St. 21 V Gorici, dne 10, junija 1892. V M, v- „Nova Soča“ izhaja vaak petek o poldne in velja s prilogo .Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto .... gld. 4‘40, Pol leta .... „ 2‘20, Četrt leta .... „ 1-10. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglasč pri upravništvu. Gospodarski List izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. Uredništvo in upravniStvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II. ^ r L (Izdaja za Gorico.) Oznaka in „poslanice“ plačajo se za .štiristopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, ^ n n 11 ri ^ n ^ ” » ji ^ v Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo se v pro-dajalnici G. Likarja in v tobakarnah v Nunski in šolski ulici po 8 kr. L Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. Rokopisi se ne vračajo. Narod češki zavzema med vsemi Slovani z ozirom na kulturni napredek in razvitek prvo mesto, dasi šteje le nekaj nad 6 milijonov glav. Rusov je nad desetkrat več, imajo svoje carstvo, mogočno in velikansko, a v kulturi, umetnosti in znanosti ne morejo se meriti z bratskim narodom češkim. Vsi ostali Slovani ne moremo se pa niti od daleč primerjati z narodno zavednostjo, odločnostjo, vstrajnostjo in požrtovalnostjo naroda češkega. To so lastnosti, ki bogato dičijo bratski nam narod ob Veltavi, Moravi in Labi in ki so povzdignile slavo in čast češkega imena v prve svetovne vrste med kulturnimi narodi. Vsak Slovenec, ki le količkaj zasleduje kulturni razvitek v obče, med slovanskimi narodi pa še posebe, uveril se je že sam o resnici naših gornjih trditev, in prepričani smo, da se je veselil velikemu napredku na vseh poljih znanostij in umetnostij med ve-lenadarjenim narodom češkim. Po drugi strani je pa gotovo vsakogar zabolelo srce, da tak narod, ki toliko zliži in more, dasi se po številu ne more meriti z mnogimi drugimi evropskimi narodi, ne dobiva tiste časti in tistega priznanja, ocenjevanja in uvaže-vanja, kakoršno zasluži. Toda vstrajnost, žilavost in brezmejna požrtovalnost premagala je tudi te ovire, tak6 da danes se skazuje češkemu imenu tista čast, ki mu v polni meri tiče, da celo Nemci, ki vendar ne ljubijo naroda češkega, javno priznavajo, da s t o j i v u m e t n o-sti in znanosti v isti vrsti z nem-š k i m narodom. Tako spričalo mu je dala te dni dunajska „Wiener Allgemeine Zei-tung“, torej list, ki ni posebno prijazen slovanskim narodom. Koga med nami naj ne o veseli tako priznanje? Posebno prvi dnevi tega meseca so razširili slavo češkega imena na vse strani, tako da cela Evropa z občudovanjem gleda na ta narod, ki v sila neugodnih političnih odnošajih dosega po eni strani ogromne uspehe na kulturnem polju, po drugi strani pa pridobiva si simpatije velikih evropskih narodov. Na Dunaju občudujejo jih Nemci, v Nancy-ju jih slave Francozje, v Lvovu pa utrjujejo ono vez, katera naj bi objemala vse slovanske narode. Oglejmo si pobliže te tri znamenite dogodke ravnokar preteklih dnij, da se tudi mi vsaj v duhu udeležimo velevažuih uspehov bratskega nam naroda. Čehi na Duuajn. Že parkrat smo omenili, da na Dunaju imajo zdaj mejnarodno glediško in glasbeno razstavo, na kateri se vidi početek, razvitek in sedanja stopnja gledišča in glasbene umetnosti. Razstava je jako zanimiva in bogata. Škoda, da ni bila še popolnoma dovršena, ko smo si jo mi ogledali; vendar bomo o njej poročali nekoliko obširneje. Razstava nahaja so v Pratru. Kar se tiče gledišča in glasbe, vidi se večinoma v znani Rotundi, največjem poslopju zadnje svetovne razstave dunajske. Poleg Rotunde je še mnogo drugih poslopij in stavb, med temi posebno Tonhalle, kjer so vsak dan koncerti in gledišče, kjer se vrše po dvakrat na dan predstave v raznih jezikih. Vsi večji evropski ndrodi pošiljajo v to gledišče svoje najboljše moči, da ondi pokažejo svetu, kaj znajo in premorejo. Tudi narod češki ni zaostal za njimi. Poslal je iz Prage večino svojih umetnikov iz »N&rodniho divadla“ (narodnega gledišča) z vsemi pripravami, dragocenimi oblačili in drugim okrasom. Vse to je došlo s posebnim vlakom iz Prage; vseh oseb je bilo 270, raznih priprav, oblačil itd. pa okoli 16.000 kosov. Prva češka predstava vršila se je 1. t. m., pri polnem gledišču, kakor še nikoli popiej; na stotine oseb moralo se je vrniti, ker’ niso dobile vstopnic. Poleg Slovanov bilo je navzočih tudi premnogo Nemcev in drugih narodnostij. Od dvora došel je nadvojvoda Ludvik Viktor in princ Koburg s soprogo. V prvi vrsti sedela sta ministra Zaleski in dr. Praž&k, dalje cesarski namestnik Kielmannsegg s soprogo, dunajski župan dr. Prix, zagrebški župan dr. Amruš, premnogo državnih poslancev in pray veli- ko plemičev. Vse občinstvo pa je bilo vseskozi v svečanih opravah. Predstavljala se je češka narodna opera „Prodani nevesta“, katera je izzvala velikansko naudušeuost med poslušalci brez razlike stanu ali narodnosti. Ta Smetanova opera predstavljala se je v Pragi že nad 200 krat, pa svoj trijumf, ki ji je priboril svetovno slavo, dosegla je še le na Dunaju. Snov podamo, ko bo prostor pripuščal, v podlistku. Češki umetniki bili so po večkrat pri odprtem odru izzvani na po-zorišče ter odlikovani z gromečo pohvalo. Tako oduševljenost je zbudila češka narodna glasba na Dunaju ! Drugo jutro bili so vsi veliki nemški dunajski listi naudušeni za češko glasbeno umetnost, poveličevali češke umetnike ter divili se narodu, ki toliko zna in premore. V takem slavospevu so tekmovali židovski, vladni, polvladni in razni drugi časopisi; vsi so priznali, da češka glasba stoji na visoki umetniški stopnji in da narod češki ima v tem pogledu še sijajno bodočnost pred sabo. Vsi glasbeni kritiki dunajski pa so se globoko klanjali pred veleumom S m e-ta nov im. „\Viener Allg. Ztg.“ prinesla je kar več člankov drugega za drugim o češki glasbi v obče ter o „Prodani nevesti“ posebej. Ta list pravi, da češka giasba bo pomlajujoče in blagodejno uplivala na slabokrvno novodobno glasbo. Tudi mnogi Nemci iz Prage, pravi list, ki doma niso še bili v češkem narodnem gledišču iz strankarskih ozirov, so na Dunaju viharno ploskali češkej umetnosti in videti je bilo, da so bili zadovoljni z uspehom svojih domačinov narodnosti češke. Konečno zatrdi, da Čehi so Nemcem v glasbeui umetnosti enaki (ebenbiirtig). Drugi večer predstavljala se je Dvorakova opera „Dimitrij.“ Gledišče je bilo zopet napolnjeno z najodličnejšim občinstvom. Od dvora je bil navzoč nadvojvoda Karol Ludovik, mnogo plemičev in drugih visokih dostojanstvenikov. Tudi ta opera dosegla je popolen uspeh; odlično občinstvo je češke umetnike razkošno obsipalo s slavo in hvalo, dunajski časopisi pa z laskavimi in naudu-ševnimi hvalospevi. Tretji večer predstavljala se je melodrama „Namluvy Pelopovy“, katere snov je pesnik Vrclilicky vzel iz grške mitologije. Delo je uglasbii mlad Čeh Zdenko Fibich. Dasi je oblika te opere zastarela, vendar so češki umetniki ulili v njo nov oživljajoči duh, tako da je bil tudi te opere uspeh popolen. Dunajski listi so bili polni hvale tudi o njej. „Wiener Ztg.“, „Vaterland“, „Neue Fr. Presse“, „Wiener Tagblatt", ,,Presse“, „Fremdenblatt“, „Extrablatt“, „Wiener Allg! Ztg.“ itd. so v obširnih poročil slavili pesnika Vrchlickega, skladatelja Fibicha, razne odličnejše ujetnike, režiserja, kapelnika in ravnatelja Šuberta. V soboto se je na višjo željo ponavljala opera „Prodana nevesta“. Gledišče je bilo razprodano, a občinstvo po večini nemško. Od dvora je bil navzoč nadvojvoda Karol Ludovik s svojim najmlajšim sinom Ferdinandom, dalje ministri grot Bauer, grof Schiinborn, dr. Steinbach ter mnogo visokega plemstva in uradništva. Tudi ta večer je opera izzvala velikansko naudušenje. Po drugem dejanju poklical je najvojvoda ravnatelja Šuberta v svojo ložo ter častital mu na ogromnih uspehih, katere je dosegla češka umetnost na Dunaju, kar je toliko večjega pomena, ker se le redko pripeti, da bi celo gledišče na tujih tleh imelo tolike uspehe. Ker je češko gledišče zbudilo na Dunaju toliko naudušenja, da se je povsod le o njem govorilo, prosil je razstavni odbor, naj bi podaljšal svoje bivanje na Dunaju za 14 dnij, ob enem pa je ravnatelj Šu-bert dobil iz Bero lina ponudbo, naj bi prišel tj ekaj za ves julij z vsem svojim glediščem. Dunajski listi so pa jeli zahtevati, naj češki umetniki nastopijo tudi v c. kr. dvornem opernem gledišču. To so uspehi, ki morajo s ponosom napolniti srce vsakega Ceha, vsakega Slovana, Častitamo prav od srca bratom Čehom na tolikem priznanju naših narodnih nasprotnikov, kar je najbolji dokaz, kako opravičena in zaslužena je taka hvala in slava. DA: Slovan gre na dan — Zora puca, bit če dana! Slava narodu češkemu, ki tak6 visoko dviga ponosno zastavo slovanske prihodnosti ! Čehi na Francoskem. Čitatelji naši se gotovo še dobro spominjajo, kako so bili lani francoski telovadci slavljeni v Pragi povodom sokolskih slavnostij. To so bili šumni, viharni prizori; koderkoli so se Francozje prikazali, povsod so bili presrčno pozdravljam in odlikovani. Ko so pa bile šumeče slavnostij pri koncu in ko se je na tisoče Pražanov poslavljalo od odhajajočih Francozov na kolodvoru Franc Josipove železnice, zagotavljali so Čehi, da vrnejo Francozom oni poset še v naslednjem 1. 1892. povodom velikih sloves-nostij, katere pri rede francoski telovadci v N a n c y-ju, krasnem mestu ob francosko-nemški meji. Te slavnosti so bile napovedane za letošnje binkoštne praznike in češki „Soko-li“ so se jeli pripravljati za skupen izlet na Francosko. Toda skrbna naša vlada je prepovedala korporativno udeležbo, tako da „Sokoli“ niso mogli odpotovati v društveni opravi in z zastavami. To je vlada torej dosegla, ker ima v oblasti moč, toda skupnega izleta ni mogla zaprečiti. Dne 2. t. m. ob 8. zvečer odpotovalo je iz Prage 76 Sokolov in več gospa. Iv pozdravu za odhodnico došlo je na kolodvor nad 2000 Pražanov — pa tudi kakih 50 redarjev, ki pa niso imeli nikakega posla. Ker železnica na prepoved redarskega ravnatelja ni smela prodajati vstopnih listkov na peron, kupovalo je občinstvo v o ž n e listke do prve železniške postaje; tako je došlo na peron neštevilno mnogo naroda. Slovo je bilo prav srčno. Sokoli so zapeli „marseljezo“ v češkem jeziku, občinstvo pa je viharno klicalo: „Vive la France!“ Ko je vlak imel odpihati, zaklical je nekdo iz občinstva: „Bratje! Nesite francoskemu narodu naš presrčen pozdrav!" Ko se je vlak začel gibati, zao-rili so gromoviti klici: „Na zdar!“ in Št’astnou cestu" „ (Srečno pot!) — Udeleženci so nosili čez prsi široke slovanske trakove z napisom „Nancy 1892“, pod njim na verižici pa sokolski monogram. Na čelu temu češkemu poslanstvu so bili poslanci dr. Hinko Lang, dr. Podlipny in Brdlik; med udeleženci je več mestnih sta-rašin pražkih. Delegati francoskih telovadcev iz Pariza in Nancy-ja prišli so jim nasproti do prve francoske postaje v Avricourtu; na postajo je došlo tudi mnogo naroda. Sprejem je bil presrčen. Ker so morali Sokoli zapustiti domovino brez zastav, sestavil se je v Nancy-ju odbor, ki je z radodarnimi doneski napravil več krasnih čeških zastav iz svile, bogato pozlačenih in z zlatom šivanih. Te zastave bodo Čshom dragocen spominek na te krasne slavnosti. V petek ob 8. zjutraj dospel je vlak v Lunevill blizu Nancy-ja, kjer so jih viharno sprejele silne množice naroda s klici „Vivent les Tscličques!“ (Živili Čehi!), Sokoli pa so odzdravljali z gromovitim „Na zdar!“ Čehi so izstopili. Približal se jim je francoski telovadec*s češko zastavo, katero je poklonil dr. Podlipnemu z besedami: „V imenu Lorene poklanjam svojim prijateljem, Sokolom češkim, to le zastavo." Sokolski zastavonoša je prapor sprejel in postavil se na čelo sprevodu, ki je šel potem v mesto. Pied mestom je bil postavljen slavolok s češkimi in francoskimi napisi. Zvečer je bila njim na čast zabava v prostorih ta-mošnjega telovadnega društva; nad uhodom je stal napis: „Buil’te nam vitani (dobrodošli), pfatelfe Sokolove!" Sokole je prav srčno pozdravil m a i r e (mestni župan); njim na čast je bila prirejena svečana večerja. Gostitelje je zahvalil dr. P o d li p njr; slavil je prijaznost med francoskim in češkim ter v obče slovanskim narodom ter končal s češkim vsklikoni: „At’ (naj) žije Francie! at’ žije Lotrinsko!" — Drugo jutro so šli Sokoli z zastavo na čelu k spominku v francosko-nemški vojski padlih vojakov ter položili tamkaj venec. V Nancy-ju bil je veličasten sprejem čeških Sokolov. Neštevilne množice naroda so jih pričakovale, viharno pozdravljale ter s cvetlicami obsipavale. Prvi slavolok je bil postavljen njim na čast; na slavoloku so bili češki napisi, češke zastave, češka krona ter imena in grbi raznih čeških mest. Pri tem slavoloku bili so slavnostno pozdravljeni; v govorih se je poudarjalo odkritosrčno prijateljstvo med Francozi in čelii oziroma Slovani. Sokoli so bili v Nancy-ju ves čas središče največje pozornosti. Iz cele Francije in cel6 iz Alžira (v Afriki,) bila so navzoča telovadna društva, a vseh oči so bile uprte v prvi vrsti v vrle Sokole češke. V Nancy je prišel tudi predsednik francoske ljudovlade C ar not, ki seje jako zanimal za Čehe. Pred vsemi deputacijami dal si je predstaviti načelnika čeških gostov dr. Podlipnega, s katerim se je preprijazno razgovarjal. Car not je bil navzoč tudi pri javni telovadbi; na njegovo željo so Sokoli ponovili svoje vaje. Na to je proti dr. Pod-lipnemu pohvalil izurjenost Sokolov v telovadbi ter izjavil svoje veselje, da so se udeležili francoskih slavnostij v Nancy-ju. Tako vročim simpatijam bilo je predmet češko poslanstvo na Francoskem! Zakaj smo tako obširno pisali o vseh teli dogodkih ? Zat6, ker njih pomen je velik in daleč segajoč. Prav zaradi tega pomena se pa Nemci strašno jeze na češke Sokole, ki tam čez mejo pridobivajo slavo, čast in simpatije slovanskemu imenu. „Deutsclie Ztg.“ proglasila je ta korak čeških Sokolov skoro za veleizdajo. Seveda, Nemci smejo doma in na tujem praznovati svoje paugermanske Turn-feste, Schiitzeufeste in Sangerfeste, kolikor jim ljubo in drago, smejo]glorije peti velikonem-ški materi Germaniji, smejo napijati in brzojavne častitke pošiljati nemškemu cesarju, smejo uprizarjati tudi očitne in žaljive demonstracije proti slovanski večini avstrijskega prebivalstva, oni sploh smejo vse, kar se jim zljubi, le mi Slovani da bi se ne smeli ganiti niti doma niti na tujem, le nam naj se z vso strogostjo gleda na prste? Kar je nemštva na božjem svetu, sovraži nas._ a mi da bi ne smeli iskati prijaznosti in simpatij drugod? Ali naj bomo z vsem svetom v sovraštvu? DA, to bi bilo Nemcem ljubo Ako so Nemci s Francozi v sovraštvu, ma-ri naj bomo tudi mi? Nikakor ne, ker mi kot Slovani in Avstrijci nimamo v to nikakega povoda: Francoske simpatije naj nas bogato odškodujejo za germansko sovraštvo! Slava češkim Sokolom, ki v tak6 bogati meri zbujajo te simpatije, katere bodo Slovanstvu, če drugo ne, vsaj krepka moralna zaslomba v trdem boju z nikoli sitim germanskim molohom! ČEHI V LVOVU. Povodom drugega vsesokolskega shoda o priliki lanske jubilejne razstave češke došlo je v Prago tudi nekaj sto poljskih Sokolov iz Galicije. Ti možje so se v Pragi kar prerodili, videči toliko kipeče slovanske ljubezni, ki jim je razkošno donela od vseh stranij, kamorkoli so se obrnili ali ozrli. Bili so vsi ginjeni in zatrjevali so, kako bodo doma pripovedovali svojim dragim o veliki slovanski ljubezni in gostoljubnosti, o zavednosti in odločnosti, katero so videvali povsod na Češkem. Že takrat so povabili češke Sokole na slavnosti, katere priredč Poljaki naslednje leto 1892. vvproslavo 25-letnice lvovskega „Sokola“, a Čehi so seveda takoj obljubili, da v obilen številu pridejo v Lvov. Te slavnosti so bile določene za pretekle binkoštne praznike in Čehi so se skrbno pripravljali na skupen izlet v Lvov. Toda predobra naša vlada prepovedala je tudi ta skupni izlet, ravnateljstvo državnih železnic pa jim niti znižanih vožmli cen ni dovolilo. Češki in poljski poslanci so se obrnili do Taaffeja, da bi dovolil skupen izlet, a ko je to odbil, vsaj znižane cene, a vse zaman; visoka naša vlada ima gluha ušesa za enake slovanske prošnje. Ako bi se vršil v Lvovu kak nemški Turnfest, bilo bi najbrže drugače: tjekaj bi se peljali morebiti cel6 ministri, kakor k zborom pangermanskega hulferajna! Toda tudi taka ljubezen naše vlade ni oplašila čeških Sokolov. Vkljub temu so šli v obilem številu v Lvov. Le iz Prage odpeljalo se je v petek 150 Sokolov v Lvov, na čelu njim dr. Schneider. Med potjo po češki zemlji pridružilo se jim je še mnogo Sokolov iz drugih mest. Kakor hitro so došli čez gališko mejo, bili so viharno pozdravljeni ; na vsaki postaji dočakale so jih ne- številne množice naroda, razna društva in deputacije z godbami in zastavami. Čehi nisij 'pričakovali tolikega naudušenja v Ga-Kliciji. Ko je pihal vlak mimo kakih vasij, kjer ni postaj, pokali so možnarji, ljudstvo pa je ob železničnem tiru pozdravljalo »brate Če-he“ ter mahalo s klobuki in rutami, dokler se vlak ni zgubil izpred očij. Posebno veličasten je bil sprejem v Krakovu, kamor so dospeli v soboto ob 6. zjutraj. Celo mesto je bilo po koncu, da je hitelo pozdravit »ljubljene brate Čehe“. Iz Krakova so se odpeljali skupno s krakovskimi, berolinski-mi, poznanjskimi in drugimi Sokoli, za katere sta bila potrebna dva vlaka. Na vseli postajah do Lvova bili so viharno pozdravljam. — Po 30urni vožnji došli so konečno ob 7. zvečer v Lvov, kjer so doživeli najsijajnejši sprejem, ki je sploh mogoč. Kolodvor je bil veličastno okrašen. Na tisoče naroda klicalo je Čeliom piesrčne pozdrave nasproti. Cele vrste gospa in gospodičen obsipale so jih s cvetlicami; godbe so svi-rale češko himno „Kde domov mfij". Vsak Poljak ali Rusin hotel je videti »brate Čehe"; vsakdo je vihtel z robci in pozdravljal ljubljene goste. Zvečer je bila prirejena njim na čast večerna zabava, katere se je udeležilo tudi mnogo častnikov. V nedeljo vršil se je velikanski sokolski sprevod po mestu; udeležil se ga je tudi deželni maršal knez Sanguzsko. Na to se je odkrila v sokolskem domu spominska plošča v spomin 25-letnega obstanka »Lvovskega Sokola". Za tem se je vršilo blagoslovljenje zastave »Lvovskega Sokola". Pri tej priliki je blagoslovil svojo zastavo tudi Sokol v Ostro-vu na Poznanjskem, ker je domače du-hovstvo ni hotelo blagosloviti iz strahu pred nemško vlado. — Čehi so bili pri vsakem koraku predmet presrčnih ovacij. Kjer so jih zagledali, dvignili so jih na ramena in nosili, ljudstvo pa je kimalo: »Slava Čehom! Živila država češka ! Živela samostalna kraljevina češka!" Bodi dosti! Zakaj opisujemo takč obširno te slavnosti ? Ni težko uganiti! Te slavnosti so namreč dokaz, da tudi med Poljaki se čedalje bolj širi duh slovanske uza-jemnosti in ljubezni, katera nikdar ne dopusti, da bi oholi tujec po svoji nestrpni volji tlačil in zatiral slovanskega brata. Taka ljubezen se čedalje bolj širi in objema narod poljski, a velik del zasluge za to imajo vrli Sokoli češki. Kar so lani v Pragi nekako začeli, to nadaljujejo letos v Galiciji, v enakem duhu pojde vedno dalje in dalje, dokler Slovani v Avstriji ne dosežemo tistega idejalnega smotra, da bomo vsaj po duhu kakor ena rodbina, enih mislij in želja. In v ta namen je češki izlet v Lvov velikega pomena za našo bodočnost pod žezlom habsburškim. Dal Bog, da bi Poljaki kmalu prijadrali s svojo krepko nšrodno ladijo v mogočno zatišje — slovanske uza-jemnosti. SOflll Iz Ročinja. 1. junija. Zopet je ugrabila smrtna kosa drugega mladega in uzor-nega učitelja. Ni davno temu, kar smo po ložili v hladno zemljo pohlevnega in vrlega g. Staniča, potovalnega učitelja na Kam-breškem in Srednjem, evo nas spet pri grobu prezgodaj utrgane cvetlice. Dne 31. maja smo namreč spremili k večnemu počitku g. Martina Golja, bivše-učitelja v Vipolžah. Rajnki se je rodil v vasici Sela v podmelški županiji. Izšolal se je v Kopru in služboval je kot učitelj 3 leta v Vipolžah, kjer je bil vsem priljubljen in gotovo da ostane tamošnjim prebivalcem še dolgo v hvaležnem spominu, Ali kdo bi ne imel rad vedno smehljajočega se obraza, raz kteri se je brala, kakor iz zrcala, odkritosrčnost in zadovoljnost!? Zadnje leto je prestal učiteljski izpit z dobrim uspehom ; o počitnicah je pa moral k vojakom, in toga je spravilo v zgodnji grob. Navajali se je bil zeld prehladil; moral je iti v bolnišnico. A ker je bil krepke narave, ga bolezen ni brž potrla in kmalu ga izpustč, da opravlja svojo vojaško službo. Bolezen se je pa med tem še bolj ukoreninila, in dasi je bil zdrav odpuščen, čutil je vendar v prsih nekaj, kar ga je zelč skrbelo. Šel je k raznim zdravnikom, a bilo je že prepozno; kašelj se ga je polotil z vso silo in sušica se mu je čitala na njegovih svetočih licih. Ko seje vrnil od vojakov, moral bi nastopiti novo službo v Vedrijanu; a ker se je čutil slabega, šel je zopet v Vipolže, da bi tam prej malo okreval. Ali zboljšanja ni bilo ; zat6 zapusti Vipolže in pride v Ročinj k tukaj omoženi sestri, ki mu je požrtovalno stregla do zadnjega vzdiha. Rad bi bil šel tudi domov, ali tamošnji zrak zdel se mu je preoster. Pomagal si je z zdravili do zadnjega hipa, ali vse je bilo brezuspešno. Prejemal je pa tudi dušna zdravila in udan v božjo voljo je prav mirno v Gospodu zaspal dne 28. maja zjutraj. Pogreb je bil za Ročinj sijajen ; udeležila se ga je šolska mladina z g. učiteljem, sorodniki, skoro vsi prebivalci ročinj-ski, a mnogo jih je bilo tudi od drugod. Tudi dva gg. učitelja iz obližja sta mu prišla skazat zadnjo čast. Po dokončanih molitvah in sv. mašah so zapeli vrli ročinj-ski pevci jedno pesem prav milo ; in ko je dospela dolga vrsta spremljevalcev na pokopališče, so zapeli še dve ginljivi nagrob-nici. Potem smo pa bili še dolgo v prijateljski družbi, ter potem vrnili se vsak na svoj dom, v srcu noseči žalosten spornim, da ljubljenega Martina ni več med živimi. Bog mu daj večni mir! Trnovo (Ternova, Tarnovva) 31. maja. — Vas že vidim, gospod urednik, kako za-čujeno gledate nadpis. Pa ne čudite se, kajti, ako hočem, da bodo častiti čitatelji vedeli, od kje je prifrčal ta dopis in kje se je godilo, kar mislim povedati, označiti moram kraj s vsemi rabljenimi (?) imeni. Pred par leti je ujel gozdar Reumiil-ler mladega srnjačka, udomačil in izredil ga ter na višje povelje zopet izpustil v gozd. Nekaj časa bil je srujaček krotek, prišel je na klic k ljudem. Pozneje pa polotila se ga je neka hudomušnost, začel je mimoidoče nadlegovati. Otroci, pobirajoči jagode in maluice, morali so večkrat pred njim na drevesa, ker niso hoteli ž njim sprijazniti se. No, to ni še kaj posebnega, a on je opravljal kasneje tudi službo gozdarja, seveda brezplačno. Marsikdo poreče: »Ta se je pa prav debelo zlagal." Temu pa ni tako! Verjemite, da je gola resnica, kar sem povedal. Že več časa se je pripovedovalo, da je pri Voglarjih srnjak, ki napada ljudi ob poteh in stezah v gozdu, a verjeti ni hotel nihče. Pa vendar je bilo tako. Posebno dobrega gozdarja pokazal se je tekočega meseca. Pogumni in vestni srnjak kot gozdni čuvaj sunil je v osebi gozdnega paznika Vogiiča lesnega tatu, prilezel zjutraj na tihem k njemu ter ga tako dobro pobožkal, da je moral par dnij doma ostati. Kasneje je napadel dva finančna stražnika, ki sta se morala v bran postaviti s — sabljo. Pobožkal je tudi več drugih mož in žensk, a ne prav rahlo. Pravijo tudi, da je hotel biti dvoboj z nekim orožnikom; skoraj vsak dan pa je imel dosti posla s šolskimi otroci. To je pa že preveč, si bote mislili, a vendar je tako. Srnjak opravljal je službo gozdnega čuvaja, kajti uikdo se ni upal z lahkim srcem v one kraje. Tukajšnje županstvo je napravilo na muoge pritožbe potrebne korake in danes je srnjak zgubil svoj pogum; hotel je biti gozdar, pa je moral za svoje hudobije prestati kazen, sicer častno kazen, s svinčenkami! Tukaj ne obešamo na smrt obsojenih, ampak streljamo. Za danes naj zadošča. Prihodnjič, g. urednik, ako bo Vam in g. čitateljem ljubo, poskusim pojasniti današnji nadpis. /Prosimo. Ur.) Št. A. Od beneške meje, 1. junija. — Že davno pričakujem spretnega peresa, da bi poročalo v »Novi Soči" o našem pevskem društvu v Mirniku tikoma pri Idriji ob avstrijsko • italijanski meji. Od kar službuje pri nas vrli učitelj gosp. E. Terčič, ne čuje se več pri nas ono grdo laško »lajšanje", kakor: »voga voga!" ali »vien kua nineta soto 1’ ambrenin", marveč odmeva lepo ubrano slovensko petje, da je kar milota poslušati ga. Naš kraj je kar prerojen po tem lepem petju. Nekaterim našim sosedom v Dolenjah, seveda, ni po volji slovensko petje; po eni strani se jeze, po drugi nam ga pa zavidajo. Vse, kar je slovensko, jim smrdi, le denar iz slovenskih rok, kateri jim današamo za različno blago, jim gre v slast. Slovensko besedo črtijo, a kadar jim denar štejemo, takrat znajo prav dobro slovenski govoriti. — In vendar so Dolenjci sami Slovenci, ki so pa postali nezvesti svoji rodni materi slovenski ter ošabno tujko (italijansko) izbrali si za svojo mater! Mi drugi ne pojdemo za njimi, ampak ostanemo zvesti svoji ljubljeni slovenski materi. — Naš pevski zbor je šel parkrat tudi čez mejo na kozarec vina, in .sicer v Praprotno iu Albano, kjer je pel slovenske pesmi. Ne le tamošnjim Slovencem, _ ampak tudi Lahom je ugajalo naše petje. Škoda, dejali so, da ne razumeno, kar pojete. Le še večkrat čez mejo! Ravnatelj čedajskega kolegija je Sicilijanec, pa prijazen Slovanom. Uči se tudi slovenski; njegov učitelj slovenščine je naš gospod Terčič. Ta novica »Corrierovi" Židinji ygotovo ne bo po volji! — Č. g. Anton Perko, vikarij v Mirniku, pastiruje tukaj že 44. leto, vedno čvrst in zdrav. Prvo nedeljo oktobra bo služil svojo zlato sv. mašo. Pevski zbor se pridno pripravlja tudi za to svečanost. — Nekateri Biljanci preganjajo svojega sedaiyega učitelja gosp. Semoliča, ker bi radi dobili g. Terčiča. Pri tem imajo posebne namene! Upamo pa, da g. Terčič ostane še dolgo dolgo pri nas, ker tu je veliko bolj potreben nego kje drugod. Čast takim jmožem, ki tako uspešno budijo naš narod iz tisočletnega spanja!! V. S Srpenice, 6. junija. — Kdo ne vč, kak6 veliki popravki so se izvršili zadnje čase na cesti po Soški dolini ? Kdor se je vozil po tej cesti pred kakimi tridesetimi leti, dandanes še spoznal bi je več ne, ta-k6 je spremenjena. — V najnovejšem času začela se je popravljati v gornji Soški dolini ; začetek se je storil v z onim kosom ceste, ki veže Srpenico z Žago. Komu ni znana ta cesta, ki je zlasti ob deževju ovirala promet ? Par hudournikov na tej cesti je bilo nevarnih cel6 človeškemu življenju. Pa tudi hude klance smo imeli na njej. Zdaj pa vsega tega ne bo več, ker cesta pojde lepo po ravnem bolj ob hribu s Srpenice na Žago; čez hudournike so lepi mostovi. Delo bo kmalu popolnoma dogotovljeno, za silo se pa že zdaj vozi čez. Zgradbo ceste je prevzel znani podjetnik gosp. Andrej K o-n jedi c, veleposestnik in župan v Plaveh. Delo samo najbolje hvali mojstra ! Za nas je ta cesta velika važnosti, zatč očitna hvala vsem, ki so pripomogli, da se je ta poprava izvršila ! Pred časom se je mnogo govorilo in tudi pisalo o živem srebru na Srpenici. Reč ni prazna, kajti veliko upanja je, da se rudnik odpre. Da imamo živo srebro, o tem ni dvoma, le to se upraša, koliko ga je in ali je ruda dosti bogata, da se dela izplačajo. Neki inženirji — ali kar so bili — so preiskovali to rudo in kraje, odpeljali soje nekaj kvintalov tudi seboj in rekli so, da se letos vrnejo. Bomo videli ! Kmalu bo leto, od kar smo imeli občinske volitve, ali kakor povsod, tako je bil podan tudi tukaj rekurs ali utok, da še dandanes ni reč v redu. Še vedno posluje stari župan in staro starašinstvo. Nekateri hočejo vedeti, da volitve, bodo ovržene. Iz Bulca, 31. maja. — Jutri začne voziti druga pošta med Gorico in Bolcem. Prebivalci v Soški dolini smemo biti res zadovoljni in veseli, da smo dobili tako u-godno poštno zvezo z Goiico. Po dvakrat na dan dobimo pošto in po dvakrat na dan se lahko vozimo! Hvala vsem, ki so se potezali za to poštno zvezo! — Napačna pa je misel, ki vlada tu pri nas, da sta to pošto dosegla dva visoka uradnika. To ni povsem resnično! Bili so drugi možje, ki so dali povod, da se je pretresalo uprašanje o potrebi druge pošte. Ako sta ona dva uradnika to misel podpirala, storila sta svojo dolžnost. Hvala jima tudi za to! Na Tolminskem so začela rasti »Mlekarska društva" kakor gobe po dežju. Prav je! V živinoreji in v umnem mlekarstvu je naš napredek! — Tudi pri nas na Bolškem se nekaj stori v tem oziru. Naš sir že zdaj sinje po svetu, a doslej nismo storili še ni-kakega koraka, da bi svoje mlekarstvo še zboljšali. Zdaj pa so naši možje začeli premišljevati, kako naj bi se tudi pri nas u stanovilo »Mlekarsko društvo." Toda začetek bo težak; brez podpore bo težko kaj! — Za Boleč, Koritnico, Čezsočo, Plužna in Dor bi zadoščalo eno samo društvo, kajti čim več je mleka, toliko večje dobička; stroški bi pa bili le majhni! Toliko v premislek. Mnogi pravijo, da pri nas je mrzel svet, da ni ugoden sadjarstvu, posebno pa ne vinarstvu. Da vse take. govorice niso resnične, dokazal je posestnik Flajs Anton v Bolcu (nad Dorom), kjer mu v prisolnčju raste sadno drevje in celo trta, da je veselje. Bolčani, posnemajmo ga! Seveda je treba pametno ravnati in saditi le take vrste, ki se prilegajo našemu podnebju. Ni vsako drevč za vsak kraj! Izgled imamo, ravnajmo se po njem! Tukaj imamo erarsko drevesnico, ne bo nam torej težko dobiti primernih drevesc za naša polja. Naš kraj je lep in prijazen — le zelenja in sence je premalo; tujčevo ok6 vidi preveč goličav iu kamenja. Naša naloga bodi, da popravimo dosedanjo malomarnost in da začnemo saditi drevje, bodi si gozdno ali sadno, kjerkoli nam je mogoče. Redimo vrhu tega kolikor mogoče živine, da bomo mogli svoja polja dobro gnojiti, da bodo več rodila, in da se naše mlekarstvo povzdigne — in upati smemo v veselejšo prihodnost prijaznega našega gorskega kraja. Politični razgled Offertiko. Dni 8. junija 1867. izpolnile so se Madjarom najsrčnejše želje, ker položili so avstrijskemu cesarju Francu Josipu I. na maziljeno glavo tudi krono sv. Stefana. Bliščeče slavnosti, Ici so se takrat vršile, bile so sijajne priče preporoda ogerske države, oger-sk“ samostalnosti. Madjarji so takrat dosegli to, po čemur je najbolj hlepelo njih sreč: postali so svobodni gospodarji v svobodni državi. Njih država prerodila se je k novemu življenju tako samostalna in oblastna, kakoršne oni sami niti v sanjah niso videli. Ne bomo govorili danes, kako so Madjarji porabljali veliko oblast, katero so bili tako nenadoma in v obilni meri dobili v roke, saj je našim čitateljem dobro znano, kaleč se godi Slovanom in Rumunom pod njih oblastjo. Zadovoljnosti ni nikjer videti v ogerski državi, kakor tudi pri nas ne. Vendar imajo dandanes Madjarji prvo besedo, rekli bi, v domači in zunanji politiki obeh državnih polovic. Madjarji so torej lahko zadovoljni s svojo usodo-, oni imajo v resnici ustavno državno Obliko, ustavnega vladarja; njih vladaje v resnici parlamentarna-, njih državni zbor je res to, kar bi moral biti v vsaki ustavni državi. Seveda, oni vse tdke dobrote hranijo le zd-se, drugim narodnostim ne privoščijo ničesa. Ni čuda torej, ako vsakega Madjarja naudajajo najradostnejša čustva, ko obhaja 25-letnico takega preporoda ogerske države. Zat6 so se pa tudi vsi Madjarji skrbno pripravljali, da veličastno praznujejo to velevazno 25-letnico, ko so kronali svojega kralja s krono sv. Štefana. Bliščeče slavnostij v ta spomin vršile so se 7., 8. in 9. t. m. Vse, kar najsijajnejšega premore ta država, vse najodliČniše plemstvo, vsi visoki dostojanstveniki, ves blišč in sjaj, ki je sploh mogoč, vse to je bilo v bogati meri zbrano v prestolnici ogerskej. Celo mesto je bilo spremenjeno v kraj, kalcoršnega so slikale one dime pravljice iz ntisoč in ene noči J 'Toda vsega tega ne bomo opisovali, ker zašli bi predaleč. Le toliko naj rečemo, da vse priprave za olepšanje mesta, za sprejem p res v. cesarja in kralja, za slovesno kronanje, itd. itd. so cenjene na 10 milijonov goldinarjev. To je svota, od katere bi vsaka človeška glava na Goriškem dobila skoro po 80 gld., ako bi se razdelila. Toliko so stale le priprave za te slavnostij in po njih moremo soditi njih sjaj in blišč. 1’resv. cesar došel je v Pešto v ponedeljek ob 21/* popoldne. Sprejem je bil velikansk, bliščeč, sijajen, kakoršen se pupisati ne da tako lahko ali na kratko. Pri sprejemu so bili navzoči le ogerski ministri, hrvaški ban ter ogerski in hrvaški velikaši. Avstrijski ministri in drugi velikaši so le od daleč gledali. Od kolodvora na kraljevski dvor trajala je vožnja 2lh uri-, do pol milijona ljudstvu trlo se je po ulicah neprestano z eljetn-klici pozdravljajoč svojega kralja. Zvečer je bila svečana predstava v narodnem gledališču. Nemčija in Kunija. — Že več let vladajo napete razmere med tema dvema velesilama. Nemci se delajo, kakor da bi jim ne bilo dosti mari za rusko prijateljstvo, v resnici pa si nič bolj ne žele nego da bi se sprijaznili z mogočno sosedo na vshodu. To priča posebno vroča nemška želja, ki se poraja od Časa do časa po nemških časopisih, da bi car Aleksander prišel v Berolin. — Zadnje čase se je vsak hip razširjala novica, da car pride v Berolin, a zopet in zopet so jo morali pre-klicavati. Zatd nismo verjeli tudi zadnjič, ko smo naznanili tako govorico, da car res poseti nemškega cesarja Viljema. —- Toda ta krat so listi resnico poročali, a vendar ne popolnoma. Nemci so želeli in pisali, da bi car prišel v Berolin, kar se pa ni zgodilo, marveč za shod obeh vladarjev je bilo določeno nemško mesto Ki el ob Baltiškem morju blizu Danskega. Sprejem obeh vladarjev je bil veličasten, pozdrav med njima pa prav presrčen, kakor poročajo listi. Pri slavnostnem obedu sta si oba vladarja napila drug drugemu-, prvi je napil cesar Viljem ruskemu carju. V torek zvečer je car že zapustil Kiel na parniku „Polarna zvezda11. — Nekateri listi označujejo ta shod kot novo znamenje za trajnost evropskega miru, drugi pa zopet mu ne pripisujejo nikakega večjegu■ političnega pomena. — Bit-munslci kraljevič, ki je iz nemške vladarske hiše Hohenzoller-jev, se je zaročil z eno hčerjo carjeve sestre, katera je baje posredovala, da sta se vladarja sešla v Kielu. Hit % ne politične novice. — Časopisi so raznesli vest, da je vlada razpustila semenišče v Senju zaradi upornega vedenja gojencev proti vodju, ker je ta deloval za madjaronskega kandidata. Najnovejše vesti pravijo, da so vsi gojenci sami izstopili, ker niso hoteli sprejeti kazni za to, ker so svojega vodja po volitvah izžvižgali. — Črnogorski vojvoda Mašo Vrbica je sprejel avstrijsko državljanstvo in je že prisegel. Naseli se v Bosni. — Državni poslanec Morre se je odpovedal. — Češki Sokoli so bili na poti iz Lvova domov v Prago zopet povsod sijajno odlikovani na vseh postajah. V Krakov so došli 8. t. m. ob 11. zvečer • mesto je bilo njim na čast svečano razsvitljeno. Sokoli so bili kar zasuti s cvetlicami. — Ko se je Carnot vrnil iz Nancy-ja v Pariz, sprejele so ga silne množice naroda z gromovitimi klici -. Živio Carnot! Živila Rusija ! — '1 o je zopet dokaz, kdko mišljenje vlada zdaj na Francoskem. — \ Rimu dobil je knez Odescalchi list, v katerem se zahteva, naj na določeno mesto prinese 1 milijon lir, ako ne, poleti njegova hiša z dinamitom v zrak. Pismo je izročil redarstvu, ki je res ujelo onega anarhista, ki je čakal na denar. Ujetnik je izjavil, da anarhisti res hočejo pognati palačo kneza O. v zrak. Fr ancija in Itnaija. — Da ste te dve državi v najbolj prijateljskih zvezah, to je našim čituleljem znano. Veže ju jako ozko prijateljstvo, katero imd svoje korenine v širokih vrstah prebivalstva obeh velesil, a tako prijateljstvo velja več nego sto oficijalnlh pogodb, ki v narodu nimajo nikake opore. To vedd Nemci prav dobro, zato jih silno skrbi tako francosko-rusko prijateljstvo, ki dobiva očiten izraz dan za dnevom v pomembnih in sijajnih izjavah francoskega in ruskega naroda. — Da bi Nemci oslabili tako prijateljstvo in nasledke, ki bi utegnili nastati iz tega, skušali so pri vsaki možni priliki, da bi se sprijaznili z Rusijo. Po dolgem času in po rodbinskem uplivu dosegli so konečno toliko, da je ruski car prišel za nekaj ur v Klel. Nemci so se že nadejali, da so blizu svojega namena, a glej, kakor blisk so jim bili prečrtani vsi lepi računi. — V članku »Čehi na Francoskem'-'- pripovedujemo o velikih francoskih slavnostih v Nan-cg-ju. Povodom teh slavnostij vršile so se tudi velike demonstracije za francosko-rusko zneio in prijateljstvo. Mesto je bilo okrašeno tudi » ruskimi zastavami; neštevilne množice so pele rusko himno in klicale: „Vive la Russeu (Živela Rusija!); godbe so poleg češke himne » Kdo domov muju ig male tudi rusko himno. — Predsednik francoske ljudovlade Čarno t je bil priča takim navdušenim demonstracijam. Vrhu tega je prišel v Nancg tudi ruski veliki knez Konstantin, ki je bil viharno sprejet. Koder se-je vozil, donela mu je ruslca himna nasproti, gromovitega klicanja in pozdravljanja pa ni bilo ne konca ne kraja. Veliki knez K. se je prijazno zahvaljeval na vse strani. S Carno-t o m se je razgovarjal nad pol ure. — Kar je napravil Nemcem veselja shod v Kielu, uničil ga je dohod velikega kneza K. v Naucg, tako da so Nemci zdaj s svojimi nameni in uspehi tam, kjer so bili pred shodom obeh vladarjev v Kielu. Domače in razne novice Osebne vesti. — Gospod M. Ruta r, novi c. kr. sodnik v Podgradu, odpotuje tedni na svoje mesto. Častitamo Podgrajcem, da dobe v svojo sredo takega vrlega moža, ki si s svojimi odličnimi krepostimi in s svojim moškim značajem povsod pridobiva odkritosrčnih prijateljev in častilcev. — V sredo večer sešlo se je „pri zlati zvezdi* lepo število goriških Slovencev iz čitalnične srede, da so v ožjem prijateljskem krogu vzeli slovo od prijaznega dosedanjega družbenika Rutarja. Gospodu sodniku so nazdravili ter srečno pot na novo mesto voščili gg. Klavžar, voj. kapelan Marzidovšek in sodn. praktikant Fon; napitnice so našle oduševljen odmev med navzočimi prijatelji in častilci. Gosp. Rutar je odgovarjal v prav lepili in pomenljivih besedah, zatrjevaje, da ostane neomahljiv v svojem prepričanju, kakor je bil doslej. Prijateljska zabava trajala je med popevanjem narodnih pesmij čez polnoči. Kouečno smo se poslovili ter še enkrat voščili odhajajočem rodoljubu: „Srečno pot!“ in »Na vesele svidanje!“ — Gosp. Anton P o v š i č, c. kr. avs-kultant pri okrožnem sodišču v Gorici, prestal je danes teden na graškem vseučilišču svoj tretji strogi izpit ali rigoroz. V kratkem bo promovan doktorjem prava. Casti-tamo! — V Sežani se je poročil 7. t. m. gospod c. kr. finančni koncipist Alojzij G o-ljevšček, naš rojak iz Kanala, z g.čno Antonijo Smrdel. Mlademu paru: Mnogaja ljeta! Drobne novice. — Služba otroške vrtnarice razpisana je za novi otroški vrt družbe sv. C. in M. na Greti pri Trstu. Plača 400 gld. Prošnje do 20. julija glavnemu vodstvu. — „Mati ca Slovenska* v Ljubljani bo imela 22. t. m. svoj 27. občni zbor. — Veliko veselico priredita „Tržaški Sokol* in »Slovansko pevsko društvo* v Trstu na vrtu »Mondo nuovo*. — K Mariji Pomagaj na Brezje došlo je 27. maja okoli 500 romarjev s posebnim vlakom, če tudi nova cerkev še ni dodelana. — Na Sv. V i š a r j e pojde s Kranjskega 25. t. m. poseben romarski vlak, kateri priredi podjetnik Jos. Pavlin v Ljubljani. — Na V i-pavskem je toča potolkla v Biljah, Renčah, Vrtojbi, Bukovci in Vogerskem. Poškodovanci naj se oglasč za odpis davkov. — V Gorici bo zborovalo laško politično društvo »Unione* (Sloga), ki je dolgo spalo; zbudil ga je »Corriere*. Pozor! — S vilo dno tržišče v Gorici otvori se prihodnji teden, letos niso redili mnogo svilodov, zatč je bilo murvovo perje dober kup, po gld. l.4o, dočim je lani bilo po 12 do 15 gld. — Grof Pace, bivši bukovinski predsednik, bil je te dni v Gorici. — Iz Sežane poslal je c. kr. okr. šol. svet oglas o zidanju tamošnje šole tudi našemu »Corrieru*. Nam se čudno zdi, kak6 pride tak Ust do takih oglasov! „ Sloga,* slovensko narodno-politično društvo v Gorici, imelo je učeraj 9. t. m. odborovo sejo, v katerej se je med drugim razpravljal tudi položaj prvega slovenskega otroškega vrta in slovenske trorazredne dekliške šole v Gorici. Vsled prevelikega števila otrok v vrtu in v šoli sklenil je odbor, da s prihodnjim šolskim letom meseca septembra odpre še en otroški vrt in eno mešano enorazrednico v goriškem mestu. Predsednik dr. Gregorčič je pri tej priliki izročil 100 gld. kot prvi dar za drugi slovenski otroški vrt v Gorici. Naj bi ga mnogo rodoljubov posnemalo v tem činu. V svesti si bodimo, da čegar je mladina, tega je prihodnost! Radodarni doneski. — Za »Slogine* zavode došli so v zadnjih osmih dneh naslednji darovi: Artur Lokar poslal nam je iz Ajdovščine 10 gld., katere je nabral »pri krstu malega Danila.* Ant. Urbančič 1 gld., Simon Rožanc in M. Poveraj, krojaška mojstra v G., vsak po 1 gld. - - Prof. A Šan-tel 2 gld. — Leban France, c. kr. poštni uradnik, 2 gld. — Dr. A. Gregorčič za 4 mesece 20 gld. — Za drugi stroški vrt daroval je dr. A. Gregorčič 100 gld. Za otroški vrtec v Pevmi: V pušici pri Likarju 74 kr., pri Urbančiču 22 kr. »II Rinnovamento" naznanil je v učeraj-šnji številki, da s 1. julijem bo izhajal vsak torek. — Učerajšnja številka je zopet jako zanimiva. Med drugim prinaša celo pritožbo posl. Spinčiča, katero je njegov zastopnik dr. Pattai podal državnemu sodišču. Pritožba je jako obširna, temeljita in poučna. Hvaležni smo izdajatelju tega lista, da jo je objavil. — Dalje v par člankih obširno in temeljito zavrača »Corr.“ napade na Slovence. Posnetek iz enega takega članka priobčimo prihodnjič. — Pod naslovom »S cuole slov en e* (Slovenske šole) odločno zavrne »Corrierove* laži, ki se je drznil širokoustno trditi, da zadnjo prošnjo pred notarjem Kavčičem je podpisala večina takih starišev, ki niti otrok za šolo nimajo. »Rinnovamento* je odločno zavrnil tako trditev kot podlo laž. Dejal je, da vsi sta-riši, ki so se podpisali, izkazali so 439 šolskih otrok z imeni in natančnimi podatki o njih rojstvu. Goriški kolesarji bili so na deželi že parkrat napadeni s kamenjem. »Ooit.“ je takoj vedel povedati, da so napadom uili povod narodnostni oziri in uzroki. Mi temu ugovarjamo! Ako bi bili takrat na kolesih sedeli Slovenci, bili bi prav tako napadeni. Mladina je razbrzdana; čim bliže je Gorici, toliko slabša je. To je očiten dokaz, kak6 upliva mesto na okolico. Ni čuda, ako na deželi posnemajo »Corrierove* ljubljence. Sicer pa, ako se že bojite narodnostnih uz-rokov, bodite previdni, ko greste na deželo, kajti slovensko prebivalstvo se ne bo pustilo zasramovati po goriških lahončkih. Oni dan je dejal znaui nam kupčijski agentček: „Son fra i sciavi, ma no go paura dei scia-vi!“ Slovenci so ohranili mirno krv in so njega in celo njegovo družbo le izžvižgali, a še to je goriške junake takč pieplašilo, da jim je zlezlo srce v hlače. — Okrajno glavarstvo je poslalo županstvom okrožnico, naj strogo pazijo na javno varnost v okolici. Kaj se je storilo pa v Gorici v tem oziru?! Predelska železnica. — Visokorodni gospod Franc grof Coronini, deželni glavar, deželni in državni poslanec, poslal nam je naslednje velevažno pismo: »Prejel sem spomenico, podpisano od velikega števila mojih goriških someščanov in sodeželanov iz Soške doline, o zadevi novih železničnili zvez med našo deželo in znotranjim ozemljem našega cesarstva. Hvaležen za izkazano mi zaupanje, menil sem, da je ne morem bolje in izdat-niše opravičiti nego s tem, da položim spomenico pred cesarski prestol s prespoštljivo prošnjo, da presvetli naš Cesar blagovoli v njej razložene želje vzeti pod Svojo visoko in mogočno varstvo. Veseli me, da morem sporočiti svojim sodeželanom, da je Njegovo Veličanstvo sprejelo spomenico in ž njo združeno mojo prošnjo s Svojo navadno najvišjo priljudnostjo in z dragocenim zagotovilom, da razmere naše dežele zares zahtevajo, da se kaj priskrbi v prospeh železničnili zvez. V Št. Petru 7. junija 1892. France Coronini. »Katoliško bralno društvo* v Št. Fr- janu bo imelo dne 19. junija ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih visokorodne-ga g. barona Formentinija svoj redni letni občni zbor po naslednjem redu: 1. Nagovor predsednika. 2.) Tajnikovo poročilo. 3.) Poročilo blagajnika 4.) Volitev novega odbora in predsednika. 5.) Razni nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Telovaduo društvo »Prvaški Sokol" vabi vse svoje člane k izrednemu občuemu zborovanju v nedeljo dne 26. t. m. z edino točko dnevnega reda: Prememba društvenih pravil. — Na zdar! Odbor. Iz Črnič nam poročajo, da so odslej ves mesec razpoloženi volilni imeniki za prihodnje občinske volitve. Računi so pa bili že razpoloženi. Prihodnji mesec se bodo vršile volitve. Od več stranij se nam je poročalo, da Občinarji znajo ceniti zasluge dosedanjega gospoda župana g. Leopolda Bolka, ki žrtvuje mnogo časa in denarja občinskim koristim brez vsakoršn e odškodnin e; zatč si srčno žele, da bi v tem pogledu ostalo vse pri starem. Nadejajo se, da g. Bolko tudi v prihodnje ne odtegne svoje roke in da ostane na svojem dosedanjem mestu. Pri Sv. Luciji se bodo vršile odložene občinske volitve danes teden. Borba bo huda! — Iz te županije priobčujeno bolj zadaj poslanico, katero je podpisalo 87 Občinarjev, torej število, ki že nekaj veljA. Poslaničarji pravijo, da bi ono izjavo podpisalo še veliko Občinarjev, zlasti tudi pri Sv. Luciji, ako bi iineli dosti časa. Toda ta misel jim je padla v glavo še le zadnje dni in v hitrici so nabrali bolj bližnje podpise. V Lomu in Modrejcah niso iskali niti enega podpisa, pri Sv. Luciji tudi le malo, ker ni bilo časa. In res so nam ono poslanico poslali — ekspresno! Binkoštni ponedeljek je bil za naše poljedelce v nekaterih krajih prav žalosten dan. Nestanovitno vreme zadnjih dnij spremenilo se je onega popoldne v strašen vihar, ki je na mnogih krajih uničil vse poljske pridelke. Letošnje leto kazalo je dobro, a v par urah so uničene vse nade ubogega poljedelca. Tako debele toče, kakoršna je padala ponekodi, niti najstarši ljudje še niso videli; še sreča, da je padala dosti mirno, ker ni bilo vetra. Najhuje doletela je ta nesreča zgornja Brda, zlasti Kojsko, kjer skoro ni najti zelenega peresa na drevju ; kar je raslo na poljih, zabito je v tla, da skoro ni poznati, kaj je bilo poprej na poljih. Skoro enako hudo zadela je Plave in tamošnjo okolico, Kormin, Medejo, Faro, dolnjo Vipavsko dolino in še druge občine. Vse je v tleh, vse uničeno. — Letošnja toča je za našo deželo toliko bolj občutljiva, ker je došla jako zgodaj, ko so večinoma še vsi prvi pridelki na poljih. Češnje se letos kaj drago prodajajo, toda uničene so; razno sadje je prav lepo kazalo, posebno marelice v nekaterih krajih, toda pokončano je; žito je mnogo obetalo, toda zateptano je v tla. Druga leta je toča navadno prihajala pozneje, da je še pustila vse gori omenjene pridelke, letos pa je uničila vse, prve in zadnje. Ubogo naše ljudstvo ! pri takem človekoljubnem delu. Strupeni plini so jih objeli in omamili prej nego so mogli zazvoniti ter tako dati znamenje, naj jih vzdignejo. Do trenotka, ko to pišemo, privlekli so na dan že 310 mrličev, mnogo njih silno razmesarjenih, da jih ni bilo mogoče spoznati. Udove, otroči in sorodniki so obupljivo vili roke ter neutolažno lili grenke solze bridke žalosti in nesreče. Dve ženi sta znorele pri pogledu na mrtva moža, ko so ju priolekli iz rova. Nesrečneže so zakopavali v skupne grobove. Škoda v rudniku se ceni na m kaj miljonov kajti vse utrdbe bo treba znova izdelati. V to se porabi nekaj mesecev. Rodbine ponesrečenih očetov bodo dobivale podpore iz rudokopovih blagajnic. Sodi se, da ogenj je podtaknila zlobna roka. Koliko solza, koliko nesreč, koliko trpljenja bi tak peklenski hudobnež imel na vesti H Raznoterosti Slovanske drobtine. Češki Sokoli nameravali so udeležiti se slavnosti) francoskih telovadnih društev v Nauciju, toda skrbna naša vlada je prepovedala korporativno udeležbo. Vkljub temu pojde mnogo Sokolov v Nanci. — O binkoštnih praznikih bo na Dunaju drugi shod napredne slovanske mla-deži. — Med Črnogoro in Turčijo vladajo zdaj prijazni odnošaji, kar jako hudo bode v oči neprijatelje slovanske Črnegore in Slovanstva v obče. — „Gorski vijenac“ je svetovno znan epos pokojnega črnogorskega vladike Petra Njeguša. Preložen je že na mnoge evropske jezike. Pred kratkim je izšel tudi v švedskem prevodu; preložil ga je književnik Alf. Jensen, ki prelaga tudi druga dela odličnih pisateljev in pesnikov. — V Belgiadii se je ustanovilo društvo »Srpska književna zadruga". Ime označuje namen. — Poljski listi na Pruskem so bili začeli prijazneje pisati o pruski vladi, ker je vlada pokazala Poljakom dobrohotnejše lice. Toda kmalu se je vse zopet vrnilo v stari tir in poljski listi zopet ostro pišejo proti neznosnemu stanju poljskega naroda na Pruskem. — Sibirska železnica, ki bo vezala Evropo preko Sibirije s Tihim Oceanom, začne se kmalu graditi. Delo ho vodila ruska vlada. To bo največja železnica na svetu. Končana bo 1. 1898. Stala bo 193,645.000 rubljev. — Drobiž. — P Kodanju (Dansko) vršila se je 26. maja zlata poroka kraljevskega para. Navzoi je bil tudi car ruski. — V Čikagu na razstavi bo poseben oddelek, ki bo kazal, kaj vse so izumele, kaj znajo in izdelujejo ženske. Ta oddelek bo veli-kansk. — Potres so imeli v južni Rusiji 18. maja. Blizu Erivana, glavnem mestu ruske Armenije, razrušile so se tri vasi. Mnogo ljudij našlo je smrt pod razvalinami. — V mestu \Vellington v državi Kansas (Sev. Amerika) nastal je 27. maja grozovit vihar, ki je porušil mesto. Več sto ljudij ubitih, neštevilno mnogo pa ranjenih. Na pol podrto mesto začelo je naposled še goreti. — V Ameriki so imeli v dolinah ob veletokih Mississipi in Missouri velikanske povodnji. Škoda se ceni na milijone in milijone dolarjev, kajti one doline so jako rodovitve in bogate. — Na Ogerskem v mestu Szegedin si je nekdo dovolil to le šalo: »Ponaredil" je papirnato krono, katero morebiti še le dobimo, in ž njo opeharil neko žensko. Kako lahkoveren je svet! — V Sarajevu nameravajo uvesti električno razvečavo. — Mesto Kopicinci (Galicija) je 30. maja doživelo grozno nesrečo: pogorelo je 230 hiš. Ljudjč so se rešili. Škoda ogromna. — Kolera v Mešliedu pojenjnje v Sninagaru pa se širi. V štirih dneh je umrlo od 1731 obolelih 990 oseb. Smrt na ladiji. — Neki angleški parnik, jadrajoč iz Evrope v Brazilijo, je naletel blizu otoka Rio de Jauneiro na širokem morju na neko la-dijo, ki je bila videti popolnoma zapuščena. Kapitan se približa s parnikom za streljaj ter spozna, da i-ma pred seboj italijansko ladijo z imenom »Fortuna", ki je obilno naložena odplavala od imenovanega o-toka proti severnej Ameriki. Ker pa se je kapitanu zdelo vse močno sumljivo, odpošlje od parnika rešilni čoln z ljudmi, Katerim naroči splezati na zapuščeno ladijo. Tu pa se odpre mornarjem grozen prizor. Na krovu je ležalo 18 mrličev, ki so jeli vže trohneti. S parnika poslani zdravnik je spoznal, da so vsi mornarji, kar jih je bilo na »Fortuni"; zboleli za rumeno mrzlico in radi nje tudi pomrli- Pri odhodu z otoka vkrcalo se je na ladijo 29 mornarjev pod poveljništvom kapitana Autola.— V onih krajih je pomrlo za to boleznijo že veliko ljudij tudi iz naših krajev, iz Istre, hrvaškega Primorja in iz Dalmacije. Zlat zaklad na dnu morja. — V zalivu Balaklavskem v Črnem morju prične neka družba zasebnih podjetnikov iskati po zlatu, katero se baje nahaja v angleških ladijali, ki so se tam potopile ob času krimske vojske. Kakor se pripoveduje, je bilo na angleških ladijah mnogo dragocenosti in posebno veliko zlata. Podjetniki si torej obetajo lep dobiček. Balaklavski mestni zastop je tudi o tem preverjem in dal dovoljenje le s pogojem, da se mu morajo oddati trije odstoki od vrednostij, ki se dobč. Strašna nesreča. — Ko je češki narod po eni strani pošiljal na tri strani vrle svoje sinove, da proslavijo v tujini njegovo imč, ko je po eni strani plaval v radosti in slavi, topil se je po drugi v brezmejni žalosti zaradi gorjš, ki je nenadoma treščilo v jeden kotiček staroslavne domovine češke. Dnč 31. maja začelo je goreti v srebrnih rudnikih pri Pribramu in Brezovih Gorah; okoli 350 oseb našlo je pod zemljo žalostno smrt, zapustivši na svetu obupajoče udove in sirote. Ta rudnik je najbogatejši in največji v Avstriji; v njem dela več tisoč delavcev. Rudnik je silno star; že v 15. stoletju so kopali tamkaj srebro. V teku stoletij je pridnost človeška prigrebln silno globoko v zemljo, iščoč žlahtne rude; nad 1000 metrov globoko pod zemljo rijejo in delajo roke človeške. Tisoč metrov! Pomisli, čitatelj dragi, kakč globoko je to. In v onej globočini liahajo se rovi na vse strani, podprti z mogočnimi tramovi. Delavci se spuščajo v globočino na prirejenih podih, katere spuščajo ali dvigajo stroji na par; treba je po 10 in več minut, predno pridejo delavci na svoje mesto k vsakdanjemu delu globoko pod zemljo. Da je v rovih vedno čistega zraku, tlačijo ga notri po ceveh s stroji. Ker v rudnikih ni gorljivih plinov, svetijo z navadnimi petroljkami. Ko so 31. maja bili že vsi delavci, ki so prišli takrat na vrsto, pri delu, počil je nakrat glas, da v rudniku gori. Nastala je strašna zmešnjava; delavci so tekali na vse strani, da bi se rešili, a le malo njim se je posrečilo. Ogenj se sicer ni nakrat razširil po vseh rovih in ljudje bi se lahko rešili, da ni dim nakrat napolnil vseh rovov; vrhu tega so se razvili po ognju še strupeni plini, taki) da so ljudjč padali v nezavest ter se zadušili. — Vest o tej strašni nesreči razširila se je bliskoma po svetu. Iz Prage in iz drugih bližnjih mest došlo je mnogo gledalcev na nesrečno mesto. Došla sta tudi poljedelski minister grof Falkenhayu in namestnik Thun, ki sta obljubila nesrečnim rodbinam državno in deželno podporo. Presv. cesar daroval je v ta namen 10.000 gld.; vest o tej nesreči ga je tako potrla, da ni šel k češki operi v razstavo, kamor jo bil namenjen. Darovi dohajajo od mnogih stranij, da se s tem olajša gorjč nesrečnikom, katerim je silovita nesreča takč groznim načinom usmrtila ljubljene reditelje. Še med požarom v zemeljskih globočinah našli so se srčni možjč, ki So se dali spuščati v rove, da bi morebiti rešili kakega človeka nesrečne smrti; I mnogo so jih res rešili, a mnogo njih je našlo smrt Poslanica.*) Podpisani lepo prosimo slavno uredništvo »Nove Soče", da bi blagovolilo natisniti v Svojem cenjenem listu naslednjo od nas vseli lastnoročno podpisano izjavo: Že čez 20 let ukazuje v naši občini ena stranka. Mnogo se je v tem času grešilo, ker ni bilo protistranke, da bi napake odkrivala. Po tolikih letih so Občinarji pa vendar sprevideli, da tako ne more več biti. Ali kakč pomagati? Gospod župan imč. vajeti v rokah, dela, kakor mu je ljubo in drago; starašinstvo pa, izvzemši dva, pobira stopinje za županom. Mi si nismo mogli in znali pomagati; spretnega odvetnika, ki pozna postave, tudi nismo imeli na svoji strani. V tej sili nam je prišel na pomoč preč. g. župnik iz Roč Miki. Kocijančič. Prosili smo ga in on se nas je usmilil. Šel je pregledovat občinske račune; spravil je na dan mnogo smetij. Razkril je veliko nemarnost v županski pisarni; računi so bili v največjem neredu, manjkali so izkazi, de-narnični dnevniki, inventarji, skratka: staknil je veliko nemarnost občinskega tajnika. In vse to težavno, že blizu eno leto trajajoče delo izvršil nam je preč. g. župnik brezplačno. Koliko je imel dela, pisarij, stroškov, potij, itd., ne d& se tu povedati, to ve on najbolje. Mi bi se radi hvaležne izkazali preč. gosp. župniku, pa kako? Ne moremo mu dati drugega plačila in zadoščenja nego da hvaležno spoznamo pred celim svetom veliko dobroto, katero je skazoval celi županiji, in da varujemo z vso odločnostjo čast in požrtovalnost preč. g. župnika nasproti obrekujočim nasprotnikom. Bog mu plačaj, ker mi ne moremo. Iz županije Sv Lucija, 7. junija 1892. Občinarji na Idriji pri Bači-. Andrej Kovačič, Anton Kovačič, Mat. Kovačič, Fr. Balog, Ant. Kovačič, Jan. Kovačič, Jos. Ba-log, Ant. Balog, Jak. Kovačič, Ant. Kuštrin, Ant. Kovačič, Jan. Kovačič, Jak. Kovačič, Andr. Kuštrin, Andr. Pičulin, Ign. Kovačič, Jan. Kovačič, Ant. Čarga, Fr. Kovačič, Jan. Kovačič, Aloj. Zlatoper, Fr. Zlatoper, Tomaž Leban, Andrej Šavli, Mat. Šavli, Jan. Polmin, Andr. Balog, Jan. Kovačič, Jož. Kogoj, Fr. Polmin, Lovro Leban, Ant. Kovačič, Martin Pervanje, Luka Bavdaž, Andr. Pičulin (dediči), Andrej Kovačič, Igu. Kragelj, Fr. Krivec, Ant. Balog. Občinarji na Slapu: Ant. Rijavec.vAnt. Šuligoj, Andr. Kosmač, Mat Lapanja, Štefan Bončina, Jan. Rejec, Mart. Orekar, Jan. Bre-nič, Mat. Lukman, Jak. Bajt, Andr. Pravica, Mart. Carli, Ant. Levpušček, Jož Šuligoj, Blaž Vončina, Ant. Bremic, Jan. Klemenčič, Mat. Krivec, Ant. Bremic, Mat. Pravica, Štel. Carli, Štefa Gruden, Jan. Trušnovec, Andr. Vogrič, Jak. Makuc, Ant. Mrak, Jan. Šuligoj, Ant. Carli, Ant. Krivec, Jan. Rez, Jož. Fratnik, Jan y Kovačič, Mat. Rijavec, Jak. Makuc, Ant. Šuligoj, Val. Šuligoj, Fr. Kovačič, Štef. Levpušček, Jan Šuligoj, Jan. Sepič. So. Lucija: Peter Skert, Ant. (Fon, Val. Štrukelj, Mat, Kovačič, Jož. Kofol, Ferd. Golja, Jož. Kovačič, Iv. Manfreda. *) Za sestavke pod tem naslovom uredništvo ne sprtem e odgovornosti ST AH A pogrebna društva i počaščnjejo se naznaniti slavnemu občinstvu, da kakor doslej tako tudi zanaprej bodo vršila svojo stužbo po tak6 zmernih cenah, da se ne bojč nikakega tekmovanja. Zdi se jim zategddel primerno naznanjati, da imajo svoja bivališča, kjer se izvč vse, kar treba, na naslednjih krajih: Stari trg št. O, (losponha ulica št. 7, Stolni trst - torte Čara-veggia št. 4, Za veliko vojašnico št. 13. Povsod se dobi na izbiro blagi') za mrtvaške prilike. Imajo «j tudi vedno v zalogi veliko rake v ll iz kovine in iz lesti, orehovega «1 in jelovega, po nizkih cenah. M Gana seidene Fonlards von 85 kr. bis fl. 4.65 p. Met. (ca. 450 versch. Dessins, gestreift, karrirt, bedruckt etc. — vers. roben- und stiick-weise porto- umi zollfrei in’s Hans tlie Seiden-Fabrik G. Henneberg (K. n. K. Hoflief.), ZU-rich. Muster umgebend. Briefe kosten 10 kr. Porto Št. 345 O. š. »v. Dražbeni razglas za zgradbo šolskega poslopja v Sežani Dela, katera ima podjetnik izvršiti, cenjena so na 14.412 gld. 14 kr. Zgradbeni načrti, prevdarek stroškov, zgradbeni popis in dražbeni pogoji so pri podpisanem uradu od danes naprej ob uradnih urah javno v pregled razpoloženi. Pismene, redno kolekovanje ponudbe se s 50/Ouo varščino od 720 gld. najdalje do 20. junija t. 1. in tistega dne pa le do 12. ure opoldne frankovane vsprejemajo. Na kesneje došle pismene ponudbe se ne bode oziralo. Ustna dražba prične gori omenjenega dn6 ob 12. uri opoldne in konča ob 1. uri popoldne. Ustni ponudniki imajo isto varščino pred dražbo tu položiti. Mej pismenimi in ustnimi jednakimi ponudbami ima ustna, mej pismenimi jednakimi ponudbami pa prvo došla ponudba prednost. Kavcija zgradbene pogodbe znaša 1440 gld. a. v. Predsedništvo c, lev. okrajnega šolskega sveta v Sežani 5. junija 1892 Hiša gospči Marije Braunitzer v Solkanu pri cesti se prod A ali odda v najem. Hiša je pripravna za krčmo. Več pov6 podpisani Štefan Makuc v Pevmi. Anion Borlololti kamnosek v ulici Treh Kraljev (Tre, lie) št. 8 im& vedno v zalogi nagrobne spominke in druge izdelke iz kamna in marmorja. Cene zmerne. Restaurant Dreher v Vrtni ulici (Via Giardino). Podpisanec naznanjam slavnemu slovenskemu občinstvu, da sem otvoril gori imenovano in dobro znano gostilno v najlepšem delu našega mesta. Poleg navadnih prostorov imam tudi velik salon in obširen vrt. Zagotovljaje dobro pijačo, dobro kuhinjo in točno postrežbo, nadejam se, da me slavno občinstvo počasti z obilim obiskovanjem. Spoštovanjem Janez Pavletič. Peter Birsa, krčmar v hiši g. Furlanija na Stolnem trgu, priporoča se prijateljem, in znancem in drugemu občinstvu za obilen obisk. Skrbel bo za točno postrežbo z domačimi vini. — Dobra kuhinja in hlev za živino. Naravne mineralne vode iz raznih studencev. Kemični, farmacevtični in drogerijaki izdelki najbolj čislane domače in tuje zdravilske posebnosti. Ribje olje, naravno in izvrstno, prijetnega okuaa in kemično čisto. Ribje olje z železom ali železnim jodom. Najčiatejie žveplenokislo apno c. kr. kmetijake iole v Gorici za vinarako rabo. Zdravila za živino i konjski cvet, konjski prstek, goveji prašek. Homeopatična zdravila. prodaja novoustanovljena lekarna Braunitzer t BaMišča št. 16. v najemu Alojz^a Ciliubich-a Bromer Elmerhausen & Reich Dunaj (Wien), Wallfischgasse 3. Podružnica: Palazzo Modello — Trst Svoja kolesarska šola. • Svoja kolesarska šola Ceniki brezplačno Vse poprave biciklov po jako nizki ceni. SlavBemn oMiastvn ge- uiaviiuiiiu uuimiomu se priporočajo naslednji goriški trgovci, obrtniki, rokodelci in drugi: Jernej Kopač na Solkanski cesti 9. izdeluje v8ukOTr§tnc roSiene sveže Vseh vrst medeno pecivo V Gorici prodaja te sveče trgovec A. Urbančič v Gosposki ulici. - Prodaja jih tudi Karolina Riesner v Nunski ulici, ki izdeluje in prodaja tudi mrtvaške vence, cvetlice in druge podobne reči. Anton Urbančič trgovec poleg Orzana v Gosposki uliei prodaja raznovrstno drobno in manufakturno blago, sukno in drugo blago za možke in ženske obleke ter Kopačeve sveče. Ivan Orufa na Travniku ima bogato zalogo vsakovrstnega USNJA ter raznega orodja in potrebščin za čevljarje Prodaja na drobno in na debelo. Ivan Reja krčmar „Alla Colombau 7.A »ellko vojašnico na desnem voglu v ulico Morelli, toči domača vina, in ima DOMAČO KUHINJO Cene prav zmerne Anton Jerkič fotograf v Gorici v ulici sr. Klare. Rlaž Bitežnik KAMNOSEK V 1 rtni ulici št. 24, na dvorišču nasproti pošte, ima vedno v zalogi nagrobne spominke, izdeluje oltarje, kipe, prižnice, vodotoke, itd. po svoj ih izvirnih načrtih Ivan Howanski čevljar v Gosposki ulici med Orzanom in Urbančičem. Ivan Kavčič veletržec na Kontu ima zalogo STE1NFEIDSKE P1VE. v sodčkih in steklenicah ter žita, moke in otrobij. G. Likar v Gorici Semeniika ulica st. 10, PRODAJA mašne in šolske knjige in sv. podobe, tiskovine za županije in duhovnije iz Hilarijanske tiskarne, papir za uradno in zasebno rabo in raznovrstne pisarske in šolske potrebščine po mogoče nizkih eenah. Staroznano gostilnico „ pri Lizi“ v Kapucinski ulici (Rabatišče) št. 2 imfi. zdaj v najemu Franc Biajak, ki toči izborna in naravna vina, ima dobro domačo kuhinjo ter sobe za prenočišča. Cene so zmerne. — Tukaj je shajališč« Slovencev iz spodnje Vipavske doline. Ivan Bajt krojač v Nunski ulici št. 14, v hiši Hilarijanske tiskarne. Ivan Cijan krojač v Nunski ulici št. 13 se priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi, Anton Fon v Semeniški ulici ima prodajalnico vsakovrstnih klobukov in kap ter gostilnico. Toči vedno dobra in naravna vina. Anton Kuštrin v hiši dr. Lisjaka v Gosposki ulici št. 23, ima prodajalnico za kavo, sladkor, moko, olje, riž in vsakovrstne jestvine na drobno in na debelo. Zunanja naročila se točno izvršujejo. Franc Jakil na sredi Raštelja št. 9 ima ZALOŽNICO USNJA, katero prodaja na drobno in na debelo. Jožef Novič krojač v ulici sv. Antona št. 1. Anton Koren trgovec poleg gostilne „pri zlatem levu“ (al leon d’oro) v Gosposki ulici, prodaja razno lončarsko porcelanasto in steklen« blago, reže in vklada šipe v okna, reže in napravlja okvirje za zrcala in podobe. Martin Poveraj civilni in vojaški krojač v Gorici, priporoča svojo veliko zalogo blaga za vsak stan, kakor tudi gotovih oblek. Dalje : srajce, spodnje hlače, zavratnice, civilne, vojaške in uradniške ovratnike, sablje z vso opravo, zlate in srebrne zvezde, skratka: vse,kar je potrebno za gospodo vsakega stanu. Obleke po naročilih izdeluje točno in po zmernih eenah. Ivan Dekleva veletriec z vinom v Gorici ima v svojih založnicah vedno na izbiro vsakovrstna domača vina bela in Cina istrijanska ter bela dalmatinska. Pisarnica se nahaja v Magistratni ulici. — Prodaja na debelo Peter Drašček v Stolni ulici (via Duomo) štev. 2 ima bogato založeno PRODAJALNICO kolonijalnega in jedilnega blaga ter tobaka. Kava, sladkor, olje, riž, moka, itd. Naročila z dežele se točno izvršujejo. Anton Obidič čevljar v Semeniški ulici št. 4. se priporoča Slovencem v mestu in okolici za blagohotna naročila. Karol Drašček PEK Riva Como št. 4. Podružnica za razprodajo kruha se nahaja v Semeniški ulici št. a. Ivan Veluiček krojač v Vrtni ulici se priporoča svojim slovenskim rojakom. Ivan Čotar krojni v Rabati ščit (Rabatta) št. 17 priporoča se svojim rojakom za blagohotno podporo z naročili kakoršnega koli dela v krojaštvu Tiskarna Ant. M* Oh iz «i-ju priporoča se slov. občinstvu za vsakovrstna dela, ki spadajo v tiskarsko stroko. V zalogi ima v»dno vse tiskovine za duhovske, županske in druge urade. — Cene zmerne. — Ceniki vsakemu na razpolago. I>ober KaHlužek. Solidne in spretne zastopnike sprejema po vseh krajih neka banka za razprodajanje v Avstriji dovoljenih državnih papirjev in srečk pod jako ugodnimi pogoji. Le pri majhnem trudu more se zaslužiti ISO — 200 gld. Ponudbe pod znamko „G. I21' sprejema razpošiljalnica oglasov Danne-berg, Wien, Stadt, Kumpfgasse 7. __ Krasni uzorci zasebnikom brezplačno in poštnine prosto. — Knjige za krojače nefrankovano. Snovi za obleke Preruvien in dosking za vičjo duhovščino, predpisane snovi za uniforme c. kr. uradnikov, tudi za veterane, ognjegasce, telovadce, livreje, sukna za biljarde in igralne mize. Loden tudi nepremočljiv, za lovske suknje; pralne snovi, pledi za potovanje od 4 do 14 gld. itd. Kdor hoče knpiti cene vredno, pošteno, trpežno, iz čiste rolne sukno in ne le cenene cunje, ki se od vseh strattrij ponujajo in niso vredne niti krojaškega dela, obrne naj se do Job. StitaroTstj t Brnu (Briani Stalna zaloga sukna čez ‘/a mil. gld. ar Naj večja razpošiljalnica v teh krajih. "38(2 Pozor! P. n. občinstvo se opozarja pred tvrdkami, ki ponujajo ostanke in odrezke po 3’10v m za salonske obleke. Že pri tej enakomerni dolžini razvidi se očitno sleparstvo, ker taki ostanki se dobivajo le od zastarelih in pokvarjenih kosov. Tako sleparsko blago, katero tvrdke kupujejo i/ 2. ali 3. roke, ni niti tretjine ponujane cene vredno. Razpošilja se s povzetjem; nad 10 gld. — franco. Dopisovanje v nemškem, madjarskem, češkem, poljskem, italijanskem in francoskem jeziku. 11111111111111111111111111111 ■ i ■ 111111111111111111111 ■ 1111 ■ 11111 1808 im\ I = Zagreb Teinešvai* = = ČASTNI DlPLOlr^^i Zlata svetinja g I K WI 2 B O ¥ j = korneuburški redilni prašek E za konje, govedo in ovce g = Že blizu 40 let potrebuje se z I I uspehom v mnogih hlevih, ko živina | = ne more jesti, ko slabo prebavlja, za = = kboljšanje in pomnožitev mleka pri = E zravah; podpira naravno silo živali g 1 proti kužnim uplivom. i Cena celi škatlji 70 kr., ,/a skat, 35 kr. g Paziti je na gornjo varstveno znamko ter zahtevati izrečno Kvvizdov korneuburški redilni prašek. Dobi se v lekarnah i drogerijah i Glavna zaloga | I Frana Jok KwŠHo co in o M [Naprodaj pri lekaijihidišavničarjih|^ UNION mm v Baštelju št. 7 v Gorici prodajalnica drobega in nilruberškegn blaga na drobno hi na debelo. Jedo in najcenejše tnpovališče. Posebna zaloga za lcupovalce in razprodajalce na deželi, za krošnjarje in cunjarje. IMajvečja zaloga čevljarskih, krojaških, pisarskih, popo-tovalnih in kadilnih potrebščin. Zimska obuvala Vozički in stoli na kolescih, za otroke. Strune za godala. Posebnost: Semena za zelenjavo in trave. Prosim dobro paziti »a naslov: Na sreii RašteUa št. 7. Proč z navadno kavo, kupujte Ivneippovo sladno kavo, ki jo izdeluje za Avstro-Ogersko po naročilu g. župnika Šeb. Kr.eippa edino le tovarna bratov OIx v Bregencu ob Bodenskem jezeru. Velečast. gosp. župnik Kneipp se je odločno izrekel zoper bobovo kavo, kakor jo zdaj v proda-jalnicah kupujemo in u-živamo. Tista je sad strupenega drevesa ne daje telesu nobene moči, razburja le živce, ker je strupena, ter izvaja še druge jedi napol prebavljene iz želodca.Knei> pova kava pa ima veliko redilno moč, pomiri živce iu je dosti boljši kup. Komur bi se ta kava ne zdela dovolj okusna, naj jej primeša nekoliko Olzove kave, in ne bo skoraj poznal razločka od navadne kave. Pil bo pa potem redilno, zdravo in ceno kavo. Kako se ta kava knlia, to se bere že v naših zavojih. Kdor kupuje, naj pazi. da dobi pravo blago, ki ga pozna na tem: zavoji so štirivoglati in rudeči, bratov ttlz varnostna marka, ponvica, podoba in podpis župnika Kneippa. Olzova kava nosi naše ime in ponvo. V Gorici jo prodajajo : P. Drašček, Adolf Outt-mann, Anton Zollia, Jos. Comel in J. Braun Bratj« 01h, tovarna «i Kneippovo sladno kavo v Bregencn. :zxxxxacxszzxxzz «zazMc, katero prireja GARRIJEL P1CC0LI, lekarna „pri angelju v Ljubljani, Dunajska cesta, je mehko, učinkujoče delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo, krepča £elod ter pospešuje telesno odprtje. Razpošilja jo iz-delovatelj v zabojčkih po 12 in več stek leni o.Zabojček z 12 steki, velja gld. I.3B, z 55 steklen., 5 Kg. teže, velja gl. 5.26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničico razprodajajo lekarne. an N N H M N K N N H K H H N H u * L. Gold inarjev 5-10 papirji — Ponudbe, pod naslovom „Srečkc VVien, I., Kumpfgasse na dan gotovega zaslužka brez glavnice in rizike ponujamo vsakemu, kdor se hoče pačati .v postavno dovoljenimi srečkami in državnimi “ je pošiljati: Annoncen-Espcdition J. Danneberj Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M. Obizzi v Gorici.