Katolišk cerkven list.
Tecii/ X*	l Ljubljani 8. prosenca 1857.	M Asi 9•
T o sito noviga, leta M8&9*
0 novima leta po stari navadi Se zvesti prijatli obišejo radi. Si srečo, veselje in zdravje želijo In kako darilo v spomin podelijo ; Tud nam je prinesel na zemljo Bog Sin Nebeške darove v ljubezni spomin.
Le k Jezusu v Betlehem bratje! tecite. Od njega nebeške vošila sprejmite: Zvolite vsi Jožefa ino Marijo Si v novimu letu zvesto tovaršijo! Naj I i m bar z vertnico*)sevsercubeli. To usmiljeni Jezus vsim skupaj želi.
Ko solnce rumeno na nebu se vtrinja, Naj svitla bo luč — gospodar, gospodinja! In ko se pod ternje vijolica skriva. Te venčaj ponižnost, mladost ljubeznjiva! Ce limbarji čistosti tebi cveto, Veselja ti serce prepevalo bo.
Nebeški naj mir med narodi kraljuje, Pas Božje ljubezni ljudi objemuje! Nedolžnim naj žar stanovitnosti sije. Naj grešnike solza pokore oblije, — In sreča življenje nam slajšala bo. Blagrosti se vtrinjalo leto novo. —
Kaj čemo pa Jezusu mi darovati?
Sirote kaj nimamo Stvarniku dati! —
Za nekaj pa vender sc priporočuje. —
Po našimu *ercu on roke steguje;
Le k sebi potegni, o Jezus, ga ti,
Za Tebe naj serce na večno gori!	J. V.
Zabarljiecu žalostno plačilo.
Čudno se nam dostikrat zdi, ko beremo v zgodovini, kako zaničljivo so nekdanji neverniki s kristjani počeli. Se bolj čudno pa je, brati ali slišati, kako zaničljivo so celo nekteri kristjani ravnali. Kakošno plačilo pa so za tako zaničljivo zabavljanje brezbožni zaničevavci pobožnih prejeli? To nam kaže naslednja prigodba iz življenja sv. Ignacja.
Sv. Iguaci, mož po volji Božji, je romal k Božjimu grobu v Jeruzalem. Ko je opravil ondi svojo pobožnost. se verne proti domu. Pride do primorskiga mesta z loko, ali barkostajo ki je več bark v nji stalo. Urno poprašuje, ktera barka je namenjena proti Italii, kamor se je želel prepeljati. Pokažejo mu dve barki, ki ste bili prot Laškimu namenjeni, ena z obilnim kupčijskim blagam obložena, je bila benečanska, prav lepa, velika in pripravna; druga tudi proti Italii odmenjena je bila manjši, zlo slaba in prepelela, toraj manj varna. Sv. Ignaci, kakor si vsaki lahko misli, se je želel peljati v bolj varni in pripravni benečanski barki po nevarnim morji proti Italii. Zatorej sv. Ignaci prav prijazno poprosi vodja benečanske barke, de bi mu dovolil.
Limbar, to je. sv. Jožef; vertniea. to je, Marija.
se ž njim na Laško prepeljati. Ali napubnjeni gospod prav zaničljivo zabavljivo ponižnimu Ignacju zarobi, rekoč: Cimu bo svetniku barka, ki lahko po morji kakor po suhim hodi, svoj plajš naj razgerne po morji po izgledu Rajmunda iz Peneforte, ter naj jadra v Italijo. Sv. Ignaci obmolkne, se Bogu izroči in gre v drugo slabo barko, de bi se odpeljal. Obedvc barki odrinete od kraja in plavate po morji. \ekaj časa se vozijo prav po sreči. Ko se pa približajo otoku Cipru, vstane strašin vihar na morji. V kaki nevarnosti, si misli kdo, je bil sv. Ignaci na stari piškavi barki! Morje strašno šumi in žene valove. Kakor silna burja listje sem ter tje suče in premetava, ravno tako je grozoviti vihar barke sukal in dervil, po šumečih valovih razdraženiga morja. Vse se trese in trepeta na barki. Kar buti močna benečanska barka na špičasto skalo s toliko silo. de se na kose razsuje; — vse kar je bilo v nji, ljudje in blago, se potopi v globočino valov in šumečiga morja. Druga majhna, rahla barka pa, v kteri je sv. Ignaci, varno po morji priplava do Italije. —
Kako žalostno plačilo je prejel napuhnjeni -benečanski mornar za svojo brezbožno zabavljico, s ktero je bil svetiga moža piknil! De bi si pač vsi brezbožni zasrnehovavci pobožnih današnjih dni to prigodbo v svarivni nauk obernili, in tako od sebe odvernili šibo Božje jeze, ki prej ali poz-nej. pa gotovo vse take modrijane poniža.
Višnagorski Davorin.
Sedanji stan katoliške cerkre r ho-landeshih selik po indishih otokih.
Spisal Valentin Sežun.
(Dalje.)
Holandezi so hotli drago barantijo z muškatuimi oreški iu z dišavnimi žebicatni ( Gevviirznelkeii , ki po molukiških otokih rastejo, edino sebi prihraniti, in de bi te reci Evropejca m po dragi ceni prodajali, so oni satno na otokih Ban d a, Neira. Gunong-Api in A i muskatne oreške, na otokih A m bo in a pa žebice pridelovati pripustili. Ves pridelek se mora holandeški kupčijski družbi odrajtati, ktera ga plača po svoji volji. Povsod drugod so pa lloiandczi vse sadike tih drazih reči pokončali. Ptič. falor imenovan, zoblje rad oreške s skorjo vred, ali le ta poslednja mu služi v živež, zerno pa pada od njega in začue kaliti. Tode Holandezi plačujejo vsako leto domačim sultauam pristojno plačo, de vsak sadež, ako se razun imenovanih otokov kje prikaže, berž zatarejo. Več vojsknih bark, ki se sem ter tje vozijo, čuje nad natanjkim spolnovanjem te postave. Kogar zapazijo, de jo ne spolnuje. ga zadene kazen pregnanstva, ako je visokiga stanu, smerti pa. ako je uizkiga.
Holandezi niso tiobenimu katoliškimu duhovnu v in-diške naselstva pustili priti, gorje vsakimu, kteri bi se bil prederznil ondotutm razkropljenim ovcam se približati. Pač
nikjer na svetu se tako jasno ne vidi, kakor ravno v ho-landeskih kolonijah, dc protestant iška vera ni druziga, kakor I j u I i k a na njivi Gospodovi. Ze čez pol tretje stolet gospodarijo llolandezi po indiskih otokih; kar so bili katoliški Portugaljci ondi zasijali, so oni poderli, zaterli, sami pa prav nič ne storili za omiko njih indiskih podložnikov, kterih je do 16 milijonov! Izmed toliko ljudi imajo Holan-dezi v lndii komaj 30.000 kalvinskih vernikov, iu še ti so le Kvropejci. .Nekaj Alfurov je bilo po sili ker.šenih ipo kalvinskoi. pa ti so se nazaj v malikovavstvo ventili.
Velika francoska prekucija jc bila nekaj kalvinsko tri— noši v» v llolandu omajala, ko je bil 1. 1795 Pichegru t Piš grii) to ljudovlado posedel, je bila enakopravnost vsih ver po llolandu oklicana, 1. 1806 je bil Ludovik Ronapartc, oče sedanj iga cesarja Francozov, čez lloland kraljevanje dobil, in ta je I. I80H mašnikama J. Ne liscu in I.. Pri nse n dovolil prebivati v Batu vi i, glavnim mestu vsih indiških sel. na otoku Java-nskiin.
Dunajski kongres I. 1814—15 je bil katoliško Nizkozeniljije s kalvinskim llolandam v eno kraljestvo vkup spravil in Vilhclma I. Oranskiga kralja postavil. Nesrečno l.iinevilsko potiiirovanje I. 1801. ktero je bilo vse posestvo katoliške cerkve po Nemčii požerlo in ga večidel prote-sianškim vladarjem dalo. je timu Vilhelmu slavno opatijo korvei v Vestfalii kakor deželsko ( vveltlich) kneževino prepustilo. Iz te Korveiske opatije so nekdaj izhajali učeni. sv. možje, ki so po Danii, Svedii i. d. sv. evangeli oznanovali. Gislemar. sv. An žar Gautbert, in še drugi. V Korveji so cvetic, izobraženost, keršansko iu klasično slovstvo, ktere so svoje dobrotljive žarke ua vse strani severne F.vrope razpušale. korvejski minihi ravno so nam zgube oteli več izdelkov starinskih pisaveov. Tako postavim. so bile perve petere bukve Taci t o ve zgubljene; pa najdene so bile v korveji, in papež Leon X (iz Medi-cejske rodovine). kteri jih je bil od tam v dar prejel, jc bil tiga daru tako vesel, de je unimu. ki mu jih je bil pri-nesil. 500 cekinov odštel, kouiaj je bil pa imenovani kal-vinski Vilhelm korvei dobil, žc so bili I. 1802 stolni ka-pitel, samostani in celo seminiše preklicani, in škof Ferdinand baron Lun in g seje mogel proč umakniti.
Po takim začetku niso mogli katoličani noviga kraljestva. akoravno jih je hilo 3 četertinke vsih podložnikov, nie dohriga pričakovati. In res, skorej nobeden iz njih ni dobil službe vradniške. častnikov je bil komaj deseti katoličan, katoliški » belgijanski t vojaki večidel v indiške sela pcljani, semeniša zaperte. Še le I. 1829 so Vilhelm I. in njegovi kalvinski ministri dovolili. dc je v Ratavii apostolj-ski prefekl in zraven še 6 mašnikov smelo stanovati. Tudi je bila tisto leto v Ratavii katoliška cerkev 110 čevljev dolga in ."»0 široka posvečena. Dalje so vstale cerkve vja-vanskih mestih. Sama ran g, kjer je zmed 30.000 prebi-vavcov veliko Kvropejcov, iu Surabaja, kjer je 80— 90.000 prebivavcov. Tudi mesto Padang v deržavi in-drapurauskiga sultana na otoku Sumatra, ki je vazal llo-landezov. je dobilo katoliško cerkvico.
kralj Vilhelm I.. v kteri je bil sicer sam za se nemaren za vsako vero. in je bil ravno z omenjeno obnašo do katoličanov toliko hudiga svojimu kraljestvu napravil (odpad Relgije). jc 1. I«40 kraljevanje svojimu sinu Vilhelmu I. prepustil, in dovolil, de seje s katoliško grofinjod' Oultremont smel oženiti, injc v posestvi neizmernih zakladov (150 milijonov gold.) I. 1843 v Rerolinu umeri. Vilhelm II. je iskal po moči katoličanam pravičen biti; v svoji mladosti je bil pri Velingtonovi armadi ua Španjskim (1810—1813 ) in tako se je s katoliškimi duhovni sprijaznil, kteri so mu bili tudi v llolandu ljubši, kakor kalvinski dominesi (pastorji). Škoda, de je bil s svojim sinain, sedanjim kraljem Vilhelmam III.. v razpertji. Vilhelm II. jc obiskal deželo Brabanl, je zbolel v mestu Tilburgu in tam si je ne v svoji hiši ampak pri svojim prijatlu. katoliškim fajmoštru, po ime-
nu v a n Zvisen, ki je zdaj veliki škof v Utrehtu, stauo-vanje vzel, in v tim katoliškim farovžu je on 17. sušca 1849 umeri. Govorilo se je, de je Vilhelm II. kakor katoličan umeri; ali je to res ali ne, ni znano. Pod tim kraljem je bil papež Gregor XVI. 1. 1840 apostoljski vikarijat v Ratavii vtemelil in škof i. p. M. ran Groof je bil pervi apostoljski vikar v holandeški lndii. Ali ran Rohusen, poprej minister v Hagu, in poznej veliki poglavar (Gene-ralgouverneur) v lndii je kakor terd kalvinc 1. 1846, tebi nič, meni nič, tiga vikšiga pastirja dal zgrabiti in v Evropo nazaj silamo odpeljati. Dobrimu kralju taka kalvinska silovitost ni bila po volji: verniki v llolandu so pregnaniga škofa z veliko častjo sprejeli. Rog je pa ravno to prigodbo svoji cerkvi v prid obernil. V pogodbah s papežem je namreč vlada sicer dosegla, de Groof ni šel več v Ratavijo, zraven je pa dovolila, de namesto 6 katoliških duhovnov v holandeški lndii sme njih število neomejeno biti. Dalje je vlada obljubila stroške škofjiga popotvanja (Visitationsrei— sen) in 8 mašnikov prevzeti. Ob enim je bila tudi preklicana prepoved, po kteri se katoliški duhovni niso smeli na Molukih, na Celebu in Rorneju prikazati. Ratavija je veliko, pa zlo nezdravo mesto Holandezov v lndii; med 54.000 prebivavci je do 3.000 Kvropejcov in njih mlajšev, 12.000 pa sužnjikov. Apostoljski vikar in škof tam je zdaj Peter Marija Rraekeu. Vernikov po holandeški lndii seje štelo 15—36.000. in ker so Portugaljci zdaj tudi otoke Flores, Sabrao in kos Timora s pristavkam, de katoliška vera ne bo ovirana, Ilolandezam prepustili, utegne vsih katoličanov 80—100.000 biti. Tudi smo brali, de se je poslednje leta sultan otoka Banka, ki je na izhodnjo-južni strani Sumatre, in znana zavoljo obilnosti cina. z več pod-ložniki k katoliški cerkvi spreobernil.
Novi apostoljski vikar se veliko ložej obnaša v svoji službi, kakor njegov prednik. Vender bo katoliška cerkev še dolgo imela težave, zakaj inoč velikiga poglavarja tam je velika. Upajmo, de je novi poglavar P a hud, ki je šel letaš skozi Ljubljano v Indijo, in se je na Dunaji s c. k. ministerstvam pogovarjal, do katoliške cerkve dobrovo-Ijin mož.
MM o p i s i.
S kalobja, 1. pros. J. V. Ljuba Danica! Veliko lepih spominkov si že postavila nam in našim naslednikam v izgled in v povikšanje slave Rožje. postavi še pridnim Pon-kvičaiiam lep spominek, de sc tudi drugi nad njimi zgledujejo in jih posnemajo. Nočem ti praviti od pretečenih let: od misijona, ali kako lepo farno ccrkev imajo, ali od novih od g. Samasata kaj vbrano vlitih zvonov itd.; povem le od lepe slovesnosti pretečene jeseni pri podružnici sv. Ožbalda.
Cerkvica sv. Ožbalda stoji na prijaznim homcu, kteriga lepo polje, travniki, zelene gošave in vasi venčajo. Pervi je bil to selo kupil Jožef Novak, ki je kapelico sv. Ožbaldu v čast postavil. Začel se je on pervi Slomšek pisati, in je prednik našiga milostljiviga kneza in škofa, kteri so v svoji mladosti to cerkvico posebno ljubili, in se radi v nji pomudili.
Desiravno je bila pa perva kapelica potem povekšana in v cerkev prekeršena, je bila gorečimu gosp. fajmoštru J. k. in za Rožjo čast vnetim farmanam še zmiraj premajhna in preborna. Zato so jo letaš zalo zlepšali, oltarje premalali in pozlatili in po navodu umniga gosp. fajmoštra št. Peterskiga pri Mariboru g. G. kapelico z novim oltarjem Marije čistiga spočetja prizidali. ktero so milostljivi knez in škof letašnjo jesen slovesno posvetili.
kaj lepa je bila procesija, kije podobo Marije čistiga spočetja spremljala od farne cerkve do sem, četertinko uro deleč. Cesta je bila na več krajih s slavnimi preprogami prepežena, okrog 2.000 majov z venci in cvetlicami ozali-šanih je bilo na vsaki strani razpostavljenih; prelepo podobo so 4 device, ponižno oblečene in z venci na glavi, nosile
in 14 belo oblečenih nedolžnih deklic jo je h svečami spremljalo; domači g. fajmošter so z obilnim zbranim Ijud-stvam po poti lavretanske litanije peli, itd. Vesel dan je bil ta za Ponkvičane in za vse okoli. Bog daj več takih!
So pa tudi Ponkvičani pridni farmani, de malo takih. Ker so g. fajmošter desetino, kakor povsod. po odškodovanji zgubili, so jim farmani iz ljubezni lep vinograd v pobolj-šek kupili, kteriga so g. fajmošter ,,l)arovšek** kerstili (ker je iz samih darov kupljen ), in z lično kapelico ozali-šali. Veliko Iepiga bi zamogel še od Ponkvičanov povedati, pa ene le ne morem 7vamolčati. Ko so namreč po odpravljeni desetini g. fajmošter farmanam oznanili, de jih težko stane, vino kupovati, in so rekli, de se jim za tega del priporočijo, je v resnici vsak gorman, kakor ob času desetine, pri svoji kleti gosp. fajmoštra čakal in jim obilno daroval.
Zaslužijo tedaj pridni Ponkvičani zavolj Iepiga, po-božniga življenja, ljubezni do svojih duhovnov, in zavolj povikšanja Božje časti v zlate bukve vpisani biti.
V	S e u t - J u r j u so imeli v enim letu že vtretjič ek^ercicije ali duhovne vaje; in sicer drugi adventni teden za fante; vodila sta jih gg. Jakob Horvat iu Franc Zain-ker, misijonarja sv. Vincenca Pavljanskiga iz Celja. Vde-ležilo se jih je okrog 500 mladcnčev s posebnim ginjenjem in gorečnostjo. Njih obličje je bilo po tim, ko so se po dolgi spovedi z usmiljenim Jezusom sklenili in njemu zaobljubili, čisto spremenjeno, vpokojeno in veselo, de je tudi nas duhovne močno ganilo. V resnici, kdor ima Jezusa v sercu, ima že tukaj nebesa, brez Jezusa pa tudi že tukaj pekel. O ljuba mladost! pokusi, pokusi, kako sladko, mirno in veselo je, z ljubim Jezusam biti! Človek pokoja ne najde, dokler Jezusa ne najde. Ves svet ne more duše nasititi , ljubi Jezus pa pride in naj ubožniši sirotej postane naj bogatejši, bogastvo nebeško žc tukaj okuša.
Nekterim željam vstreči, dodam ekscrcijski red, kakor je bil pri nas.
V	ponedeljik zvečer ob 5.: Poklic sv. Duha z bla-goslovam; vvodni nagovor; I. premišljevanje t vselej celo uro) z naznanilam kratkiga zapopadka premišljevanja za prihodnji dan; ob 7. večerja; ob 8. večerne molitve in spraševanje vesti; Confiteor (očitna spoved); litanije z dvema blagoslovaina; primerjena pesem. V Sent-Jurju je bilo pa vse do večerje ob 8. končano.)
V	torik ob 5. zjutraj: Juterne molitve, angeljsko češenje; II. premišljevanje; peta sv. maša: litanije od slad-kiga imena Jezusoviga; tihe sv. maše ..., ob 8. zajterk; ob Va 9 branje sv. Tomaža Keinp. >/4 ure; I. del sv. roženkranca; ob 9. branje večnih resnic 1 uro; ob 10. III. premišljevanje; ob 11. tiho spraševanje vesti, po spovedi pripravne molitve za sv. obhajilo itd., 3/4 12. obiskovanje sv. rešnjiga Telesa; premišljevanje čez svoj koreninski ali naj hujši uterjeni greh; angelovo češenje. Ob 12. kosilo. 0'/s2. obiskovanje sv. Rešnjiga Telesa, II. del sv. roženkranca, 2. pridiga iz življenja svetnikov premišljevanjem primerje-niga. Ob 3/4 3. tiho premišljevanje življenja svetnikov in sklep jih posnemati. Ob 3. podučenje po stanovih; ob 3/4 4. sv. križev pot; o 5. branje iz Tomaža Kemp. '/4 ure; tiho premišljevanje in molitve. Ob 5. IV. premišljevanje (Me-ditatio). O 1/,l 7. III. del sv. roženkranca; angelovo češenje; ob 7. večerja, ob 8. kakor v ponedeljik večer.
V	sredo, kakor v torik, s V., VI., VII. premišljevanjem, |. pudučenjem, II. pridigo iz življenja svetnikov.
V	cetertik ravno tako, z: VIII., IX., X. premišljevanjem, III. podučenjem < consideratio), III. pridigo iz življenja svetnikov. — Zvečer na zadnje pesem: Večerno pozdravilo pred sv. Obhajilam (Mnemozynon).
V	peti k: ob 5. juterne molitve z angeljskim češe-njem; XI. in sklepno premišljevanje; obhajilne molitve, slovesna sv. maša z leviti in 2 blagoslovoma, med sv. mašo
skupno sv. obhajilo s kratkim nagovoram; Te Deum lauda-mus (zahvalna pesem); zahvalne molitve po sv. obhajilu; pesem: Zaobljuba Jezusu; končni govor. Pristavek. Spo-vedovati se v sredo začne; in potein se vsak dan od raniga jutra do večera spoveduje. Močno koristna, velikrat potrebna je dolga spoved.
Nekaj posebniga imajo eksercicije v sebi. de v resnici tudi nar večim grešnikam v seree sežejo, ga vsiga pretre-sejo, potem pa veuder s takim veseljem iti pokojem navdajo, de, mislim, bi človek naj srečnejši bil. ko bi precej po eksercicijah umeri, težko je kdo smertno uro bolj za srečno smert pripravljen. O. A. M. D. O.!
Iz Rima. 24. grud. J. Z. V cerkvi st. Maria della Minerva je bila 21. grudna slovesna sv. maša iu zahva-ljena pesem, de je Bog srečno odvernil smertni naklep, ki je bil 8. u. m. namenjen neapolitanskimn kralju. — Ker bo mesca svečana provineialni zbor (sinoda ) v Solnigradu, bo pri ti priložnosti tudi novoizvoljeni in pred nekimi dnevi tukaj poterjeni briksetiški škof ondi slovesno posvečen. Po veliki noči pa je namenjen v Rim priti. — Steber za spominek razglašene verske resnice od neomadežaniga spočetja je bil postavljen 18. grud., podobe Marije Device pa šc ni na njem. — V začetku adventniga časa je vladija razglasila ojstro zapoved. de tisti, kteri ob postnih dueli v očitnih gostiših uicsne ali mlečne jedi jedo, morajo biti v posebnim stanovanji od družili odločeni, i Je namreč dosti krivovereov ali nevereov, kterih njih kriva vera ali nevera ne veže k postu, in vlada ue pripusti de bi taki vernimu ljudstvu pohujšanje dajali. — Po Laškim, Hgiptu id. se o postnih dneh mlečnih jedi zderžijo.) Na preloinljenje te postav e je postavljeno 50 škudov (tolarjev i kazni. — Tukajšnji prečast. vesoljni poglavar (general) kapucinskiga reda. apostoljski pridigar I.uigi da F rent o, kakor tudi O. Bernard M. Jeckel iz Monakoviga si na vso moč prizadevajo, de bi se pospešilo zidanje kapucinskiga samostana in cerkve v Terstu. Od poslednjiga napravljena osnova k temu je že pred nekimi dnevi poslana prečastitimu teržaškimu škofu, ki ravno tako to delo močno podpirajo, iu torej se sme zanesljivo upati, de bo poslednjič Terst, to tehtno zavetim mesto, dosegel toliko potrebno napravo, /.lasti v naziru na izhodnjo Indijo. Samostan s cerkvijo v svoji obilni velikosti in na naj višjim kraji mesta (zraven gradu ali kastela) bo prav prijazno pozdravljal noter potujočiga ptujca. Žlahtni bizantinsko-romanski zlog v pravim keršanskim duhu bo Terst za mnogo obogatil s čisto klasiškim stavstvam ali poslopništvam. Imenovani prečast. pater, ki se je stavni-ške (arhitektonske) vede pri izverstnih mojstrih v Mona-kovim in na Dunaji izučil, sc zdaj peča zlasti z razdelki osnove ali plana in z licem ali čelam (fasado).
Offted po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Noviga leta dan je bil spreobernje-nec g. Ludvik Fran k v škofovi kapeli ined mašo Nj. milosti obhajan in po sv. maši birman. Birmanski boter so mu bili čast. gosp. Janez Stritar, šent-jakopški kaplan.
** Gosp. Janez Božič, dosedanji kaplan v krasni, gre v Reko za domestovavca (suplementa) na ondotnim gimnazii.
Z Gorenskiga 31. grudna 1856. — Zadnje zdihe pojemlje staro leto. zdaj in zdaj bo vtonilo v morju neskončne večnosti in — nikdar ga več nazaj ne bo. — Ako se stanovniki Avstrije danes ozremo v ravno končano leto. kakšne čutila pač morajo navdajati naše serca? Ali ne čutila naj serčnejši hvaležnosti? Kervavoje bilo obsijalo solnce noviga leta druge deržave, komaj je vtaknil angel morije meč v nožnice, že v drugih sosednjih krajih žvenketa vnovič morivno orožje, pripravljaje se za kervav boj, ter sklicati v življenje neštiviluo število žalostnih dni! Nas, hvala Bogu!je razveseljeval ljubi mir, zraven tega pa smo še vživali v prav obilni meri nebeški blagoslov pri vsih
poljskih pridelkih. Tudi ljubo zdravje se je vdomačilo po stari nekdanji navadi med nas — ob kratkim — vzrokov imamo več ko dovolj, pošiljati danes hvaležne molitve k Očetu nad oblake za toliko nezasluženih darov. Naj bi pa ne po/.abil danes slednji Avstrijanec vplesti med svoje hvaležne molitve tudi iskrenih zdihljejev za blagor presvitliga cesarja in cesarice, ktera ravno zdaj obiskojeta kakor sker-bijoča oče in mati svoje narode, plameča od želja, osrečiti jih ter deliti na vse strani: cerkvam, revežem zvestim kakor tudi zmotenim podložnim jasne dokaze svoje visoke milosti. — In kakor je med Slovenci lepa navada, si k novi-mu letu obilnost vsiga dobriga vošiti, tako nčsi, ljuba llanica po vsim Slovenskim, kukor tudi po vsih daljnih mejah obširne Avstrije iskrene želje: Naj bi nas Kog vse ohrani! tudi zanaprej: vladarja in podložne v svoji milosti in nam nc odtegnil svojiga svetiga blagoslova. Toliko v končanje stariga, iu pričetik noviga leta. Z Bogam!
J. Levičnik.
Iz Gotice. Zakonska sodnija v Gorici jc takole sostavljena: Predsednik: p. n. g. Avg. Codelli, bar. Fahnenfeldski, prošt; svetovavci: p. n. gg. kanonika Pet. Kile j in Blaž Bucik. Jak. Stibiel, prof. cerkv. prava in zgodovine in častni kanonik; O. Klar V as co t ti, provinci a I frančiškanskiga reda, prof. cerkv. prava in zgodovine na Kostanjevici: Kari Dolijak, mestni župan in doktor oboj. prava: zagovornik: Dominik CastcIlaiH, doktor sv. pismu, in duh. vodja v semeniši; tajnik: Jan. I.a panja, konsistorijalni tajnik, kterimu je pridjan Stef. K e lis a. dvorni kaplan. —
Iz letašnjigu duhovskiga imenika goriške nadškofije se razodeva, de šteje ona 188.774 duš, 15 dekanij, 47 far. skupaj 62 farnih cerkva, dalje 4 farne stanov, vikariate, neslan, vikariatov H, lokalij IG, kaplanij 93, skup previde-ii i h cerkv. 121. Število duhovnov 410, med njimi pa 20 redovskih. V drugih škofijah jih biva 18, polovica v pokoji: mašnikov v pokoji vsih skup 40; umerlo jih jc od 1. grud. 1^55. 8. poslednji Jan. Peric. duh. v pokoji. 7. grud. I. I. Bo gos | o v c o v je v vsih 4 tečajih 30 ; namreč v I. 9. v II. 13, v III. 7. v IV. 7, ktere številke nar glasiieji govorijo za mladenško semenišč.
Iz Tcr.sfa slišimo iz prijutelskiga dopisa, de se ondi Marijna družba v prid afrikanskiga misijoua čedalje bolj iu bolj razširja iu žc mnogo tovaršev šteje. Je pa tudi potrebno. zakaj g. misijonar Gostner nam je pred nekim casam pisal de misijon okoli 50.000 gold. stroškovna leto ima, in v naj po>lcdnjišiin dopisu beremo, de so letušnji novi misijonarji. popotvajc skoz \roči Kgipl in dulje. le ob nedeljah imeli kako kapljo vina, sicer so mogli z vinazanim Vilam zadovoljni bili. Pri nas. ko imamo bistre studence, ni težava, ob vodi bili, - tam pa je drugu. Bog poverili bogoljubiiim Slovencam. de se še vselej spomnijo Afrikanskiga misijoua. sama Danica je od začetka Ianskiga leta dosihmal odrajtula okoli 500 gold. zbirk Marijniuiu društvu na Dunaji.
Mlazgied po her*an*ki»n #relii.
Družba sv. Severina na Dunaji bo tudi letaš napravila popotvanjc v Jeruzalem in druge svete kraje, ako se saj 20 moških k temu romanju oglasi ži nske se ne sprejemIjejo Kdor se želi popotnikom pridružiti, se mora do 25. svečana pri Scvtriuovim društvu ( Grunaugergasse Nro. 843) na Dunaji oglasili in denar za popotvanje vložili. to je. 500 gold. v srebernih dvajselicah. Za ta denar bodo popolni stroški od odhoda iz Tersta do povernitve v to mesto oskei hijeni. V pervi polovici sušca bo odhod iz Tri sta. Velikonočne praznike bodo v Jeruzalemu obhajali. V lijakov o iz Zagreba poklicane usmiljene sestre so pre-
vzele dekliške normalne šole, in uče otroke tudi v ženskih ročnih delih. Delijo dalje hčeram premožniših hiš nauk v bolj izverstnih ženskih ročnih delih po 5 ur na teden za plačo po 2 gold. na mesec. Poslednjič napravljajo tudi znotranjo šolo za vikši dekliško izrejo proti spodobni plači.
—	V F r e i b u r g se je 19. u. m. častiti, vikši pastir iz svojiga pregnanstva povernil in je bil z veselim pozdravljanjem in slavoklici sprejet! — V Rimu sc obhajajo velike zahvale zavoljo otenja neapolitanskiga kralja; v cerkvi aposteljnov je bilo na prizadevo saksonske knezinje in španj-ske kraljice Kristine tridnevno opravilo. — l.ondon. Voj-vodinja Athol-ska je pred nekimi dnevi prestopila v katoliško cerkev. Ze 4 šotiške vojvodinje so se pokatoličile. — Iz Briksna je znani cerkveni pisavec, izverstni gimnazi-alni učenik in posebni prijatel in podpornik afrik. misijona svetim Očetu papežu poslal naznanila zastran delavnosti tirolskih misijonarjev v Afriki. Ta izverstni gospod je sv. Očetu osebno znan in je na tc oznanila dobil od njih prav prijazin odgovor, v kterim pravijo de jim te naznanila serce močno razveseljujejo, in de z naj priserčnišimi prošnjami na kolenih Božjo milost prosijo, de bi misijonarji zmiram dalje in več sadu obrodili, raznanovavcu pa v zastavo očetovske ljubezni in v dosego vsih nebeških milost podele apostolski blagoslov. — V Milanu pričakujejo 15. t. m. Nj. veličanstvi in za njino slovesno sprejetje velike priprave delajo. Ker svitli cesar s cesarico zavoljo deržavskih in vojaških zadev ne moreje v Rim popotvati, kamor so jih sv. Oče po nadškofu Viale Prela-tu povabili, bodo neki sv. Oče sami prišli v imenitno „Loretto44, se ondi s cesarjem sniti, kteriga žele osebno viditi in poznati. — Ves pri m-s k i prečast. škof so prejeli iz neznane roke 26 tavžent gold. v različne dobre namene. — Prečast. škof Moyses v banski Bistrici so od mertvudn zadeti.— Francoski cesar Napoleon III., kakor piše „Volksfr." želi od papeža slovesno kronan biti. Sveti Oče so se tnendo po poslancu, turonskim vikšim škofu, Marlot-u, izgovorili, de zavoljo zdravja in družili okolišin sami nc morejo v Pariz priti, de bodo pa nadaljne potrebne reči v ta namen poznejši določili.
—	V Oksfordu je anglikanski vikar A. H. de Romestice v katoliško cerkev prestopil. — Na rumenim morji na severni strani kitajskiga zidu so morski roparji nekiga katoliškiga misijonarja v morje vergliin vtopili. V Man d zur i i, od kodar se to piše. kerstijo misijonarji po 12 do 15 sto otrok v smertni nevarnosti, in po 50—100 odrašenih nevernikov. —
Pogovori z gg. dopisovavci•
G. S. J. Smo vse poskerbeli, hvala! — G. J. V.! Bog pluti! — G. A. V. v R.: oskerbeli; — zastran Govornika se bo še vidilo; — Drobtince za I. 1855 veljajo 1 gold. 20 kr., za I. 1856 pa 1 gold. — G. B. L. v Ž.: Bi bilo dobro; želeli bi pa gotovi spis, ker sami ne uter-pimo s časa m. — G. F. St. v T.: prav lepa hvala! — G. M. S. v T.: Bomo skusili prej ko moč.
iTMiii darovi.
Za afrikanski misijon:
Iz Cirknice 30 kr. — Iz llin 2 gold. — Bratovš. živ. rožen k ranča pri št. Vidu nad Ipavo 20 gold. —
MHihorzhe zadeve.
V teržaški š ko fi i. 24. grud. je bil pokopan častiti fajmošter v Servoli, g. Jož. Pavlic,v46. letu svoje starosti. R. I. P.!
Današnjimu listu je pridjana druga pola razlaganja zakonskih postav.