DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 102.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 1st, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXII.
Zvezna vlada preiskuje , graft policistov in poli-tikarjev v Cantonu
Zvezna sodnija v Clevelandu je začela preiskovati skrajno za-m'kerne razmere, ki vladajo v Canton, Ohio, glede prohibicije. Sodniji je prišlo na uho, da so tam mestni višji uradniki dobivali tisoče dolarjev, da so mol-; čali glede kršitve prohibicije od strani raznih butlegerjev. Obenem je zapletenih v isto afero mnogo policistov, od najvišjega do najnižjega. Sodnija je sklicala izvanredno zasedanje velike porote, ki bo obtožila krivce, ki pridejo potem pred sodbo. Poleg tega se govori in obenem poroča iz dobrih virov, da so štirje butlegerji v Cantonu spravili skupaj $110,000 za svoj zagovor in za podkupnino uradnikom. Najeli so prominentnega odvetnika, ki se sedaj nahaja v Wash-ingtonu in skuša prisiliti višje Uradnike v glavnem mestu, da bi Potlačili vso afero. Toliko je gotovega: zvezni prohibicijski agenti so se nahajali v Cantonu zadnje tri mesece. Tekom tega časa so dobili zaprisežene izjave od politikarjev, od župana, od Policistov in od butlegerjev. Razmere so bolj sramotne kot v Chicagi, dasi šteje mesto Canton komaj 120,000 prebivalcev. Zvezni pravdnik v Clevelandu ima pred seboj celotno poročilo strašne politike in kršenja prohibicije v Cantonu. Poročilo pravi, da je mesto razdeljeno V posamezne distrikte ali okraje, in vsak okraj ima svojega "ko-lektorja," ki je ali policijski kapitan, mestni pravdnik ali kaka druga višja oseb^. Napram zveznemu pravdniku so se izjavili butlegerji, da če so plačali Podkupnino, da so lahko vodili svoje prostore in prodajali opojno pijačo, toda če so zamudili samo en mesec plačila, je policija Udrla v njih prostore, nakar so bili obsojeni v večje ali manjše denarne kazni. Govori se, in zvezni pravdnik ima dokaze v rokah, da so mestni uradniki in Policisti tekom enega leta dobili nad $100,000 kot podkupnino.
Postava je danes v zadregi, kaj bi naredila z zločinci
,// o
Blaznež je ubil dve osebi in končno sam našel smrt v blaznici
Columbus, Ohio, 30. maja. Neki blaznež v tukajšni državni norišnici je včeraj ubil dva druga blazneža, in je bil končno v boju s stražniki sam ubit. Do-tični blaznež je Ambrose Moss, star 31 let, in so ga šele včeraj pripeljali v norišnico.. Ko so ga pripeljali v norišnico, je bil videti precej miren. Poslali so ga v spalnico z drugimi moškimi vred. Pozneje je pa vstal, zgrabil za mizo in začel z njo udrihati po svojih tovariših. Dvema je razbil glavo, in oba sta prišla v norišnico šele zadnji teden. Moss je bil prej že dvakrat v norišnici, toda vselej izpuščen kot ozdravljen.
Tudtf vlcanadisožejni in roparski
Windsor, Ontario, 29. aprila. Dva oborožena bandita in neka mlada ženska lepotica so dospeli včeraj v trgovino, ki jo ima najeto kanadska vlada za prodajo opojne pijače. Dočim je mlada ženska z revolverjem v roki stra-j žila pri vratih, sta možka oropala blagajno vladne trgovine za $4000 in odnesla več steklenic j žganja, nakar so vsi trije pobegnili v avtomobilu, ki je čakal zunaj.
V Nemčiji se ne zmenijo
delavci za Forda
Berlin, 30. aprila. Delavci v tukajšni Fordovi tovarni se prav nič ne zmenijo za prepoved Henry Forda, ki je ameriškim svojim delavcem prepovedal uživanje opojne pijače. Nemški delavci se ne zmenijo za to prepoved, ker jih čuvajo nemške postave, glasom katere delavec ne more biti odpuščen iz vzroka, ker se je napil, oziroma, ker uživa opojno pijačo. Svobodomiselci zborujejo v Berlinu Berlin, 30. aprila. — Tu se je otvoril v dvorani nekdanje pruske zbornice poslancev kongres svobodomislecev ali bogotajcev. Kamen kongresa je zahtevati od vlade, da se svobodomislecem podeli ista pravica kot vsem verskim občinam ali sektam. Družba svobodomislecev je bila tekom vlade kajzerja uničena, toda po vojni, in sicer v letu 1920, je štela že 3000 članov, dočim jih šteje danes nad 600.000, ki so razdeljeni v 2000 različnih skupin.
Direktor Barry
Direktor javne varnosti v Clevelandu, Edwin D. Barry, o katerem se je govorilo, da bo letos kandidat za šerifa, je izjavil, da nikakor ne mara kandidirati za d etični urad. Barry je poznan kot eden najboljših, vestnih in odkritosrčnih javnih uradnikov.
Društvo Zorislava
Priljubljeno pevsko društvo "Zorislava" priredi v nedeljo v spodnjih šolskih prostorih fare sv. Kristine v Euclid Village domačo veselico. Društvo mnogo žrtvuje za lepo narodno in cerkveno petje in se vljudno priporoča rojakom za obilen poset.
Knjiga naslovov
Veliki direktorij mesta Cleveland, ki izide vsako leto enkrat, bo pripravljen tekom prihodnjih treh tednov. Kot pravi vodstvo, ki izdaja to knjigo, bo v njej nad 700.000 imen in na-! slovov Clevelandčanov.
* Jack Dempsey, bivši roko« Gorski šampijon, se je moral včeraj podvreči operaciji v Roch-| ester, N. Y.
Zvezna vlada je dala po posebnem vojaštvu zavarovati svoja poslopja
Oboroženi z gorjačami in z revolverji so prišli zvezni marini v . Cleveland, da stražijo tekom i dneva 1. maja in do petka zvezna poslopja v Clevelandu, zlasti poštno poslopje in Federalno rezervno banko. Vlada pričakuje nemirov na dan 1. maja od strani socialistov in komunistov, in raditega je izjavila, da neče vzeti nobene rizike, pač pa bo pripravljena za vsak slučaj. M. J. Fleming, pomožni governer rezervne banke, se je izjavil, da je dobila banka več groženj glede nemirov okoli zveznih poslopij na dan 1. maja. Medtem je pa izjavil varnostni direktor v mestu, Edwin D. Barry, da mestna policija ne bo nadlegovala nobe- j nih paraderjev, dokler se slednji mirno zadržijo. Za vsak slučaj nemirov in razsajanja, pa bol pripravljena vsa mestna policija j kakor tudi ognjegasci, da naredijo mir in red. Vsakdo pa lahko paradira po mestnih ulicah, kolikor se mu zljubi, dokler se mirno in dostojno zadrži.
-o-
2000 zabojev pive V Cleveland je dospel v sredo železniški voz, poln dobre kanadske pive. Baje se je nahajajo v vozu 2000 zabojev dobre pive. Ne ve se, kako je prišlo do tega, toda zvezna oblast je zvedela za pošiljatev, ki je bila za-i plen j ena, kakor hitro je dospela v Cleveland. Zvezni agent je so pivo izložili iz železniškega i ;voza in pivo odpeljali v shrambe v zveznem poslopju. In po-; ročilo ne pravi, če imajo kaj ledu v zveznem poslopju, da si zvezni uslužbenci lahko privoščijo vsak steklenico dobrega piva.
škoda ga je
j Zvezne stražne ladje so včeraj v bližini Sandusky, Ohio, za-! plenile neki čoln, ki je pravkar priplul iz Kanade in pripeljal s seboj 268 zabojev pive in 28 zabojev žganja. Ker se čoln na prvi poziv stražne ladje ni hotel ustaviti, so stražniki zače)i j ! streljati, nakar se je čoln ustavil. Pijača, čoln in vse drugo je bilo zaplenjeno, in dva moška v čolnti sta bila aretirana.
Ropar dobil 10 let
Sodnik McMahon je obsodil Harry Raymonda, ki je 37 let : star, in ki stanuje na 1857 E. 86. i St., na deset let ječe, ker je Raymond udri v neko privatno stanovanje in odnesel za $10.00 bla-!ga.
lepo za pivovarno 1
Clevelandska pivovarna, ki je znana pod imenom The Pilsener Brewing Co., ali okrajšano P. i O. C., je dobila te dni od zvezne vlade povrnjenih $39.000, katere je baje preveč plačala v dav-| kih.
Pomlad vabi
Od 1. aprila naprej je pobegnilo iz domov svojih staršev v ' Clevelandu kakih 200 mladih deklet, katere je izvabila pomlad in sladka ljubezen na "svobodo."
Plesna veselica
Dr. sv. Cecilije št. 37 S. D. Z priredi v soboto 3. maja, ob 7:30 zvečer v spodnji dvorani S. N. Doma, prijetno domačo plesno veselico. Igral bo Kalistrov orkester. Prijatelji dobre zabave so prijazno vabljeni.
Baker je zbolel
Odlični Clevelandčan, bivši vojni tajnik in mestni župan, [Newton D. Baker, je nevarno j zbolel za pljučnico.
Lep apel našim rojakom glede Narodnega vrta.
Pred več kot šestimi tedni smo sprožili vprašanje "Narodnega vrta" v Clevelandu. Omenili smo, da nam je mestna vlada podelila velik kos zemlje v najlepšem parku mesta, v namenu, da to zemljo obdelamo in dobimo pravico jo nazivati "Narodni vrt Slovencev." Vzbudilo se je nekaj zanimanja za to, med posamezniki in društvi, toda ne dovolj. Tozadevno smo dobili sledeči memorandum, katerega pri-občujemo na tem mestu iz vzroka, ker zadeva še ni zamujena, in če hočemo, lahko izpeljemo, kar smo se namenili. Odbor, ki je postavljen, da zadevo spravi v red, nam sporoča:
"Ne, ni res, da je vse skupaj i zaspalo. Počakajte, sedaj se za-jčnemo šele zanimati. Imeli smo I doslej mnogo drugih ovir in poslov, in sedaj pa pride na vrsto zadeva Narodnega vrta, in opri-j jeli se je bomo. Pridite v ponde-1 jek, 5. maja, v Narodni Dom. In sicer vsi, ki ste bili na zadnji • o j i imenovani v odbor. Poleg tega pa naj vsako društvo v naselbini, bodisi podporno, dramatično, kulturno ali pevsko, pošlje vsaj svojega predsednika, tajnika in blagajnika na ta shod. Seja se bo pričela ob 8. uri zvečer v dvorani št. 2, v novem poslopju. Na sejo pridejo tudi zastopnik "Civic Progress Lige," ki bodo dali potrebna pojasnila in navodila.
Pridite na sejo vsi, ki mislite narodno in za narod, ker sedaj se nam nudi lepa prilika storiti nekaj za narodno stvar, ki bo velikega pomena in koristi. Priliko imamo, da postavimo slovenske-: mu narodu spomenik, ki bo ostal za vedno, in ki bo pričal, da smo imeli može, ki so naredili tudi kaj za napredek slovenske Amerike. Zakaj bi mi zamudili ena-i ko priliko, dočim jo bodo drugi
Srebrna poroka
Danes, 1. maja, praznujeta Mr. in Mrs. Joseph Svete, Lorain, Ohio, petindvajseti etnico svoje družinske sreče ali srebrno poroko. Tako sta bila tiha in molčeča, da če slučajno ne bi dobili prijateljski "hint" od našega znanca, da tega lepega dogodka sploh ne bi mogli poročati. Mr. Svete se nahaja od leta 1905 v Lo-rainu, Ohio, kjer je eden najbolj upljivnih državljanov. Njegova soproga je iz znane, spoštovane Viranto-ve družine. Mr. Joseph Svete je bil več let urednik in upravnik "Nove Domovine," ki je današnja "Ameriška Domovina," in je s svojim neumornim delovanjem mnogo pripomogel, da izhaja še danes "Ameriška Domovina." Vsa leta svojega življenja je bil Mr. Svete naš iskren prijatelj, pomočnik in svetovalec. Ob Priliki njegove srebrne poroke mu "Ameriška Domovina" prav iskreno čestita ta mu prisrčno želi, da bi zdrav in vesel, kot je danes, dočakal tudi zlato poroko. Mr. in Mrs. Joseph Svete: iskrene čestitke!
izkoristili. Ali nismo glede kulture in napredka enaki in mogoče boljši kot druge narodnosti v Clevelandu ?
Za dan 22. maja je v mestnem avditoriju določena velika veselica vseh narodov, ki se bo vršila v namenu, da se poživi kulturno delo vseh narodov v Clevelandu. In ravno raditega je še toliko bolj važno, da se zberemo v pon-deljek in nekaj definitivnega ukrenemo.
V	resnici je potrebno, da bi imeli Slovenci v Clevelandu ne-1 kak stalen odbor, ki bi pazil na vse javno in narodno gibanje in bi skrbel, da bi bil naš narod zastopan tako kot je opravičen do zastopstva. Mi, kot slovenski narod v Clevelandu, ki smo zastopani po toliko tisočih državlja-1 nih, bi se morali na vsak način j od časa do časa pokazati javnosti in nastopiti, kadar se gre za skupno delo.
V	naši javnosti imamo mnogo mladih moči, imamo odvetnike in zdravnike ter druge profe sioniste ,ki so kot nalašč pokli cani, da so kot zastopniki naroda in da narod ob enakih danih prilikah zastopajo. Treba pa, je, da jih narod tudi pooblasti v to, da jim daje nasvete in navodila.
In zakaj čakamo? Ali ni čas, da začnemo z delom? Pridimo skupaj in začnimo. Skupaj z brati Hrvati, ki so nam vedno radi v pomoč, storimo lahko silno dobro delo za naš narod. Vabljeni so torej za pondeljek, 5. maja, vsi Slovenci kot tudi bratje Hrvatje, da se udeležijo skupnega shoda v S. N. Domu ob 8. uri zvečer. Odbor iskreno vabi vse zavedne rojake k obilni udeležbi.
* V Rimu je bil posvečen za duhovna knez Volkonski, bivši adjutant ruskega carja.
Iz Mehike
je dospel v Cleveland k svojemu bratu Mike Telichu, 473 E. 142nd St., Jože Telich in sicer iz Mexico City, kjer je bival celih pet let. ž njim je prišel tudi rojak Jernej Baraga. Oba mlada rojaka sta delala v Mehiki na farmi in pravita, da se jima je tam zadnje čase prav dopadlo. V tistem kraju so ostali še štirje Slovenci: Franc H vala, John j Petrič, Franc Vidergar in Mrr-jko Vehovec. Ostati mislita za j stalno v Clevelandu, ker se poču tita bolj domača med tolikimi našimi rojaki, medtem ko jih je bilo doli v Mehiki samo šest. Vesela sta,, da sta odnesla zdravo kožo iz tiste vedno nemirne Mehike. Bodita iskreno pozdravljena med nami!
Kegljaška tekma
Kakor smo že poročali, prire-de nekatera društva Slovenske Dobrodelne Zveze kegljaško tekmo ali turnament. Dosedaj se je i priglasilo že osem teamov in sicer od št. 36 dva, od št. 9 dva, od št. 17 eden, od št. 8 eden in od št. 40 dva. Tisto društvo S. D. Z., ki se namerava udeležiti te tekme, naj se priglasi najkasneje do 5. maja. Tekme se vršijo na Pozelnikovem kegljišču, 6125 St. Calir Ave., Cleveland, O. Clevelandska društva bodo kegljala v delovnik, zunanja pa v nedeljo. Podrobnosti bodo še pravočasno poročane.
Maša zadušnica
Mrs. L. Strnad nam poroča, da se bo brala maša zadušnica za njenima pokojnima bratoma John in Anton Keržič, in sicer v petek, 2. maja, ob 6:30 zjutraj v cerkvi sv. Vida. Sorodniki, prijatelji in znanci so prošeni, da se te sv. maše udeležijo.
* Nevarno je zbolel župan mesta New York, Jimmie Walker.
Papež Pij ostro napada laško fašistovsko vlado špijonov
Rim, 30. aprila. Včeraj je imel papež Pij nagovor mladini katoliških organizacij v Italiji, in tekom svojega nagovora je ostro obsodil laški fašizem, kot danes prevladuje v Italiji pod diktatorstvom Mussolinija. Govor papeža je bil tako strog in izvanreden, da fašistično časopisje, med njimi upljivni "Gior-nale d'ltalia" besneče napada papeža radi njegovega govora. Pa- ] pež je začel svoj govor z željo, da bi katoliške mladinske organizacije v Italiji prospevale, ki sot tekom zadnjih par mesecev narastle za 50,000 članov. In če katoliške organizacije, pravi papež, v tako težavnih okoliščinah, narastejo za 50,000 članov v kratkem času, tedaj je to znamenje, da mladina ni zadovoljna z obstoječo vlado. "Poznano vam je," je rekel papež, "da je naša mladina obdana od tisočih oči, ki vohunijo v katoliških krogih. Fasisti bi najraje danes ugonobili katoliško mladino. In z isto čuječnostjo, kot opazujejo faši- j sti delovanje mladine, opazujejo tudi poslovanje duhovnov, škofov, da, celo kardinalov. In veseli smo, kajti vohuni se bodo pri nas marsičesa dostojnega, zdravega in. pametnega naučili." : In radi tega govora napada sedaj fašistovsko časopisje Italije papeža v najstrožjem tonu.
-o--1
Italija gradi 29 novih vojnih ladij
Rim, 30. aprila. — Laški kabinet je danes odredil gradnjo 29 novih vojnih ladij. Ena izmed teh ladij bo križarka, ki bo nosila lO.OO'O ton in bo imenovana "Pola" aH Pulj. Dve novi i ladji bosta v poizvedovalni ali iz- j vidni službi. Vsaka bo nosila 5100 ton, kar je precej tonaže za ladje enake kakovosti. Nadalje namerava Italija zgraditi štiri nove torpedne rušilce najnovejšega tipa ter 22 podmornic.
Ženska, ki ima svoje verske predsodke
New York, 30. aprila. Mary Averill Bland, 47 let stara, je j danes pred zveznim sodnikom Bondy, katerega je prosila za ameriško državljanstvo, izjavila, da nikakor ne bo prisegla, da bo branila Zedinjene države v slučaju vojne. Ona je krščanskega prepričanja, je rekla, in Krist je učil mir in ljubezen, ne pa vojno. Krist je obsodil smrtonosno orožje, in tudi v slučaju vojne Mrs. Bland ne bi branila vlado Zed. držav.
Ni nič čudnega, saj vsi isto vemo
London, 29. aprila. Znameniti angleški slikar Frank Salisbury, ki se je vrnil sem iz obiska v Ameriki, se je izjavil glede prohibicije sledeče: Nikdar ni-Isem v svojem življenju dobil še toliko povabil za pijačo kot v i času, ko sem se mudil v Ameriki. V ameriški družbi je postalo pijančevanje enostavna moda. Za prohibicijo se sploh nih-i če ne zmeni, pač pa si vsakdo prizadeva, da jo čim bolj krepko krši.
* 300 dijakov Pennsylvania univerze je bilo aretiranih v sredo, ki so napadli policijo radi ixi j vtikanja v njih zadeve.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY KSWSPAFKR
Published dally except Sundays and Holidays
£ft
Ameriko.
celo
IK*
NAROČNINA:
leto_______»JO 11,» Clavftlan), po potti. celo leto «7.00
:»w______es.«o|a« oi«t«iwq4. po soML pol leta tt.sc
Za Cleveland do r*«n«SMcll»: celo leto «6.50: uol leta $3.00 Za Evropo in Ks.nado Je Ista cena kot ca Cleveland po poŠti. Posamesaia fcr.evilka Jt conte.
v«a plačo«, doptae Id denarne pošiljat*« naalovlto: Amerlik» Domovina Sili 6t, Clau Aye., Cleveland. O._Tel Henderaon 0B3S,
JAM3E8 OEBEVEC and LOUIS J. PIF.O, Editors and Publteheri
Entered m second class matter January at Cleveland Ohio, under the Act of March
bth, 19UU, at the Post Office Srd. 1871.
83
ne, ki ostanejo doma, se -preveč zanašajo na denar, ki jim ga,pošiljajo svojci iz tujine in ne goje tako polja, kot bi ga sicer. Me-, [stoma doslej dobro gojene njive i se ne obdelujejo več in se spremene v puste pašnike, koder raste mesto sočne trave, bodoči osat in nepotrebni plevel. Hiše se ne popravljajo, žene upajo, da bo mož v kratkem poslal denar, da i še ona z otroci pride za njim v tujino. Zapuščenih bajt je veliko, še več jih je naprodaj za mal, skoraj ničvreden denar. — Gozdovi se nesistematično i z seka vaj o, za višje dele v hribu nihče ne skrbi.
Kočevska je lepa po svoji legi. Tip kraške pokrajine je. Kraške jame, ki so v teh krajih številne in krasne po kapnikih, gozdovi, ki so mestoma v bolj oddaljenih krajih še pragozdovi in druge naravne lepote, bi bile lahko privlačne za številne tujce. Po gozdovih ni nikjer toliko divjačine in zverjadi kot tu.
No. 102. Thu. May 1st, 1930.
Slovenski radio program.
V dveh prejšnih člankih smo povedali, kakšnega pomena je bil slovenski radio program za ameriške Slovence. Seveda nam je žal, da ga niso slišali vsi ameriški Slovenci in naši bratje Hrvatje. Ako bi nam bilo mogoče v tej prvi slovenski radio sezoni to povzročiti, bi nas iskreno veselilo, ravno tako kot vse druge ameriške Slovence.
Toda učili smo se. Kdo bi si mislil pred, recimo, petimi, leti, da nam bo kdaj mogoče razpošiljati redno slovensko, pesem in glasbo širom Amerike! Radio je upeljan po ameriških domovih tekom zadnjih deset let. Naši rojaki so ga upeljali v svoja domača stanovanja tekom zadnjih treh ali dveh let.
Kako smo mi, očetje in matere, poslušali, petje, ki je prihajalo kot od začarane moči skozi zid iz zraka v našo hišo! Kako so se otroci veselili. Koliko večerov je mladina posedala doma, namesto da bi tavala po ulicah, pa so poslušali lepo glasbo in petje doma in imeli pri tem lepo zabavo.
S kako skrbjo, strahom in boječnostjo smo se mi Slovenci pripravljali za naš slovenski radio program. Seveda, mi Clevelandčani smo se vedno čutili, da znamo in premoremo marsikaj, in končno smo rekli, da imamo tudi svoj lastni radio program. In dobili snio ga ter s tem osrečili ne samo sebe, naš narod, pač pa je slovenski radio program poslušalo vsako nedeljo tudi tisoče Amerikancev, Nemcev, Slovakov, Poljakov, Čehov in pripadnikov drugih narodnosti, od katerih smo dobili tisočera priznanja glede lepote slovenske glasbe, slovenske pesmice in godbe.
Slovenski radio program v prvi sezoni je bil uspeh, ker smo vsi skupaj delovali. In ker je bil slovenski radio program uspeh* seveda želimo, da se v prihodnji sezoni nadaljuje. Tisoče slovenskih hiš je v Clevelandu, po državi Ohio, v West Virginiji, Pennsylvaniji, Indiani in Michiganu, kjer se sliši slovenski radio program. In te tisočere slovenske družine, .zlasti v malih mestih, kjer ne odmeva slovenska pesem, ako ni poslana iz Clevelanda, željno pričakuje prihodnje sezone slovenskega radio programa.
Kot smo omenili, smo pravkar zaključili prvo sezono slovenskega radio programa/ Kaj bomo naredili v prihodnji sezoni? Treba se bo pogovoriti, skupno, z vsemi trgovci in z narodom. Od naših naročnikov pričakujemo, da nam dajo iozadevne nesvete. Noben naš rojak ni tako malenkosten, da nam ne bi mogel svetovati. Več glav več ve, in tako pričakujemo tudi mi, da nam naši ljudje svetujejo tozadevno.
Taki nasveti bodo prišli zelo prav, ko se bodo zbrali slovenski trgovci ponovno, da uredijo prihodnji slovenski radio program. Da brez njega ne bomo; to je gotovo, ker naši ljudje so se enostavpo zaljubili v slovenski radio program, Joda po istem načinu, in poti kot smo vodili letos slovenski radio program, ne more iti več naprej.
Slovenska naselbina v Clevelandu je sicer velika, ima talentov neštevilno, toda pripravljati te talente, zbirati moči, trainirati, voditi, pisati, voditi račune, oglaševati podjetja, vse to vzame ogromno časa, žrtev in denarja. Poleg tega nam naznanja WJAY postaja, potom katere smo letos odda-; jali svoj prvi slovenski radio program, da bo podražila po-1 stajo in program od $75.00 na uro na $150.00 na uro. To je brez vseh drugih stroškov, ki jih imamo vsako uro tekom radio programa.
WJAY radio postaja v Clevelandu ima sedaj 600 "wats" sile ali moči. Od 1. oktobra naprej jih bo dobila, s privoljenjem zvezne radio komisije v Washingtonu, 2500, kar po-, meni, da se bo postaja lahko slišala do 1000 milj v okrožju.
In to postajo nameravamo rabiti v prihodnji sezoni. In te postaje se nameravamo poslužiti, potom National Broadcasting Co., ko bomo enkrat dobili slovenski radio program iz Ljubljane, in ko bomo ameriški Slovenci prvič poslali slovensko pesem v staro domovino, česar se ni zgodilo še nikdar v zgodovini slovenskega naroda.
Da pa dosežemo vse to, je treba skupnega sodelovanja ljudi vseh prepričanj in mnenj. Vodstvo slovenskega radio: programa je bilo vseskozi sezone iskreno, pošteno in nepristransko. Upoštevali smo vse in tako bomo naredili tudi v bodoče, In kako bomo naredili, o tem se bomo pa pomenili na skupnem sestanku, na katerega bo vsakdo povabljen, ki se je zanimal za naš slovenski radio program, in ki se misli ' zanimati v bodočnosti. Skušnje smo dobili, in sedaj lahko govorimo, kako bi naredili boljši, večji in uspešnejši slovenski radio program. Prosimo, da pazite na časopis tozadevno
Tu živi kralj naših gozdov,- medved, volk in mrjasec, divje koze in divje mačke, srne so se zare-dile v veliki meri povsod, zajčji rod je številen. Lovci feo našli v gozdovih jerebe in divje peteline poleg druge divje perjadi. Na Kočevskem bi bilo treba novih delavcev, ki bi kovali iz naravnih bogastev pokrajine in iz svoje delavnosti bogastvo. Treba bi bilo živahne akcije za tujski promet na Kočevskem. Marsikateri kraj je že obogatil s tujci, in Kočevska bi našla v tem rešitev gospodarskega vprašanja. Zgraditev železniške proge, ki bo vezala Slovenijo z morjem, ki je zaenkrat samo še v načrtu, a je nujna, bo za Kočevsko velikanska pridobitev, ki bo rešila tudi gospodarstvo te dežele. Ogromne množine lesa, ki je sedaj naravno bogastvo, bo spravljeno v denar in si bo s tem marsikdo opomogel. Bodočnost in gospodarski prospeh ali pa tudi propast pokrajine pa leži brez dvoma samo v rokah Kočevcev.
(Ciril Jegrič)
CVETLICE V NAŠ DOM
Vesti iz domovine
V	dež. bolnišnici v Ljubljani ie umrl Kecelj Jakob, posetnik z Trzina, v 43. letu starosti. Bil je dober in skrben gospodar in ;e je udejstvoval pri vseh gospodarskih organizacijah. Bil je načelnik Kmetske podružnice in gasilnega društva. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka.
V	Smart nem pri Litiji je 3, aprila umrl v starosti 82 let g. Franc Medvešek, čevljarski mojster in hišni posestnik. Bil je član ondotne hranilnice in posojilnice ter podporni član požarne brambe.
Smrtna kesa. V Črnomlju je po kratki bolezni v lepi starosti 73 let umrl g. Josip Doltar, dolgoletni mestni župan, načelnik okrajnega cestnega odbora in ugleden posestnik in trgovec.
Strela ubila pet glav živine. V pondeljek, dne 14. aprila, ob desetih dopoldne, je strela udarila v veliko lipo, ki stoji tik hleva posestnika p. d. Kamšaka v Brcah, pošta Dobrna pri Celju. Od tam je preskočila v hlev, kjer je ubila pet glav živine.
Umrli so v Ljubljani v času od 5. do 12. aprila: Ana Zupančič, dninarica, 58 let, Vidovdan-ska 9; Frančiška Kotnik, mestna uboga, 77 let, Japljeva 2; Marija Krisper, vdova veletrgovca, 59 let, Stritarjeva 3; Ivan Cene, mlinar, 30 let, Vidovdanska 9; Elizabeta Majdič, mestna uboga, 87 let, Japljeva 2; Mart. Co-larič, major v pokoju, 59 let, Dunajska 14; Marija Rožman, bivša služkinja, 23 let, Vidovdanska 9; Ivan Sirk, mesar in posestnik, 72 let, Poljanska 64; Mate Štrgovič," trgovec, 59 let, Dunajska 5; Ludvik Merhar, trgovec. 38 let, Vidovdanska 9; — V bolnišnici so v istem času umrli:
Marijan Aleks, sin sluge, 1 leto, Poljanski nasip 40; Ivan Bizjak, bivši trafikant, 66 let, Bohoričeva 10; Vekoslava Klemen -čič, hči sluge, 1 leto, šmihel-Sto-piče; Mira Marinko, mestna uradnica, 25 let, Rimska 23; Anton Vagaja, železniški mizar, 48 let, G unci je pri št. Vidu; Ivan Gruden, profesor, 43 let, Dunajska 38; Jurij Lavrič, finančni podpreglednik v pokoju, 62 let, Aljaževa 7.
Žalostna smrt mladega rudarja. Nerad je šel — mati, mu je branila, pa je bil ukaz in šel je na delo — France šikovec, predajalec v Kotredeškem rovu v Zagorju — praznik Marijin — kdo gre na praznik rad na delo? Njegovo opravilo je bilo, da je stregel dvigalu, ki dviga hun-te s premogom iz jame — poln hunt z dvigala, praznega na dvigalo. Praznovali so tri dni, hiteti je treba, samo. en napačen potegljaj je lahko usoden, človek streže stroju — sam ponižan pod svoje človeško dostojanstvo — sam stroj.
In Zabavškov France je v naglici okoli dveh ponoči storil res napačen poteg prazen hunt, ki pod njim ni bilo trdnih tal, je strmoglavil v globino, potegnil Franceta za seboj — obležal je z razbito glavo. In prinesli so ga na rujavi nosilnici, zavezanega v platno, in v papirju zaviti so mu ležali na prsih možgani ...
Pri delu ponesrečil. Na parni žagi v Straži je zgrabil trans-.misijski jermen delavca Jožeta Vovka za obleko in ga v velikem loku vrgel ob tla, tako da je nesrečnik dobil občutne zunanje in notranje poškodbe. V nevarnem stanju so ga prepeljali v kandij-sko bolnico.
NJIVE SAMEVAJO, BAJTE RAZPADAJO
Kdor je hodil zadnje čase po Kočevski, je videl vsepovsod veliko zanemarjenost domov in tudi polja. Gozdovi so v bližini vasi preveč izsekani, drugod ne-počiščeni in največkrat nepredirne gošče, živina slaba in tudi premalo gojena. Vzroki tega gospodarskega propadanja so mnogoteri. Največji pa je brez dvoma: izseljevanje v trumah iz domoyine v tujino.
Vsako leto pomladi pa t u d i med letom se dvigne mladina po
Nove aretacije v Gorici. Te
i dni je goriška policija aretirala j g. Frančeškina, trgovca s kolesi, in njegovo ženo. Vzrok aretacije ni znan- Policija je dala ; tukaj zapreti trgovino. Prej-Išnji aretiranci, dr. Sfiligoj, Zor-ko Jelinčič, Slavko Bevk in drugi so še vedno v zaporu.
Grilanc oproščen. Nedavno se je zaključila pred tržaško poro-|to obravnava proti Rajku Gri-jlancu, gostilničarju v Saležu pri Trstu. Bil je obtožen umora in poskušenega umora. Obtoženec ki je član fašija, je bil oproščen.
Izpremembe pri tržaškem tisku. Dosedanji ravnatelj uradnega fašističnega glasila "Popo-lo di Trieste," sonte Nardini -Saladini je bil odstavljen. Vodstvo lista prevzame rimski dopisnik milanskega "Popolo d'ltalia" L. Fraddi, ki bo vodil list iz Ri-! ma.
Občinski načelnik v Dornber-
kočevskih vaseh — največ fantje po odsluženju vojaškega roka pa tudi dekleta — in gredo liki lastavice na tuje. Letos se je to izseljevanje začelo z marcem in se še ves čas nadaljuje. Vsak transport, ki gre iz Evrope v Kanado ali Južno" Ameriko, pelje s seboj tudi nekaj Kočevarjev. Doma ostajajo starci, žene in otroci. Ponekod po vaseh skoro ne dobiš moškega. Kar jih ni odšlo v Ameriko, hodi po mestih s košem na rami in krošnjari. že-
gu, bivši major Franciolini .ie bil odstavljen. Iz Prvačine je bil premeščen postajni načelnik in finančni tajnik Paracin.
Nenadoma je umrl v gostilni v Cerknem Jože Peternel iz Novakov. — V Koritnici je preminul 85-letni Ivan Podoreh. — Umrla je 40-letna Maria Kosmač, žena užitninskega upravnika in sestra znanega glasbenika Zorka Prelovca. — Na prostoru, ki sega od slapenske do naučanske ceste grade vojaško letališče. — V Biljah je nenadoma preminul Jos. Pavletič. — V Št. Vidu pri Vipavi je umrl 63-letni veleposestnik g. Kavčič Franc. Njegov sin je inženjer v Zemunu. — Električna luč sveti na Gočah. — V Postojni je umrla Fan i Likonova. — V Trstu je umrla ga. Matilda Klodič, mati podravnatelja državnih železnic ing. Maksa Klodiča in sestra pesnika Josipa Pagliaruzzi-' ja Krilana.
Ko je letos Anglež Herman Gculd prvič videl Gorenjsko, je navdušeno povedal: "Z oken pozdravljajo vsepovsod pisane cvetlice in na razpotjih stoje lepa znamenja s Kristusom na križu. . . to dvojo se mi je zdelo najbolj vidno v značaju slovenske vasi. . ."
Kako je še vedno živo po deže-li! Vsa omlednost, nemirna površnost in duševna navlaka, ki se je iz mest in ob bogvekod /gnezdila v naš kmečki dom, so ni mogla omrtvičiti zdravja in hrepenenja, ki še zmerom poje ;z naše matere: "Rasti, rasti, rožmarin!" — Ondan me je ljubezniv? kmetska mamica peljala v svoj vrtič; vsako cvetko je hotela posebej pobožati, prav iz srca se je sklanjala do njih. Rekel sem ji: "Vi pa impte res radi svoje cvetlice!" in se ji je ina-ko storilo: "Radi njih še umreti ne bom mogla."
Cvetlice niso samo za luksus. In vsi bi se morali iskreno zavedati, da nam vrtnarstvo ne nudi zgolj tega, kar prija želodcu, temveč se iz vrtnega življenja prelivajo žlahtne moči, ki naj bi bile nam vsem ponos kulturno-sti. Naši socijalni delavci včasih potožijo, kako pomembno se kaže bednost v tem, da je v današnjih ljudeh tako malo duše. A malokateri se spomnijo, da nimajo srca, komur ni drago v samoti poslušati pesem cvetlic in se pogovarjati ž njih lepoto, ki je tiha in silna kot dobra misel matere otroku.
Mnoge naše mlade deklice poznajo že čudno umetne stvari, vse skrivnosti takozvane "modne linije" preštudirajo in za vse se navdušujejo, najmanj pa za mirno, dobro življenje v domači izbi. Ali kjer v domači hiši, v domači družini nič več ne zeleni in ne cvete spomin iz kmet-skega doma, nagelj in rožmarin, tam je tako mnogokrat življenje brez duha. . . In bi bilo prav, če bi se mladi ljudje še bolj kot za modno linijo zanimali za takšno linijo, ki seže v srce in ga drži in priveže, za tisto staro blagoslovljeno linijo, ki se spočenja in raste, iz kmetske grude ter veselo in korajžno pelje do nebes.
Zelenja in cvetja je treba — in še prav posebno — tudi v naše meščanske domove. V vrtiču domačem naj se ukorenini mladost otrok, katerim bi sicer ostala beseda o domovinskem čustvu brez vsebine. Pa mnogi, premnogi nimajo vrta in kakor da zanje ne velja nebeški blagoslov. Pripelji pomlad v domačo sobo! Prijazen cvetlični vrtec v domači sobi naj ti nudi vsaj nekaj tistega najnujnejšega, po čemer bi moralo žejati slehernega človeka. že mlada srca meščanskih otrok naj ogreje vrtnarska misel terjih za vse življenje po-žlahtni z vrtnarskim d u h o m. Dajmo otrokom mladosti, ki nikoli ne umre, in nežnosti, ki jim bo zmerom v srečo, razpnimo njih čuvstvovanje in misli v življenje prirode! V mnogih kulturnih mestih dajejo šole učencem in zlasti učenkam majline, ukoreninjene utaknjence lonč-nih rastlin v nadaljno vzgojo, da potem odrastle, pravilno oskrbovane rastline odlikujejo z nagradami. S takšnim poukom ne poostre otrokom nele opazovalne zmožnosti, ampak pomaga vse to z dragoceno močjo mladini za poznejša leta, da bo vsekdar od-rastla v trdnem ravnotežju zoper mikavno površnost in laž-njivo veseljačenje ničvrednega,' potratnega življenja. Pri cvetlicah se spočenja pesem najlepšega, najboljšega, kar je v človeškem srcu.
Kaj je cvetlica? Ni vsaka rastlina, ki cvete, cvetlica, in so nekateri ljudje, ki sploh ne poznajo cvetlic. Cvetlica "je v e č i kot zgolj rastlinsko bitje. Šele | tedaj, ko gledaš cvetočo rastlino prav iz svojega srca, z živim občutenjem umišljenega ideala, šele tedaj ti ona postane "cvetlica." V prirodi ni umetnosti, —;
umetnost je človeška. Cvet je dal rastline in je njen, cvetlica je pa naša; toliko je tvoja in le toliko je tudi tebi lepa, kolikor si umetnica. Kadar občutiš in doživljaš cvetlico, si dahnila vanjo "nekaj" iz sebe same, da ni več zgolj prirodno bitje, marveč je po nežnem umetniškem dejanju postala tvoja. Zato potem sočustvuješ s cvetlico, se veseliš in žalost i š pri njej, v nji najdeš podobo in prizvok vsega, kar živi v tvojem srcu, hrepenenja in slutenj; cvetlica govori tebi in ti ji odgovarjaš. Ne m o r e torej biti nevažno, ali cvetlico ljubiš ali ne. Zdravje in sreča so narodu tiste matere, ki spoštujejo cvetlice.
Doživetja ob cvetlicah so kakor mile, dobre luči, ki ti lijejo sladkost v hrepenenje, kadar romaš sam skozi vonjivo temo samotne. živi,jenske poti. Ob teh doživetjih se ti očiščujejo in kristalizirajo čuvstva in skrivnosti duševnega sveta, ob njih se užiga tista čudovita zmožnost, da se zaveš in pojmuješ, kako bogata, neizčrpna vsebina je v nekaterih življenskih trenotkih.
Koliko več bi nam že bilo izgubljenega, če bi ne bile z nami cvetlice!
-o-
Če verjamete, aP pa ne...
Tale je pa iz Cerknice iz tistega našega lepega trga, ki mu prav malo manjka, da ni mesto. Kadar bodo pa stale hiše od Cerknice pa do Podskrajnika in če pride še "broc" zraven, potem bomo pa vložili prošnjo za mesto. Saj je še Lož mesto, ki ima samo eno "gaso," Cerknica ima pa dve. Ima jezero in Tabor, farovž in kaplanijo, pa da bi ne bilo mesto.
Torej tale' se je zgodila v Cerknici. Da je resnična, mi lahko povedo vsi Cerkljanje in Cerk-lanke, Rožančev Janez, Jermanov Tone, Homovc in Logar in Samich Andreje in še m nogo drugih, ki so prileteli iz cerkniškega gnezda. Saj če bi ne bila resnična, bi se je ne upal zapisati, ker bi prišle "opetce" name posamič in v parih.
VELIKANSKI DOBITKI MRTVECA
-Na francoski Rivieri se je prikazal v nekem igrišču debel in rdeč gospod, sedel k zeleni mizi in stavil tisočak. Dobil je igro, a je pustil denar na mizi za prihodnjo stavo. Pri tem, je naslonil glavo v dlani in se ni premaknil. Pri drugi igri je spet dobil. Tako je šlo naprej in sreča je hotela, da je nepremakljivi mož neprestano d o b i v al. V kratkem je dobil pol milijona frankov. • Neka dama se je tedaj približala in se dotaknila njegove roke, a strašno za vpila in odskočila. Mož je bil mrtev. Zadela ga je bila srčna kap, morda od prevelikega veselja. Ravnateljstvo igralnice je spravilo denar in odstranilo mrliča. Sedaj se vrši pravda, ker dobitkov ne marajo izplačati dedičem, češ da mrlič ne more igrati in so bile njegove stave neveljavne. Odvetnik mlade vdove in pa hčerke upa, da kljub temu zmaga, ker ni mogoče določiti trenotka, ko je pokojnika zadela kap.
NA LIVADI
Po livadi 'in po trati cvet pri cvetu se smeji: pisan in rdeč in bel, * vmes vijolični in zlati na livadi in na trati — kdo naj bi jih vse naštel!— cvet pri cvetu se smeji.
Sta med njimi cveta dva — vsa poljana ostrmi. Zvonček in. vijolica v njih se ogledujeta in mi tiho pravita, da najleša cveta sta, dete, — tvoje le oči.
POMLAD
je tukaj. Radi odpirqmo okna, da posije jo v sobo zlati nebeški soinčni žarki. Nova narava blagodejno upljiva na srca ravno tako, kakor se lahko brezpogojno zanesete na našo postrežbo, da jo izvršimo v vaše zadovoljstvo,
Louis L* Ferfolia
SLOVENSKI POGREBNIK
3515 East 81st St.
Tel. Michigan 7430 V NEWBURGV
živel je njega dni v Cerknici mož, Jurček po imenu. Bil je slaven slikar in je slikal sobe in "šiše" po vsej Menišiji in so ga poznali tje do Ribnice in so ga klicali na delo. Takrat še nismo poznali papirarjev, ampak smo sobe slikali po "muštru": V eni, dveh, ali treh barvah, kakor je bila hiša premožna. Jurček jo imel levo roko malo pohabljeno, je ni mogel stegniti, ampak je bila vedno sključena. Pa mu je to prav hodilo pri slikanju. Z levo, pohabljeno roko, je držal mušter, z desno pa čopič. Ej, pa kako je slikal. Po stenah so nastale vsled njegove umetnosti najlepše rože, kakoršnih svet še ni videl, ne na vrtu in ne v cerkvi.
Radi smo ga imeli, je bil dober človek, samo ena stvar mu je grenila življenje: imel je namreč strašansko hudo ženo. Naj je napravil še tako prav, njegova boljša polovica mu je vse stadlala in pregodrnjala in pre-jezikala. Pa da je kaj rekel nazaj ! Takrat sta jo pa ucvrla iz sobe v kuhinjo, iz kuhinje na dvorišče in okrog Tabora, kjer je Jurček stanoval. In tudi padlo je po Jurčkovem hrbtu, če ni bil dovolj uren.
Tržani so vedeli, da je Jurček pod kuratelo, pa je moral raditega marsikatero prestati in požreti. Pa mu je to presedalo, in je tuhtal, kaj bi napravil, da bi dobil pri tržanih cerkniških kredit, da je mož in da se žene ne boji. Pa jo iztuhta in predlaga ženi, da ji kupi en čisto nov gvant in pa židano ruto z največjimi rdečimi rožami, ki se dobe pri Kravanjatu, če bo enkrat ona bežala pred njim, da bodo ljudje mislili, da jo podi. žena se polakomni novega gvanta in pisarit rute, pa pristane, da .jo bosta udrla v nedeljo, ko bodo šli ljudje od prve maše, okrog Tabora.
Nedelja pride; ljudje se vsuje-jo od maše in takrat jo udereta žena in Jurček iz hiše, ona naprej, on za njo. Spotoma je Jurček pobral še sekirico, da bo dobil pri ljudeh še večje spoštovanje. Ko žena vidi, da leti Jurček za njo s sekirico, začne se dreti na vso moč, ker je mislila, da se gre zares. Ljudje so kar ostrmeli, ko so videli, da Jurček ustrahuje ženo in da so napak sodili. V tem se pa Jurček spod-takne, toporišče od sekire prileti ženici v nogo. Pa se obrne huda ženica nazaj in nad Jurčka, ki se je pobiral s tal: "Tok tako! S sekiro me boš? Kaj sva se ta-ko zmenila? Le počakaj, ti P1'1' kazen prikazana, jaz ti bom a® pomagala!" Pa začne ubogega možiieka obdelovati, da so ka'-' cunje v kraj letele. Jurček J® moral plačati stavo, toda od tistega časa sta vedno napravila tako, da je on letel naprej, ona pa za njim.
Od Soče do Jadrana
(Dr. Leon Brunčko)
KRIŽI IN TEŽAVE
Med tem so bili dospeli do omenjene skale. Tone je vodil, za njim se je oprijemala in plezala Rezika, vrsto pa je zaključil Ferdo. Od slapove prhe premočeni mah je tvoril kaj slabo oporo in tudi pičlemu robidovju ni bilo zaupati. Tone je opozarjal lleziko na nevarnosti in ji Prožal roko na nevarnih mestih, ^erdo pa je še dalje glasno pie-tel nit svojih misli. Naenkrat Pa mu je zaradi nepazljivosti spodrsnilo in štrbunknil je v tolmun pod vodopadom. Iioieč se rešiti iz neprijetnega položaja, se je prijel za pečino in se skušal spraviti na noge. Toda po opolzki gladini so mu roke zdrknile, kar je imelo za posledico, da je le še dalje in globlje zaplul v hladni objem Lobnice.
Rezika je prestrašena zavpila. Tone pa je urno priskočil in izrekel ponesrečenca na suho. Od 8'lave do pasu je kar curljalo od njega.
Ves divji je lovil sapo in mlatil okrog sebe. "Maledetto bag-tto," je klel. Rekel sem, da na Mohorju ni sreče. Vsaj zame je fci. ,0 mama mia."
Rezika je vsa bleda otipavala' svojega soizletnika, če se ni morda poškodoval. Ko se je izkazalo, da ima še vse ude cele in da je nezgoda končala pravzaprav 'e z nedobrodošlo kopel j o in neznatnimi brazgotinami na rokah, se je potolažila.
Ferdo si je pri tem nekam v Zadregi popravljal frizuro in se Naenkrat spomnil: "Za božjo voljo, kje pa je moj klobuk?"
1	Vsi so se ozrli proti tolmunu, Wa tam ni bilo sledu o kakem takrivalu. Sledili so z očmi razposajenim skokom potoka in tu So precej daleč spodaj opazili, kako se je za nekim kamnom vrtel klobuk okoli svoje osi. Gibčno kakor srna je planila Rezika za beguncem in ga ob splošnem smehu vrnila zahval j ujočemu se lastniku. "Zdaj pa bo potrebna Še solnčna kopel za tebe in obleko,'" je pristavila.
"Nemogoče," je pripo m n i 1 ^erdo, "moral bi se sleči, in to vendar ne gre."
Toda Tone je hitro našel od-ft>moč. Odrezal je tri močnejše •ielše, postavil dve na prisojnem kraju pokoncu, tretjo položil na Vl'hu počez ter prepletel vse to
2	vejami. Za tako ustvarjeno "špansko steno" se je Ferdo sle-kel, obesil svojo mokro obleko, da se posuši, ter v isto svrho Prepustil tudi svoje telo solncu.
Tone in Rezika sta odprla zaklade nahrbtnika, prožila svojemu tovarišu skozi špansko steno Zaželjena okrepčila in tudi sama 8(idla po kamenju k južini, kakor je pripomnil Tone.
"Kaj pa je tu za nami," se je glasil izza stene Ferdo, otepale kruh in klobaso. "Ali je tu-Postojnska jama na Pohor-
"To so Ravbarske peči," je Zjasnil Tone. "Pod temi skalami gre precej globoko pod zem-/i° jama, ki je svojčas služila kot Svetišče rop.arjem. Spominjam ^ še, kako so mi dedek pravili, r,El je v otroških letih njihovega prebivala tu roparska tol-1>a> ki je vnemirjala prebivalst-V° daleč na okrog. Nič ni bilo )>rn0 pred njo. Vendar pa so 1 loparji v prvi vrsti kradli sa-1110 bogatejšim ljudem. Poseb-falska graščina je neprestano 'Uldo trpela pod krutostjo njiho-® 2adnje poglavarice, neke žen-6 Po imenu Fela." , "Interesantno," vzklikne Fer-JV'to se je Fela tepla s Falo! rzkone je iz Eale hotela napra-Pelo ali pa narobe." ^ 1 revijo, da jo je zapeljal ta-ratni gospodar na gradu, neki j'of ali baron, ali kaj je že bil.
ko niu je rodila otroka, lepe-* sinčka, jo je napodil, otroka a> 8am brez dece, obdržal. Fela
se je v -svoji brezmejni nesreči pridružila roparjem, ki so se skrivali v teh pečeh, se preoble-kla v moškega in se udeleževala vseh roparskih pohodov te tolovajske družbe. Nobene nevarnosti se ni ustrašila, pa naj je bila še tako velika. Srd do vsega, kar je le količkaj dišalo po bogastvu, jo je navdajal z brezpri-mernim pogumom."
Pri nekem obisku v Rušah, ki so ga napravili pri tamo-šnjem najimovitejšem vaščanu, se je odlikovala v taki meri, da so jo izvolili za svojo poglavari-co. Karkoli je zasnovala, vse se ji je posrečilo. Zaloge živil, dragocenosti in drugega blaga so vidno rasle ter postajale sčasoma tako velike, da že niso več vedeli, kam z njimi, kljub temu, da so večkrat zdaj temu zdaj onemu revežu temeljito segli pod pazduho. Tako je včasih minilo po več tednov, da se iz svojega brloga pod temi pečmi niso ganili nikamor. Takrat se jetule pod zemljo pirovalo, da svet še ni videl kaj takega. Pili in peli ter rjoveli so, da so se tresle skale. Neredkokdaj so se med seboj tudi sprli ter klali z noži. da je Lobnica še pri Rušah kazala krvavo lice.
Fela ni preprečevala takih prepirov in dvobojev, dobro ve-doča, da bi ob dolgem lenarjenju splahnila v njeni roparski četi sicer vsa možata podjetnost. Gorje onemu, ki bi se pri takem medse bojnem poravnavanju častnih zadev izkazal za mevžo! če ga niso obesili ali ustrelili kakor psa, so mu pa na gladko ostrigli ali celo z nožem do golega obrili lase, brado in brke, kar se je v tistih časih smatralo za največjo sramoto.
Fela je v tej družbi nepremagljivo obvarovala svoje žensko dostojanstvo. Nihče med hajduki se ni mogel pohvaliit, da bi mu bila nudila kakršnokoli prednost pred drugim.
(Dalje prihodnji«
-O-
leznik, blagajnik John Portuna. Nadzorni odbor: Matevž Vihtelič, Jakob Grošel, Leopold Ardigal. Društvena zdravnika Dp. P. J. Kern in Dr. L. J. Perme. Draštvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v S. N. Domu (staro poslopje).
SLOVENSKO KATOLIŠKO PEVSKO DEUŠTVO LIKA
Predsednik Anton Skulj, 1099 E. 71st St.; podpredsednik in pevovodja Peter Srnovršnik, 6127 St. Clair Ave.; tajnik Ignacij Zupančič, 6703 Bonna Ave.; blagajnik John Sever. Nadzorniki: John Zupane, Mary Sterk, Rudi Pole. Zastopnik združenih društe(v Anton Skulj in Mary Wolf. Duhovni vodja Rev. B. J. Ponikvar; kolek -tor Frank Švigel. Seje vsak drugi torek v mesecu, pevske vaje v torek, četrtek in soboto ob 7:30 zvečer. Kdor Ima veselje za petje, je prošen, da se priglasi.
SV. JOŽEFA, (SAMOSTOJNO)
Predsednik Frank Koren, 1583 E. 41st St.; podpredsednik Josip Laurič, 7108 St. Clair Ave.; tajnik John Germ 1089 E. 64th St.; blagajnik Josip Er-bežnik, 6215 Carl Ave.; zapisnikar Anton Bolka, 509 E. 143rd St.; zastopnik Frank Košmerlj, 455 E. 152nd St., Collinwod. Nadzorniki: John H. Urbas, Anton Zakrajšek in Frank Za-krajšek. Zdravnik Dr. J. M. Selišk-r. Društvo zboruje četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v S. N. Domu, soba št. 3 (staro poslopje).
roke, društvene veselice in razna zborovanja. Primerno nizke cene. Di-rektorij za leto 1930: Josip Lekan, predsednik; Andrej Slak, podpredsednik; Florian Cesar, tajnik; Frank Kužnik, blagajnik; Louis Supan, zapisnikar. Nadzorniki: Josip Plut, Louis Ferlolia, Josip Košak. Direktorji: Rev. J. J. Oman, Matt Zupančič, Mike Vržek, Rudolf Novak, Domen Blatnik, John Rogelj, Josip Vrček in Frank Sever. Mesečne seje direktorjev in društvenih zastopnikov se vrše drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer.
SLOVENSKI LOVCI SV. EVSTAIIIJA
Predsednik Frank Aupič, podpredsednik Rudolph Orl, tajnik Henry Kranz, 6113 St. Clair Ave.; blagajnik Prank Lušin, 387 E. 163rd St. Nadzorniki : John Renko, John Kaclunc in Frank Lesar. Zastavonoša Frank Podlipec, pomagač Josip Komin; vratar John Morel. Zdravnik Dr. F. J. Kern. Zastopnik kluba društev S. N. Doma Frank Aupič. Društvo zboruje tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Grdinovi dvorani, soba št. 3.
SV. KATARINA, ŠT. 29 ZSZ
Predsednica Mary Zupančič, podpredsednica Uršula Lovšin, tajnica Mary Vidmar, 5433 Homer Ave.; bla-gajničarka Mary Kraje, zapisnikarica Rose Grebene. Nadzornice: Frances Antončič, Ana Švigel, Florence Aupič; rediteljica Frances Drobnich; zdravnika Dr. Kern in Dr. Oman; zastavonoša Frank Grebene. Seje se vrše drugi pondeljek v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4 (staro poslopje).
Imenik raznih društev.
Z. M. B.
Predsednik Andy Sadar, podpredsednik Josip Pograjc, tajnik-zapisni-kar Josip Centa, 1175 Addison Rd.; finančni tajnik Josip Glavich. Pre-gledovalci knjig: F. H. Mervar, Joseph Turšič, John Jančar Jr. Zdravnika sta Dr. Oman in Dr. Anthony Skur. Društvo je na dobri finančni podlagi, plačuje $7.00 tedensko bolniške podpore za 75 centov mesečnine in sprejema člane od 16. do 35. leta. Zboruje v S. N. Domu, v starem poslopju, vsak tretji pondeljek v mesecu ob 8. uri zvečer.
SV. ANTONA, ŠT. 138 C. K. of O.
Predsednik Anton Skul, podpredsednik John Hrovat, finančni tajnik Anthony Skuly, 1063 Addison Rd.; tajnik-zapisnikar Josip Perpar, 5805 Prosser Ave.; blagajnik Ignacij Ste-pic, redar Anton Gregorač, vratar Steve Primoš. Društvene seje se vršijo tretji pondeljek v mesecu, v stari šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer.
SV. JOŽEFA, ŠT. 146 KSKJ
Predsednik Josip Kenik, 3536 E. 110th St.; pdopredsednik Josip Plut, prvi tajnik Dominik Blatnik, 3550 E. 81st St.; drugi tajnik John Kaplan, zapisnikar John Zimerman, blagajnik Matt Zupančič, 3549 E. 81st St. Nadzorniki: V. Volcanšek, John Kužnik, Josip Lekan ml., zastopnika za S. N. Dom v Newburgu John Kužnik in John Peskar. Seje se vršijo prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne. Društveni zdravnik je Dr. Anthony J Perko.
CARNIOLA TENT, ŠT. 1288 T. M.
Predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Joseph Sušnik, tajnik John Tavčar, 903 E. 73rd St.; blagajnik Joseph Skuk, 6426 St.- Clair Ave.; zapisnikar Feliks Štrumbelj. Računski nadzorniki: Anton Zupan, Ignatz Luznar in Ivan Avsec. Bolniški odbor: Joseph Mayer, Frank Strojin, John Tony. Vesclični odbor: Frank Strojin, Joseph Mayer in Valerio O. Ogrin. Vratar Frank Kastrevc, zdravnika dr. M. F. Oman in dr.. F. J. Kern. Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9. uri predpoldne v Slovenskem Nar. Domu, dvorana št. 1.
SLOVENSKI NARODNI DOM Maple Heighte, O.
Predsednik Vincent Zimšek, podpredsednik Anton Gorenc, tajnik Andrew Režin, blagajnik Frank Legan, zapisnikar Louis Simončič. Nadzorniki: Martin Martinšek, Louis Kaste-lic in Ludvig Vrček. Direktorij: Josip Legan, Louis Lipoglavšek, Frank Vrček, Mike Femec,, Vincent Hrovat, Frank Gorše, John Hrovat, Anton Fink. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 7. uri zvečer na 15901 Raymond St.
SAM. POD. DRUŠTVO ŽUŽEMBERK
Predsednik Louis Roje, 1269 Norwood Rr.; podpredsednik Frank Jerič, tajnik John Ubic, 1426 E. 55th St.; pomožni tajnik John Jakšič, 1045 E. 67th St.; blagajnik Joseph Šlogar, 1149 E. 63rd St.; zapisnikar Rok Šprajc, 5516 Carry Ave. Zdravnika dr. Kern in dr. Perme. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v S. N. D. na St. Clair Ave., staro poslopje, soba. št. 3.
S. P. P. DRUŠTVO ZVON
Predsednik Andrew Žagar, podpredsednik Andrew Režin, tajnik Silvester Paulin, 3711 E. 77th St.; blagajnik Josip Plute, zapisnikar Anton Meljač. Nadzorniki: Domin Blatnik, Mike Vrček, Mary Gregorič. Pevovodja Primož Kogoj.. Pevske vaje so vsak četrtek ob 7. uri zvečer in ob nedeljah ob 10. uri dopoldne. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v S. N. Domu v Newburgu.
LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; podprdesednik Frank Truden, tajnik John Žnidaršič, 6617 Schaefer Ave.; blagajnik in zapisnikar John Spech Jr., moršal Mike Trebeč. Računski nadzorniki: John Krašovec, John Mlakar in Joe Žnidaršič. Društvo zboruje četrto soboto v mesecu, v S. N. Domu, soba št. 4, ob 7. uri zvečer. Društvo plača $200 posmrtni-ne in $1.00 dnevne bolniške podpore za $1.00 mesečnine. Sprejema nove člane od 16. do 30. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo, ter nadalje do 45. leta s prosto pristopnino.
CARNIOLA HIVE, ŠT. 493 T. M.
Jennie Dolenc, predsednica, 549 E. 140th St.; Julia Brezovar, tajnica, 1173 E. 60th St.; Frances Zugel, finančna tajnica, 6308 Carl Ave.; zdravnika dr. F. J. Kern in dr. M. F. Oman. Seje sc vršijo prvo sredo v mesecu v S. N. Domu. št. 1, novo poslopje. Asesment se pobira tretjo sredo v mesecu, v sobi št. 3, staro poslopje, od 6. do 8. zvečer, in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Hary Hochevar, 1206 E. 74th St., Tel. PEnn. 1151; druga tajnica Mary Bradač, 1153 E. 167th St., Tel. KEn-more 1711-W; blagajnica Katarina Perme. Zdravniki: dr. Sellškar, dr. Oman in dr. Perme. Seje četrti četrtek v mesecu v stari šoli sv. Vida, ob 7:30 zvečer.
Trgovina
z drobnarijo, spominki in darili naprodaj. Rent $35.00 na me- (<§ sec, blago, oprema in vse drugo (S vredno $1500. Se proda radi (§ smrti za $900.00. človek, ki ima par sto dolarjev več, lahko precej razširi trgovino. Mrs. E. M. Phillipps, 1391 Bonneview, Lakewood, O. Vzemite Detroit Ave. karo.
Soba
se da v najem za enega ali dva fanta. Kopališče na razpolago. Tudi garaža se dobi v najem. 392 E. 73rd St.	(103)
Soba
se da v najem poštenemu dekletu ali pa ženi. 6822 Edna Ave.
(103)
Naprodaj
ie hiša za eno družino, 4 sobe, garaža, in lot zraven. Nahaja (g) se na Nicholas Ave. Proda se za $4000. Za podrobnosti vprašajte pri B. Hribar, 954 E. 144th St. Tel. Glenville 2500 (102)
Naprodaj je
hiša na 1128 E. 66th St., za dve družini, moderna, ima 6 sob, kopališče spodaj, 5 sob in kopališče zgorej. Garaža za dva avtomobila, velik lot. Vprašajte zgorej ali pa na 1105 E. 148th St. (102)
Avto naprodaj
Cadillac coach. Poceni. Pozve se na 1136 Norwood Rd.
(Apr. 29, May 1. 3.)
SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam
M. VRANEŽA 17105 Grove wood Ave.
(thu.)
PRVI PEVSKI KONCERT
PRIREDIJO POZNANE PEVKE ZA COLUMBIA GRAMOFONSKO DRUŽBO
Josephine Lausche in Mary Udovich
POD VODSTVOM
Škof se odpovedal radi katoličanstva
Lexington, Ky., 30. aprila. — Rt. Rev. Almon Abbott, škoi' episkopalne cerkve, se je odpovedal svojemu uradu in službi, ker je cerkveni! zbor oprostil pastorja Velasco vsake krivde, ker se je slednji poročil s katoliškim dekletom, škof je izjavil, da se nikakor ne strinja s končno razsodbo cerkvenega zbora in da se čuti užaljenega v svojem dostojanstvu.
MALI OGLASI
WILLOW FARMS DAIRY
1172 Norwood Rd.
MLEKO, SMETANA, SIB, SUROVO MASLO
za dobro postrežbo, pokličite ENdicott 3457	(Thur.x)
| DR. WILLIAM J. LAUSCHE	\
1 V SOBOTO, 3. MAJA	\
(§5) OB 8. URI ZVEČER	(i
(©) v dvorani Slovenskega Narodnega Doma	(j
# V GIRARD, OHIO	(
® Na programu je štirinajst krasnih slovenskih pesmic, med n jimi	^
(g) najnovejše slovenske pesmice. Tevke spremlja dr. William 3. Liu-	(i
sehe in znameniti Ilojer orkester.	,
Rojaki iz Girarda, Niles, Warren in iz drusili bližnjih naselbin	^
(©) države Ohio, kot zlasti tudi rojaki iz Sharon in FarreU, Fennsylva-	(j
(q) nija, so vljudno vabljeni k obilni udeležbi.	/
iC Lep umetniški užitek čaka vsakogar, kdor sc udeleži. To je,	'
(g) prvi nastop naših pevk izven Clevelanda. Po koncertu se vrši	(i
ples. Igral bo Hojer orkester. K obilni udeležbi ste prav prijazno	f,
H vabljeni.	^
SV. NEŽE, 139 C. K. OF O.
Predsednica Mary Peterlin, 9605 Vale Ave.; podpredsednica Theresa FCostainsek, 5408 Homer Ave.; tajnica Jennie Melle, 6808 Bonna Ave.; bla-gajničarka Catherine Perme, 1133 Norwood Rd.; zapisnikarica Frances Skuly, 1099 E. 71st St.; vratarica Frances Kasunic, 7510 Lockyear Ave. Nadzornice: Tereza Košir, 1189 Addison Rd.; Mary Peterlin, 9605 Yale Ave.; Eva Peterlin, 1165 E. 65th St.
PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA
Predsednik John Levstek, 646 E. 115th St.; podpredsednik Jernej Krašovec, 1192 Norwood Rd.; prvi tajnik John Pirnat, 1234 E. 61st St.; blagajnik John Martinčič, 1037 E. 61st St.; finančni tajnik Leo Novak. Nadzorniki: Anton Zaje, Andrej Tekavc in Frank Grebene. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo popoldne v S. N. Domu na St. Clair Ave. Za $1.00 mesečnine plačuje društvo $300 usmrtni-ne in $6.00 tedenske bolniške podpore. Sprejema se v društvo rojake od 16. do 45. leta. Društvo je na dobri finančni podlagi ter vljudno vabi k pristopu.
SV. ANTONA PADOVANSKEGA V NEWBURGU
Predsednik Louis Gliha, podpredsednik Josip Globokar, tajnik Louis Hočevar, 9914 Elizabeth Ave.; zapisnikar Anton Russ, blagajnik Frank Marinčič, nadzorniki: Frank Perko, Frank Novak Sr. in Frank Glavič. Zastopniki za S. N. Dom v Newburgu: Dominik Blatnik iij Anton Russ. Zastopniki za S. N. Dom v Maple Heights: Louis Hočevar, zdravnik Dr. A. J. Perko. Društvo zboruje četrto nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v S. N. Domu na 80. cesti, v spodnji dvorani, št. 2. Društvo plačuje $6.00 tedenske podpore za 50 centov mesečnega asesmenta.
Izučen mesar
išče delo. Vpraša se na 6032 Glass Ave.	(102)
DOSLUZENCI
Predsednik Josip Lo;sar, podpredsednik Andrew Lekšan, tajnik John Ki-kol, 5345 Spencer Ave.; blagajnik Jos. Markovič, 1376 E. 43rd St.; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Frank Virarit, Andrew Lekšan; zastavonoša Jos. Skuly. Zdravniki Dr. Kern, Dr. Oman, Dr. Perme. Društvo plačuje $8.00 bolniške podpore na teden in $75.00 smrtnine. Društvo priredi časten pogreb za vsakim umrlim članom. Več se lahko pozve pri tajniku ali pa pri vsakem članu. Mesečnina je samo $1.00. Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesc-ou ob 9. uri dopoldne v S. N. Domu. Vabijo se rojaki od 16. do 45. leta za pristop.______
SLOVENIJA
Predsednik Louis Tomše. 3846 St. Clair Ave;, podpredsednik Josip De-renda; tajnik Josip Derenda, 5334 Spencer Ave.; zapisnikar Andrej Že-
sv. VIDA, ŠT. 25 KSKJ
Predsednik Anton Škulj, 1099 E. 71st St.; tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; Ignac Sepic, blagajnik; Josip Ogrin, 9020 Parmelee Ave., bolniški obiskovalec. Zdravniki: dr. Seliškar, dr. Oman, dr. Perme. Društvo zboruje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. popoldne. Asesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 3. popoldne. V društvo sc sprejemajo člani in članice od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovanje ali za dosmrtno od $250 do $2,000. Bolniška podpora je $7 ali $14 na teden. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in se naj ravna po društvenih pravilih. V društvo se sprejemajo tudi otroci do 16. leta.
Stanovanje
obstoječe iz petih sob, se da v najem, zgorej. 4905 St. Clair Ave. Cena samo $20.00 mesečno. Tel. Kenmore 1894—W.
(103)
Soba
se da v najem za enega fanta. Vprašajte na 6019 Bonna Ave.
(102)
Barvamo hiše
in tudi popravljamo, kar spada v to stroko. Se vsem slovenskim rojakom prav toplo priporočamo,
L. Feliks Germ
1036 E. 69th St. Izvrstno delo in vselej prav nizke cene.'
GRDINA'S SHOPPE
Popolna laloga oblak in vb« oprem« «a navalite in družica
Beauty Parlor
Vedno najmodernejii ianaki klobuki.
TrmlM uprt« Tlaka sred* MP-
6111 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 7112
(U. Thu. S.)
C0LLINW00D DRY CLEANING & DYEING CO.
LEO KAUŠEK m FRANK KOVACH
lastnika.
Fino čiščenje, likanje in popravljanje oblek
rrixxzxxxzxxxxxxxxxxTxxxxzYxxixxxirxxx.ti:xxxxxxxxiixxx:
h
15210 SARANAC RD.
GLenville 1716
M14XIXITIHCXXIXHI xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx;
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
J. MOHAR
6521 ST. CLAIR AVE.
Ce hočete delo poceni In pošteno, pokličite men«.
Randolph 5188
(Tha. F.)c
SAMOSTOJNO KAT. POD. SV.
ALOJZIJA, V NEWBURGU
Predsednik John Vidmar, 3566 E. 81st St.; podpredsednik Anton Globokar, prvi tajnik John Rogelj, 3556 E. 80th St.; drugi tajnik Jakob Res-nik, blagajnik; Andrej Slak, 7713 Is-sler C.; nadzorniki: Frank Zupančič, Josip Maver in Frank Mulh. Zastopnika za S. N. Dom: Josip Maver in John Kic. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta. Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v Slov. Narodnem Domu v Newburgu.
SLOVENSKI NARODNI DOM V NEWBURGU
Cenjenemu občinstvu se naznanja, da se oddajajo v najem dvorane s kuhinjo za razne prilike, kakor po-
Hiša naprodaj
cena samo $4700.00. Hiša ima 7 sob, kopališče. Prva vknjižba $2400. Hiša se nahaja na 72. cešti in St. Clair Ave. McKen-na, 1383 E. 55th St. Tel. HEnderson 5282.	(102)
Slovenska mesnic«
največja v Clevelandu, kjer lahko kupite meso veliko ceneje kot kje drugje. Najfinejše svinsko meso, klobase, šunke, plečeta in kar poželite. Vedno sveže, točna postrežba rojakom in nizke cene. Se priporočam
Martin Frank
St. Clair Market itojuica 18—20.
(Thu.)
VABILO
na
PLESNO VESELIC«
ki jo priredi
društvo sv. Cecilije, št. 37 S. IX l.
V SOBOTO, 3. MAJA
ob 7:30 zvečer
V SPODNJI DVORANI SLOV. NAR. DOMA G417 St. Clair Ave.
Vabljeno je cenjeno občinstvo, vabljeni so člani in članice Slovenske Dobrodelne Zveze. Veselica bo nekaj posebnega. Kalistrova godba, veste vsi, da je izvrstna. Članice bodo skrbele, da boste vsi, ki boste prišli, dobro postrežem. Vse vljudno vabi
ODBOR
AJ.Budnick & Co.
ZANESLJIVI PLUMBERJI
Se priporočamo starim in novim odjcmalccm za vsakovrstna plumberska dela, za napeljavo kurjave, kopanje kanalov in enako.
Točna postrežba! Zmerne cenel 6707 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: KEnraore 0238-M
(Thn. F.) .
Jos. Demshar in Sin
STAVBENIKA
548 E. 123rd St.
EDdy 1693-R.
Bliža se pomlad in čas za gradnjo novih hiš. Mi van» postavimo hišo na, lot, samo ako imate lot plačan in vam tudi preskrbimo denar. Priporočamo se tudi za vsako popravilo, naj bo delo veliko ali majhno. Cene so zmerne in točna postrežba.
Pokličite nas: EDdy 1G93-R
0102010148010200020202235323895390484853484823482348235348482348482302000100234853484823534848484853
SAMO ZA EN LAS
Spisal GABARIOU
' m "Ameriško Domovino" j
A. SABEC.
"Da," je rekel Eoiskoran tiho, "to je usoda."
"Pa to ni vse," je nadaljeval državni pravdnik ter povzdignil svoj glas. "Ko sem vas zasliševal, ste priznali, da vas snoči od Chsmih do polnoči ni bilo doma. Vprašal sem. vas, kje ste bili in kaj ste počeli, toda vi mi na to niste hoteli dati odgovora. Ko sem le silil v vas, ste povedali neresnico. Ponoviti moram, da so vas snoči videli tudi Ribot, Gau-dri in stara žena Korta. že samo te okoliščine zadostujejo.
Čemu mi ne bi povedali, kaj ste delali one štiri ure? Pravite, da ste nedolžni. Torej pomagajte mi dokazati to nedolžnost. Govorite in povejte mi, kaj ste počeli med osmo uro in polnočjo."
Eoiskoran ni imel časa odgovoriti, kajti spodaj na dvorišču se je začulo razburjeno kričanje, Takrat se je pojavil v sobi orožnik, zelo razburjen, in, obrniv-ši se k državnemu pravdniku, je rekel:
"Gospodje, na dvorišču je nekaj sto kmetov, moških in žensk, ki groze gospodu Boiskoranu. Nekateri izmed njih so oboroženi z gnojnimi vilami, najbolj pobesnele pa so ženske. Jaz in moj tovariš sva naredila vse, kar je bilo v najini moči, da bi jih pomirila."
In prav takrat se je zaslišalo, kakor bi hotelo podkrepiti resničnost. orožnikovih besed, spodaj na dvorišču glasno vpitje:
"V reko z BoiskoranOm, Uto pimo požigalca!"
Državni odvetnik je vstal in rekel orožniku:
"Pojdite dol in povejte ljudem, da oblast pravkar zaslišuje obdolženca, da naj se ljudje mirno razi dej o, če pa ne ubogajo, bodo imeli z mano opravka."
Orožnik je odšel. Eoiskoran pa je smrtno prebledel, ter za mrmral:
"Ti nesrečni ljudje verujejo, da sem jaz kriv."
"Da," je rekel državni pravdnik, ki je slišal obdolženčeve besede, "in vi bi jim ne zamerili njihove jeze, če bi vedeli, kaj vse se je zgodilo." "Ka,j ?"
"Dva gasilca iz Sauvatere, izmed katerih je bil eden oče petih nepreskrbljenih otrok, sta zgorela v plamenih. In dva druga, neki kmet iz Breše, in neki orožnik, ki sta jih hotela rešiti, sta dobila tako hude opekline, da je njuno življenje zdaj v nevarnosti."
Boiskoran ni na to ničesar re kel.
"In vi ste tisti," je nadaljeval državni pravdnik, "ki ga dolže vse te strašne nesreče. Vidite torej, kako važno je za vas, da nam vse odkritosrčno poveste,
"Oh, kako morem storiti to!'" "če ste res nedolžni, ni ničesar lažjega nego to. Povejte nam, kje in kako ste prebili snoči svoj čas."
"Povedal sem vam vse, kar sem mogel."
Državni pravdnik je polno minuto nekaj premišljeval, nato pa rekel:
"Pazite se, gospod Boiskoran: dati vas bom moral zapreti." "Torej storite tako." "Vašo aretacijo bom moral odrediti takoj in poslati vas bom moral v ječo v Sauvaterre." "Prav."
"Torej priznavate?" "Jaz priznavam, da sem žrtev nečuvene kombinacije okoliščin: jaz priznavam, da ste vi v svoji pravici in da se gotove stvari lahko razjasnijo samo s pomočjo Previdnosti, toda prisegam pri vsem, kar mi je sveto, da sem nedolžen." "Dokažitetol"
"Oh, kaj mislite, da ne bi tega
.storil, če bi mogel?"
"Torej, prosim vas, oblecite se, gospod, in sledite orožnikom.'
Brez besede je stopil Boisko ran v svojo oblačilnico, kamor mu je sledil njegov sluga, ki je nesel za njim obleko. Državni pravdnik je imel tako popolno glavo vsega tega, kar je v zadnjih trenOtkih doživel, da je za hip pozabil svojega jetnika. Stari Anton je izkoristil to ugodno priliko.
"Gospod," je zašepetal svojemu gospodarju v uho, ko ga j p pomagal oblačiti.
"Kaj?"
"Tiho! Ne govorite tako glasno! Okno je odprto. Do tal je samo kakih dvajset čevljev, in tla spodaj so mehka. Spodaj je okence kleti, v kateri se lahko skrijete. Do obali je samo pet milj in jaz vam pripravim dobrega konja, ki vaš bo Čakal pri vratih parka."
Na Boiskoranovih ustnah se je pojavil trpek usmev:
"Kaj. tudi ti, moj stari prijatelj, tudi ti misliš, da sem kriv?"
"Molčite zdaj. Jaz sem za vse odgovoren. Komaj dvajset čevljev je od tal. V imenu vaše ma tere —"
Toda mesto da bi mu odgovoril, se je Boiskoran obrnil ter poklical državnega pravdnika. Kc je slednji stopil v sobo, mu je Boiskoran dejal.
"Poglejte to-le okno, gospod! Jaz imam denar, hitre konje in morje, je oddaljeno samo pet •milj od tu. Kriv človek bi ušel, če bi bil na mojem mestu. Toda jaz ostanem, kjer sem, ker sem nedolžen."
Tukaj je bil končno tudi Boiskoran v pravem. Nič ne bi bilo lažjega zanj kot skočiti z okna, priti na vrt ter zasesti konja, kakor mu je svetoval stari služabnik. Toda, kaj potem? Tudi če bi se mu beg posrečil, kaj bi postalo iz njega? Njegov beg bi si tolmačili kot njegovo krivdo.
"Prav, gospod," je rekel državni pravdnik, "tudi ta okoliščina bo prišla tekom obravnave na dan."
1 čisto drugače pa sta mislila državni odvetnik in pisar. Državni« pravdnik je bil preveč zamišljen in zaposlen s svojo dikcijo, da bi opazil to, k ar-sta opazila ta dva, da je namreč obtoženec smatral vse to najprej za slab dovtip, da je postal potem razjarjen, nakar pa se ga je polastil očividno velik strah. Toda končno se je nekoliko obvladal in se zbral.
"Pri vsem tem mora biti nekaj posebnega," je zamrmral pisar Mešinet. Državni odvetnik ni rekel ničesar, toda ko je stopil iz sosedne sobe Boiskoran, popolnoma oblečen in pripravljen, da odide, je državni odvetnik dejal:
"Še besedo, gospod."
Ubogi mož se je priklonil. Bil je bled, toda imel se je popolnoma v oblasti.	- '
"Pripravljen sem, da vam odgovorim," je rekel.
"Današnjega zasliševanja ne smete nikomur zameriti. Če vso stvar prav premislite, morate priznati, da so vsi dokazi proti vam."
"To tudi sam le predobro vidim."
"Če bi bili vi porotnik, se ne bi pomišljali, proglasiti krivim obtoženca na podlagi takih dokazov."
"Ne, gospod."
Državni odvetnik se je sklonil naprej na stolu, na katerem je sedel, in vprašal:
"Pa tega vendar ne mislite
resno?"
Boiskoran je zmajal z glavo in rekel:
"Jaz vam govorim brez najmanjšega upanja, da bi vas pre-
pričal, toda popolnoma resno. Ne, jaz ne bi proglasil krivim moža, ki dosledno zatrjuje svojo nedolžnost in jaz ne vidim nobenega povoda za zločin, katere-ge se mu hoče naprtiti. Zato vas vprašam, kako naj bi jaz, ki se mi je sreča vedno smehljala, jaz, ki se imam poročiti z eno najlepših in- najbogatejših deklic, katero tudi resnično in globoko ljubim, torej kako naj bi jaz za-žgal Valpinson in poskusil umoriti grofa Klavdija?"
Državni pravdnik je k o m a .1 prikrival svojo nevoljo, ko je videl,'da se je odvetnik vmešal v stvar. Posluživši priložnosti, da $e vmeša, je dejal:
"Vam je dalo povod sovraštvo in maščevanje, .gospod. Vi sovražite grofa in grofico. Nikar ne protestirajte, ker vam ne bo to ničesar pomagalo. To vsakdo ve in to ste mi sami priznali."
Boiskoran je še bolj prebledel, nato pa odvrnil:
"Tudi če bi bilo temu tako, ne vidim povoda, da izrabljate zaupanje prijatelja, po vaši izjavi, j katero ste dali, ko ste prišli sem, da zdaj preneha vse prijatelj-: stvo. Toda, da povem resnico: jaz vam nisem nikoli rekel, da ju sovražim. Ker se niso moja čuvstva napram njima prav nič izpremenila, zato vam lahko dobesedno ponovim, kar sem rekel.; Rekel sem vam le, da je grof siten sosed, ki se vse preveč pote- i guje za svoje pravice. Kar pa j se tiče grofice, sem rekel — pol resno in pol v šali — da tako 1 perfektna 6seba, kakršna je ona, 1 ni po mojem okusu in da bi se jaz počutil nesrečnega, če bi bila moja bodoča žena talca brez- j ma,dežna Madona, kot je ona." j "Torej je bil, to edini vzrok,1 da ste nekoč pomerili s puško na ! grofa? Ali veste, da bi dotič-nega dne skoro postali morilec?-' , "Moje takratno razburjenje, je bilo manjše, kakor se je zdelo," je odvrnil Boiskoran. "Jaz; spoštujem grofov značaj. Zato mi je tem hujše, ker me je 011 ■ obdolžil tako strpnega zločina."
"O, saj vas ni on obdolžil tega dejanja," se je vmešal odvetnik. "Baš nasprotno: on je bil prvi, j ki vas je odločno zagovarjal ir branil."
Ne glede na skrivna znamenja, ki mu jih je dajal državni pravdnik, naj molči, je odvetnik nadaljeval:
"Toda to nima žalibog ničesar j skupnega s silo dokazov, ki so se | nakupičili proti vam. Če vztrajate pri svojem trdovratnem : molku, se morate pripraviti, da j boste obsojeni v dolgoletno ječo.! Če pa ste nedolžni, čemu ne bi torej pojasnili stvari? Kaj ča- ! kate? Na kaj upate?" "Jaz ne upam ničesar." Mašinet je med tem končal svoj uradni zapisnik.
"Zdaj moramo oditi," je rekel Galpin.
"Ali smem napisati par vrst! svojemu očetu in materi?" je vprašal Boiskoran. "Oba sta že ' stara in ta novica ju utegne ubi ti."
"Nemogoče," je rekel državni pravdnik.
Nato se je obrnil k slugi Antonu in rekel:
"Zdaj bomo zapečatili vrata te sobe in vi boste morali paziti na te pečate. Menda so vam znane vaše dolžnosti, kakor tudi kazen, ki vas bo zadela, če ne ostane tu vse tako, kakor smo pustili. Sedaj pa še to: kako naj gremo nazaj v Sauvaterre?"
Po dokaj dolgotrajnem posvetovanju je bilo sklenjeno, naj sp j gospod Boiskoran odpelje v svo- j ji lastni kočiji, spremljan po enem orožniku. Odvetnik, državni pravdnik in pisar pa bodo sedli v županov koleselj, katerega bo vodil Ribot, ki je bil zelo i razjarjen, ko je videl, da je pod nadzorstvom orožnikov.
"Torej pojdimo," je rekel državni pravdnik.
Boiskoran je šel počasi po stopnicah; vedel je, da je dvorišče polno ljurstva, ki je napram njemu sovražno razpoloženo, in pričakoval je, da bo sprejet z vpitjem in. grožnjami, j Toda motil se je. Orožniki so
imeli tnnožico tako v oblasti, da ni bilo slišati niti enega klica Ko pa je stopil Boiskoran v svojo kočijo in so konji potegnili, se je zaslišalo kričanje in poleg kočije je padlo na tla nekaj kam-nov.
Boiskoran se je naslonil v kot kočije ter zaprl oči; tako je ne-! premično sedel in ždel, dokler ni , kočija zapeljala na dvorišče jet-inišnice v Sauvaterre. Na pragu je stal jetničar Blangin, ki se je zadovoljno smehljal ob misli, da I je dobil v svoje varstvo tako odličnega jetnika.
"Dal vam bom najboljšo sobo, ki jo premoremo," je dejal Boi-skoranu, "toda najprej moram izročiti orožnikom potrdilo, da sem vas res sprejel v svoje varstvo in vpisati vas moram v knjigo." Ob teh besedah je zel s polico debelo knjigo ter zapisal va-iiijo ime Jakoba de Boiskorana J pod ime Trumenca šeminota, potepuha in klateža, ki je bil nekaj dni prej aretiran, ker so ga
zalotili v nekem tujem vrtu.
Zdaj je bilo vse končano. Jakob Boiskoran je bil jetnik, katerega je bilo treba imeti zaprtega v strogi samoti.
DRUGI DEL I.
Hiša Boiskoranove rodbine, t, j. hiša št 21G Vseučiliška ulica, je bila navadna hiša, kakršnih je mnogo v Parizu. Pred hišo je bilo majhno dvorišče, zadaj majhen vrt. Kakor pa je izgledala ta hiša na zunaj skromna, toliko sijajnejša in razkošnejša je bila njena notranjščina.
Posebno razkošno je bil urejen salon, kjer je grofica sprejemala svoje goste. Vsak kos pohištvo je imel svojo zgodovino.
Gospodar te hiše, markij de Boiskoran, je bil ob tem času star svOjih šestdeset let, toda še vedno čil, zdrav in prožen ter po-polen aristokrat.
Leta 1845 je dosegel višek svoje slave z govorom glede javnih shodov, ki ga je imel v dr-
žavni zbornici. Bil je prepričan monarhist. Nato pa je opustil politiko ter se vdal brezdelju in prepustil vso skrb in vodstvo svoji ženi. Karkoli se ga je po-] slej vprašalo, je imel na vse samo en odgovor:
"Vprašajte mojo ženo."
Ko je grof baš pregledoval neki dragoceni porcelan, katerega je tiste dni kupil, so se odprla vrata in vstopila je grofica, z nekim modrim listom v roki. Grofica je bila svojih šest ali osen; let mlajša od svojega moža, toda navidezno je izgledala starejša.
1 _. -................................................^
kakor je bila.
Ko je vstopila v sobo, je bila tako razburjena, da je grof to njeno razburjenost opazil ir? vprašal:
"Kaj pa je? Kaj se je pripe^ tilo?" "Velika nesreča." "Ali je morda Jakob uprl?" je vzkliknil stari grof.
Grofica je odmajala z glavo: "Ne. Morda je še kaj straš nejšega."
Stari mož se je sesedel v na I slonjač.
I	(Dalje sledi)
ENdicott 2252	ENdicott 2252
KREMZAR FURNITURE
6108 St. Clair Ave.
IMAMO ZASTOPSTVO SAMO ZA VICTOR RADIO IN VICTOR PLOŠČE
Ali zares
poznate vašo
cigareto?
VI STE NATANČNI glede drugih strvari, ki so v tesnem stiku z vašo osebnostjo. Kaj pa cigarete? Na razpolago je na stotine vrst tobačnih listov. Kakšne vrste cigarete kadite?
Če kadite Camels, kadite najbolj izbran tobak, kar ga raste. Slavna Camel mešanica temelji na uporabi tobaka' najvišje kakovosti. Edino od njega lahko pričakujete ono glad- , ko, bogato rahlo milobo ter ta duh in aromo, ki je v taki dovršenosti v Camels.
Mi kupujemo pravi tobak. . najbolj izbrane nežne liste turškega in domačega. V namakanju in pripravljanju se poslužujemo najbolj modernih in znanstvenih načinov. In nam edinim je znana euddvita Camel mešanica.
Zato za more Camel ustvariti resničen cigaretni užitek več milijonom kot jih je kdaj izkazalo svojo naklonjenost drugim cigaretam.
Ne ©drecite si razkošja
e 1930. K. J. Reynolds Totacco Company. Winnon-Stlcm, N. C.