GLAS
LETO XX. ŠT. 10 (924) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 12. MARCA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Igor Gregori
Načrt o
uplinjevalniku 
še buri duhove
  pali smo, da se je afera v zvezi z gradnjo
žaveljskega uplinjevalnika končala, a kaže,
da ni tako. Vprašanje se je namreč le zagoz-
dilo v rimskih birokratskih mlinih in pred ne-
davnim ponovno izbruhnilo na dan. Mini-
strstvo za okolje je namreč končalo dodatno
preiskavo, ki jo je svojčas minister Montijeve vla-
de Corrado Clini sprožil zaradi neodobravanja
tržaške pristaniške oblasti, češ da bi obratovanje
uplinjevalnika španskega energetskega podjetja
Gas Natural otežilo delovanje pristanišča. Tedan-
ji minister, ki je bil decembra leta 2012 deležen
bombastičnega protesta nasprotnikov uplinje-
valnika pred začetkom debatnega večera v pro-
storih starodavne hidrodinamične centrale na
področju starega pristanišča v Trstu, je namreč
podpisal dekret o začasni suspenziji Presoje o
učinkih na okolje (Valutazione d’impatto am-
bientale), ki so jo pristojne oblasti s privolilno
oceno izdale leta 2009. Po mnenju komisije v
sklopu ministrstva, ki mu danes načeljuje Gian
Luca Galletti, dejavnosti plinskega terminala in
pristanišča – glede na smernice, ki jih za prihod-
nje delovanje tržaške luke določa njen prostorski
načrt – nista nezdružljivi.
Omenili smo nekdanji obisk ministra Clinija v
Trstu, da bi se udeležil enega izmed srečanj, ki
jih je tržaška škofija prirejala v predbožičnem
času. Val protestnikov različnih organizacij, od
Bandellijevih desničarjev do avtonomistov Svo-
bodnega Trsta, naravovarstvenih organizacij in
drugih osebkov, ki so starodavno in lično pre-
novljeno poslopje v starem pristanišču dobesed-
no množično oblegali, da bi glasno protestirali
zoper načrt gradnje uplinjevalnika v Žavljah, je
kratkomalo vdrl v konferenčno dvorano ter z
žvižgi in kriki onemogočil začetek dogodka.
Tržaški škof, gostitelj srečanja, ni mogel niti priti
do besede, da bi pomiril razvnete duhove, bese-
de pa se je bržkone otepal tedanji deželni pred-
sednik Tondo, ki je nemo stal ob njem in kate-
remu njegova naslednica Debora Serracchiani
očita marsikatero ‘napako’ v tedanjem ravnanju
glede zadeve o uplinjevalniku.
Takrat je bilo očitno, kako so različni javni oseb-
ki na območju ostro nasprotovali načrtu podjet-
ja Gas Natural. Tak odnos so krajevne javne in-
stitucije ohranile tudi danes. “To pa še zdaleč ne
pomeni, da se bo država zaradi tako odklonil-
nega stališča zlahka odpovedala načrtu. Če bo
ministrstvo za gospodarski razvoj in energetiko
odločilo, da je uplinjevalnik strateškega pomena
za energetsko državno politiko, ga bo dala krat-
komalo zgraditi. Bojim se, da se bomo v tem pri-
meru znašli v istem položaju, kot je bilo svojčas
v dolini Susa glede gradnje kraka hitre železni-
ce”, nam je povedal občinski svetnik SSk Igor
Švab, ki je pred nekaj dnevi soglasno z vsemi
člani občinskega sveta glasoval za resolucijo, na
podlagi katere tržaška občina potrjuje svoje na-
sprotovanje gradnji plinskega terminala. Švab
ohranja do celotnega vprašanja trezno distanco:
“Osebno sem načrtu vedno nasprotoval predv-
sem zaradi tega, ker niti država niti dežela nima-
ta izdelanega doslednega energetskega načrta,
ki bi opravičil in utemeljil razloge za tovrstno
gradnjo v Žavljah”, nam je povedal Švab, ki se
sprašuje, ali so taki načrti, ki zahtevajo velike in-
vesticije, sploh še aktualni v sedanjem okviru
državnih in mednarodnih energetskih politik.
/ str. 2
U
Intervju
Pesnik,
prevajalec,
esejist in literarni
kritik Josip Osti
praznuje
sedemdeseti
življenjski jubilej 8
Slovenska zamejska skavtska organizacija
Skupen Dan spomina na Krasu
  stanovitelja skavtskega gibanja lorda Roberta
Badna - Powella se skavti še posebej spomin-
jajo vsako leto 22. februarja, na dan njegovega
rojstva, in ga obeležujejo z Dnevom spomina. Letos
sta si ga v Slovenski zamejski skavtski organizaciji za-
mislili v nedeljo, 1. marca, s programom, ločenim po
starostnih vejah. Rdeča nit sta bili dve črki: B. P. - to
sta lahko začetnici imena skavtskega ustanovitelja ozi-
roma tudi skavtskega univerzalnega gesla, “Bodite pri-
pravljeni”! Pri volčičih se to kaže z igro, pri izvidnikih
s pustolovščino, v klanu pa v pomoči bližnjemu in
služenju.
Najmlajši, veja volčičev in volkuljic, so v nedeljo na
postojankah spoznavali dogodke iz B. - P. -jevega
življenja, od mladosti do ustanovitve skavtov. Z opa-
zovanjem in uporabo čutov so se vživeli v Badna Po-
wella, kako so ga leta 1876 po diplomi poslali v Indijo,
kjer je začel svojo vojaško kariero. S ciljanjem tarče so
spoznali, da je v Južni Afriki zaslovel kot polkovnik
predvsem po bitki za Mafeking. V Afriki so se ga do-
mačini bali in ga spoštovali ter ga imenovali Impeesa
– volk, ki nikoli ne spi. Po zmagi nad Buri v Mafekingu
je postal general in državni heroj. Sledile so postojanke
ročnih spretnosti, medsebojne pomoči, mimetizacije
U in približevanja. Ob koncu so z vsemi pridobljenimideli sestavili puzzle, na katerem se je izrisal napis Bodipripravljen!
Izvidniki in vodnice so Dan spomina začeli že v sobo-
to, in sicer s prenočevanjem v Brestovici pri Komnu.
Obiskal jih je sam B. P., saj ga je neki zulujski čarovnik
začaral, in ko se je zbudil, se je znašel v letu 2015. Tako
je spoznal skavte, ki so se v več kot 100 letih razširili
po vsem svetu. Sam si je zamislil izvidništvo, ko je
opazoval afriške bojevnike, ki jih je sicer tudi sam
izučil. Izvidniki so izkoristili srečanje, na katerem jih
je naučil nekaj izvidniških trikov. Vsaka skupina bo-
jevnikov je imela zastavo druge skupine, cilj pa je bil
najti svojo zastavo in jo varno prinesti v svojo bazo.
Da ne bi bilo prelahko, si je B. P.
izmislil še marsikatero oviro.
Najstarejši, veja roverjev in popot-
nic, so se po zbiranju v Brestovici
pri Komnu razdelili v tri skupine.
S pomočjo zemljevida in svoje
uvidevnosti so morali priti do Šti-
vana, med potjo pa so razmišljali
o služenju ob dveh B. P. - jevih
mislih, in sicer, da to ni samo za
prosti čas, temveč mora to biti
življenjska drža in da smo prišli
sem, da bi dajali, ne prejemali.
Skupni del programa je bila sv.
maša, ki jo je v štivanski cerkvi
daroval g. Marijan Markežič. Z iz-
virnimi skavtskimi prošnjami, zahvalami in drugimi
mislimi ter z duhovnikovim nagovorom v povezavi s
svetopisemskimi liki in skavtizmom in tem, kaj po-
meni biti skavt, so se srca prisotnih ogrela z ubranim
petjem. Prijetno nedeljsko popoldne ob Dnevu spo-
mina je razveselilo še čudovito vreme. Ob koncu maše
in skupnem programu so se roverji in popotnice na-
potili peš še do Devina, kjer so nadaljevali razmišljanje
o služenju in ga popestrili z igro.
Šin
www.noviglas.eu
Za otroke gre!
To lahko storiš tudi 
s podporno naročnino,
ki znaša 100 evrov.
PODPRI
Foto Aleš Č.
Svet okrog nas
12. marca 20152
Povejmo na glas
Niso vsi dogovori vrednota
  plošna finančna kriza, za-
radi katere trpijo tudi vse
slovenske kulturne usta-
nove, ne sme zaustaviti ali pre-
prečiti njihovega delovanja. Z
vsemi močmi ga moramo ščititi
in zagrizeno nadaljevati ure-
sničevanje utečenih kulturnih
ponudb. V te spada tudi Komi-
go, trijezični festival komičnega
gledališča, ki je edinstven v
bližnji in daljni okolici in ponu-
ja komične predstave in glasbe-
ne dogodke v slovenščini, itali-
janščini in furlanščini. Letos je
ta abonmajski festival že dvanaj-
stič zapored. V vsem tem času je
pognal že trdne korenine, kar
priča veliko število abonentov
in gledalcev, tudi iz Slovenije.
Kot vsakič ga prirejata Kulturni
dom iz Gorice in kulturna za-
druga Maja, tokrat v sodelovan-
ju z združenjem Terzo Teatro iz
Gorice, Kulturnim domom No-
va Gorica, ZSKD in PijaR Boo-
king agencijo. Pokrovitelji so
goriška in novogoriška občina,
goriška pokrajina, Dežela FJK,
Urad Republike Slovenije za Slo-
vence v zamejstvu in po svetu,
SKGZ in Fundacija Goriške hra-
nilnice, katere predstavnik Ma-
rino Zanetti je bil prisoten na ti-
skovni konferenci v ponedeljek,
2. marca 2015. Zanetti je pohva-
lil delo Kulturnega doma in po-
vedal, da ima tudi Fundacija
težave zaradi davčnih obreme-
nitev. Obljubil pa je, da bodo
vztrajali pri pomoči raznim kul-
turnim ustanovam, saj brez kul-
ture enostavno propade vse.
Predsednik Kulturnega doma
Igor Komel je predstavil letošnji
abonmajski spored. Poleg njega
je bil še igralec Franko Korošec,
ki bo nastopil v eni izmed pred-
stav v italijanskem jeziku. Ko-
rošec je bil soudeležen pri pro-
gramu Komigo baby, nizu pred-
stav za otroke, ki je doživel do-
ber odziv staršev in malih gle-
dalcev.
Tudi letos so prireditelji trije-
zičnemu festivalu komičnega
gledališča dali izzivalni podna-
slov Komigo po narobe kot pro-
testno noto proti javnim upra-
vam, ki krčijo sredstva za kultu-
S ro. Če bi v Gorici odmrla gleda-liška ponudba, bi bilo naše me-sto zelo obuboženo!
Program letošnjega Komigo vse-
buje sedem predstav, štiri slo-
venske, dve italijanski in eno v
furlanščini. Uvodna predstava
Sto svečk za Ježka bo poklon le-
gendarnemu piscu in igralcu
Franu Milčinskemu – Ježku, ki
je znal tako dobro in s pikrimi
bodicami osvetliti družbeno do-
gajanje. Ker je Ježek ustvarjal
predvsem za radio, bo ta uprizo-
ritev v obliki sporeda radijske
postaje. V tej “kabaretski” pred-
stavi, ki bo v sredo, 18. marca
2015, nastopajo Juš in Nana
Milčinski, vnuka F. Milčinskega,
in Janez Hočevar Rifle. Prav v
sredo, 1. aprila,  (ne kot prvoa-
prilska šala!) bo Rozinteater iz
Ljubljane prikazal predstavo Je-
zik ne jezi se v režiji Andreja
Rozmana Roze, ki tudi na-
stopa kot
igralec. To bo ne-
kakšna kviz oddaja,
v kateri bo soude-
ležena tudi publika.
V četrtek, 9. aprila, bodo na svoj
račun prišli italijanski gledalci.
Velika dvorana Kulturnega do-
ma si bo nadela čarovniški
plašč. Varietejski večer čarodejev
I pirati … Varieta’e magia bodo
sooblikovali Duo Luis, čarodeji
“Assi Magici” iz Gorice in mladi,
komaj enajstletni Philip, v vlogi
čarodeja seveda. Sreda, 22. apri-
la, bo obarvana v furlansko ko-
mičnost. Na sporedu bo namreč
Furlanski TV dnevnik Tele scus-
sons – Notiziari comic satiric dal
Friul e dal mont…, Izvajala ga bo
skupina Compagnie Sis Scus-
sons scussas iz Romansa. Ko-
mično “poročilo” je spisal in
zrežiral Mauro Fontanini, uvel-
javljeni goriški ljubiteljski gleda-
liščnik, ki mu mora biti italijan-
ski del Gorice še posebno hva-
ležen, saj že veliko let z različni-
mi gledališkimi ponudbami pe-
stri kulturno dogajanje na Go-
riškem. V petek, 8. maja, se bo
gledališka beseda
umaknila operi
Rigoletto Giusep-
peja Verdija. Izva-
jali jo bodo mladi
pevci Mednarodne akademije iz
Križa pri Trstu. Kot predstavnica
akademije je bila na predstavitvi
navzoča Mojca Devetak, ki je
izrazila veselje ob tem gostovan-
ju. S tem želijo prireditelji Ko-
migo dati vidno mesto mladim.
V torek, 19. maja, bo zavel “po-
seben judovski” humor v pred-
stavi Te lo do io l’ebreo’- Viag-
gio di un ebreo errante. Predsta-
vlja ga Združenje Musica Libera
iz Trsta z glasbo v živo. V glav-
nih vlogah nastopata Davide
Casali in Franko Korošec. Pred
časom so predstavo uprizorili
tudi v goriški sinagogi.
Zadnja ponudba letošnjega pro-
grama Komigo ima žgečkljiv na-
slov Seks in ljubosumnost. V go-
ste bo prišlo Šentjakobsko gle-
dališče Ljubljana, eno izmed
najstarejših ljubiteljskih gleda-
lišč v Sloveniji. V režiji Jaše Jam-
nika bo osem igralcev prikazalo,
kaj se dogaja, ko mož iz-
ve, da ga žena vara …
Abonenti Komigo si
bodo po nižji ceni vstop-
nic lahko ogledali med-
narodno koprodukcijo,
večjezično predstavo
Nora Gregor – skriti
kontinent spomina (27.
marca) Nede R. Bric, ki je
vključena v abonmajski pro-
gram SSG za Gorico, katerega
partnerja sta tudi Kulturni cen-
ter Lojze Bratuž in Kulturni dom
Gorica, pa tudi koncert “no-
madski blues” Etran Finatawa -
Niger.
Vse predstave v abonmaju Ko-
migo bodo v Goriškem Kultur-
nem domu ob 20.30.
Cene abonmajev: 50 evrov red-
ni, 40 evrov znižani (upokojen-
ci, študentje, brezposelni). Posa-
mezne vstopnice: 10 evrov /15
evrov redne, 8 evrov / 10 evrov
znižane. Italijani imajo možnost
vpisa Mini abonmaja za štiri
predstave (30 evrov).
Lanskoletni abonenti lahko po-
trdijo abonma do srede, 18.
marca 2015.
Več informacij na www. kultur-
nidom. it; mail: info@kulturni-
dom. it
IK
  prejšnjem razmišljanju smo izpostavili
dogovor kot vrednoto, ki je višja od
upoštevanja različnosti, saj različnosti
same po sebi še ne zagotavljajo sporazuma in
miru. Narobe, so lahko razlog za velike spore,
če se vsaka med njimi nepopustljivo odloča za
svoj prav, torej brez upoštevanja druge ali dru-
gih strani. Toda tudi dogovor sam po sebi še ni
zanesljiva vrednota, odvisno je od primera do
primera. To dejstvo velja še kako podčrtati, saj
se sicer pogosto kot pri sklicevanju na neopo-
rečno vrednoto različnosti sklicujemo na ne-
sporno vrednost dogovora. V obeh primerih je
namreč možno, da delamo slabo drugemu in
drugim, in tedaj o vrednoti zagotovo ni mo-
goče govoriti. Vzemimo v pretres tako zelo
razširjen pojav korupcije, kjer pač pride do do-
govora med tistim, ki podkupuje, in tistim, ki
to podkupnino sprejme. Jasno je, da tak dogo-
vor ni tisti, ki bi gradil, obratno, tako ali dru-
gače družbi škoduje. Ali pa, ko se dvoje ali več
oseb dogovori, da bodo s skupno akcijo ali sta-
liščem onemogočili tretjo osebo, se pravi, ji ta-
ko ali drugače škodovali. Tudi tovrsten dogovor
ni tisti, ki gradi, ampak je njegov cilj oškodo-
vanje druge osebe. Pa vzorec iz sveta kriminala,
kjer še kako prihaja do dogovorov za to ali ono
dejanje, od katerih pa je vsako za tretjo ali tretje
osebe uničevalno. V tem smislu je mafijska or-
ganiziranost enkratno trden in že popoln do-
govor, ki seveda nikakor ni vrednota. Kaj je to-
rej dogovor? Očitno je dogovorov več vrst, od
katerih so eni pomembna vrednota in drugi
tako rekoč njeno nasprotje? In kako ločiti zrno
od plev? Kaj ni potemtakem beseda dogovor
dvoumna, večpomenska in kot takšna nepri-
merna za oznako in vsebino tistega, kar je do-
bro, koristno, koristno za vse, torej plemenito?
Točno, tudi beseda dogovor je dvoumna, kot
so dvoumne še bolj vzvišene besede, kar človek
potem tako enkratno spretno izkorišča. Dovolj
se je spomniti besede ljubezen in bomo videli,
koliko pomenov ima, pri čemer pa vedno pri-
segamo na njeno vzvišenost, čeprav v njenem
imenu lahko prizadevamo druge. Ljubezen za
domovino je bila pogostoma zastava krutih
vojn in opravičilo za množično medsebojno
uničevanje. Ljubezen za družino, za lastno
družino, je bila in je pogostoma geslo, v imenu
katerega so se mnogi neusmiljeno borili proti
sočloveku, pač za blagor le svojih najbližjih. Z
eno besedo: za še tako vzvišeno besedo ali poj-
mom se skriva ali dobro ali slabo, in to velja
tudi za dogovor. Mi imamo seveda v mislih do-
govor kot etično kategorijo, se pravi sporazum,
ki nikogar ne oškoduje in vsem stranem koristi.
Posebno če pomeni mir med narodi ali naro-
doma, če pomeni mir med eno in drugo ose-
bo, potem ko je dediščina preteklosti zastru-
pljala njuno ali njihovo sedanjost in prihod-
nost. In tu ni nobene dvoumnosti: dogovor, ki
je resnično medsebojno upoštevanje, je vedno
in vselej velika zmaga dobrega, je velik dar
srečne pomiritve vseh, ki so v enaki meri
upoštevali druge kot sebe.
Janez Povše
V
S 1. strani
Načrt o ...
  omisija v sklopu mini-
strstva je svoje stališče ver-
jetno osnovala na podlagi
dokaj ohlapnih vsebinskih smer-
nic dokumentacije, ki jo je
izročilo tedanje vodstvo prista-
niške oblasti - je mnenja deželni
svetnik SSk Igor Gabrovec, ki pa
hkrati potrjuje, da sedanji, novoi-
menovani predsednik pristaniške
oblasti Zeno D’Agostino jasno za-
govarja stališča contra uplinjeval-
niku. To načeloma dela tudi
deželna predsednica Serracchia-
nijeva, katere tesen odnos do rim-
ske vlade (deželna predsednica
velja dejansko po premieru Ren-
ziju za drugo osebo v Demokrat-
ski stranki) mora v tej aferi imeti
K
svojo težo: to je namreč izrazila
samemu ministru Gallettiju na
nedavnem srečanju v Rimu. “Res
je, da če vlada določi gradnjo
uplinjevalnika v Žavljah za po-
trebno potezo na državni energet-
ski šahovnici, bodo krajevne jav-
ne uprave morale kloniti: ne ver-
jamem pa, da bi predsednik Renzi
tako gladko prezrl stališča lokal-
nih upraviteljev, ki – ne smemo
pozabiti – so izraz njegove stran-
ke”, je dejal Gabrovec in najavil,
da bodo deželni svetniki s
Tržaškega
nosilci reso-
lucije, ki jo
bodo pred-
stavili na
prihodnjem
zasedanju
deželnega
sveta: v njej
bodo tako
kot pred nedavnim v tržaškem,
občinskem svetu ponovno potrdi-
li svoje nasprotovanje temu
načrtu. “Na tak način želimo
deželno vlado še bolj prikleniti na
svoje do plinskega terminala od-
klonilno stališče”, je poudaril Ga-
brovec. “Osebno sem prepričan,
da je načrt plinskega terminala
globoko neuskladljiv s tržaško tu-
ristično, kulturno in pristaniško
dejavnostjo. Če bi se odločili za
uplinjevalnik, bi se morali odpo-
vedati vsemu ostalemu”!
Prejeli smo
Hvala Bogu za 8. marec ali hvala Bogu za
žensko, ustvarjeno po Božji podobi?
  rlo ženo, kdo jo najde? Vi-
soko presega bisere njena
cena. Moč in milina sta
njen okras in se smeji prihodnje-
mu dnevu. Svoja usta odpira mo-
dro in na njenem jeziku so ljubke
besede. Nadzira pota svoje
družine in kruha lenobe ne
uživa. Njeni sinovi se dvigajo ter
jo blagrujejo, tudi njen mož jo
hvali: “Veliko hčera je vrlo ravna-
lo, ti pa jih vse presegaš”. Varljiva
je ljubkost in minljiva je lepota;
žena, ki se boji Gospoda, ta je
hvale vredna. Dajte ji uživati sad
njenih rok in naj jo hvalijo pri
vratih njena dela (Prg).
Dejstvo, da o Bogu govorimo kot
očetu in materi, nam a posteriori
razodeva zadrego, ki jo je moral
Bog čutiti, če smemo uporabiti
tako antropomorfne izraze, ko je
ustvarjal človeka po svoji podobi
in sličnosti in je moral ločiti, na-
to pa spet združiti, kar je bilo v
njem združeno. Samo mož “in”
žena skupaj in kot dopolnilo
drug drugemu sta lahko izražala
na nekoliko primernejši način
V nepojmljivo bogastvo skrivnostiskupnosti, povezanosti, izmenja-ve in enotnosti v Bogu. To velja
še zlasti, ko gre za Božjo ljubezen
z dvema sestavinama: nežnostjo
in močjo. Sveto pismo ju vedno
skrbno razločuje, čeprav ju druži
v enem izrazu. Bog je hkrati he-
sed in emet, misericordia et veri-
tas, nežnost in zvestoba. Če pre-
nesemo na človeško naravo in
prevedemo v človeško govorico,
je Božja ljubezen morala roditi
dvoje bitij in dve besedi, ki se do-
polnjujeta, vendar obe enako člo-
veški in hkrati globoko različni:
mož in žena in njuno medseboj-
no čustveno bogastvo. Mož,
pričevalec in znamenje Božje
moči in trdnosti; žena, pričevalka
in znamenje njegove miline, nje-
govega neskončnega sprejeman-
ja. Eno samo človeško bitje za to
ne bi bilo dovolj. Treba je bilo, da
je človek “dva v enem”. Vsa Božja
in človeška vzgoja bo poslej te-
meljila na rodovitni komplemen-
tarnosti teh “dveh v enem”, ka-
kor nakazuje že besedilo Prve
Mojzesove knjige: Bog je ustvaril
človeka po svoji podobi, po Božji
podobi ga je ustvaril, moškega in
žensko je ustvaril”. “Moško” člo-
veško bitje je emet, zvestoba ali
bolje: trdnost, stanovitnost po
podobi trdnosti in stanovitnosti
Boga. Človek se lahko nasloni na
Boga kakor na skalo, ki se ne bo
spodmaknila. Lahko gradi nanj
kakor na temelj, ki ne bo popu-
stil. Pri ženski pa je človeško bitje
tudi hesed, to se pravi brezmejna
nežnost, vedno pripravljena, da
sprejme in odpusti. Da je Bog lah-
ko neizpodbitno močan celo te-
daj, ko se kaže nežnega in usmil-
jenega, je za naše gledanje eden
najbolj presenetljivih in najbolj
nepomljivih vidikov skrivnosti
Boga (Milost zmore več-Andre'
Louf).
Če se ne motim, je danes registri-
ranih čez petdeset “spolov”, in to
v “krščanskih” državah. Zato je
možno, da bomo kmalu imeli čez
petdeset “8. marcev”. Brez vrnit-
ve k Izviru je to naša prihodnost.
E. R.
V Krminu razstava in gledališki dogodek
Kultura brez meja 2015
V nedeljo 22. marca 2015 bo
v Občinskem gledališču v
Krminu, ob 18. uri, glasbeni,
pevski, gledališki in plesni do-
godek z naslovom Soča zapoj,
zapoj o vojni, ki se ne sme
nikdar več ponoviti! Uro prej,
ob 17., pa bo odprtje likovne
in fotografske razstave v sejni
dvorani Palače Locatelli prav
tako v Krminu. Postavitev pri-
rejajo Društvo briških likov-
nikov Dablo in Fotoklub Sku-
pina 75.
Na odru občinskega gleda-
lišča pa bodo nastopili Mepz
Jazbine Plešivo, Corale San-
t’Adalberto Cormons, Mepz
F. B. Sedej Števerjan, Mopz
Ludvik Zorzut Medana, Mepz
Mirko Špacapan Podgora in
Mopz Štmaver. Glasbeno ku-
liso pa bodo soustvarili učen-
ci glasbenih šol Scgv Emil Ko-
mel in središča Accademia
Musicale di Gorizia.
Dogodek sodi v večplasten
načrt KULTURA BREZ MEJA –
CULTURA SENZA CONFINI,
ki združuje različne kulturne
skupine, porajajoče se stvar-
nosti in krožke, ki delujejo na
celotnem območju Brd/Col-
lio; projekt želi omogočiti iz-
menjavo metodologij in vsa-
kodnevnih praks iz vseh ra-
zličnih krajev in ustvariti om-
režje kulturnega okolja celot-
nega območja, ovrednotiti
ozemlje in mestoma nei-
zražene možnosti naših kul-
turnih prvakov. Cilj projekta
je združitev celotnega prebi-
valstva Brd/Collio preko
umetnosti in glasbe. Priredi-
telji želijo, da bi se dogodkov
udeležilo čimvečje število de-
javnikov, ki so aktivni na re-
ferenčnem ozemlju. Posebno
vlogo in prisotnost skušajo za-
to nameniti občinam,
združenjam, ustanovam, kul-
turnim krožkom in družab-
nim sredinam. Osnovna želja
pobudnikov je skratka prav ta,
da bi združili celotna Brda, na
italijanski in slovenski strani,
pod enotno kulturno streho,
pod katero bi sodelovala vsa
slovenska, italijanska in fur-
lanska društva. Vrata projekta
ostajajo še naprej na stežaj od-
prta vsem, ki želijo sodelova-
ti.
Srečanje v Krminu temelji za-
to na globoki sporočilnosti, ki
vojno odločno odklanja: ta se
nikdar ne sme več ponoviti!
Medsebojne odnose moramo
graditi na spoštovanju, ljubez-
ni, miru in spravi - so mnenja
prireditelji. Letošnja Kultura
brez meja nam ponuja zato
priložnost, da se tu živeči na-
rodi, ob sproščenem kram-
ljanju in izmenjavi umet-
niških vsebin bolje spoznajo
in zbližajo.
Kulturni dom Gorica / Komigo 2015  
S smehom preženimo skrbi!
  Mara Černic, podpredsednica Pokrajine Gorica 
Evroprojekt Poti miru združuje zgodovino
in turistično promocijo našega območja
POGOVOR 
  proslavo na skupnem go-
riškem trgu bo 21. marca slav-
nostno odprtje Poti miru, ki
povezuje kraje spomina na prvo sve-
tovno vojno in soško fronto od De-
vina do Rombona. Na ta pomem-
bni dogodek so organizatorji pova-
bili tudi predsednika Italije in Slo-
venije. Slovenski predsednik Borut
Pahor je udeležbo potrdil in bo slav-
nostni govornik, Italijo pa bo po
vsej verjetnosti zastopal Franco Ma-
rini, ki predseduje Italijanskemu
vsedržavnemu odboru za prazno-
vanje 100-letnice prve svetovne voj-
ne.
O dogodku in projektu smo se po-
govorili s podpredsednico Pokrajine
Gorica Maro Černic.
Dne 21. marca se projekt Poti mi-
ru končuje. Kako pa se je začel?
Zgodba Poti miru oziroma ovredno-
tenje spomina in krajev, v katerih je
pri nas potekala prva svetovna voj-
na, se je začela leta 2000 v Kobaridu
z ustanovitvijo Fundacije Poti miru
v Posočju. Namen te fundacije je
zbiranje in ohranjanje zgodovinske
dediščine prve svetovne vojne in
obnova objektov vojnega dogajanja.
Najbolj pomembno pa je, da se lju-
dem omogoči obisk krajev, kjer so
njihovi dedje ali pradedje umirali
med vojnimi grozotami ne glede na
narodnost.
Kako se je v to vključila Pokrajina
Gorica?
Projekt, ki sem ga omenila, je bil
osredotočen na področje med Ko-
baridom in Bovcem. Mi pa smo po-
mislili, da bi isto lahko veljalo vse
do Tržaškega zaliva, kar tudi dejan-
sko predstavlja to, kar je bila v celoti
soška fronta. V ta namen sta se leta
2006 Pokrajina Gorica in Fundacija
Poti miru Posočja odločili, da prija-
vita strateški evropski projekt na
programu Italija – Slovenija, ki ga je
EU po Deželi FJK financirala z
1.000.000 evrov.
Kako je projekt Poti miru nadgra-
dil začetno zamisel?
Z evropskega projekta smo začetno
področje med Kobaridom in Bov-
cem razširili do Nove Gorice. Z
evropskimi sredstvi smo tako lahko
obnovili pomembne zgodovinske
točke soške fronte, ki so npr. na Ko-
lovratu in Škabrijelu. Na italijan-
ski strani pa smo v ta evroprojekt
vključili naš projekt Kras 2014 in
to, kar spada v njegov sklop.
Kakšni so dosežki, s katerim se
lahko projekt Poti miru po-
naša?
Projekt je končan in odprtje Poti
miru, ki bo 21. marca na skup-
nem goriškem trgu, predstavlja
slavnostni konec. Dobili smo pra-
vo pot od Jadranskega morja do
Julijskih Alp, ki jo je mogoče pre-
hoditi peš ali prekolesariti. Dolga
je 280 km in jo je mogoče opra-
viti v celoti ali pa po delih. Ta pot
obiskovalcem ponuja več izho-
dišč. Prvo je seveda, da lahko
vsakdo razmišlja o grozotah, ki so
jih vojaki in civilisti doživljali v
tistih tragičnih letih na začetku
20. stoletja. Druga izhodišča pa
so bolj turistične narave, ker obi-
skovalec vzdolž Poti miru lahko
spoznava bogat izbor enogastro-
nomske ponudbe ter raznoliko in
izjemno lepo naravno okolje.
Kakšen bo program na skupnem
goriškem trgu?
Na skupnem goriškem trgu bo zelo
pester program in izvedli ga bomo
ob vsakem vremenu, saj smo se pri-
merno organizirali. Namen je, da
ob odprtju Poti miru izvedemo pra-
vo himno sožitju in miru. Od začet-
ka projekta nas je namreč vodil kon-
cept, da je nastopil čas zbliževanja
in preseganja vsega tistega, kar je
ločevalo ljudi na tem področju. Od
prve svetovne vojne naprej je bilo
ozemlje, po katerem teče Soča, pra-
va meja ločnica z neštetimi trenji.
Na prireditvi bosta nastopila znani
slovenski kantavtor Vlado Kreslin,
ki je s skladateljem Walterjem Sivi-
lottijem napisal priložnostno pesem
za ta dogodek, in italijanska kantav-
torka Antonella Ruggiero.
V programu je napovedan tudi
poseben otroški zbor in orkester.
Ja, prav tako. Nastopil bo tudi
združeni otroški zbor, ki smo mu
dali ime Poti miru. Sestavljajo ga tri-
je zbori iz Italije in trije zbori iz Slo-
venije, skupno 150 mladih. Sloven-
ski del bodo zastopali otroci iz Tol-
mina, Nove Gorice in SCGV Emil
Komel, za italijansko stran pa bodo
sodelovali šolski zbor iz Gorice ter
dva otroška zbora iz Tržiča in Čeda-
da. Kar se pa tiče instrumentalnega
dela, bosta nastopila orkester Nova
iz Nove Gorice, ki združuje glasbe-
nike z obeh strani meje in igra pod
vodstvom dirigenta Walterja Sivilot-
tija, ter Aleksander Ipavec s harmo-
nikarsko skupino Accordion Group
4.8.8.16.
Govoril naj bi tudi znani arhitekt
Boris Podrecca.
Upam, da bo lahko prav on sprego-
voril na tej prireditvi in razmišljal o
meji, tako z arhitektonskega vidika
oziroma o tem kaj fizično pomeni
meja, pa tudi o tem, kaj je meja kot
koncept, še posebno za naš prostor.
Vsekakor bomo o dogodku in celot-
nem programu sklicali tiskovno
konferenco, na kateri bo bolj po-
drobna predstavitev. Naj povem
le, da za proslavo skrbijo umet-
niški vodja Walter Sivilotti,
režiserka Jasmin Kovic in scena-
rist Zdravko Duša, za organizaci-
jo pa Tatjana Šundovski Bašin.
Kako ocenjuješ izvedbo projekta
Poti miru?
Projekt Poti miru si zasluži zelo
dobro oceno. Gotovo spada med
boljše projekte, ki smo jih izvedli.
Ima več pomembnih dosežkov,
saj zadeva več področij. Glavno
je seveda sporočilo miru in brat-
stva med narodi ter poklon vsem
žrtvam prve svetovne vojne. Po
drugi strani pa ima veliko razvoj-
nih priložnosti na specifičnem
področju od Jadrana do Rombo-
na. V teh letih beležimo namreč
vedno večje število obiskov in pri
tem izstopa Park miru na Saboti-
nu, ki je dosegel v letu 2014 re-
kordnih 45.000 obiskovalcev z
več kot 300 avtobusi. Zelo dober
obisk pa beležimo tudi za Bresto-
vec na Vrhu Sv. Mihaela. Pri
vsem tem se zelo dobro izkazuje so-
delovanje z gostinci, kmeti in vino-
gradniki, pri katerih obiskovalci do-
bijo tipične pridelke in domačo po-
gostitev. Na področju Poti miru ni
namreč velikih industrijskih objek-
tov in prav zaradi tega je naravno
okolje toliko bolj privlačno, in to še
posebno tam, kjer se lepota narave
dopolnjuje z gostinsko in turistično
ponudbo. Bogati pa ga tudi razno-
likost, ker gremo od morja, čez Kras
in Brda, do visokogorja, ki ga pred-
stavljajo Julijske Alpe. Zato tudi že
razmišljamo o tem, da bi se v no-
vem programiranju spet prijavili z
evroprojektom, s katerim bi Pot mi-
ru razvili v pravo turistično destina-
cijo.
Julijan Čavdek
S
Svet in Slovenske Organizacije 12. marca 2015 3
Evropski parlament odobril sporno
“poročilo Tarabella”, ki vključuje
pravico do splava
Evropski parlament je s 441 glasovi za, 205 glasovi
proti in 52 vzdržanimi odobril sporno poročilo
socialističnega evropskega poslanca, Belgijca Marka
Tarabelle o enakosti med moškim in žensko v EU-
2013. V poročilu sta veliko pomislekov in protestov
vzbujala paragrafa 45 in 136, v katerih se pozivajo
članice, da ženskam omogočijo lažji dostop do
kontracepcije in splava. Zakonsko urejanje tega
področja je namreč še vedno v pristojnosti držav
članic in ne EU.
Temu poglavju poročila Tarabella je nasprotovala
poslanska skupina Evropske ljudske stranke, čeprav
so se njeni francoski člani izgovarjali za laičnost
države. Proti lažjemu dostopu do splava pa so zelo
odločno nastopili italijanski in nemški poslanci
Evropske ljudske stranke ter Konservativci. Enotnosti
pa ni bilo v poslanski skupini Socialistov in
Demokratov, kjer je bil proti dvema paragrafoma
predvsem katoliški del Demokratske stranke.
Nasprotniki so napovedali, da bodo glasovali proti,
vendar očitno niso zbrali dovolj glasov, da bi zavrnili
besedilo dveh spornih paragrafov; svoje je opravila
tudi odločitev poslanske skupine ELS, ki je glede
glasovanja za celotno besedilo pustila svojim
poslancev, da glasujejo po vesti.
Proti poročilu Tarabella so se v prejšnjih dneh izrekli
civilna družba in organizacije, ki se borijo za zaščito
življenja od spočetja do smrti. Evropska pobuda
Citizengo je v tednu dni zbrala več kot 60.000
podpisov. Peticijo proti poročilu Tarabella je
Federacija združenj evropskih katoliških družin
predstavila Evropski komisiji in jo pozvala, naj
poročila ne pošljejo v obravnavo v Evropski
parlament, a to se žal ni obneslo.
Evropski parlament bo tudi glasoval o letnem poročilu
o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za 2013,
ki ga je sestavil Pier Antonio Panzeri (Demokratska
stranka). Tudi v tem poročilu povzroča kar nekaj
polemik odlomek, v katerem se zahteva obsodba
proti Hrvaški zaradi referenduma, da se poroka omeji
izključno na zakon med moškim in žensko, ter izrecna
navedba pravice do splava.
Proti poročilu Tarabella in proti besedilu Panzerija se
je združilo več organizacij iz 28 držav članic, ki se
zavzemajo za pravico do življenja in za družino.
Skupno zahtevajo, da Evropski parlament potrdi
stališče, ki ga je sprejel decembra 2013 in z njim
zavrnil t. i. resolucijo Estrela o zdravju in spolnih ter
reprodukcijskih pravicah.
Zahteven finančni teden v Evropi
Začetek finančne operacije “Quantitative easing”
(kvantitativno sproščanje) Evropske centralne banke
in Grčija sta v tem tednu v središču pozornosti
Evropske unije in še posebno Evroskupine, ki jo
sestavljajo finančni ministri držav članic EU. V
ponedeljek je Evropska centralna banka začela
odkupovanje obveznic držav članic s ciljem, da
doseže 2% mero inflacije in reši kreditni krč v državah
članicah, ki doživljajo hudo gospodarsko krizo.
Finančniki iz Frankfurta bodo do septembra 2016
mesečno odkupili 60 milijard evrov državnih
obveznic, kar bo evropskemu gospodarstvu
zagotovilo dodatno finančno likvidnost v višini 1.140
milijard evrov. Začeli so z nemškimi Bundi, nato so
prišle na vrsto francoske, italijanske in belgijske
obveznice. Poleg državnih obveznic bo ECB
odkupovala tudi obveznice mednarodnih institucij in
nekatere druge vrste obveznic. Quantitative easing
je finančno orodje, ki ga ECB prvič uporablja na
področju evro cone, v preteklosti so se ga že poslužile
ZDA in Japonska.
Ali bo to novo finančno orodje, ki ga je zelo močno
podpiral guverner ECB Mario Draghi, doseglo
predvideni učinek, je še neznanka. V ponedeljkovem
dopoldnevu, ko so se začeli odkupi, so se evropske
borze odzvale precej hladno. Njihova pozornost je
bila bolj usmerjena na druge gospodarske kazalce,
predvsem na stanje nemške in francoske ekonomije
ter na zelo napete odnose med Grčijo in evropskimi
finančnimi institucijami.
Iz operacije Quantitative easing ostajata izločeni
Grčija in Ciper, ki sta v programu izredne pomoči
mednarodnih finančnih institucij. Še posebno
zahtevno bo glede Grčije, ki je v prejšnjih dneh
posredovala program reform, ki jih misli uresničiti,
vendar zanj ni dobila pozitivnega mnenja
Evroskupine. Sam predsednik Evroskupine Jeroen
Dijsselbloem ga je že predhodno ocenil kot
nepopolnega in dodal, da se je tako izgubilo precej
dragocenega časa. Nemška kanclerka Angela Merkel
pa je potrdila, da si vsi želijo grškega obstanka v evro
coni, ki pa ne more mimo udejanjanja potrebnih
reform za sanacijo grških državnih financ. Za novega
grškega predsednika vlade Tsiprasa in njegovega
finančnega ministra Varufakisa spet neuspešen
teden. V Grčiji pa se že govori o novih volitvah.
Kratke
  torek pozno
popoldne je
poslanska zbor-
nica v Rimu drugič gla-
sovala o ustavni refor-
mi, ki spreminja senat
v skupščino deželnih
predstavnikov. V Italiji
se ukinja načelo ena-
kopravnosti med dve-
ma parlamentarnima
zbornicama, kar naj bi po
mnenju predlagateljev ustavne
reforme izboljšalo zakonodajno
učinkovitost parlamenta. Ker
gre za ustavne reforme, tudi ni
izklju če no, da bo po četr tem
glasovanju razpisan ustavni re-
ferendum. O tem se je že govo-
rilo in je povsem pričakovano
zaradi polemik, ki so v teh dneh
prisotne na vsedržavnem poli-
tičnem prizorišču.
Predsednik ministrskega sveta
Matteo Renzi, ki je s kandidatu-
ro Sergia Mattarelle za predsed-
nika republike podrl t. i. pakt iz
ul. Nazzareno, prepričano na-
daljuje ustavne reforme in volil-
ni zakon Itallicum. V lastni
stranki sicer nima absolutne
podpore, saj njegov način vla-
danja kritizira levi del Demo-
kratske stranke, ki pa razen red-
kih posameznikov
verjetno ne bo imel
tolikšne moči, da ne
bi podprl ustavnih
reform. Gotovo bo-
do reformo podprli
poslanci Nove desne
sredine. Parlamen-
tarni predstavniki
M5S (Gibanje petih
zvezd) in levičarske
SEL so proti reformam in so na-
povedali, da se glasovanja ne
bodo udeležili. Odločno proti je
Severna liga. Poglavje zase pa je
Berlusconijeva stranka Forza Ita-
lia, v kateri vlada pravi kaos.
Glavni vzrok te zmedenosti in
razdrobljenosti v tem nekoč vo-
dilnem političnem gibanju je
kot zmeraj predsednik Silvio
Berlusconi, ki se mora ukvarjati
s sodnimi procesi, tokrat zaradi
uvajanja v prostitucijo. Čeprav
stranka Forza Italia je uradno
napovedala, da bo glasovala
proti ustavni reformi senata, je
to zelo negotovo. Več vidnih
predstavnikov Berlusconijevega
gibanja je zelo neodločenih,
med temi sta tudi enkrat pred-
sedniku zvesti Daniela Santan-
che' in Maria Stella Gelmini.
JuČ
V
Poslanska zbornica
Reforme ob politični zmedi
  eželni odbor je konec februarja
sprejel zakonski osnutek za ure-
ditev delovanja Sveta krajevnih
avtonomij (CAL – Consiglio delle Auto-
nomie Locali). Ta pomembni organ
soočenja med Deželo in krajevnimi av-
tonomijami je predviden po ustavi in
ga določa čl. 123, v katerem je podlaga
za ustanovitev Sveta enakopravnost
med občina-
mi, pokraji-
nami, dežela-
mi, mesti in
državo. Na
deželni ravni
gre za usklaje-
vanje med za-
konodajno
funkcijo, ki jo
ima Dežela,
in upravno funkcijo, ki jo izvajajo po-
krajine in občine. Ustava sicer določa
ustanovitev Sveta izključno v deželah z
rednim statutom, vendar je to določilo
preseženo z ustavnim zakonom št.
3/2001. V 10. čl. tega zakona je namreč
zapisano, da določila 123. čl. italijanske
ustave veljajo tudi za dežele s posebnim
statutom ter za avtonomni pokrajini
Trento in Bocen, dokler se ne prilago-
dijo statuti. V tem smislu je Svet krajev-
nih avtonomij deloval tudi v FJK.
Prejšnji ponedeljek so na zasedanju Sve-
ta krajevnih avtonomij obravnavali za-
konski osnutek deželnega odbora, ka-
terega je zastopal deželni odbornik Pao-
lo Panontin. Na koncu razprave o za-
konskem osnutku pa se Svet ni izrekel
in je obravnavo preložil na kasnejši da-
tum. Predstavniki krajevnih avtonomij
so tudi menili, da je potrebna dodatna
poglobitev, ki jo je med drugim zahte-
valo Državno združenje italijanskih
občin (ANCI). Sporna zadeva je bila
predvsem avtonomija Sveta v odnosu
do Dežele FJK. V tem smislu je deželna
Unija italijanski pokrajin (UPI) že pri-
pravila vrsto popravkov, ki so osredo-
točeni ravno na temo avtonomije Sveta
z vidika organizacije, knjigovodstva,
uprave in finančnih sredstev.
Ker pa gre za pomembno posvetovalno
in predstavniško telo v javni upravi, bi
bilo primerno, da so v tem Svetu prisot-
ni tudi predstavniki slovenske manjšine
v FJK, ki bi zagovarjali izvajanje zaščite.
JuČ
D
foto dpd
Svet krajevnih avtonomij FJK
Poglobitev in več avtonomije
Kristjani in družba12. marca 20154
  Druga postna kateheza nadškofa Redaellija
Zakaj in kako je molil
Jezus?
GORICA 
  ot pričajo evangeliji, je Je-
zus veliko molil. Zakaj in
kako, so prejšnji petek, 6.
marca, na začetku druge letošnje
postne kateheze vprašali mladi go-
riškega nadškofa msgr. Carla Ro-
berta Mario Redaellija.
Tudi drugega izmed petih srečanj
letošnje 'šole molitve' na temo
Gospod, nauči nas moliti, ki si jo
je nadškof zamislil v obliki preple-
tanja evangeljskih odlomkov in
njegovih misli, se je udeležilo ve-
liko ljudi. Jezus je molil sam, sku-
paj z drugimi, tudi na ljudskih
praznikih in obredih, je dejal
msgr. Redaelli. Na neki način je
molil na tradicionalen način, kot
so molili pripadniki njegovega
ljudstva, hkrati pa je molil na nov
način, ki je učence presenetil in so
ga zato prosili, naj jih nauči moli-
ti. Če je molitev odnos z Bogom,
kakšen smisel ima dejstvo, da
Božji Sin moli, se je vprašal
nadškof. Reči, da je to delal, da bi
nam dal zgled, ali zato, ker se je
pač učlovečil in se je tako prilago-
dil družbeno-verskemu kontekstu,
morda ni dovolj. “Jezus, utelešeni
Sin Boga, je gotovo molil, ker je
človek, a to je delal, ker je bila mo-
litev zanj odločilna za to, da bi bil,
kar je, v svoji človeškosti”. Kot je
razvidno iz nekaterih odlomkov
Markovega evangelija, je glavni
predmet Jezusovih molitev v
odločilnih trenutkih njegovega
življenja njegova istovetnost: Jezus
K
mora premagati skušnjavo, da bi
bil mesija, kot bi želel svet, in da
bi postal mesija po Božjem načrtu.
Tudi mi vedno tvegamo, da bi do-
ločali svojo istovetnost na dru-
gačen način, kot jo za nas želi Bog;
tudi mi imamo skušnjavo se pri-
lagajati miselnosti sveta, izbiram
in slogu, ki z evangelijem nima kaj
opraviti. Evangeljska molitev je res
prošnja, izraz vere ali hvaležnosti,
je pa tudi “prostor, v katerem
odločamo o nas samih, o svoji
identiteti; zaradi tega je to kraj bo-
ja in skušnjave. Tudi zaradi tega
morda ne molimo”. Bojimo se bit-
ke, smo leni, bojimo se pogledati
v ogledalo, se vprašati, kdo smo.
“Molitev je si postaviti to vprašan-
je pred Bogom”. Če se zaradi le-
nobe ali raztresenosti ne spustimo
v tako molitev, se bomo odpove-
dali naši najgloblji resničnosti in
pristnosti. Molitev je lahko nema,
lahko je to srečanje med našim
pogledom in razpelom na steni
bolniške sobe, lahko je jezen krik,
ki pa je le izraz pristnosti našega
odnosa z Bogom.
O svoji identiteti lahko odločamo
v molitvi tudi takrat, ko gre za iz-
biro lastne poklicanosti, ki je po-
vezana z vero. Morda imamo res
premalo časa in prostora v molit-
vi, ko bi poglobili in dozoreli za-
vest, da nam je življenje dano, da
je v naših rokah in da sami izbira-
mo, kaj narediti iz njega. Svojo iz-
biro je nato pomembno tudi
večkrat potrditi in utrditi - seveda
v molitvi -, da ne bi se vdali misel-
nosti tega sveta.
Kot je Jezus molil za Petra in druge
apostole, tako “moli zame, moli
za nas, moli za Cerkev” in to nas
tolaži. On je veliki duhovnik, po-
srednik. On, ki se obrača na Očeta
v Duhu, kajti prav Duh vodi Jezu-
sa v molitvi. Prav tako mora voditi
tudi nas. Duh se je spustil nad Je-
zusa ob njegovem krstu v Jordanu,
Duh ga je odpeljal v puščavo, da
bi bil skušan, Duh ga
je uvedel v njegovo po-
slanstvo. Sveti Duh je
dar Vstalega in je tisti,
ki nam ga hoče poda-
riti Oče v molitvi. Du-
ha moramo prositi,
naj nam v vsakdanjih
malih in velikih stva-
reh pomaga odkrivati
prisotnost Božjega
kraljestva, je sklenil
nadškof.
Posebna dragocenost
druge postne kateheze
so bila krajša pričevan-
ja peščice redovnic o
tem, kaj je zanje moli-
tev. Molitev je “naj-
večja oblika ljubezni
do bližnjega”, je “ljubezen Boga 'v
akciji'”, je “dar, osebno srečanje z
Bogom, ki je reka ljubezni”, je “na-
jlepši čas v dnevu”... “Moli tudi,
kdor molči, trpi ali dela. Samo če
ljubi”.
Tudi tokrat je nadškof poklonil
zbranim kartonček z nekaterimi
krajšimi Jezusovimi molitvami.
“Praktična vaja” za ta teden pa je:
najti (vsaj) pet minut in v cerkvi
govoriti z Jezusom o sebi, o tem,
kdo sem, in o izbirah, pred katere
smo postavljeni. “In če vam Go-
spod da milost, da začutite svoje
življenje kot na tehtnici, naredite,
da se nagne v pravo stran”, je na-
ročil msgr. Redaelli.
Naslednja srečanja “šole molitve”
bodo 13., 20. in 27. marca. Toplo
vabljeni! / DD
IZ NADŠKOFOVE BELEŽKE
V nedeljo, 15.3. , bo msgr. Redaelli
ob 15. uri v ljubljanski stolnici na
škofovskem posvečenju po-
možnega škofa msgr. Franca
Šuštarja. V ponedeljek, 16.3. , bo
ob 10.30 v goriški stolnici viodil
slovesno somaševanje ob prazni-
ku mestnih zavetnikov, svetih Hi-
larija in Tacijana; sledi slovesen
blagoslov mestu. Ob 18. uri bo v
gledališču Verdi prisoten ob pode-
litvi nagrade zavetnikov Carlu
Rubbii. V sredo, 18.3. , se bo ob
16.30 v župnišču v Vilešu srečal s
škofijskimi misijonskimi skupina-
mi. V soboto, 21.3. , bo na Miren-
skem Gradu posegel na duhovni
obnovi mladih.
  o smo ob podatkih poko-
mentirali razmere v
Nemčiji in Švici, nam
ostane še nekaj dežel, kjer so se
protestantske krščanske skupno-
sti in katoliška Cerkev “odprle
svetu”. Najprej se bomo ozrli na
Nizozemsko, ki je razdeljena
med kalviniste in katoličane v
verskem smislu. Leta 1971 je bi-
lo tam protestantov 35,9% pre-
bivalstva, leta 2010 pa le še
15,6%. Podobno se je zelo
zmanjšalo, čeprav ne prav toli-
ko, število katoličanov, saj je bi-
lo teh leta 1971
40,4%, leta 2010 pa
24,5% prebivalstva.
Tu je treba povedati
tudi, da je na prote-
stantski strani leta
2004 prišlo do
združitve treh naj-
večjih denomina-
cij, namreč pravo-
vernih kalvinistov,
moderiranih kalvi-
nistov in luteranov.
Vernikov je tedaj
bilo še 2.400.000,
danes jih je še
1.800.000. Nizo-
zemska je bila prva
država na svetu, ki je uzakonila
t. i. “gejevske poroke”, prav tako
pa je “napredna” tudi v smislu
umetnega konca življenja, evta-
nazije. Ta je uzakonjena za sta-
rejše, odrasle in otroke. Pred
kratkim ji je sledila v zadnji za-
devi tudi sosednja Belgija. V
Skandinaviji so tudi napredni v
smislu t. i. “novih pravic”. V
vseh skandinavskih deželah je,
vsaj uradno, protestantizem do-
K bro zakoreninjen, saj so večino-ma luteranske dežele, z več kot80% deležem. Če pa potem po-
gledamo, koliko je dejansko ver-
nih luteranov, pridemo na Šved-
skem do 45%, na Norveškem pa
celo do 33%. V obeh deželah sta
parlamenta že v letih 2008 in
2009 prepoznala t. i. “gejevske
preroke”, na Danskem leta
2012, na Finskem pred kratkim.
Prav zaradi te odločitve je prišlo
na Finskem do močnega prelo-
ma v luteranskem svetu (parla-
ment je zakon sprejel s 102 gla-
sovi za in 95 proti), kjer je od-
govorni voditelj javno izrazil za-
dovoljstvo glede rezultata. V ne-
kaj dneh je svoje skupnosti za-
pustilo več kot 13 tisoč
protestantskih vernikov. Ko go-
vorimo pa, recimo o Danski, je
treba reči, da je to pravzaprav po
večini neverna dežela, saj se že
kakih 90% prebivalstva, kljub
morda uradni luteranski pripad-
nosti, izreka zlasti za agnostike.
Velika Britanija je domovina
anglikanstva. Teh je bilo leta
1983 za 40% britanskega
prebivalstva, leta 2012 le še
20%. Katoličanov je bilo leta
1983 10%, leta 2012 pa 9%.
Leta 1993 so uvedli žensko
duhovništvo, leta 2006 žen-
sko škofovstvo. Kot reakcija na
to se je določeno število angli-
kanskih škofov, duhovnikov in
na stotine vernikov odločilo, da
prestopijo v katoliško Cerkev,
kar se je konkretiziralo leta
2011. Od leta 2013 lahko posta-
nejo škofje tudi homoseksualni
anglikanski duhovniki, istospol-
ni pari pa lahko dobijo blago-
slov zveze v cerkvi. Julija 2014
se je konkretizirala pravica do
ženskega škofovstva, uvedli pa
so tudi cerkvene programe “pro-
ti homofobiji”. Medtem se je še
bolj znižal nedeljski
obisk cerkve, in sicer z
1,2 milijona anglikan-
skih “nedeljnikov” na
le 800 tisoč, kar je
manj od katoličanov v
Združenem kralje-
stvu, ki se navadno
udeležujejo nedeljske
maše. Konec prepusti-
mo Giuseppeju Ru-
sconiju, ki je avtor ra-
ziskave, katere smo se
poslužili: “Iz razbiran-
ja podatkov, ki smo ga
predložili, se nam vsil-
juje vprašanje: je res
treba podleči, kot so
to storile mnoge cerkvene skup-
nosti protestantskega sveta, pre-
vladujočemu relativizmu ideo-
loško-ekonomskega tipa, s tem
pa se odreči lastni identiteti, v
poskusu, da bi spet pridobili iz-
gubljene vernike? Onkraj
vsakršne druge trditve se nam
zdi, da številke govorijo. Ned-
voumno”.
/ konec
Andrej Vončina
ZMEDENI JEZIKI
Zgodba o babilonskem stolpu govori o člo-
veškem napuhu, ki je prešel na različna po-
dročja družbe in želel odpraviti razlike posa-
meznikov ter njihovo dostojanstvo. Sveto
pismo pravi, da je Kajn med blodenjem v
krivdi bratomora ustanovil različna mesta.
Po vesoljnem potopu so Noetovi otroci:
Sem, Kan in Jafet postali začetniki različnih
ljudstev, ki so živela skozi zgodovino. Blago-
slovi in prekletstva so se tako nadaljevali od
roda do roda. V tem razvoju so nastale mno-
ge jezikovne in duhovne različnosti, da se je
bilo težko pogovarjati in usklajevati med
njimi. V Babilonu jim je prišlo na misel, da
bi bilo lažje živeti, če bi govorili isti jezik,
imeli enako kulturo in religijo. Odločili so
se za ta poseg, če ne bo šlo na miren način,
pa z nadvlado in nasiljem. V ta namen so
začeli zidati visok stolp.
Babilonski stolp predstavlja željo tam-
kajšnjega ljudstva in mesta, da bi zagospo-
dovalo nad drugimi in jim vsililo svojo civi-
lizacijo, kulturo ter vero. Babilon pomeni
Božja vrata. Stolp s templjem na vrhu je bil
zamišljen kot vrata, ki so odprta v nebo za
pogovor z bogovi. Hoteli so osvojiti Božjo
sfero in si narediti boga, ki bo opravičil nji-
hove želje. Toda tega niso zmogli, ker so bili
ljudje in jim je Božja skrivnost ostala pre-
sežna. Zato so si morali narediti malika, bo-
ga v idejah in materialni stvarnosti. V ozad-
ju tega in podobnih
poskusov je želja po
večnem bivanju iz se-
be in po tem, da bi
Bog opravičil njihove
privilegije in moč v
družbi. Ta instinkt je
povezan z ranjeno
človeško naravo, ljudi je strah napora in tve-
ganja za svoje osebno uresničenje, raje se
predajo nekim umetnim močem in varno-
stim.
Toda Babiloncem so se pri tem naporu ze-
dinjenja zmešali jeziki. Doživeli so ravno
obratno. Ko so hoteli vse podjarmiti, odpra-
viti razlike in mnogovrstnost ljudi ter ljud-
stev, je prišlo do nove, še večje zmede, saj se
niso mogli več pogovarjati in vladati. Ko ni
več povezovalca in spoštovanja dostojanstva
posameznika, postanejo ljudje še bolj oddal-
jeni in ne naredijo nič več skupaj, zasužnjijo
jih tehnika, njihova strast in narava. Bog ne
more sprejeti tega načina življenja, ki je na-
sprotno njihovi poklicanosti. Ljudje se ne
morejo rešiti sami in v svoji moči. Le v od-
prtosti ljubezni, ki prihaja iz Božjega in člo-
veškega vira, lahko zaživijo človeški odnosi
in dostojanstvo. Zato Sveto pismo postavlja
nasproti Babilonu Jeruzalem, v katerem
apostoli z Marijo pričakujejo prihod Svetega
Duha in novo civilizacijo, ki bo polno razvi-
la dostojanstvo in povezave ljudi.
POT ČLOVEKA JE POT LJUBEZNI (11) Primož Krečič
  to izjavo obveščamo jav-
nost, da je Nadškofija Mari-
bor po dolgotrajnih poga-
janjih in dogovarjanjih, ki so po-
tekala z zavestjo, da je dogovor
najugodnejša rešitev za vse de-
ležnike, s svojimi institucional-
nimi in neinstitucionalnimi up-
niki sklenila sporazum, s katerim
so podpisniki uredili medseboj-
na dolžniško-upniška razmerja.
Sklenitev sporazuma, h katere-
mu je podal soglasje tudi Sveti se-
dež in ki se nanaša zgolj na ob-
veznosti Nadškofije Maribor,
predstavlja, glede na nastalo fi-
nančno situacijo Nadškofije Ma-
ribor, dober kompromis. Za po-
plačilo svojih dolgov namenja
Nadškofija Maribor praktično vse
svoje premoženje. Višina
končnega poplačila velike večine
upnikov bo tako odvisna od
uspešnosti unovčenja tega pre-
moženja, pri čemer pa bo posto-
pek unovčevanja potekal daljše
časovno obdobje.
Sklenitev sporazuma predstavlja
za Nadškofijo Maribor končanje
enega izmed težjih obdobij v nje-
nem obstoju, hkrati pa pomeni
nov začetek v izpolnjevanju
osnovnega poslanstva Cerkve, ki
se uresničuje na področjih oz-
nanjevanja, bogoslužja in dobro-
delnosti. Zadnja leta je bilo nam-
reč izvajanje pastoralne dejavno-
sti v Nadškofiji Maribor, zaradi
napornega iskanja rešitve fi-
nančne situacije in s tem nego-
tove prihodnosti, mnogokrat
oteženo. Upamo, da bo v prihod-
nje, kljub zelo omejenim fi-
nančnim virom, mogoče učinko-
viteje načrtovati in uresničevati
pastoralno dejavnost, k čemur bo
zagotovo pripomoglo tudi ime-
novanje novega pastirja.
Velika zahvala gre bankam upni-
cam ter vsem ostalim upnikom
za aktivno in konstruktivno so-
delovanje ter pripravljenost, da
skupaj najdemo rešitev, ki je v da-
ni situaciji optimalna za vse stra-
ni. Iskreno se zahvaljujemo tudi
Škofiji Graz-Seckau za njeno stro-
kovno pomoč in svetovanje v po-
stopku pogajanj.
Veseli smo, da je prišlo do skle-
nitve sporazuma, pri čemer pa bo
v postopku njegovega izvajanja
potrebno narediti še kar nekaj
korakov. Ob vsem tem pa zaupa-
mo v Božjo pomoč ter v solidar-
nost in dobroto ljudi, h katerim
smo poslani.
Maribor, 3. 3. 2015
Nadškofija Maribor
S
Prilagoditvene zahteve in podatki (3)
Pripadnost brez vernosti,
vernost brez prakse
Ob sklenitvi sporazuma z upniki
Izjava Nadškofije
Maribor
Četrto, zadnje srečanje v nizu predavanj 2015, ki
jih v Močnikovem domu v Gorici organizira Skupnost
družin Sončnica, bo potekalo v sredo, 18. marca, ob
20. uri. Nataša Konc Lorenzutti bo govorila o vzgoji
za lepoto. Tokratna gostja se je rodila v Kranju in je
po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo
nadaljevala študij na Akademiji za gledališče v
Ljubljani. Kot igralka je delala v Slovenskem
ljudskem gledališču v Celju in Slovenskem
narodnem gledališču v Novi Gorici. Poučuje na
dramsko-gledališkem oddelku Gimnazije Nova Gorica. Končala je tudi
podiplomski študij umetniške besede na AGRFT in pridobila naziv
magistrica umetnosti. Je uveljavljena mladinska pisateljica, piše pa
tudi za odrasle. Za svoja dela je bila že večkrat nagrajena.
V vsakem človeku biva občutek za lepoto, vendar težko najdemo
besedo, s katero bi spregovorili o njej. Zagotovo pa po lepoti hrepenimo
vsi, tudi tisti, ki se tega ne zavedajo. Zato je vredno razmisliti, kako
lahko pomagamo svojemu otroku, da bo opazil pristno in prepoznal
ponarejeno, saj se tudi nanj, kakor na vse nas, useda navlaka čutnih
vtisov, v katerih se utaplja sodobni človek.
SD Sončnica / Nataša Konc Lorenzutti
foto dpd
Kristjani in družba 12. marca 2015 5
  malu bo k nam prispela težko pričako-
vana pomlad, ki bo s svojimi opojni-
mi vonjavami razveselila naša srca. Da
bo to prav kmalu, oznanjajo beli cvetovi
zvončkov, zlatorumene trobentice in druge
drobne cvetlice. Njen predokus ponuja ma-
lim in velikim bralcem sedma,
marčna številka Pastirčka.
Najmlajši se bodo z medvedko
Metko sprehodili med pomlad-
nimi cvetkami in jih vse poime-
novali, potem pa bodo v
blodnjaku pomagali me-
tuljčku do marjetice, kjer
se bo napojil s sladkim medom.
Pogovor med majhno marjetico
in visoko sončnico, ki obrača svoj cvet
k soncu, je ujela Berta Golob, likovno podo-
bo pa je zgodbici v verzih dala Danila Kom-
janc, ki je tudi tokrat prispevala veliko lepih
ilustracij. Vsa pomladna je dopolnjevanka o
gozdnih živalicah, ki so pripravile Vesni-
Pomladi presenečenje. O vetru, čudnem po-
potniku, - ravno prejšnje dni je kar jezno pi-
hal tu pri nas in drugod ter napravil kar pre-
cej škode – poje pesmica Veter Ljubke Šorli,
ki je otrokom namenila kar nekaj svojega
ustvarjalnega duha. Uglasbil jo je Patrick
Quaggiato, da jo bodo naši mali pevci lahko
tudi razigrano zapeli. Njeno pesniško pero je
pod naslovom Norice v verzih zapisalo tudi
o deklici Jasni, ki je zbolela in na obrazku
imela pikico pri pikici, sestrica Tanja pa jo je
potolažila s petjem. Marca je vreme včasih
prav muhasto, zato bo zelo uporaben Vre-
menko, ki ga ob natančnih navodilih Tatjane
Ban lahko izdelajo vsi otroci, da bodo ob
njem “napovedovali” vreme. Da se z naglimi
koraki bliža pomlad, sta ugotovila tudi krt in
miška v to-
plem krto-
vem domu, v
stripu Anto-
nelle Del
Bianco. Utrip
pomladi je slutiti tudi v nekaterih risbicah,
ki so jih mladi risarji poslali Pastirčku. Med
njegovo pošto je precej lepih zapisov o kul-
turi. Učenci 2. in 3. r. COŠ M. Samsa od Dom-
ja in 4. ter 5. r. COŠ I. Trinko –Zamejski iz
Ricmanj so Pastirčku poslali poleg dolgega
poročila o zimovanju v smučarskem sre-
dišču na Zoncolanu tudi skupinsko sliko
na belem zasneženem pobočju. V tem me-
scu (25.) je dan Gospodovega oznanjenja in
hkrati materinski dan: “Ljubezen
staršev je kakor odsev Božje ljubezni:
dobivamo jo, ne da bi jo zaslužili,
vse dni in noči brez povračila”. Tako
pravi zapis na tretji stra-
ni sedme številke Pa-
stirčka. Na ta dan, pa tudi
na dan sv. Jožefa, ko ne-
kateri praznujejo dan
očkov, opozarja Pastirčkov
urednik Marijan Mar-
kežič v svoji beležki.
Obenem vabi,
naj se v tem
postnem času
odrečemo ne-
potrebnim
stvarem in gremo
k pobožnosti
križevega pota. O
Jezusovi molitvi oče
naš je govor v rubriki
Zgodbe iz Sv. pisma, ki
jo piše Walter Grudina,
ljubko pa ilustrira Paola Bertolini Grudi-
na, ki je tudi avtorica rubrike Spoznavajmo
Sv. pismo.
Pastirčkovi bralci bi lahko za minutko
odložili telefončke in bi na papir napisali
SMS Jezusu, ki si ga tako srčno želi, in ga od-
poslali na Pastirčkovo uredništvo. Bralci mo-
rajo seveda tudi tokrat vzeti pero v roke, da
popravijo gromozanske Packove spake; pre-
brisano pravi, da 40 dni ne bi smel pisati na-
log, ker se pač v postu mora odreči temu, kar
mu je najbolj všeč: napakam! Dojenčica - iz-
pod peresa Barbare Rustja in ob ilustraciji Sve-
tlane Brecelj - pa bi rada bila kot njena muc-
ka, ki po mili volji lahko lenari, njo pa stalno
preganjajo z najrazličnejšimi deli. Da so bo-
dice življenjsko pomembne, je spoznal mladi
ježek, ki je šel k mojstru raku, da mu jih je
pristrigel bolj “po modi”. Ko pa ga je zgrabila
lisica, bi kmalu bilo konec z njim, če ne bi v
bližini počil strel in jo pregnal!! Kot nalašč
napisan za današnji čas, ko se tudi pri nas
srečujemo z mnogimi priseljenci, večkrat iz
nam zelo daljnih, tujih dežel, je Mariza Perat
napisala zgodbico
Tuji zajček. V
njem nevsiljivo
spregovori o dobro-
hotnem sprejemanju
drugega, čeprav ni po
videzu tak kot mi, a je po
srcu morda še boljši od nas.
Stric Maks je kot burja, zdaj
je tu, zdaj tam. Tjašo in
Pastirčka je spet po-
peljal na Vipav-
sko in se zaustavil
ob opisu Vipave,
ki je s svojimi mosto-
vi - baje jih je 25 (!) -
kot “Slovenske Benet-
ke” in skriva v sebi in
okolici kar nekaj zgo-
dovinskih in naravnih
biserov.
Kdor bo vzel v roke marčno števil-
ko Pastirčka, bo v njej donašel še uganke Je-
rice Strle, rubriko Kar lepo po vrsti in seveda
sprostitvene zanke. Prijetno branje!
IK
K
Islamska država v Mosulu je uničila 
na tisoče dragocenih knjig
Skrajneži Islamske države so v iraškem mestu Mosul izropali
knjižnico in zažgali več tisoč rokopisov in dokumentov, starih tudi
več stoletij, je poročal britanski The Independent na svoji spletni
strani.
Kot navaja, so sprva govorili o 8000 uničenih knjigah, glavni
mednarodni dopisnik kuvajtskega dnevnika Al Rai Elijah J. Magnier
pa je povedal, da predstavniki knjižnice menijo, da je izgubljenih
kar 112.709 rokopisov in knjig, od katerih so nekatere na seznamu
Unesca najbolj redkih dragocenosti.
Direktor knjižnice v Mosulu Ghanim al Tan je za iraški medij
IraqiNews. com povedal, da so skrajneži to javno knjižnico porušili
z eksplozivom.
Ljudje so jih skušali
ustaviti ,  a brez
uspeha. Po
nekaterih poročilih
naj bi skrajneži nato
na grmadi sežgali
znanstvena in
kulturna besedila
ob navzočnosti
zgroženih študentov.
Med izgubljenimi dokumenti je tudi zbirka iraških časnikov od
začetka 20. stoletja, zemljevidi, knjige in zbirke iz časov
Otomanskega cesarstva.
Po besedah profesorja zgodovine iz Mosula so skrajneži knjižnico,
ki je bila ustanovljena leta 1921 in je simbol rojstva modernega
Iraka, začeli uničevati v začetku meseca. Še posebej veliko škodo
naj bi povzročili v knjižnici sunitskih muslimanov, knjižnici latinske
cerkve in dominikanskega samostana ter muzejski knjižnici
Mosula, kjer so bili shranjeni rokopisi iz leta 500 pred Kr.
Po navedbah prič so lokalni mediji tudi poročali, da skrajneži morda
niso uničili vseh knjig in rokopisov, saj so prebivalci ponoči videli
tovornjake s sirskimi tablicami, polne knjig in dokumentov.
Kot še poroča The Independent, so knjižnico v Mosulu leta 2003
ob ameriški invaziji množice izropale in uničile. Takrat so izginile
številne dragocene knjige. Prizadevanja prebivalcev, ki so na svojih
domovih skrili številne knjige in dragocene rokopise, kot tudi
bogatih družin, ki so odkupile ukradene knjige, so nato rešila
knjižnico.
Grozovita škodaSedma številka otroške revije Pastirček
Prišla bo pomlad …
Goriška12. marca 20156
Dramska družina F. B. Sedej Števerjan
Še zadnje intenzivne vaje
pred sobotno premiero
  dor redno spremlja
ustvarjalne vzgibe naših
ljubiteljskih gledaliških
skupin na Goriškem, je z veliko
radovednostjo čakal, kaj bo to-
krat na oder postavila Dramska
družina F. B. Sedej iz Števerjana.
Kot znano, se števerjanski igral-
ci z novo premierno uprizorit-
vijo predstavljajo vsaki dve leti.
Po ogromnem uspehu, ki ga je
l. 2013 doživela njihova posta-
vitev svojevrstne kriminalke
italijanskega avtorja Achilleja
Campanileja, Umor v vili
Roung, prežete z angleškim
črnim humorjem, polne petja,
K glasbe, plesa, in ki je polnozaživela v režiji Franka Žerjalain ob režijski pomoči Jasmin
Kovic, kot vulkan polni idej, si
verjetno nihče ni mislil, da bo-
do Števerjanci svoje gledališke
skomine usmerili celo v antiko.
Po namigu režiserja Franka Žer-
jala, ki je za radio že režiral tri
Plavtove komedije, je izbira pa-
dla prav na delo tega latinskega
avtorja, in sicer na Aululario.
Plavt je poleg Terencija najslav-
nejši rimski komediograf
(okrog 250 -184 pr. Kr., Sarsina,
Umbrija). To je ena izmed nje-
govih 21 ohranjenih del (baje
jih je napisal okrog 130). V njej
se vse vrti okoli lonca, polnega
zlatnikov. Njegov lastnik je sko-
puh, ki skrbno prenaša ta svoj
zaklad iz kraja v kraj, da mu ga
ne bi kdo izmaknil. Kot vse
Plavtove komedije, ki so sicer
zvečine predelave helenističnih
predlog, je tudi ta živahna, sli-
kovita, hrupna, polna ko-
mičnih burkaških učinkov,
dovtipov, prispodob, duhovitih
besednih iger, dvoumnosti,
skratka, napisana je z veliko
mojstrovino in bistroumnostjo.
Iz tega je razvidno, da je bil Ti-
tus Maccius Plautus izreden
opazovalec in dober poznava-
lec ljudi različnih slojev. Nič
čudnega ni, da so prav njegove
stvaritve močno vplivale na raz-
voj evropske komedije od rene-
sanse dalje. Aulularia, kot vse
druge Plavtove komedije, je ne-
kakšna “spevoigra”, kar so šte-
verjanski gledališki zanesenjaki
spretno izkoristili, da bo pred-
stava pisana in
razgibana. Da bi
bila mera polna,
so jo še “prestavi-
li” v balkanski
svet in tako še
ojačili njeno bar-
vitost. Pri tem jim
je prišlo na misel,
kot nam je pove-
dal Jan Leopoli, ki
je pri predstavi tu-
di korepetitor in
svetovalec za go-
vor, da bi pov-
prašali Radio Za-
stava, znano gla-
sbeno skupino iz
Gorice, če jim po-
sreduje nekaj svo-
jih glasbenih
podlag. To se je
tudi uresničilo.
In na to glasbo
je režiser Franko
Žerjal napisal
tekste za songe,
zato bo v pred-
stavi kar precej
“balkanskega”.
Tudi s to
odločitvijo po-
staviti na oder
Plavta, ki ga ne
srečujemo sko-
raj nikoli na slo-
venskih odrih,
so števerjanski igralci potrdili,
da ne marajo kalupov in da se
tudi z določeno ambicijo radi
razgledujejo po širokem gleda-
liškem obzorju, iskaje novega
gledališkega izraza. V oktobru
so se zagrizeno lotili dela,
čeprav so dobro vedeli, da bodo
imeli velike težave z vajami, saj
je njihova domača dvorana v
popravilu. V stiski so jim ponu-
dili pomoč kulturniki s Huma,
ki so jim za ugodno ceno dali
na razpolago svojo lepo dvora-
no, ki ima sicer manjši oder kot
števerjanska. Ne malo dela ima-
jo tehniki in odrski mojstri, saj
so morali scenske elemente in
vso tehnično opremo prenesti
na Hum. Ko smo jih prejšnji te-
den obiskali, se je v dvorani
čutila tista naelektrenost, ki vla-
da pred vsako premiero, ko je
čas neusmiljen tiran in ga je
vedno premalo za piljenje sku-
pinskih prizorov in detajlov.
V pogovoru z režiserjem Fran-
kom Žerjalom smo izvedeli, da
so izbrali klasično delo tudi za-
to, ker so ga zaradi zmeraj vel-
javnega sporočila lahko poso-
dobili. Ko je Žerjal predlagal
tekst Jasmin Kovic, umetniški
vodji števerjanske dramske sku-
pine, se je zanj navdušila in sku-
paj sta se odločila za drama-
turško obdelavo in postavitev.
/ str. 15
Iva Koršič
Utrinek z vaj
Jasmin Kovic in Franko Žerjal
Goriška 12. marca 2015 7
In memoriam / Kapetan Julijan Ožbot
Srečno plovbo med
rajskimi valovi!
  rejšnji petek so se v So-
vodnjah z občuteno po-
grebno slovesnostjo po-
slovili od kap. Julijana Ožbota,
ki je bil rojen na Peči 9. aprila
1931. Po končani osnovni šoli,
in ko je bilo konec vojne vihre,
se je sprva usmeril v geome-
trsko smer. Pokojni duhovnik
dr. Dragotin But-
kovič, ki je tudi
skrbel za njego-
vo izobrazbo, je
upal, da bo iz-
bral klasično
izobraževanje,
saj je bil takrat
mladi Ožbot ze-
lo nadarjen za
jezike. To nadar-
jenost je pokazal
pozneje, ko je
poleg slo-
venščine obvla-
dal italijanščino,
hrvaščino, an-
gleščino,
ruščino,
španščino, nemščino in tudi
nekaj francoščine.
Glede študija pa se je dokončno
odločil za pomorstvo in se vpi-
sal na Pomorski tehnični zavod
v Piranu. Bili so to časi Svobod-
nega tržaškega ozemlja, razdel-
jenega na coni A in B. Izo-
braževanje je dokončal leta
1951 in istega leta dobil zapo-
slitev kot upravitelj tehničnega
oddelka na ladji Gorenjska v la-
sti Splošne plovbe. Od enolet-
nega služenja na tej ladji mu je
najbolj ostal v spominu simbol
Triglava, ki je bil narisan na
dimniku in je sedaj v državnem
grbu Republike Slovenije. Na to
je bil tako ponosen, da je sep-
tembra 2002 nesel sliko ladje
Gorenjska na vrh Triglava, ko
se je prvič povzpel na najvišjo
slovensko goro. Po Gorenjski so
sledile druge ladje različnih po-
morskih družb: Princess Crui-
ses, Costa Armatori idr. Svojo
pomorsko pot je končal 30. ok-
P
Obvestila
Skupnost družin Sončnica vabi
v sredo, 18. marca 2015, na
četrto in zadnje od letošnjih
predavanj. Gostja večera bo
pisateljica, igralka in pedagoginja
Nataša Konc Lorenzutti, ki bo
spregovorila na temo Vzgoja za
lepoto. Srečanje, ki letos poteka
v sodelovanju s Srečanji pod
lipami, bo v Domu Franca
Močnika v ulici San Giovanni, 9 v
Gorici ob 20. uri.
Prosvetno društvo Štandrež
prireja ogled Škofjeloškega
pasijona v soboto, 11. aprila
2015. V Škofji Loki bo na Pasijonu
sodelovalo 900 nastopajočih in
70 konjenikov. Odhod iz
Štandreža je predviden ob 16.30,
vrnitev ob 24. uri. Predstava se
začne ob 20. uri. Indikativna cena
(avtobus in vstopnina na
prireditveni prostor) je 25 evrov.
Prijave sprejema Vanja Bastiani
(tel. 347 9748704).
AŠZ Olympia-Gorica vabi na
Velikonočni prikaz dela...
OLYMPIA in CLASSIC v četrtek, 2.
aprila 2015, ob 17. uri v
telovadnici AŠZ Olympia -
Drevored XX. septembra 85 -
Gorica. Nastopajo: skupine
Rhythm & Dance, skupina
Gymplay, skupine Artistic Gym,
skupine Show dance, glasbena
šola Komel.
Kulturni center Lojze Bratuž
sporoča, da je še nekaj mest na
razpolago za ogled baleta Labodje
jezero v Ljubljani 24. aprila 2015
ob 18. uri. Odhod iz Kulturnega
centra Lojze Bratuž ob 16. uri. Vse
informacije na tel. 0039 0481
531445 od 8.30 do 12.30 ali na
email: info@centerbratuz. org
Svet slovenskih organizacij
obvešča, da je zasedanje
Deželnega sveta sklicano za
petek, 27. marca 2015, ob 17.30
v prvem sklicu in ob 18. uri v
drugem sklicu. Zasedanje bo
potekalo v prostorih Inštituta za
slovensko kulturo v Špetru.
Društvo “Camillo Medeot”
organizira ogled milanskega Expo-
ja, in sicer v soboto, 27., in
nedeljo, 28. junija 2015. Cena
150 evrov. Za informacije in vpis
(do 15. marca 2015) lahko
pokličete: Carlo (349/6429272)
ali Roberto (348/3015564) ali
Enzo (348/4056522).
Vabilo na 7-dnevno potovanje z
Novim glasom v Nemčijo, v
dolino reke Ren in Vestfalijo.
Potovanje bo od 9. do 15. junija
letos. Odhod iz Trsta in Gorice z
avtobusom do letališča Brnik,
nato z letalom za Zürich do
Frankfur ta ob Majni, nato z
avtobusom obisk znamenitih in
zgodovinskih mest Frankfurt ob
Majni, Köln, Aachen, Bonn in
druga mesta. Za potovanje je
potrebna veljavna osebna
izkaznica za inozemstvo. Vpis do
konca marca na sedežu Novega
glasa v Gorici in Trstu ter pri g.
Markuži (040/229166).
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana
lahko nakažete na bančni tekoči
račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2,
Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402
003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s
pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVA-
NA. Informacije na tajništvu SCGV
Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali
0481 547569.
Male oglase bomo objavil i
prihodnjič.
Darovi
Za cerkev sv. Ivana: v spomin na
dr. Jošta Žabkarja daruje L. Bratuž
100 evrov.
Za otroke Centra v Stari Gori pri
Novi Gorici: števerjanski mlajši
pustarji darujejo 117 evrov.
Čestitke
Evelin in Giannija ter bratca
Patrika in Luko je osrečil prihod
male Grete. Iz srca jim čestitajo
in želijo veliko dobrega člani in
prijatelj i  društva Sedej ter
župnijsko občestvo iz Števerjana.
AŠZ Olimpya Gorica čestita družini
Mania’, mamici Evelin, očku
Gianniju, Lukcu in Patriku ob
rosjtvu male Grete.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 13.3.2015 do 19.3.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
od 20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 13. februarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 14. februarja (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v slovenščini ter v benečanskem
in rezijanskem narečju.
Nedelja, 15. marca (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v benečanskem in rezijanskem
narečju.
Ponedeljek, 16. marca (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-
zabavna in zabavna glasba -
Zborovski kotiček - Iz krščanskega
sveta - Novice iz naših krajev -
Obvestila.
Torek, 17. marca (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 18. marca (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Kam
so premestili sv. Gregorija? - Izbor
melodij.
Četrtek, 19. marca (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti in obvestila.
JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
ZVEZA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV V ITALIJI
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST
PRIMORSKA POJE 2015
petek, 20. marca, ob 20.30
Štandrež, cerkev Sv. Andreja ap.
nastopajo:
IDRIJSKI OKTET
ŽUPNIJSKI ZBOR SV. URBANA GODOVIČ
DePZ KRAŠKI SLAVČEK – KRASJE
KOMORNI ZBOR MUSICA VIVA TOLMIN
KOMORNI DEKLIŠKI ZBOR VOX ILIRICA
ŽeVS VIKRA
MePZ POSTOJNA
soprireditelj Prosvetno društvo Štandrež
nedelja, 22. marca, ob 17. uri
Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž
nastopajo:
ŽENSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR ROJAN
PEVCI LJUDSKIH PESMI KD BORJAČ
ŽeVS DEKLETA S ŠKOFIJ
MoPZ LIJAK 1883 VOGRSKO
MoPZ KRAS OPATJE SELO
ŽePZ PREM
MoPZ STANE MALIČ – OPČINE
soprireditelj Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice
  b dnevu maternega jezi-
ka je bila 26. februarja v
župnijski dvorani v Do-
berdobu kulturna prireditev. Za
uvod večera je solopevka Ajda ob
spremljavi kitaristke Mojce zape-
la pesmi Slovenija, od kod lepote
tvoje, Dan ljubezni in Tam, kjer
murke cveto. To sta dve obetavni
dekleti, doma iz Ajdovščine, Ajda
bi želela jeseni obiskovati študij
solopetja v Gradcu, Mojca pa gre
na glasbeno šolo v Trst.
Povezovalec večera Shimen Ger-
golet je v kratkem nagovoru sez-
nanil občinstvo, da je Orgnizaci-
ja združenih narodov za izo-
braževanje, znanost in kulturo
(UNESCO) leta 1999 proglasila
21. februar za dan materinščine.
Generalna direktorica Irina Bo-
kova poudarja pomen izo-
braževanja za vse ljudi. Po njenih
besedah je dobro poznavanje
maternega jezika osnova kakovo-
stnega učenja. Poudaril je, da
moramo biti ponosni, da naš je-
zik sploh še obstaja in je enako-
vreden ostalim, tudi jezikom
O večjih narodov. V materinščini setiskajo knjige že 465 let; sloven-ski jezik je bil v vsej svoji zgodo-
vini nemalokrat zaničevan, med
obema vojnama celo prepove-
dan; tako je bogat in lep, da ne
potrebuje vnešenih tujk, da bi ga
ovekovečile, saj ga kvečjemu po-
pačijo. Znano je, da so letos dan
maternega jezika praznovali v
Kanalski dolini, Ljubljani, Novi
Gorici, Trstu in tudi v Doberdo-
bu. “Ponosni smo, da tudi mi in
vi prispevamo k utrje-
vanju slovenstva.
Otroci, bodimo
srečni, da lahko danes
svobodno rabimo naš
jezik, in imejmo ga ra-
di, kajti s tem dokazu-
jemo, da nekomu pri-
padamo”.
Po teh mislih je pova-
bil na oder dijake vaške nižje
srednje šole, ki so pod mentor-
stvom in v režiji prof. Viljene De-
vetak odlično uprizorili gleda-
liško priredbo Prešernovega Uvo-
da h Krstu pri Savici. Najprej so
razglabljali o jeziku in ugotovili,
da naš jezik so naše korenine.
Prešli so na temo o slovenski in
tuji književnosti, zaustavili so se
pri Prešernu in v kostumih in s
ščiti uprizorili hud boj med kri-
stjani in pogani.
Gojenci tečaja lepe govorice Ra-
dijskega odra Radia Trst A so za ta
večer pripravili gledališko pred-
stavo z naslovom Stara hiška,
hruška buška, zlato pero. Tekst in
režijo sta podpisali prof. Lučka
Susič in Anka Peterlin. Zgodbica
pripoveduje, kako je hotel mestni
župan podreti staro hiško Dejke
Orač, ki prodaja hruške v bližini
šole, ker bi tam rad zgradil stano-
vanjski blok. Prijazna punčka je
ravno kupovala hruške pri Dejki,
ko jo je neolikani in razvajeni
županov sin Luka podrl na tla.
Mojca je omedlela in Dejka jo je
peljala na svoj dom. Tam je de-
klica našla zlato pero, županov
sin Luka pa je takrat skrivnostno
izginil. Zgodbica je poslušalce
poučila, kako je hudobija kazno-
vana in dobrota poplačana, pa še
malo vzgojne ekologije je bilo
vmes.
OPZ Veseljaki so pod vodstvom
Lucije Lavrenčič zapeli pesmi
Čuk se je oženil in Po vodi plava,
za konec pa še Prešernovo Zdra-
vljico, in ker je februar mesec
kulture, v njem sta namreč
Prešernov dan in dan maternega
jezika, so vsi prisotni spoštljivo
vstali.
Nastopajoči, Župnijski svet in
družina Romana Gergoleta se
zahvaljujejo številnemu občin-
stvu in ga vabijo na 5. prazno-
vanje tega dneva prihodnje leto.
Roman Gergolet
Na rednem mesečnem sestanku v ponedeljek, 2. marca 2015, so
prisotni člani goriške sekcije najprej analizirali dogodke, ki so vezani
na prizadevanja za ponovno vzpostavitev rajonskih svetov v Gorici.
V bližnji prihodnosti si bodo prizadevali za sestanek z goriškim
županom, nato pa še za sestanek s političnimi skupinami opozicije
za določitev skupne strategije.
V pregledu delovanja občinske uprave so prisotni svetniki poročali o
poteku zadnje seje občinskega sveta. V razpravi je prišla spet na
dan zadeva morebitnega ponovnega odprtja galerije Bombi, kajti
vsem je jasno, da Travnik s sedanjo ureditvijo prometa vidno propada.
Razvil se je nato razgovor o zadevi uveljavitve starih slovenskih
ledinskih imen v raznih okrajih mesta in o načinu, kako to zahtevati
s strani občinske uprave in uradov. Slovenski rajonski sveti so pred
leti že zbrali ta stara imena za zaselke in jih poslali na občino, vendar
so se očitno ti predlogi nekje izgubili.
V sklepnem delu se je razprava dotaknila še Trgovskega doma,
televizijske postaje Telemare in bližnjega pokrajinskega kongresa
stranke.
Sestanek mestne sekcije SSk
Dan maternega jezika v Doberdobu
Kako lepa in bogata
je naša govorica!
tobra 1992 v Avstraliji, ko se je
upokojil pri švicarski družbi
Suisse Atlantique – Société de
Navigation Maritime, na kate-
ro je bil tudi zelo ponosen.
Kljub dolgi odsotnosti od do-
mačih krajev, na katere pa ni
nikoli pozabil, si je v Sovod-
njah zgradil dom, kamor se je
preselil z ženo
Rosanno ter
hčerkama Fio-
renzo in Erico.
Kot prepričan
demokrat je z ve-
likim veseljem
pozdravil osa-
mosvojitev Slo-
venije in se
vključil v poli-
tičnoupravno
življenje v sovo-
denjski občini in
aktivno sodelo-
val pri stranki
Slovenska skup-
nost. Prvič je bil
izvoljen v sovo-
denjski občinski svet maja
1995, leta 1999 pa je kandidiral
za župana. Nekaj časa je opra-
vljal tudi funkcijo sekcijskega
tajnika SSk.
Polega političnega udejstvo-
vanja je Julijan Ožbot - po do-
mače so mu rekli Julko - imel
tudi veliko veselje do knjig. Pre-
biral jih je v raznih jezikih in
bil član občinske komisije za
sovodenjsko knjižnico. V okvi-
ru Sveta slovenskih organizacij
pa je bil nekaj let tudi aktiven
v društvu Emigrant.
Poleg morja je imel zelo rad tu-
di kolo, s katerim se je odpra-
vljal na dolge enodnevne izlete
po bližnjih furlanskih vaseh in
v Vipavsko dolino.
Na poslednjo plovbo proti raju
ga je v petek pospremilo tudi
petje moške sestave zbora Ru-
pa-Peč. Verjetno je pokojnega
Julkota še najbolj razveselila
Marijina Zgodnja Danica.
JuČ
Kultura12. marca 20158
Intervju / Josip Osti 
“Kalil sem se pri številnih
pesnikih in pisateljih”
  esnik, prevajalec, esejist in
literarni kritik Josip Osti
praznuje sedemdeseti
življenjski jubilej. Rodil se je
namreč 19. marca 1945 v Saraje-
vu, kjer je preživel otroštvo in
mladost, še pred samim razpa-
dom nekdanje skupne jugoslo-
vanske države pa je Slovenijo iz-
bral za svoj novi dom. Živi in de-
la med Tomajem na Krasu ter
Ljubljano. Njegov pesniški prve-
nec je izšel leta 1971. Do devet-
desetih let je Osti v glavnem pi-
sal v srbohrvaškem jeziku, nato
je polagoma prešel na slo-
venščino, kar je svojevrstna po-
sebnost.
Med njegova pomembnejša dela
zadnjega četrt stoletja oziroma
od tedaj, ko živi v Sloveniji,
prištevamo knjige pesmi Barbara
in barbar, Sarajevska knjiga
mrtvih, Salomonov pečat – na-
pisane so v srbohrvaščini, izmed
slovenskih pa izstopajo Kraški
Narcis, Veronikin prt, Rosa my-
stica ter večje število zbirk, v ka-
terih je znal mojstrsko upesniti
haiku, kratko obliko, ki izvira na
Daljnem vzhodu. To so Tomajski
vrt, Od Koprive do Križa, Jutran-
jice, večernice, Objemam te in
poljubljam v vseh barvah Marca
Chagalla itd.
Osti je avtor večjega števila ese-
jev, proze in zajetnega prevajal-
skega opusa iz slovenščine, s ka-
terim je že od konca sedemdese-
tih let prejšnjega stoletja vzposta-
vil most med Slovenijo in pro-
storom nekdanje skupne države
Jugoslavije. Posebno pri srcu sta
mu življenje in delo pesnika
Srečka Kosovela, kar potrjujeta
število prevedenih knjig Kosove-
love poezije pa tudi dejstvo, da
ima že dvajset let hišo v
Tomaju, v katerem je Ko-
sovelov grob.
Rodili ste se v Sarajevu
pred sedemdesetimi le-
ti. Kakšno je bilo to me-
sto v vašem otroštvu,
kakšno takrat, ko ste ga
zapustili, kakšno pa je
sedaj, skoraj dvajset let
po koncu zadnje bal-
kanske morije?
Rodil sem se dva tedna
pred osvoboditvijo Saraje-
va 6. aprila leta 1945. Moji spo-
mini iz otroštva potrjujejo, da so
prebivalci Sarajeva pripadniki
več narodov in veroizpovedi, to-
rej Srbi, Hrvati, Muslimani, da-
nes Bošnjaki, Židje in številni
drugi, med njimi Slovenci, Čehi,
Avstrijci, Italijani, Poljaki itd., da
sploh ne naštevam vseh tistih
narodov in narodnosti, ki so
prišli v Bosno in Hercegovino ter
v Sarajevo v času Avstro-Ogrske.
Živeli so ne drugi poleg drugih,
temveč drugi z drugimi, v sožit-
ju. To potrjuje tudi število nacio-
nalno mešanih zakonov. Tudi
sam sem otrok iz takšnega zako-
na, kajti mama Veronika Meštro-
vić je bila Hrvatica, oče Narcis
Osti pa Slovenec, rojen v BiH.
Njegov oče, z istim imenom in
italijanskim priimkom, je prišel
v Bosno iz severne Italije, ki je ta-
krat pripadala Avstro-Ogrski, ko
je ta gradila železnico v Bosni. In
tam je tudi ostal. Tudi moj oče je
bil otrok iz mešanega zakona,
kajti dedova žena, njegova mati,
je bila Poljakinja Justina Lay. Do-
bro se spominjam časov, ko smo
se otroci ne glede na nacional-
nost in veroizpoved staršev vese-
lili vseh praznikov.
P Po mojem odhodu v Slovenijokonec osemdesetih so se znotrajJugoslavije in v BiH znova zao-
strili mednacionalni odnosi, ki
so pripeljali do
medsebojnih
spopadov,
množičnih pobo-
jev (da omenim
le Srebrenico) in
skoraj štiriletnega
obleganja Saraje-
va. Oblegali so ga
predvsem Srbi, ki
so do takrat živeli
v njem, kar po-
meni, da so strel-
jali na svoje dote-
danje someščane.
To je povzročilo,
da je veliko pri-
padnikov hrvaške
nacionalnosti za-
pustilo mesto in
imelo za posledi-
co, da se je nacio-
nalna struktura v
njem bistveno
spremenila. Pred
vojno je v mestu živelo okrog
60% muslimanov, po vojni pa se
je ta odstotek dvignil na 90. Po
trditvah nekaterih celo več.
Kdo so bili avtorji oziroma
ustvarjalci, ob katerih ste se
začeli literarno kaliti?
V zgodnjem otroštvu je bila to
najprej zbirka ljudskih pravljic
ter Tisoč in ena noč, ki je bila
prav takrat integralno prevedena
iz ruščine. Poleg teh dela nešte-
tih avtorjev, kajti moje življenje
je bilo od zgodnje mladosti do
danes predvsem življenje s knji-
gami. In nisem brez razloga svo-
je zadnje knjige esejev prav tako
naslovil. Bral sem veliko izvirne
literature pisateljev s srbo-
hrvaškega jezikovnega območja,
veliko pa tudi prevedene. Za
gimnazijsko maturitetno nalogo
sem leta 1964 pisal o romanu
Franza Kafke Proces, le dve leti
potem, ko je v slovenščini izšel
prvi njegov prevod. V hrvaščini
in srbščini se je to zgodilo sicer
veliko prej, med obema vojna-
ma. Ker sem študiral književnost,
se je število prebranih del do-
mačih in tujih avtorjev večalo,
kot tudi po študiju, ko sem bil
več let urednik domače in tuje
književnosti pri sarajevski za-
ložbi Veselin Masleša, ki je bila
po velikosti oziroma številu ob-
javljenih knjig druga v BiH. In
ker tudi danes berem enako, če
ne še več, je za mano veliko pre-
branega. Branje imam namreč za
edino pravo šolo pisanja, zato
sem se, da uporabim vaš izraz,
kalil pri številnih pesnikih in pi-
sateljih. In se še vedno kalim.
Naštevanje njihovih imen bi pre-
seglo prostor, namenjen najine-
mu pogovoru.
Za migrante po navadi velja,
da jih od doma žene eden od
treh razlogov, in sicer gospo-
darski vidiki (preživetje, boljši
pogoji), politika (diktature,
vojne) ter ljubezen. Pri vas je
šlo najbrž za preplet vsega
naštetega. Kdaj ste se naposled
odločili, da Slovenijo izberete
za svoj novi dom?
Pri meni je šlo edino za ljubezen.
Celo ne za ljubezen do sloven-
skega jezika in književnosti, kajti
z njo bi lahko - kot do tedaj - še
dalje živel v Sarajevu, temveč za
ljubezen do Barbare, moje druge,
žal že pokojne žene. Kajti le to je
bilo usodno, da sem kljub globo-
kemu prepričanju, da bom do
smrti živel v rojstnem mestu,
prišel živet v Slovenijo. Ker se je
najina zveza začela jeseni leta
1987, sem do leta 1990 pogosto
prihajal v Ljubljano. Takrat je ce-
lo na koncu beležk o meni v
knjigah pisalo, da živim med Sa-
rajevom in Ljubljano, od lju-
bezni ter tistega, kar napišem
in prevedem. Leta 1990, ko
sva začela skupno življenje v
Ljubljani, celo sploh nisem šel
v Sarajevo. V njem sem bil do
začetka vojne in obleganja
mesta le nekajkrat. Za svoj
končni dom pa sem leta 1994
izbral Tomaj. Tedaj sva z Bar-
baro kupila hišo na Krasu,
predvsem zaradi moje naveza-
nosti na Kosovela in njegovo
poezijo.
Kdo vam je med slovenskimi
avtorji najbolj všeč oziroma s
kom najbolj prijateljujete?
Več kot sto knjig slovenskih pe-
snikov in pisateljev oziroma pe-
snic in pesnikov, ki sem jih do
zdaj prevedel, da ne omenjam se-
demnajstih iger in številnih be-
sedil, objavljenih v literarnih re-
vijah in časopisih, predvajanih
na radiu, pravi, da mi je všeč ve-
liko slovenskih avtorjev. Tako
med živimi kot tudi med že po-
kojnimi. Z velikim številom sem
prijateljeval in - razen s tistimi,
ki so medtem umrli - še vedno
prijateljujem. Najdlje sem bil v
stiku z Danetom Zajcem in To-
mažem Šalamunom ter z Mila-
nom Deklevo in Borisom A. No-
vakom, s katerim sva si zadnja le-
ta najbliže.
Kako bi opisali svoj prvi stik s
Krasom? Kako pa tistega s
Srečkom Kosovelom oziroma
njegovo poetiko?
Moj stik je bil najprej s poezijo
Srečka Kosovela oziroma z nje-
govimi Zbranimi deli, kar pome-
ni z njegovo poetiko, šele potem
s Krasom. S Krasom sem se prvič
srečal, ko sva na Vilenici trčila z
Barbaro, in sicer leta 1987, kar
pomeni v ozračju začetka najine
ljubezni, jaz pa sem takrat preva-
jal njegove pesmi v prozi. In sem
takrat prvič ugotovil, da je v Ko-
sovelovi poeziji veliko tistega,
kar obstaja na Krasu, čeprav je
večino svojih pesmi napisal v
Ljubljani, o čemer sem se po
dvajsetih letih življenja na Krasu
še bolj prepričal.
V času obleganja Sarajeva ste
se v mesto odpravili z delega-
cijo slovenskih pisateljev.
Kakšen odmev je imela tedaj
pobuda?
Leta 1994 smo tam
bili Boris A. Novak,
Drago Jančar, Niko
Grafenauer in jaz kot
delegacija Slovenske-
ga PEN centra, in si-
cer na vabilo Sloven-
skega kulturnega
društva Ivan Cankar
- delovanje tega se je
obnovilo prav v času
obleganja mesta. Tja
smo prileteli in od
tam tudi odleteli z le-
talom Umproforja.
Zame je bil to hkrati
obisk mame, ki je ves
čas obleganja
preživela v Sarajevu
in ga ni hotela zapu-
stiti. Če se osredo-
točim le na odmev te
pobude, lahko
rečem, da je bil zelo
velik. To potrjuje naša udeležba
na Cankarjevi tribuni, branje v
prostorih Društva, srečanje s sa-
rajevskimi kolegi pisatelji v pro-
storih BiH PEN Centra, pogovor
z županom Sarajeva ter na nje-
govo željo srečanje s predsedni-
kom Predsedstva BiH Alijo Izet-
begovićem. Vse so spremljali sa-
rajevski mediji, časopisi, radio,
televizija. Dogodek je izpadel kot
izjemen. Slovenski PEN Center
je na moj predlog, predvsem pa
po zaslugi angažmaja njegovega
predsednika Borisa A. Novaka, ki
je takrat bil tudi predsednik Sa-
rajevskega mirovnega komiteja
(ustanovil ga je Mednarodni
PEN center), zbiral denar in z
njim tudi pomagal pisateljem v
obleganem Sarajevu, prispeval
pa je tudi pri sprejemanju BiH
PEN centra v Mednarodni PEN
center. Novak je našim sarajev-
skim kolegom tudi takrat prine-
sel 20.000 nemških mark.
Kako je pri vas rastla ljubezen
do slovenščine in kdaj ste se
naposled odločili, da jo boste
uporabljali kot prvi jezik?
Za moje zanimanje za slovensko
literaturo in s tem tudi za sloven-
ski jezik je zaslužen predvsem
moj profesor slovenske književ-
nosti dr. Juraj Martinović, v svo-
jem času eden izmed najboljših
slovenistov na srbohrvaškem je-
zikovnem območju tedanje Ju-
goslavije, ki je od tistih časov do
danes moj najboljši sarajevski
prijatelj. Moj prvi prevod iz slo-
venščine, ki sem se je učil sam,
kajti takrat ni bilo ne tečaja slo-
venščine - kot tudi na sarajevski
Filozofski fakulteti ni bilo lektor-
ja za slovenščino -, je bila pesem
Marka Kravosa Čevlji. Prva pre-
vedena knjiga pa je bila Šalamu-
nova zbirka Druidi. Sledilo ji je
število prevodov, ki sem ga že
omenil. Pisati v slovenščini sem
začel leta 1995, in sicer besedila
za Radio Slovenija, njen stalni
zunanji sodelavec sem bil med
letoma 1991 in 2001. Prve pesmi
v slovenščini sem napisal 1997.
Šlo je za knjigo Kraški Narcis, za
katero sem prejel Veronikino na-
grado, in to v hudi konkurenci,
kajti v najožjem krogu nomini-
rancev so bile knjige Daneta Zaj-
ca, Toneta Pavčka, Nika Grafena-
uerja in Bine Štampe Žmavec.
Od takrat sem vse svoje knjige
pesmi napisal v slovenščini.
Zakaj haiku?
Večkrat sem omenil, da sem se
za pisanje haikujev odločil, da bi
v svoji poeziji, ki sem jo od leta
1997 ustvarjal v slovenščini,
brzdal plaz jezika. V njem je bilo
zagotovo celo več odvečnih be-
sed kot pri pesnikih, ki jim je slo-
venščina materinščina. Ob tem
je bil izziv povedati kar se da več
z uporabo čim manj besed. Tako
sem se odločil za klasično obliko
haikuja, zgrajenega iz 17 zlogov
(5 + 7 + 5). To mi je bilo, celo ne
da bi se tega zavedal, zelo blizu.
Kajti Milan Dekleva, avtor prve
haiku zbirke v Sloveniji Mushi
mushi (1971), je ugotovil, da je
v mojih pesmi tudi pred tem
marsikateri verz štel 17 zlogov.
Haiku pa je bil primeren tudi za
izpovedovanje mojega neposred-
nega stika z naravo na Krasu.
Kaj vam danes, kot Kraševcu s
'tomajskim državljanstvom',
pomeni bližina zamejstva,
Trsta in slovenske ustvarjalno-
sti onkraj danes odprte meje
na Repentabru?
Predvsem bližino s pesniki in pi-
satelji med tržaškimi Slovenci,
med katerimi sta moja dolgolet-
na prijatelja pesnika Miroslav
Košuta in Marko Kravos, poleg
njiju pa še pisatelji Boris Pahor,
Alojz Rebula, Marko Sosič,
Dušan Jelinčič, pesnika Ace Mer-
molja in Marij Čuk. Njihove knji-
ge sem z velikim veseljem bral.
Primož Sturman
“Dobro se spominjam
časov, ko smo se otroci 
(v Sarajevu, op. ur.) ne
glede na nacionalnost in
veroizpoved staršev 
veselili vseh praznikov”.
Kultura 12. marca 2015 9
Prva številka tržaške revije Mladika v letu 2015 prinaša zanimiv
uvodni članek izpod peresa Andreja Capudra. Gre za prispevek z
naslovom Dante na meji, ki ga je ugledni slovenski pisatelj, prevajalec
in diplomat podal na nedavnem mednarodnem srednjeevropskem
srečanju v Gorici. Med literarnimi prispevki objavlja revija novelo
Neže Kravos Okus spomina, ki je bila priporočena na 42. literarnem
natečaju revije Mladika, nov del romana v nadaljevanjih Irene Žerjal
z naslovom Peta Avenija in smrtne
zagate ter ciklus pesmi Metke
Kacin Beltrame Utrinek s Krasa, ki
je bil prav tako priporočen na 42.
literarnem natečaju revije.
V reviji se spominjajo nedavne smrti
knjižničarja in kulturnega delavca,
sodelavca Marjana Pertota, ki je bil
med ustanovitelji Knjižnice Dušana
Černeta, knjižnične ustanove,
specializirane za zbiranje
zdomskega tiska s sedežem v Trstu.
V rubriki o umetnosti Mojca Polona
Vaupotič predstavlja arhitektonske
in slikarske znamenitosti
semeniške knjižnice v Ljubljani.
O tragični usodi Lada Piščanca pripoveduje s slikovnim gradivom
opremljen zapis Brune Marije Pertot z naslovom Liber baptizatorum
Barcula 1914.
Pod črto se objavlja razmišljanje Kalifat na pohodu? o nedavnem
kaznovalnem pohodu muslimanskih skrajnežev v Franciji. Avtor
zapisa se sprašuje o mejah svobode izražanja.
V mladinski prilogi RAST Simon Peter Leban razmišlja o januarskem
tragičnem dogodku v Parizu in si postavlja vprašanja o svobodi
izražanja, etičnem ravnanju in svobodi žalitev. Nika Čok predstavlja
knjigo Giusi Versace Z glavo in s srcem greš povsod, Neža Kravos
poroča o nedavnem srečanju skupine Etika za prihodnost z Manco
Košir, Mojca Petaros pa o Mospovi delavnici kreativnega pisanja in
časnikarstva, sledijo še poročilo o osrednji Prešernovi proslavi v
zamejstvu, ki je bila namenjena športu, z mnenji gledalcev, prispevek
Desiree Celin o evropski identiteti, ki je prejel drugo nagrado na
natečaju Grmada v pristanu v organizaciji Mladih za prihodnost, ter
tretje nadaljevanje dnevnika Nastje Slavec z jesenskega seminarja
pri Retoromanih v Švici.
Izšla je Mladika 1/2015
Gorica / Koncertna sezona KCLB in ZCPZ Gorica
Skladnost celote 
v umetniškem soglasju
  lavirski recital je najbolj po-
gosta in razširjena oblika
ponudbe v programu kon-
certne sezone komornega značaja.
Kulturni center Lojze Bratuž pa je
poskrbel, da je klavirski večer po-
stal izredno doživetje, kot je lahko
koncert za štiri pianiste in dva kla-
virja. Protagonisti tega dogodka so
bili štirje znani solisti, s katerimi se
naša dežela (in predvsem Center
za glasbeno vzgojo Emil Komel) na
poseben način ponaša: Sijavuš
Gadjiev, Massimo Gon, Alexander
K Gadjiev in Giuseppe Guarrera. Ta-ko kot ni nujno, da se dober solo-pevec ravno tako učinkovito izkaže
v concertatu, ko mora pokazati
svoj posluh za ostale soizvajalce in
sposobnost skupnega umetniške-
ga ustvarjanja, je tudi uspešno
usklajevanje po naravi “soli-
stičnih” pianistov stvar večje ali
manjše prožnosti. Izredna četveri-
ca pianistov dveh različnih gene-
racij je prepričljivo zmogla in se je
ob novi izkušnji tudi zabavala, kot
je lahko ugotovila številna, upra-
vičeno navdušena publika, ki sta
jo privabili posebnost tega koncer-
ta in priznanost interpretov. Med
obiskovalci je bilo veliko glasbeni-
kov, ki so prisluhnili programu z
veliko radovednostjo, saj je šlo za
skladbe, ki jih je v taki obliki težko
zaslediti: transkripcije opernih
uvertur in plesov, Smetanova So-
nata (edina izvirna skladba za šti-
ričlansko “klavirsko zasedbo”), v
Slavistično društvo Trst Gorica Videm
Pesniški poklon
Tomažu Šalamunu
  začetku marca je v sre-
dišču Trsta izzvenel pe-
sniški poklon Tomažu
Šalamunu. Mesec je tradicional-
no posvečen verznemu izražanju,
21. bomo namreč praznovali sve-
tovni dan poezije. Odlično obi-
skano srečanje, ki je bilo v prosto-
rih Narodnega doma v Trstu, je
priredilo Slavistično društvo Trst
Gorica Videm. V njegovem ime-
nu sta že pred samim začetkom
debate spregovorili profesorici
Marija Pirjevec in Vilma Purič,
medtem ko je osrednji nagovor
V pripadel akademiku in zaslužne-mu profesorju, sicer uveljavljene-mu literarnemu kritiku in zgodo-
vinarju Borisu Paternuju, ki bo
prihodnje leto praznoval svoj 90.
življenjski jubilej. Poleg njega so
na srečanju spregovorili še pesni-
ka Marko Kravos in Marij Čuk,
prevajalka Daria Betocchi, prav
poseben pomen pa je imela pri-
sotnost predsednika Društva slo-
venskih pisateljev Iva Svetine.
Šalamunove poezije je zbranemu
občinstvu v dvorani z igralsko
tankočutnostjo podal recitator
Marijan Kravos.
Splošno velja, da je decembra pre-
minuli Tomaž Šalamun s svojim
pesniškim ustvarjanjem v sloven-
ski poeziji sprevrgel marsikatere-
ga od do tedaj obstoječih literar-
nih kanonov. Leta 1941 v Zagrebu
rojeni pesnik se je namreč krepko
distanciral od dotedanjega pe-
sniškega ustvarjanja, torej poetike
Toneta Pavčka, Cirila Zlobca, pa
tudi Lojzeta Krakarja, Ivana Mi-
nattija in Daneta Zajca. Njegov
pesniški prvenec z naslovom Po-
ker je izšel leta 1966, še pred tem
pa je Šalamun svoje pesmi obja-
vljal v reviji Perspektive, ki je bila
kmalu nato ukinjena. Paternu je
v svojem krajšem posegu citiral
parodijo Župan čičeve Dume, ki ji
je Šalamun dodal letnico 1964.
Pesem je druž benopolitično
skrajno provokativna, saj pesnik
v njej pravi, da je na popotovanju
po svoji zemlji dobil čir na želod-
cu, svoje sodeželane pa opisuje
kot prehlajeni predmet zgodovi-
ne. V pesmi Mrk pa piše o tem,
kako se je utrudil podobe svojega
plemena in se je zato izselil. Šala-
mun je v svojem plodnem
življenju objavil kar 42 izvirnih
pesniških zbirk, od katerih je bila
večina na ogled na dolgi polici za
predavateljsko mizo.
Pesnik Ivo Svetina je poudaril, da
je njegova generacija (rojen je leta
1948) z distanco gledala na Šala-
munovo poetiko. Tudi v skupini
OHO, ki so jo v glavnem sestavlja-
li ustvarjalci Šalamunove genera-
cije, se Svetina ni udejstvoval.
Kljub temu da je imel s Šalamu-
nom bolj malo stikov, je bil Sveti-
na počaščen ob povabilu v Trst.
Pesnik Marko Kravos je v svojem
nagovoru spregovoril predvsem o
stikih, ki jih je pletel s Šalamu-
nom. Poznala sta se tudi osebno,
ločevali sta ju namreč le dve leti.
Tudi teme, ki sta jih pesniško
obravnavala, so bile med seboj ra-
zlične. Kravos je bil namreč vple-
ten v slovensko stvarnost v Italiji,
ki je (bila) na prepihu, medtem
ko je Šalamun obravnaval dru-
gačne izzive. Posebno rad se Kra-
vos spominja recenzije Pokerja, ki
jo je leta 1966 objavil na straneh
tržaške revije Zaliv, s katero je te-
daj sodeloval.
Prevajalka Daria Betocchi je v svo-
jem nagovoru spregovorila predv-
sem o prevajalskih izzivih Šala-
munove poezije v italijan ščino.
Šalamunovi prevodi v italijanski
jezik so izhajali v zadnjem poldru-
gem desetletju, Betocchijeva pa je
povedala, da se ji je tedaj avtor pri-
poročil, naj njegove pesmi preva-
ja dobesedno. Šalamunovo
srečanje v Narodnem domu je
končal pesnik Marij Čuk, v čigar
poetiki so jasno zaznavni Šalamu-
novi vplivi. Omenil je predvsem
njegovo igrivost, hudomušnost in
ironijo.
(ps)
Mladi pesnici
Če ogenj v prsih se ne da krotiti,
ki z njim notranji te Bog k petju žene,
se moraš, ker izbire ni nobene,
le Sapfinim spremljavcem pridružiti.
Na slave pot boš morala oditi,
čeprav odrečeš se ljubezni žene,
čeprav ima od sreče razpršene
med vale smrt še tebe potegniti.
Če pa ne čutiš sile tega klica,
obrni se k prijaznejši usodi,
dokler ti zorna še so mlada lica.
Ljubezni pot ti v cvetju bo povsodi,
tam čaka mirtin venec te, devica;
ne išči lovorja in srečna bodi.
France Prešeren (An eine junge Dichte-
rin, prevod iz nemščine Lili Novy)
Razpet med stvarnostjo pridobitniško na-
ravnane družbe in predanostjo pesniški
muzi, je tudi Prešeren - tako kot veliki
evropski romantiki - razmišljal o pesnikovi
vlogi, o njegovem poslanstvu in usodni zaz-
namovanosti. In to bodisi v znanih pesmih
Glosa, Neiztrohnjeno srce in pesniških ci-
klih Gazele, Sonetni venec kot tudi v nem -
ških pesmih.
Medtem ko sem listala po več kot pol sto-
letja stari Kondorjevi izdaji Prešernovih pe-
smi (1962),
se mi je oko
zaustavilo ob
zgornjem
nemškem so-
netu, ki ga je
prevedla pe-
snica Lili No-
vy. Od vseh
Prešernovih
pesniških iz-
daj mi je ta s
spremno be-
sedo Antona
Slodnjaka
naj ljubša, saj
sem iz nje
dolga leta
prebirala pesmi dijakom pri pouku, pa tudi,
ker ima bogate opombe, ob I. razdelku Poe-
zije pa vsebuje tudi II. razdelek Pesmi in pi-
sma. V njem je najti zapise slovenskih ljud-
skih pesmi, slovenske prevode tujih pesni-
tev, nemške prevode lastnih in poljskih pe-
smi, nemške pesmi in prevode kasnejših
prevajalcev.
Gradivo osvetljuje Prešernov lik z drugačne-
ga zornega kota, saj, kot vemo, je Prešeren
ustvarjal tudi v nemščini. Vendar velja vno-
vič poudariti, da je velik zaradi tega, ker se
je v svojem času pogumno odločil za svoj
materni jezik, za slovenščino, v katero je
prelil lepoto romanskih vrst in oblik (npr.
sonet, gloso, oktavo, tercino) ter je iz dna
svojega razrvanega in genialnega duha
ustvaril nesmrtno poezijo dvomilijonskega,
tedaj še nesvobodnega slovenskega naroda.
Prešeren je nemški sonet namenil Luizi,
hčerki odvetnika Crobatha,  (kasneje po-
ročeni Pesjak) za njen god 21. junija 1844.
V prigodniški pesmi svari dekle, ki se je te-
daj spopadalo s kovanjem nemških verzov,
pred tragično usodo tistih, ki se na poti sla-
ve pridružijo pesnikom, to je Sapfinim
spremljevalcem, ker čutijo neukrotljivi
ogenj ustvarjalnega navdiha. Grška pesnica
Sapfo predstavlja simbol nesrečne umetni-
ce.
Pesnik sklepa z blagohotnim nasvetom: če
mlada snovalka verzov ne čuti pesniškega
klica, naj raje izbere mirtin venec, ne pa lo-
vorja; naj se torej odloči za vsakdanje,
običajno življenje in za ljubezen, ne za pe-
sniško pot. Nelahka pot pesniške ustvarjal-
nosti je namreč zaznamovana s tragiko od-
povedi in trpljenja.
PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman
France Prešeren
kombinaciji z bolj “običajnimi”
skladbami za dva klavirja.
Zabava, ki so jo temperamentni
pianisti ponudili tudi s tremi
dodatki, pa ni 'hec', saj je sklad-
nost celote v umetniškem sogla-
sju dosežek, za katerega je po-
trebno veliko truda, tankočutne
pozornosti in izostrenega poslu-
ha. Med enim in drugim klavir-
jem (in relativno dvojico izva-
jalcev) ni tekmovalnosti, tem-
več intenzivna bližina, ki blaži
morebitno izstopanje osebnih
interpretacijskih letov s podva-
janjem pozornosti do zvočnega
ravnovesja in ritmične na-
tančnosti med glasovi. Tako v
kvartetu kot v duu je prišla do
izraza zanimiva konfrontacija
med umirjeno izkušnjo
sproščenih “profesorjev” in
energetsko zbranostjo adrena-
linskih “učencev”. Preplet gla-
sov Mozartove uverture k operi
La clemenza di Tito predstavljal
še uvodno ogrevanje (poudariti
je treba, da je šlo za debitni kon-
cert pianistov v tej zasedbi in s
tem programom), je Smetanova
sonata ponudila pianistom bolj ja-
sne orientacijske točke v svoji ro-
mantično afirmativni strukturi.
Debussyjeve polsence dveh Nok-
turnov so se srečale s temperamen-
tno izpovednim značajem mladih
pianistov, pripovedni Barkarola in
Paques Sergeja Rachmaninova pa
sta zaživeli v lepoti zvoka, ki jo pre-
moreta izkušene roke uveljavljenih
docentov. Osemročno pa so zazve-
neli barviti madžarski plesi Johan-
nesa Brahmsa, ki so na valu vedno
večjega navdušenja vodili do sklep-
nega ognjemeta z efektno uvertu-
ro iz Rossinijeve opere Seviljski bri-
vec. Odziv publike ni razočaral po
številu in niti po aplavzu, saj so iz-
vajalci izpolnili visoka pričakovan-
ja izvrstnega večera koncertne se-
zone, ki se bo nadaljevala 24. aprila
z gostovanjem ljubljanske Opere s
klasičnim baletom Labodje jezero.
Koncertni večer je spadal tudi v
abonmajsko sezono SSG v Gorici
kot glasbena ponudba Kulturnega
centra Lojze Bratuž.
PAL
Foto Damj@n
Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev, Giuseppe Guarrera
foto dpd
Tržaška12. marca 201510
Predavanje v Slovenskem zdravniškem
društvu Trst Gorica
V petek, 13. februarja 2015, je bilo v prostorih restavracije hotela
Križman v Repnu, na Tržaškem, 175., torej jubilejno, strokovno-
družabno srečanje Slovenskega zdravniškaga društva (SZD).
Predavatelj je bil dr. Branko Zorn, specialist na oddelku za Andrologijo
Ginekološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani in docent
Ginekologije in porodništva Univerze v Ljubljani. V svojem predavanju
Novosti v diagnostiki in zdravljenju moške neplodnosti je na natančen
in nazoren način prikazal nova spoznanja in nove oprijeme pri
zdravljenju neplodnosti parov. Še do nedavnega je veljalo prepričanje,
da je za neplodnost kriva ženska, in zato se je moški čutil nekako
neprizadet pri problemu. Na srečo je danes vedno več moških, ki se
odloča za obisk pri specialistu. Predavatelj je naštel vrsto vzrokov, ki
so krivi za moško neplodnost, od anatomskih in hormonskih do
posledic raznih bolezni. Sodobna andrologija je sposobna izvesti v
vedno več primerih točno diagnozo in poiskati primerno rešitev. V
drugem delu večera je dr. Zorn predstavil svojo knjigo Andrologija,
sad dolgega ekipnega dela, ki jo je izdala Medicinska fakulteta v
Ljubljani leta 2014. Predavatelja je na začetku predstavil odbornik
SZD dr. Živko Lupinc, ki je opravičil odsotnost častnega predsednika
dr. Rafka Dolharja zaradi smrti soproge Nadje, ki se je bodo vsi
spominjali tudi kot stalne spremljevalke društvene dejavnosti.
Števerjanski likof 2015
Ob razstavi bo v muzeju Cara’, ul. Roma 9, v soboto, 14. t. m., ob
17.30, Števerjanski likof v Miljah. DSMO K. Ferluga prireja skupaj z
društvom Vinoteka “Števerjanski griči - Colli di S. Floriano” poseben
dogodek v znamenju umetnosti in vina. Tržaški pesnik Marko Kravos
se bo poklonil prijatelju umetniku, s katerim bosta vodila skupen
ogled razstave. Glasbeno kuliso bo poustvaril harmonikarski duo, v
sestavi Andrej Bachi in Mitja Tull. Učenca Glasbene matice iz razreda
prof. Fulvia Jurinčiča sta nastopila na nedavni Prešernovi proslavi v
Hrvatinih in izvajata prijetno sodobno literaturo za harmoniko.
Sledila bo degustacija briških vin v režiji mladih vinarjev, članov
Vinoteke, ki že več let prireja v Števerjanu perspektivno prireditev
Likof, letos od 5. do 7. junija. Miljskega odprtja se bosta poleg županje
udeležila še občinska odbornika Marjan Drufovka in Martina
Grahonja. Prireditev soustvarjajo z Vinoteko in Občino še obe krajevni
društvi Briški grič in F. B. Sedej ter številni partnerji, gostinci, trgovci,
otroški animatorji itd.
V muzeju Cara’ bodo v pokušnji vina kmetij Koršič Rudi, Mužič,
Paraschos Evangelos, Gradis'ciutta, Simon Komjanc, Ivan Vogrič,
Draga, Franko Terpin, Skok in Humar. Prisotni bodo predsednik
Fabjan Koršič in člani Vinoteke Nataša Kocjančič, Fabijan Mužič,
Simon Komjanc, ki bodo imeli na voljo tudi promocijsko gradivo o
“Likofu 2015” in ostalih briških zanimivostih. Info: o razstavi in o
števerjanskem “likofu”: www. benvenutiamuggia. eu, www. likof. org.
Reforma krajevnih uprav / Panontin, začetek
dialoga s štirimi župani Krasa in Brega
Dialog in velika pozornost do posameznih zahtev območja za
ovrednotenje in spoštovanje specifičnosti, toda znotraj začrtanega
okvira reforme krajevnih uprav, ki čaka na udejanjenje v znamenju
izboljšanja uporabe sredstev in splošnega varčevanja stroškov. Tako
je deželni odbornik Paolo Panontin ocenil srečanje z župani devinsko-
nabrežinske, zgoniške, repentabrske in dolinske občine, ki je potekalo
v Trstu. Z Vladimirjem Kukanjo, Monico Hrovatin, Markom Pisanijem
in Sandijem Klunom se je deželni odbornik soočil glede operativnega
dela, ki je povezano z načrtom nove teritorialne ureditve; ta povezuje
namreč omenjene štiri okoliške občine s Trstom. Ob izpostavitvi
enakopravnega dostojanstva vseh v času sestave statuta
Medobčinske teritorialne unije (MTU) tržaške pokrajine, ki bo na
skrajnem delu t. i. italijanskega severovzhoda, od 17 predvidenih
MTU, tista z največjim številom prebivalcev (230 tisoč), je Panontin
sprejel v vednost opozorila in priporočila, ki so mu jih župani
predstavili glede težav, ki se tičejo administrativnega upravljanja in
stopnje zaščite slovenske manjšine, ki je v posameznih občinah
različna. “Potrebno in umestno je zagotoviti – pravi odbornik –
predstavništvo vsakemu območju; prav tako hoče Dežela FJK dvigniti
ravnovesje navzgor, raje kot navzdol”.
Kratke
  ruštvo slovenskih izo-
bražencev je s Knjižnico
Dušana Černeta predsta-
vilo knjigo Demos, Slovenska
osamosvojitev in demokratizaci-
ja avtorice dr. Andreje Valič Zver
ob 25-letnici političnih prelom-
nih dogodkov v Sloveniji, ki so
privedli do demokratizacije ter
osamosvojitve Slovenije. Knjiga
je dodelana doktorska disertacija
o obdobju, o katerem se zdi, da
se ga sramujemo. Obletnice
prvih svobodnih volitev in De-
mosa kar bežijo mimo nas, kot
da se sramujemo likov, ki so nas
leta 1991 pripeljali do osamosvo-
jitve. Že v šolstvu je žalostno, saj
povprečni slovenski mladostnik
ve o nastanku slovenske države
malo ali skoraj nič. Večer je po-
vezoval časnikar Ivo Jevnikar.
Kljub temu da je danes razisko-
valcem na voljo ogromno virov
in literature o nastanku sloven-
ske države, je dr. Andreja Valič
Zver naletela na težave tako pri
pripravi kot zagovoru doktorata.
Pripravila ga je na FDV v Ljublja-
ni, a je bil iz čisto političnih vzro-
kov zavrnjen, zato je morala spre-
meniti fakulteto, spet plačati
doktorat in najti novega mentor-
D
ja, da je v Mariboru lahko zago-
varjala doktorat. Kot je dejal zgo-
dovinar Renato Podbersič ml., ki
je predstavil avtorico in njeno de-
lo, se na znanstveni instituciji ne-
kaj takega ne bi smelo zgoditi.
Knjiga vsebuje veliko arhivskih
virov iz državnega arhiva RS,
širok izbor literature in veliko
opomb; največjo dodano vred-
nost predstavlja anketa glavnim
akterjem izpred 25 let, na katero
so žal odgovorili samo predstav-
niki Demosa, ostali se niso odz-
vali. Ni prišlo do dialoga, kar je
simptomatično za slovensko pri-
zorišče, slovenska pomlad pa je
zanemarjena tema tako v zgodo-
vinopisju kot šolstvu in spomi-
nu.
“Nujno je potrebno, da se o teh
stvareh začne pisati, ko so še živi
protagonisti. Zdi se nam, da o
tem že vse vemo, a ni tako.
Pričujoča knjiga je nov ka-
menček v mozaiku poznavanja
naše ne tako davne zgodovine
oz. bližnje preteklosti”, je dejal
Podbersič. V strokovnih medijih
je bila skoraj 400 strani obsežna
knjiga deležna majhnega odziva,
kar mogoče kaže na trenutno
stanje naše družbe.
Avtorica knjige je kot nekdanja
predsednica Društva učiteljev
zgodovine Slovenije najprej opo-
zorila na dejstvo, da mladi po-
grešajo vedenje o teh časih. Ko so
v letih 2007 in 2008 s strokovnja-
ki spreminjali učne načrte zgo-
dovine, so mnogi bili proti, da se
vanje uvrsti obdobje demokrati-
zacije in osamosvojitve Slovenije,
ker ni znanstveno obdelano.
V Peterlinovi dvorani je sprego-
voril tudi časnikar Primorskega
dnevnika Martin Brecelj, ki je av-
torici najprej čestital “za zao-
krožen, teoretično utemeljen in
empirično podprt pogled na zgo-
dovinski pojav Demosa ter na
ključno vlogo, ki jo je ta koalicija
političnih sil odigrala pri osamo-
svojitvi in demokratizaciji Slove-
nije”. Med drugim knjiga opozar-
ja tudi na pomemben doprinos,
ki so ga k osamosvojitvi in demo-
kratizaciji Slovenije prispevali
Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Brecelj je spregovoril o stranki
Slovenska skupnost, ki je bila, kot
je še vedno, edina samostojna
politična stranka Slovencev v Ita-
liji, ki se je poleg za slovenstvo
zavzemala in se še zavzema za de-
mokracijo v zahodnem liberal-
nem smislu in se postavila na
stran Demosa.
Šin
  edvomno aktualna tema. Ne
vem, koliko mimoidočih se bo
zaustavilo ob vizualno učinkovi-
tem napisu, ki s poudarjenimi črno-beli-
mi črkami ponavlja eno izmed najbolj
uporabljenih, oguljenih besed. Seveda ne
gre zgolj za ekonomski pomen, čeprav je
ta najbolj občuten, ne samo s strani
nižjih “slojev”, ampak vedno bolj tudi t.
i. srednjega razreda, ki se je do sedaj naj-
bolj identificiral z modelom države bla-
gostanja, danes “v krizi”.
Pa vendar se splača vstopiti v enega na-
jintimnejših tržaških razstavnih salonov,
v dvorano Veruda Palače Costanzi, takoj
za občinsko palačo, kjer je na ogled do
nedelje, 15. marca, skupinska dokumen-
tarna razstava, ki jo je postavila tržaška
Casa dell'arte s prispevkom tržaške
občine. “Dom umetnosti” povezuje
množico različno uglašenih in profilira-
nih sredin – AIDIA, Cizerouno, DayDrea-
ming Project, Faltwerksalon, Gruppo 78,
Juliet, L'Officina, Mimexity, Photo Ima-
go, Scuola del Vedere, spazio5, Studio
Tommaseo, Terredarte in Trieste Con-
temporanea.  (Res čudno, da ni pri tem
nobene slovenske skupine).
O krizi ne spregovorijo sociologi ali
ekonomisti, pač pa umetniki, uvelja-
vljeni in še nepoznani, a vsekakor
takšni, ki uporabljajo sodobne medi-
je, da bi izrazili svojo nelagodnost,
upor, ironijo, prizadetost, nekonven-
cionalna pričevanja, paradoksne po-
glede, predloge...
Priča smo funkcionalni postavitvi, ob
splošni koordinaciji Massima Premude,
usklajeni podobi Massimiliana Schiozzija
in vizualni namestitvi V-Art-multimedia
design, ki jo ustvarjajo izobešene fotogra-
fije, projektne skice, grafikoni, instalacije,
reprodukcije in seveda brneči videopro-
jektorji, ekrani računalnikov, ki čakajo na
obiskovalčevo radovednost.
V elegantnem katalogu omenja kritičar-
ka Eleonora Pezzetta filozofa pozitivizma
Saint-Simona in masovne družbe Ortego
Y Gasseta, pa še druge teoretike sodobnih
umetniških tokov, da bi uokvirila pojem
krize kot izhodišče pozitivnega razume-
vanja tega pojma, v etimološkem pome-
nu starogrškega samostalnika “krisis” ali
glagola “krino”, v smislu “izbire sodbe
in kot odločilne spremembe, do katere
pride v kateremkoli pogledu ali trenutku
družbenega ali posameznikovega življen-
ja”. Pomislimo, da se danes vsesplošna
kriza naše celine tako rekoč instinktivno
povezuje z njeno izvirno “zibelko”...
Gre za nastop pisane družbe 22 umetni-
kov in 14 društev iz Italije, a tudi iz
bližnjih držav, iz Argentine, ki nam pušča
več sledi in izzivov za pozitivno raz-
mišljanje o tem: od izrezov in montaže
člankov o krizi (Serena Osti) do alterna-
tivnih potopisov s pomočjo sodobno so-
lidarnega “ride sharinga” po Islandiji
(Antonio Giacomin) ali provokativno
uporabljenega “starega” interraila po
evropskih železnicah (Marco Cechet), od
uporabe kolesa po Trstu (Marco Gnesda,
Sharon Ritossa, Studio Oknoki, Alba Zari)
do teka po starodavni poti od nabrežin-
ske obale (Canovela degli Zoppoli -
Pri Čupah) do Ajdovščine (Davide
Skerlj), od potujočih komunikacij-
skih hepeningov po Balkanu, od
Trsta, preko Beograda in Skopja v
Istambul (Daniele Catalli, Eleonora
Diana) do nenavadnega potujočega
cirkusa Soluna, ki zavrača vse ustroje
sodobnega življenja (Roberto Fran-
comano), od posnetkov nevarnega
življenja emigrantov pri nas (Edvard
Frank) do otroških iger v taborišču za po-
litične begunce v Cisjordaniji (Matteo
Guidi, Ibrahim Jawabreh), od Tržačanke,
ki študira na bolonjski akademiji in se
hrani z “ostanki” gostinskih obratov, sku-
paj z drugimi mestnimi izobčenci (Dési-
rée De Monte), do videa zadruge La Col-
lina s pričevanji prebivalcev o projektu
socialne animacije v zaselku Zindis pri
Miljah.
Posebno omembo zasluži video BREZ
MEJ a history of border (zgodba o meji),
o pogumni odločitvi mladega Benečana
Alana Cecuttija, ki je zapustil varnost do-
line in odprl v odročni vasici Prosnid
kmečki turizem “Brez mej”, ki se oskrbu-
je izključno s krajevnimi proizvajalci. Lep
dokumentarec Giovannija Chiarota v po-
jočem beneškem narečju je prejel nagra-
do Alpi Giulie “la Scabiosa Trenta 2015”
na nedavnem festivalu gorskega filma v
Trstu.
Več o pozitivnih sporočilih, spodbudah
in izzivih akcije tržaškega Doma umet-
nosti Immaginario oltre la crisi, come
convivo io con la crisi se dobi / kontaktira
na spletni strani www. casadellarte. it ali
na facebooku oz. twitterju in instagramu,
tel. 040639187,
casadellartetrieste@gmail. com. Razstava
je odprta vsak dan od 10.00 do 13.00 in
od 17.00 do 20. ure. V soboto bo poseben
dogodek ob 18. uri, v nedeljo pa od 10.30
do 12. ure bo otroška delavnica, ob 18.
uri voden obisk.
Davorin Devetak
N
Društvo slovenskih izobražencev  in Knjižnica Dušana Černeta
Demos, Slovenska osamosvojitev
in demokratizacija
Zveza cerkvenih pevskih zborov
Orgelski koncert 
pri sv. Vincenciju
  erkev sv. Vincencija v ne-
posredni bližini tržaškega
Kulturnega doma kandi-
dira, da bi bila pogosteje lokacija
za versko uglašena glasbena
srečanja. Osnova je obetavna, če
upoštevamo velikost prostora,
parkirišče, ki ga župnija lahko
nudi obiskovalcem, ne nazadnje
pa je dokaz zanimanja potencial-
ne publike, kot je potrdil precej
dober obisk postne orgelske revi-
je, ki jo je Zveza cerkvenih pev-
skih zborov priredila na pobudo
organista Andreja Pegana. Kralji-
ca glasbil ima posebno mesto v
izobraževalnih projektih ZCPZ,
ki se veliko let lahko ponaša z
rednimi orgelskimi tečaji. Zato je
bilo sodelovanje pri tem nekaj
čisto naravnega, kot tudi povezo-
C vanje “glasov” piščali z glasovipevcev. Zaradi manjše poškodbe,ki jo je utrpel organist Matej La-
zar, naj bi program bil nekoliko
krajši, združeni pevci ZCPZ pa so
ga pod vodstvom Edija Raceta do-
polnili s svojim petjem, ki je mo-
gočno odmevalo v zelo akustični
cerkvi s skladbami Haydna,
Trošta, Ščekove in Premrla. V
imenu cerkvenih pevcev sv. Vin-
cencija je prijazen in občuten
pevski pozdrav podala tudi Irma
Ozbič Piščanc, ki je ob Peganovi
spremljavi nastopila solo z izved-
bo Sattnerjeve Hostija ti najsve-
tejša.
Orgelski program se je pričel s
slovesno eleganco Couperinove
Chacone in z nemškim kontra-
punktom Tokate Johanna Pa-
chelbela, ki ju je prepričljivo po-
dal organist David Lenisa. Nepo-
grešljiv sodelavec cerkvenih pev-
cev na Tržaškem, Tomaž Simčič,
ki je tudi spremljal petje
združenega zbora, je za solistično
točko izbral koralni preludij Jo-
hannesa Brahmsa. Baročna
struktura z romantičnimi vsebi-
nami pa je zaznamovala Mendel-
ssohnov Preludij in fugo v d mo-
lu, obsežno skladbo, s katero je
“hišni organist” Andrej Pegan (ki
je dejaven tudi v cerkvi v Barko-
vljah) pospremil navzoče skozi
veličastne zvočne pokrajine v to-
naliteti, ki je zaznamovala kot
vezna nit celoto njegovega pro-
grama, saj je za konec glasbenega
večera igral še verjetno najbolj
znano orgelsko skladbo v zgodo-
vini glasbe, in sicer Bachovo To-
kato v d molu.
PAL
V tržaški palači Costanzi
“Kriza” pogled umetnikov
David Lenisa, Andrej Pegan in Tomaž Simčič
Martin Brecelj, Andreja Valič Zver, 
Renato Podbersič ml. in Ivo Jevnikar (foto Damj@n)
Tržaška 12. marca 2015 11
Obvestila
V četrtek, 12. marca 2015, ob 18.
uri bo v cerkvi sv. Lovrenca v Škednju
sv. maša v spomin na g. Jakomina
mesec dni po smrti.
Področni svet slovenskih vernikov
iz Trsta in Milj vabi na postno
srečanje z dr. Primožem Krečičem,
stolnim župnikom v Kopru, z
naslovom Pogled, ki ozdravlja, v
četrtek, 12.3.2015, ob 20. uri v
Šentjakobskem domu v ul.
Concordia 8, pri Sv. Jakobu v Trstu.
Župnija Repentabor bo počastila
praznik sv. Klementa Dvoraka s
postnim koncertom, na katerem
bosta sopranistka Tamara Stanese
in organist Tomaž Simčič izvajala
Biblične pesmi Antonina Dvoraka.
Koncert bo v župnijski cerkvi na
Repentaboru v nedeljo, 15. marca,
ob 18.00.
Društvo slovenskih izobražencev
vabi v ponedeljek, 16. marca, ob
20.30 na odprtje razstave Umetniki
za Karitas z letošnje 20. slikarske
kolonije na Sinjem vrhu. Dela bosta
predstavili Jožica Ličen in Anamarija
Štibilj Šajn. V drugem delu večera bo
Jurij Paljk odgovarjal na vprašanja
Jane Barba o svoji novi knjigi Kaj
sploh počnem tukaj.
Duhovna priprava na Veliko noč
pod vodstvom dr. Jožeta Bajzeka bo
v sredo, 18.3.2015, v zavodu šolskih
sester, ul. delle Docce 34: ob 16. uri
sv. maša, nato poglobitev in
premišljevanje - Vincencijeva
konferenca vabi vse, ki čutijo
potrebo po spodbudi za globlje
doživljanje svoje vere in po notranji
obnovi.
Svet slovenskih organizacij
obvešča, da je zasedanje deželnega
sveta sklicano za petek, 27. marca
2015, ob 17.30 v prvem sklicu in ob
18. uri v drugem sklicu. Zasedanje
bo potekalo v prostorih Inštituta za
slovensko kulturo v Špetru.
Vabilo na 7-dnevno potovanje z
Novim glasom v Nemčijo, v dolino
reke Ren in Vestfalijo. Potovanje bo
od 9. do 15. junija letos. Odhod iz
Trsta in Gorice z avtobusom do
letališča Brnik, nato z letalom za
Zürich do Frankfurta ob Majni, nato
z avtobusom obisk znamenitih in
zgodovinskih mest Frankfurt ob
Majni, Köln, Aachen, Bonn in druga
mesta. Za potovanje je potrebna
veljavna osebna izkaznica za
inozemstvo. Vpis do konca marca na
sedežu Novega glasa v Gorici in Trstu
ter pri g. Markuži (040/229166).
Darovi
Za slovensko Karitas: v spomin na
sestrično Pijo Sosič darujeta Darka
in Silvijo 25 evrov.
Za rojansko glasilo Med nami
darujeta Nada Martelanc 20 evrov
in Gracijela Civardi 20 evrov.
Misijonski krožek Rojan je prejel:
za slovenske misijonarje: Ziebarth
Pavlino 10, Peter Lešnik 10, Bogdan
Brnik 15 evrov; za misijon patra
Ernesta Sakside – Brazilija: B. V.
312, G. P. 312 evrov; za mleko
dojenčkom patra Janeza Krmelja –
Madagaskar: N. N. 50, Katica
Breznik 30, N. N. v spomin na sestro
Elizabeto 50, Mira Bole 60 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
  Predstavili so dopolnjeno izdajo knjige o prvi svetovni vojni
Kronika vasi pod Grmado 
v letih 1914-1915
DEVIN 
   lo je za velikansko tra-
gedijo, z današnjega
vidika Evropske unije
bi ta spopad povsem upravičeno
označili za prvo evropsko
državljansko vojno dvajsetega
stoletja (…) ”
Tako je v predgovoru knjige Kro-
nika vasi pod Grmado v letih
1914-1918 zapisal njen urednik,
prof. Aleš Brecelj, na predstavitvi
publikacije, ki je bila v petek, 6.
marca, na sedežu devinskih zbo-
rov. Breclju je občina Devin-Na-
brežina pred letom dni zaupala
uredniški posel v zvezi z drugo
izdajo knjige, ki jo je pred dvaj-
setimi leti napisal Drago Sed-
mak, zgodovinar in kustos v Go-
riškem muzeju Kromberk - Nova
Gorica. Avtor se je takrat lotil dela
prav tako na povabilo občinske
uprave (na petkovem večeru so
se večkrat zahvalili nekdanjima
odbornicama Marinki Terčon in
Veri Tuta), kot je pojasnil sam
profesor, je Sedmak v svojem de-
lu na podlagi časopisnih virov
prikazal dogodke med letoma
1915 in 1918 v vaseh sedanje de-
vinsko-nabrežinske občine v
obliki zelo zanimive kronike.
Urednik je sicer dodal, da je v
dvajsetih letih po objavi prišlo na
dan v zvezi s prvo svetovno vojno
tudi pri nas nekaj novih podat-
kov in spoznanj, obenem je sve-
tovni splet raziskovalno delo zelo
olajšal. “Te novosti je bilo treba
upoštevati in zato prvotnemu
tekstu tudi kaj dodati”, je dejal.
“Š Tega dela se je lotil sam. Prizade-val si je celo do take mere, da je vknjigo vključil dogajanja, ki
obravnavajo obdobje od začetka
svetovne vojne, ne le od vstopa
Italije vanjo. O knjigi, ki jo bogati
fotografsko gradi-
vo iz različnih ar-
hivov, je na de-
vinskem večeru
kot odbornica za
kulturo spregovo-
rila tudi Marija
Brecelj, uredniko-
va sestra, in o njej
dejala, da na na-
zoren način pri-
kazuje usodo zla-
sti civilnega pre-
bivalstva v omen-
jenem razdobju.
Sam urednik pa je
dejal, da se upra-
va s to založniško
potezo (knjiga je
namreč ponatis druge dopolnje-
ne izdaje, ki je izšla lani) na pravi
način vključuje v obeleževanje
stoletnice izbruha in poteka prve
svetovne vojne.
Knjiga je razdeljena na dva dela.
Prvi je bolj ‘vojaškega značaja’,
saj temeljito obravnava posamez-
ne soške bitke (teh je bilo skupno
dvanajst). V vojaške posege so bi-
li vpleteni Jamlje, Medja vas, Šti-
van in Devin. Z geografskega vi-
dika je bilo severno območje se-
danje devinsko-nabrežinske
občine najjužnejši krak 90-kilo-
metrske soške fronte. Bojna linija
med Avstro-Ogrsko in Italijo je
bila dolga do 600 kilometrov.
Aleš Brecelj se je v svojem izva-
janju zaustavil pri vstopu Italije
v spopad, za katerega se je
odločila po sklenitvi londonske-
ga pakta z Antanto, na podlagi
katerega si je zagotovila ugodne
teritorialne priključitve. Zanimi-
vo je, da je bila tajnost sporazu-
ma tako tajna, da je Slovenec v
svoji posebni izdaji dne 24. maja
1915 pod člankom na prvi strani
z naslovom Italija nam je napo-
vedala vojsko! Cesar nas kliče! ,
temeljito naštel podrobnosti do-
govora …
Drugi del knjige pa obravnava
usodo krajevnega prebivalstva.
Posebno boleče je bilo vprašanje
begunstva prebivalstva na bojni
črti. Ta pojav je zadeval bodisi ita-
lijanske bodisi slovenske (avstro-
ogrske) civiliste: kot je poudaril
Brecelj, so bili naši ljudje, pre-
meščeni v notranjost cesarstva,
veliko bolj na slabšem v primer-
javi z italijanskimi begunci. Voj-
na je globoko prizadela severno
območje devinsko-nabrežinske
občine: razdejanje in uničevanje
sta bili izredni (na naslovnici
knjige je fotografija porušenega
Devinskega gradu). Brecelj se je
tudi dotaknil usode nekaterih
znanih osebnosti in
krajanov, ki so se voj-
skovali na soški fron-
ti, od Iga Grudna,
bratov Ples, Mirosla-
va Legiše, pa vse do
Mussolinija (ranjen
je bil med bitko za-
hodno od Jamelj),
D’Annunzia in Gio-
vannija Bergoglia,
deda sedanjega sve-
tega očeta, ki je bil
član 78. polka briga-
de Toscana. Veliko
mladih iz naših vasi
je bilo vpoklicanih v
cesarjevo vojsko, po-
sledično je bilo med
njimi tudi veliko mrtvih.
Soška fronta je terjala med 350
tisoč do 500 tisoč žrtev. Po pre-
boju avstro-ogrskih sil pri Koba-
ridu se je bojna linija preselila na
reko Piave, daleč proč od Grma-
de, ki je Italijanom zapirala pot
do Trsta. Na devinskem večeru,
na katerem je bil prisoten tudi av-
tor knjige Drago Sedmak, so rav-
no ‘Fantje izpod tega vrha’ (vodi
jih Herman Antonič) zapeli ne-
kaj pesmi, ki so spominjale na te-
danje razdejanje in tragedijo člo-
veštva.
IG
  eta 2001 je Kulturnemu
društvu Barkovlje uspelo
poimenovati vrtiček, ki
leži ob Barkovljanskem portiču,
po domačinu msgr. Matiji Ška-
barju. Matija Škabar se je rodil v
Barkovljah 1. marca 1876 pri
Gandričih. Gimnazijo je končal
v Trstu, bogoslužje v Gorici.
Prvo mašo je daroval 20. julija
1899 prav v Barkovljah.
Prvo dušnopastirsko službo je
nastopil v Rojanu, iz Rojana ga
je pot vodila k Sv. Jakobu. Tam
L je tudi poučeval v slovenski Ci-ril-Metodovi šoli. To je bilašestnadstropna stavba za pouk
od 1. do 8. razreda. Tu je
poučeval do leta 1922, ko je bil
tudi tam slovenski pouk prepo-
vedan. Med leti 1914-1918 je
poučeval na slovenskem učitel-
jišču kot prof. verouka.
Bil je dober vzgojitelj in zboro-
vodja. Od leta 1912 do 1921 je
vodil cerkveni pevski zbor pri Sv.
Jakobu ter ženski pevski zbor v
Marijinem domu v ulici Risorta.
Od leta 1921 do
leta 1931 je vodil
cerkveni pevski
zbor v Križu pri
Trstu.
Branil je pravico. Neu-
trudno si je prizadeval
za naš jezik, ne ozirajoč
se na posledice, ki bi ga
mogle osebno zadeti.
Med 2. svetovno vojno
in po njej je zopet prev-
zel dušnopastirsko delo v Barko-
vljah.
Janez XXIII. mu je podelil mon-
sinjorsko čast.
Polnih 66 let je opravljal ogrom-
no delo, posebno v času fašizma,
ko ni klonil glave pred črno-
srajčniki.
KD Barkovlje prireja vsako leto
kratko slovesnost v marcu. Po
maši od 11. ure dalje se na vrtu,
ki je po njem poimenovan, zbe-
re množica domačinov. Član
društva prebere svoje misli, sledi
  estra Elizabeta je 28. januarja, na
god sv. Tomaža Akvinskega, v bol-
nišnici na Katinari za vedno zati-
snila oči. Bila je pokončna žena, z vsem
svojim bitjem uresničena redovnica. Za
javnost je novinarki izjavila:
“Nikoli mi ni bilo žal, da sem se odločila
za samostan. Vedno bolj spoznavam, da
me je Bog hotel in je vse tako obračal,
da me je pripeljal na to pot. Četudi je bi-
lo vse tako po ovinkih in sem imela dru-
gačne načrte, pa mi ni bilo nikoli žal, res
ne, to lahko priznam”.
Rodila se je 6. januarja 1928 na Otlici –
Angelski Gori. Bila je druga hči Franca
in Elizabete Krapež. Za njo je bilo še de-
vet bratov in sester. Osnovno šolo je se-
stra končala na Otlici. Učitelji so bili iz
južne Italije in otroci jih niso dosti razu-
meli. Ker je sestra želela nadaljevati štu-
dij, so ji svetovali, naj gre v Gorico in naj
ponavlja peti razred, da si pridobi znanja
iz italijanščine. Stanovala je pri stricu du-
hovniku v Batujah. V Gorici je doživela
pravi šok. Kot hribovski otrok se je
znašla kot tujka v čisto
italijanskem okolju.
Sošolke so bile iz ime-
nitnih bogatih družin
in ni se jim znala pri-
bližati. Vse to je vplivalo na njeno učen-
je. Ni bila pripuščena k izpitu za gimna-
zijo, toda vztrajala je in se vpisala na tri-
letno trgovsko šolo. V drugem letniku si
je spet zaželela iti na gimnazijo. Rada bi
šudirala medicino. Čez poletje se je učila
latinščino in naredila izpit na učiteljišču.
Naslednje leto se je učila grščino in jese-
ni naredila izpit za peto klasično gimna-
zijo. Maturirala je v Gorici leta 1946. To
je bila prva matura na slovenski šoli. Le-
ta 1947 je bila Primorska priključena k
Jugoslaviji. Sestra je ostala v Gorici, vsi
njeni domači pa na jugoslovanski strani.
Odločila se je, da ostane v Gorici, saj je
imela zagotovljeno službo kot učiteljica.
Stanovala je v Sirotišču; zdaj je to Zavod
Svete Družine. Zavod so vodile šolske se-
stre, ki so se umaknile iz Tomaja. Vsi
mladostni načrti, da bi postala zdravni-
ca, so bili neuresničljivi, saj ni imela
sredstev in tudi domači ji niso mogli po-
magati. In “na razvalinah svojih načrtov
je razmišljala, kako osmisliti svoje
življenje. Samo enkrat živimo in življen-
je je dragocen dar, zato je škoda, če ga
zapravimo”, je rekla. V njej je dozorela
odločitev, da vstopi v kongregacijo šol-
skih sester. Spoznala je, da bo kot redov-
nica, bolj kot za telesa, napravila veliko
več za neumrljive duše.
Vstopila je v noviciat v Grottaferrati sku-
paj s sestro Dolores Kožlin leta 1949 in
naslednje leto je tu napravila prve zao-
bljube, večne zaobljube pa v provincial-
nem domu v Trstu leta 1954. Od l. 1950
do l. 1951 je bila najprej vzgojiteljica go-
jenk v Gorici, nato pa v Trstu. Zaupane
so ji bile odgovorne službe v provinci:
bila je voditeljica novink in junioristk v
Trstu (1968-1969). Dvakrat je bila pro-
vincialna predstojnica, v letih od 1969
do 1975 ter od l. 1992 do 1998. Skrbela
je, da so se sestre vsestransko teološko in
strokovno izpopolnjevale. Zavedala se je,
da je za zdravo duhovnost nujna tudi
izobrazba, in je na to dala poudarek, po-
leg poglabljanja v Sveto pismo in duhov-
nost. Po prvem mandatu provincialne
službe je menila, da mora iti v Egipt, da
bo tam skrbela za solidno vzgojo do-
mačih naraščajnic. V Egiptu se je vse-
stransko razdajala 28 let in je že dobro
obvladala arabski jezik. Skrbela je za obe
skupnosti v Kairu in v Aleksandriji z ma-
terinsko skrbjo in doslednostnjo.
Ko je prišla v Egipt, je v Zavetišču sv.
Frančiška, ki ga vodijo šolske sestre, žive-
lo še nekaj “aleksandrink”. Prisluhnila
je njihovi preteklosti in tako posredovala
Društvu za ohranjevanje kulturne de-
diščine aleksandrink nekaj dragocenih
utrinkov iz njihovega življenja. Leta
2002 se je vrnila v Trst
in se zaradi bolezni na
očeh ni mogla več vrni-
ti. Vsi zdravniški posegi
ji niso mogli rešiti vida.
Vendar je ostala vedra in
v molitvi črpala moč.
Sestra Elizabeta je bila
prepričljiva in razgleda-
na vzgojiteljica, imela je
srce za bližnjega; za so-
sestre je bila modra
vzgojiteljica, svetovalka
in voditeljica ter goreča redovnica, ki je
veliko molila. Vedno je na prvo mesto
postavila Božjo besedo. Redno se je po-
glabljala vanjo in ob njej premišljevala.
Spremljala je vse dogodke po svetu in
skušala vse razumeti v luči Božje besede.
Rada se je pogovarjala in velikodušno
delila svoje duhovno bogastvo, zlasti s
sestrami. Redno in zavzeto se je pogla-
bljala v koncilske dokumente in v
okrožnice cerkvenega učiteljstva. Zadnje
čase je po radijskih valovih spremljala
govore papeža Benedikta in papeža
Frančiška in vsebino posredovala dru-
gim.
Pogreb pokojne sestre je bil 7. februarja
2015 s pogrebno sveto mašo v pokopa-
liški cerkvi Kristusovega vsta-
jenja. Somaševanje je vodil
upokojeni zaslužni ljubljanski
nadškof msgr. Alojz Uran, po-
leg njega so somaševali župnik
z Otlice Matej Kobal, hišni ka-
plan g. Milan Nemac, msgr.
Franc Vončina in p. Rafko Ro-
pelt. Udeležili so se ga številni
sorodniki, sosestre, znanci in
nekdanje gojenke, s katerimi
je sestra imela še vedno oseb-
ne stike. V nagovoru je
nadškof poudaril, da je bila s. Elizabeta
pametna devica, ki je vse življenje skrbe-
la, “da ji ne bi zmanjkalo olja”. Ob po-
grebu se je od nje poslovil najmlajši brat
Lojze, ki ji je prinesel ščepec domače
zemlje. Od nje se je poslovila v imenu
nekdanjih gojenk gospa Ivica Švab, v
imenu sester pa podpisana.
s. Gabrijela Koncilja
S
In memoriam
S. M. Elizabeta Likar
Rojanski cerkveni pevski zbor je 7. marca praznoval 50-letnico
neposrednega prenosa sv. maše po Radiu Trst A.
Ob tej pomembni
obletnici je Misijonski
krožek naročil za
Društvo Rojanski
Marijin dom osebne
znamke, ki jih izdaja
Pošta Slovenije in so
uporabne bodisi za to
državo kot tudi za
inozemstvo, če jih
odpošljemo iz
Slovenije.
Rojan – 50. obletnica
polaganje cvetja in blagoslov
spominske plošče.
Letos je svoje misli prebrala od-
bornica društva Majla Košuta, ki
je med drugim povedala, kaj ji
pomeni ta dan.
Od leta 2001 se Barkovljani spo-
minjamo msgr. Škabarja z veliko
hvaležnostjo, saj je bil velik vzor
za vse generacije.
Barkovlje
Počastitev msgr. Škabarja
Aleš Brecelj in Drago Sedmak (foto IG)
Beneška / Aktualno12. marca 201512
  ovi župni upravitelj v
Tipani in Viškorši je
72-letni g. Giacinto
Miconi. Njegov prvi, neuradni
sprejem v teh dveh verskih
skupnostih je bil, ob sprem-
stvu sorodnikov in ožjih prija-
teljev, v nedeljo 1. marca.
G. Giacinto je doma iz Ver-
gnacca v občini Reana, v
duhovnika je bil posvečen
leta 1967. Najprej je dve leti
služboval v župniji sv.
Jožefa v Vidmu, leta 1969
pa se je odločil za velik
preobrat, ko je odšel v Bra-
zilijo, kjer je skoraj nepre-
trgoma deloval 45 let.
Služboval je v predme-
stnem predelu Ria De Janei-
ra, kjer je skrbel za skup-
nost, ki je štela 50.000 ver-
nikov. V vseh teh letih se je
le poredko vračal v rojstno
Furlanijo, da se je srečal s
sorodniki, vse do lanskega
julija, ko se je dokončno
vrnil na svojo zemljo in bil ta-
koj pripravljen priskočiti na
pomoč potrebam videmske
nadškofije.
“Sedem mesecev me je vikar
pošiljal med vernike v tiste
predele, kjer je bilo pač po-
trebno, dokler mi niso poveri-
li rednega upravljanja Viškorše
in Tipane”, je povedal g. Gia-
cinto, ki je ob svoji vrnitvi iz
Brazilije napisal krajšo knjigo
spominov Ricordi della mis-
sione / Spomini iz misijona o
svoji brazilski izkušnji, kjer
opisuje svojo človeško in du-
hovno pot med ljudstvi, ki jih
je na tej poti srečeval.
N G. Miconi je zelo ponižen,sočustvujoč, pogumen in mla-dostnega videza. “Nisem poz-
nal življenjskih razmer v
Viškorši in Tipani in me vese-
li, da sem bil dodeljen v te kra-
je, med te hribe”, pravi. Moj
prvi vtis je bil zelo dober. Imel
sem možnost spoznati ljudi, ki
želijo nekaj narediti, izboljšati
in napredovati, ko sledijo
Božji besedi. Tudi prvo srečan-
je z županom Claudiom Gras-
satom je bilo prijetno: imel
sem vtis, da čeprav ni do-
mačin, se zelo prizadeva za
rast vasi”.
“Kar pa me je prizadelo”, je
dejal g. Giacinto, “je to, da
med sv. mašo ni bilo slišati no-
bene pesmi v materinem jezi-
ku te zemlje. Kakšna škoda! V
Furlaniji pojejo po furlansko,
v Braziliji po portugalsko, tu
pa se ne poje po slovensko. Ne
vem, ali se bom kdaj naučil te-
ga jezika, a verjamem, da za ti-
stega, ki ga pozna in
ga govori, je po-
membno, da se v
njem izraža med bo-
goslužjem v cerkvi.
Nič se bolj ne dotak-
ne naše duše kot
materin jezik. Nare-
jeni smo iz emocij,
čustvovanj, občut-
kov, spominov. Glasba je go-
vorica naših dedov – predni-
kov, naše zemlje, vsega tistega,
ki se nam je kot otrokom vsa-
dilo v srce in ki nam da čutiti,
da smo del stvarnosti, v kateri
živimo, v kateri smo zrasli in
kateri pripadajo naši spomini
in naša čustva. Če pozabimo
na vse te plati, tudi skupnost
sama izgubi to, kar jo najbolj
zaznamuje, svoje pravo boga-
stvo, to, kar ohranja medse-
bojne vezi: vse postane nekam
plehko. Ne bi želel s silo uvesti
slovenske pesmi v cerkev, tudi
če se mi slovensko petje v cer-
kvi zdi samo po sebi umevno.
Če bo prišlo do te odločitve,
bo zato, ker bo to z veseljem
sprejela celotna verska skup-
nost. Zahvaljujem se Gospo-
du, da mi je dal to možnost,
da lahko živim v teh novih
čudovitih krajih, in hvala za
topel sprejem, ki ste mi ga pri-
pravili.
G. Giacinto se je že vselil v ti-
pansko župnišče. Njegov urad-
ni prihod pa bo na praznik far-
nega zavetnika sv. Jožefa. Še
nadalje bo v pomoč g. Vittori-
nu Ghendi, ki spremlja župniji
Racchiuso in Porčinj, in diako-
nu g. Diegu Mansutiju, ki sledi
vernikom s Plestišča in Brezij.
“Cerkev? Ni ne stavba ne du-
hovnik”, je povedal, g. Mico-
ni, “temveč skupnost, ki sku-
paj sledi Jezusovi Besedi, tisti
iz evangelija. Je nova zapoved:
“Ljubite se med seboj, kakor
sem vas jaz ljubil. To naj bo
naše žiljenjsko načelo”.
Paola Treppo
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (88) Mariza Perat
Log pri Vipavi
Glavni shodi so tu na Veliki in Mali šmaren
ter za praznik sv. Ane. Od maja do oktobra se
tu vsako prvo nedeljo v mesecu daruje sv.
maša, ki je zelo obiskana, saj je tu takrat ved-
no na razpolago več spovednikov.
Tako kot nekdaj je Log tudi danes, kot romar-
sko središče, srce Vipavske doline. Vipavci so
na Marijino svetišče v Logu danes prav tako
navezani kot nekoč, saj je Marija Tolažnica ti-
sta trdna točka, na
katero se lahko
oprejo v vseh sti-
skah in težavah.
Ona je tista, ki je
povezana z njiho-
vim vsakdanjim de-
lom, njihovimi
skrbmi in tudi z nji-
hovim veseljem.
Zato pa Vipavci tudi
danes lahko s pono-
som ponavljajo:
“V lepem Logu kraj Vipave
verna pesem se oglaša:
Mati, Tolažnica naša,
ave, ave!
Šli so tod kakor poplave,
danes ni o njih več sleda,
ko še živa naša je beseda -
ave, ave!
Ti si ohranila zdrave
nas Slovence, Mati v Logu,
zveste rodu, zveste Bogu -
ave, ave”!
Viri: Gruden Josip: Zgodovina slovenskega
naroda - Ljubljana 1911; Klinec Rudolf: Marija
v zgodovini Goriške - GMD Gorica, 1955;
Kralj Franc: Loški zvon: Glasilo vipavskega pa-
storalnega področja, Vipava 1982, št. 1; Kralj
Franc: Dokumentirana zbirka gradiva za hi-
storično topografijo predjožefinskih župnij
na Slovenskem; Rosa Jurij: Dokumentirana
zbirka gradiva iz arhiva župnije Šembid (Pod-
nanos); Uršič Borut: Romarska cerkev v Logu
pri Vipavi, Goriški letnik št. 6, 1979; Podatki:
Brumat Vrtovec Irenka, Eržen Rocco Erika,
Kralj Franc, Lemut Marija, Lemut Milan, Rosa
Jurij, Quinzi Aleksander, Družina - 6.8.1952;
Goriška straža, 13.9.1923; Koledar GMD,
1925; Koledar Družbe sv. Mohorja 1945 - Lju-
bljana 1944; Vipavski glas: Glasilo Krajevne
skupnosti - Vipava 2013, 2014; Zbornik ob
zlatem jubileju Malega semenišča Srednje
verske šole in škofijske gimnazije v Vipavi -
Izdalo in založilo Malo semenišče v Vipavi,
2002; Podatki iz Wikipedije, proste enciklo-
pedije; PSBL - 1977: 4. snopič - (Kralj + Jem),
PSBL - 1978: 5. in 6. snopič - (Kralj), PSBL -
1991: 17. snopič - (Kralj).
Fotografije so prispevali: Albreht Ivan, Lemut
Helena, Lemut Mara, Rodman Magda, Rosa
Jurij, Koledar GMD, 1928, Koledar Družbe sv.
Mohorja 1945 - Ljubljana 1944, Vipavski glas,
december 2013, Vipavski glas, oktober 2014,
Semeniška knjižnica v Gorici, Uredništvo No-
vega glasa.
/ dalje
Tudi v Beneški Sloveniji 
Igre na srečo vse večji
socialni problem
  enečani so vedno radi
igrali. Večere in nedel-
jske popoldneve so
krajšali s kartami. Možje so v
gostilni radi vrgli “briškolo,
trešet, škopo”. Če ni bilo kart,
pa so “vrgli” prste in
igrali “moro”. Za na-
grado je bil kozarec ali
liter vina. Igra na kar-
te je večkrat zanetila
prepir in ustvarila za-
mere. Okrog njih so v
starih časih nastajale
tudi smešne zgodbice,
ki jih še pripoveduje-
jo.
Vedno so se našli tudi
ljudje, ki so bili prav
zasvojeni z igro. Neka-
teri so zapravljali cele
dneve in noči, poza-
bljali na družino in
svoje dolžnosti ter si kvarili
zdravje zaradi pijače in kajen-
ja. Sem pa tja se slišijo zgodbe,
da je kdo zaradi igre zapravil
premoženje.
Danes pa se v zvezi z igro do-
B gajajo zares hude stvari. Igrase vedno za denar. Izmišljajosi vedno nove: razne loterije,
“Gratta&vinci”, “Superenalot-
to”, “Bingo” ali pa igre na
igralne avtomate po javnih lo-
kalih in v zadnjih časih tudi
igre po spletu. V sosednji Slo-
veniji in Avstriji so se pojavile
igralnice kakor gobe po dežju.
Vse z namenom, da bi pri tem
lastniki obogateli, država sa-
ma pa služila z obdavčevan-
jem tega denarja. Pomislite,
da zaigrajo v Furlaniji Julijski
krajini v enem letu kar eno
milijardo in pol evrov, da ne
štejemo tega, kar prebivalci
dežele zapravijo v igri v Slove-
niji in Avstriji.
V mrežo iger na srečo se seve-
da ujame tudi veliko naših lju-
di iz Benečije, Rezije in Kanal-
ske doline. Ni v tolažbo niti
to, kar so povedali na infor-
mativnem srečanju proti
igram na srečo, ki ga
je Karitas pripravila v
Vidmu, in sicer, da
med trinajstimi
občinami v videmski
pokrajini, kjer nima-
jo še igralnega avto-
mata, jih je kar šest
iz Benečije (Dreka,
Garmak, Sriednje,
Tipana, Bardo) in
Kanalske doline (Na-
borjet-Ovčja vas).
Nekateri krajevni
upravitelji so zelo za-
skrbljeni. Petnaj-
stdnevniku Dom so
povedali, de je tudi v Benečiji
dobro število zasvojenih z
igro, ki zapravijo plačo ali
penzijo za igre ali v igralnicah
in s tem pokravijo življenje se-
bi in življenje svojih domačih.
  o hudi bolezni je v petek, 6.
marca, v 64. letu umrl
režiser Marjan Bevk. Med le-
toma 1979 in 1981 je bil umetniški
vodja Primorskega dramskega gle-
dališča Nova Gorica. Zatem je
osem let režiral v Vojvodini, pa tu-
di v gledališčih v Srbiji, Italiji, Av-
striji, na Hrvaškem in
Madžarskem. Režiral je tu-
di v ljubiteljskem zamej-
skem Beneškem gleda-
lišču, kjer je režijske in
umetniške vajeti prevzel
od igralca in režiserja Adri-
jana Rustje. Z Beneškim
gledališčem je ustvaril
vrsto zabavnih predstav,
pa tudi nekatere bolj trpke
in vsebinsko globlje. Igral-
ci so radi ustvarjali pod
njegovim vodstvom, saj je
bil zanesljiv; zelo je bil navezan na
te Nadiške doline. Doma je bil
namreč iz vasi Čezsoča pri Bovcu,
P kjer se je kot sin pisatelja FrancetaBevka rodil 19. marca 1951. V Be-neški Sloveniji ga že sedaj po-
grešajo, saj so v njem našli sogo-
vornika, ki jih je razumel in jih je
imel rad.
Kot režiser je deloval v skoraj vseh
slovenskih gledališčih. Enega od
večjih uspehov je doživela njegova
mednarodna gledališka predstava
Pisma s fronte oziroma Jaz sem
zdrav in se mi dobro godi
(2004), ki jo je napisal na po-
dlagi pisem iz prve svetovne
vojne.
Med drugim je skupaj z Mar-
kom Bratušem pripravil sce-
narij za celovečerni igrani
film Črni bratje (2010), ki te-
melji na istoimenski povesti
Franceta Bevka.
Na umetniški gimnaziji Nova Go-
rica je poučeval dramsko igro. Bil
je pobudnik in vodja kulturno-et-
nološkega tabora zamejskih otrok
ter ustanovitelj Kulturnega
društva Čedermac v Benečiji. Pri-
zadeval si je za povezovanje med
Beneško Slovenijo in Posočjem.
Bil je pobudnik in programski
vodja Festivala Kluže kot tudi
predsednik društva TIGR.
Vsi, ki smo spremljali gledališko
ustvarjanje režiserja Marjana
Bevka in doživeli pri tem veliko
umetniškega užitka, izrekamo
občuteno sožalje njegovi hčerki
Alidi, sedanji članici SNG Dra-
ma Ljubljana in nekdanji igral-
ki Slovenskega narodnega gle-
dališča Nova Gorica, v katerem
je ustvarila kar nekaj nepozab-
nih likov in sodelovala tudi pri
obeh očetovih predstavah o doga-
janju med prvo svetovno vojno.
Smrt v gledaliških vrstah
Poslovil se je režiser
Marjan Bevk
G. Giacinto Miconi nov župni upravitelj v Tipani
Zakaj v cerkvi ni
slovenščine?
Najslajši poljubčki
Da so najslajši mamini poljubčki, je nad dvajset
malčkov spoznalo na Pravljični urici, v ponedeljek,
23. februarja 2015, ko so se v krogu držali za ročice
in se z nekaj poskoki “znašli” v pravljičnem svetu,
kamor jih je na krilih domišljije pospremila Martina
Šolc. Kot izkušeno pripovedovalko pravljičnih zgodbic
jo dobro poznajo otroci in seveda njihovi starši. Z
ročno lutko-psičkom Šmukijem so odkrivali, kakšni
so pravzaprav lahko poljubčki. Psiček je namreč
navsezgodaj odšel z doma in obiskal račko, konja,
pujsa, zajčka in nazadnje srečal še metuljčka.
Vsakega je poprosil za poljubček in spoznal najprej
“kljunast” poljubček, nato lepljivega, toplega,
blatnega, hitrega pa še lahkega in mehkega kot
sapico vetriča. Ko pa ga je mamica doma srčno
objela in poljubila, saj je bila že v skrbeh, kod se
klati, je ob njej spoznal, da je mamin poljubček
moker in tako zelo sladek in sploh najlepši. Mali
cicibani so pozorno spremljali pravljično pripoved in
zvedavo zrli na stoječe “scensko” kartonasto
prizorišče, na katerem so bile narisane nastopajoče
živalice, in radovedno čakali, kdaj se bo ob njih pojavil
vedoželjni kužek. Šolčeva ga je spretno animirala,
pa še “posojala“ glas vsem ostalim
protagonistom; te je otrokom pred
začetkom pravljice predstavila z
ugankami, ki so jih mali navihanci
kaj hitro rešili. Ob koncu ljubke
pripovedi so na spodbudo pripove -
dovalke razigrano zapeli in z gibi
ponazorili pesmico Če si srečen.
Kot vselej so se pred odhodom do -
mov ustavili pri prijazni in ustrežljivi
knjižničarki Bredi, da bi si izposodili
izbrano ilustrirano knjigo. Te se kar
same bogato ponujajo na knjižnih
policah mladinske sobe Feiglove
knjižnice. / IK
Gorica / Deveta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici
Slovenija 12. marca 2015 13
  odeč po nekaterih pomenljivih do-
godkih v preteklih dneh, je bilo zno-
va dokazano, da se Slovenija čedalje
bolj in očitneje kaže kot država z dvojnim
obrazom. Tisti, ki naj bi bili zanjo najbolj
odgovorni in so jim volivci in volivke dali
največ pravic in pristojnosti, se prepirajo
skoraj o vsem, kar je pomembnega za
državo, torej za nas državljane in
državljanke ter za našo prihodnost. Stran-
ko Mira Cerarja, ki je bila skoraj kot ne-
kakšna združba etičnih in moralnih zane-
senjakov ustanovljena 2. junija lani v Lju-
bljani, so prejšnjo soboto na njenem
prvem rednem kongresu v Sežani pro-
gramsko preoblikovali in jo preimenovali
v Stranko modernega centra. Njen pred-
sednik ostaja Miro Cerar. Stranka se je na
evropski ravni umestila med liberalce, do-
ma v Sloveniji pa bo izvajala vlogo sredin-
sko socialno-liberalne stranke. Sprejemlji-
va naj bi bila tako za politično levico kot
tudi za desnico.
Vendar pa je dogajanje v politiki in življen-
ju drugačno, praviloma napeto, in vzdušje
v državi manj idilično, kot pa so to zatrje-
vali nekateri udeleženci kongresa v
Sežani. V Sloveniji so duhovi razdeljeni do
skrajnosti, do takšne ravni, da nekateri go-
vorijo o oživljanju komunizma, spet drugi
o domnevnem vračanju fašizma, nekateri
o klerikalizmu, pa o sodnih pogromih zo-
per nekatere časnikarje in podobno. Mi-
neva šest let od odkritja velikega grobišča
žrtev povojnih pobojev v Hudi jami. Žrtve
pa v dejanskem in simbolnem pogledu
ostajajo nepokopane. Sedanja oblast se na
ta primer genocida, ki je bil eden največjih
v Evropi, sploh ne odziva. “To je sramota
za slovensko državo in za vse nas”, se je
na molk o že zlovešči Hudi jami ponovno
javno oglasila Spomenka Hribar. Politične
razmere v Sloveniji je v pogovoru za neki
časopis zelo kritično ocenil koprski župan
Boris Popovič. Pri tem je bil zelo konkre-
ten, saj je navedel imena in priimke vpliv-
nih oseb, ki naj bi s svojim delovanjem za-
virale razvoj posameznih okolij in države.
Za enega najbolj škodljivih organov, ki so
državi povzročili največjo škodo, župan
mestne občine Koper ima Komisijo za pre-
prečevanje korupcije. Po njegovem je po-
sebej škodljivo delovala prejšnja komisija
pod vodstvom Zorana Klemenčiča, ki bi
ga morali zaradi tega odstaviti s sedanje
funkcije pravosodnega ministra.
Na bolno državo, kakršna naj bi po pre-
pričanju dela politike in javnosti postajala
Slovenija, naj bi kazal tudi naključno od-
krit primer skupine javnih uslužbencev,
od prevajalcev tujih jezikov, univerzitet-
nih profesorjev pa do ministrice za izo-
braževanje, znanost in šport dr. Stanke
Setnikar-Cankar. Osebam v tej skupini so
v zadnjih enajstih letih poleg visokih plač,
ki so jih prejemale v svojih rednih
službah, izplačali še honorarje v skupnem
znesku več kot milijardo evrov za dela,
opravljena v njihovem prostem času. Pri
tem je bila najbolj prizadevna omenjena
ministrica, ki je druga na lestvici prejetih
honorarjev, takoj za nekim prevajalcem iz
turškega jezika. Prejela je namreč kar
636.000 evrov honorarjev na fakulteti za
upravo, kjer je bila redno zaposlena. Zdaj,
ko je morala odstopiti, pravi, da
so zlorabili njene osebne podat-
ke, dejansko pa se je zamerila ce-
lotni slovenski javnosti, najbolj
pa šolnikom. Kot ministrica je
namreč od učiteljev in učiteljic
zahtevala, da brezplačno izvajajo
del učnih načrtov, češ da je to po-
trebno, ker država za financiran-
je celotnega izobraževalnega
programa nima dovolj denarja.
Predsednik vlade Miro Cerar je
odstop ministrice takoj sprejel.
Javnost pa še vedno vzburjajo
spremembe družinske zakono-
daje, ki jih je sprejel Državni
zbor. Zdaj v okviru koalicije Za
otroka gre zbirajo podpise za raz-
pis referenduma, s katerim bi za-
vrnili spremembe družinske zakonodaje,
ki so osupnile dobršen del javnosti. O re-
ferendumu bo odločalo več organov, zanj
pa bo potrebno zbrati zelo veliko število
glasov. Samo za morebitno odločitev
državnega zbora o razpisu referenduma bi
morali predložiti 40.000 podpisov voliv-
cev in volivk. Na odločilni dan referendu-
ma pa bo treba, da pride na volišča kar
350.000 upravičencev in da ti glasujejo zo-
per spremembe zakona o zakonski zvezi
in družinskih razmerjih.
Glede sprememb omenjene zakonodaje
navajamo nekaj aktualnih dejstev, stališč
in opozoril. Apostolski nuncij v Sloveniji
Juliusz Janusz je teologe povabil, “naj jih
ne bo sram javno povedati svojih stališč.
Družina namreč ni nekaj, kar lahko preiz-
kušamo. Karkoli storimo družini, storimo
vsej družbi”. Odgovorni urednik sloven-
skega katoliškega tednika Družina mag.
Franci Petrič je v komentarju, objavljenem
v omenjenem časniku pod naslovom
Življenje po pameti in vesti, zapisal: “Ne
smemo se slepiti: predlagane spremembe
zakona o zakonski zvezi bodo spremenile
življenje vseh nas bolj, kakor si predsta-
vljamo. Zdi se, da bo Slovenija s temi spre-
membami, če bodo obveljale, postala po-
skusni zajček evropskih in anarholiberal-
nih krogov, ki hočejo s t. i. ideologijo spo-
lov uničiti temelje normalne družbe. Ob
oblikovanju civilnodružbene koalicije Za
otroka gre, ki se bori in zavzema za zakon-
sko zvezo med možem in ženo, za pravico
staršev do vzgoje otrok ter za pravico, da
fantki ostanejo fantki in deklice deklice,
je ljubljanski nadškof in metropolit Stani-
slav Zore dejal: “Žalosten sem, ker se je tre-
ba za to sploh boriti. To je katastrofa duha.
Katastrofa tiste osnovne človeške drže, in
zaradi tega sem žalosten”.
Tisto, kar v tem prispevku s posebnim za-
dovoljstvom in zadoščenjem navajamo, je
sporočilo Nadškofije Maribor, da je ob so-
glasju Svetega sedeža dosegla dogovor z
upniki. Za poplačilo dolgov bo Nadškofija
Maribor praktično namenila celotno svoje
premoženje in z njim poplačala vse upni-
ke po vsej državi. Dosežen je tudi ustrezen
sporazum s poslovnimi bankami. Pri ure-
ditvi primera s pomočjo okrog dveh mili-
jonov evrov sodelujejo tudi Nadškofija
Salzburg, Škofija Gurk in Škofija Graz-Sec-
kau. Njihov cilj je z nakupom
osrednjih cerkvenih stavb zago-
toviti nadaljevanje pastoralnega
dela v Nadškofiji Maribor. V ok-
viru te naloge je nova ustanova
omenjenih Nadškofije in Škofij,
“Slomsek-Stiftung” konec leta
2014 podala ponudbo za zakup
nadškofijskega sedeža v Maribo-
ru.
Hvala Bogu, dosežen je torej spo-
razum, ki naj bi omogočil nov
začetek verskega življenja v
Nadškofiji Maribor. Velikega po-
mena pa je seveda tudi za celotno
cerkveno oz. versko občestvo v
Sloveniji. Ravnatelj gospodarske
uprave v Nadškofiji Maribor
mag. p. Lojze Cvikl meni, “da
podpis in uveljavitev sporazuma na široko
odpirata tudi vrata razmeroma hitremu
imenovanju novega mariborskega
nadškofa. To naj bi se zgodilo čim prej”.
Marijan Drobež
S
Afera honorarji, samo še ena bolezenska klica
Ni prostora za starce!
  akaj se vsi začasni delavci,
posebej mladi, tako razbur-
jajo in jezijo zaradi svojih
služb? V Sloveniji je postalo jasno,
da se da s honorarnim delom
živeti odlično. Ne sa-
mo odlično, celo luk-
suzno.  (Zdaj že nek-
danja) ministrica za
šolstvo Stanka Setnikar
Cankar je v zadnjih 11
letih z avtorskimi in
podjemnimi pogodba-
mi (v Italiji so temu
približno odgovarja-
joče co. co. co in co.
co. pro pogodbe) za-
služila 636 tisoč evrov.
Povprečno je to le ne-
kaj manj kot 60 tisoč
evrov letno. Seveda
poleg profesorske
plače na Upravni fa-
kulteti, kjer je bila red-
no zaposlena. Para-
doks v tej zgodbi je dej-
stvo, da je velik del av-
torskih honorarjev Setnikar Can-
karjevi prav tako izplačala Uprav-
na fakulteta.
636 tisoč evrov “postranske”
plače
Lepo torej: najprej z delodajalcem
podpišeš pogodbo za nedoločen
čas, nato pa še avtorsko pogodbo.
In to seveda v javnem sektorju.
Omenjenih 636 tisoč evrov so
namreč Setnikar – Cankarjevi iz-
plačale izključno institucije in or-
gani v domeni države. Na prvem
mestu, kot smo že omenili,
Upravna fakulteta univerze v Lju-
bljani (541 tisoč evrov), sledi
Ljudska univerza Sežana (20 tisoč
evrov), Ljudska univerza Žalec (18
tisoč evrov) in tako dalje. Ob teh
številkah je nekoliko smešno dej-
stvo, da so dekani fakultet lju-
bljanske univerze še pred dobrim
mesecem na javni razpravi tarnali
nad pomanjkanjem denarja, zara-
Z di česar naj bi bilo potrebno črtatiin zmanjševati študijske progra-me. Bomba, ki jo je z objavo po-
datkov o honorarnih izplačilih
sprožil KPK, je posebej boleča za
slovenske univerze. Na prvih de-
setih mestih med največjimi ho-
norarskimi zaslužkarji v zadnjih
11 letih najdemo kar pet univer-
zitetnih profesorjev. Med njimi so
trije s fakultete za upravo: poleg
Setnikar Cankarjeve še Marko
Vintar (569.102 evra) in Srečko
Devjak (526.050 evrov). Iz aka-
demskega sveta med deseterico
najdemo še Vladislava Rajkoviča
(443.945 evrov) in Maksa Tajni-
karja (411.542 evrov). Gre za pro-
fesorje, ki jim je honorarno delo
neki dodaten zaslužek ob rednem
pogodbenem razmerju z univer-
zo.
Zaradi tega je glasno tarnanje de-
kanov o pomanjkanju financ do-
kaj smešno: medtem ko mlade ra-
ziskovalce, asistente in mlajše aka-
demske delavce izkoriščajo in jim
grozijo s prekinjanjem sodelovan-
ja iz ekonomskih razlogov, se šte-
vilni redni profesorji še dodatno
“mastijo” z vzporednim delom.
Pa naj še kdo reče, da močni in
koreniti posegi v javni sektor niso
potrebni.
Hipertrofični klientelizem
Seveda teh posegov država ne bi
smela izvajati na plečih že omen-
jenih prekarnih mladih sodelav-
cev na fakultetah, če se omejimo
na akademski svet. Mo-
rala bi se spoprijeti z
bujno podrastjo aka-
demskih privilegiran-
cev in baronov. Podob-
na kasta je prisotna v
vseh panogah, ne samo
v akademskem svetu.
Najbrž je to jasno. In ko
vlada govori o varčeval-
nih ukrepih, bi morala
najprej pomisliti na to,
da temeljito počisti in
uredi omenjeno po-
drast. Javni sektor se
namreč še vedno in
prepogosto dojema kot
blagajna, ki je last vseh
in je zato nikogaršnja
last, oziroma je blagaj-
na, ki jo zato lahko “po-
svečenci” mirne duše
praznijo. Objava honorarnih pre-
jemkov je sicer pod soj reflektor-
jev postavila akademski svet, a tu-
kaj je na primer tudi javno zdrav-
stvo. Gre za panogo, ki je življen-
jsko nujna za državljane. Jasno je,
da bo zaradi njegove narave na
tem področju denarni tok vedno
precejšnji in bo zato tudi “privile-
girancev” ogromno: kritik na
račun razsipnosti v zdravstvenem
sektorju je bilo vselej veliko. Nek-
danji minister Tomaž Gantar je
pred časom odstopil s tega mesta
prav zaradi kronične in sistemske
nezmožnosti razbitja klienteli-
stičnih mrež: svetovalne in zu-
nanje pogodbe so tukaj zelo izra-
zit problem, ker so glavno sred-
stvo za napajanje že omenjenih
klientelističnih mrež. Tukaj so re-
zi in racionalizacije še kako po-
trebni. Posebej pa je tukaj potreb-
na transparentnejša zakonodaja
in natančnejša (nikakor ne ob-
sežnejša) regulacija.
Fičko in Audi Q7
Problem pomanjkanja zdrav-
niškega osebja in medicinskih se-
ster, slabih delovnih razmer mla-
dih raziskovalcev, znanstvenikov,
pa tudi policistov, učiteljev in pre-
karnost vseh, ki se danes
vključujejo v svet dela (tudi na po-
dročju javnega sektorja), je dej-
stvo. In mimo njega ne moremo.
Žal pa med perečimi težavami
prekarnih delavcev in klienteli-
stičnimi mrežami že dalj časa ne-
mo opazujemo močne čelne trke.
In ko sta v nesrečo s čelnim trkom
soudeležena fičko in Audi Q7, je
takoj jasno, kdo bo povlekel
krajšo. Denarja je malo in še ta se
navadno kanalizira po prefe-
renčnih poteh. Ko govorimo o re-
zanju v javnem sektorju, bi bilo
potrebno to imeti v mislih. Jasno
je, da je racionalizacija potrebna.
In to iz preprostih matematičnih
in zdravorazumskih izračunov:
država ne more potrositi več od
tega, kar ima v blagajni. Če to
počne, se lahko v trenutku znajde
na robu prepada prezadolženosti.
No, eden od pri-
marnih ukrepov bi
moralo biti seveda
uničenje logike
klientelizma, kar
pa je, in to v Slove-
niji vidimo na
dnevni ravni, ma-
lodane misija ne-
mogoče.
Dvojna morala
To se je še enkrat
pokazalo ravno v
aferi visokih hono-
rarjev ter v nekate-
rih s tem poveza-
nih potezah. Afera
z razkritjem pre-
jemkov Setnikar Cankarjeve je ek-
splodirala prejšnji četrtek, 5. mar-
ca. Dan kasneje je ministrica od-
stopila. Cerar je ni poskušal preti-
rano braniti. Sprejel je njen od-
stop, ob tem izrekel nekaj pri-
ložnostnih fraz, karavana pa je šla
dalje. S pravnega vidika pa mini-
strica ni zagrešila nobenega kaz-
nivega dejanja: pogodbe za hono-
rarje so bile sklenjene legalno,
prejemki so bili s tega vidika
“čisti”. Moralno je bilo seveda po-
tem nesprejemljivo, da bi mini-
strica z dvojnim zaslužkom
odločala o rezih v tistem sektorju,
kjer je sama obogatela. Kljub te-
mu so bila izplačila izvedena pov-
sem legalno. Kršitev zakonodaje
ni bilo.
A Setnikar – Cankarjeva je vseeno
odstopila. In tukaj se postavlja
vprašanje dvoličnosti: zakaj mini-
ster za pravosodje Goran Kle-
menčič ni prejšnji teden odstopil,
potem ko je Vrhovno sodišče ugo-
tovilo veliko napako v presojanju
premoženjskega stanja Janeza
Janše? Sodišče je ugotovilo, da je
KPK pod Klemenčičevim vod-
stvom kršila 22. člen ustave, ker,
nekoliko poenostavljeno, prvemu
človeku opozicije ni dala možno-
sti replike na sporno poročilo?
Klemenčičevo poročilo, ki je na-
stalo na kršitvi ustave, je potem
povzročilo padec vlade. Pravosod-
ni minister pa je ostal na svojem
mestu. Dvojna merila, ni kaj. Tako
kot so dvojna merila tudi to, da se
ni nihče posebej obregnil ob dej-
stvo, da je tudi predsednik vlade
Miro Cerar v svojem “prejšnjem
življenju” pošteno služil z javnimi
ustanovami: skupaj od 2003 mu
je v žep kapnilo 353 tisoč evrov.
Seveda, manj je obremenilnih
okoliščin kot v primeru Setnikar
– Cankarjeve: Cerar ni bil zapo-
slen na institucijah, ki so mu ho-
norar izplačevale. Vseeno pa gre
za dokaj visoke zneske, na katere
bi morala biti javnost pozorna.
Brez “pravil igre”
V senci tega dogajanja še naprej
poteka interesni boj za obvlado-
vanje slovenskega gospodarstva:
prejšnji teden je bilo namreč
odloženo imenovanje novih nad-
zornikov Slovenskega državnega
holdinga (SDH), organa, ki nad-
zoruje približno 14 milijard evrov
državnega premoženja (o tem bo-
mo še pisali v prihodnje). Slika, ki
se iz tedna v teden ponuja, je tako
dokaj klavrna. Res je, Slovenija je
danes v boljšem položaju kot de-
cembra 2013. A to zaradi “zunan-
jih” okoliščin: rast je posledica
predvsem dobrega izvoza. Žal pa
so klice, ki so Slovenijo pripeljale
v izjemno hudo krizo, še kako pri-
sotne: klientelizem, politični in
gospodarski sistem, ki temelji na
prijateljstvih in ne na sposobno-
stih posameznika, okolje, v kate-
rem je čutiti poman-
jkanje osnovnih vred-
not. Kriza očitno Slo-
venije ni stresla do-
volj. Še vedno prevla-
duje logika
arogantnega in
požrešnega osebnega
okoriščanja, namesto
da bi zdravorazumsko
iskali okvire za vzpo-
stavitev “pravil igre”,
ki bi se jih vsi držali.
“No country for old
men” (ni prostora za
starce), je v precej bolj
krutih okoliščinah
(mejnega območja
med ZDA in Mehiko) tako po-
manjkanje vrednotnega sistema
poimenoval ameriški pisatelj Cor-
mac McCarthy. V malem pa to
velja tudi za Slovenijo: ne, niti tu-
kaj ni prostora za starce.
Andrej Černic
Odstopila ministrica, velika zaslužkarica, ki je šolnike pozivala k brezplačnemu delu
Nadškofija Maribor je dosegla
dogovor z upniki
Ministrica za šolstvo Stanka Setnikar Cankar
Foto Aleš Č.
Ob koncu redakcije je v slovenskih medijih odjeknila
še ena “bomba” na temo honorarjev, ki bi lahko v
prihodnjih dneh pošteno zaposlovala slovensko vlado
in celotno politiko. Internetni portal Požareport je
objavil novico, naj bi podobno vsoto kot ministrica
Stanka Setnikar Cankar s honorarnim delom prejel
tudi finančni minister Dušan Mramor. Šlo naj bi za
600 tisoč evrov, ki naj bi jih minister prejel od leta
1998 dalje na Ekonomski fakulteti, kjer je Mramor
tudi zaposlen. Minister se na obtožbe neposredno še
ni odzval, tako da bomo o tej zgodbi vedeli kaj več v
prihodnjih dneh. V trenutku nastajanja tega zapisa
podrobnejše informacije še niso znane.
Tudi Mramor z visokimi honorarji?
V četrtek, 12. marca, ob 20. uri bo v
veliki dvorani SNG Nova Gorica
6. premiera v letošnji sezoni, in
sicer Tartuffe J. B. Moliera v režiji
Vita Tauferja.
Tartuffe v SNG 
Nova Gorica
Aktualno12. marca 201514
NATUROPATSKI NASVETI (59)Erika Brajnik
NATUROPAT RAZLAGA, UČI,
SPODBUJA, USMERJA
Naloga dobrega naturopata je tudi ta, da
človeka spodbuja, usmerja in ga uči, kako
upravljati, si razlagati in razumeti življen-
je. Vsaka bolezen predstavlja klic duše na
pomoč. Vsako bolezen posebej je treba ra-
zumeti. Danes so naša telesa materialno
sita ali, bolje, presita, naše duše pa hrepe-
nijo po duhovnem bogastvu, za katerega
pa je v današnjem svetu vedno manj časa,
socialno okolje in
ritem življenja pa
mu ne namenjata
nobenega prosto-
ra. Treba si je vze-
ti čas zase in za
svojo dušo, kar
današnji svet
krvavo potrebuje,
kolektivna podza-
vest pa po tem
hrepeni.
Da si ne bi kdo ra-
zlagal narobe, za
čas zase ni treba
zapravljati denarja
(spa centri ali programi meditacije), čas
zase si lahko čisto preprosto priskrbimo
doma, in sicer z izbiro prave hrane, ki bo
nahranila naše telo na pravi način. Ko gre-
mo v trgovino, izbirajmo hrano s srcem,
da nahranimo naše telo in dušo. V tem
letnem času bomo na policah trgovine
pogosto izbirali koromač, ki krepi jetra in
posledično nam vliva potrpežljivost, saj v
primeru, da so jetra v deficitu, se to kaže z
izjemno nepotrpežljivostjo in živčnostjo.
Svoje telo in dušo lahko poslušamo tudi z
izvajanjem preslične kopeli, ki razstrupi in
krepi telo, ali ob pomladanskem solsticiju
moxa terapije, ki razsluzi in krepi telo.
Obe terapiji lahko izvajamo doma 20 mi-
nut na dan; tako naredimo nekaj zase, se
poslušamo in krepimo svoje telo. Po-
kažimo svojemu telesu, da ga imamo radi,
ga spoštujemo in si prizadevamo za zdrav-
je, saj se vsako prizadevanje obrestuje, ver-
jemite!
Pri vzpostavljanju harmonije in poti do
sebe, do lastne duše pomagajo tudi Bacho-
ve cvetne esence, ki predstavljajo pravo to-
lažbo za dušo. Bachove kapljice nikakor
ne morejo škoditi, postopoma pomagajo
duši, da premosti vse blokade in razume
bistvo bolezni. Če se iz slabe izkušnje ne-
kaj naučimo, zrastemo bolj močni, samo-
zavestni in zdravi kot prej. Zgodba o pre-
boleli bolezni se tako kaže kot pozitivno
opravljen življenjski izpit rasti in krepitve.
Bolezen nam mora predstavljati izziv za
napredek, za rast, ne pa točko zastoja in
brezupa.
Iščimo zdravje!
www.saeka.si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 10. marca, ob 14. uri.
Zanimivi okrogli mizi v Tinjah na Koroškem
O avstrijski državni
pogodbi
  retekli četrtek je bil v Tin-
jah zelo zanimiv dogodek
z naslovom Avstrijska
državna pogodba – ne več, ali
vedno bolj aktualna? Organi-
zatorja, Dom Sodalitas in
Društvo koroških slovenskih
pravnikov, sta pod organizacij-
skim vodstvom Martina Pandla
in Dejana Valentinčiča povabila
pestro zasedbo gostov, v prvi so
sodelovali pravni strokovnjaki,
v drugi pa politični in manjšin-
ski predstavniki, ki so razmišlja-
li o ADP in manjšinskih pravi-
cah danes. Vsi so se strinjali, da
je 7. člen ADP danes še vedno
aktualen, razlikovala pa so se
stališča, kako doseči čim boljši
položaj slovenske narodne
skupnosti.
Povezovalec obeh okroglih miz
pravnik Dejan
Valentinčič se
je na začetku
vprašal, koliko
so pravice ko-
roških in šta-
jerskih Slo-
vencev ter gra-
diščanskih
Hrvatov de-
jansko izpol-
njene ter ali je
ADP še vedno
edini temelj
manjšinske zaščite ali je treba
razmišljati širše? Rudi Vouk je
zelo natančno analiziral 7. člen
in ugotavljal, da še nobena
točka ni v celoti izpolnjena. Pri
pravici do organiziranja tako
nikakor ni bilo mišljeno le, da
organizacije niso prepovedane,
ampak bi morale uživati tudi
posebno podporo ter manjšina
bi morala imeti javno-pravno
zastopstvo. Določbe glede šole
bi se danes, ko niso več obvezne
le ljudske šole, morale razširiti
tudi na vrtce in glavne šole ter
gimnazije. Kot tisk danes nika-
kor ne moremo razumeti več le
časopisov, ampak tudi radio, te-
levizijo in internet. Zavzel se je
za ostrejše diplomatske note
P Slovenije, naj Avstrija prevzamefinanciranje tega. Ne nazadnjetudi zadnjo točko, prepoved
neonacističnih organizacij,
težko razumemo, kot jo danes
izvajajo – da te organizacije se-
dijo v Forumu za dialog in kon-
senzni skupini. Rudi Vouk je še
posebej poudaril, da, ker je bil
manjšinski zakon iz leta 2011
sprejet kot ustavni predpis, so
narodni skupnosti danes vrata
do ustavnega sodišča zaprta.
ADP pa je še vedno veljavna
mednarodna pogodba, ki Av-
strijo obvezuje, zato se je zavzel
za jasno stališče Slovenije, da
prijavi svoje nasledstvo k po-
godbi. Molk bi namreč pome-
nil, da soglaša z avstrijskim sta-
liščem, da je 7. člen izpolnjen.
Z nasledstvom Slovenije se je
strinjala tudi prof. dr. Mirjam
Škrk iz Ljubljane, drugačno pa
je bilo stališče dr. Teodora Do-
meja, ki je dejal, da bi to bilo
draženje soseda. Položaj narod-
ne skupnosti po njegovem
mnenju ni odvisen od akcij Slo-
venije, ampak od vzdušja v
deželi. Pravnik dr. Jernej Letnar
Černič, sicer tudi predsednik
komisije za zamejske vsebine
pri slovenski državni radio-tele-
viziji, je dejal, da skrb za sloven-
sko in hrvaško narodno skup-
nost ni le pravna, ampak tudi
moralna dolžnost Avstrije. Gle-
de na zgodovinski dolg bi Av-
strija po njegovem morala po-
skrbeti, da bi obe skupnosti cve-
teli. Kot nesprejemljivo je nave-
del dejstvo, da večino sredstev
za manjšinske dejavnosti name-
ni Slovenija, namesto Koroške
in Avstrije. Kot razpravljalka je
bila napovedana tudi evropska
poslanka dr. Angelika Mlinar, a
ker se ji je zavleklo poročanje
na odboru v Bruslju, se je lahko
oglasila le po video posnetku.
Zavzela se je za to, da tako Slo-
venija kot Hrvaška prijavita na-
sledstvo k ADP, saj je to po nje-
nem obojestranski interes, tako
Slovenije in Hrvaške kot Avstri-
je. Ozrla se je na Južno Koroško,
kjer Avstrija zavzema zelo dru-
gačna stališča, kot jih glede ko-
roških Slovencev.
Na drugi okrogli mizi je Nanti
Olip iz NSKS dejal, da je prav
ADP temelj, brez katerega Av-
strija narodnim skupnostim
sploh ne bi priznavala pravic.
Dejal je, da je glede na zgodo-
vinske okoliščine Avstrija pravi-
ce dolžna udejanjiti z obrestmi.
Deželnozborska poslanka in
predstavnica SKSS Zalka Ku-
chling se je strinjala, da bi Av-
strija morala prevzeti večji delež
finančnega bremena. Sicer pa
se je zavzela predvsem za dialog
in dobre odnose. Poudarila je
pomen šolstva za ohranjanje je-
zika, primerjave z drugimi
manjšinami
po Evropi pa
se ji ne zdijo
tako pomem-
bne. Pred-
stavnik ZSO
Filip Ogris-
Martič je po-
trdil, da je
ADP še ved-
no aktualna,
ni pa želel
preveč jasno
zastaviti sta-
lišča, kako naj bo z nasledstvom
Slovenije ter na kakšen način
doseči izpolnitev pogodbe.
Predsednik EL Gabriel Hribar je
dejal, da manjšina potrebuje
pozitivno diskriminacijo in da
je vitalno najmočnejši element
šolstvo, ki mu je potrebno na-
meniti posebno pozornost. Su-
sanne Weitlaner, predsednica
društva, ki celo nosi ime Člen
7, pravi, da brez tega temelja
štajerski Slovenci priznanja ne
bi dosegli. Danes pa se s pogod-
bo pri vsakodnevnem delu ne
srečuje tako intenzivno. Do-
godka se je udeležil tudi pred-
sednik Hrvatskega kulturnega
društva na Gradiščanskem,
Stanko Horvath, ki se je zavzel,
da naj tako Slovenija kot
Hrvaška prijavita nasledstvo k
ADP ter da se narodne skupno-
sti v Avstriji nikakor ne smejo
odpovedati pravici do kolektiv-
ne tožbe.
Dogodek se je zgodil v duhu
bližajoče se 60. obletnice pod-
pisa Avstrijske državne pogod-
be, ki bo v maju. To zagotovo ni
bila zadnja prireditev, ki bo zaz-
namovala to obletnico.
Špela Gomboc
Vipavska dolina / Šalamjada v kmečkem dvorcu Favetti v Skriljah
Izbor najboljšega olja 
in najboljše salame
  e sedmič po vrsti bodo
v kmečkem dvorcu
Favetti v Skriljah na
Vipavskem izbirali
najboljšo domačo salamo.
Fantje, ki delujejo v Civilni
iniciativi Čaven, so
si to kulinarično
tekmovanje
zamislili, da bi
Vipavce spodbudili k
izdelovanju
domačih
suhomesnatih
izdelkov. “Kulinarika
je namreč tesno
povezana s
turizmom, ta pa z
gospodarskim
razvojem”,
pojasnjuje Uroš
Ferjančič.
Tradicionalna
prireditev,
namenjena
regionalnim
izdelovalcem in
ljubiteljem salam in
klobas, bo v soboto, 14.
marca, ob 19. uri. V biseru
vipavske podeželske
arhitekture, ki so ga
zgledno obnovili v starem
slogu, bo štiričlanska
strokovna komisija
sprejemala suhomesnate
delikatese že dan prej.
Takrat bo “Pri Favejtovih”
namreč izobraževalni večer:
ob 18. uri bo predavanje o
analiziranju zemlje v
oljčnikih, vinogradih in
sadovnjakih, zatem pa
predavanje o izdelavi
suhomesnatih izdelkov.
Organizatorji Šalamjade
svetujejo, naj sodelujoči
Ž svoje salame prinesejo že vpetek, saj je število vzorcevomejeno na 35. Zadnje
vzorce bodo sprejeli v
soboto ob 17. uri. Že sedaj
pa v kmečkem dvorcu
Favetti zbirajo vzorce za
drugo tekmovanje:
Ocenjevanje oljčnih olj
Vipavske doline in
Goriškega Krasa.
Organizatorja sta Dvorec
Favetti in Goriško oljkarsko
društvo.
Med slovesno razglasitvijo
najboljšega oljčnega olja in
najboljše salame bo
poskrbljeno tudi za hrano
in pijačo, obljubljajo
organizatorji. Okoliškim
vinarjem in oljkarjem so
ponudili tudi prostor, kjer
lahko obiskovalcem
ponudijo svoje izdelke v
pokušino. “Veselo bo. Zato
bo tudi živa glasba”,
obljublja Marko Rovtar,
predstavnik Dvorca Favetti
in član civilne iniciative
Čaven.
V kmečkem dvorcu,
katerega del je tudi stara
obokana kamnita klet, so
salamo ponudili tudi že
mnogim znanim ljudem.
Teh se je v Skriljah zbralo
veliko lani med premiero
dokumentarnega filma
RTVS Urok Depale vasi
režiserja Jožeta Možine. Več
ur pa so v hramu
“Favejtovih” preklepetali
tudi člani civilne iniciative
Čaven, ko so tam gostili
znanega trenerja Andreo
Massija in odvetnika
Damijana Terpina. Pravijo,
da sta bila nad suhimi
klobasami navdušena.
Tino Mamić
Goriška knjižnica Franceta
Bevka vabi na predstavitev
knjige Dejana Valentinčiča
“Slovenci v Reziji? Pravni po-
ložaj in dejansko življenje
slovenske jezikovne
manjšine” v četrtek, 12. mar-
ca 2015, ob 18. uri.
Bevkova knjižnica 
v Novi Gorici
Aktualno 12. marca 2015 15
  ozitivnih, resnično veselih
ljudi je malo. Prej bi rekla,
da jih ni več. In čeprav to
nerada priznam, tudi sama ne
spadam mednje. Prej spadam
med otožneže, pesimiste, tiste, ki
so za življenje pre-
občutljivi in preveč
ranljivi za ta svet. In
se radi pritožujejo.
Vesel je samo moj
nasmeh, ki me
spremlja od
otroštva. Pa vendar-
le prepogostokrat
ne odseva moje no-
tranjosti, ampak je
samo krinka, samo
obramba pred re-
sničnostjo.
Minuli teden so me
iz Kostanjevice, po
Facebooku, obvesti-
li, da je naša nek-
danja soseda Frida
padla in si hudo
poškodovala ramo. In da je v bol-
nišnici v Šempetru. Z možem na-
ju je zaskrbelo. Ko pade mlad člo-
vek, pa četudi si kaj polomi, veš,
da bo hitro okreval, ko pade sta-
rejša oseba, ki je že prestopila
osemdeseta leta, pa nikoli ne veš,
kako se stvar izide. Ves dan sva bi-
la slabe volje in zaskrbljena. Frida
nama je bila v Kostanjevici del
vsakdana. Njeni pozdravi, njen
klepet, njen nasmeh in večna do-
bra volja. Šele ko sva odšla, ko sva
se dokončno preselila, sva razu-
P
Uspešnost smučarjev naših društev v alpskem smučanju
Organizatorske sposobnosti 
in čezmejno povezovanje
  inula nedelja, ki je bila
z vremenskega vidika
naravnost sijajna, je
bila po vsej Italiji rezervirana za
pokrajinska prvenstva v alpskem
smučanju. Goriška in Tržaška sta
iz več razlogov v zadnjih letih
vse pomembnejši postojanki za
našo smučarijo.
Na Goriškem so že enajstič zapo-
red uresničili čezmejno prven-
stvo. Nekako odprta, mednarod-
na tekma, v kateri občani z itali-
janske strani naskakujejo tudi
naslove pokrajinskih prvakov po
kategorijah. Prvenstvo je – po
lanski izkušnji v Kranjski Gori –
letos potekalo na Piancavallu.
Med organizatorji so bili tudi to-
krat Združenje slovenskih špor-
tnih društev v Italiji, Smučarski
klub Gorica in Javni zavod za
šport Nova Gorica. Za pokrajin-
sko prvenstvo je nastopalo kakih
100 tekmovalk in tekmovalcev,
M skupno jih je bilo na startu okoli200. Pri moških so se v absolut-nem merilu odlikovali predvsem
smučarji slovenskih društev,
prvak je Gianluca Gabrielli (De-
vin) pred Nikolasom Semoličem
(SPDG) in Mattio Rožičem
(Sport x all). Pri dekletih je zma-
gala Ginevra Gabrielli. Prireditel-
je je na nagrajevanju na Pianca-
vallu s svojo prisotnostjo
počastila tudi odbornica za šport
Pokrajine Gorica Vesna Tomsič.
Še bolj množično je bilo dva dni
v kraju Forni di Sopra, kjer je
Smučarski klub Brdina imel v za-
kupu tržaško pokrajinsko prven-
stvo, v soboto v smučarskem te-
ku, v nedeljo pa še v alpskem
smučanju. Zgodba je tu kar mal-
ce nevsakdanja, saj še pred dese-
timi leti – iz političnih razlogov
– ni bilo pojmljivo, da bi tržaško
prvenstvo zaupali slovenskemu
društvu. Zadnja leta pa je k sreči
to postala normalna praksa,
pravzaprav so zamejski klubi kot
prireditelji izjemno zanesljivi in
učinkoviti. To se je izkazalo tudi
konec tedna na Varmostu, kjer
so Brdinini športni delavci vzor-
no opravili svoj posel. V teku na
smučeh je tekmovalo 70 špor-
tnikov in član Mladine Niki Hro-
vatin je zasedel ugledno absolut-
no tretje mesto. Več vidnih
uvrstitev so slovenski tekači do-
segli tudi v mladinskih kategori-
jah. Prvaka sta Alice Vegliach in
Nicola Iona.
Poglavje zase pa je bila kraljevska
tekma v veleslalomu, ki se je je
udeležilo skupno 240 smučarjev.
Članica Brdine Katrin Don, sedaj
naša daleč najuspešnejša aktivna
smučarka, je v skupnem seštev-
ku osvojila prestižno drugo me-
sto za zmagovalko Silvio Fai-
man. Pri fantih pa je bil najhi-
trejši Michele Messidoro. Člani
slovenskih društev se ponašajo z
naslovi in kolajnami v mladin-
skih ter otroških starostnih ra-
zredih.
Na Videmskem so letos prvič
združili pokrajinsko in karnijsko
prvenstvo, ki je bilo v nedeljo na
Zoncolanu. Medtem pa bo v ne-
deljo sklepno dejanje smučarske
sezone pri nas, zadnja preiz-
kušnja letošnjega Primorskega
smučarskega pokala. Smučarski
klub Devin, Smučarski klub
Snežnik iz Ilirske Bistrice in
društvo Šentjanž s Podna na Ko-
roškem bodo skupaj priredili po
vrsti 27. Pokal prijateljstva treh
dežel.
HC
  ratkotrajna zatočišča za va-
je so našli v raznih prosto-
rih, tudi v Močnikovem
domu v Gorici in Kulturnem cen-
tru Lojze Bratuž, a vse je bilo le
začasno, dvorana na Humu pa se
je izkazala kot najbolj primerna in
najcenejša, pa še blizu je. S tem se
uresničuje tudi dobrodošlo “čez-
mejno” sodelovanje. O samem
tekstu je Žerjal povedal, da so ga
posodobili in ga “prenesli” na
Balkan ter iskali nekaj idej pri Ku-
sturici. Želeli so v tekst vnesti tudi
srbsko besedilo, a so to namero
opustili in ohranili le nekaj replik
v srbščini, za kar jim je pomagal
neki njihov znanec srbske narod-
nosti. Slovenski prevod Aulularie
Kajetana Gantarja je tekoč, perfek-
ten, a bolj “tog” in prav zato so ga
“pobalkanili”, da bi pridobil me-
diteranski zven. Tudi kostumi, za
katere skrbita Snežica Černic in
Carlotta Nanut, so “balkansko
obarvani”. Obleke so iz fundusa
Dramske družine, saj se ga je v teh
letih nabralo kar nekaj. Kostumi
(nekatere so umetno postarali) so
delno stilni iz 70. let oz. taki, ki
odražajo “neki zaostali Balkan”.
To bo razvidno tudi iz scenskih
elementov (npr. štedilnik iz 50.
let); pri iskanju originalnih “ko-
sov pohištva” so se morali kar po-
truditi. Protagonistova kuhinja je
namreč ostala taka kot v 50. letih,
ker je on v bistvu revež, ki je
našel zaklad. V tem slogu bo na
prizorišču kar nekaj “kičastih
prvin iz teh let”, je poudarila Ko-
vičeva, vse pa bo seveda kromat-
sko usklajeno.
K skupini je pristopilo nekaj
mlajših igralcev, predvsem dva
mlada fanta, Aleksander Frando-
lič in Aleksander Faganel, pa še
Sanja Vogrič. Prav je, da se skupi-
na pomlajuje ob “starejšem” je-
dru. Tudi tokrat bo sicer kakšna
igralka odigrala moško vlogo, tudi
zato, ker je pač igralk več kot igral-
cev. Vlog niso dodajali, v glavnem
so iste kot v izvirniku. Jasmin Ko-
vic, ki se je k skupini vrnila šele
pred kratkim, ker je bila angažira-
na pri režiji osrednje Prešernove
proslave pri nas, z njimi sedaj vadi
množične prizore, s koreografinjo
Mojco Zajšek, ki je že stalna, dra-
gocena sodelavka, pa koreograf-
ske korake, saj bodo v predstavi
tudi plesni trenutki. Jan Leopoli
je razkril, da je bilo pri delu kar
nekaj težav: zmanjkalo jim je “do-
mače ognjišče”, zmanjkala sta Ja-
smin Kovic in Nikolaj Pintar (za-
radi Prešernove proslave v Trstu),
nastopile so občasne bolezni, be-
ležili so odsotnosti na vajah itd.
Kljub vsem težavam bo Dramska
družina F. B. Sedej iz Števerjana
premierno uprizorila komedijo
Aulularia rimskega komediografa
Plavta v soboto, 14. marca 2015,
ob 20.30 v dvorani na Humu in
jo ponovila prav tam v nedeljo,
15. marca, ob 17. uri. Vstop je
prost.
K
mela, kako močno jo pogrešava.
Predvsem zato, ker takih ljudi ne
srečaš povsod. Pravzaprav nikjer
več. Veselih, dobrosrčnih, nasme-
janih ljudi.
In v soboto sem se odpravila k ti-
sti zoprni, v roza in modro pobar-
vani stolpnici, da bi končno obi-
skala sosedo. S cmokom v grlu se-
veda in s strahom v srcu, kajti po
naravi sem vse prej kot optimist
in najprej pomislim na najslabše.
Poleg tega ne maram bolnišnic,
in to, da premagam nagonski od-
por in grem na obisk, pomeni, da
imam nekoga zares rada. Tako,
kot imam rada Frido.
Še sreča, da je bil dan sončen in
lep. Eden tistih dnevov je bil, ko
je zaradi šarmantne svetlobe svet
lepši in tudi vhod v šempe-
trsko bolnišnico je bil v son-
cu nekoliko manj zlovešč in
celo prijateljski. Našla sem
dvigalo in pritisnila na števil-
ko sedem. Zgoraj, v sedmem
nadstropju, pa sem se nekako
izgubila, tako da sem morala
vprašati, kje najdem sobo št.
1. Končno vstopim, se oziram
naokoli, sosede pa nikjer, samo
prazne postelje in starejša gospa,
ki spi v kotu. Moram se nasmeh-
niti, kajti takoj razumem, zakaj je
ni. Frida je gotovo kje na klepetu,
sama težko vzdrži, četudi je bol-
na.
Spet grem do pri-
jaznih
uslužbenk, ki me
napotijo do sobe
številka osem. In
tam se mi na licu
razleze nasmeh,
ko jih zagledam,
naše kostanjske
osemdesetletni-
ce, ki se veselo
smejejo. Frida je
na vozičku, po-
leg sosede in pri-
jateljice Mire,
tretja soseda, Ol-
ga, pa je zaradi
zloma gležnja
priklenjena na
posteljo. Mira je edina, ki ni v
pižami, saj je prišla samo na
obisk, tako kot jaz. Tesne, oprijete
hlače ji še vedno pristajajo,
sončna očala ima zataknjena v la-
se in pozneje, ko se skupaj vračava
domov, je videti prav frajerska s
svojim mercedesom. Tri prijatel-
jice iz otroštva, ki so skupaj zrasle
v rodni Kostanjevici, se pozneje
omožile, ovdovele in kljub osem-
desetim pomladim, ki so že nekaj
let za njimi, ohranile dobro voljo
in radost. Ko jih zagledam, si ne
morem kaj, da se tudi sama na-
smehnem. Vsakič so me spravile
v dobro voljo, ko sem še živela v
Kostanjevici. Dan, pa naj je bil še
tako siv, je postal bolj vesel in
sproščen, če si se le oglasil pri Fri-
di in njenih prijateljicah. Osem-
desetletnice, ki jih je sama ener-
gija. Tudi sedaj, v bolnišnici, je ni-
so izgubile. In tako kot malokdo
izmed nas znajo vedno najti po-
zitivno plat življenja. Frida mi hiti
pripovedovati, kako je Olga prva
padla ravno v bolnišnici, ko je
obiskala prijateljico. Nekaj dni za-
tem je šla še Frida k njej na obisk
in tudi ona je pristala na ortoped-
skem oddelku. Obe se iz srca sme-
jeta, ko to pripovedujeta. Njun
optimizem in dobra volja sta na-
lezljiva, kot vedno, tako da je tudi
moj pogled na življenje sedaj bolj
sproščen. Smejem se tudi sama, iz
srca. Kljub vsemu je lepo. To
življenje, ki ga ne znamo več ce-
niti. In ga ne znamo živeti. In
sram me je, da me morajo ravno
bolniki učiti, kako dragocen je
vsak trenutek, ko smo tu.
Sicer je bilo tako, odkar sem živela
v Kostanjevici. Predvsem Frida je
neusahljivi vir pozitivne energije.
In ni mi težko priznati, da sem
vsakič, ko mi je življenje pokazalo
hrbet, rade volje šla k sosedi na
kozarček. Vsakič ji je uspelo, da
mi je probleme prikazala v lepši
luči, domov pa sem se vračala
polna poguma in pozitivnih mi-
sli.
/ dalje
Suzi Pertot
Vsak trenutek je dragocen (1)
Z nasmehom
naredimo svet lepši
S 6. strani
Še zadnje ...
  V Pokrajinskih muzejih v palači Attems
Predstavitev monografije o slikarju
Rudolfu Saksidi
GORICA 
  četrtek, 5. marca, je bila
v Pokrajinskih muzejih v
goriški palači Attems
predstavitev monografije o sli-
karju pravljičarju Rudolfu Saksi-
di, ki jo je izdalo Kulturno
društvo za umetnost Kons po
obsežni in temeljiti raziskavi nje-
govega opusa za lanskoletno
pregledno razstavo.
Dvojezično monografijo sta
predstavila kustos
Pokrajinskih muze-
jev Alessandro Quin-
zi in kustosinja Go-
riškega muzeja Kata-
rina Brešan, ki je
poudarila, da je po-
trebno slikarja
ovrednotiti tudi na
slovenski strani, kjer
ni v zavesti ljudi,
kljub temu da je de-
loval na obeh stra-
neh meje. Prav zara-
di tega bo Saksidova
slika vključena tudi
v zbirko Galerije pri-
morskih likovnih
umetnikov 20. sto-
letja, ki jo na novo postavljajo
na Gradu Kromberk, po zaprtju
pregledne razstave ob 100. oblet-
nici rojstva slikarja, restavratorja
in pedagoga Rafaela Nemca. Ka-
tarina Brešan je v svoji predsta-
vitvi primerjala različne živjen-
jske okoliščine obeh likovnikov,
ki sta bila sodobnika, vendar sta
delovala v zelo različnih okoljih.
Saksida je v Gorici doživel zadnji
val futurizma v 30. letih 20. sto-
letja, v Kopru je zahajal v atelje
slikarja Viktorja Birse, kjer se je
družil s priznanimi slovenskimi
umetniki tistega časa, Rikom De-
benjakom, Zdenkom Kalinom,
Avgustom Černigojem, Lojze-
tom Spacalom in drugimi. V
Trstu je lahko spremljal dogajan-
je na področju umetnosti v priz-
nani galeriji Scorpione, lahko je
V obiskoval beneški bienale. Na-sprotno pa je bil Rafael Nemec vnastajajoči Novi Gorici precej
osamljen, saj se je šele z mlajšo
generacijo vzpostavila likovna
skupnost. Kljub temu pa je bil
Nemec pomembna figura za
oživitev kulturne in likovne de-
javnosti v Novi Gorici ter njeni
okolici v obdobju, ko je priman-
jkovalo strokovnih kadrov.
Alessandro Quinzi je povzel mi-
sli profesorjev Laure Safred in
Ivana Žerjala, ki sta februarja le-
tos predstavila monografijo v
Trstu. Laura Safred je namreč
opozorila na napetosti oziroma
protislovja v Saksidovem življen-
ju. Pred vojno je bil učenec Tul-
lia Cralija in tako deloval v kro-
gu futuristov, umetnosti de-
sničarskega prepričanja, ki je
poudarjala gibanje, silo, dinami-
zem. Po vojni pa je bil prijatelj
levičarsko usmerjenega Lojzeta
Spacala, ki je na umetniškem
področju izhajal iz magičnega
realizma, v katerem prevladujejo
statičnost, sanjskost, metafizika.
Po vojni je Saksida na neki način
zanikal futurizem, kar lahko in-
terpretiramo tudi skozi slikarjev
odnos do edine futuristične sli-
ke, ki je ostala zanemarjena in
poškodovana v njegovem atelje-
ju. Podobna usoda je doletela tu-
di sliko Giacoma Balle Manife-
stazione antineutrale iz leta
1915, ki jo je sam Balla leta 1925
prekril s črno barvo, saj se v njej
ni več prepoznal (sliko so prvič
predstavili 13. februarja 2015 v
muzeju prve svetovne vojne na
Goriškem gradu). Ivan Žerjal pa
je predvsem opozoril
na to, da so futuristi
obsežno razvijali upo-
rabno umetnost, saj so
hoteli posegati in vpli-
vati na vsa področja
ustvarjanja ter vsak-
danjega življenja. Ru-
dolf Saksida je vse
življenje deloval tudi
na področju obliko-
vanja in uporabne
umetnosti, v čemer
lahko zaznamo dediščino futu-
rizma. Alessandro Quinzi je še
poudaril, da se je z razstavo in
katalogom kronološko ter te-
matsko bistveno razširilo pozna-
vanje Saksidovega opusa. Prvič
so namreč predstavljena dela iz
30. let in dela s področja gra-
fičnega oblikovnaja ter uporab-
ne umetnosti. V starejših katalo-
gih je bilo do sedaj navedenih le
slabih sto del, v njih pa je bilo le
okrog petdeset fotografskih re-
produkcij. Zdajšnja monografija
z besedilom Joška Vetriha in ka-
taloškim delom, ki ga je uredila
Giulia Giorgi, vsebuje štiristo fo-
tografskih reprodukcij, seznam
literature in izbor strokovnih be-
sedil ter je tako sredstvo za na-
daljnje raziskovanje.
KB
Rudolf Saksida, Zmaj,
1960, tempera na platnu,
60 x 70 cm
Prvaka smučarskega teka Alice Vegliach in Nicola Iona 
s predsedikom SK Brdina Marcom Piccinijem
Aktualno12. marca 201516
  Skupnost družin Sončnica / Dr. Ivan Štuhec o vzgoji in vrednotah danes 
Bodimo 'na tleh' z mladimi in 
z njihovimi vprašanji!
GORICA 
  o nekaj mesecih se je dr.
Ivan Štuhec vrnil v Gori-
co. V torek, 3. marca, je bil
gost Skupnosti družin Sončnica,
ki je v sodelovanju s Kulturnim
centrom Lojze Bratuž in
krožkom Anton Gregorčič v Do-
mu Franc Močnik priredila res
zanimiv večer o vzgoji in vred-
notah. Duhovnik v mariborski
nadškofiji, znani teolog in pro-
fesor moralne teologije na teo-
loški fakulteti velja za enega naj-
bolj prodornih analitikov in ko-
mentatorjev v slovenskem cer-
kvenem, družbenem in poli-
tičnem prostoru, je uvodoma
povedala predsednica Sončnice
Mirjam Bratina. “Živimo v
družbi, v kateri je najbolj pogo-
sta beseda kriza”, je še dejala. V
luči tega so povabili štajerskega
gosta, da bi zbranim spregovoril
na temo: Živeti in vzgajati s pa-
metjo za vrednote.
Vse se maje, podira in ruši. To so
“običajni zdihljaji vseh vzgoji-
teljev, ne le v Gorici in Sloveniji,
pač pa v vsej Zahodni Evropi”,
je dejal dr. Štuhec. “Če prihaja-
mo proti vrednostnemu dnu,
kot kristjani smemo verjeti, upa-
ti in verovati, da to nihalo počasi
zaniha tudi na drugo stran”. Si-
cer pa nas tolaži misel, da ni vse
od nas odvisno: “Mi naredimo,
kar je v naši moči in odgovorno-
sti”, marsikaj pa moramo prepu-
stiti tudi Bogu, ki včasih kaj
obrne čisto drugače, kot smo si
mi zamislili. “Če vse staviš nase,
na svoje vzgojne metode in
odločitve, se to začne podirati in
nastane veliko razočaranje”.
Vidik pameti in razuma je danes
posebno pomemben, je zatrdil
gost: sodobni svet namreč veliko
igra na emociji, čustvu. Ljudje
tudi vero umeščajo v sfero
čustva, za mnoge je še vedno ne-
kaj neracionalnega; prav tako so
vrednote posledica neke tradici-
je, navade in nevednosti.
Krščanski vzgojitelji se zato mo-
ramo zavedati, da, ko gre za pre-
nos vrednot, je po eni strani naj-
bolj pomemben zgled ali način
življenja, na drugi strani pa to,
da znamo odgovoriti tistim, ki
nas sprašujejo po razlogih
našega moralnega in etičnega
vedenja ter verovanja. Tu ima
srednja generacija - “posebno v
Sloveniji” - velike težave. Že se-
demletni otroci znajo postaviti
zelo zahtevno vprašanje o veri.
“Če ga odpravimo z levo roko, si
bo otrok to zapomnil”. Pomem-
bno je se z njim “spustiti v po-
govor in skupno iskanje odgovo-
rov ter pametnih razlogov”. Prav
je, da se starši kdaj pa kdaj tudi
obrnejo na duhovnika ali knji-
go. Pomembno je, da otrok dobi
občutek, da njegovo vprašanje
naleti na resno obravnavo.
Če so dosedanje generacije vero
tako rekoč dobile prek staršev v
zibelki, skozi tradicionalno obli-
ko vzgoje, “to danes več ne de-
luje”. Kot kristjani smo se zato
znašli v popolnoma drugačni,
P novi situaciji. “Vtem izrazito liberal-nem, svobod-
njaškem, indivi-
dualističnem sve-
tu, v katerem mla-
di odraščajo, je vse,
kar je povezano s
tradicijo in avto-
matičnim preno-
som vrednot, pa-
dlo v vodo”. Edina
pot je mladim lju-
dem pomagati, da
pridejo do osebne
vere, do osebnega
odgovora na
vprašanje, katere
so tiste vrednote, ki
so pomembne za moje življenje.
Mladi zelo cenijo in spoštujejo
svobodo, ki je velika vrednota.
Prav ta je danes zato najbrž eno
izmed možnih vstopnih mest za
približevanje svobode in odgo-
vornosti, kajti vsaka svoboda se
srečuje s svobodo drugega člo-
veka. Mladega ne moremo vsega
obvarovati, ne smemo biti pre-
več zaščitniški, imeti moramo
neko “globinsko zaupanje, da,
če smo ga imeli radi, če smo zanj
naredili tisto, kar smo zmogli,
tudi če bo kdaj šel preko roba
svoje svobode, ne bo šel tako da-
leč, da se bo do kraja razbil, am-
pak se bo pri prvih praskah usta-
vil in se začel vračati”. Za to je
potrebno veliko potrpljenje. Sa-
dovi vzgoje se namreč večkrat
vidijo po mnogih letih. “Če mla-
di čutijo, da jih imaš rad, se to z
leti obrestuje”. Ko gre za vredno-
te, ne moremo na kratek rok vi-
deti tega, kar bi kot vzgojitelji
želeli. Doba odraščanja se je da-
nes raztegnila v 30. leta. Zato se
tudi pričakovanje, kako se bodo
otroci odzvali na naše vzgojne
metode, zelo odmika. Treba je
imeti več potrpljenja, toda “ver-
jeti moraš v to, da se je prijelo ti-
sto, kar si pozitivnega delil z
mladimi. In da se bo to enkrat
vrnilo in obrestovalo; ne tebi,
ampak njim! Kajti v njihovem
spominu ostanejo stvari, ki jih
vzgojitelji morda niso niti opa-
zili”. Nikoli ne moremo vedeti,
kaj pade na plodna tla... Vzgoji-
telji so sejalci! “Nikoli ne veš. In
po svoje je tudi prav. Če bi več
vedeli, bi še več projicirali v mla-
de svoje želje in pričakovanja”.
Manj ko vemo, bolj moramo
verjeti in zaupati.
Pri vzgoji igra pomembno vlogo
tudi naša vera oz. zaupanje v Bo-
ga: “On tudi mimo nas in naših
prizadevanj z mladimi dela po
svoje”.
Živimo v sekulariziranem svetu,
ki živi, kot da Boga ni: “Zato je
argumentiranje s pozicije vere
lahko zelo mimo. Naš sogovor-
nik namreč ne razume, kaj go-
vorimo”. V parlamentu ne mo-
remo govoriti s pozicije kristja-
na: “Če navalim s teološko argu-
mentacijo, sem si zaprl vse poti
za kakršno koli diskusijo”. Treba
je biti ‘preprosti kot golobi in
zviti kot kača’. “K stvari je treba
pristopiti na tak način, da ljudje,
ki prihajajo z drugačnega kultur-
nega obzorja, vsaj ne morejo a
priori reči, da si neumen, da tvo-
ji argumenti niso racionalni”.
Ljudje so usmerjeni v pozitivi-
stično preverjanje, kaj je res in
kaj ne.
“Filozofi so danes zmedenci”:
včasih so bili modreci, ker so
življenje razumeli v njegovem
bistvu, celovito. “Kaj je danes
sploh še zdrava pamet? Kaj je še
pametno, razumno”? Je pamet-
no, kar nam ponujajo reklama,
svet filma, računalnikov? Signa-
lov okrog nas je toliko, da mladi
sploh nimajo časa, da bi šli vase;
zato je tudi njihova doba
odraščanja postala tako dolga.
Mlad človek danes “nima časa,
da bi šel vase, kjer je tako ob-
streljevan, da obstaja stalno na
površini”. Tako neugodnega
okolja za globlje razumevanje
življenja, njegovih skrivnosti in
modrosti, kot jih ima današnja
generacija, še nikoli v zgodovini
ni bilo. V preteklosti smo imeli
več časa zase, tudi takrat, ko si
ga nismo vzeli. “Večina nas je
najbrž bila pastir. Od pomladi
do jeseni si pasel krave in si vsak
dan imel vsaj dve uri, da si raz-
mišljal, opazoval, poslušal, bil v
stiku z naravo … Zdaj imaš na-
mesto krave telefon in računal-
nik”... Literatura, branje, ki gre
malo globlje v duhovno sfero,
izgublja na vrednosti, ker je eno-
stavno toliko signalov, da ljudje
nimajo občutka, da je treba kdaj
pa kdaj prisluhniti tudi sebi, svo-
jemu notranjemu svetu. Zato je
ena izmed poti ta, da si zavestno
vzamemo čas za odmik. V pre-
teklosti niso bili potrebni du-
hovni vikendi … Za vrednoto ve-
re pa je danes potrebno narediti
zavestno odločitev.
Taize' je danes v Evropi edino
veliko duhovno središče, kamor
poleti prihaja nekaj tisoč mladih
iz vsega sveta. “Taka izkušnja je
lahko pozitivna za mladega člo-
veka”. Stik z duhovnim in
božjim marsikdo najde tudi v
Medjugorju. Mlade moramo
pošiljati na taka in podobna
srečanja, da z vrstniki okušajo,
narodom, odnos do transcen-
dence. “Svoje identitete ne mo-
reš graditi, če ne veš, komu pri-
padaš”. Problem identitete se
kaže tudi v zmedi, da projicira-
mo svoje človeške kvalitete tudi
na živalski svet. A je človek samo
telesno bitje? “Če je, med ljud-
mi, psi in konji ni razlike; če je
telesno in duhovno bit-
je, potem tudi ni bistve-
ne razlike, saj pes tudi
čustva pokaže”. To še ne
pomeni, da ima tudi
dušo, da je žival sposob-
na ustvarjati kulturo, kaj
šele, da bi imela tran-
scendentalni odnos.
“Zdaj so rastline že več
vredne kot otroci, pa psi
pa mačke pa konji tudi”!
Namesto da bi ljudje
imeli radi človeka in
otroka, je bolj
enostavno imeti
psa. “Žival si lah-
ko ‘urediš’ po
svoji meri; sledi
ti tako, kot si jo
naučil … Pri člo-
veku to ne gre.
Zato je bolj eno-
stavno, da nimaš
otrok in imaš
živali... To je re-
sen problem
identitete! “Po-
stali smo družba,
ki ne maramo
človeka”. To se je
“strašno razpa-
slo” v zadnjih
desetih letih.
Dokler je bila ve-
ra kot vrednota v
nekem tradicio-
nalnem okolju,
dokler je bila ne-
ka stabilnost, v
kateri si zrastel, ni bilo tako
težko priti do svoje identitete;
danes pa so vsa ta okolja krhka,
razpadljiva, minljiva, nestabilna,
da je potrebno iskati posebna
okolja za to, da se najde stabil-
nost. Če to ni družina, je treba
iskati druga okolja. Ko se človek
zapre v svoj svet, postane čudak,
“to velja za duhovnike še toliko
bolj kot za vas, ki ste v zakonu”.
Zato je treba zavestno iskati obli-
ke, ki nam pomagajo pri iskanju
lastne identitete in nas pri tem
utrjujejo. Identiteta se utrjuje v
odprti komunikaciji z drugimi
ljudmi. Če človek takih krogov
nima, potem svoje identitete ne
more izgrajevati. In svoje
življenje moramo gledati v per-
spektivi naprej. “Vsak človek po-
trebuje neko absolutno vredno-
to; vsak človek si tudi neko vred-
noto naredi absolutno. Moški si
radi naredimo delo za absolut-
no, ženske pa npr. čiščenje sta-
novanja … Bog ne daj, da se v
moji strukturi kaj podre! Če pa
je Bog absoluten, je tudi stano-
vanje lahko 14 dni zamazano, pa
tudi jaz ni treba, da naredim vse
delo, ki bi ga moral. “Absolutno
je nekaj drugega. Če je to Bog,
me vedno presega in preseneča
v svoji absolutnosti in me ne
veže nase tako, da bi postal nje-
gov suženj”.
O MODROSTI
“Modrost je v tem, da vem, da
bom enkrat vse izgubil, tudi ti-
sto, kar sem imel za strašno po-
membno; in da mi bo ostalo sa-
mo tisto, kar Bog ve, da je vred-
no, da bo ostalo. Bolj kot posta-
jaš star in to veš, lepši starec
boš”! Nekdaj so se ljudje učili
etike in morale z desetimi božji-
mi zapovedmi, “nihče si pa ni
zapomnil, da nas ima Bog rad”.
O VERI
Krščansko vero smo zreducirali
na ‘kaj se sme in česa se ne sme”.
Iz vere smo naredili moralo in
nas za to vsi, ki niso kristjani, po-
milujejo, ker mi ne smemo
nečesa, kar oni smejo; namesto
da bi nam oni zavidali, ker mi
nekaj imamo, česar oni nimajo.
Prvi refleks je moralističen: česa
vse ne smeš, če hočeš biti kri-
stjan, ali pa: kaj vse moraš, da
boš kristjan. Toda “vera kot vred-
nota je najprej odnos, potem pa
v odnosu pridejo tudi meje in
norme in pravila. Če pa je naj-
prej pravilo, potem pa odnos do-
stikrat ni več pomemben oz. se
sploh ne zavedamo, da je temelj
vsega prav odnos: moj odnos do
drugega človeka in moj odnos
do Boga. V tem odnosu ni na
prvem mestu to, kaj se sme in
kaj se ne sme, ni najprej morala,
etika, ampak je ljubezen, je imeti
rad, je biti vesel, da si z nekom,
je biti vesel, da te ima nekdo rad
tudi takrat, ko te vsi ljudje zapu-
stijo. In to je lahko samo Bog. Če
je to glavna vrednota moje vere,
potem mi ni težko sprejeti posle-
dic na področju etike in morale,
ki določene stvari tudi omejuje-
jo in prepovedujejo”. Deset
božjih zapovedi je pravzaprav
“obrambni zid, znotraj katerega
je možno živeti, izven njega pa
je smrt”. To razumejo tudi agno-
stiki, je zatrdil dr. Štuhec: “Če
kradeš, ni v redu. Če ubijaš, ni v
redu. Če skačeš čez plot, tudi ni
v redu”.
O MEJAH IN LJUBEZNI
Naloga moških je, “da v vzgoji
postavljamo meje in da povemo,
kaj pač ne gre”. Če oče ne posta-
vi mej, bo nastala “razpuščena
banda”. Mame in ženske so “do-
sti bolj popustljive, ker ste po
svoji naravni strukturi bolj na-
gnjene k temu, da ljubite”. Žen-
ske morajo naučiti moške ljubi-
ti: “Mi se moramo od vas pustiti
naučiti ljubiti; ve pa se morate
od nas naučiti postavljati meje.
Tega pa se lahko naučite, samo
če živite v odnosu do moškega”.
Drug drugega potrebujemo.
“Moški opravlja svojo vlogo ta-
ko, da ostane moški v posta-
vljanju meja, a da ima hkrati tu-
di rad. Ko moški postavljamo
meje, pa nimamo radi, je to ne-
ka avtokratska in moralistična
vloga, ki bo pri mladih prebudi-
la odpor. Takemu očetu ne bodo
sledili. Če oče ne postavlja mej z
ljubeznijo, je v vzgoji zgrešil”.
Avtoritarna vzgoja danes ne vodi
več nikamor, po drugi strani pa
tudi ne permisivna.
“Versko vzgojo smo zreducirali
zgolj na oznanjevalno in zakra-
mentalno dimenzijo”, iz tega
nič ni. “Otroci morajo tudi v
župnijskem kontekstu najti svo-
je prijatelje, druženje, skupino,
identificirati se morajo s to sku-
pino. Potem lahko računamo tu-
di na to, da, ko jih bo zanimala
neka verska zadeva, vejo, na ka-
teri naslov se lahko obrnejo”.
Danijel Devetak
da je vrednota vere nekaj lepega,
da mu lahko predstavlja oporo v
življenju, je podčrtal dr. Štuhec.
Verska okolja so zelo pomem-
bna, da mladi v njih najdejo iz-
kušnjo vere. Danes je mlajših
duhovnikov vedno manj; in še
tisti, ki so, se dostikrat niso pri-
pravljeni “z mladimi vlačiti po
tleh, biti z njimi: ne v visokih
teoloških sferah, ampak biti z
njimi na tleh, deliti z njimi to,
kar vsak dan živimo … Nekateri
so ‘gospodje’, ne bodo z mulari-
jo delili vsega, kar je za mladega
zanimivo”. Vprašanje je, kako
naj Cerkev na to odgovori, če ni-
ma duhovnikov, če jih ima ma-
lo; ali je pravi čas odprla prostor
laikom? “Jaz mislim, da tu Cer-
kev zamuja. V Cerkvi je veliko
služb: mi pa smo vse skoncen-
trirali in zreducirali na duhovni-
ka. Zdaj pa teh ni: kaj bomo pa
zdaj”?! Imeli bi lahko diakone,
diakonise, pastoralne sodelavce,
animatorje itd., skratka široko
paleto ljudi, ki bi jih morali
usposabljati, da bi bili z mladi-
mi. “Največ je to, da z mladimi
smo - na kvaliteten način. Od te-
ga bodo odnesli več kot od sto
naših moralizirajočih besed, kaj
morajo in česa ne smejo. Tega se
varujmo! Bodimo z njimi in z
njihovimi vprašanji”!
O IDENTITETI
V pogovoru s številnimi ude-
leženci večera je dr. Štuhec med
drugim spregovoril o problemu
identitete človeka kot osebe. Ta
ima “več sider, ki jih mora od-
kriti in vreči, da dobi svoj iden-
titetni profil”; to so odnos zno-
traj družine, odnos do kraja,
zgodovinska zavest, povezana z
“Ko gre za vrednote,
ne moremo na
kratek rok videti
tega, kar bi kot
vzgojitelji želeli”
“Mlad človek danes
nima časa, 
da bi šel vase”
“Tako neugodnega
okolja za globlje
razumevanje
življenja, njegovih
skrivnosti in
modrosti, kot jih
ima današnja
generacija, še nikoli
v zgodovini ni bilo”
“Za vrednoto vere 
je danes potrebno
narediti zavestno
odločitev ”
“Zdaj so rastline 
že več vredne kot
otroci, pa psi pa
mačke pa konji
tudi. Namesto da bi
ljudje imeli radi
človeka in otroka,
je bolj enostavno
imeti psa”
“Postali smo
družba, ki ne 
mara človeka”
foto dpd