij, dasi ji Sovjeti in Francozi počasi, a zanesljivo odvzemajo posamezna tržišča. Trenutno so najmočnejši »potrošniki« Iran in Saud-ska Arabija, ki sta v preteklih dveh letih iz svojih prepolnih blagajn — nafti ne pravimo zaman »črno zlato«! — za dozdevno utrditev suverenosti in nedotakljivosti ozemlju izdali okrog 8 milijard dolarjev. Sledijo dežele Bližnjega vzhoda (ZAR, Izrael, Sirija), režimi v Indokini, Indija, Pakistan ter Južna Amerika in Afrika, kjer mladi, kolonialnega jarma rešeni narodi morajo pogosto s puškami in topovi braniti težko pridobljeno svobodo. Namenoma smo izpustili oba pakta, NATO in Varšavski, saj je skoraj nemogoče ugotoviti, kolikšen delež tujega arzenala sta resnično kupila in koliko so jima ga »v interesu obče varnosti« podarili mogočni pokroviteljici, ZDA in SZ. Pač pa v ilustracijo neusmiljenega poslovnega spopada, v katerega je pritegnjen dolg niz industrijskih koncernov, ne bo napak opisati, kako so se regionalna poveljstva Atlantske zveze v ZRN, Belgiji, Italiji, Veliki Britaniji in Španiji odločala o uvedbi enotnega lovskega letala, bodoče hrbtenice zahodnoevropske zračne obrambe. V poštev je prihajala trojica jeklenih ptičev: švedski deltakri-lec SAAB Viiggen, francoski Mirage III in ameriški F-14 oziroma F-15. Kandidati kajpak niso izbirali sredstev, da bi prepričali odgovorne generale, naj izberejo prav njihov izdelek. Poleg računskih in praktičnih demonstracij zmogljivosti, ekonomičnosti in trdoživosti pošasti je prišlo tudi do podkupovanj, poskusov diskreditiranja konkurence ipd. Nazadnje so zmagali Američani — kljub resnim pomislekom treznih glav, ki svarijo, da je F-15 najdražji in hkrati najmanj preizkušeni prestreznik. Toda vpliv in odvisnost od Washingtona sta nagnila tehtnico v prid Locheedovemu modelu in prihodnjih deMti petnajst let bodo nebo nad staro celino stražili srebrni ptiči made in USA. Vendar orožje ni zgolj predmet trgovskih manipulacij, ampak tudi učinkovit pripomoček političnega in ekonomskega pritiska. Američani in Sovjeti že vedo, zakaj tako vztrajno silijo na Arabski polotok ter na jug Azije. Tam doli so nakopičene gromozanske zaloge nafte, so vodne poti in pomorska križišča, ki omogočajo nadzorovati najbolj zanimive predele sveta. In plačilo za kanone, fregate, torpedovke ter samohodke ni vedno vagon zelenih bankovcev, marveč pogosto sporazum o dolgoročni dobavi petroleja, prost vstop v določeno luko, baza sredi otočka v Indijskem oceanu . . . Kadar zaradi kakršnihkoli razlogov, notranjih ali zunanjih, kupec preneha spoštovati sklenjene dogovore, ima prodajalec — velesila nešteto možnosti, da predrzneža »kaznuje«. Navadno ukine pošiljke nepogrešljivih rezervnih delov in odpokliče inštruktorje, ki vadijo domače pilote, tankiste in radarske tehnike, brez katerih postanejo zapleteni agregati neuporabna šara. Preden končamo, naštejmo še tipe orožij, ki gredo dandanes najbolje v promet. Pri letalih so čislani predvsem sovjetski Migi, ameriški Phan-tomi, francoski Miragei, švedski Viiggeni in transporterji ZDA C 5-GaJaJ?y, pri tankih francoski AMS-30, nemški leopardi in sovjetski T-55, pri projektillh krajšega dometa, namenjenih proti/.račni, proti* ladijski in protioklepni obrambi, pa izraelski gabriel, ameriški sidevvinder, marvvick in tow, sovjetska SAMr2 in SAM-«* ter francoski exocet. I.Guzelj Do zdaj V se niste vozili tako lahke samokolnice PRIHRANEK PRI ČASU IN DENARJU SAMOKOLNICA 6-901 BETONSKI MEŠALEC PRIHRANI VEĆ KOT STANE Kl A IPCMC IOlS0 betonski mešalci LIV v paviljonu '"MJV/Ell C J O I blagovnice FUŽINAR na sejmu v Kranju Letos 165 štipendij Lani oktobra so na Jesenicah sklenili samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov v občini Jesenice. Tedaj je 77 organizacij združenega dela, temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti pristopilo k samoupravnemu sporazumu. 77 organizacij predstavlja 96,3 odstotka vseh zaposlenih v občini. Tako je bilo na računu združenih sredstev za štipendiranje zbranih milijon 307.000 dinarjev. Do 1. aprila letošnjega leta so v jeseniški občini podelili skupaj 165 štipendij in sicer 89 za srednje šole, 25 za višje in 51 za visoke šole. Ostanek sredstev na računu združenih sredstev za štipendiranje je znašal 431.253 dinarjev. D. S. V ponedeljek konferenca SZDL Tržič Po sklepu izvršnega odbora občinske konference SZDL Tržič se bo v ponedeljek popoldne zadnjič sestala sedanja občinska konferenca SZDL, ker bo nova že oblikovana po delegatskem načelu na osnovi reorganizacije SZDL. Na ponedeljkovi konferenci bodo razpravljali o poslovniku konference, o pravilih Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Tržič, o predlogu sklepa o oblikovanju, merilih in številu članov občinske konference SZDL in o predlogu kandidatov za izvršilne organe občinske konference. • Obravnavali bodo tudi novo organizacijo in predlog pravil delovanja medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko. -jk J Graditelji! ■Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis z n. sol. o. obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po konkurenčnih cenah: — stavbno pohištvo — okna, vrata — parket — hidrirano apno — cement — betonsko železo — betonske mešalce — 100 1_ Do 25. maja 1975 vam pri nakupu stavbnega pohištva (okna, vrata) •Inles • nudimo 5 % popusta Izkoristite ugoden nakup! Informacije dobite na tel. 21-611. Najnovejše modele modne in športne obutve za pomlad in poletje '75 dobite v vseh poslovalnicah Peka na Gorenjskem TOVARNA OBUTVE TRŽIČ Obiščite nas in se prepričajte Predsobe, spalnice, dnevne sobe, klubske garniture po konkurenčnih cenah ŠIPAD prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) Kredit do 20.000 din odobrimo takoj. Dostava brezplačna. Kompas Jugoslavija TOZD Hotel Bled KOMPAS komisija za medsebojna razmerja Jugoslavija razpisuje prosto delovno mesto žurnalista — knjigovodje Pogoji: končana ekonomska srednja šola z 1-letno prakso, znanje enega tujega jezika (pasivno). Poskusno delo 2 meseca. Osebni prejemki po pravilniku. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Prošnje z dokazili je treba poslati na naslov: Kompas hotel Bled. IMft i * JESENICE na XIV. mednarodnem kmetijskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila Za vas in vaš dom: — pohištvo in oprema — gospodinjski aparati — konfekcija in obutev *— ostali artikli široke potrošnje sejemski popust krediti dostava na dom in montaža brezplačna solidna postrežba Inženiring Bled biro za metalurgijo in izo-termijo Bled, Prešernova 48 V smislu določil 6. člena ZMRD in naših samouprav- j nih aktov ponovno razpisujemo prosto delovno mesto ' individualnega poslovodnega organa (direktorja) (ni reelekcija) Pri izbiri kandidata se bo poleg splošnih pogojev upoštevalo: — najboljša izobrazba (strojne, metalurške smeri) — praksa in najmanj 5 let na vodilnem mestu — reference — pooblastilo za projektiranje — moralno politična neoporečnost Izbran bo kandidat, ki bo imel najboljše pogoje razpisa, predložiti bo moral tudi program razvoja podjetja. Razpis velja 15 dni po objavi. r VARNI -i HOMELITE stroji HOMELITE MOČNI rotacijski MODEL KULTIVATOR R4C Servis in rezervni deli zagotovljeni! Prodajajo vse specializirane trgovine. ZA VINOGRADE, VRTOVE, MANJŠE NJIVE IN PARKE 4-taktni b ncinski motor, 4 KM pri 3600 v/min, 133 ccm, z verižnim prenosom na pogonsko gred omogoča efektno in varno delo • delovna širina 66 cm in globina 21 cm • teža 59 kg, cena 10.000 din OGLED MOŽEN TUDI V POSLOVALNICI KRANJ, PREŠERNOVA 9 Obiščite nas na sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 1975 Prodaja na debelo ELEKTROTEHNA Ljubljana, Titova 51 V TOZD »ELGRO« n. sol, o., telefon 326-945 Posredujemo prodajo karamboliranih vozil: 1. osebni avto zastava 750 leto izdelave 1967, prevoženih 96000 km. Začetna cena 3150 din. 2. osebni avto zastava 101 leto izdelave 1973, prevoženih 37000 km. Začetna cena 22.500 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 16. aprila 1975, do 12. ure. Zdaj bliže kot kdajkoli! LES, MIZARSKE PLOŠČE LESENE STENSKE OBLOGE PARKET STAVBNO POHIŠTVO KERAMIČNE PLOŠČICE GRADBENI MATERIAL u noui trgouini KRANJ - PRIMSKOVO (POLEG SALONA POHIŠTVA) telefon (064) 26 076 tormopol SOVODENJ Pred poldrugim desetletjem je bilo v Sovodnju v zgornjem koncu Poljanske doline ustanovljeno podjetje za predelavo plastičnih mas, eno prvih te vrste pri nas. Z vztrajnim delom predvsem pa z dobro kvaliteto smo si pridobili renome in priznanje potrošnikov plastičnih mas. Naši izdelki iz vakuumirane in varjene plastike imajo vsestransko uporabnost, tako za industrijsko kot za široko potrošnjo. Obiščite nas na mednarodnem kmetijskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 1975. Nudimo vam za ogled in dober nakup lepe izdelke, ki so primerni tudi za darilo! albume za značke vseh vrst (male, velike) albume za slike in razglednice albume za vizitke albume za kovance (za numizmatike) albume za kasete albume za znamke torbice za kasete mape ivo, reklam, agent itd. Vse izdelke lahko kupite po ugodni ceni na sejmu, ali pa jih naročite (po povzetju) na naš naslov Termopol Sovodenj p. 64225 Sovodenj SKUPŠČINA OBĆINE KRANJ Veterinarska inšpekcija Številka: 322-020/75-06 Datum: 7/4-1975 Na podlagi 40. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, št. 16/65) in 8. točke Odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1975 (Uradni list SRS, št. 1/75) veterinarska inšpekcija skupščine občine Kranj OBVEŠČA, da bo obvezno cepljenje psov po nasl ednjem razporedu: dan ura kraj Predoslje 15/4-1975 15 pred Krajevnim uradom Preddvor 15/4-1975 15 pri gostilni »Majč« Bela 15/4-1975 17 na običajnem mestu Gorice 16/4-1975 15 pred gostilno Trstenik 16/4-1975 16 na običajnem mestu Kokrica 16/4-1975 pri Gasilskem domu Šenčur 16/4-1975 16 pri Gasilskem domu Trata 16/4-1975 15 pri Godelmanu Visoko 17/4-1975 16 pri Zadružnem domu Cerklje 17/4-1975 15 pri Zadružnem domu Podbrezje 17/4-1975 • 16 na običajnem mestu na običajnem mestu Jezersko 17/4-1975 14 Kokra 17/4-1975 16 na običajnem mestu Zalog 18/4-1975 15 pri Zadružnem domu Naklo 18/4-1975 15 pri Zadružnem domu Bitnje 18/4-197.") 15 pri Strahincu Zabnica 18/4-1975 16 pred Krajevnim uradom Duplje 18/4-1975 15 na običajnem mestu St razišče 19/4-1975 15 pri Gasilskem domu K ran j 21/4-1975 15 na Sejmišču Primskovo 21/4-1975 15 pri Vrečku Brebačevo 22/4-1975 15 pri Novaku Trboje 22/4-1975 16.30 pri Zadi užnem domu Voklo 22/4-1975 15 pri Zadružnem domu Voglje 22/4-1975 16.30 pred trgovino Orehek 22/4-1975 15 pred trgovino Breg ob Savi 22/4-1975 16 na običajnem mest u Mavčiče 36/4-1975 15 pri Zadružnem domu Podreča 23/4-1975 16 V mlinu Rakovica 23/4-1975 15 pred Zimoprejo Bcsnica 23/4-1975 16 pri Zadružnem domu Nemilje 23/4-1975 17 pred gostilno •••••••• Za zamudnike s področja Cerkelj bo cepljenje 24/4-1975 ob 15. uri pri Zadružnem domu, za zamudnike iz ostalih krajev pa bo cepljenje 25/4-1975 ob 15. uri na Sejmišču v Kranju. K cepljenju se mora pripeljati vse pse, ki so starejši od 3 mesecev. Prijaviti pa je treba tudi vse mlajše pse, da se vpišejo v register psov. Tarifa za cepljenje in značko je 40 N din, za zamudnike 45 N din. Cepljenje je zaradi nevarnosti izbruha bolezni strogo obvezno. Necepljeni psi bodo pokončani, lastniki pa kaznovani po temeljnem zakonu. Veterinarska inšpekcija skupščina občine Kranj Zavod za zdravstveno varstvo za Gorenjsko, Kranj objavlja prosto delovno mesto referenta za higieno prehrane Pogoji: 1. končana višja ali srednja šola za zdravstvene delavce 2. zaželena dodatna znanja iz: — tehnologije živil — osnove iz epidemiološke in laboratorijske tehnike — zdravstvene zakonodaje v zvezi s stroko Pridobitev lastnosti delavca v združenem delu takoj ali po dogovoru. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi v časopisu na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo za Gorenjsko, Kranj Gosposvetska 9. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projekt^ stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD Maloprodaja v združenem delu /2\ Veletrgovine Živila Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. KValiPKV kuhar-ice (2 delovni mesti) za področje Kranja 2. KValiPKV kuhar-ice (2 delovni mesti) ta področje Bleda Poleg splošnih pogojev za objavljena delovna mesta je s samoupravnim sporazumom določeno poskusno delo za KV kuhar 60 dni, za PKV kuhar pa 30 dni. Pismene prijave z dokazili o kvalifikaciji je treba poslati v 15 dneh po objavi delovnih mest kadrovski službi Velet r-govine Živila Kranj, Cesta JLA (i. GORENJSKA OBLAČILA KRANJ pripravlja za spomladanski sejem v Kranju ugodno prodajo ženske konfekcije Znižane cene do 60 % vam omogočajo edinstven nakup Obiščite paviljon Gorenjskih oblačil Hodi de Bodi V četrtek, 3. aprila, je amatersko gledališče Tone Čufar na Jesenicah pripravilo premiero komedije Hodi de Bodi ali dve vedri vode. Delo je režirala Vera Smukavčeva, igrali pa so Tatjana Koširjeva, Lidija Bitežnikova, Ivan Berlot, Bojan Dornik, Borut Verovšek in debitant Srečo Dobovišek. Scenarist je bil Jože Bedič, kostumi pa so delo Jožeta Bediča in Anice Šranceve. Dramatizacija holandske pravljice za odrasle se je na jeseniškem odru dobro posrečila in so bili gledalci zadovoljni. Predstavo so ponovili še v soboto in nedeljo, z njo pa bodo gostovali tudi v nekaterih drugih krajih jeseniške občine. D. S. Recital V soboto, 5. aprila, je bil v mali dvorani gledališča Tone Ćufar na Jesenicah recital F. G. Lorce, ki ga je priredila občinska knjižnica na Jesenicah. Recital poezije sta izvajala člana študentske gledališke skupine Vetrnica. D. S. Razstava Likovna skupina DOLIK pri DPD Svoboda Tone Čufar je v soboto, 5. aprila, organizirala že četrto razstavo v letošnjem letu. Razstavo likovnih del treh avtorjev so odprli v mali dvorani delavskega doma s kratkim kulturnim programom. Jeseniški publiki se bodo s svojimi deli do 16. aprila predstavljali slikar Franc Boštjan iz Prevalj, slikar Darinko Plevnik iz Šentjurja pri Celju in kipar Janko Dolenc iž Mozirja. D. S. »Lacko in Krefli« na TV — »Ukana« v Zagrebu Po uspeli TV realizaciji »Kreflove kmetije« v lanski sezoni, je ljubljanska televizija pretekli teden posnela tudi drugo predstavo Potrčeve trilogije »Lacko in Krefli« v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. TV adaptacijo in realizacijo te gledališke predstave je vodil avtor predstave režiser Janez Drozg. — Igralski ansambel Prešernovega gledališča Kranj pa se bo 14. aprila predstavil zagrebškemu občinstvu v gledališču Gavella z uspelo uprizoritvijo Ukane. Predstavo organizira Slovenski dom v Zagrebu. M. L. Gostovanje ljubljanskih lutkarjev Sobotne dopoldneve, ki jih je Prešernovo gledališče namenilo najmlajšim obiskovalcem gledališča, bo tokrat popestrilo lutkovno gledališče Jože Pengov iz Ljubljane s predstavo Edija Majarona Lutke strička Jurja. S to lutkovno predstavo bo končan prvi ciklus lutkovnih predstav za otroke. Akcija bo tekla do konca sezone. M. L. Lomljani so gostovali v Gorjah V soboto, 5. aprila, je KUD Lom nad Tržičem gostovalo v Gorjah Pn Bledu s komedijo Teta na konju. Prebivalci Gorij in okoliških naselij, ki so vedno veseli takšnih gostovanj, tokrat dvorane TVD Partizan niso napolnili. Najbrž jih je zadržalo slabo vreme. J. Ambrožič Zaključna dramska predstava v Ribnem Upravni odbor DPD Svoboda Rudi Jedretič Ribno je sklenil, da zaradi velikega zanimanja domačinov in v počastitev 20-letnice obstoja dramske skupine ponovi veseloigro Trije vaški svetniki. Z njo so uspešno nastopali na številnih odrih v radovljiški občini v okviru kulturne akcije in na gostovanjih drugod po Gorenjskem. Zadnja predstava v tej sezoni je bila v nedeljo, 6. aprila, popoldne v zadružnem domu v Ribnem. Poleg številnih vaščanov so si predstavo ogledali tudi vsi nekdanji igralci; med njimi tudi tisti, ki so to igro igrali pred 20 leti. JR Razstavi in koncert V Kranju bodo drevi ob 18. uri v galeriji v Prešernovi hiši odprli razstavo del slikarja Nejca Slaparja. Ob 18.30 pa bodo v galeriji v Mestni hiši odprli razstavo del primorskih slikarjev pod naslovom Likovna prizadevanja na Primorskem. Po otvoritvi razstav se bodo ob 19. uri v Renesančni dvorani predstavili slovenski reproduktivni umetniki. Violončelist Edi Majaron bo izvajal suito v C-dur^i J. S. Bacha in Ramovšev Monolog. Sopranistka Ileana Bratuš-Kacjanova bo pela pesmi Benjamina Ipavca in Franca Schuberta. Solista bo spremljal pianist Igor Dekleva. Za prijatelje glasbene umetnosti bo drevišnji koncert prijeten umetniški užitek. • P. L. Kranjski gledališčniki v Kropi V okviru kulturne akcije v radovljiški občini bo jutri (12. aprila), ob 19.30 na odru sindikalnega doma v Kropi nastopila dramska družina Prešernovega gledališča iz Kranja s Potrčevim delom Lacko in Krefli. Od začetka leta je bilo v osmih krajih radovljiške občine v okviru kulturne akcije že 15 gledaliških predstav in dve likovni razstavi. Prav toliko gledaliških in dramskih gostovanj bo letos jeseni oziroma v prihodnji zimski sezoni. Koncert Šenčurskega okteta in okteta Sava Ob 15. obletnici uspešnega delovanja in nastopanja bo imel Šen-vltrski oktet jutri v domu kulture v Šenčurju jubilejni koncert. Fantje Pojejo od leta 1960. Njihov vodja je od začetka Janko Golob. Šenčurski oktet bo letos gostoval še v nekaterih drugih krajih. V Prešernovem gledališču v Kranju pa bo jutri koncert okteta Sava. Savčani bodo peli slovenske narodne in umetne pesmi in pesmi prugih jugoslovanskih narodov. Predstavili bodo tudi-črnsko duhovno ln rusko narodno pesem. Zgodovina delavskega gibanja Jeseniška kulturna skupnost je financirala oddelek za delavsko gibanje in NOB pri Tehničnem muzeju jeseniške Železarne z 2.654 dinarji. Pri oddelku zbirajo gradivo iz vse Gorenjske, zato so povezani *Udi / drugimi občinami. Akcijo Pregled delavskega gibanja so že zaključili in izdelali poročilo, ki obsega evidentiranje dokumentov in dopolnjevanje kartoteke ter delo na terenu z razgovori. D. S. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je na ogled s,a''ia arheološka, etnološka, kulturno-zgodovinska in umetnostno-^godovinska /.buka, V 2. nadstropju pa je na ogled etnološka razstava KMEČKO GOSPODARSTVO V DOLINI. V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. , V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je odprta stalna zbirka NARODNOOSVOBODILNA BORBA NA GORENJSKEM, republiška s[alna zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI, v okviru retrospektiv slovenskih likovnih umetnic pa razstava slikarskih del CITE POTO-K AR JE VE. Razstavne zbirke OZ. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka 0(1 10. do 12. in od 17. do 19. ure. »Ljubezenske zmešnjave« v Zobnici V soboto, 4. t.m., sem prisostvoval prvi uprizoritvi Petrovič-Ovsenkove komedije Ljubezenske zmešnjave. Predvsem je hvalevredno, da je domači KUD »Tone Šifrer« spet oživil gledališko dejavnost v svojem kraju. Nekoč so bili žabniški odrski delavci zelo aktivni, potem pa je za skoro dva decenija vse zamrlo. In tako se je zgodilo prav to pot, da sta od starejših igralcev nastopala le dva, vsi drugi pa so bili odrski novinci. Kljub temu je igra uspela. Saj je bil namen prireditve, razvedriti občinstvo (hkrati pa — to si le mislim — spet navdušiti žabniško mladino za sodelovanje v svojem Kulturno-umetniškem društvu). To pa je tako režiserju in igralcem treba priznati: predstava je gladko tekla, polna dvoranica se je sproščeno zabavala. Drugih namenov pa vesele komedije resda nimajo, posebno če so brez osti in brez poučevanja. Miniaturni oder (v prav taki dvoranici Zadružnega doma v Zabnici) je prav zažarel — mar je to že tudi obet za nadaljnje delo? Tako prisrčno se vidi, če pogledaš iz sive mestne perspektive, kako svetlo žive naša podeželska prosvetna društva kljub vsem oviram in težavam neugnano pojo, organizirajo vrsto prazničnih prireditev, igrajo, plešejo (mislim na folkloro) — skratka, kulturno življenje na vasi živi, ker živi tamkaj še nekaj idealistov. Ti so kot zveste svetle lučice v zmaterializira-ni potrošniški temini. S to vzpodbudno mislijo sem gledal igro vrlih Zabničanov. Četudi nastopa le šest oseb, je bilo odrsko dejanje ves čas polno. Zapleti in razpleti so si kar sledili. Tempo igre je tekel nezadržno. To pa- je pri komediji — kjer ni časa za resnobno razmišljanje — nujno. Nosilki odrskega zapleta sta bili Micka (Milena Adinar) in Francka (Kristina Šifrer). Soigralca sta jima bila Peter (Janez Oman) in Janez (Tomaž Šifrer). Vsi štirje prvič na odru — pa tako radoživo igranje! Pravcato gledališče kri je vsekakor dokazala Kristina Šifrer - zdravo, veselo in pogumno gorenjsko dekle, natanko tako, kot jo je zahteval koncept komedije. Tudi malce zadržana igra Milene Adinar je bila povsem v skladu z vlogo čednostne gospodinje in žene, ki jo zapleti igre ves čas spravljajo v zadrege. — Vprav napolnil pa je oder nastop očeta Tineta (Janko Cegnar) in matere Neže (Ana Oman), zrelih igralcev starejšega rodu — izpred dvajsetih let.. . Občutek sem imel, da je z njima starejši rod podal roko mlajšemu, današnjemu rodu žabni-ških gledališčnikov. Muzej delavskega gibanja Minuli teden je bila na Jesenicah tretja seja izvršnega odbora kulturne skupnosti Jesenice, na kateri so se menili o poteku akcije za ustanovitev mpzeja delavskega gibanja za Gorenjsko. Muzej delavskega gibanja bodo uredili v stari Kosovi graščini na Jesenicah in predvidevajo, da bodo prvo razstavo v njej pripravili že za letošnji občinski praznik, v njem bo 400 kvadratnih metrov površine. Zato, da bi lahko preselili ustanove, društva in organizacije, ki imajo svoje prostore v Kosovi graščini, so odkupili sosednjo stavbo. Delavska univerza bo uporabljala prostore v gimnaziji vse dotlej, dokler ne bo dobila v Sosednji stavbi primernih prostorov. Do konca letošnjega leta bodo izdelali tudi finančni program za muzej. Razen tega so na seji izvršnega odbora imenovali nekaj komisij kot komisijo za gledališko-likovno dejavnost, komisijo za likovno in razstavno dejavnost, komisijo za knjižničarstvo ter komisijo za pripravo razvojnega programa kulturnih dejavnosti za obdobje 1976-1980. Na seji so imenovali tudi strokovno skupino, ki mora v enem tednu pripraviti koledar centralnih prireditev za mesec maj, mesec mladosti in mesec zmage. Do konca meseca pa mora skupina pripraviti koledar kulturnih prireditev do konca letošnjega leta. D. S. Svoj delež so zanesljivo prispevali tudi vodji predstave Vinko Hafner in Dušan Rajgelj ter šepetalki Marta Kuralt in Tonica Hafner. Režiser Silvo Ovsenk ni le izvrstno pripravil igralce za nastop, pač pa je njegovo delo tudi priredba (presaditev dogajanja na naša tla), saj je izvirnik igre delo srbskega komediografa Petra Petroviča-Pe-cije iz Otočca v Liki. Prenos igre iz liškega okolja v gorenjsko vzdušje pa res ni lahko delo. V Ovsenikovi priredbi je domiselno zazvenelo — po naše! Polna dvorana pri premieri in naslednjega dne še pri reprizi je le dokaz več, da si ljudje iger žele, da se radi nasmejo in da je ljudsko-pro-svetno delo na vasi še kako važen činitelj našega družbenega življenja. In še to: ko takole skozi vrsto let obiskujem igre na vaških odrih, pa najsibo to v Besnici, na Jezerskem, na Beli, v Preddvoru, Šenčurju, Cerkljah, Sovodnju ali kje drugje, se skoro pri vsaki predstavi razkrije kak posebno radoživ igralski talent. Ki pa navadno, tako hitro kot se je pojavil, tudi ugasne . . .To je škoda! Nekdo bi moral vendar te nadarjene mlade ljudi zbrati (v osrednjem gledališču?) in jih oblikovati naprej. — Tako so izšli z amaterskih odrov tudi veliki igralci, da omenim le Polonco Juvanovo, Antona Cerarja-Danila in Staneta Severja. — No, v Zabnici sem zagledal tak izrazit odrski talent v Kristini Šifrerjevi. Vsekakor pa želim, da ta igra ne bi bila v Zabnici poslednja, saj je KUD »Tone Šifrer« že ob lanski proslavi 1000-letnice svoje vasi pokazal, kaj zmore. Ć. Zoreč r Knjigi Male Čufarjeve knjižnice Na Jesenicah pripravljajo izdajo tretjega zbornika Jeklo in ljudje. Zbornik sofinancira jeseniška kulturna skupnost, ki v okviru literarno-založniške dejavnosti delno financira tudi nekaj prilog Železarja LISTI. Ostale priloge je lani financirala jeseniška Železarna. Še letos bosta izšli tudi deveta in deseta knjiga Male Čufarjeve knjižnice, in sicer ob 70-letnici rojstva Toneta Čufarja. D. S. Dobrica Čosić na tržiškem odru Proslavljeni jugoslovanski književnik in dramatik Dobrica Čosić je pred leti napisal svetovno znano delo Ločitve, katerega del je tudi poglavje imenovano Apokalipsa. Pripoved, svojstvena po obliki in vsebini, je zasnovana na resničnem dogodku iz leta 1941, ko so Nemci požgali srbsko vas Trnava, del prebivalcev nečloveško pobili, druge pa strpali v pravoslavno cerkev in jo z nemočnimi ljudmi vred — zaminira-li. Smrt je prizanesla le enemu: otroku, ki se je v trnavski cerkvi tudi rodil. .. Apokalipsa je navdušila tržiškega amaterskega igralca in režiserja Saša Perka, ki je dogajanje v trnavski cerkvi, opisano v Apokalipsi, temeljito preštudiral in ga odrsko dramatiziral. Perkova dramatizacija, edinstvena pri nas, je bila v gledaliških krogih ugodno ocenjena in jo bodo kot kaže zaigrali tudi v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Prvo uprizoritev bodo pod avtorjevim vodstvom izvedli člani Amaterskega gledališča Tržič v počastitev 30. obletnice osvoboditve in sicer na predvečer dneva zmage, 8. maja, v dvorani Cankarjevega doma. Apokalipsa, tako ime je obdržala tudi dramatizirana priredba, je množično delo, saj bo sprejel oder okrog 50 igralcev, od starejših do otrok. Med njimi je kar 32 pomembnejših vlog. Sašo Perko je zato sprožil široko akcijo. K sodelovanju je povabil sedanje igralce amaterskega gledališča, igralce, ki so igrali pred dvema, tremi desetletji ali celo pred vojno in igralce, ki se šele uveljavljajo na matičnem ali podeželskem odru ter ljudi, za katere bo nastop v Apokalipsi odrski krst. Tržičani so imeli doslej že dve razčlembni vaji in prehajajo k bralnim vajam. -jk RAZPIS Gregorčičevih plaket za leto 1975 Na podlagi 3. člena odloka o podeljevanju Gregorčičevih plaket (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/69) razpisuje občinska skupščina Jesenice podelitev Gregorčičevih plaket za leto 1975. Gregorčičeve plakete se podeli organizacijam ali posameznikom za: — aktivnost in uspehe razvijanja množičnosti na področju telesne kulture; — dosežke na področju telesne vzgoje, strokovnega, organizacijskega in znanstvenega dela; — dolgoletno uspešno delo na področju telesne kulture; — tekmovalne dosežke na pomembnejših tekmovanjih; — uspehe, ki pospešujejo telesno kulturo na področju propagande in publicistike. Predloge za podelitev plaket lahko dajo vsi občani, te-lesno-kulturne in druge organizacije. Predlogi morajo biti predloženi občinski žiriji za izbor nagrajencev do 1. julija 1975. Občinska skupščina Jesenice RAZPIS Čufarjevih plaket za leto 1975 Na podlagi 3. člena odloka o podeljevanju Čufarjevih plaket (Uradni vestnik Gorenjske, št. 20/69) razpisuje občinska skupščina Jesenice podelitev Čufarjevih plaket za leto 1975. Čufarjeve plakete se podeli kulturno-prosvetnim organizacijam ali posameznikom kot priznanje za aktivno delovanje na kul-turno-prosvetnem in umetniškem -področju ter za izredni prispevek k rasti in dosežkom kulturno-prosvetne dejavnosti na območju občine Jesenice. Predloge za podelitev plaket lahko dajo vsi občani, kulturno-prosvetne in druge organizacije. Predlogi morajo biti predloženi občinski žiriji za izbor nagrajencev do 1. julija 1975. Občinska skupščina Jesenice KRANJ 1'bvošča cenjene potrošnike, da JJ« od 14. do 30. aprila v tvojem "<»nu na Primskovem velikega ,"*,a i/ Zagreba to je tovarna |;,)h'štva »MARKO ŠAVRIČ« *k»v< poldrugi uri s fičkom le premagava 14 kilometrov od Gori j do vrha in se ustaviva pred Šport hotelom. Čeprav je že tekel trinajsti dan koledarske pomladi, sem bil sredi prave zime. Okrog hotela kakšne dva in pol metra snega in še je padal kot za stavo. Nekaj vztrajnih in snega željnih Smučarjev je U)lj lezlo kot smučalo ob vlečnici. Drugi so iz hotela krmeŽljaVO opazovali /imsko pokrajino, Sneg na Pokljuki ta čas ni nobena posebnost. Vendar toliko snega na Začetku pomladi Pokljuka že dolgo ni imela. »Čeprav so bila številna smučarska središča letošnjo zimo brez snega, nam ga na Pokljuki ni manjkalo. Imeli smo ga tja od konca oktobra lani naprej. Včasih je že kazalo, da bo skopnel, pa je spet zapad«! r.ov. Tako smo imeli zelo dobro smučarsko oziroma zimsko turistično se/.ono,« pripoveduje direktor Šport Imtela Peter Skrinjar. Vse je bilo v najlepšem redu (kot so si samo lahko želeli) do zadnjega sne/nega vala. »Pred 30. marcem smo imeli najavljene številne goste, predvsem Nemce. Nekateri so prišli pravočasno, drugim je potem prihod onemogočil sneg. V četr- tek, 27. marca, smo imeli v hotelu kakšnih 50 gostov, pretežno Nemcev, in v depandansi Jelka je bila skupina 40 učencev, ki je imela teden dni šolo v naravi. Ta četrtek je začelo snežiti.« " Med gostf je bil tudi 4.0-letni zahodnonemški državljan inž. Bovve VVolfsgang z družino. Kot večina drugih gostov se je tudi on ta dan z /eno odpravil na krajši sprehod s tekaškimi smučmi. Sneg, ki je za-' čel padati, jima je izlet onemogočil. Zato se je v petek, 28. marca, ob 10.30 še enkrat (tokrat sam) podaj na krajši sprehod s smučmi. Družini je povedal, da se bo vrnil do kosila. »Ob 17. uri je prišla žena in sporočila, da njenega moža še ni s spregoda,« pravi Peter Skrinjar. »Zaslutil sem nesrečo in takoj sem obvestil postajo milice v Bohinjski Bistrici. Zunaj je zapadlo že precej snega in še vedno je snežilo. Nekaj čez pol deveto zvečer so se po zelo težko prehodni poti prebili do hotela gorski reševalci iz Bohinjske Bistrice in miličniki s psom. Takoj so se razdelili v štiri skupine in začeli iskati zgubljenega zahod-nonemškega državljana. Pri iskanju so jim pomagali tudi nekateri gostje in naše osebje.« Ob pol polnoči se je vrnila prva skupina. Ni mogla več naprej, ker se ji je vdiralo do vratu. Okrog enih ponoči pa je prišla druga, ki prav tako ni imela nobenih vesti o izgubljenem. Med gosti sta bila tudi zdravnika, ki sta že zmajevala z glavo. Vedela sta, daje bil VVolfsgang slabo oblečen. Štela sta ure, koliko časa lahko človek preživi v snegu na prostem. »Obvestil sem stalno službo Uprave javne varnosti, kaj se je zgodilo. Čez kakšno uro se je potem vrnilo nekaj reševalcev in prineslo prvo veselo vest. Menda so našli sled. Ob pol treh ponoči pa je nenadoma začelo grmeti in po nekem močnem blisku je utihnil telefon. Bili smo brez zveze z dolino.« Reševalcem iz Bohinjske Bistrice se je pridružil tudi Jože Hočevar i/ Medvod, sicer član gorskih reševalcev i/ Ljubljane Kot učitelj je bil na Pokljuki teden dni z učenci. Kasneje je pripovedoval, da je nekajkrat našel m spet izgubil sled za izgubljenim nemškim državljanom. Oh štirih /jut raj pa je reševalce sled pripeljala do nekega stoga, kakšen kilometer pred Rudnim poljem. Tam so potem našh prezeblega m že precej oslabelega \Vollsganga Bmvcjn. Hil je premočen in pokrit s senom ter papirjem, »Vso noč je močno snežilo in šele zjutraj smo si oddahnili, ko smo Izvedeli, da so izgubljenega našli. Reševalci so morali vdreti v neki vikend, kjer so zakurili in najdenega toliko ogreli, da so se potem lahko odpravili na pot. Točno 24 ur po njegovem odhodu so ga v soboto pripeljali v hotel. Čeprav brez telefona (in bre elektrike), smo si močno oddah' nili. Ob tej priliki se še enkra zahvaljujem reševalcem, miličjV kom, osebju in vsem, ki so s°je lovali pri reševanju; še pos^o" pa Jožetu Hočevarju iz Medv° Ponoči, ko je bila prekinjena tejej tonska zveza z dolino, se je v hotel" začela odvijati druga drama. 0» 9. uri dopoldne v soboto je namreč zmanjkalo elektrike. Ker hotel nima agregata, so prostori postajali vSt hladnejši. »Zunaj je še vedno snežilo & pot v dolino je postala nepr^' vozna. Bili smo odrezani; brd* pravilo v Gorje po kruh, mleko "j meso. Nesli so tudi nekaj telegr*' mov. Dvakrat so morali na pot, ki J v dolino in nazaj trajala 1^ ulf| dokler se ni končno v torek, 1. april* zvečer prebil do hotela snežni strOj in »odkopal« goste. »Elektriko smo dobili v pon^ deljek popoldne, telefonsko z^e* zo pa šele v sredo dopoldne. j Zdaj, ko je vse za nami, poča* pozabljamo na dramatične drtf' ve. Vendar se zgrozim, če P°,n'- slim, kaj bi lahko bilo, če bi nekdo od gostov zbolel za slep': čem, če bi kdo doživel infarkt *• če bi imeli porod. Bili smo P0" vsem odrezani.« Dramatična /godba s srec'1'1.^ koncem bi lahko rekli temu dogod' ku. Na srečo se je vse dobro končal ■ Toda, kaj če bi res prišlo do trafJ1 dije? Razumljivo je, da cesta more hiti takoj splu/ena. Manj ;lt.' zumljivo pa - je, zakaj na p' takšen hotel nima recimo agrefc * je le po dveh telefon^, povezan z dolino. M« nda . ■ -t' m zakaj žicah obstajajo projekti za drugačno te Ionsko povezavo in menda so »> že celo tekli pogovori, celo o kah oziroma denarju, ki bi bil P" treheii. Toda kol običaj:.o se j1' '|)(, tem pri denarju in dogovorih, k*'"^,, kaj in koliko prispeval, us *|dtl Tokrat je šla dramatična preskup, srečno mimo. Kaj pa, če hi bil° ' jfl gače'.' Daleč naokrog bi se zgraŽ* -glodali kost in ugotavljali, kd" (). zakaj je kriv. Najbrž je zadnji dek dovolj velik opomin, da *>''*.1 (jt* Gozdno gospodarstvo, podi ^ Alpetoui in najbrž še nekat d1 ^ najdejo skupni jezik in zagot'^n takšne telefonski' zveze, da PokU |)() s hotelom in drugimi obrati n« ^ nenadoma /a več dni odrezan* ^ vsakodnevnega vsaj kolikor <" normalnega življenja in pogojev. Za ti dve sliki bi lahko na primer rekli, kako majhna in razgibana je Slovenija. Oba posnetka sta bila napravljena praktično hkrati. Da se ni začela le koledarska pomlad, dokazuje cvetoča češnja. Naš fotoreporter je napravil posnetek v soboto, 5. aprila, v Strunjanu. Povejmo še to, da je na slovenski obali že prava pomlad in da se vsi po vrsti mrzlično pripravljajo na sezono. - Spodnji posnetek pa je z zasnežene Pokljuke, ki ga je novinar Andrej Zalar napravil v četrtek, 3. aprila. Zaradi snega, ki je tudi v dolini povzročil vrsto težav (po sneženju je nastopila še močna odjuga z deževjem), je bila na primer Pokljuka od 29. marca do L aprila odrezana od doline. - Upajmo, da letošnja muhasta zima in še bolj muhast začetek pomladi nista uvod v dolgo mokro poletje. Akcija Očistimo Bled preložena Za jutri in pojutrišnjem ter za minulo soboto in nedeljo napovedana akcija Očistimo naš Bled je zaradi preobilnega deževja preložena na naslednjo soboto in nedeljo, 19. in 20. aprila. Predlog za akcijo sta dala konferenca socialistične zveze in svet krajevne skupnosti Bled, vanjo pa bodo vključene vse organizacije, društva, komunala in druga podjetja ter ustanove. Z akcijo želijo še pred prvomajskimi prazniki temeljito očistiti Bled raznih odpadkov in druge navlake. A. Z. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. poročili so.se V KRANJU Kralj Danijel in Nemeček Elvira, Behek Anton in Kralj Olga, Kolar Stanislav in Skoraj trma, Meglic Alojzij in Vafjaveč Janja, Rot Anton in Ljubi Jožefa, Zura Anton in Topovšek Nada, Stritih Srečko in Hladnik Marija. Stojnic Branko in Papler Olga, Oblak Janez in Podrekar Slavka, Polajnar Vincenc in Mohar Vera, Žirovnik Janez in Hudobivnik Rozalija, Potočnik Stanislav in Zupan Marija, Markun Franc in Vrtlar Jadranka, Fajdiga Demeter in Grašič Alojzija, Senk Marjan in Likozar Silva V TRŽIČU Gašper Ivo in Avsenik Zdenka Tudi v Naklem akcija Očistimo naš kraj umrli so V KRANJU Zupan Vinko, roj. U>27, Zepič Metod, roj. 1933, Čeru Jožef. roj. 190.'!, Pavec Ivana, roj. 1900, Meden Leona, roj. 1912, Samar Regina, roj. 1909, Podpeskar Marjana, roj. 1905, Debeljak Janez, roj. 19:i(>, Vrhovnik Frančiška, roj. 1895 'a ,< V TRŽIČU Kalan Valentin, roj. 1907 Po zgledu turističnih društev Bled, Lesce in nekaterih drugih je tudi v Naklem komisija za zaščito okolja pri krajevni skupnosti z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, šolo, lovci in gozdarji sklenila, da bo od 14. do 21. aprila organizirala akcijo Očistimo naš kraj. Na sestanku predstavnikov organizacij, ki je bil 7. aprila, so se dogovorili, da bodo vsem 600 gospodinjstvom v krajevni skupnosti poslali navodila in jih pozvali, naj sodelujejo v akciji. Učenci tretjih in četrtih razredov osnovne šole bodo pod vodstvom učiteljev in skupaj z lovci ter logarji prečesali in očistili razne navlake in odpadkov gozd Dobravo od Okroglega do Bistrice in obronke Udinega boršta. Prav tako bodo šolarji očistili neurejeno zemljišče pred šolo. Mladinci so sklenili, da bodo počistili strugo hudournika od Strahinja do Temnika. Predstavniki turističnega društva bodo organizirali ekipo, ki bo čistila obalo Save od Okroglega do izliva Bistrice v Savo, logarji pa bodo lastnikom gozdov poslali obvestila, da morajo očistiti in otrebiti svoje gozdove, tako kot to določa občinski odlok. Krajevna skupnost tudi obvešča, da bo v soboto, 19. aprila, od 8. do 16. ure organizirala odvoz večjih predmetov in odpadkov. Lastniki naj jih postavijo pred hiše. Komisija za zaščito okolja pričakuje, da se bodo občani odzvali pozivu krajevne skupnosti in tako pripomogli k lepšemu videzu naselij. ' . A. Z. nagradna križanka od v»*, 1 2 3 4 5 6 13 ■ 16 L 18 i *^SP 20 ■ 22 24 ■26 28 29 M30 33 34 1 * 36 39 40 i 46 50 ■ 55 r 54 58 Rešitev nagradne križanke z dne 4. aprila: 1. stat' 17. rak. 19. nikar. 20. Ren, 21. osebka. 24. Ant. 25. 33. stek. .'U. U, 35. amok, 37. viola, 38. Ira. 40. nasol. 42. 51. II'. 52. Oltenia. 54. epoleta. 56. I'arnas, 57. asesor —I Izžrebani reševalci: prejeli smo 96 rešitev. Iz3 KRISTA SAVNIK, 64000 Kranj. .Jenkova 10; NI K. 64204 Golnik. Letenice 6; 3. nagrado (36~( Ročevnica 51. Nagrade bomo poslali po pošti. — ŠAHOVSKI K V šahovskem klubu Borec — Kranj teče pionirska šahovska šola, ki pa mnogim mladim ljubiteljem šaha ni dosegljiva, zaradi šolskih in domačih obvez. Zato bomo poskusili v tej rubriki s pismeno šahovsko šolo približati kraljevsko igro čim večjemu krogu mladine pa tudi manj mladim ljubiteljem šaha. Naš osnovni namen je širiti šahovsko igro, igro, ki v njej podoživljamo, kot je dejal naš največji mojster šaha prof. dr. Milan Vidmar, življenje v miniaturi, od njegovega začetka do konca. Na ta način nam šahovska igra daje izkustvo in moč za boje, ki jih bijemo na raznih pozoriščih življenja. Šahovska igra pa nas navaja s tem,'ko spoznavamo njene zakonitosti, na disciplino in logično doslednost. Življenjskost šaha vidimo lahko tudi v srečnih in manj srečnih izidih igre. ki je dostikrat prava prispodoba trenutne duševne razgibanosti igralcev. Osnova sporazumevanja ljudi je govorica. Zato se moramo na začetku seznaniti s šahovsko govorico, z načinom zapisovanja šahovske igre. Šahovske figure imajo svoja imena in svoje oznake: kralj — K, dama — D, trdnjava—T, lovec —I., skakač —S; za kmete pa ne rabimo posebne oznake, temveč navedemo le šahovska polja, na katerih stojijo. Kaj pa so šahovska polja? Šahovsko desko razdelimo na linije (a, b, c, a8 - O h H m h7 JKjj a« E3 G3 m b5 d k mi G3 r4 m b:» m a2 •L 1 - m bi m m fi HI hI h C d f a h J_— i m tič, platica, plošči-Ist\ (j za odevanje, tjs, zlasti članka iz rganizator diverzij ivtomatizacijo pro-Ivan, 23. v glasbi levetim tonom, 24. ob obali Indijske-opis dogodka ali ikega sploh, 32. Ni-Krada, 35. turistič-kOtorski, 37. pripo-ii k i in tehniki teža [T. madžarsko moško židovsko moško iska podgana, 53. dela ali toaletne 58. prek 1 a. tanek tku ena ali druga Nipir. 4. za polton izatnr vsi a je v Ma-mesto v pokra-it otok na Donavi n jezeru Djerdap, lela naravna zmes fvrsta amino kisli-ij, prebivališče, 15. ružine udavov, 21 encev. 25. gaj, '29. ■nosti in žetve, 33. 36. staro spltt? Linhartov sodela-012. pritok, 44. pogon, 48. poza, način Hli v uza. 52. skraj-), 55. kratica za |a na naslov: pko Nagradna in, 3.: 30 din eškem, je vjlje novico, '»gredi mesta Vsi, ki so uro bodo E&eliko dela, imi plačat ta polovico lahkoverni, 'dan zbralo li mandatno faljico vodnega mi-10 Ambolh načrt za %a drugega so hoteli Yi>bleme. Na )0 otoških r teta 1949 šli p> priključili skupine si %na otok in naj bi jim Sobe zavladalo U.bližno sto •i/o. da se t/Jan. Neka svojo profet v zadnjih meizkusila. 'Vendar ne mji fo. S pomoč-f&li na tele-sodje in ga Stolp, ki se i?(i 2 metra \rjh? bil doslej 'skoraj dva-ta. S Šolskl/i "; -vi,r lun.. Prav v skrbel grado uganke, J nismo ni Geha, dt v naš« Tatjano osnovne Kranj, /j zorno dogaja n« sikateri U vo samo Upamo, uredništ> grado. Poglei Pogledala je videla žele/jj sopihal vlak.' široka asfalt in avtomobili. £■ varna. Iz dim ceste so leža-fa kmetje. Nekal drugi pa so deh je ustavil na H videla Sora, stopila brego> Marjanca Cvetka Gol vpoc Stan« Med prvin skem je bil Stajj Vsako lerC dneh proslav* bila proslava daj zjutraj zarja iz Predd žili so se ognji in skupaj Do Zabni« od tam napre pred kratkimi blatne. A nas < moramo hrti smo prepevalii| val. Kmalu srt partizanskih in prišli na cil drugi taborni! bili nekoliko popili čaj in| soncu je bih začela proslav rali. Spoinnili'| marveč vseh in borili, da s< rem živimo jih ni več. m tisti, ki so nan Kmalu je smo se z lahki vili proti dot svobodno pri ni nikogar, ki Duška Bevi Jutranje z; :ovori o šoli. Malico smo nosili od doma, največkrat črn kruh in suho sadje. Tudi oblečeni smo :"bili bolj slabo.« »Ste dobivali kaj naloge? Kdaj ste jo pisali? Ali je bil učitelj kaj hud na učence, ki niso imeli naloge, na sitneže in tiste, ki niso znali?« »Nalogo smo dobili vsak dan. Kljub - kmečkemu delu smo morali podnevi le najti kak trenutek, da smo jo .napisali, jjLdkaj zvečer so nam svetile še petrolejke. Ce kdo naloge ni imel, je bil zaprt po pouku ?.a kake pol ure. Tistim, ki niso znali, je učitelj velel, naj se naučijo. Najslabše pa so jo odnesli tisti, ki so nagajali. Ti so morali nastaviti dlan in dobili so jih s palico. ' O, to ni bila igrača!« >Kolikokrat tedensko ste imeli pouk? Ste dobili spričevala?« »Prvi razred je imel pouk vsak dan, izjema sta bila le četrtek in nedelja. Drugi razred je imel pouk le enkrat tedensko, v četrtek. Dobili smo tudi spričevala. Zanimivo je bilo to, da je bila takrat enka odlična, petica pa nezadostna ocena. Će bi bilo danes tako, bi bilo veliko odličnjakov.« »Kaj mislite o celodnevni šoli?« J »Ne vem. ne vem, o tem naj odločijo rt$.clgovorni. Zdi se mi pa, da bodo otroci utrujeni in naveličani šole, če bodo morali cel dan prebiti tam.« Tako sem se seznanil s »hišo učenosti«, kakršna je bila šola včasih; šolo sedanjosti biskujem; vse bolj in bolj pa se mi odpira pogled v šolo bodočnosti — celodnevno -)[o. Zoran Jelovčan, 6. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Tekmovala sem v Veseli šoli Tovarišica nam je rekla: »Vstanejo naj tisti, ki se bodo prijavili za Veselo šolo.« Nekaj učencev je vstalo. Tovarišica jih je zapisala v zvezek. Bila sem med zapisanimi ■učenci. Pred tekmovanjem je tovarišica večkrat delila Pionirske liste, da smo reševali naloge. Kmalu pa je napočil težko pričakovani trenutek. Na vrsti je bilo tekmovanje. Koševali smo skupaj s četrtim razredom. Ko smo rešili vse naloge, smo odšli na hodnik. Tam smo čakali toliko časa, da je tovarišica pregledala vse naloge. Tovarišica as je poklicala v razred. Nestrpni smo kali na rezultate. Ko sem zvedela, da ?1n prvakinja razreda, meje nekaj stisnilo, zadovoljna sem odšla v varstvo. Danes rn dobila diplomo. Irena Markič, 3. a r. osn. šole Kokrškega odreda. Križe radio gledališče sobota 12. APRILA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja. 9.06 Pionirski tednik. 9.35 Naš Plesni orkester RTV Ljubljana ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Ob bistrem potoku. 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak. 16.45 Listi iz albuma lahke glasbe. 17.20 (nemo v kino. 18.05 S knjižnega trga, 18.20 Dobimo se ob isti uri. 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Kampira, 19.50 Lahko not", otroci. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino, 21.15 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Vodomet melodij, 14.00 Odrasli tako. kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14.35 Od ena do pet. 15.40 Portret orkestra Lionel Hampton. 16.00 Naš podlistek, 16.10 Ritmi Latinske Amerike. 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Jožeta Privška. 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Znanost in družba. 19.20 Marij Kogoj: Crne maske — opera v dveh dejanjih, 21.20 Dvignjena zavesa, 21..'15 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 13. APRILA 6.(K) Dobro jutro, 8.07 .Radijska igra za otroke — S. Pal: Pavlek in romantika. 8.51 Skladbe za mladino, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Karavana melodij, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Nedeljsko popoldne: prenosi in poročila o športnih dogodkih, nedeljska reportaža, humoreska tega tedna, 18.03 Radijska igra — Henrv Kane: Zadeva Penelopa, 18.43 Glasbena medigra, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč. otroci. 20.(K) V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro, 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cocktail melodij, 11.35 Melodije po pošti. 13.20 Film. opereta, musical. 14.(X) Pet minut humorja. 14.05 Odrske luči, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Športni dogodki dneva. 23.(K) Godalna kvarteta VVolfganga Amadeusa Mozarta, 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 14. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar- nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Vrtiljak. 16.45 Interna 469. 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute s triom Avgusta Stanka, 19.50 Lahko noč, otroci. 20.00 Če bi globus zaigral, 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev, 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 9.(K) Ponedeljek na valu 202. 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli. 14.00 Nenavadni pogovori, 14.20 Godala v ritmu, 14.35 Pop integral. 15.40 Obisk pri orkestru David Ordini, 16.00 Kulturni mozaik. 16.05 Panorama slovenskih popevk. 16.40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.00 Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Tuja zborovska literatura. 19.30 F. Schubert: Sonata za klavir in arpeggione v a-molu. 19.50 Literarni večer, 20.35 Dva Corellijeva concerta grossa. 21.00 Eko-nomska politika. 21.20 Večeri pri slovenskih skladateljih: Dane Skerl, 23.00 Sezimo v našo diskoteko, 23.55 Iz slovenske poezije torek 15. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Majhni vokalni ansambli, 10.15 Promenadni koncert. 11.15Z nami doma in na poti poti. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino, 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Narava in človek, 17.20 Zveneča imena, 18.05 V torek na svidenje. 18.35 I.ahke note. 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa. 19.50 Lahko noč. otroci, 20.(X) Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Od premiere do premiere, 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Sodobna plesna simfonija. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 1.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli JRT. 13.35 Lahka glasba na našem valu. 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. 14.20 Zabaval vas bo ansambel Boruta Lesjaka, 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala. 16.00 Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.40 Stereo jaz/. 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevko Diano Ross, 18.00 Parada popevk, 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon. 20.00 Slovenska instrumentalna glasba. 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Schumannov večer, 22.25 Tri sonate Francisa Poulenca, 23.00 Baročni nokturno! 23.55 Iz slovenske poezije sreda 16. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Glasba vam pripoveduje, 9.40 Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik. 11.15 Z nami doma irfna poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam. 14.10 Pojo naši operni pevci. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Guv Luvpaerts, 17.20 Zbori jugoslovanskih radijskih postaj. 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam. 19.40 Minute z ansamblom Latinos, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, 22.20 .S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Melodije jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci jazza, 14.(K) Radijska šola za srednjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Znana imena, znane melodije, 15.40 Srečanja melodij, 16.00 O avtomobilizmu, RJ.I0 Popevke tako in drugače. 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža. 17.50 V ritmu bossa nove, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Deseta muza. 19.15 Večerni concertino. 19.45 Za ljubitelje stare glasbe. 20.35 Na sporedu so prireditve zborovskih skladb Vlada Goloba. 21.(K) Pot izobraževanja. 21.15 Predstavljamo vam opero Nina Giovannija Paisiella, 22 45 Festival komorne glasbe 20. stoletja v Radencih 1974, 23.55 Iz slovenske poezije četrtek 17. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Tali-jinih poten. 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Naj narodi pojo, 14.40 Enajsta šola, 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Kulturna kronika, 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.35 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom Francija Puharja, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.(K) Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.(M) Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Posnetki Huberta Berganta i/ dvorane Lisinski, 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah. 23.30 Naš nocojšnji gost Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202. 13.00 Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra in zbora Paul Nero, 14.(K) Temelji marksizma in socialistično samoupravljanje. 14.20 Otroci med seboj in med nami, 14.35 Radi jih poslušate. 15.40 Rezervirano za mlade. 16.00 Okno v svet, 16.10 V svetu operete, 16.40 Mozaik glasov in ritmov, 17.40 Pota našega gospodarstva. 17.50 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 18.00 Popevke na tekočem traku, 18.40 Non-stop ples Tretji program 19.05 Kogoj, naš sodobnik. 19.50 Sodobni literarni portret: Meša Selimovič, 20.10 Makedonska duhovna glasba, 20.35 Mednarodna radijska univerza. 20.45 Dubrov-niške letne igre 1974. 21.55 () življenju in njegovih skrivnostih. 22.45 Hugo Wolf: Godalni kvartet v d-molu, 23.20 Glasbene povesti Leoša Janačka, 23.55 Iz slovenske poezije petek 18. APRILA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 POpevke brez besed. 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Mladina poje. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra. Ki.50 Človek in zdravje. 17.20 Iz koncertov in simfonij, 18.05 Ogledalo našega časa, 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Krežeta, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Stop-pops 20; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besude in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.00 Glasovi v ritmu. 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.(X) Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.35 Kaleidoskop popevk, 15.40 Jazz za mlade. 16.(X) Filmski vrtiljak, 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri, 16.40 Za mladi svet, 17.40 Odmevi z gora, 17.50 Prijetni zvoki, 18.00 Izložba popevk, 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra — Albert Camus: Renegat ali zmedeni duh, 19.40 Virtuozne skladbe. 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — prenos i/ Slovenske filharmonije, 22.15 V nočnih urah. 23.30 Marjan Kozina: dva odlomka iz opere Ekvinokcij. 23.55 Iz slovenske poezije Šahovske novice OBČNI ZBOR ŠAHOVSKE ZVEZE GORENJSKE V soboto, 5. aprila, je bil v družbenem centru v Lescah občni zbor šahovske zveze Gorenjske. Na njem so potrdili tekmovalni program za ' letos, imenovali regionalne in občinske šahovske sodnike, dopolnili statut zveze in razpravljali o financiranju. Ko so razpravljali o letošnjem tekmovalnem programu, so se dogovorili za 15 različnih tekmovanj. Med drugim bodo obnovili množični dvoboj na 50 šahovnicah s slovensko Koroško.' Pri dopolnitvi statuta zveze so sklenili, da bodo poslej člani izvršnega odbora tudi predsedniki temeljnih šahovskih organizacij. Šahovska zveza Gorenjske je doslej dobivala denar za obstoj in dejavnost le od prijavnin. Na zboru pa so menili, da bi morala biti njihova dejavnost vključena in upoštevana tudi v finančnih načrtih temeljnih telesnokulturnih skupnosti v občinah. Zaio so se dogovorili, da bo šahovska zveza Gorenjske predlagala vsem gorenjskim temeljnim telesnokulturnim skupnostim, naj za njihovo dejavnost skupno zagotovijo denar, temeljne šahovske organizacije pa se bodo obrnile za finančno pomoč na svoje temeljne telesnokulturne skupnosti. Nazadnje so na zboru izvolili za predsednika šahovske zveze Gorenjske inž. Vojina Pero-viča, za tajnika pa inž. Vojka Koblarja. Dosedanjemu predsedniku Dragu Šiftarju, ki je pet let uspešno vodil delo zveze, so na zboru izrekli priznanje. Izročili mu ga bodo na letošnjem moštvenem hitropoteznem turnirju pri Šobcu, ki bo 3. avgusta. Poslej bo Drago Šiftar vodil komisijo za kategorizacijo. A. Z. gledališče Prešernovo gledališče Kranj SOBOTA, 12. aprila, ob 10. uri za izven — E. Maja-ron: LUTKE STRIČKA JURJA; gostuje Lutkovno gledališče Jože Pengov iz Ljubljane. ob 19.30 - I. Potrč: LACKO IN KREFLI; gostovanje v Kropi. TONE ČUFAR JESENICE SOBOTA, 12. aprila, ob 19.30 - A. E. Greidanus: HODL DE BODL ali DVE VEDRI VODE za izven; NEDEUA, 13. aprila, ob 19.30 - A. E. Greidanus: HODL DE BODL ali DVE VEDRI VODE za izven. tržni pregled JESENICE Solata 9 do 25 din. špinača 10 din, cvetača 14,50 din. korenček 4.70 din, česen 27,50 din, čebula 3,80 din. fižol 15,50 do 17,80 din. pesa 3.80 din. kumare 25 din. paradižnik 25 dift, paprika 40 din, slive 22,20 din, jabolka 9,20 din. hruške 14,50 din, pomaranče 8,50 din. limone 10,60 do 13,20 din, ajdova moka 18,63 din. koruzna moka 5,35 din, kaša 6,(>4 (lin, surovo maslo 46.28 din, smetana 21,24 din. skuta 12,70 din. sladko zelje 7,20 din, kislo zelje 7.50 din. kisla repa 5,50 din. klobase 43 din, orehi 80,50 din, jajčka 1,10 do 1,20'din, krompir 1,70 do 2 din KRANJ .Solata 12 do 15 din. špinača 22 din, korenček 6 din, slive 20 din, jabolka 4 do 5 din, pomaranče 8,(>0 din, limone 11,60 din, česen 22 din. čebula 4 din, fižol 14 do 16 din, pesa 4 din, kaša 15 din, čeoulček 18 din, slanina 28 din. žganje 35 din, radič 18 din, med 35 din. kokoši — očiščene 30 din, suho meso 45 din. ajdova moka 15 din, koruzna moka 5 din, jajčka 1,20 din. surovo maslo 30 din, smetana 20 din. orehi 18 din. klobase 15 din, skuta 16 din, sladko zelje 5 din. kislo zelje 7 din. kisla repa 6 din, cvetača 12 din. krompir 1,80 din TRŽIČ Solata 8 do 18 din, špinača 20 din, cvetača 15 din. korenček 7 do 8 din, česen 30 din, čebula 5 do 9 din, pesa 5 din, slive 18 din, jabolka 4 do 7 din, banane 9,50 din, pomaranče 9 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 6 din, surovo maslo 48 din, smetana 5 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 7 din, kisla repa 7 din, orehi 10 do 12 din za liter, jajčka 1,20 do 1,50 din, krompir.2 din kino televizija Kranj CENTER 11. aprila franc. barv. komed. DVE DEKLETI V ENI PIŽAMI ob 16. in 20. uri. amer. barv. SLAČENJE ob 18. uri za Filmsko gledališče 12. aprila franc. barv. komed. DVE DEKLETI V ENI PIŽAMI ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. vesterna UMAZANEC BILLY ob22. uri 13. aprila angl. barv. fant. KAPETAN NEMO IN PODVODNO MESTO ob 10. uri, franc. barv. komed. DVE DEKLETI V ENI PIŽAMI ob 15., 17. in 19 uri. premiera amer. barv. krim. ZASEBNI DETEKTIV ob 21. uri 14. aprila amer. barv. western UMAZANEC BILLV ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 11. aprila ital. barv. KRUH IN ČOKOLADA ob 16., 18. in 20. uri 12. aprila amer. barv. risanke PINK PANTER — FESTIVAL HUMORJA ob 10. uri, amer. barv. vvestern BILLY - DVA KLOBUKA ob 16. in 18. uri. amer. barv. AMERICAN GRAFFITI ob20. uri 13. aprila amer. barv. AMERICAN GRAFFITI ob 14. in 18. uri, ital. barv. KRUH IN ČOKOLADA ob 16. uri, premiera amer. komedije VELIKA PARADA KOMEDIJE ob 20. uri 14. aprila amer. komed. VELIKA PARADA KOMEDIJE ob 16., 18. in 20. uri Tržič 11. aprila amer.-ital. barv. western ZA MRTVEGA moli - Živega ubij ob ta in 20. uri 12. aprila angl. barv. fant. KAPETAN NEMO IN PODVODNO MESTO ob 16. uri. amer.-ital. barv. vvestern ZA MRTVEGA MOLI - ŽIVEGA UBIJ ob 18. in 20. uri 13. aprila slov. barv. POMLADNI VETER ob 19.. 17. in 19. uri 14. aprila slov. barv. POMLADNI VETER ob 18. uri Kamnik DOM 12. aprila amer. barv. krim. DAMA IN DIAMANTI ob 16. in 20. uri, ital. barv. krim. V BREZNU STRASTI ob 18. uri 13. aprila amer. barv. krim. DAMA IN DIAMANTI ob 15. in 17. uri, ital. barv. krim-V BREZNU STRASTI ob 19. uri 14. aprila angl. barv. CS vojni ORLI NAD LONDONOM ob 18. in 20. uri - Cerklje KRVAVEC 12. aprila amer. barv. pust KAPETAN SLAUGH-TER ob 19. uri Škofja LokaSORA 11. aprila angl. barv. drama PRIŠEL BO MOJ DAN ob 18. in 20. uri 12. aprila franc. barv. komed. DOBER POSEL V MARSEILLEU ob 18. in 20. uri 13. aprila franc. barv. komed. DOBER POSEL V MARSEILLEU ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 11. aprila franc barv. komed. DOBER POSEL V MARSEILLEU ob 20. uri 12. aprila slov. barv. komed. POMLADNI VETER ob 20. uri 13. aprila angl. barv. drama PRIŠEL BO MOJ DAN ob 18. in 20. uri sobota 12. APRILA Čeprav živimo od hrane in moramo jesti celo nekajkrat na dan, kažejo podatki zdravstvenih služb, da se ne znamo pravilno prehranjevati. Na eni strani smo postali družba izobilja, na drugi pa se srečujemo s takoimenovano kakovostno lakoto; jemo dovolj, vendar neprimerne stvari. V petih oddajah serije DIETNA PREHRANA se bomo sprehodili po eni najnovejših znanosti, ki vključuje gastronomsko-kulina-rično, socialno-ekonomsko, moralno in zdravstveno področje prehrane. Pomudili se bomo tudi pri prehrani drugih neevropskih narodov ter spoznali, da ni le pomembno, kaj jemo. temveč tudi kako. kje in zakaj. Leif Panduro je prav gotovo najplodovitejši in najboljši avtor TV iger na Danskem. V svojih igrah obravnava pereče probleme iz sodobnega življenja. Igra ZBOGOM, THOMAS prikazuje tri dni v življenju ločenca Thomasa. To so trije dnevi, v katerih osamljeni Thomas čedalje bolj očitno izgublja svoje notranje ravnotežje. Vsakršni poskusi, da bi kaj začel znova ali vsaj ohranil tisto, kar mu je ostalo, se klavrno izjalovijo. Radovljica 11. aprila danski barv. zabavni ZOBAR V POSTELJI ob 18. uri, amer. barv. krim. F KOT FLINT ob 20. uri 12. aprila amer. barv. krim. SERPIKO ob 18. in 20. uri 13. aprila slov. VESNA ob 10. uri. amer. barv. zabavni TAJNO ŽIVLJENJE VVALTERJA MITTIJA ob 16. uri, danski barv. zabavni ZOBAR V POSTELJI ob 18. uri. amer. barv. krim. SERPIKO ob 20. uri 14. aprila ital.-špan. barv. vvestern VALDEZOVI KONJI ob 20. uri 9.30 TV v šoli (Bg). 10.35 TV v šoli . 12 00 TV v šoli (Sa). 16.10 625 — ponovitev. 16.40 Festival jugoslovanske košarke: Vzhod : Zahod — prenos, 18.15 Obzornik. 18.35 Metode. B. 18.55 Čudoviti svet Karla Zemana. 19.15 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 20.00 Gledališče v hiši (Bg). 20.30 Vaš šlager sezone - prenos (Sa). 21.40 Moda za vas, B. 21.55 TV dnevnik, 22.15 Pešaki — ameriški film (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.15 Otroška oddaja (Bg). 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II). 20.00 Dick Cavett vam predstavlja. 21M Športna sobota. 21.20 Zabavno glasbena oddaja, 21.50 Sedem dni (Bgll) PEŠAKI - ameriški film, 1930; režiser Edward Sedgwich, v gl. vlogah: Buster Keaton. Sally Eiters; Po uvedbi zvočnega filma se je mojster klasične neme burleske Buster Keaton poskusil s filmom Pešaki. V upodobitvi nerodnega vojaka na fronti, ki mu vojna ni mar in se ji hoče izmakniti, je ohranil vse značilnosti svojega komičnega izraza. Vojak se pri poskusih pobega nehote poveže s podobno mislečimi sovražniki. V teh naključnih srečanjih je skrita cela vrsta komičnih elementov, predvsem situacijske komike. Zal avtor ni znal poiskati učinkovitega konca. jalnost (Sa). 19.30 TV dnevnik (Bg). 2000 Humoristična oddaja. 21.05 24 ur. 21.20 Obzorje. 22.05 Kubanski dokumentarni film (Bg II). 22.15 Capella Monacensis iZg II i nedelja 13. APRILA 8.55 Poročila, 9.00 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi — TV nadaljevanka. 10.15 Otroška matineja: Celist Goshu. Viking. Viki. Avtomobil skozi kamero (Lj). 11.15 Kmetijska oddaja (Zg). 12.00 Poročila, 14.00 Veseli tobogan, 14.55 Morda vas zanima: Janez Mejač (Lj), 15 30 Hokej na travi — reportaža (Bg). 15.55 Dortmund: rokomet Vorvvarts : Borac — prenos (EVR-Lj), 17.15 Glasl>ena medigra, 17.30 Mladi za mlade — oddaja TV Skopje, 18.00 Poročila, 18.05 Moda za vas. B, 18.20 Vesolje 1999. B. 19.10 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar. 20.05 Utonilo je sonce, B. 20.45 Z zakonom zaščiteno. B. 20.55 Uveljavljanje narodne samobitnosti: Baski — 1. del, B, 21.25 Glasbena medigra (Lj). 21.30 Športni pregled (Bg). 22.05 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.10 Zenitev nosača Samuela — TV drama. 18.25 Filmi Zlatka Bouleka. 19.00 Mladina vprašuje (Bg ii). 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Zabava vas Sammv Davies. 20.55 24 ur, 21.10 Sreča v torbi - film (Bg ii), 22.30 M. Krleža: Tema z variacijami (Zg II) ponedeljek 14. APRILA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg). 10.00 TV v šoli. ponovitev ob 15.30 (Bg). 16.15 Dusseldorf: hokej CSSR : Švedska — prenos, B (EVR-Lj). v 2. odmoru pribl. ob 17.35 Obzornik. 18.25 Čevljar in njegovi pomočniki — japonske lutke. B, 18.40 Osnova dietne prehrane. 19.00 Odločamo. 19.10 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 L. Panduro: Zbogom. Thomas — danska TV drama. 21.40 Kultur ne diagonale. 22.10 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg). 17.30 Lutke (Sa), 17.45 30 let ljudske oblasti Hrvatske (Zg). 19.30 TV dnevnik (Sa), 20.00 Športna oddaja. 20.35 Glasbena oddaja. 21.00 24 ur, 21.15 Junaki športnih aren — film (Bg II) torek 15. APRILA 8.10 TV v šoli. ponovitev ob 14.10 (Zg). 9.35 TV v šoli (Sa). 10.00 TV v šoli. ponovitev ob 15.35 (Bg), 11.05 TV v šoli. ponovitev ob 16.05 (Sa). 16.35 Madžarski TV pregled (Bg). 17.30 Veverica in Indijanček - pravljica« B. 17.40 Odkrivajmo obliko v glasbi. B, 18.00 Obzornik. 18.15 Tutankamon. B. 18.40 Ne prezrite: Pesniški listi. 19.10 Risanka, 19.30 TV dnevnik. 20,05 Diagonale -izbor iz sporeda drugih jugoslovanskih študijev. 20.40 Monitor: Tihi. dolgi boj. 21.15 L. Feuchtwanger: Brata Lautensack - TV nadaljevanka. 22.05 TV dnevnik (Lj) Egipčanski kratki film TUTANKAMON o slavnem vladarju starega Egipta predvajamo kot uvod k angleški seriji trinajstih barvnih filmov Egipt za časa Tutankamona. ki bo na sporedu od 22. aprila dalje. Serija je bila posneta ob 50. obletnici odkritja nedotaknjene grobnice v Dolini kraljev v Egiptu leta 1972. ko je britanski muzej tudi ra/stavil Tutankamo-nove zaklade v proslavo tega odkritja UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila. 17.30 Morski biseri - film. 18.00 Kronika. 18.15 Glasbena oddaja (Zg). 18.45 Otroški ustvar- sreda 16. APRILA 8.10 TV v šoli (Zg). 15.55 Madžarski TVD (Bgi. 16.20 Viking Viki. B. 16.45 Poročila, 16 50 Belfast: nogomet Irska : Jugoslavija - prenos. B (EVR-L;). 18 45 Socialna tematika in film (Fest 75), 19.15 Risanka. 19.30 TV dnevnik. 20 05 Film tedna: Pesem na prelazu. 21.35 Miniature - D. Detoni Muzika ah traktat. 21.50 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 18.55 Maja Pliserkaja - baletna oddaja (Bg II). 19.30 TV dnevnik (Sa). 20.00 Kronika vaškega pokopališča — T V nadaljevanka. 20.45 Po Vojvodini. 21.00 Feljton (Bg II). 21.30 Močnejše od življenja — serij-ki film (Zg II). 22.20 KromkaBterijinega pozorja (Bg II) PESEM NA PRELAZU - egipčanski film, 1972; režiser Ali A bdel Khalek; Egipčanska kinematografija se nam prvič predstavlja z zanimivim filmom - prvencem režiserja Alija Abdela Khaleka Pesem na prelazu Zgodba govori o mladem ambicioznem fantu, ki se na fronti izraelsko-arabske vojne leta 1967 spominja življenja doma. Kombinacija boja v puščavi in refleksije iz preteklosti mozaično sestavljajo" vse bolj kompleten lik aral>skega domoljubja. četrtek 17. APRILA 8.10 TV v šoli. ponovitev ob 14.10 (Zg). 9.35 TV v šoli. 15.35 Francoščina — ponovitev (Bg). 16.15 Dusseldorf: hokej SZ : ČSSR - prenos. B (EVR-Lj). v 2. odmoru pribl. ob 17.35 Obzornik. 18.:$0 Risanka. B. 18.40 J. Bevc: Zaspanka Andreja — serija Ko bo pomlad. 19.10 Risanka. B. 19.30 TV dnevnik. 20.05 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi — TV nadaljevanka. 21.15 Kam in kako na oddih. 21.25 Četrtkovi razgledi. 21.55 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila. 17.30 Otroški film, 18.00 Kronika Splita (Zg), 18.15 Zabavna glasba (Sk). 18.35 Prometni krog. 19.05 Kulturni pregled. 1930 TV. dnevnik (Zg). 20 00 Krog (Bg II). 20.45 M Begovič: Brez tretjega - gledališka predstava (Zg II) petek 18. APRILA 8.10 TV v šoli. ponovitev ob 14.10 in 16.05 (Zg). 10.50 Angleščina, ponovitev ob 15.30. 16.:15 Madžarski TVD (Bg). 17.20 Pisani svet. 17.55 Obzornik. 18.10 Ansambel Francija Miheliča. 18.40 Spoznavajmo otrokov svet: Razumevanje. 19 10 Risanka. B, 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar. 20.05 Boomerang - film. 21.:35 625. 22.10 TV dnevnik (Lj) LHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg). 17.:K) Na črko. na črko (Bg). 18.00 Kronika (Zg). 18 15 Narodna glasba (Sa), 18.45 Od zore do mraka. 19 30 TV dnevnik (Bg). 20.00 Srečen rojstni dan. Herbert - TV drama. 21.00 24 ur (Bg II). 21 15 Gost urednik: Georgij Paro (Zg II). 22.25 Zabavnoglas-bena oddaja. 23.05 Kronika Sterijinega pozorja (Bg II) BOOMERANG - ameriški film, 1947; režiser Elia Kazan, v gl. vlogah: Dana Andrews, Jane Wyatt; Film je posnet na podlag: resničnih dogodkov, zato je Kazan uporabil precej dokumentaren stil pripovedi. Na ulici v Kentuckvju je ubit pastor. Morilcu se posreči pobegniti. Osumljen je mlad človek, proti kateremu govore najrazličnejše okoliščine. V teku preiskave pa postaja vprašanje krivde vse bolj negotovo. Iz začetne »kriminalne« ekspozicije film preraste v ostro družbeno kritiko ameriških razmer, predvsem političnega karierizma. cfružins&i /jo/rien/ej Ribe premalo cenimo Hibe v naši prehrani vse preredko pridejo na vrsto, čeprav bi zaradi svojih kvalitet ribje meso moralo biti pogosteje na jedilniku, že zaradi tega. ker je tudi cenejše od drugih vrst mesa. Nekaj predsodkov proti ribjemu mesu imamo morda zato. ker ga pogosteje dobimo zmrznjenega kot pa svežega: zamrznjena riba včasih res izgubi na okusu, kar pa ne odtehta drugih dobrih lastnosti. Ribje meso se po hranilni vrednosti kosa z ostalimi vrstami mesa, nekaj sestavin pa najdemo v večjih količinah le v ribjem mesu. Cenimo ga zaradi beljakovin, fosforja, kalcija in železa in vitaminov. Morske ribe imajo še jod. ki ga v drugih živilih skoraj ne najdemo. Ribje meso je zelo lahko prebavljivo, zato ga pripravljamo tudi bolnikom. Bolnikom ga seveda pripravljamo le kuhanega, drugače pa ribe cvremo in pečemo, dušimo. mariniramo in pripravljamo na žaru. Slaba stran ribjega mesa pa je. da je hitro pokvarljivo: zato sumljive ribe raje zavrzimo. kot pa da bi jih uživali in si nakopali prebavne motnje. Zato ribo kupujemo tisti dan, ko jo mislimo pripraviti. Zmrznjene ribe se v hladilniku odtajajo v nekaj urah in takrat jih moramo porabiti. Za postvri pa velja kuharsko pravilo, da morajo priti v kuhinjo še žive. Če že ni mogoče, da bi si osvežili spomladansko garderobo z novo obleko, pa si osvežimo le obraz. Vsaki koži bo dobro dela tale maska, ki jo na nese m o na dobro očiščen in s toplo vlažno brisačo ogret obraz: jogurtu zamešamo žlico prepasirane skute in dodamo še žlico medu. To pomladansko masko pustimo na obrazu 20 minut, nato jo speremo z mlačno vodo ali kamiličnim čajem. Nato vtrcmo v kožo primerno kremo. ".. „....Jm Kam s posteljnino? Odstranimo nekaj polic v omari in tja pritrdimo plastificirane žične košare, kamor čez dan skrijemo posteljnino. Kaj je v hladilniku? Skorajda si ne predstavljamo več gospodinjstva brez hladilnika. Če je stari že dotrajal in boste v kratkem izbirali novega, ni odveč vedeti, kakšen hladilnik nam najbolj ustreza. Bolje je kupiti malo večji hladilnik, ki zato bolje hladi kot pa premajhnega, v katerega bomo le s težavo natlačili živila in ker zrak ne bo mogel neovirano krožiti, bodo slabše hlajena. Če imamo hladilnik, je treba imeti tudi nekaj plastičnih ali steklenih postni, ki se dobro zapirajo, aluminijasto folijo ali kake drugačne plastične ovoje. Živila na hladnem namreč precej izhlapevajo, zato se izsušijo, oddajajo vonj ali pa se navzemajo tujega vonja. Meso in ribe spravi jamo v hladilnik tik pod hladilno napravo. Meso, ki se tudi jado izsuši in spremeni barvo, naj bo vedno v posebni posodi. Zamrznjeno meso, ki ga-bomo uporabili naslednji, dan, postavimo na eno spodnjih polic v hladilniku, da se počasi odtaja. Prekajeno meso ne sodi v hladilnik, ker izgubi aromo. Če pripravljamo narezek nekaj ur prej in ga shranimo v hladilniku, ga ne pozabimo zaviti v aluminijasto folijo, da ne bo izgubil barve. Enako kot za meso velja tudi za mleko in mlečne izdelke, da jih ne smemo shranjevati V hladilniku v odprtih posodah, ker se sicer nav/.amejo vonjev v hladilniku. Maslo naj bo vedno v posebni posodi, sir skrbno zavit. Mlečne izdelke vzamemo iz hladilnika prej, da dobe spet sobno temperaturo, preden z njimi postrežemo. Sadje in zelenjavo hranimo čisto na dnu hladilnika v plastičnem predalu. Vendar pa vsaka zelenjava in vsako sadje ne prenaša dobro mraza. Banane v hladilniku rade počrnijo. zato naj raje, če so zelene, dozorevajo v shrambi. Prostor za jajca je v vsakem hladilniku, vendar pa vemo, da se jajca na mrazu hitreje starajo, zato jih ne hranimo v nedogled. Tudi kruh se v hladilniku hitreje posuši, četudi je dobro zavit. Potrebujemo: pol kg kislega zelja. 15 dkg jušne zelenjave, 5 dkg masla, juho iz kocke, pol kg ribe, limonin sok, sol, nariban sir. Kislo zelje z ribo Kislo zelje, drobno narezano jušno zelenjavo in maslo skupaj dušimo, nato zalijemo z juho in še dušimo do mehkega. Ribo očistimo, jo z režemo na manjše kose in pokapamo z limoninim sokom in solimo. Ribo pridenemo dušenemu zelju, stresemo v ognjavarno posodo, potresemo z naribanim sirom in potisnemo v srednje vročo pečico za 30 minut. Jed ponudimo s slanim krompirjem. Pred setvijo Nenadni sneg je sicer malo zavrl delo rta vrtu in v sadovnjaku. Vendar pa lahko, medtem ko čakamo, da bo v kratkem od-le/.el, delamo načrte, kaj bomo letos v vrtu sadili in sejali. Po takem načrtu potem lažje kupimo seme, dokupimo orodje in podobno. Če imamo približno 50 ali nekaj več kvadratnih metrov vrtne površine, potem lahko pridelamo na leto kar precej kilogramov zelenjave. sa*j je pridelek ob dobrem gospodarjenju lahko tudi do 2,5 kg zelenjave na kvadratni meter. Za uspešno pridelovanje zelenjave pa je potrebno upoštevati zaporedje, po katerem zelenjavne vrste v vrtu najbolje uspevajo. Na sveže gnojenih gredah najbolje uspevajo zelenjadnice kot so solata, špinača, zelnice, zelena, kumare, paradižnik. Tja, kjer so bile lani te vrste zelenjave, pa letos' posadimo korenček, redkvico, čebulo, por in rdečo peso. Gredo, kjer so bile lani te vrste, pa posadimo s stročnicami (grah, fižol). Ni odveč, če imamo ves zelenjavni načrt vpisan v zvezek, da zaporedja ne zmešamo. r Ena,dve o laseh Pozabljamo, da so lasje lepši, če jih umivamo z mehko vodo. Če jo že ne prekuhavamo, jo lahko zmehčamo kar z limoninim sokom. Enkrat na mesec privoščimo lasem zdravilno kuro. Dva rumenjaka u mešamo s sokom pol limone in nekaj ruma. S to mešanico masiramo lasišče. Lase nato ovijemo s polivinilom in pokrijemo z ogreto brisačo. Čez pol ure umijemo glavo z malo okisano vodo in dobrim šamponom. Če je na lasišču prhljaj, uporabljamo za pranje glave le šampone proti prhljaju. Preden pa operemo glavo, natremo Tasišče z ogretim olivnim oljem, v katerega smo stisnili sok pol limone. Učinkuje naj eno uro, nato lase operetno. marta odgovarja J Marija — Prosim, svetujte mi. kaj naj oblečeni za valeto. Stara sem 15 let. visoka 163 cm in tehtam 53 kg. Rada bi bila oblečena po modi. a še vedno primerno moji starosti. Marta — Zelo so r modi prostorne, šotoraste obleke, pod katere lahko oblečemo puli ali za boljše priložnosti kot je valeta — elegantnejš bluze. Obleka vas ima ovrati in enbredno z(, njun je do Rokavi seg( komolcev in 8 cm visok hek. Obleka pasu stisnjena z usnjenim pasom v barvi, ki se ujema z obleko. POMENKI O GORICAH, GOLNIKU. TRSTENIKU Širok, ohlapen plašč z velikimi žepi, man-šetami in naborki je zadnja moda iz Torina. Nepodlo/en je primeren tudi za pozno pomlad. Pri novogoriškem IDEALU BO ga izdelali, dobi pa se pri kranjski ELITI. Vr treh modnih barvah jih imajo in v velikostih 36 in 38. Cena: 995 din Instanti so se že precej uveljavili v naših gospodinjstvih, saj nam prihranijo dosti časa. V Centralovi DELIKATESI V Kranju dobite poleg raznih instant O v za pravo kavo tudi instant za belo kavo. Kneipovo kavo in čokoladni instant. - Cena: od 5,05 do 21,10 din I>epe ženske pomladne kostime iz 100 volne imajo naprodaj na Kokrinem oddelku konfekcije v GLOBUSU. Barve: svetlo in temno modra ter rdeča. Cena:1690 din Pri mladih so priljubljene kratki- jopice. V radovljiški ALMIKI so jih spletli i/ čiste volne v drap. rdeči, bež in /eleni barv i ter v velikostih od 36 do 12. Cena: 365,10 din in o drugih krajih pod gorami (Babni vrt, Čadovlje, Letenice. Pangrsica, Povije, Srednja vas, Tenetiše. Zalog in Žablje) (1. zapis) Rad se lotevam pomenkovanja o teh lepih vaseh pod gorami. Sicer pa ti kraji niso mikavni le po vnanjem. pač pa so tudi zgodovinsko zanimivi Vse kaže tudi na to, da so prav v teh krajih imeli naši slovenski predniki svoja gradišča (primerjaj gradišče in kmeta Gradiščarja pod tem holmom), bržčas tudi kultna središča (primerjaj ime zaselka Svarje nad Zalogom — mar ne spominja ime na Svaruna ali vsaj Svaro-žiča. Svaroga?). Kako je res bilo, danes nihče trdno ne ve. le ugibamo lahko in slutimo. No. v teh pomenkih (ki še zdaleč nočejo biti kaka resna in pusta učenost), nam bodi zato dovoljeno tudi ugibanje, navduševanje in premišljevanje. Vsaj o stvareh, ki še niso izpričane v knjigah, so pa še žive v ljudskem spominu. — To sem moral povedati kot nekak uvod in pojasnilo vnaprej. Hkrati pa vabim domačine iz krajev, ki jih bom opisoval v prihodnjih tednih, da me že sedaj sami opozore na kake posebnosti, znamenitosti, spomine ali karkoli se jim vidi prav, da povedo o svoji vasi. (Pišite kar na uredništvo Glasa, za CZ.) V TENETIŠE Brž povem: zato najprej v Tenetiše. ker se ravnam po šegi starih poto-piscev. Šli so zložno na pot in sproti opisovali, kar so videli ali slišali. Tako so se ognili abecedi pa tudi naštevanju po velikosti. Saj je, npr. Golnik po številu stalnih prebivalcev kar štirikrat tako velik kot Gorice — pa ga bomo vnesli v te zapise kot zadnjega, pač zadnjega na naši poti in tudi zadnjega na robu goriškega krajevnega urada. Sicer pa tudi Tenetiše niso kar tako: v območju Goric so po številu prebivalstva že na tretjem mestu, takoj za Golnikom in Goricami. Seveda nas vse zanima, najprej, odkod to zagonetno krajevno ime — Tenetiše? Tudi v zasavskih Tenet išah — to je kraj na desnem bregu Save blizu Litije — sem že vprašal, a nihče ni znal pojasniti. Spominja sicer na nekatera staroslovenska krajevna imena (Tihaboj. Temenica. Tehovec. Tem-ljine idr.), a zadovoljivega odgovora ne najdem. Razen, če ne povem šale sosedov, ki so takole dražili vrle Tenetišane: Nekdaj je bilo — tako pripoveduje dr. Franc Perne. domačin iz Povelj — dosti tatov v teh krajih. Ukradli so vola. toda za petami so jim bili že zasledovalci. Prestrašeni tatovi hočejo v naglici skriti vola v cerkev. Vlečejo ga. ali ker se žival brani, zakliče eden od tatov svojemu tovarišu: »Tine. tišči!« Odtod torej Tine-tiš'. pozneje Tenetiše. — Ce res ni, je pa dobro izmišljeno . . . No, prej so se Tenetiše imenovale Sv. Nedelja. Pač po svetniku Dominiku, ki ga imajo v oltarju svoje cerkve. V italijanščini se nedelja imenuje »domenica«: kdor pa se imenuje Nedeljko. ta slavi svoj god na dan sv. Dominika (nikakor ne vsako nedeljo!). Car gora Ker se že pomenkujem, smem vplesti v zapis dve značilni zgodbi — pač glede na lepoto čudovitega krajinskega položaja Tenetiš in drugih vasi pod gorenjskimi gorami. Poznal sem nevesto iz teh krajev, ki se je brez pomisleka poročila v nek kraj sredi slavonske nižine. In ni minil me«ee, ko je že prišla nazaj domov. Potem pa kar koj vložila predlog za razvezo zakona. Mar sta se tako brž sprla z možem, sem jo vprašal. »Ne. le nikoli ne bi mogla živeti v oni dolgočasni ravnini — čez naše kraje pod gorami jih ni; zato sem se vrnila!« Tako mi je odgovorila. Drug moj prijatelj je sprejel — bilo je še pred to vojno — hočešnočeš službo v Zemunu pri Beogradu. Takrat so tam bolje plačevali uslužbence. No, pa se je mož kmalu vrnil v Kranj in si poiskal delo za pol manjšo plačo, kot jo je imel doli. Pojasnil mi je. da je tudi pogled na naše gore veliko vreden; in ti gozdovi in ta čista voda! »Da imam le to. rad pogrešim oni denar, ki sem se mu odrekel.« Morda je le še morje, ki takti navezuje ljudi na sebe. Za gorjance pa vem. da so najraje doma. na še tako skopi zemlji pod strminami. Pa naj bodo to Gorenjci. Tirolci ali Švicarji. Podoba Tenetiš je dovolj zgovorna za to trditev: res lepa vas pod zasneženimi gorami! C. Z. r 19 V sodelovanju s Prešernovo družbo objavljamo v nadaljevanjih kriminalko CIaudea Avelina Mačje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. »Lani sva bila pripravljena poročiti se, vsaj jaz, in prepričana sem, da tudi on . . . Uredila sva vse tako, da bi šla ob istem času v Pariz, uskladila sva tudi najin študij. Pogosto sva skupaj prenočevala, ob koncu tedna je zmeraj ostal pri meni, jaz sem hodila iz hiše samo na predavanja. Za tistim zaslonom, ki sva ga našla pri Pucesu — ne da bi dvignila glavo, ga pokaže z gibom čela — sva si pač lahko delala bifteke. On je kuhal, s spužva-stim prtičkom pred seboj namesto predpasnika. Vse naju je zabavalo, govorila sem si: ,Takšno je torej življenje v dvoje.' On je poleg šole še delal pri Pauguinu, slovitem restavratorju umetnin na Vendomskem trgu. Tudi risal je, bolj zase. Hodila sva po muzejih in v kino. Skupaj sva se učila različnih stvari. Nato pa je decembra, pred novim letom, v začetku decembra izginil.« Augusta je dvignila roke, in namesto da bi jih bila položila nazaj na koleno, je krčevito sklenila prste nad srcem. Zdaj gleda malo preprogo, s katere stopa podnevi na divan in ponoči na posteljo. Zdi se, da bere z nje to, kar pripoveduje. »Nekega ponedeljka zjutraj . .. Nekega ponedeljka zjutraj mi je rekel: ,Ta teden me ne pričakuj. Gospodar mi je dal delo. Muhavost milijarderja!' Tako se je izražal, če je moral takoj popraviti kak dragocen predmet. Tisti teden torej ni prišel. Po tistem sploh ni več prišel. Nikoli več. Stanoval je v nekem hotelu v ulici Bonaparte, v hotelu de Marseille. Večkrat sem mu telefonirala. Odšel je ali pa ni še prišel, celo ob takšni uri ne, ko bi moral biti tam. Bolelo me je. Nobenega glasu za božič. Ničesar za novo leto. Seveda sem hodila s svojimi kolegi, podnevi in zvečer, nisem takšna, da bi kopičila v sebi svoje komplekse. CLAUDE AVELINE MAČJE OKO Toda prazniki brez Jeana Marca! Tedaj sem spoznala, kaj se pravi biti sam sredi ljudi, kakor da so moji starši, domača hiša, spomini, skratka, kakor da je vse odšlo z njim. Kakor da sem postala sirota, beračica. Chenelongova hči, najboljša partija izmed lvonskih lepotic! Poslala sem čestitke družini Berger. Seveda ne kar tako, mislila sem si: ,Morda je doma, morda je prišel, lahko da se je komu kaj zgodilo, na primer stari materi?« Strašna stara mati, čeprav ga je ona poslala v umetnostno akademijo. Sicer pa sem globoko v sebi vedela, da bi me moji starši obvestili, mati mi vsak teden pošlje po dvajset strani dolgo pismo! Pa je bila stara mati tista, ki mi je odgovorila!« Augustini prsti so se zabodli v lakte, gotovo je začutila nohte, tako se je pač prisilila, da je nadaljevala: »In v njenem pismu je bil tisti stavek: ,Upam, da ti je ugajal prstan, ki ti ga je dal Jean Marc! . ..' Sežgala sem tisto pismo; vendar pa človek ne more sežgati stavka, zaradi katerega je sežgal pismo. Doživela sem hudo krizo, prisegla sem si, da ženska, ki bo nosila tisti prstan, ne bo prišla z njim v paradiž. Čakala sem na Jeana Marca pred vrati Pauginove hiše, tri dni zapovrstjo. Nikogar. Torej je tudi njega zapustil. Oprezala sem pred hotelom de Marseille. Večkrat sem ga videla, kako gre tik ob mojem taksiju, bala sem se, da me bo videl. Toda vselej je prihajal domov in sam: to mi ni ničesar povedalo. Nato pa je nekoč zvečer odhajal. Poklical je taksi in sledila sem mu. Peljal se je do konca Neuilh/ja, do številke devet v ulici de la Ferme. Lahko je šel kamorkoli. O ne, o tem sem bila prepričana. Vso noč bi ostala tam na preži, če me ne bi voznik tako čudno gledal. Bil je mlad, najbrž bi me nadlegoval. Vrnila sem se. V telefonskem imeniku sem poiskala Neuilb/, ulico de la Ferme, številka devet. Eno samo ime. To ni bilo nič čudnega za tak hotel. SARRAZIN. Neka gospodična H. Sarrazin. Telefon 46-79. Takoj sem poklicala to številko. Dolgo ni bilo odgovora. Bil je ženski glas. Čist, jasen, odločen. ,Halo.' Dušila sem se. Rekla sem: ,Je tam gospodična Sarrazinova?' Odgovorila je: ,Da. Kdo je tam?' Pomislila sem: ,Malo te bom prestrašila' in sem molčala. Ponovila je: ,Halo! Halo!' In je rekla nekomu, ki je bil poleg nje, gotovo Jeanu Marcu: ,Takšna šala ob takšni uri. ..' In je odložila slušalko. Šala. Temu je rekla šala. Naslednji dan sem šla k njej.« Simon je v skrbeh, na vsem lepem ga je vznemirilo njeno dihanje in zasopel glas. Vedel je, kaj tvega, ko zbuja v človeku neznosen spomin, po dolgih dnevih in mesecih napora, da bi bil pozabljen. Rad bi prijel Augusto za brado in pogledal, ali je na njenem obrazu še zmeraj tista mrtvaška barva. Dekle pa kljub temu nadaljuje; na preprogi ni nič prekinilo projekcije. »Pozvonila sem. Sama je prišla odpirat, vendar niti za hip nisem dvomila, da je to ona. Ženska v takšnih letih! O, pač, zelo elegantna, zelo lepa. Z modrimi očmi kot zrcalo. Rekla sem: ,Bi lahko videla gospodično Sarrazinovo?' Odgovorila mi je: ,To sem jaz.' Da, ledene oči, nezaupljive, sovražne. Nisem mogla verjeti. Ona pa je nadaljevala: ,Zakaj? Se vam zdi tako čudno?' Rekla sem: ,Ste vi prijateljica Jeana Marca?...' Odvrnila mi je: ,In ste vi tista oseba, ki mi je nocoj telefonirala? Spoznala sem vas po glasu.' Ni mi dovolila vstopiti, sicer pa si tega tudi nisem želela. Hotela sem, da bi me slišala vsa ulica. Toda glas mi ni prišel iz grla. Kakor zdajle. Sicer pa: cela ulica! Nikjer ni bilo žive duše. Rekla sem: ,Ukradli ste mi ga.' Zakričala je: ,Te besede bi zadoščale, da bi vas pustil. Mala Lvončanka ste, prijateljica iz otroštva! Kako ste si mogli misliti, da je Jean Marc ustvarjen za dekle, kot ste vi?' Pripovedoval ji je o meni, natanko tako .. . Rekla sem: ,Umazanec. Vi pa ste tatica.' Pomislila sem, da mi bo pripeljala zaušnico, zbrala sem se, vrnil se mi je pogum. Naenkrat sem nekaj odkrila, noben dokaz mi ni bil potreben. ,Da, tatica! Prav imate, ne zato, ker ste mi ga vzeli. Pač pa zato, ker ste vzeli od njega dragulj, ki je bil moj.' Vprašala je: .Kakšen dragulj? Saj res, vi ste draguljarjeva hči!' Odvrnila sem ji: ,To ni v zvezi s tem. Prstan, ki mu ga je bila poslala njegova mati zame.' Rekla je: ,Mačje oko?' Tako sem izvedela, da je ta kamen mačje oko. Nosila je en sam prstan. Z ogromnim diamantom, celo premoženje. Snela ga je s prsta, mi ga ponudila, če se ne bi bila umaknila, bi mi ga s silo potisnila v dlan. .Tukaj je, vzemite ga!' je rekla. ,Ta je malo manj vreden, poslej bom nosila onega!' Spet nisem mogla govoriti. Diamant se je svetil kakor hudičevo oko, tresla sem se od groze. Odmaknila je roko, da mi je lahko pred nosom zaprla vrata. Njena leva roka, tista, ki... In je rekla z nenavadno krutostjo: ,Pojdite! Odidite: Naj se zgodi Jeanu Marcu karkoli že, zdaj bom vedela, kdo je kriv!' In tedaj . . .« Dasi ni imela vzroka, da bi izgubila ravnovesje, jo je Simon gledal, kako je zdrsnila z divana na preprogo. Skuša jo dvigniti, ko pa jo pravkar hoče položiti nazaj, se mu iztrga. »Pustite me, mislim, da imate dovolj?« Simon je. mahoma postal anonimen. Kljub tistemu »In tedaj ...« ki mu ni prinesel potešitve, se zadovolji z že pripravljenim povabilom, ki ga potegne iz listnice in položi na mizo. Jutri, v sredo, ob šestnajsti uri, naj se gospodična Augusta Chenelong oglasi na prefekturi sodne policije na obrežju Orfev-res številka 36, na kriminološkem oddelku v kabinetu komisarja Picarda. In doda: »Takrat bo Jean Marc gotovo že nazaj.« In odide. Komisar Thevenet toplo stisne Belotovo roko. (Zelo dobro sta obedovala v krčmi na obrežju Saone.) »Zal mi je, da ne morem ostati z vami do odhoda vlaka. Tudi če nam ta zadeva uide, kar me ne bi preveč prizadelo, nam poročajte o njej! In če je res, kje tisti Američan, se dam takoj upokojiti! Brž ko pridete, mi pošljite Delorma, trenutno ne stavkamo. Rekli so mi, da vi skrbite za kovček in prstan.« »Izkoristimo potovanje,« meni Belot. »Z vašo dokumentacijo, ki se mi zdi popolna kakor vse drugo, kar prihaja pri vas iz te službe.« »Spravljate druge v ljubosumnost!« se zasmeje komisar. »Priznam, da so posnetki roke zelo podobni.« Popoldne je Joannes smel obiskati svojega sina. Tudi Emilie bi lahko prišla, pa ji tega rajši ni povedal. »Včasih je treba prizanesti materi,« je menil Belot. Prinesel je majhen kovček s perilom, »malo si nahoden, ubogi moj Jean Marc, policija ni domača hiša.« Belot je predlagal, naj ostaneta deset minut sama, toda Joannes se je prestrašil. »Vi boste pazili na mojega sina, gospod glavni inšpektor! Prav je, da vam ga priporočam pred vašimi očmi.« Priporočila so slovesna in smešna. Jean Marc ga posluša in s kotičkom očesa ves čas gleda Belota. Ta prelistava časopis prejšnjega večera. Družina Berger je imela seveda dovolj časa, da je lahko po današnjem jutru pogledala časopise, on pa jih je dal brati fantu. To ni prineslo nikakršne spremembe. Tudi stara mati bi rada prišla, toda Belot je opozoril Joannesa, da pravila dovoljujejo obiske samo res najožjim svojcem. V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli se knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani h krati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. Pomladanski izlet za izžrebane naročnike Glasa (2. zapis) Iz Kranja nas bo pot vodila najprej mimo Brnika, svetovno znanega letališča, nato pod mogočno Komendo s še živim' spomini na učenega mecena Petra Pavla Glavarja; ob Suhadolah, kjer je dom našega kartografa Ivana Selana pa vse do Mengša, ki sicer ni mesto, vas pa tudi ne. Pojem »trga« so pred leti že odpravili. In tako so veliki kraji, ne le Mengeš, postali spet vasi. .. Tako je z Domžalami, Kropo, Lukovico idr. No, to le mimogrede. Kajti v Mengšu raje pomislimo na velikega slovenskega pisatelja Janeza Trdino, ki se je tu rodil leta 1830, umrl pa je leta 1905 v Novem mestu in je tam tudi pokopan. Trdina je bil sploh zanimiv mož; pisal pa je tako lep jezik, da si ga je celo Kan Cankar jemal za vzgled. Ker je Trdina vse svoje življenjsko delo posvetil Dolenjski, posebno Gorjancem in Beli krajini, mu pravimo, da je bil le po rodu Gorenjec, po delu pa Dolenjec. — Mengeš se je svojemu velikemu sinu oddolžil s spominsko ploščo in s spomenikom. Čez obširno mengeško ravan hitimo proti Domžalam. Kot Mengeš, tako so tudi Domžale kraj z mnogimi manjšimi in večjimi industrijskimi podjetji. Poleg tekstilnih in kemičnih tovarn je tu doma zanimiva stara obrt — slamnikarstvo. Morda ne bo odveč, če še omenim, da so tudi Prešernove stopinje večkrat vodile do Domžal. Tu je v prvi polovici preteklega stoletja župni-koval njegov stric Franc Prešeren. - In prav po poti proti Črnemu grabnu, kjer bomo tudi mi spešili, je nekoč potoval tudi naš prvi pesnik, seveda kot pravnik, ko je moral službeno v Moravče. Ker pa se je bilo treba ustavljati v obcestnih krčmah, da se konji, vpreženi v kočijo, od-duškajo (danes ie prav tako, le drugače se postanki opravičujejo: da se motor malo ohladi), se je tudi Prešeren zadržal v gostilni pri Smuku na Viru, kraju že precej ven iz Domžal. Moral je že biti pesnik zidane volje, in dobro postreženi tudi, da je ob slovesu izročil krčmar-ju izvod pesnitve Krst pri Savici z lastnoročno vpisanim posvetilom: Gospodu Smuku! Naj štejejo vsi drugi d'nar, za vino pev'c da pesem v dtirl Dr. Prešerin Bilo je to leta 1840. — Danes hiša starega Smuka še stoji, le gostilne ni več v njej. Zdaj gospodari tu podjetje Žito s svojimi skladišči. Na Viru pri Domžalah dela tudi velika Tovarna sanitetnega materiala »Tosana«. Skrbi predvsem za obveze naših ran, v vojni in v miru . . . In že smo na razpotju: na desno vodi cesta v znamenito »moravsko deželo«. Dala nam je učenjaka Jurija Vego (1754 — 1802), pesnika Jovana Vesela-Koseškega (1798 — 1884) in pisatelja dr. Frana Detelo (1850-1926). Nas pa bo pot z razpotja vodila naravnost, v dolino v zgodovini razvpitega Črnega grabna. Le kdo se ne spomni teh krajev, če je pozorno čital Jurčičeve »Rokovnjače«? Seveda pa se dolina ne imenuje črna zaradi črnih rokovnjačev, pač pa zaradi temnih karbonskih škriljev-cev, po katerih teče rečica Radom-lja. Nad Lukovico, ki je največji kraj v Črnem grabnu, stoje razvaline gradu Brdo. Tu se je rodil, živel in pisal pisatelj Janko Kersnik. — Nenavadno nadarjeni morajo biti ljudje iz teh krajev, saj je bil tu rojstni dom še treh velikih mož peresa: dr. Jakoba Zupana, pesni-ka-čbeličarja, Prešernovega sodobnika (1775 — 1852), ki je bil rojen v Prevojah, nadalje ljudskega pisatelja Jožeta Podmilščaka-Andrej-čkovega Jožeta (1845 — 1874), rojenega v Krašnji in naprednega pisatelja Frana Maslja-Podlimbarskega Naročniki žrebajo naročnike za nagradno potovanje Objavljamo imena tretjih dvajset Glasovih izžrebanih naročnikov spomladanskega žrebanja: (1852-1917), rojenega v Sp. Lokah. O vseh teh možeh bomo še med potjo kaj spregovorili. Saj so pomemben del naše kulturne zgodovine. Južno od velike vasi Krašnje stoji gozdnata Limbarska gora (768 m) — za te kraje pomenja ta vrh, ki je hkrati božja pot sv. Valentina, toliko kot za Ljubljančane Šmarna gora, za Kranjčane pa Šmarjetna gora in Jošt. Severno od bližnje Blagovice, stare vasi ob nekdanji veliki cesti, kipi v nebo najvišja vzpetina v tej okolici — Sipek (958 m). Lepo ime! Tako smo med zložnim kramljanjem in razgledovanjem le prišli do zadnje vasi pod trojanskim sedlom — do Ožbolta. To je kraj, kjer so rokovnjači — izvečine vojni beguni in drugi obupanci — naskočili poštno postajo, ki je v začetku prejšnjega stoletja nekaj časa hranila francosko vojaško »kaso«. Hiša še stoji, pa tudi vzidano omaro, kjer je bila nekoč blagajna, še danes pokažejo. Od tod se cesta kar občutno vzpne in že smo vrh slovitih Trojan (563 m). Odpre se nam prelep pogled na Zasavje. — Tu je tudi razvodje med Savo in Savinjo pa seveda še imenitna gostilna s svojo skoro industrijsko proizvodnjo krofov (bobov). Trojane (latinsko Atrans) so bile utrjena rimska postojanka na prehodu od juga v Norik.Tu čez je vodila trdna rimska cesta, ki je povezovala Akvilejo (Oglej) in Emono (Ljubljano) s Celejo (Celjem) in Petovijo (Ptujem). V trojanski gostilni si velja ogledati tudi dve izvirni podobi staroste slovenskih slikarjev Maksima Gasparija, ki mu želimo skorajšnje doživetje stoletnice! Posebno ona slika v stranski sobi bo nekaterim »mučencem« všeč: upodobljen je upognjen zakonski mož, ki mora nositi velik križ; na križu pa sedi njegova huda žena in vihti bič nad ubogim trpinom ... Č. Z. (Se bo nadaljevalo) Lovšin Polde, Cerklje 42, je izžrebal naslednje naročnike: ,,,,c>c Janez, ZgoSa 47, Begunje Pogačnik -lanče. Zabrekve 6, Selca Klemene Francka, Sp. Kokra . L2, Jezersko |tefe Franc, Olševek 61, Preddvor £aVlin Anton, Malo Naklo 3, Naklo Pfclar Marija, Kuhinja (;<»lnik, Golnik £tes Prane, Breg48, Kranj **0pret Stanislava, Smledniška 32, Kranj 'ni'ln Mmka. Kamnje 24, Boh. ^strica Giperle -lane/., Dvorje 31, Cerklje Zoreč Črtomir, M. Pijade 44, Kranj, je izžrebal naslednje naročnike: Ko/ jek Mika, Zg. Besnita 71 Zalokar Ivana, Pšata K), Cerklje Poklukar Ivana, Zg. (ftprje 69, Koželj Marija, Gora 10, Komenda Forjanjč Marjanca, St. Loka 30, Šk. Loka Meglic Ida, Pristava 10, Tržič Štremfelj Milan. Zabrežnik 8, Žiri Bertoncelj Mmka, Sr. Bitnje 56. Zabnica Kepi. JoŽe, Sr. vas 17, Šenčur Hribar Helenca, Bistrica 160, Tržič OBIŠČITE NAŠ PAVILJON - PREPRIČAJTE SE - ZADOVOLJNI BOSTE Na mednarodnem kmetijskem sejmu od 11. do 20. aprila boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki, po konkurenčnih cenah. MODNO ČEVLJARSTVO KKKN STANKO, KRANJ, PARTIZANSKA 5. Kinodvorana v Železnikih je bila minuli petek dopoldne prizorišče zanimive in dobro obiskane prireditve, na kateri so šolarjem iz Železnikov in okoliških vasi slovesno izročili bralne značke. Kulturni dogodek je potekal v znamenju 30-letnice osvoboditve in 10. obletnice podeljevanja Prešernovih bralnih značk v Selški dolini. Organizator, domača osnovna šola, je k sodelovanju pritegnil tudi tri goste, književnika Karla Grabeljška, akademskega slikarja in ilustratorja Iveta Šubica ter operno pevko Boženo Glavakovo. Po pozdravu in uvodnih besedah ravnatelja Franca Benedika in po kulturnem programu pionirjev sta se navzočim predstavila tudi Grabeljšek in Glava-kova. Prvi je občinstvu prebral odlomek iz svojega nedavno objavljenega mladinskega dela »Partizanska oprema« ter pri šolarjih požel viharen aplavz, nič manj pa slednji niso ploskali Glavakovi, kije zapela več znanih koncertno-vokalnih skladb in arij. Potlej sta Grabeljšek in Šubic odgovarjala na vprašanja otrok, jim pripovedovala o začetkih svojega pisateljskega ozi' roma likovnega ustvarjanja ter nanizala nekaj zanimivih osebnih dogodivščin iz partizanskih dni. S podobnim navdušenjem so gledalci prisluhnili spominom na vstop v svet operne glasbe Božene Glavak. Povejmo še, da je Ive Šubic šoli podaril dragoceno grafiko, (-ig) — Foto: F. Perdan Gorjanski mlini Ta zapis naj velja gorjanskim mlinom, ki so desetletja in stoletja v današnji krajevni skupnosti Gorje pri Bledu mleli žita. Mlini in mlinarji so med NOB veliko pripomogli, da so imeli partizani moko in kruh. Poganjala jih je reka Radovna, ki je imela nekdaj kar sedem jezov. Danes sta dva že popolnoma razrušena, vse pa bi bilo treba obnoviti. V Krnici je par stoletij delal Žagarjev mlin, ki je kmalu po vojni utihnil. Le četrt ure niže, v Grabču, je delal prek dve sto let Mlinarjev mlin. Edini je, ki danes še od časa do časa kaj zmelje. Petinšestdesetletni mlinar Vinko včasih še požene kolesa in stope. Na nasprotnem bregu Radovne, tudi še v Grabču, razpadata Strojeva kovačija in mlin, ki sta delala prek 300 let. Izdelki iz , Strojeve kovačije so bili znani včasih daleč naokrog. Odkar pa se je 1960. leta zadnji gospodar smrtno ponesrečil, objekt razpada. Ob bistri Radovni srečamo v Mevkušu Komarjev mlin, ki ga je gospodar po vojni preuredil v valjčnega in mlel, dokler ni črni ribez pregnal iz Gorij žitaric. Zdaj ima gospodar Jože lepo obnovljeno žago in dela je v njej dovolj. Še en mlin srečamo v Grabnu pri Roku. O njem danes ni več sledu in je povsem porušen. Kot rečeno, so vsi ti mlini in mlinarji delali za narodnoosvobodilno vojsko. Zob časa jih je načel, da so utihnili, zato pa danes poje še marsikatera žaga. Tudi takratne žage so razrezale prenekatero desko za partizanske brunarice in bivake na Pokljuki. J. Ambrožič Možnosti za turistični razvoj Nedaleč od znanega hotela Grad Podvin, na desnem bregu Save, ob vznožju dobravske planote in slikovitega, z mešanim gozdovom poraščenega hriba Vreče, leži prijazna vasica Mišače. Kdor prvič zaide v ta del Gorenjske, je presenečen nad lepoto kraja, ki se še vedno spretno umika tegobam modernega časa kot so ropot, slab zrak in podobno. Kraj in okolica sta zelo primerna izletniška točka za tiste, ki si žele mirnega sprehoda. Toda v Mišače prihaja malo izletnikov. Poti v vas so slabe in turiste prej odbijajo kot privabljajo. Morda ne bi bilo napak, Če bi bila v vasi prijetna krčma in morda nekaj prenočišč. Z urejeno cesto in nekaj opozorilnimi napisi pa bi ta kraj lahko čisto drugače zaživel. Postal bi zares dahko prijetna turistična točka. b. P. Občni zbor RK Gorje Pred kratkim je bil v Gorjah pri Bledu redni občni zbor osnovne organizacije rdečega križa. Pred zborom je imel dr. Janko Benedik v okviru letošnjega svetovnega dneva zdravja predavanje o črnih kozah in drugih nalezljivih boleznih. Osnovna organizacija RK je bila v Gorjah obnovljena po vojni in tako letos slavi 30. obletnico obstoja in uspešnega delovanja. Tudi med zadnjima občnima zboroma je dosegla nekaj lepih uspehov. Vanjo je včlanjenih 2800 prebivalcev krajevne skupnosti Gorje; od tega 900 članov pomladka RK. Lepe rezultate je organizacija dosegla tudi pri krvodajalskih akcijah in pri zbiranju obleke, perila ter obutve. Na /.horu so se dogovorili, da bodo kmalu skupaj z odborom za civilno zaščito in krajevno skupnostjo pripravili tečaj prve pomoči. Izvolili so tudi nov odbor, za predsednico pa ponovno Slavko Zalokar, ki organizacijo RK uspešno vodi že 24 let. J. Ambrožič Potrošniki! Mercator vam v hali A nudi poleg konkurenčnih cen še posebni sejemski popust, brezplačno dostavo na dom in možnost nakupa na potrošniško posojilo. Mercator vas vabi na ogled in nakup blaga v času od 11. do 20. aprila 1975 na spomladanskem kmetijskem sejmu v Kranju. Paviljon Mercatorja je v hali A, tam si lahko ogledate in nabavite IN/Iercator pohištvo lestence motorne žage mline za koruzo keramične ploščice stroje za gospodinjstvo tv aparate preproge betonske mešalce PEČI za centralno kurjavo kosilnice motorna kolesa in DRUGO potrošno blago za vsakdanjo uporabo. Mercator vas vabi v svoj paviljon v hali A. Kmetovalci! Obveščamo vas, da sodelujemo s kompletnim prodajnim in proizvodnim programom kmetijske mehanizacije na gorenjskem kmetijskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 1975, kjer boste lahko kupili kmetijsko mehanizacijo "tudi na kredit. Pri nakupu v okviru sejma posebni popust od 0,5 do 2 % Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n. sol. o. TOZD Komercialni servis z n. sol. o. enota Agromehanika Cesta JLA 2, telefon 23-485, 24-778 Graditelji! Kranjske opekarne, Kranj iz obratov Cešnjevek in Stražišče vam nudijo na kmetijskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 1975 zidne in stropne opečne izdelke po ugodnih cenah: modularni blok zidak BH/4 pregradni blok porulit 8 norma polnila in drugo opeko 2 % znižan prometni davek in še 3 % izredni sejemski popust 29 x 19 x 14 cm M 150 25 x 12 x 6 cm M 200 25 x 25 x 14 cm M 100 29x25x 12 cm 29x25x 8 cm 30 x 30 x 14 cm Izkoristite ugoden nakup in takojšnjo dobavo. Spalnica »PETRA« Privoščite si veliko udobje na majhnem prostoru! Zadošča vam že 14 kvadratnih metrov, da si omislite eno izmed inačic spalnice PETRA: kombinacija furnirja tanganjika in belo obarvanih površin (na sliki), vso v furnirju tanganjika ali pa v hrastovem furnirju-V petdelno omaro lahko shrani oblačila tudi veččlanska družina. Prostor za posteljnino ob vznožju postelje. PETRO si lahko ogledate v naši trgovini. Kredit do 20.000 dinarjev na 18 mesecev 3% popust pri plačilu z devizami. ŽIVIL-A Živila Kranj TOZD Maloprodaja obiščite nas na XIV. mednarodnem kmetijskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 1975 uniles in Želim podrobnejše informacije o: Moj naslov: ............................. Izrežite in pošljite na naslov: »LESNINA«, SJEP, 61000 Ljubljana, Parmova 53 (1 P). Trgovine Kranj — Primskovo Kranj — Titov trg 5 KZ Naklo — valilnica prodaja 10 tednov stare jarčke V sredo in petek od 7. do 18. ure, ostale dneve vključno sobota od 7. do 14. ure v valilnici Naklo. Cena 30 din. KZ Naklo -Valilnica KZ Naklo - Valilnica razprodaja 10 tednov stare jarčke (rjave in bele) v sredo, 16. aprila, od 8. do 16. ure v vzrejaliSču Pod-brezje. Cena 27 din. KZ Naklo -Valilnica Motorna kolesa — Tomos — automatic NT — automatic 3 — 14TLS colibri Motorna kolesa iz uvoza — javva 2 % znižanje prometnega davka na XIV. mednarodnem spomladanskem kmetijskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila 1 975 Dvokolesa — Rog otroška kolesa Smučarska vlečnica Tomos Na mednarodnem kmetijskem sejmu v Kranju vam nudi bogato izbiro MOŠKIH, ZKNSKIH in OTROŠKIH (OPAT ter ORTOPEDSKIH COPAT po ugodnih cenah. Priporoča se MARKIC KATARINA Bečanova 1, Tr*ić Žage Alpina Slovenija avto Kmetijska i zadruga NAKLO — VALILNICA prodaja enodnevne piščance vsak torek od b\ do 12. ure Sprejemann naročila n;n pismena pred-'!'■> kosov. Se priporoča KZ Na Valilnic klo «1202 — a Cl M O S A CITROEN ZASTAVA tat mali oglasi • mali oglasi prodam JARČKE PRELUX, dobre nesni-ce, stare 10 tednov, prodam po ugodni ceni. Mlakarjeva 58, Šenčur 1885 Začela sem prodajati 3 mesece stare JARČKE, pasme HISEKS (rjave nesnice). Pavlin, Pivka 45, Naklo, tel. 47-041 1987 ELEKTROMOTORJE, mešalce za beton, motorne žage, univerzalne mline in drugo električno orodje lahko ceneje kupite v paviljonu ELEK-TROTEHNE na Spomladanskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila. Prodam 3000 kosov strešne OPEKE folc ter MOTOR za VW 1200. Crnilec, Naklo 42 2015 Prodam SENO. Hafnerjeva pot 19, Kranj 2016 Prodam GUMI VOZ 14 col. Zg. Besnica 6 2017 Prodam 4 PUJSKE, 6 tednov stare. Rev Ivana, Moste 51, Žirovnica Prodam vprežni OBRAČALNIK. Podbrezje 77, Duplje 2019 -Prodam 8 tednov stare PRAŠIČKE. Kodras, Selo 33, Žirovnica 2020 n-odam BETONSKO ŽELEZO 6 mm. Planina 17, II. nadstr. 10 2021 " Prodam enoredni PLETILNI STROJ SIMAC. Potočnik Marija, Podbrezje 106 2022 . Prodam KRAVO s teletom ali po izbiri. Kokrica, Cesta na Belo 31 Prodam HLADILNIK, 135-litrski, malo rabljen in KOMPRESOR na dveh kolesih, maksimalno 10 atm. Telefon 24-412 2024 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in dve oljni PEČI. Janez Knific, Prebačevo 37 2025 Stereo MAGNETOFON PHILIPS - štiristezni, prodam. Borišek Janez, Tomšičeva 21, Kranj 2026 Prodam otroško POSTELJICO, orudar Dragica, C. na Klanec 28 b, Kranj 2027 Prodam KRAVO, brejo 9 mesecev. Suha 31, Kranj 2028 Prodam sivo moško OBLEKO št. j2> dva KLOBUKA in temno modro fantovsko OBLEKO za 7 do 8 let. Naslov v oglasnem oddelku. 2029 Prodam mlado KRAVO s teletom. btrahinj 38, Naklo 2030 Ugodno prodam GRAMOFON {SKRAFON, letnik 1971. Zupan, Pl anma 26, Kranj 2031 vProdam' semensko GRAHORO, KROMPIR igor, traktorski, dvo-orazdni OBRAČALNIK, PLUG EBERHART in ŠKROPILNICO, ^Op-litrsko ter lahek, 16-colski GUMI VOZ. Dragočajna 13 2032 Prodam KRAVO v devetem mesecu brejosti. Podbrezje 6, Duplje Prodam 1000 kg semenskega Krompirja ig0r. sP. Brnik 3 2034 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Britof 119 2035 Prodam mesnato SVINJO za zakol in dva PRAŠIČKA. Pivka 14, Naklo 2036 Prodam TRANSISTOR SHAUB-LORENZ, priključek na elektriko, baterije in akumulator (za v avto). Polenc, Kranj, Kidričeva 10, telefon 22-432 2037 Poceni prodam TELEVIZOR znamke MAJOR. Bubaš Jože, Šorli-Jeva 17, Kranj 2038 . Prodam KMEČKI pod 6x6 m m OPEKO špičak. Olševek 3, Pred-rtvor 2039 Ugodno prodam BETONSKI SESALEC. Legat Franc, Begunje ^° 2040 . Prodam REŠETKE za hlev. Rupa 4< Kranj 2041 s Prodam PASOVE za narodno no-s°> POSTELJE brez vložkov in novo JJ*no stiskalnico KNAKAR. Urh ^ati, Breg ob Savi, za cerkvijo, n.h. 2042 Prodam SENO, SLAMO in mla-mlnico. Visoko 31 2043 Po 0,80 din prodam več sort gmenskega KROMPIRJA. PoljSica st-;* 2044 vProdam PISALNI STROJ oli-vj NJI o o vozila Prodam karamboliran R-4, tudi po delih, letnik 1967. Puštal 2, Škofja Loka 1996 FIAT 750 lux, letnik 70 september, 27600 km, ugodno prodam. Informacije v popoldanskem času na naslov: Stojan Leber (pri Slabe), Kranj, Župančičeva 8 2004 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Melihen, Kranj, Aleševa 1 2051 Ugodno prodam TRAKTOR PA- SQALI, malo rabljen. Breg 8, Preddvor 2052 Prodam FIAT 1300, registriran in tehn. pregledan za leto 1975. Cena 8.000. Ogled petek in soboto 11. in 12. t.m. Jereb Jože, Sp. Besnica, n.h. pri avtobusni postaji Pesnica 2053 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Čadovlje 1, Golnik 2054 Po ugodni ceni prodam avto FORD TAUNUS 12 M, letnik 1967, prevoženih 97000 km. Kovačevič Mirko, Milje 15, Šenčur. Ogled možen vsak dan popoldan. 2055 Prodam VW 1200 starejši letnik. Zvvolf Ivan, Zevnikova 1 a, Kranj Prodam osebni avto AUSTIN 1300, letnik 1969. Franc Zmrzlikar, Voklo 22 2057 Nujno in ugodno prodam ZASTAVO 850, letnik 1969, registriran in tehnično pregledan. Zadnik Vojko, Stara c. 3 a pri Elektro centrali, Kranj 2058 Poceni prodam osebni avto FIAT 1400: Božič, Zasavska 3, Kranj 2059 EXPORT- IMPORT KOVINOTEHNA CELJE blagovnica fuž in ar-jeseni ce na spomladanskem sejmu v Kranju od 1 1. do 20. aprila 1 975 zamrzovalne skrinje LTH I.a sejemski popust 1 1 % radiatorji — AKLIMAT — GORENJE — EMO televizorji color Gorenje cenejši za 1 20.000 st. din peči za centralno ogrevanje - TAM-STADLER - BUDERUS - KOMFOR Sejemski popust — kredit — dostava na dom Korak s Kovinotehno, dva koraka s časom Veleželeznina Merkur Kranj razstavlja in prodaja na na XIV. mednarodnem kmetijskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila • ročno poljedelsko in vrtno orodje • motorne žage • ročne in motorne kosilnice • samokolnice • betonske mešalce • štedilnike in hladilnike • peči za centralno kurjavo • strešna okna ROTO in • podstrešne zložljive stopnice Sejemski popust — brezplačna dostava na dom Kruta bolezen nam je"v cvetu življenja za vedno iztrgala ljubo ženo, zlato mamico, hčerko in sestro Anico Jagodic rojeno Hervol Njeno izmučeno telo bomo spremili v zadnji dom 12. aprila 1975 ob 15. uri iz mrliške vežice na kranjsko pokopališče. Njeni: mož Jože z otrokoma Matejo in Silvom ter ostalo sorodstvo. Kranj, Brežice, Prnjavor, Zagreb, Celje, Poljčane, Šentjernej, 10. aprila 1975 Ob količkaj večjem deževju voda zalije lep del ceste proti Golniku na Mlaki, kar povzroča voznikom precej preglavic, pogosto pa je bajer na cesti vzrok za prometne zastoje. Ker voda nima kam odteči, so si med zadnjim deževjem pomagali kar s kmečko cisterno, opremljeno s črpalko, (/k) — Foto: F. Perdan or*£> Neprimerna hitrost V torek, 8. aprila, okoli druge ure zjutraj se je na lokalni cesti Bled — — Hibno pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Alojz Srčič (roj. 1953) z Bleda je zaradi neprimerne hitrosti v nepreglednem ovinku zavozil s ceste, pri tem pa se je avtomobil prevrnil na streho in spet na kolesa. V nesreči je bil težje ranjen sopotnik Marjan Drole, lažje ranjena pa sta bila voznik Srčič in sopotnik Milan Jekovec z Bleda. Vsi se zdravijo v jeseniški bolnišnici, škode na avtomobilu pa je za 20.000 din. Konj se je splašil V torek, 8. aprila, popoldne je na Javorniškem nabrežju padel z voza voznik vprege Ferid Bunič (roj. 1939) z Jesenic. Pri železarni seje konj nenadoma splašil in oddirjal, pri tem pa je voznik padel t voza in si zlomil roko. Padla s kolesa V sredo, 9. aprila, dopoldne je na Železniški ulici v Lescah nenadoma padla s kolesom Frančiška Vovk (roj. 1921) iz Hraš pri Radovljici. Huje ranjeno so prepeljali na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. Umrl tudi sopotnik V soboto, 5. aprila, ponoči je v ljubljanski bolnišnici umrl za posledicami poškodb dobljenih v prometni nesreči Vinko Zvorč (roj. 1951) iz Ljubljane. Nesreča se je pripetila dan prej na cesti med Kranjem in Mengšem v bližini brniškega letališča. s sodišča Brezdelje na tuj račun Pred okrožnim sodiščem v Kranju se je ta teden zaradi več kaznivih dejanj zagovarjal 43-letni strojni ključavničar Martin Pikovnik iz (letenj pri Tržiču. Obtožnica mu je očitala dejanje velike tatvine, ki jo je zagrešil januarja letos v menzi SGP Tržič, na vesti pa je imel še osem tatvin, od tega pet majhnih tatvin in pa še kaznivo dejanje lahke poškodbe. Martin Pikovnik se je pred dvema letoma vrnil z dela v Zahodni Nemčiji, kjer je bil pet let. Med tem časom ni družini pošiljal denarja ali kako drugače skrbel za svoja dva otroka in je zato žena zahtevala razvezo zakona. Domov ni prinesel ničesar, zato ga je morala žena, h kateri se je ponovno vrnil, preživljati, za družino pa ni skrbel niti kasneje, ko je dobil delo pri Tehtnici. Čez kakih šest mesecev je delo pustil in se predal pijači in brezdelju. Zabredel je celo tako daleč, da je začel krasti oblačila, pa tudi jedačo. Tako je konec decembra lani in v začetku januarja letos z vrvi za obešanje perila vzel v Pristavi in v Križah 5 puloverjev, 4 srajce in druga oblačila, iz kleti stanovanjskega bloka v Križah pa vloženo zelenjavo, sadje in krompir. S takim početjem je nadaljeval vse do 13. januarja, ko so ga delavci zalotili v menzi SGP Tržič. Poklicali so miličnike in ga skupaj z njimi zadržali in prijeli. Pri tem je Pikovnik udaril s tesarskim kladivom miličnika Jovana Bubala in mu zlomil nos. Pri njem so našli tudi vrečko in mrežo, v katero je pred tem naložil jestvine in tudi kuharjev tranzistor. Kasneje je sicer Pikovnik tajil, da bi vlomil v menzo zaradi tatvin. Priče pa so povedale, da so v vrečki in mreži nabrane predmete opazili takoj, ko so za Pikovnikom skozi razbito okno zlezli V prostore menze. Sodišče je Pikovnika spoznalo za krivega vseh teh kaznivih dejanj in ga obsodilo na 2 leti /upora. Pri odmeri kazni je sodišče med drugimi olajševalnimi okoliščinami upoštevalo, da je škoda že povrnjena, da je bila vrednost predmetov manjša in pa delno tudi to,sda je kradel zato, da se preživi, čeprav se je v tako nezavidljivem stanju znašel po lastni krivdi. Seveda pa je moralo sodišče upoštevati, da so bila ta dejanja kar pogostna ter da je Pikovnik kvalificiran delavec in sposoben za delo, a se mu izogiba in da ne skrbi za svoje otroke. L. M. Manj nesreč Lani je bilo v jeseniški občini skupno 535 kaznivih dejanj, kar je nekaj več kot lani. Po podatkih je nekaj manj vlomnih tatvin in nekaterih drugih kaznivih dejanj. Lani je bilo v jeseniški občini tudi 975 kršitev javnega reda in miru ter kršitev drugih predpisov s področja notranjih zadev. Delavci postaje milice na Jesenicah so lani na javnih, mestih 447 krat posredovali, od tega 195-krat v gostinskih lokalih. Prometnih nesreč je bilo na jeseniških cestah 10 manj kot prejšnje leto. Skupaj je bilo 576 prometnih nesreč s precej večjo materialno škodo na vozilih in na objektih kot leto prej. Na Jesenicah je bilo prometnih nesreč sicer manj, vendar so na cesti terjala večji krvni davek, saj je bilo število smrtnih žrtev za tri večje kot leta 1973. D.S. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Jožeta Pogačnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sočustovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna hvala tudi dr. Štefetovi. Zahvaljujemo se kolektivu Gradisa, Alpetour-TOZD Transturist, PE Zeleznina Radovljica in sodelavcem iz* Verige Lesce za darovane vence, tov. Peskarju za ganljive poslovilne besede in g. župniku Mihorju za obred. Vsem in vsakomur iskrena hvala Žalujoči: žena Justina, sinovi Boris, Srečko z Marjetko, Jože z družino, sestri Julka in Micka, brat Milan ter ostalo sorodstvo. Zaloše, 8. aprila 1975 Svet delovne skupnosti osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici razpisuje prosto delovno mesto razrednega učitelja za določen čas na zunanjem oddelku Mošnje od 3. maja 1975 do 3. januarja 1976. Pogoj: učitelj ali PRu za razredni pouk. Prošnje sprejema tajništvo osnovne šole 15 dni od objave razpisa. ZAHVALA Ob prerani smrti drage sestre, tete, svakinje in sestrične Jerce Rakovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili vence in cvetje. Posebna zahvala g. kaplanu Lojzetu Zaplotniku za pogrebni obred in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sestra Angela, brat Jože z ženo ter ostali sorodniki. Čirče, Kranj, 10. aprila 1975 Zahvala Tiho, brez slovesa, kakor deževna kaplja z veje se je utrnilo življenje našega dobrega moža, sina, brata in strica Metoda Žepiča Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.mu darovali vence, cvetje in sveče. Posebna hvala direktorju Osrednje knjižnice za poslovilni govor in gospodu duhovniku Jane/u za obred in tolažilne besede. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena, mama, sestra in nečaki. Kranj, 3. aprila 1975 Zahvala Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in starega očeta Jožeta Poljanca st. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali vence in na kakršen koli način počastili njegov spomin. Posebno se zahvaljujemo godbi podjetja Veriga, pevcem iz Radovljice in sindikalnim organizacijam za venci'. Hvala vsem dobrini sosedom za nesebično pomoč. Še enkrat vsem iz srca hvala. Žalujoči: žena Neža in vsi njegovi. Selo 42 pri Bledu, 9. aprila l!'7.r) gorenjska rokometna liga Uspešen start tržiških motoristov V nedeljo se je pričelo državno Prvenstvo v motokrosu za kategoriji 50 in 125 kubičnih centimetrov. Borba za državni naslov se je začela Pod Tinjanom pri Kopru, kjer so po 12 letih organiziranega motokrosa v Jugoslaviji uredili četrto središče za motokros v republiki. Doslej so takšna središča delovala v Tržiču, v Orehovi vasi in v Brežicah. Ker sodelujejo v omenjenih kategorijah le mlajši tekmovalci, je bil nedeljski spopad na Koprskem za večino težka preizkušnja. Zaradi deževja je °ila nova proga pod Tinjanom raz-močena in so morali tekmovalci J^zen strmine premagovati tudi do 25 centimetrov globoko blato. V kategoriji motorjev, s prostornino 50 Običnih centimetrov je startalo 40 tekmovalcev, v »močnejši« kategoriji 125 kubičnih centimetrov pa 15. Nedeljska dirka je pokazala, da se v kategoriji motorjev 50 kubičnih cen- timetrov vedno bolj uveljavlja nov Tomosov izdelek — Tomos motokros junior. Tržiški motokrosisti kot edini predstavniki Gorenjske v tem tekmovanju so kljub smoli dobro začeli. V kategoriji 50 kubičnih centimetrov je bil Branko Mežnar prvi, Janez Dovžan peti, Teodor Kališnik pa šesti. Tržičani so bili proglašeni tudi za ekipne zmagovalce, saj vodijo z 38 točkami, medtem kojih imajo Koprčani 23. V kategoriji 125 kubičnih centimetrov so zmagali tekmovalci Orehove vasi, ki vodijo ekipno s 54 točkami pred Tržičani, ki so zbrali 27 točk. Zmagala sta Niko Šinkovec in Drago Predan iz Orehove vasi, Tržičana Miro Košnik in Branko Ahačič pa sta zasedla tretje in četrto mesto. Matjaž Globočnik je bil šesti, Ivan Justin deveti, Matjaž Belhar pa dvanajsti. -jk Le tri srečanja Področno prvenstvo v gimnastiki za učenke srednjih šol 2. aprila je bilo v telovadnici gimnazije Kranj področno prvenstvo v gimnastiki za učenke srednjih šol. Tekmovanja se je udeležilo 17 tekmovalk iz gimnazije Škofja Loka in gimnazije Kranj. Dijakinje drugih se tekmovanja niso udeležile zaradi slabih pogojev za vadbo. Ekipno je zmagala gimnazija Kranj - 188,3 točk pred gimnazijo Škofja Loka - 180,2 točk in drugo ekipo gimnazije Kranj - 175,7 točk. Na republiško prvenstvo, ki bo 19. aprila v.Ljubljani, se je tako uvrstila ekipa gimnazije Kranj. REZULTATI: četveroboj: 1. Jajon Alenka (Kranj) 39,1, 2. Koder JJagda (Kranj) 38,3, 3. Križnar J^arja (Kranj) 37,7, 4. Grum Irena ' JSk. Loka) 37,4, 5. Ješe Darja 'Kranj) 37,3; preskok: 1. Koder glagda 9,7, 1. Fajon Alenka 9,7, 2. Jilar Nuška 9,6, 2. Križnar Darja 9)6 (vse Kranj); vaja na visoki gredi: 1. Fajon Alenka (Kranj) 9,7, j; Križnar Darja (Kranj) 9,6, 3. ^rum Irena (Šk. Loka) 9,5, 3. Ješe J^arja (Kranj) 9,5, 3. Koder Magda 'Kranj) 9,5; vaja na dvovišinski Občni zbor TVD Partizan Javornik » petek, 4. aprila, je bil v društvenem domu na Beli redni letni občni zbor TVD Partizan Javornik-Koroš-ka Bela. Občni zbor so zaradi kadrovskih težav sklicali po šestih letih, po treh mandatnih obdobjih. TVD Partizan Javornik-Koroška °ela je pred leti zelo zadovoljivo opravljal svoje poslanstvo, saj je miel mnogo odsekov in oddelkov ter Vzgojil precej mladih, ki so bili UsPešni na raznih nastopih in tekmovanjih. Potem pa so se začele kadrovske težave, ki so se jim Pridružile še finančne in dejavnost Je nekoliko zamrla. Vendar pa so v rVD Partizan še naprej organizirali redne telovadne ure za otroke in mladin o, ki se je še vedno rada vključevala v Partizanove vrste. Na zadnjem občnem zboru so Ustavili nov upravni odbor, za novega predsednika javorniškega bradlji: 1. Koder Magda (Kranj) 9,7, 2. Grum Irena (Šk. Loka) 9,6, 2. Fajon Alenka (Kranj) 9,6; prosta vaja: 1. Fajon Alenka 9,9, 2. Šilar Nuška 9,6, 2. Ješe Darja 9,6 (vse Kranj). M. Kranjc i Sindikalno prvenstvo Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah pripravlja občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Prvenstvo bodo organizirali 12. aprila na plazu v Planici, če pa bodo snežne razmere ugodne, ga bodo pripravili ob vlečnici v Mojstrani. D. S. partizana pa s podobnika. so izvolili Jožeta D. S. r Mladi strelec Jure Frelih iz Kranja se je na letošnjem republiškem prvenstvu za zlato puščico uvrstil v zgornjo polovico nastopajočih. Gorenjci brez boljših uvrstitev Letošnje republiško prvenstvo v streljanju z zračno puško za zlato puščico se je končalo z zmago Marjana Dobovičnika iz Celja. Zmagal je z odličnim rezultatom 564 krogov od 600 možnih. Lanski zmagovalec Franc ^laglič iz Kranja tako ni ubranil trofeje. Sicer pa gorenjski strelci letos niso dosegli v splošnem pomembnejših uvrstitev. Še najbolj se je izkazal Fojkar iz Škofje Loke, ki je zasedel 8. mesto med 157 nastopajočimi. . Rezultati: 1. Dobovičnik 564, 2. Sršen (oba Celje) 559, 3. Dovč (Jezica) 554, 8 Fojkar (Škofja Loka) 552, 15. Frelih 548, 22. Naglic 544, 32. Malovrh 539, 38. Rozman 539, 46. Cerne 537, 55. J. Zupan 533, 65. R. Zupan 528, 72. J. Frelih 526 itd. B. Malovrh Dva nova rekorda Petriča v Belgiji V belgijskem mestu Na-mar je bil pionirski plavalni četveroboj Francija — Švica — Jugoslavija — Belgija. Za mlado jugoslovansko reprezentanco sta nastopila tudi triglavana Borut Petrič in Barbara Štemberger. Oba Kranjčana sta odlično opravila zaupano mesto v reprezentanci. Borut je zmagal na 200 m delfin s časom 2:21,7 in bil drugi na 200 m kravi z 2:06,5. Oba rezultata- sta obenem nova rekorda SFRJ za starejše pionirje. Tudi Barbara se ponaša z novim republiškim rekordom na 200 m mešano z 2:14,6, z 2:54,3 na 200 m prsno pa je osvojila drugo mesto. V ekipni uvrstitvi so bili naši pionirji med svojimi vrstniki prvi, pionirke pa četrte. -dh J V prvem kolu drugega dela prvenstva v prvi gorenjski rokometni ligi so bila odigrana le tri srečanja, medtem ko tekma Radovljica : Kranjska gora še ni registrirana, ker so bila kršena materialna pravila igre, srečanje Storžič : Gorenjski sejem pa je bilo preloženo. ZABNICA : PREDDVOR 17:23 (9:11) Zabnica. igrišče pri domu ŠD, sodnika Bartol (Naklo), Bašar (Kranj). — Rokometaši Preddvora so že v prvem delu povedli. V drugem je domačinom pošla sapa, kar so izkoristili gostje in brez težav osvojili točki. ALPLES : KRVAVEC 30:20 (15:11) Selca, igrišče za OŠ Ratitovec, sodnika Kužel (Škofja Loka), Udir (Besnica). — Favorizirani domačini so imeli v obeh delih igre dovolj dela, da so premagali žilave go°te. Cer-kljanci so se namreč dolgo upirali, več kot za časten poraz pa ni bilo časa. SAVA : KRIŽE B 25:14 (11:5) Kranj, igrišče ŠD Save, sodnika Vidovič (Tržič), Pičulin (Kranj). -Tudi drugi favorit za letošnjega prvaka, Sava, je vknjižil novi točki. Vendar so se mladi Križani dobro upirali boljšemu nasprotniku. DVAKRAT 10:0 b. b. V drugi ligi je tekmovalna komisija že na začetku ukrepala. Tekmi Radovljica B : Jesenice B in Alples C : Šešir B sta bili preregistrirani. Jeseničani ter Ločani namreč niso do roka vplačali tekmovalne pristojbine. Izidi: Alples B : Tržič B 8:18 (3:8), Radovljica B : Jesenice B 10:0 b. b., Alples C : Šešir B 10:0 b. b. Zlata značka kolesarja V petek je bila pri komisiji za re kreacijo TKS Kranj ustanovna konferenca komisije za kolesarstvo. Najprej je bilo podano poročilo o namenu te komisije, nato pa so izvolili ustrezne organe. Za predsednika je bil imenovan Miro Koželj. Prva naloga komisije bo organizacija trim akcije — zlata značka kolesarja. Pobuda za to akcijo izhaja od kolesarske sekcije Kokrica, pri organizaciji pa bosta sodelovala še TKS Kranj in KK Sava. Akcija naj bi predvidoma trajala tri leta, vsako leto pa bi bilo organiziranih šest izletov s kolesi. Udeleženci teh izletov bodo na vsaki prireditvi dobili ustrezen žig. Kdor bo zbral vsaj 4 žige, bo dobil bronasto značko kolesarja, za naslednje 4 srebrno, za 12 žigov pa zlato. Člani komisije so prepričani, da se bo vsakdo, ki ima Ekipa OŠ Lucijan Seljak občinski prvak Pred dnevi se je končalo tudi občinsko košarkarsko prvenstvo za starejše pionirke. Tekmovanje je bilo v celoti izredno zanimivo, saj se vse do zadnje tekme ni vedelo, kdo po prvak oziroma kateri dve ekipi se bosta uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Zdaj teh dvomov ni več. Na področno tekmovanje sta se uvrstili ekipi OŠ Lucijana Seljaka in Simona Jenka, prvoomenjena ekipa pa je tudi občinski prvak za leto 1975; v tekmi za prvo mesto so namreč igralke OŠ L. Seljaka po boljši igri premagale svojega neposrednega tekmeca z levega brega Save — ekipo OŠ S. Jenka z rezultatom 25:18 (11:7). Ostali rezultati: L. Seljak : S. Mlakar 23:21 (13:13), S. Mlakar : S. Žagar 29:10 (9:2), L. Seljak B : F. Prešeren 10:20 (7:12), M. Valjavec : D. Jenko 39:38 (11:16), S. Jenko : L. Seljak 32:18 (13:9). Končni vrstni red: L. Seljak S. Jenko S. Mlakar M. Valjavec D. Jenko F. Prešeren S. Žagar L. Seljak B 224:127 193:128 195:129 202:144 164:124 105:149 64:209 54:204 -bb 14 12 10 8 B 6 2 0 V nedeljo Triglav : Jadran Na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju bodo v nedeljo nogometaši Triglava v okviru zahodne conske nogometne lige gostili ekipo Jadrana iz Kozine. Srečanje bo ob 16. uri. Organizator nam je sporočil, da imajo ženske in vojaki brezplačen vstop. J. J. kolo, udeležil te akcije, zato so prevzeli že prve naloge za organizacijo te velike telesnokulturne prireditve. Prva akcija je predvidena že za 26. april, ko naj bi se občani Kranja podali na pot s kolesi od Kokrice do Bašlja in nazaj. F. Jelovčan Alpina vodi v I. razredu Nogometaši I. razreda so minulo soboto odigrali 13. kolo. Tekme so se končale takole: Podbrezje : Trboje 2:0, Zbilje : Alpina 2:3, Grintavec : Sava B 2:8, Lesce B : Kondor 3:0, Reteče : Kokrica 1:0. V vodstvu je Alpina, ki ima 16 točk. V nedeljo so startali v 1. pomladanskem kolu tudi mladinci. Rezultati — A liga: Lesce : Jesenice 0:0, Bohinj : Naklo 1:1. V vodstvu so Jesenice s 13 točkami. V B ligi mladincev so se tekme končale takole: Primskovo : Korotan 2:1, Sava : LTH 1:2, Britof : Preddvor 2:1, Medvode : Šenčur 12:0. V vodstvu je LTH s 14 točkami. P. Novak Prvo športno srečanje vojnih invalidov V Škofji Loki je bilo v nedeljo prvo športno srečanje gorenjskih vojnih invalidov. Pomerili so se v kegljanju in šahu. Tekmovanje je bilo organizirano v počastitev 30-let-nice osvoboditve. Rezultati — kegljanje: 1. Janez Jakolič (Šk. Loka) 205 kegljev, 2. Angel Vidic (Kranj) 198, 3. Rok Mohorič (Šk. Loka) 180, 4. Janez Zurc (Jesenice) 176, 5. Alojz Kanalec in Jože Dagarin (oba Šk. Loka) 171, itd.; šah: 1. Janez Zurc (Jesenice), 2. Ciril Drinovec (Kranj), 3. Esad Mehmedinovič (Radovljica) itd. Na tekmovanju so sklenili, da bo to prvenstvo postalo tradicionalno. J. Zurc Spomladanski zbor načelnikov V torek, 15. aprila, bo vsakoletni spomladanski zbor načelnikov alpinističnih odsekov in sekt ij Slovenijei ki jih je v republiki skupno ■'(•'>. Na zboru bodo med drugim ocenili delo odsekov, sekcij in komisije za alpinizem, ki jo vodi prizadevni alpinist in »Himalajec« Slane Belak-Srauf. Omenjena komisija namreč najtesneje sodeluje z alpinističnimi odseki iu sekcijami. Alpinisti so v sodelovanju s komisijo Planinske zveze Slovenije zadnju let« skrbeli predvsem za vzgojo alpinistov. j.u večjo varnost v gor aR, za čistočo gora in primerno obnašanje obiskovalcev gora, za varstvo narave, za opremo in preskrbo številnih visokogorskih planinskih postojank, Dejavnost alpinistov: pa je bila posvečena tudi organizaciji odprav v tuja gorstva. Znana je t vidi aktivnost pri vzgoji planinskih in alpinističnih vodnikov in inštruktorjev, pri uveljavljanju turnega smučanju in organizaciji smučarskih tekmovanj alpinistov. Letos čakajo slovenske alpiniste nove naloge. Pričakujejo jih Makalu, perujski Andi in Blbrus, tveganja v drugih znanih domačih in tujih stenah, predvsem pa stalna skrb za nove kadre In za večjo varnost v gorah. U. Z. Kranjski Veterani so v ORL še vedno edini kandidat za prvaka. V prvem kolu so brez težav odpravili Savo B, Huje so bile uspešne v igri z Dupljami B, Zabnica B pa je premagala Stadion. Izidi: Sava B : Veterani 16:28 (5:15), Huje : Duplje B 24:20 (10:10), Stadion : Zabnica B 13:23 (5:7). Pari prihodnjega kola: GRL: Gorenjski sejem : Radovljica (danes ob 19.45), Kranjska gora : Sava (sobota ob 16. uri), Križe B : Alples (sobota ob 17.30), Krvavec : Zabnica (sobota ob 19. uri), Preddvor : Storžič (nedelja ob 9.30); GRL II: Alples C : Alples B (sobota ob 17.30 v Železnikih), Šišir B : Radovljica B (sobota ob 16.30), Jesenice B : Tržič B (nedelja ob 10. uri); ORL: Stadion : Sava B (nedelja ob 10. uri), Zabnica B : Huje (nedelja ob 10. uri), Besnica : Veterani (sobota ob 17. uri v Stražišču). D. Humer Potrjevanje osebnosti Samopotrjevanje, samo-uveljavljanje in težnja po osebnem prestižu so značilni nagibi športnega udej-stvovanja. Že otroci se radi izkažejo, da bi vzbujali pozornost, vsak športnik želi postati uveljavljen-po-pularen in vsakdo rad da vedeti, da je nekdo in nekaj. V športu se uveljavimo z dobrimi rezultati, z zglednim življenjem in s čisto, igro. Toda ne samo športniki, tudi ostali radi v športni tekmi izkazujejo svoj status, njegove znake ali simbole. Posebno mesto zavzemajo organizatorji, funkcionarji in mnogi od njih se radi gibljejo okoli glavne tribune tako, da so v središču pozornosti. Radi so v bližini zmagovalcev in čutijo tudi sami del njihovega uspeha ali ponosa. Začetniki so radi v druščini znanih športnikov. V vseh športih je prestiž-nostni motiv zelo očiten; že oprema pri smučanju ali drugih panogah lahko vzbuja pozornost. Nekateri celo preveč na zunaj izkazujejo posebnost v oblačenju. V športu je veliko možnosti potrjevanja lastne osebnosti. Pedagogi in trenerji moramo dati vsakemu možnost, da se izkaže, posebno tisti, ki so po naravi bolj zavrti, boječi ali neodločni in so raje v ozadju, tako v življenju kot v igri. Tudi tako so veseli priznanj in primernih spodbud. Žal največkrat povzdigujemo boljše in zapostavljamo slabše, saj nas že tekmovalni sistem in način nagrajevanja k temu vspodbujata. Prav v množičnem in rekreativnem športu bi morali dati priložnost, da bi se izkazal vsak, kajti najbolj bolestno odjekne v zavesti slabših učencev ali športnikov, če jih zapostavljamo ali jih celo ponižujemo. Niso redki primeri, ko se težnja po uveljavljanju razvija v smeri nezdravega prestižnega boja med posamezniki znotraj društev ali v klubaštvo. Večkrat športniki postanejo domišljavi in pretirano poudarjajo svojo osebnost, po drugi strani pa je prastara lastnost zavist tudi v športu večkrat očitna in povzroča slabe odnose. Potrjevanje osebnosti v tekmovalnem, množičnem, mladinskem in rekreativnem športu naj bi se odražalo in razvijalo: — v plemenitem športnem boju, — skromnosti ob uspehih, — v realnem ocenjevanju lastnih in moštvenih sposobnosti Le tako bomo v športu in njegovih pestrih oblikah našli pravi smisel, vzgojno vrednost in bogato vsebino. Prav v tem pa je njegov resnični humani pomen. Jože Ažman Jrm ^nsP> 1 ° Petek — 11. aprila 1975 Na XIV. mednarodnem kmetijskem sejmu v Kranju od 11. do 20. aprila velika izbira modelov lastne proizvodnje Razstava in prodaja stanovanjskega pohištva 5 % popusta Kredit do 20.000 din Prodaja za devize Dostava na dom Fantje z odgovornimi pooblastili Na ponedeljkovem zboru upravljavcev kranjske podružnice Ljubljanske banke so pregledali poslovanje banke'v minulem letu in razpravljali o bančni politiki v prihodnje — Foto: F. Perdan Banka mora slediti združitvam Gorenjsko gospodarstvo se je v zadnjem času znašlo v precej težkem finančnem položaju. Likvidnost se nenehno slabša, akumulativna sposobnost organizacij združenega dela pa ne zadošča niti za pokrivanje inflacije, kaj šele za povečanje proizvodnje, so med drugim opozorili na ponedeljkovem petem rednem zboru upravljavcev kranjske podružnice Ljubljanske banke. Gospodarske organizacije se obračajo za pomoč na banko. Le-ta pa vsem ne more ustreči. Problem bi morali obravnavati širše, predvsem pa bi se morali spopasti z njim tisti, ki so odgovorni za nadaljnji gospodarski razvoj. Mimogrede velja omeniti, da so prav o tem podrobno spregovorili na nedavnem regijskem posvetu, ki ga je pripravil medobčinski svet ZK za Gorenjsko in kjer so še posebej poudarili, da bo potrebno v prihodnje čim tesnejše sodelovanje in hitrejše združevanje delovnih organizacij. Ena bistvenih postavk bančne bilance so kratkoročni krediti. Da bi proizvodnja v gospodarstvu nemoteno potekala, so se lani kratkoročni krediti na Gorenjskem povečali za 436 milijonov dinarjev, kar je za več kot polovico v primerjavi z letom poprej. V banki so ugodili vsem prošnjam za kredite za izplačilo osebnih dohodkov. Vseh potreb po dodatnih kratkoročnih kreditih pa seveda niso mogli rešiti. Slabša lik- vidnost gospodarstva se namreč odraža tudi v poslovanju banke. Na zboru je bilo rečeno, da so si v bančništvu na Gorenjskem prizadevali predvsem za to, da bi organizacijo prilagodili novim samoupravnim odnosom, v katerih bo združeno delo odločalo o tistih rezultatih, ki jih združuje v banki. Ugotovili so tudi, da bo banka morala slediti različnim pomembnim združitvam. Še posebno pomembna bo dosledna ureditev virov sredstev, da bi združeno delo lahko del sredstev združevalo za skupne namene. Tako so že med letom razmejili sredstva tistih delovnih organizacij, ki poslujejo na Gorenjskem. Druga novost v banki je, da bodo v prihodnje pri upravljanju udeleženi tudi varčevalci. Preko svojih organov in v neposrednem sodelovanju v organih upravljanja bodo sodelovali pri oblikovanju in uresničevanju poslovne politike banke. Že na tem zboru je prvič sodelovala ' delegacija varčevalcev. Odbor varčevalcev pa" je izvolil svojega predstavnika tudi v izvršilni odbor podružnice. Nazadnje so na zboru razrešili dosedanjega direktorja kranjske podružnice Ljubljanske banke Rudija Hlebca, ki bo poslej v banki višji svetnik. Za novega direktorja so izvolili Antona Kerna, dosedanjega pomočnika direktorja kranjske podružnice Službe družbenega knjigovodstva. A. Z. Gorenjski družbeni dogovor o kmetijski pospeševalni službi Urejenost kmetijske pospeševalne službe je bila in bo zrcalo odnosov družbe do kmetijstva. Žal rast te službe pri nas po vojni ni potekala brez prekinitev. Za kmetijstvo in družbo je bila to draga šola, ki je materialno in družbenopolitično vplivala na razvoj pomembne gospodarske panoge. Družbeni dogovori sklenjeni na ravni republike in regij, dajejo kmetijski pospeševalni službi boljšo, trdnejšo in trajnejšo materialno osnovo, kar smo v preteklosti pogrešali. Seveda samo to ni dovolj. Administrativni posli kmetijskih pospeševalcev se morajo še naprej krčiti. Pospeševalčevo delo je strokovno delo, kar je za Gorenjsko še posebej pomembno. Kmetijske površine so omejene, kmetijska pro-izvodnja usmerjena in specializirana ter do določene mere tudi visoko donosna in tržna, zato se samo s še boljšim strokovnim delom lahko dosežejo višji donosi. Predvsem je pomembno pospeševalčevo sodelovanje z mladimi zadružniki in kmeti, ker se lahko le tako obdrži proizvodnja na doseženi ravni; pomembno je tudi sodelovanje s kmetijskimi organizacijami združenega dela ter z obrati za kooperacijo, da ne bo dosežena večtirnost pospeševanja, temveč enoten koncept razvoja gorenjskega kmetijstva. Pospeševalna služba, za katero je bil sklenjen družbeni dogovor, bo namreč delovala pri Živinorejskem in veterinarskem zavodu Kranj. To so med drugim povedali na ponedeljkovem podpisovanju družbenega dogovora o kmetijski pospeševalni službi za Gorenjsko, ki je bilo v Kranju. Podpisniki družbenega dogovora so kmetijske zadruge Bled, Cerklje, Naklo, Sloga, Gozdarsko-kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju, zadruge Škofja Loka, Tržič in Sora Žiri in Kmetijsko živilski kombinat Kranj - TOZD Kooperacija Radovljica. Nadalje so podpisniki dogovora temeljne organizacije s področja kmetijske in živilske predelave ter prometa s kmetijskimi proizvodi in reprodukcijskim materialom (temeljne organizacije Ljubljanskih mlekarn v Škofji Loki in na Jesenicah, Oljarica, Mlekarna, Klavnica in Komercialni servis Kmetijsko živilskega kombinata Kranj, Živila - TOZD Agraria, Klavnica Bohinjska Bistrica in Špe-cerija Bled) in obrata za kooperacijo Gozdnih gospodarstev Bled in Kranj, zavarovalnici iz Kranja in z Jesenic, skupščine občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, Živinorejsko veterinarski zavod Kranj in Zadružna zveza Slovenije. J- Košnjek S ponedeljkovega podpisa družbenega dogovora o kmetijsko /)ospetievalni službi na Gorenjskem — Foto: F. Perdan .. Decembra lani je bila slovenska javnost seznanjena z razpisom Republiškega sekretariata za notranje zadeve, da bo Šolski center za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve v Tacnu nad Ljubljano v prihodnjem šolskem letu sprejel v prvi letnik štiriletne šole za miličnike-kadete (v okviru Centra deluje še šola za miličnike) okrog 180 mladincev, ki so uspešno končali osemletko, niso starejši od 17 let, bodo na osnovi ocene zdravniške komisije sposobni za službovanje v organih za notranje zadeve in bodo uspešni na preizkusu znanja slovenščine in testu telesnih in psihičnih sposobnosti. Razpis bo veljal do zaključka letošnjega šolskega leta. Čeprav Šolski cneter za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve oziroma šola za miličnike-kadete nista več neznanki, kaže ponovno opozoriti na nekatere značilnosti šolanja. Predvsem ne gre prezreti dobrih in odgovornejših plati šolanja ter kasnejšega službovanja, obenem pa vzbuditi k razmišljanju starše in njihove otroke, učence 8. razredov, da je tudi miličnik eden od odgovornih poklicev in da služba za notranje zadeve kliče vsako leto nove in nove ljudi. Naloga časnika je pri tem pomagati in prispevati k prizadevanjem Uprav javne varnosti, služb za poklicno usmerjanje, postaj milice in ne nazadnje k dragocenim nasvetom pedagoških delavcev. Šola za miličnike kadete je organizirana na osnovi kabinetnega pouka in traja štiri leta. Vsem, ki jo uspešno končajo, je srednješolska izobrazba priznana, razen tega pa so mladinci na osnovi 45. člena zakona o vojaški obveznosti oproščeni služenja vojaščine. Predmetnik štiriletnega šolanja sestavlja 29 predmetov, med katerimi je 10 splošnoizobraže-valnih, 12 strokovnih in 7 vojaških. Delovni dan kadeta je naporen, saj mora v štirih letih pridobiti znanje, potrebno srednješolcu, razen tega pa mora zapustiti šolo vešč opravil delavca v notranjih zadevah in z znanjem, ki bi ga moral dobiti med vojaščino. Center nudi gojencem izredne pogoje za delo in vsestransko pomoč. Dopoldne je šest ur pouka, popoldne pa tri obvezne ure utrjevanja snovi za-naslednji dan. Tehnično znanje ni zanemarjeno. Fotografiranje in izdelovanje slik, ravnanje s telefonom, teleprinterjem in radijsko postajo, smučanje, plavanje in reševanje iz vode, vožnja mopeda, motornega kolesa in avtomobila, streljanje in urjenje v samoobrambi in borilnih veščinah so del vzgoje miličnikov kadetov. Objektov za te namene ne manjka. Telovadni dvorani, bazen, strelišči, vadbeni poligoni, kabineti, zunanja igrišča, laboratoriji itd. so ' resnično moderno opremljeni. Izvenšolska dejavnost je razvejana. Šolsko športno društvo združuje 22 sekcij in klubov in kulturnoprp-svetno društvo 6 sekcij. Vodijo jih kadeti ob pomoči mentorjev. Fantje v modrih uniformah so člani mladinske organizacije in jih redno srečujemo v Drami, Operi in ljubljanskem Mestnem gledališču. Izredno dejavne so tudi šolska in razredne skupnosti, kot šola samoupravljanja. Šolanje je brezplačno vključno s prehrano, stanovanjem v šolskem internatu, uniformo, perilom in obutvijo ter šolskimi potrebščinami. Mesečno prejemajo kadeti tudi denar za manjše osebne potrebe in vožnjo domov. Fantje gredo namreč lahko domov vsak prvi petek v mesecu in se vračajo v nedeljo zvečer. Prosti so tudi ob praznikih. Gojenci brez negativnih ocen pa gredo lahko domov še vsak tretji petek v mesecu. Zimske šolske počitnice trajajo 10 dni, letne pa dva meseca. Izjema so počitnice med drugim in tretjim letnikom, ko morajo kadeti na enomesečno praktično delo na postaje milice. Po končani šoli so miličniki-kadeti sprejeti na delo po postajah milice s splošnim delovnim področjem, po letu pa so jim že na voljo razporeditve na posebna delovna mesta v prometni, mejni, železniški ali letalski milici in na osnovi potreb tudi v druge organe notranjih zadev kot na primer v kriminalistično službo. S tem pa možnosti napredovanja še niso izčrpane. Kaže, da bo še letos prešla v skU>p tacenskega centra višja šola za notranje /adeve, ki deluje /e dve leti, razen tega pa so miličnikom odprta vrata drugih višjih in visokih šol. Možnosti nadarjenih in pridnih absolventov tacenske šole so velike. . . »Da imamo v Sloveniji Šolski center za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve, je brez dvoma pomembno,« pravi ravnatelj Centra Ivan Vinkler. »Šola zadovoljivo uresničuje zastavljene naloge, kar je še posebej pomembno v trenutku, ko nastaja in se oblikuje v zaključeno celoto in se učni program stalno preverja v praksi.« »Vzgajamo fanta, ki se bo jutri srečeval s človekom,« nadaljuje Ivan Vinkler. »Zavedamo se odgovornosti. Generacije, ki so zapustile šolo kažejo, da smo napredovali. Ne želimo povedati le, kako dobro je pri nas v Tacnu, temveč je dolžnost opozoriti, za kako pomemben in odgovoren poklic se mladinci odločajo, žal še vedno ni dobil zasluženega družbenega priznanja! Fantom, ki zapuščajo šolo, dajemo pomembna pooblastila. Odgovorni smo, ali jih bo koristil tako, kot jih je treba in ne zlorabljal. Želimo, da bi bil strokovnjak za področje notranjih zadev, da bi v Tacnu dobil tisto, kar dajejo srednje šole in da bi se opredelili tudi za pravi, razredni pogled na družbo. Kadet, ki je vse to dobil, nam je lahko v ponos.« J. Košnjek Nekaj manjši Park hotel Na zboru delavcev Viatorjeve TOZD hoteli Bled so se na zahtevo Skupnosti za varstvo okolp odločili za zmanjšani program gradnje hotela Pisali smo že, da je po širokih razpravah in polemiki o gradnji novega Park hotela na Bledu v republiki prišlo do dogovora, naj bi pri gradnji Park hotela skušali najti sporazum med investitorjem, občinsko skupščino in Skupnostjo za varstvo okolja. V torek zvečer pa so se na Bledu sestali delavci Viatorjeve temeljne organizacije združenega dela hoteli Bled in razpravljali o možnostih za spremembo oziroma zmanjšanje prvotnega programa gradnje. Osnovna misel na zboru delavcev je bila, da delavci kot laiki na področju gradbenih, ekonomskih in drugih vprašanj pri sestavljanju programa gradnje tega hotela v preteklih letih, zdaj najbrž ne morejo odločati o tako pomembnih strokovnih vprašanjih. Gre namreč za vprašanje statike in ekonomičnega poslovanja hotela. Poudarili so, da bodo za uspešno poslovanje novega hotela in za odplačilo kreditov morali skrbeti sami. Izrazili so bojazen, da ob okrnjenem programu gradnje ne bodo kos vsem nalogam in obveznostim in da se bo zgodilo tisto, kar se je dogajalo že doslej, da so bili njihovi osebni dohodki v primerjavi z drugimi prav zaradi neustreznih hotelskih zmogljivosti nižji kot drugje. Vrsto pomislekov je bilo tudi na upoštevanje dosedanjih samoupravnih in pravnih odločitev. Nerazumljivo je, da lahko posameznik ali skupina, ki Je prav tako član naše družbe, zahteva in prepreči uresničitev vseh dosledno izpeljanih samoupravnih in pravnih dogovorov in sklepov. Znano je namreč, dft so vse priprave za gradnjo novega Park hotela potekale po normalni samoupravni in pravni poti in da je šele nazadnje prišlo do neljubih zapletov, ki gradnjo samo podražujejo. Na zboru je bilo poudarjeno, da je z dosedanjo polemiko in sedanjimi spremembami bil storjen samoupravnim pravicam kolektiva nepopravljiv udarec, k1 bi ga morali obravnavati in oceniti pristojni družbenopolitični forumi. Menili so, da ne gre za utemeljene zahteve, marveč za kljubovanje posameznikov. Na to kaže dejstvo, da bi P°.n°/ vem predlogu bil hotel viso* namesto 24,5 metra 22 metrov, torej le 2,5 m manj. Nazadnje so sklenili, da se na zahtevo republiške skupnosti za varstvo okolja in komisije ^a varstvo okolja pri občinsK skupščini spremeni projekt n°* vega Park hotela na Bledu ta«"' da bo imel eno etažo niafVl Zahtevali so, da se o tem podpis dogovor, da bi vsaj v prihodi gradnja lahko nemoteno potek*' la. Ker pa se je zaradi omenjeni" pritiskov gradnja za štiri mesece že zavlekla in so stroški precej narasli upajo, da jim bo banka v prihodnje pomagala, če bi me« gradnjo in po njej nastal* finančne težave. A. Žalar v ed de Za pokal Kongsberg in VII. Poldov memorial Steiner in Kodejška v Planici 75 Vreme se je umirilo in zato bo organizirana Planica '75. Danes ob 9. uri se bodo za državne naslove borili naši skakalci, nato bo za vse udeležence uradni trening za sobotno in nedeljsko prireditev Planica '75. Skakalnici sta nared in čakata na pogumne orle Avstrije, Švice, Italije, Norveške, Švedske, Poljske, ĆSSR, ZRN, NDR, Madžarske in Jugoslavije. Že poimenske prijave — ne DO le Francozov in Rusov — kažejo, da bo na obeh tekmah res zbrana vsa smetana evropskega skakalnega športa. Ljubitelji skokov bodo spet lahko občudovali junaka planiških skakalnic Steinerja (Švica), letošnjega svetovnega prvaka v smučarskih poletih iz Kulma Ceha Kodej-ško, Hohnla in Babiša, Poljaki so poslali olimpijskega zmagovalca iz Sappora Fortuno. Bohaka in Krvsz-tofiaka, Norvežane bosta zastopala Saetre in Ness, Italijo pa Tomas, De Grignis, Dunhofer ter Dalle A ve, Avstrijo, ZRN in NDR pa najboljše garniture. Seveda pa ne smemo pozabiti na naše, saj bodo ravno v Planici skušali popraviti tisto, kar so zamudili v mednarodni areni(?!) V Planici je preskrbljeno za vse. Urejeni so parkirni prostori, stojnice za prehrano, pa tudi ljubitelji značk bodo prišli na račun. Junaki Planice bodo v prodaji na barvnih razglednicah. In kako boste brez gneče najlažje prišli v Planico? V turističnih poslovalnicah so na voljo »planiški paketi«. Za osebne avtomobile je cena 80 din ne glede na število potnikov, za avtobuse 900 din in za avtobuse s šolsko mladino 450 din. Tisti, ki se ne bodo poslužili paketa, se bodo morali za avtomobil ill avtobus na Jesenicah ali V Kranjski gori oskrbeti z nalepkami po 10 din za osebni avtomobil in 60 din /a avtobus, poleg tega pa bodo morali plačati vstopnino, ki je za oba dneva enaka - za odrasle 20 din in otroke 10 din. Spored tekmovanja: 'petek: ob 9. uri na 90-metrski skakalnici prvenstvo SFRJ, ob 11.00 na 120-m uradni trening skakalcev za P°,*v Kongsberg in Poldov memorial-sobota: ob 9.30 na 130-m tekmovanje članov in ob 13. iiri na 90-nj tekmovanje mladincev za poka' Kongsberg; nedelja: ob 9.30 Poldo* memorial in državno prvenstvo oa veliki skakalnici. D. Humer Jutri in v nedeljo FIS tekmovanje v Kranjski gori Tudi na Vitrancu za točke Vreme se je toliko ustalilo, da s° se K ranjskogorci odločili, da 1111 starih FIS progah na Vitrancu kp»' čno le organizirajo FIS tekmo v SiP ven i j i. Ker je letos predolimpijsko leto & mnogi alpinci potrebujejo točke z nastop na olimpijskih igrah 1*2 1976 v Innsbrucku in čimbolj*-startno osnovo, bo Vit rane taK gostil skoraj vse najboljše. V italijanski reprezentanci 9° Radici, Gros, Stricker, De Chie?*' Plank, Senoner, Pegorari, Pietrogi^ vani in Amplatk, v avstrij9* Knievvasser, Gruber, (ieusbich't>' Morgenstern, Steiner in Kirchmatf/ poljski Bachieda, španski z Och(' na čelu, francoski Rossat- Mag'"'(j Autodioli, Brv, Dujon, Japonci prijavili štiri, Andora dva, Sv'1^ šest, Anglija štiri ter Liecheiist^. tri tekmovalce. 1'ri naših ";l|',t(| pričakujemo od Križaja pa tudi 0 ostalih. Tako se na Vitrancu jutri, ko p ob 9.30 start prvega slaloma i'1 nedeljo v veleslalomu ob 9.30 obet*' jo zanimive borbe za FIS točke. D. Hunu,r