Scev. 294 TRST, v nedeljo 22. oktobra 1911 LZHAjA VSAK DAN attteifsi! ht prazniki}! 5., si) pooedsfjklfi cti 9. s|otrtf. $*9*&niSne 8i«T. eo prodajajo po S nv6. (6 stot.) v mnogik AnttAkataLak r Tista in okolici, Gorici, Kranju, Si. Petru, ič'odaojni, Setani, Nafcrežini, Sv. Luciji. Tolmina, Ajdov-&&£»J, Dombergu itd. Zastarele 8te*. po 5 nvć. (10 stot.) OJ5i_A81 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širok o s ti 1 fofctone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm. &£MTlniče, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »s&djna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-j&Asd pa 49 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave JT-dincBSi". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In ioiljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. , V edinosti je meć f Tsčaj XXXVI NAROČNINA ZNAŠA to, Celo ieto 24 X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na -ar- ročbe brez dcposlano naročnine, se uprava ne ozi.-A. Sf*r»«?aim* aa a«nlolJsXo lzCanJ« „CDIHOSU" «tu«: w» mIo i*t« Itiros 5*30, za pol leta. aron 2-eO. Tli fiopwi naj se požiljajo na uredništvo lista. Nefrsnko- rana pisma »e do sprejemajo In rekopiai ss ne vračajo. ŽJaročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Hrta. UREDNIŠTVO: ulloa 6iorgio Galatti 20 (Narodni de«). Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni* konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoSino-hranilnltnl račun Stev. 841-652. TELFrOM Si. 11-57 II Naš dom". Minolo nedeljo se je vršil ustanovni občni zbor zadruge „Naš domu v Trstu. Sklican je bil na ime zadruge „Lastnidom"; to ime se je pa spremenilo v „Naš dom", ker tako bolj soglaša s svrhami nove zadruge. Dnevni red ustanovnega občnega zbora ni bil povsem izčrpan, vsied česar je sklican nov občni zbor za prihodnjo soboto zvečer, na katerem se definitivno potrdijo zadružna pravila in izvolijo zadružni organi. Udeležba na ustanovnem občnem zboru je bila, kakor se je v tem listu že poročalo, zelo velika. Zbrali so se predvsem možje, ki se zanimajo za stvar zgolj radi stvari same, ker spoznavajo, koliko bi bilo doseženo za občo korist, če bi nova zadruga zares mogla vspešno izpolnjevati svojo nalogo. Prišli so pa tudi že mnogi taki, ki želijo in pričakujejo od delovanja „Našega doma" neposredne koristi za-se: bodisi po ceni in zdravo stanovanje v zadružni hiši, bodisi pridobitev „lastnega doma44. Tako sta se že na ustanovnem občnem zboru nove zadruge srečala dva elementa, katerih stremljenja bodo označevala bodoči razvoj nove zadruge in katerih složno in skladno delovanje je predpogoj, da se zares dosežejo njene svrhe. Namen navzočim vrsticam ni, da bi ocrtale v podrobnem delavni program nove zadruge. Že zaradi tega ne, ker stojimo pred nalogo, ki je vsaj za naše posebne razmere povsem nova in za katero najdemo pravo rešitev še-le pri delu samem, ko nam bo v posameznih slučajih najti pripravna sredstva za dosego zadružnih ciljev. V sledečem poskusim le opozoiiti na nekatere točke, s katerih se nekako odpira širši pogled na bodoče delovanje „Našega doma". S tem se olajša umevanje zadružnih pravil in se pripravi, tako vsaj želim, diskusija, ki naj na občnem zboru prihodnjo soboto pokaže novoizvoljenemu načelništvu, kaj mislijo člani o programu „Našega doma" za bližnjo bodočnost. I. Novi zadrugi ne bo treba začeti čisto z nova. Že doslej je stremljenje naših inanj premožnih, posebno naših delavcev po lastnem domu nahajalo podporo v prevaž-nem členu naše gospodarske organizacije, v »Tržaški posojilnici in hranilnici". Tržaška zemljiška knjiga, posebno ona za spodnjo okolico, je zgovorna priča za to, koliko malih posestnikov, delavcev in drugih gospodarsko šibkih, je prišio do lastnega doma s kreditno pomočjo imenovanega zavoda, ki jim je s cenimi in počasi odplačljivimi posojili podajal sredstva, katera so potrebovali za zidanje p'jleg kake male prihranjene ali podedovane, svote in dnevnega zaslužka. Ta de'.ofcrog „Tržaške posojilnice in hranilnice bi lahko prešel na novo zadrugo, ki bi Vsled specijalizacije in koncentracije lahk'j hitro odpravila še vse one male pomanjkljivosti, ki jih je to delovanje neizogibno moralo imeti pri „Tržaški posojilnici in hranilnici", ker se ta ni pečala izključno le s to panogo stavbenega kredita. Iz širnega zadružnega delokroga, ki predpostavlja kreditno pomoč iz državnega zaklada za oskrbovanje malih stanovanj, bi se torej izločil poseben „mali" delokrog, v katerem bi nova zadruga z lastno močjo, z i lastnim kreditom izpolnjevala nalogo, ki jo !je doslej vršila „Tržaška posojilnica in hranilnica«. Po mojem mnenju se bo moral „Naš dom" posebno spočetka intenzivno posvetiti temu „malemu" svojemu delokrogu, ker državna pomoč, vsaj začetkoma, gotovo ne bo izdatna, še bolj gotovo pa ne bo hitra. Z ozirom na zadružna pravila seveda se mali stavbeni kredit ne bo mogel dajati : v isti obliki, kakor doslej, moral se bo i marveč prilagoditi določbi § 1, b). Ako se ne motim, predpostavljata določba zadružnih pravil, da zadruga sama pridobi zemljišče in sezida hišo ter jo proda členu, ki jo lahko odplačuje z nabiranjem hranilne vloge v zadrugi ali s plačevanjem primerno visoke najemnine ali na drug način. Posamezen slučaj podelitve malega stavbenega kredita za kakega delavca, ki kupuje v spodnji okolici malo zemljišče, da na njem sezida hišico, bi se potemtakem morda izvršil na ta nčin, da bi delavec pristopil k zadrugi za člena, vložil — Če jih ima — svoje prihranke, svojo dedščino, ali i drug svoj kapital kot hranilno vlogo pri I zadrugi, zadruga pa bi kupila zemljišče na ! svoje ime izvršila stavbo na svoj račun, vse j to na podlagi pogodbe, s katero bi zadruga i dala svojemu členu stanovale v novi hiši | in bi se zavezala prodati it. u jo, ko bo člen J imel zbrano, oziroma odplačano kupnino v j hranilnih vlogah pri zadrugi ali v prebitkih i plačanih najemščin a!i na drug način. Pri-jčakujem, da se najde še druga, morda bolj j praktična pogodbena ureditev takih sluča-|jev. V takih posameznih slučajih bo nepo-jsredna korist za člena v tem, da bo kupo-i vaia zanj zadruga pod ugodnejšimi plačil-i nimi pogoji, nego bi jih mogel doseči on S sam, da bo zadruga skrbela za stavbeni načrt, sklepala pogodbe s podjetniki, nad-• zorovala zidarje, izvrševala plačila itd. Jasno je, da se bo v takem slučaju lahko hitreje, bolje in ceneje zidalo. Zidanje takih malih hiš za delavce postane bolj racijonalno; zadruga pridobi vpliv na sestavo stavbenih načrtov, na izbero stavbenega materijala itd. Stavbeni „podjetniki bodo morali zadostiti modernim stavbenim in zdravstvenim zahtevam, o katerih se marsikateremu danes niti ne sanja, 't II. Od ravnokar označenega „malega" delokroga nove zadruge do nekoliko širšega je samo korak. Za hišice, kakoršnje imam v mislih v I. odstavku in s kakoršnjimi je naše delavno in pridno ljudstvo takorekoč posejalo spodnjo okolico tržaško, se najde vedno kupec. „Naš dom" se torej lahko brez nobenega rizika in brez velikih sredstev, posebno brez državne podpore loti nakupovanja manjših ali večjih zemljišč in zidanja posameznih takih hišic, ali tudi po dveh, treh ali več vkupaj. Pri tem pa bo imeti pred očmi, da bo zadruga lahko potrebovala kreditne pomoči iz državnega fonda, če ne za te naprave same, vendar gotovo za izpolnjevanje svojega, ako ga smem napram malemu in širšemu tako imenovati, „velikega" delokroga, in da bo pri tem zastaviti vse na zadružno ime vpisane nepremičnine. Za to se bo moralo pri stavbah, katere napravi zadruga (v svojem širšem delokrogu) nekako v zalogi za na( prodaj, paziti na zahteve, katere postavlja PODLISTEK. Jug, Historičen roman. Spisal Prokop Ohocholoušek Poslovenil H. V. Angora. Milan je stisnil pobratima krčevito na svoje prsi, da bi bila drugemu moškemu, ki bi ne imel tako orjaških pleč, zastala sapa: potem pa se je s silo izvil iz njegovih rok in stopil za korak od njega; razgalivši prsa je dejal, da-si s temnim, vendar odločnim glasom: „Ivane Kosančić, ti moj dragi pobratime! Hvala ti na tvoji ljubezni 1 Toda vrniti se s teboj ne morem, ne smem; prisega me veže, ne veže me pa, da ne bi s svojo smrtjo odstranil zadnje in edine zapreke proti vašim načrtom, bodočnosti moje domovine. Na 1 Tu so n>oje prsi, en edini udarec tvojega kinžala me zopet sprijatelji s teboj in z domovino 1" Kosančić je zrl nanj nemo, skoro topo, kakor človek pijan vina, njegovo oko se je časoma divje vrtelo, trenotkoma pa je odsevala iz njega zopet neizmerna žalost, in ko je segel za pas, h kateremu je bii na verižici pritrjen kinžal, pa naenkrat odtrgal roko nazaj ter pljunil v stran, je menil: „Kskor po tej slini čez trenotek ne bo spomina, tako tudi ni več spomina po najinem pobratimstvu, iz mojega spomina in iz mojega srca je izruvano s korenino vred od tega trenotka. Ti pa, nevreden, da bi umrl od moje roke, živi kakor žrtev svojega odpadniŠtva". Obrnil se je od njega, ter je burnih korakov odšel k družini Lazarevića. Milan je, kakor k tlom prikovan, zrl za odhajajočim z izbuljenim očesom, s smrtno bledim licem; potem pa ga je streslo kakor vihar pod samotno hojo in moral se je oprijeti šotorovega stebra, da ne omahne na tla. „Torej celo smrt mi je odrekel", je ječal, in jaz moram živeti v zaščito bisurmanske države. Jezu Kriste! Usmili se me \u V. Vrhovi Angorskih gora so vsplamteli v prvem jutranjem svitu in odsev zarje je padal na obe vojski, že pripravljeni v bojnem redu, ki sta dosedaj nepremično vstra-jali na svojih postojankah. „Vidite, junaki!" je govoril Kosančić svojcem, s katerimi je stal na najskrajnejšem krilu Štefan Lazaričevega bojnega reda, „isto tako se je probujal dan pred trinajstimi leti nad Kosovim poljem; noben oblaček ni kalil solnčne zarje, da razsvetljena z vsem njenim svitom pade slava Srbije. In da se z istimi znaki probuja dananašuji dan, nam je v znamenje, da pade bisurmanska laži-slava, in iz njenih razvalin se povspe neskaljena, visoko v višave slava nača, slava Kristove vere!" Tlada glede zdravih in cenih ljudskih stanovanj, v stavbenem, sanitarnem in nrav-stveno-policijskem oziru. III. Konečno se bo načelništvu „Našega doma" lotiti tega, da se doseže zadružna svrha v polnem obsegu, predvidjenem v § 1, a, b in c zadružnih pravil, z ozirom na podporo, katero zadruga lahko pričakuje od milijonskega državnega zaklada za oskrbo malih stanovanj. Glasom zakona z dne 22. 12. 1910., drž. zak. št. 242, prejme ravnokar imenovani zaklad iz državnih sredstev: Za leto 1911 in 1912 . . . 1,500.000 K „ „ 1913 ...... 1,300 000 „ „ „ 1914 ...... 1,500.000 „ „ „ 1915 ...... 2,200.000 „ „ 1916-1918 po . . . 2,500.000 „ „ , 1919 in 1920 . . . 3,500.000 „ „ 1921 ...... 4 500.000 „ Skupaj torej v 10 letih 25,000.000 K. Ta zaklad bo služil svoji nalogi v prvi vrsti ne na ta način, da bo dajal posojila občinam, javnim korporacijam in zavodom, stavbenim zadrugam itd., marveč na ta način, da bo za te ravnokar omenjene ju-ristične osebe prevzemal poroštvo za posojila, katera bodo drugod najemale v svrhe, kakoršnje so predvidjene v pravilih naše zadruge. Glasom zakona lahko prevzame državni zaklad za oskrbovanje malih stano-vanjah poroštvo v opisane svrhe do vkup-nega zneska 200 milijonov K. Povdariti je še, da so posojila, za katera je porok omenjeni državni zaklad, pripoznana za pupilarno varna. — Če bi bila zakladova naloga le ta, dajati neposredna posojila, bi bil kmalu izčrpan; kreditna pomoč, katero bo podajal s poroštvi, pa bo lahko zares j izdatna, če ne bo delovanje tega sklada; preveč birokratično. Z državno podporo se „NaŠ dom" mora lotiti čim prej tudi tega, da bo v onih delih mesta, ki niso več pripravni za napravo lastnih domov, zidal ali nakupoval hiše, v katerih dobijo zadružni člani cena in zdrava stanovanja. IV. Kakor sem že omenil, bi se imelo delovanje nove zadruge deliti v tri delokroge: mali, srednji in veliki. V malem delokrogu, v katerem ne bi se zadruga naslanjala na pomoč iz državnega zaklada, se pa zato niti ni vezala z oziri na njegove zahteve, bi morala zadruga pričeti takoj z intenzivnim in vspeŠnim delom. S tem bi predvsem ustregla potrebi po špecijalizaciji in koncentraciji malega stavbenega kredita za naše širše, manj premožne kroge, bi ob enem vzbudila zanimanje in pridobila mnogo novih članov, tako, da bi se lahko kmalu, krepkejša in na izkustvu bogatejša, lotila delovanja v širšem delokrogu. Ni izključeno, da se takoj spočetka ponudijo prilike za nakup ne ravno preobsežnih zemljišč in za zidanje ne prevelikega števila hišic za delavce, male uradnike itd. Če je prilika ugodna, naj se načelništvo (skupaj z nadzorništvom, kakor je to predpisano v § 11, toč. 11 zadružnih pravil) ne straši koraka na novo polje, katero treba še-le pridobiti organizo-vanemu našemu gospodarskemu delu. Stremljenje po lastnem domu je tako značilna poteza v značaju naših širših slojev, tvore-čih maso predmestnega naseljenja tržaškega mesta, da je akciji, ki hoče temu stremljenju „Amen, vojvoda! Bog daj!" so pritrjevali junaki. „Kar se nas tiče, mi ne osramotimo srbskega imena pred ordyncem," je klical Jefrem glasnejše, nego drugi. Solnce je že prepodilo iz dolin zadnje sence noči, pred Bajazetovim šotorom je zaplapolala trikrat sveta zastava po zraku, bobni so grmeli, katerih grom je prekinil krik: „Allah!," ki se je glasil od gore do gore. Štefanove vojske pa so klicale: „ Krist z nami!," ko so se z vrsto vseh Bajazeto-vih čet pomikale dalje, da se kolikor možno poprej srečajo v dolini s tatarskim or-dyncem. „Da, Krist z nami!" je klical Kosančić z mogočnim glasom, da je za veliko pre-glušil krik ostalih, „in kličite še: „Angora za Kososo", junaki!" „Angora za Kosovo!" so vriskali njegovi vojščaki. Tedaj so naenkrat obživele nasprotne gore, kakor iz enega grla so zaječali stoti-soči Tatarov: „Surun !"*) In hoteli so se zagnati naprej; toda z enim edinim migljajem je vstavil Timur ta neprimerni naskok svojih ljudij. Stopil je s konja in je pred vso vojsko opravljal svojo molitev, kakor bi vsied svojega prepričanja, da zmaga, ne čutil nikake času neprimerne bojaželjnosti. „K vragu ! Bog mi je priča!" je govo- *) Surun — naprej. ustreči na primeren načiny vspe/i zagotovljen vnaprej. |fl 0985^21 Na delo za „Naš domu / Dala sreča, da se najdejo za težko delo pravi možje! Dr. Josip VVilfan. Goriški mestni svet. V Goric!, 19. oktobra. Sinoči se je zopet vršila zanimiva seja našega mestnega sveta. Zupan je sporočil, da so rodila ugoden vspeh njegova prizadevanja pri finančni oblasti, ki so merila na to, da se znižajo d o k 1 a d e onim kmetovalcem, katerih pridelki so bili oškodovaui po suši. Le-tem se se odpiše zemljiščni davek. Župan je tudi sporočil, da je goriško mesto prejelo povabilo, da se udeleži kongresa avstrijskih mest, ki se bo vršil na Dunaju. Povedal je, da se ga on udeleži kakor zastopnik mesta. Pomožni vodovod. Župan, kakor poročevalec o tem predmetu, je poročal o pokritju potroška 80.000 K, ki ga zahteva pomožni vodovod. V ta namen se zajme posojilo, ki se raz-dolži v 50 letih. Na tozadevno vprašanje nekega svetovalca je zatrdil župan, da bo voda iz tega vodovoda dobra in pitna. Vodo da je pre-iskusil strokovnjak prof. Timeus. Vsekakor — če se izkaže to potrebno — se bo voda filtrirala. Mestni svet je na to odobril pokritje. Najemninska davščina. V razpravo je prišel zakonski načrt, po katerem se uvaja za Gorico najemninska odstotna davščina v pokritje mestnih potrebščin. Zakon naj bi veljal za dobo 10 let. Te davščine bodo proste najemnine do 200 K. One od 201 do 300 K bodo obdačene z 2%, one nad 300 K pa s 5%. Ta davščina se bo plačevala od čiste najemščine, to je po odbitku hišno-najemninskega davka. Ta davščina zadene vse, ki rabijo stanovanje ali druge prostore bodisi že kakor stanovalci ali gospodarji. Stanovalci bodo morali plačevati odstotno davščino dotičnim hišnim gospodarjem. Istotako bodo podvržena novi davščini trgovska in obrtna podjetja, društveni prostori, gledališča itd. Te davščine bodo oproščene najemnine erarja, dežele ali občine, ki se plačujejo od prostorov, ki služijo javnim interesom, tako: javne šole, humanitarni in dobrodelni zavodi, uradi, vojašnice itd. Lastniki prostorov ali njihovi namestniki bodo za plačilo te davščine odgovorni naravnost goriškemu mestu. Seveda jim bo pristojala regresna pravica nasproti stanovalcem. Lastniki bodo morali plačevati mestu ta davek v posteci-patnih trimesečnih obrokih. Če bi kateri hišni posestnik zadobil znižanje hišnonajem-ninskega davka, bo lahko zahteval v dotič-nem razmerju znižanje tudi najemninske davščine. Sploh se bo le-ta odmerjala na podlagi fasije, predložene davčni oblasti za odmero erarskega davka in se bo določala vsaki dve leti. Ako bi kdo zaostal s plačevanjem, bo moral plačati zamudne obresti po 5%» oziroma se proti njemu uvede politična izvršba. Utoke proti odredbam magistrata bo naslovljati tekom 30 dni na mestni svet. Zadnjo besedo bo imel deželni odbor. O ril z občudovanjem Kosančić, zasledujoč' pazljivo vsako kretnjo obeh vojsk, „ta Timur je dostojen protivnik, dostojnejši, nego Ba-jazet." Timur je končal svojo molitev, se vspel zopet na konja, in takoj na to se je na desnem krilu Tatarjev opažalo veliko premikanje. „Sveti Sava!" je vskliknil Kosančić, „mislil sem si, da se prvi sprimemo z or-dyncem; saj Bajazet tako brezumno tlači naprej, kakor bi niti ne videl vrzeli med nami in njegovimi janičarji." V istem trenotku je velel Lazarević vstaviti in uravnati bojne vrste, ki so vsied naglega pohoda prišle nekoliko v nered. „Slava ti, Lazarević I" je klical Kosančić, „dokazuješ, da si vsaj na bojišču sin svojega očeta!" Zadnje njegove besede pa je že pre-^ glušil krik: „Surun!" — in pod poveljstvom Timurovega sinu Mirana-šaha in njegovega sina Abubekra je drvilo štirideset tisoč tatarskih jezdecev v divjem naskoku proti srbskim bojnim redom, da jih razbi-jejo, ali pa vsaj prisilijo, da puste še večo vrzel med seboj in ostalo Bajazetovo vojsko. „Stojte junaki!" je kričal Kosančić s tako močnim glasom, da je bilo čudno, kako morejo človeške prsi tako tuljenje spraviti iz sebe, „pomnite na srbsko slavo, Krist z nami!" (Pride še). tem predmetu se je razvila živahna debata. Za davščino je glasovalo 15, proti pa 3 svetovalci. V veljavo ima stopiti ta zakon z novim letom 1912. Svetovalec T h o m a n je izjavil, da je ta novi davek razburil meščanstvo, ker občutno zadene uradniške in sploh srednje sloje, ki so navezani na stalno mesečno plačo. Govornik je rekel, naj se na kak drug način sanira veliki deficit v mestnem proračunu. Poskuša naj se doseči od vlade prispevek za izdatke za konjeniško vojašnico, ki znašajo nad 40.000 K. Mesto Pula in neko drugo v Galiciji da je izposlovalo v ta namen od vlade izredno velik prispevek. Varči naj se tudi pri drugih postavkah in potem morda ne bo treba te odijozne davščine. Svet. P i n a u č i č je povedal, da so bila vsa prizadevanja za kak prispevek od: vlade brezvspeŠna. Manjka 50.000 K, ki jih je prispevala južna železnica. Spočetka je. mesto dobivalo 75.000 K na leto, sedaj komaj; 25.000. Polagoma se bo prejemalo vedno j manj, ker južna železnica nazaduje in jo i povsod izpodriva državna železnica. Svet. V e n i r je rekel, da ima goriška mestna občina prav malo dohodkov. Tako da se mestu ni dovolila davščina na pivo, ki ni domač pridelek in ki prihaja s severa. Povišal da se je bil hišni davek. To povišanje da je pa imelo strašne posledice. Pri 100.000 K poviška so trpeli meščani najmanj 200.000 K, ker so se temu povišku pridružile druge doklade, tako deželna itd. Trdil je, da mestni svet nerad nalaga nove davke, a položaj da je tak, da drugače ne more mesto izhajati. Kakor omenjeno, je bil predlog sprejet s 15 proti 3 glasom. Novi dolgovi. Mestni svet je sprejel predlog, da se zajme dolg par milijonov kron pri deželnem zavodu za občinski kredit, da se pokrijejo dolgovi, ki jih je zajelo mesto r zadnjem času in sicer: za regulacijo ulice Silvio Pellico s potroškom K 192.953:35, za šolo v kapucinski ulici, ki stane K 162.214 in za konjeniško vojašnico in pomožni vodovod, kar bo stalo K 1,207.539:31. Potrebna so denarna sredstva še za cesto od Sv. Antona do Podturna, za zgradbo dveh prodajalnic v ulici Verdi, za nabavo zemljišča za novo mestno klavnico in za novo šolsko poslopje v ulici Leopardi. Koliko bo znašalo novo posojilo, to so se zbali povedati. Da pojde za milijone, to je razvidno že iz do tu naštetih potrebščin. Predlog za principijelno zajetje tozadevnega posojila je bil seveda enoglasno vsprejet! Oj, ta srečna Gorica v rokah laških Bombičev in Pinavčičev! Quousque tandem abutere patientia nostra ?! Položaj na Hrvatskem. Zagreb, 19. X. Po dolgem molku so uradne „Narodne novine" zopet začele na uvodnem mestu pisati o političnem položaju. Njihov politični inspirator — ban Tomašić sam — je torej zopet začel delovati. In zopet je začel svoje delo s — konferencami...! Povabil je k sebi dr.a Milo Starčeviča in dr.a Horvata od „vsepravašev", d.ra Me-dakovića od koalicije in Radića od kmetske stranke. Pravaši so odbili vsako pogajanje s To-mašicem, ker se to ne strinja z njihovim programom. Dr. Medakovič je odbil, ker da ni kompetenten, a glede vspeha konference z Radićem se ne ve še nič točnega. Začel je torej zopet s konferencami...! To pa gotovo le zato, da pokaže, kako spoštuje načelo ustavnosti. To je stara igra bana Tomašića. Po vsej sili bi hotel biti on „ustaven ban* ter uveriti vso javnost o svoji „ustavnosti". PODLISTEK. Minister na dopustu (Velika srenja). Veseloigra v treh dejanjih. — Nemški spisal Rudolf Lothar. — Poslovenila Z. — Za nocojšnjo premijero napisal Z. Med modernimi nemškimi dramatiki zavzema Rudolf Lothar zelo odlično mesto. Komaj 53-leten mož živi na Dunaju in piše in predava, da ga vsi občudujejo. Kdor je živel kdaj na Dunaju, gotovo ve, s kakim zanimanjem sledijo Dunajčani literarnim pojavom svojega velikega rojaka. Lotharjeva velika moč je satira, pikra in ostra, da se je vsi bojijo. Znameniti avtor vidi vse in prebavi v svojem premišljevanju. Zato so njegova dela, ki so često pisana na rovaŠ tujine ali kake mistične osebe, vselej aktuvelna in prilagodna današnjim razmeram. Njegove drame — samo te imamo v mislih, da-si je spisal tudi nekaj drugih del znanstvene in beletristične vsebine — se odlikujejo tudi z bogastvom in lepoto jezika in sloga. Čeprav je to ali ono delo njegovo Ustanovno je začel s konferencami. Vprašanje pa je, Če bo — ko bo nevspeh teh konferenc jasen — tudi ustavno izvajal logične konsekvence. To Je... ali se odloČi za — odhod ?! Nu, od bana Tomašića ne pričakujemo tega. V uradnih „Narodnih novinah" je dal priobčiti svojo novo parolo: „Ako je položaj v opozicijonelnih krogih takšen, da se v političnem oziru ne more nič doseči, potem zahteva zdravo umevani interes naroda, da se ne vodi brezglava kriza zaradi političnih vprašanj, ki se v današnji situvaciji — naj bo ban, kdor hoče — ne puščajo rešiti v zaželjenem tempu, marveč, da se delo nameri le tistim vprašanjem, ki se dajo rešiti, a ki so važna za naš narodni razvoju. Torej: opustite vso borbo, bodite zadovoljni s mrvicami, ki jih vam bo blagohotno pokladala ogrska vlada in molčite ter pij u-nite na vso svojo dosedanjo borbo!! To je smisel nove Tomašićeve — lima-nice! Ali vaba ne bo imela vspeha, kajti vsi vrabci na Hrvatskem že predobro poznajo limanice bana Tomašića in njegove ogrske vlade. To vse si je Tomašić zabelil z ličko železnico, za katero pripisuje sebi vse zasluge, da-si je znana stvar, da je treba to zaslugo — v kolikor je resnice na gradnji ličke železnice — pripisati izključno le prizadevanjem jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu. Dnevne vesti. Noblovo nagrado za fiziko dobi Slovan. Iz Kodanja poročajo, da je za Noblovo nagrado za fiziko predložen prvikrat Slovan, In sicer elektrotehnik Nikola Tesla. Tesla je Srb, rodom iz Smiljana pri Gospiću na Hrvatskem. Tesla je dovršil srednje šole na Hrvatskem, tehniko pa je študiral v Gradcu. Po končanih študijah je odšel v Ameriko, kjer se je popolnoma posvetil elektrotehniki in je na tem polju poleg Edisona danes najpoznanejši preiskovalec in izumitelj. Tesla je prvi Slovan, ki dobi Noblovo nagrado. Prisojena je bila sicer No-blova nagrada svoj čas pokojnemu grofu Levu Tolstoju, ki pa je ni sprejel. Novi pravoslavni kotorski episkop. Z Dunaja poročajo, da bo imenovan srbskim pravoslavnim škofom v Kotoru Vladimir Boberić, rodom iz Banata, dosedaj profesor bogoslovja na pravoslavnem bogoslovnem semenišču v Reljevu v Bosni. Klub slovenskih farmacevtov v Pragi. Po dolgem trudu se je slednjič vendar posrečila ustanovitev stanovske organizacije slovenskih farmacevtov, ki so doslej — razkropljeni, brez vsakega stika s svojimi kolegi — posečali različna vseučilišča naše države. Bili so neorganizirani, vedeli niso drug za drugega in ko so prišli po končanih Študijah v domovino, so se še-le začeli polagoma spoznavati. Koliko koristnega bi bili lahko storili za svoj stan ter za slovenski narod, ko bi bili študirali vsi na enem vseučilišču! To so žizprevideli slovenski farmacevti, ki so se podali letos na visoko šolo. Izdali so parolo: združimo se, ne tavajmo okrog brez cilja in skupne zveze, podajmo si roke v blagor in prospeh našega stanu in naroda! Večina se je odločila za češko vseučilišče v Pragi— upajmo, da se snidejo prihodnje leto vsi v krasni prestolnici bratskega naroda češkega! — Položen je temelj prvi strokovni organizaciji slovenskih farmacevtov. Dne 15. t. m. se je ustanovil pod okriljem slov. akademičnega društva „Ilirije" v Pragi „Klub slovenskih farmacevtov", ki ima namen, potom strokovne knjižnice in čitalnice, znanstvenih predavanj in poučnih izletov v tovarne, z izdajanjem poljudno- pisano v ostrem, zabavljivem tonu, diha iz njih kipeča poezija, izražana v besedi, prispodobah ali pa celo tam, kjer se skriva najhujši bič. N. pr. nastop kraljice v prvem dejanju njegovega „Kralja Harlekina". V tem oziru bi Lotharja mogli in smeli primerjati z našimi modernimi pisatelji, zlasti s Cankarjem. Dejanje igre „Minister na dopustu" se vrši v Benetkah in v Rimu. Ob kratkem bi bila glavna vsebina taka-Ie: Conte Ettore Mariani, prede-stinirani veliki državnik in diplomat, se dolgočasi na beneškem Lidu s svojimi prijatelji in jim cinično razvija svojo življensko filozofijo. Nasprotuje mu resno samo bankir Lor-d a n o, mož prekrasne, a zelo koketne F i a -m e 11 e. Blazirani Mariani zanikuje vsako čednost, ne priznava nobenih kreposti in meče vse ljudi na en kup ter jih imenuje veliko srenjo kratkovidnežev, tepcev in lopovov. Zlasti se norčuje iz zakonske sreče in naivnih zakonskih mož, ki so zaupljivi in verjamejo v — čistost svoje ali svoje žene ljubezen. Med tem pa dvori na žive in mrtve zapeljivi ženi svojega prijatelja Lordana. A nič ne kaže, da bi sploh mogel kaj doseči. Ravno v tem Času se mu krepko in vstrajno znanstvenih spisov in brošur širiti zanTmanje za lekarništvo med svojimi člani inwSlovenci sploh. Odbor kluba se je konstituiral sledeče: Predsednik: cand. pharm. Hugo M u ž i n a, tajnik: stud. pharm. Fedor Gradišnik; blagajnik: stud. pham. Josip A n č i k; knjižničar : stud. pharm. Dragotin O s t a n. — Cilji kluba so lepi in idealni, doseči pa jih bo mogel samo, ako ga slovenska javnost, zlasti pa gg. lekarnarji, službujoči farmacevti in stanovski tovariši sploh podpirajo po svojih močeh tako, kakor zasluži. Obračamo se tem potom do vseh p. n. gospodov somišljenikov z najuljudnejšo prošnjo, da blagovolijo postati dobrotniki in podporni člani našega kluba, ki bo vedel vsak dar obrniti v dobrobit našega stanu in naroda. Bodite prepričani, da bomo hvaležni vsakomur, ki nam priskoči na pomoč — naša zahvala pa Vam bodi naše delo! — Za „Klub slovenskih farmacevtov" akadem. društva „Iiirije„ v Pragi, Kral. Vinohrady, Taborska ulica št. 14: cand. pharm. Hugo Mužina, mp. tč. predsednik, stud. pharm. Fedor Gradiščnik, mp. tč. tajnik. Domače vesti. Politično društvo „Edinost" ima od- borovo sejo v ponedeljek 23. t. m. ob 3. uri pop. v „Slovanski čitalnici". Odbor političnega društva „Edinost" naznanja, da je volilni odsek za sestavo kandidatne liste za novi odbor in pregledovalce računov sestavljen tako-le: gg. dr. Gustav Gregorin, dr. Josip Abram, dr. Just Pertot, Fran Mikelič, dr. Ivan Marija Čok, Josip Negode, Fran Kravos in Anton Bremic. Kdor želi v tem oziru navesti kako pritožbo, izraziti kako posebno željo ali staviti kak uvaževanja vreden predlog, naj se blagovoli obrniti do enega ali drugega omenjenih gospodov. Nekdaj „nlkofl l" — Sedaj — prošnja. Mnogi so se čudili fn nam skoraj tudi že zamerjali vstrajnost, s katero smo hoteli dovesti naše Italijane do spoznanja, da bi bil pošten sporazum 8 sodeželani slovenske narodnosti v najeminentnejem interesu samih — ker bi si s takim sporazumom Italijani ustvarili največe zagotovilo za svojo lastno narodno ekzistenco in politično moč za bodočnost v tej državi. Posebno ozirom na italijansko vseuči-liŠčno vprašanje smo vedno in vedno opozarjali Italijane, da je njihova taktika povsem zagrešena, ter da jih ne dovede do cilja, ker iščejo sobojevnikov in podplra-teljev tam, kjer je za njih le hlinjeno prijateljstvo, pri Nemcih — dočim žalijo in delajo krivico tam, kjer bi lahko imeli iskrenih prijateljev — pri Slovanih. Ali vse take pozive z naše strani so Italijani trdovratno odklanjali s porogljivim nasmehom. Zato so se nam našinci čudili in so menili, da se le smešimo se svojim — kakor so menili — usiljevanjem. No, uverjenje naše o veljavnosti naših nazorov je bilo neomajno in tako globoko, da nas je sililo, da smo zopet in zopet in vzlic vsej brezvspešnosti ponavljali svoje svarilne klice na italijansko adreso. Najsijajneje potrdilo za to — in s tem tudi zadoščenje — pa nam je prinesla razprava v zbornici poslancev o italijanski fakulteti. Isti Nemci, od katerih so Italijani z neverjetno trdovratnostjo in zaslepljenostjo pričakovali pomoči proti Slovanom za uresničenje svojega vseučiliščnega postulata, nastavlja baronica d a M i n c i o, ki bi ga rada vjela za svojo hčer B i c e. Pa zaljubljeni Mariani tega ne vidi, ali pa noče opaziti. S svojim hrepenenjem se vrne v Rim, kjer se mu predstavi nekega dne C e s a r e C o 1 o n n a, doktor filozofije, brez službe in kruha in živeč samo v živi želji, da bi lahko, hitro in zelo visoko splezel po lestvici visoke karijere. Med njim in Marianijem se razvija inte-resanten dialog, poln sarkazma in ostre satire na obstoječe običaje in slabosti ali hudobnosti avtoritativnih oseb. Colonna zmaga s svojo vsiljivostjo in drznostjo vse: Marianija, svoje nasprotnike, svojo zlo usodo in strmoglavi naposled celo Marijanija in zavzame zdaj sam njegovo visoko mesto. Med tem pa je slavil tudi Mariani svojo zmago: Fiametta mu je podlegla . .. Silna usoda je potrdila v polnem obsegu njegovo teorijo o »veliki srenji" ... Kaj se je potem godilo z našimi smešnimi junaki, bomo videli zvečer. Povemo le še to lahko, da vsebuje ta lepa in satirična veseloigra mnogo res krasnih in zelo zabavnih momentov. Vse pa je tako, da človeka 1 zanimanje in pozornost ne popustita do zadnjega. isti Nemci jih sedaj na usta svojih govornikov obsipljajo z roganjem in jim z znano nemško cinično brutalnostjo principijelno odrekajo pravico do vseučilišča. Na drugi strani pa se imajo zahvaliti pomoči tistin obsovražljenih Siovanov, da je prišlo italijansko vseučiliščno vprašanje tako hitro na vrsto. Nekdaj so klicali Italijani Slovanom prezirljivo svoj „nikoli" — nikoli da ne bodo oni iskali ne prejemali pomoči od Slovanov ! A kaj smo doživeli sedaj ?! Doživeli smo, da Italijani pošiljajo svoje deputacije k Slovanom, sporočat jim italijansko zahvalo, in da je njihov govornik Gasser v javni seji zbornice, prosil Slovane, naj glasujejo za italijanski postulat! Tako se pod silo realnih razmer spreminjajo časi in slednjič tudi italijanski politiki ž njimi 1 Ko bi jim bil kdo še pred kratkim časom rekel, da pridejo v Kanoso k Slovanom — to bi bili zagnali svoj porogljivi zasmeh. Sedaj pa jih je sila naučila moliti tudi — slovansko molitvico! Drugo vprašanje pa Je, da-li bo to spoznanje pri Italijanih trajno? Će bi bili italijanski politiki normalni ljudje in pametni računarji, rekli bi mi, da bo to spoznanje trajno in da se Italijani slednjič odločijo za temtljito revizijo svoje politike In taktike nasproti Slovanom in — Nemcem! Ker pa vemo, da to niso, se ne bomo čisto nič čudili, ako bodo naši Italijani skorej zopet sHskali, ali bolje rečeno : iskali tiste nemške roke, ki jih je ravnokar obmetavala z blatom in jih neusmiljeno metala skozi vrata — kakor nadležnega berača! Lekcijo, ki so jo dobili Italijani, je sicer temeljita, ali da bi tudi koristila, tega si ne upamo pričakovati. Fanatizem v cerkvi za Italijo! Pod tem naslovom priobčuje zadnja „Naša Sloga* članek, v katerem dokazuje na podlagi konkretnih slučajev iz posamičnih župnij, kako zistematično se posebno v škofiji poreŠko-puljski deluje na poitalijančevanje našega naroda. V stolni cerkvi v Poreču se vpričo več duhovnikov molili za Italijo. V Vižinadi izključuje škof hrvatske prosilce. V sv. Nedelji je župe-upravitelj zagrešil na volitvi župnika sebi v prlleg take nespodobnosti, da so predmetom novinarskih in sodnih razprav, ali škof ga noče makniti od tam, ker italijanizira naš narod. V Labincih se z vso silo italijanizira v cerkvi — hrvatsko ljudstvo. V Žbadaju se propoveduje italijanski, da-si ljudstvo ne razume italijansko. In tako po drugih župnijah. Danes je v poreški škofiji merodavna jedino zveličevalna italijanščina, tako, da je prae-s ul (škof) in vikar po reške škofije od Flappo-vih časov sem — Italijanski deželni odbor. Povodom zadniih državnozborskih volitev je prišel iz Poreča župnik Cozza v Rovinj, da nagovori tamošnje klerikalce, naj bi glasovali za 1 i b e r a 1 c a, ker bi sicer mogel zmagati Hrvat. In vspel je. Rovinjski župnik mu je našel, da se ne zameri Škofu, ki hoče živeti v miru z laškimi — liberalci. Za postne pripovednike kličejo v naše kraje samostance in svečenike iz Italije. In ni je propovedi, da ne čuješ: la nostra bella Italia, la nostra bella lingua italiana, il nostro clelo italiano, la nostra costa italiana, 11 nostro italo mare adriatlco, i nostri santi d' Italia, la nostra bella Venezla Italiana ita. In šlo je vse tako tiho, vse n?imo brez prigovora, brez opazke s katere-koli strani ; šlo je to: a gonfie vele ! In že se je zdelo, da jadrajo proti Italiji tako lepo, ta^o udobno, tako hitro, da so častna gospoda v Poreču mislili, da morejo nemotjeno klicati v poreški cerkvi povodom javnega bogoslužja : O Marija, obrni svoj pogled na Italijo!--Tu vero, fellx Austrla, gaude et exultat Deviški govor poslanca Gasserja. Poslanec Gasser je imel v palamentu svoj deviški govor. Ponavljal je seveda stvari, ki so vsem dobro znane. Pri tem pa si je dovolil, da je nas tržaške Slovence pošiljal v Ljubljano. Ko je posl. dr. Gregorin med njegovim govorom zaklical, da Italijani ne privoščajo Slovencem v Trstu ljudskih šol, je posl. Gasser vskliknil silno duhovito: „V Ljubljani imate ljudske šole". Posl. Gasser nam je povedal res velikansko novost! Videti je, da res dobro pozna slovenske šolske razmere! Nekoč nas je „Piccolo" poslal v Rojan, češ, da imamo tam slovenske Šole. Tedaj smo v „Edinosti" povedali, da je to vsekakor napredek, ako so nas Italijani mesto v Ljubljano začeli pošiljati v Rojan, ali v Sežano, ki sta oba zelo blizu. Sedaj pa zopet Ljubljana! Z Gasserjem se seveda ne bomo prepirali o potrebnosti slovenskih šol v Trstu. i < * 111 ^ ■ ■ 11 ^ 1111111 * - USTREDNl BANKA ĆESKte ODODITCI C ki PODRUŽNICA v TSST r. orUnllLLC.il :: piajia m poiteiOT 3. » Vlop na Knjižice *lu°lo PMtieve Tioge 5 7a% Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. VADIJE ii KAVCIJE - - - MENJALNICA- Uradne ure nepretrgoma od 8. zjutraj do 7. zvečer. «.i ri l i j i i i i i ■ i i i i i i i i j i i i ■ t i i i i i i i i i i j j i j l 111. > i l Veliko zaloga Iz^otooljenlh R^hniIa Vmii fi«* efilek in krojačnlca l. vrste AnfflfflflO LGVI, (Rt Ulico GlOSUČ CardUCCi 32 ic bila Pove"na in je preskrbela velik izbor izgotovljenih SnnAfil tnntnrfn ffintnMni 22 mo^e in tcr *no~ *R ^uzemi^e9a biaga VVUSUI jUfllOilU junioriuj Pomnite, da je to edina konf. trgovina z lastno krojačnico. »EDINOST« St. 294. 8tran II) O tej potrebi dovolj jasno spričuje naše število in bo tudi spričeval vspeh oficielne revizije ljudskega štetja. Pač pa je poslanec Gasser tudi očital dr. Gregorinu, da ni Tr-žačan. Na to mu je posl. Gregorin odvrnil: „Najmanj toliko Tržačan, kolikor vaši Vida-covichi in drugi iči". Po Gasserjevi logiki imajo torej samo oni pravico do ljudskih šol, ki so rojeni v Trstu. Ta je res imenitna 1 Ne glede na to, da je posl. Gregorin Tržačan, četudi ni rojen v Trstu (ker se domovinska pravica ne taksira po rojstnem kraju), bi radi vprašal, velecenjenega zastopnika II. okraja, koliko tržaških Italijanov je tudi res rojenih v Trstu ?! Menda niti polovica ne. Ali jim bo morda radi tega posl. Gasser odrekal pravico do Šol? Gotovo ne. Kaj pa tržaški poslanec Pitacco ? ! On tudi ni rojen v Trstu, temveč v Piranu. Pa tudi g. Gasser sam se ne more preveč ponašati s svojim itali-janstvom in tržačanstvom, saj je znano, da so njegovi stariši, ki so bili Nemci, šele privandrali v Trst. Kakor morda gospod poslanec Gasser uvidi, se je s svojimi medklici tekom svojega deviškega govora le neznansko blamira!. Zato naj nas prihodnjič raje ne pošilja v Ljubljano. Ta „šlager" je že tako star in dolgočasen, da ne more delati časti — poslancu tržaškega mesta. Opozarjamo še enkrat, da se naš list sedaj prodaja tudi v Gorenjčevi knjigarni, ulica Caserma. K zadrugi „Naš dom" so nadalje pristopili sledeči: 39. Nabergoj Milan, mehanik, Trst. 40. Vrščaj Ivan, šolski ravnatelj, Trst. 41. Kralj Ivan, c. kr. redar, Vrdela. 42. Arhar Justin, učitelj, Trst. 43. Suša Ig., delavec v svobodni luki, Trst. 44. Zadravec Anton, poštni vslužbenec, Trst-Vrdela. 45. Golob Fran, sprevodnik drž. žel.. Trst. 46. Hreščak Jakob, voznik, Trst. 47. Gombač Anton, tehtar v svobodni luki, Trst. 48. Peric Fran, uradni sluga, Trst. 49. Neker-man Ivan, okr. šolski nadzornik, Trst-Prosek. 50. Požar Anton, učitelj, Trst-Vrdela. Družabni in Martinov večer tržaškega Sokola. Sporočamo slov. javnosti, da bo na letošnjem I. družabnem in Martinovem večeru našega Sokola, ki se bo vršil v soboto, dne 11. novembra v veliki dvorani „Narodnega doma", poleg društvenega pevskega zbora, rezišerja slov. gled. g. Dragu-tinoviča in vojaške godbe, iz prijaznosti sodeloval tudi Tržačanom dobro znani in priljubljeni solist g. Štefan Šink iz Ajdovščine s tremi solospevi. Veselični odsek se trudi, da bo zabava ta večer res najprisrčnejša. Zato pozor že danes na I. sokolski^družabni večer, 11. novembra ! Neznani propagatorji italijansko-hrvatskega pobratinstva in „Piccolo". Družba, ki noče biti imenovana je nabrala 10 kron, od katerih je določila 4 krone za hrvatske in 6 kron za italijanske dijake v Pazinu. Omenjeni znesek so nesli v uredništvo „Piccola", kjer so Dili pripravljeni sprejeti in objaviti 6 kron za italijanske dijake, ne pa onih za hrvatske. Tedaj pa je gospod, ki mu je bila poverjena naloga, da nabrani denar izroči v uredništvu „Piccola", istega prinesel v naše uredništvo. Ker mi nimamo nikakega razloga, odklanjati denar za hrvatske dijake, zato, da bi tudi italijanski nič ne dobili, smo znesek sprejeli in vsposlali 4 krone krvatskemu dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu in 6 kron ravnateljstvu italijanske realne gimnazije istotam. Omenjamo še, da gospod, ki je prinesel denar v naše uredništvo, (ali bolje tiskarno) ni razumel niti besedice slovenski, oziroma hrvatski in da je izrecno povdarjal, da hoče družba ostati neznana. Prošnja. — Reven slovenski dijak, ki obiskuje četrti razred tukajšnje c. kr. državne gimnazije, biva tako daleč v okolici Trsta, da mu to ovira skoro vsako učenje, ki mu je za šolo potrebno. Ker je dečko zelo nadarjen in priden, a poleg tega daje najbolje upanje, da iz njega postane nekdaj umetnik-slikar, bi bil greh,, ne pomagati mu sredi ceste do cilja. Ker pa bo mogel nadaljevati svoje nauke le, če dobi stanovanje v mestu in je skoro brez sredstvev, prosi se oni, ki bi mogel tudi proti primerno nizki odškodnini, odstopite temu dečku skromno stanovanje, ali ga vzeti k sebi, da to izvoli naznaniti (tudi pismeno) pri upravništvu „Edinosti41. Isto sprejema tudi blagohotne darove, ki se bodo objavili. Hrvatski tečaj „Ruskega kružka*4 je že začel svoje delovanje. Učitelj je tudi letos gosp. J. Jedlovvski. Za sedaj se bo poučevalo ob torkih in petkih od 7.30—8.30 zv. Na željo učencev pa se ustanove tudi drugi tečaji. Kdor se želi v kratkem času naučiti hrvatski jezik, naj ne zamudi te ugodne prilike. Na hrvatski tečaj opozarjamo posebno naše državne in zasebne uradnike, ki v svojih službah rabijo vedno več lepi hrvatski jezik. Če se sami Italijani in Nemci trudijo, da se naučijo tega jezika, ki jim zelo teško gre v glavo, zakaj bi se ga ne učili naši fantje in gospodične, ki ga razumejo že na prvi uri predavanja, govorijo ga pa po enem mesecu učenja? Bodimo torej praktični ljudje in dobri Slovani! Novi dijaki naj se priglasijo v Ciril.- Met. ljudski šoli, v ul. Acquedotto štev. 20. III., ob zgoraj navedenih dnevih in urah. Amerikanske vojne ladije v Trstu. Kakor znano, se že od 26. novemera mino-lega leta nahaja tu v Trstu v reparaturi amerikanska postajna ladija v Carigradu „Scorpion". Saj so njeni mornarji postali skoraj napol Tržačani. Sedaj je ladija zopet popolnoma reparirana. Danes pripluje v Trst amerikanska moderna križarka „Chester", ki je bila prej poslana v Tripoiis, da bo tam v varstvo za neko amerikansko ekspedicijo. Za par dni potem odplujeta obe ladiji iz Trsta. Poveljnik „Scorpiona" Crosvvell je priredil tukajšnjim oblastnijam in prijateljem v slovo na ladiji „farewell sea party". Slikarska in kiparska šola Trst. Začetek 1. novembra 19! 1. Vpis in prospekt: Čitalnica, „Narodni dom". CM. podružnica za Škorkljo in Bel-vedere sklicuje danes ob 10. uri predpol. v prostorih gostilne NDO. ulica Carradori št. 18 društveni sestanek. Sprejemajo se tudi najmanjši darovi za bodočo slovensko šolo na Belvederju. Novi člani in članice dobrodošli. Plesaa šola je vsako nedeljo in praznik od 3. do 5. ure popoludne v veliki dvorani Trg. izob. društva ulica sv. Frančiška št. 2 1. nadstr. Poučujejo se vsi navadni in sestavljeni, stari in najnovejši plesi po jako lahki in hitro priučljivi francoski metodi. Vaje (oziroma šola) so tudi vsako nedeljo (ne ob praznikih) od 10. ure zjutraj do poludne. Toliko zjutraj kolikor popoludne je vstop dovoljen vsem prijateljem in prijateljicam plesa brez razlike. Za gospice je popoludne znižana cena. V nedeljah in praznikih so navadne plesne vaje od 5. in pol do 9. in pol ure zvečer. Tržaška mala kronika Premogarjeve tatvine. Včeraj zjutraj je bil na nabrežju Mandracchio .aretiran 31-letni premogar Ivan Kos iz Šempetra na Krasu. Isti je prenočeval pri najemodajalki postelj v ul. Riborgo št. 17, kjer je okradel svojega sobnega tovariša. — Drugemu tovarišu je šiloma odprl kovček in mu vkradel razne stvari. Vse vkradene stvari je možakar zastavil. — Priznal je svoj čin. V svobodni luki je bil aretiran 49-letni dninar Just Lavrenčič iz Trsta, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozzi, ker je vkradel 2x/a kg- sultanine v nekem hangarju. Radi nesrečne ljubezni v smrt. 20- letna Marija Tojč, stanujoča v ul. Largo Pestalozzi št. 11, je sinoči ob 7.30 izpila dozo karbolne kisline. Spravili so jo v mestno bolnišnico. Vzrok obupnem činu — nesrečna ljubezen 1 Omamil ga plin. Anton Tavčar, star 44 let, delavec mestne plinarne je včeraj popoludne popravljal plinove cevi v ulici Cavana. — Nakrat je počila cev, plin je Tavčarju bruhnil v obraz in ga tako omamil, da so ga morali prenesti v bolnišnico. Zbaznil. Štefan LavaŠnik, star 19 let doma iz Trnova v Bosni je prišei sinoči ob 7 30 uri na policijsko ravnateljstvo in je tu zahteval da mora govoriti z ravnateljem. — Rekel je, da je obsojen na smrt in da prosi milosti. Na policiji so takoj spoznali, da se je Lavašniku zmešalo. Pozvali so Trevesa, ki je odvedel nesrečneža v opazovalnico. Urezal se v roko. Franc Furlan iz Spodnjih Škofij je včeraj popoludne rezal trte. Pri tem se je tako močno urezal v levo roko, da je moral poiskati pomoči v tukajšnji mestni bolnišnici. Loterijske številke, izžrebane dne 21. oktobra 1911 : Trst 30 58 50 28 17 Line 72 81 89 5 33 Koledar in vreme. — Danes: 20. ed. po Bin. — Jutri: Severin, Šk. temperatura včeraj ob 2. uri popoludne + 15 5 Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Deloma oblačno, temperatura malo spremenjena, vztočni vetrovi. Gospodarstvo. Nov slovenski denarni zavod v Trstu. Dne prvega tega meseca, pričel je milo Ču res — Čudovito! „Jaz operem z njim svoje perilo v polovici časa, s polovico truda in s polovico množine mila!" — — Opustite kuhanje in drgnjenje, ker milo :: Sunlight:: popolnoma samo odpravi : nesnago. Komadi po 3© ln 16 TlnarJfT. j7,Alla citta di Lione", Trst, Borzni trs 3^1 i ZIMSKA I H JESENSKA SEZONA. | Velvets pravi angleški i- j^Svilenine za kostime in obleke, velour du Nord za jopiče in plašče, Sealskin-Peluches angleški za obleke. za toalete, obleke in bluze v bogatem izboru po tovarniških cenah!: = Uzorci za deželo franko. i fllfr. Franke! (Delniška družba) crst, Cerso štev. 27. Podružnica: ulica Cavana štev. II Podružnice: v Ljubljani in v Zagrebu Nobena razprodaja in nobena množina ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici. 109 filljalk. — 1200 delavcev PRIMER: Moški Čevlji Ženski čevlji Nizki ženski od K 7-— do 17 s K 6-50 » 18 2> K 3, 3-80, 5, 7-50, 10,13 Otroški čevlji. > K 2 — dalje Galoše iz gum. ^ K 4*— do 8*- Na debelo bi se dovolile razprodaje Še v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije. ČREVLJI Grodjear Welt AR TURO M0DRICKY Prodajalnlca macuf. blaga in drobnih predmetov Trst, ul. Belvedere 32. Zaloga odej, prešitih od K 640 dalje, flanelaste od K 2"40 dalje, volnene od K 3'— dalje. Bel fuštanj, piquet barvan, zavese, preproge, trliž in volna za zmetnice, malije vseh vrst bombažnate in volnene za mor-naije, čepice, dežniki, moderci, ovratniki, manšete iz platna in gumija, ovratnice, perilo na meter in izgotovljeno ter drobnarije po cenah, da se ni bati koaknrence. URAR in ZLATAR Romeo Pnnseri ul. Barriera vecchia 19 popravi vsako žepno nro za K 2, ista cena za vsako mogočo poškodbo- Za repert. kronometre in druge komplicir. ure nizke cene. Popravki ae izvršijo takoj, natanko, točno Frafellž Raubar Trst, ulica Carducc! 14 (prej Torrento). Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za Čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. CIRIL SUC ■■ TRST ul. Concordia št. 4 TRST Priporoča ilavnemn občlnma trojo trgovino •tv'» lo kolonijalnog* blaga. TmmiiId« ,,P»-KATETH", domaće Id napohtaneke, trevlsanfk« (Trevlso) ter 1» tovarn« brstje ZATS.A. — Vino » atakienioab. Pošilja se tudi na dom ter po pošti. Paketi od 5 kilogramov naprej. *s ! Cene brez konkurence!5^ vieaesj=aeaiy Henrik pL Chicthio Via Stadion 35. Velik izbor Plaque-verižic garantiranih in priveskov. Naprstniki, zapestnice, igle z ali brez dijamantov. Zlate, srebrne, nlkelnate ali jeklene ure. — Regulatorji iz prvih tvornic „ZENIT, OMEGA*. Sprejema vsako popravo z garancijo enega leti jElasi: Dr. Al. Martinem Cesare Cosciancich koncesijonirani zobo-tehnik ordinira od 9.—1. in od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33 II. nad. Telefon 1708. Trst, Corso 2. Telef. 1071. Linoleum Haas Pristni linoleum......K 2 50 m3 Podolgaste preproge 67 cm. . „ 180 met Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega platna............K 2 50 Mamizni prti 85/115 cm....... 2 80 „ 65/150 cm...... 1 80 Površniki Iz sumila od K 20 dalje. Podrjuhe.........po 70 stot- Ovratniki iz kavčuka .... „50 Manšete iz kavčuka..... „60 „ - Pošilja se tudi na deželo.-13$ D! STRUCHEL & JERITSCH manufakturna trgovina Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina NO V PRIHOD faštanja, baržuua, kožnhovine, malij, rokavic, ženskega in mol kega blaga. — Odeje prešite in volnene, svila, modrci, svila, okraski in drobnarije. □D \m\ Veliko skladišče Klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, m&ških nogovic itd. itd. K. CVENKELTrst °orso 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. 2066 Narodna trgovina._ P Velika zaloga in tovarna pohištva :l| ANDREJ JUG - TRST mZl\ C i* Via S. Lucia 5-18 Via S. Lucia 5-18g sf S S BOGATA IN LEPA IZBEBA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPET ARIJ # " i2-g DELO SOLIDNO 1. TukoTritilb itolle. CENE ZMEBNE. #<»!$. = CENTRALA V PRAGI. = Ustanovljena leta 1868. PODRUŽNICE V Brnu — Budje-vicah — Iglavi — Krakovu — Lvovu — Mor. Ostravi — Olo-mucu — Plznju Taboru — Par-dubicah — Pro-stjejovu — Kla-tovu — Dunaju Libercih - Kralj. Gradcu -Piseku ITlilllTiru ZIVNOSTENSKA BANKA Podružnica v Trstu Delniška glavnica: K 80 milijonov. Reservni in varnostni zaklad: K 20 milijonov. Brzojavni naslov s Živnostenska — Trst. Telefon 21-57 in 10-78. Izvršuje vse bančne posle. Sprejema borzna naročila. 4 Obrestuje vlo^e na vložili kujlžlcl po Ha tehoCem računu po dogovoru. Kupuje in prodaia vrp>lnostn« papirje, devize in vainte. Dajo PREDUJEM na vrednostne papirje in blai*o. Dovoliuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje pro-mese za vsa žrebanja. Zavaruje s-ečke proti knrzni izpubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trdili i i« i. Perje za posteljo po ceni. 1 kg slveqa, dobrega perla 2 K; boljše vrste 2 K 401 prima na pol belega K 2 80; belega 4 K; belega, dlaka-stega 5 K 10; 1 kg zelo finega, snežna belega perja K 6-40, K 8—; 1 kg drobnega perja, sivega 6 K, 7 | belega, finega 10 K, najfi-1 nejšega prsnega perja K 12. Pri nakupu 5 kg franko, j Že ntpllene pernice iz debelega, rudečega, modrega, belega ali rumenega platna. I tukent 180 cm dolg, okoli 120 cm širok z dvema blazinama i vred, vsaka 80 cm dolga, okoli 60 cm široka, napoljen z novim, sivim zelp trpežnim, dlakastim perjem K 16*—; ■ sradnjim perjem K 20—; z drobnim K 24—posamezni tuhent 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, K 350 K 4—. Tuhent) 200 cm dolgi, 140 cm široki K 13—, K 14-70, K 17-80. K 21—; blazine 90 cm dolge, 70 cm široke K 4 50, K 5 20, K 5-70; Pedtubenti iz trdnega, pisanega platna 180 cm dolgi, 1 116 cm široki K 12-80, K 14-80. Pošiljke proti povzetju od K 12-— nsprej franko. Menjanje je dovoljeno, za to, kar ne ugaja, denar nazaj. S. Benisch, Dešsnice št. 265, Češka. Bogato Ilustriran cenik gratis In franko. Giordam Specijalist za zdravjenje kurjih očes, diplomiran rauoceinik Ambulat. Corso 23, I. Ozdravi takoj navadna ic zastarana kuri a očesa ter jih izdere na najnavadnejši način ::: brez vaake bolečine. Garantira ozdravljenje ▼ meso rastočih notitov. Reže nohte vsa&e debelosti. Na zahtevo prida tudi na doa za privo, netrolja in stavil, materijala Josip Miceui Trst, via San Cillino št. 2 (Sv. Ivan) Avtorlzovana dunajska šola. bi — — ustanovljena — — rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila RfIR rlOVAK - Tt?ST _— ulloa Ban L»zsaro 16, m. —— Češko perje za postelje 5 kilogramov novega, prerezanega K 9*60, boljega K 12*—, belega, mehkega, prerezanega K 18 do 24, čisto belega, mehkega K 30 do 36. — Odpo-šiljatev franko po povzetju ; preti odškodnini poštnine se menja blago ali pa vzame nazaj. Benedikt Saclisel, Lobes šteti. 183 pri Plznu, Češka. Dobro jutro! Kam pa kani? „Grem kupit par Čevljev." — „Ako hočete biti dobro pestrežen, Vam svetujem, da greste v ulico Riborgo št. 31 („Al buon Operaio") tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejSe vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik M. 1VANČIC. 4"iimčo™ZERQUENICH trgovina z izgotovljenim perilom, mode za gospode itd itd. Trst, Passo S. Glovannl 2 (Nasproti Novim obokom} VELIK IZBCR moških srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, malij, spodnjih hlač, nogavic, rokavic iz niti in usnjatih, žepnih rut, naramnic in irpodvez. Dežniki za gospode in gospe ter palice ed K 2-50 dalje - Izdeluje se moško perilo po meri. Dobro blago. Cene zmerne. SBP"* Slovenci ! ^ Kupujte vsi obleke samo v stari in Sobroznani trgovini T TI Trst - talica Gaosue Cards^cci II - Trs* Za novo sezono JESEN—ZIMA došle so velike množine gotovih oblek za moške in dečke, Palto, Ulster, Reglau, zimski jopiči, jopiči, površniki, hlače, nadalje jopice, spodnje hlače, srajce, nogavice, zapestnice, kravate, čepice, dežnike, rokavice, naramnice itd. — Platnene monture za kovače in mehanike. — Lastni izdelek pralnih platnenih hlač za delavce. Sprejemajo se naročila po meri. Cene da se ni bati konkurence. awui Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarno in sladšcicarno Trst, ul. Sette Fontane 834 (vogal Donadoni) Prodaja vea dan >ve£ kruh vsake vrste in aladfiloe. ZALOGA MOKE iz prvih mlinov. — Vsakovrstni prepečenoi (Biscottini). JOSIP VATOVEC. : Postrežba : tudi na dom. Ker se v nekaterih javnih! lokalih razpečuje navadno črno pivo z prostim označenjem ?;pivo dvojnega kvasa" zato se cenj. občinstvo opozarja, da je pristno edino tisto pivo dvojnega kvasa, katero nosi varstveno znamko ST. ŠTEFAN Čistilo za snaženje čevljev Zastopstva in zaloga : čugen Jnrčžv, Crst, ulica yfcqaedotto st. 9. TELEfOH 276 IV. PeHarna in slaščičarna Josipa Zvadlal Tist, Uis S. Marcu 1115. Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri v steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v pecivo. Postrežba na dom. Zastopstvo in zaloga glasovitih SV* PIANINOV ^ GUSTAVA HOFBAUER, DUNAJ c. k. dvorni založnik in drugih svetovnih tvrdk v novi zalogi glasovirjev JOS. IHINAftlK - TRST Piazza Goldoni št. 12, 1. nad. Pianini od 500 kron dalje. Eleganca — solidarnost — jamstvo. Poprave — zmerne cene obroki — na posodo — uglašenja. Trst, V. Carlo , Uidl Ghega št. 3, prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom. 1712 Stara grška žganjarna .\ ▼ Trstn, Via Cavana 5. Tu se dobi bogata izbira likvorjev ; specijalitete : gr5d in francoski konjai, kranjaki brinjevec, kraški sli v ove s ia bridki tropino-vec in rum. Cene nizke. Izbera grenčic. 81a5čice ia zapečenci. Grška mastici iz Ž;ja. — Be priporoča Andrej Antonopula. Ps«ir»«l»,nOQ Be ranica TOMAŽA ZA.DSISA rri||itrbba v Trstu, Piazza S. Giovaoni 5tev. 6. Prodaja 8e goveje meso, telečie, jančje, vsakovrstna perutnina in sveže meso. 717 r 8 ali O Lup ar, 44. Prodajalna čevlja vaaae vrste in cene. Sprejema naročila po mari in popravke Cene zmerne. 6954 ! 7q r.^rpnpžia ° priliki porok, krstov imCi UAICpiilla itd. ©brnita s« aa tga-' nj&rno AUQU3T0 DELL' AGNOLO, v ullai Riborgo 1 ia ulloa člalcanton 20, ki Ima v zalogi vsa kovratna dezertaa vina, likerje, bombone In slač&ice prva vrst«, posojaj a v te namena proti povračilu ves potreban namizni aervioo za v«ako fltovilo povas-Jeacev. — Bafoik iz Ižaie buteljka K 1 60. Skladišče žagovine posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje in debelo.*5— Postrežba na dom. M lotosrof Je Anton JerKIč, Trst, Via delle Poste 10. — GORICA, gosposka nlica 7. j Izdelki odlikovani na vseh razBtavah. - Le zaupno j k niemu. 315 Carniel Umberto SS2T« ! delkl. Via Contl 18 (vogal ulloo Ferrlera1. Skladišče testenin, italijanskega rita, naj-: finf JSlh olj, mesnina ln alra Naravno maslo. Fina vina. Pivo v bntaljkan. Poairelba aa ' dom. Poitne pošUJatva po 5 kg. Nlske oena ZDRAVNIK Dr. D. EiEAlAN speeijalist za notranje bolezcl ln za bolezni na dihali (grlo ln nos) se je povrnil ter ordinnje na svojem stanovanju HT v Trstu, Corso št, 12 od ll1,'j do 1 xj% in od 41/, do 51/, ure popoludne. TELEFON 177/1 V. h M vseh vrst 6rne In OKldUlbbU HiiL barvane, vseh vrst rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnica gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne in rumene (Bokskaib). *ošči(a na najbolje vrste za barvana čevlje. Naročbe za vse kraje deželo izvršuje točno in hitro | L^esizo GaggsaeieSii Trst, ul. Case-ma 11 (poleg kavarna Sociale)1 Zajamčeno solidno G. KERBLER, tiia Moiino g uento 1 Zamenjuje novo pohištvo ^a rabljeno, kupuje rabljeno pohištvo in tapecarije. Naročbe po dopisnici. Najzmernejše cene. Tovarna zrcal P. REVEL odlikovana na razstavi v Rimu leta 1911 z zlato kolajno in križcem velike nagrade, na mednarodni razstavi v Parizu z zlato kolajno in veliko nagrado TELEFON 313, rim. II. TRST, Ulica Giulia Št. 41. TELEFON 313, rim. II. Kristali, imte, sfeKta, brušenje, posrstanle, smirRtmle, presi&anle, dekoracije m kislino in smlrek. Reklamska ogledala. Vezanje z medjo in nikljem. — SPECIJALITETA : Posrebrevanje zrcal, ki se ohranijo pred vlažnostjo. Kompletne garniture kristalov in ogledalo v za prireje vanje novih trgovin. □ Restauracija FINDIHG Trsty Via calogna II Vsako nedeljo in praznik Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA. H poknsite češke delniške pivovarne v ČEŠKIH BUDEJETICAH, Je izborno, 11a plzenski zaloge: način narejeno. zaloge: LJUBLJANA: V. H. Rohrman; || TRST: Schmldt & Pelosl. POSTOJNA: Emil stotnik Garzaroli TRNOVO: Rndolf Talenčlc. PULA: Lacko Križ. REKA—SUŠAK: Ante Sablieh. □ a u m U □ B B Pi«innrnr^O CO mizar M- Majcen, ul Bel-rri[jurui#a OO vedere 28, vogal Torquato Tasso. Izdeluje spalne sobe in vsakovrstno pohištva Mihael Lampe IC^1-'^^ slad513arna. Večkrat na dan svež kruh. Posebnost vino ln likeri v ateklenioah — Postrežba tndl na dom. 5391 Kat vd. Muh\ St. 5 Trgovina jestvin in kolonijah Zaloga svefi, mila in čistila v prid družbi 3v. Cirila in Me'.oda. Priporoča se Ivan Bidovc Snom Qtnlfo mizarski mojster, Trst, ulica OLUlla Belvedere Stev. 8 i z v r 5 u j e vsakovrstna mizarska deia. Odlikouano custHčno podjetls erena Vla Miclielangelo Buonarottl trgovina Via Fonterosso št 3. Na zahtevo se razpošilja splošen katalog z jesenskimi semeni za cvetlice, zelenjavo, holandsko čebulo, okraševalne rastline za salone, vrtove, rože vseh vrst. Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica Barriera vecchia št. 25 Cene Sopvorne. ar Fiačilo aa e&reig Sprejme sa popravljanje šivalnih strojev vs&kega zistecia. Predaja igol, olja in aparatov Kupuje in prodaja že rabljene živa ine stroje. 601 Petom VEKOEAU GOL TRST, Piazza Caserma štev. 4, podružnica Via Caserma Št. 13. Vsak dan večkrat svež kruh, raznovrstne sladčice, biškotini, bomboni in šokolada. Najfinejše moke po zmernih ce;:ah. Vsprejema se v peko pecivo vsake vrste. POSEBNOST: vsakovrstni likerji in —^ vino v steklenicah. - Poiai ? Opoldne in zvečer abonement, zelo ugodno, izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavobola). Zmerne cene. Restavracija-Hotel Balkan (SS) Lovih članov se napravi rezervni zaklad, nom zadruge in jih podpisujeta vsaj dva iz katerega se pokrivajo izgube, kolikor člana načelništva. Objave se priobčujejo v j ne zadostuje zato poslovni dohod račun- listu, ki je označen v § 13. 1 ; kega leta. Izločeni člani nimajo do re- zervnega zaklada nikake pravice. Poslovno leto teče cd l. januarja do 31. decembra. Letni račun (računski zaključek) mora načelništvo tekom treh me-tecev po zaključku poslovnega leta predložiti nadzorništvu, ki ga mora stvarno 3 evidirati in ga s svojimi predlogi o razdelitvi dobička, odkazilu rezervnemu za-Jdadu itd. tako ništvu, da morejo člani vsaj 14 dni pred Razdružitev zadruge. § 30. Prostovoljno se zadruga razdruži po sklepu občnega zbora (§ 15, točka 16). Likvidacijo izvršita po določbah zakona: z dne 9. aprila 1873., drž. zak. št. 70 (§§! pravočasno v "načel- dv? ™atorja, ki ju izvoli zad-j pidvoodsno vrmu nacei- njj zbor. 1 Člani ne dobe več izplačanega nego ŽetatB Kina-Vino O/ermvatlo)? občnim zborom imeti v rokah odpravek -0 poslovno imovino. latnega računa. j Po zadovoJjitvi vseh upnikov in po po.f Letni račun mora vsebovati račun o yrnitvi za deleže ypiačanih zneskov članom! % dobičku in izgubi, bilanco, število dano v, morebiti §e preostali ostanek se izroči la so ob zaključku bilance pripadah za- družbi Sy> Cir^a in Metoda v Lju51jani v drugi, potem med letom vs opivse m jz- svrho ustanavljanja ljudskih šol v Trstu. iočene člane ter gibanje poslovnih deležev v računskem letu. Sestava inventarja in bilance se vrši po določbah členov 29 in trgovinskega zakonika. V račun o dobičku in izgubi se morajo vpisati kot dobiček: prinos hiš, obresti plodonosno naloženih glavnic, druge aktivne' obresti, morebitni kurzni dobički, dobički pri prodajah lastnih hiš, zapadle dividende itd. ; kot izguba: kurzne izgube, odpisi pri poslopjih in inventarju, neizterljive ter jatve, zmanjšanja vrednosti, poslovni stroški, davki in pristojbine, obresti članskih hranilnih vlog itd. Bilanca mora vsebovati kot pasiva : vplačane poslovne deleže, hranilne vloge, neodpovedljive stavbene predujme in druga naplačila na lastne hiše, vse zadružne dolgove, rezervne zaklade, kavcije itd.; kot n k t i v a (premoženje): zemljišča in poslopja z vrednostjo, ki se jim prisoja po primernem odpisu, za čas, za katerega velja računski zaključek, toda ne z višjo, kakor je bila kupna vrednost, vrednost lastnih stroškov ali napravna vrednost, vrednost oprave po odbitku odpisa za obrabo, denar v blagajnici, vrednostnice (najvišje po nakupni ceni, ali če je dnevni kura nižji, po kurzni vrednosti), neporavnane terjatve po njihovi pravi vrednosti, pri denarnih zavodih naložene glavnice itd. Za primeren odpis pri poslopjih se smatra odpis, če odpisani znesek dosega vsaj višino v dotičnem letu zapadlega hi-potečnega odplačila. Dovoljenje za izpremembo pravil in izrvševalnih določeb. § 31. § 28. 1. V rezervni zaklad (§ 27) se mora oddati 10 odstotkov letnega čistega dobička, in če mogoče, vstopnine. Rezervni zaklad se zbira do višine 25 odstotkov poslovnih deležev in se mora po odpisih izgub zopet dopolniti do tega zneska. 2. Da se pokrijejo stroški za popravila, ki presegajo navadno tekoče vzdrževanje, se letno vsaj 2 odstotka najemščin odka-žeta računu za obnove. 3. Dokler hiše, ki so last zadruge, niso podvržene polnemu državnemu hišnona-jemninskemu dayku, se morajo v rezervnem zakladu za davek na poslopja nalagati oni zneski, ki so bili postavljeni v ta namen v končno ugotovljeni, na podlagi končne cenitve sestavljeni rentabilitetni preračun vsake take hiše; ravno tako se morajo tudi v času pred nastopom dolžnosti plačevanja pristojbinskega ekvivalenta nalagati v rezervnem zakladu za pristojbinski ekvivalent oni zneski, ki so I »ili specielno v ta namen postavljeni zgoraj imenovani rentabilitetni preračun vsake take hiše. Iz teh zakladov se po nastopu dolžnosti polnega plačevanja državnega hišnonajem-ninskega davka oziroma po nastopu časa, ko je treba plačati pristojbinski ekvivalent, plačujejo oni zneski davka na poslopja in ])ristojbine, ki jih ne pokrijejo tekoči hišni (lohodki. 4. Za pokritje nenadnih izgub in izdatkov obstoji končno pomožni zaklad, v katerega teče do 1 odstotka letnega dobička. Za izdatke iz tega zaklada je treba privoljenja nadzorništva (§ 11, točka 13). Od vsakoletnega dobička se morajo predvsem odkazati pod 1 in 2 določeni zneski dotičnim zakladom, nato pa pod 3 označeni zneski tamkaj označenim zakladom. Od ostalega zneska dobe člani po sklepu občnega zbora dividendo na svojo poslovno imovino, do petih odstotkov letnega kapitala, ki se izračuna iz imovin in časa, v katerem je zadruga v preteklem letu delala s temi imovinami; deli imovin pod 10 kron in mesec vplačila se ne upoštevajo; dokler ni vplačan ves poslovni delež, se pripisuje dividenda, ki odpada na članovo poslovno imovino, tej imovini. Od ostanka se dotira pomožni zaklad z največ 1 odstotkom dobička. Iz zneska, ki še ostane, se morejo na podlagi sklepa občnega zbora priznati nagrade načelništvu. Končni ostanek tvori prenos dobička na prihodnje računsko leto. Objave; odpravljanje dolžnih listin. § 20. Vse objave v stvareh zadruge in tudi yse dolžne listine se napravljajo pod ime- Ta pravila se morejo izpremeniti na podlagi sklepa občnega zbora (§ 15, točka 5). Dokler se uživa podpora iz „državnega zaklada za oskrbo malih stanovanj" (to je od tedaj, ko se je zagotovilo oziroma dovolilo neposredno posojilo ali prevzelo poroštvo za posojila najeta pri drugih upnikih do popolnega poplačila dovoljenega oziroma zajamčenega posojila), se smejo sledeče določbe izpremeniti le z dovoljenjem ministrstva za javna dela in sicer: §§ 20 (oddaja in odpoved stanovanj, prostorov za mali obrat, hiš), 21 (prodaja v najemne svrhe določenih hiš), 22 (domovi za samce), 23 (lastne hiše), 24 (promet s hranilnimi vlogami), 28 (omejitev dividende na največ 5 odstotkov), 30 (omejitev pri razdelitvi premoženja v slučaju razdružitve) in na podlagi §§ 20, 22, 23 in 24 izdane izvrševalne določbe (podobne določbe); isto velja tudi za ta pridržek (§ 31). Registracija. § 32. Registracijo zadruge imajo doseči na ustanovnem občnem zboru izvoljeni člani načelništva: Ravnatelj:.......... Ravnateljev namestnik:..... Blagajnik:......... . Knjigovodja:......... ra belehno in rekonvalescenta Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec ia ojačuja tudi organizem Priporočeno od nžjslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni o jači ti. Odlikovano s 22 kolajnami na raznih razstavah In i nad 6000 zdravniškimi spričevali Izborni okus. Izborni okus. Lekarna SerraVallo - Trst Na obroke! Na obroke! Trst, ulica dell'Olmo štev. 1, II. nadst., Trst Mila \im lotoTljfii oli n manufakturnoga blaga ter možke in ženske suknje. Ugodni pogoji za plačila na obroke. Cene brez vsake konkurence. — Solidna pos režba. 107 naj se presk.bi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „AiP Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zalog« zad.ijih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin Itd. MLUVI ČESKY I MLUVI ČEŠKI! Trst, dne 1911. Pravila za gospode dopisnike. — 1. Kar misliš listu sporočiti, stori hitro in o d p o š 1 j i takoj, dokler je Še novo ; stvar kmalu ostari in ni več zanimiva. 2. Piši kratko, s tem prihraniš dragocen čas urednikom, stavcem in samemu sebi. 3. Piši razloč n o, posebno imena in številke. 4. Ne piši, to se je pripetilo „včeraj" aH „danes", ampak katerega dne in meseca. 5. Delaj kratke stavke. 6. Ne piši preveč skupaj, da urednik pomore lahko popravi. 7. Napačno besedo prečrtaj in napravi pravo nad njo, za njo ali na robu. 8. Glavno pravilo ti bodi: Ne piši nikdar na obe listove strani! Ce je poročilo pisano le na eni strani lista, potem si stavci spis lahko razdele med seboj ; če pa sta popisani obe strani, more ob istem času spis staviti le en stavec. 9. Kar si spisal, preberi še enkrat, gotovo boš še kaj naše!, kar je treba popraviti. 10. Pod vsako poročilo podpiši svoje ime ali z uredništvom dogovorjeno drugo ime ali znamenje. Bodi pri tem brez skrbi, ker uredništvo ime svojih sotrudnikov in dopisnikov ne izda pod nobenim pogojem. 11. Ce hočeš, da nihče ne bo slutil o tem, kaj si poročal, ne govori o tem, kar si pisal, ker drugače se lahko izdaš sam. 12. Naslovi pismo vedno na „uredništvo" in ne na tega ali onega člana uredništva. HOTEL TRATNIK „ZLATA KAPLJA« Ljubljana, 5 . Petra cesta 27 (v bližini kolodvora) Lepe zračne sobe. Električna luč. Priznano dobra kuhinja. Izborne pijače. Nizke cene. Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen velik senčnat vrt. -- pekarna, s tovarno biskotov in zalogo vin v buteljkah. — Skladišče ———— moke iz prvih mlinov. ——— Prevzemajo se pečenje in naročila za ženitve in krste. — Kruh svež trikrat — na dan pri — FRANCESCO BLAZINA Trst, via Giulia št. 25. Ekspresni vlak Trst—Pariz—Calais, S 1. oktobrom je pričel voziti tafcoimenovani Simplon-ekspresni vlak Trst— (južna železnica) Pariz—Calais. Za sedaj bo vozil do 30. aprila 1912 dnevno v vsaki smeri z odhajanjem iz Trsta ob 7. uri 50 min. zjutraj in dohajanjem v Trst južna železnica ob uri 30 zvečer po črti Trst—Krmin — Videm—Mestre—Milan—Domodosola—Lau-sane—Pariz—Calais. Z ozirom na okolnost, da bo imel ta vlak v Calais-u takojšnjo zvezo z Londonom, bo tvoril torej tudi direktno zvezo med Trstom in Londonom. Ta vlak bo vozil nastopne direktne vozove: 1 spalen voz med Trstom in Calais, 1 jedilni voz med Trstom in Lausanno, 1 salonski voz med Trstom in Milanom in poleg tega en direkten voz I. in II. razreda med Trstom in Benetkami. Vožnja bo trajala : iz Trsta v London 34Va, iz Trsta v Pariz. 23Va, iz Trsta v Milan 874, iz Trsta v Benetke 473 ure. V nasprotni smeri iz Londona v Trst 347*, iz Pariza v Trst 247,, iz Milana v Trst 97, in iz Benetek v Trst 57a ure. Poktorica:: Klara Kukovec ima SVOJ AMBULATORIJ za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II. Ordinuje od 3—4V2 ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdela) It. 1049. TELEFON 19-86. a y □ R K a a a o s :: ZOBOZDRAVNIK :: Dr. Hinko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9—1, 3—6. mmm GORENJEC - TRST SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA ___________Brzojavna adresa Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih : knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-:: govežka naročila. :::: TELEFON 21-15. ::a Trst, ul. Caserma 16. POLEG KAVARNE COMMERCIO Poštna naročila obavljaju se isti dan. Najbogateja zaloga kigig, papiija in pisarniških pori:: :::: trebščin. :::: s:; Velika zaloga muzikalij, molitvenikov in časopisov m. JH Avgust Odlikovana krojačnica Štolar TRST - Via delle Poste štev. i 2, i. nad. • TRST izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme. Cene zmerne. - Delo sol dno, Vekoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia št. II priporoča slavnemu občinst * Mino lestvln In kolonijalne^ tihsa. *VOJO Ta trgovina - dobro poznana od _ _ _ Slovencev v Trstu, v okolici in in na deželi še pod vodstvom go-^p. Jasoba Bambiča - postreže enako dobro si. občinstvu z blagom prve vrste in po zmernih cen ih. — — Zaloga otrobov, koruss tu moke. --— PRODAJA NA DROBNO IN NA DEBELO. - Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovino jestvill v ulici Farneto 10. priporoča svojo doma žgano štajersko siivovko, borovničevec, brinjevec, tropinovec, vinsko žganje ccc^ in KONJAK TRST dPtflUbti Ulica Rilorgo 28, Topi nI. Beccicrie. VELIKA IZBERA i«* Izgotovljenih moških oblek za odrasle in za dečke ; specijaliteta: volneni in platneni kostnmi, jopice iz alprgjsa. Velika Izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. — Cene, da se ni bati konkurence. Barrlerz vccchia štev. § ima veliko zalogo VENCI poreelacr in biserov vezanih % m.* itao žico, od umetnih cvetio e tr£ ko vi in c&piei. as svetostih pbičaii n speisžEfk ANTON Trst, ul. fstria 12 (pri sv. Jakobu) Priporoča btoJo FEKABHO ln SL&ŠOZOAJBBO Večkrat na dan »vefi krah la eia*čice. Zaloga mok« ▼■ake vrate Iz pmh miinov. Likerji in Tino t ate-klenlcah. Postrežba na dom. — Priporoča tudi svojo staro in dobroznpno pekarno v ulici Marco Polic št. 6 (vogal Concordia) katero vodi gospodar tam. 1739 Q4 RC ac m Nova : čevljarska : delavnica •v Ignac Ziberna Piazza Si'.lisoviuo 8 (na zgornjo stran predora Montuzza) Izdeluje In popravlja vsakovrstna obu vala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE, za moake in volneno za ženske obleke, nove mode, razpošilja — najceneje — Jugoslovanska razpošiljalna R. STERMEčKf v Celju. Vzorci vsakemu poštnine prosto. ..... Zaloga in delavnica za kozuhov;ne —............ F. VIDALI, Trst, via S. Lazzaro 22 Prejemije naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin. Sfiranjula kožuhatine z jamstvom zoper KaKorsno si bodi škodo. fvrdke A. KRIZNiČ :: ob kolodvoru Podmelec SPREJEMA V IZVRŠITEV i vse v stavbeno mizarsko stroko spadajoče izdelke za HIŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE ; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni ln načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce ln cene. OovLrfvS-ft^o fuAvn?>Q opremljena z najnov. "dlKfcJ lild LV Ui I II Stroji nudi parketne de- ščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba iakcjš za vsako množino I Mmfii oflielet nuli T^e t strnsarsto sMo snaiajeCe izielie. - JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strokovnjaške izvedena. — Obisk strokovnjaka interesentom brezplačen 329 is&gz^Lz.:. . • - j H mmm 11 mamam ■■■■■■ i Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul Barriera veoc'iia 38. Ima vedno v 37oji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domaČih izdelkov nase zadruge. —_ S^KEJE^AJO S 23 TUDI POPRAVE Ferdinand Furst s: TRST :s ulica Miramar štv. 21. Telefon št. 17 03. ¥elik^ z&loga koruze, krompirja in ovsa. Bogomil Pino = = urar in zlatar — = ——■II ___II___________t___ •aow —————————— —— . ^ Jrp.- obrtno ladrugci«Trsta vis S. FraRS88eo d' Assisi 2, !. s kjer Je b!!a „Trž- rjosoJM. In hranflnlca"- Feštno-hranliničel račun 74679. TELEFON 16-04 Sprejema hranilne vloge od vsakogar, tudi Če ni člani in jih obrestuje 411 01 |2 |0 Sprejem & tndi vloge po 1 K na teden, tako, da ae po £60 tednih dobi Kron 300 — tlpr^Joma hranilne knjižice tujih zavodov in jih realizaic ne da bi se obreatovanje pretrgalo. T^aje pcaojUa na razne obroke is proti mesečnim odplačilom po K 2 od vsakih K 100, tako, da so posojilo odplača v petih. - Deleži »o po S 20 ta po S 3 Sidaljna pocenila ee dajejo t ara"oya slovenska trgovina Izfiotaullenlh obleb fnW MARTIN SKAPIN TEST — ulica AreaU štev. 19 — TRST - VELIKA IZBERA-- oblek za moške in dečke, hlače, jope, platnene obleke ter raznotero perilo. Spre jemajo se ruročila pi miri vseh gor; omenjenih predmetov. Specijalista h;ače za ds avce. — Vse po konkurenčnih ceaah nBffiHBKMUBHBKranMH MasnnBH«,. J+Oiulio Mtem -i- i | TRST, uiica čiosua Carduccl štev 23 1 u a TELEFON Sto «z* :: :: _ rurftčao orodje, ortopedlčul aparati, Miierei, umetne roke ia noge, berglje, klini pa«', el&atičai pul aogoviee, eleklTotdrapevtične pripravo, aparati u BK^x9IŠdfi (oksbtiiB ta klrarsloaa rotsobi&in* ia ls asproAlra*^^ »ur«. H' 'r±-zwmm :. sasggBaaaBfeaaaiar IUIIiiy ili MU I »lliif ili IIIiIIHiIIiIH i i ! filfll HDFiS P ?rez alkoh(?Ia T"' WnklirL£ibL sana z mineralno, vodo Selz je izborna osvežujoča pijača. Jovarce Waldperle, Jfeitz £gv, g no JCusov^s ggaiaaiBEaa Varstvena znamka: „5 DR0u. K,^/ L!nlmiiil Cnpslei to. Lftd mest-k ?a SIBBO-P iIN-EXFELLE^ je kot najboljše, bolečine lajšajoče in odvajajoče sredstvo za drgnjenje pri oze-bljenju splošno priznano; dobiva se za 80 vin., 1'40 K in 2 K v večini lekarn. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se vzame le originalne steklenice v škatljicak z našo varstveno znamko „Sidro", potem se je gotov, da se je dobilo pristni izdelek. «5r.8khterlalsktir.^PA^ Eiizabetna uKca št. 5, novo. Podpis >ni si u-'o'a naznaniti alav. občins-vu, da j» prevzel na svoje ime Kopali šee ^esterrelcher4 t nilct Lazzaretto vec. 52 uhod t di iz zagate 3. Eufemia štev. 1 nadaljevanje alice SS Martin ter da bo akuSal pripraviti vse poirfbn? izboljšava da mtreže sav. občin tš-u Kopališče je odprto vsa.-i dan ob 7. zj. do 7. pop. Ce na enkratne kopel i v vaški, v sladki vodi, gorki ali mrzli K —90. Abonmna m p-ivatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč,, da me bo občinstvo čim najboljo ob skalo beležim udani P. Lantsclmer. . s Nova prodajalna zlatarja - nrarja ^lessandro Samare, crst Corso štev. 23 2003 BOGATA IZBERA prstanov, uhanov 2 demanti ali Lrilanti in brez istih. Verižice, priveski, apestnice, zlate In srebrne ure, steri^kB ure Itd, itd. Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje tudi vsakovrstn . rezbarij e. Cene zmerne. Cene zrno ne. m Prodajalnica tnanufaktsrnega blaga Enrico de Fronceschi Trst, ul?ca dsKe Poste št. 10 (vogal ulice Vaidirivo) VELIKA IZBERA bombaževiae, trliža, faštanja, volnenega blaga, izdelanega moškega in ženskegra perila iu drobnarij ::: po najzmernejših cenah. ::: m m bivši: prvi zobotehuik Schaidler = zobotelintk = Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Trst, Piazza C. GoMoui št. 5. II. yoooocA Otvoritev no^e trgavisie ^ v Trstu, ulica Nuoya 41 AHEUA HMIH1C0 § — EOOAT IZ SOB - J j izgotovljenih oblek za žeaske in punčke, jJ ženske ves.&lije, bluze ia izb-axo peri o. ^ Vrprejenajs se ir raćiia »o m:ri. Najzmernejše cene Najsm.rnejše cene. tržciSKii prodajaln, obuval ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT. 21 Razun različnih izberov najfinejših moških in žea akih obuval po n&jnl^jlh oaaah se prodajajo tu 1 po izrednih canah: Usnje Baxcaif s trakovi . . . . po K 10 — Usnja Boscalf z elastiko . . . . po K 10*— Usnje 8oxcalf oblika Derby . . po K 10 50 Usnje 8oxcaif z zaponami Triumph pj K 10 50 Ejaki za dečke 1 K manj. - Vsakov. blago I. vrate. | Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. sESaSE a ;Slavonci! Slovani! tPe0Sseužvi; edino slovenske urarne in zlatarne v Tistu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojimi Udani ALOJZIJ POVH. ao» £ 3 FR. ŠEVČIK, puškar, Ljubljana, Židovska štev. 7. = L iica priporoča svojo svojo veliko zalogo PUŠK In SAMOKRESOV ^©g lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, salsklh in češk h st.-egj preizkušen h pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke tro-cevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brezdimni smodnik. Priporočam tudi ve!ko ztlogo p vseh lovskih potrebš&in po nsj-nižjih car ah - Popravila in na-£,. r05be se izvršujejo točno in zanesljivo. - Ceoovniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Tečna in solidna postrežba. ^ J —i— ^ i UMETNI ZOBJE Plombiranja zobov izdiranje zobov brez = vsaka bolečine = Dr. i. Čer metk V. Tuscher zobozdravnik kon es. zobni tehnik • • TRS r - ulica dolla Caserma št. E3, II. n. ir evlisirnica 99Alla Sartorella", Trst | ^^__VIA BARSTBRA VEOCHIA &T. It (JAfePBOTI MLADČIČAJOTS OAfU) — 77 Velika izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke. — Blago iz- vrstno in cene zmerne. Zdravl|snj@: krvi Čaj „Tisočeri cvet" (MilleflorI) Čiatl kri ter je izvrstno sredstvo proti enim sluCiJim, če peče ▼ želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidam. - Jeden omot ra zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Al DUE MORI" Trst (mestna hiša) — Telefon 377 PoStne poSiljatve «9 izvrfnjejo takoj in franko, ako se dopcSlje Kron 110. v 0 v Trst, ul. Barr. vecchia 40 Ziilo^fl izdelanih domačih feito Sprejemajo se naročila po meri. liiačaiiillllSSieiiSgiililliElii !i Si ii Si ii Ii ii CE JEDIL IN PIJAČ H za gostilne, restavra-I j cije in hotele v slo-I j venskem, italijanskem in nemškem jeziku je založila v raznih oblikah in po zmerni ceni | j tiskarna „Edinost" v Trstu ::: ulica Giorgfo Galatti 20. ::: 11 ii lii Iliiiiiliiiiiiiiiii&iiiiiiiEiii m p II ii ii i lil gy Žrebanje neprekiieno dne 11. novembra 1911 Zadnji me.eo! ob 8. zvečer, Schottenrmg 11 (Policijsko ravnateljstvo) Zadnji meseo ! loterije c. Kr. danalsklh pollcUsklh uradnikov Ena srečka 1 Ena srečka 1 K * In njihovih vdov in sirot I. dobitek 30 000 K vrednosti. — Vrednost vseh dobitkov 70.000 kron. flffiBCTBgg Srečke v vseh menjalnicah, loterijskih kolektur&h in trafikah. aasssaaBF-«™ a f% Velika zaloga [zgotovljenih oblek za moške in otroke Srst - ul. Seorzsria Št. 4 (vogal ul. brcata). Paletots iz črnega sukna močni za moške .... Ranglan modernih uzorcev in iz angleškega blaga Moške obleke modernih vzorcev iz dobrega blaga Deske ,, ,, ,, ,, ,, ,, . Paletot za otroke v modernih barvah..... Otroške obleke v vseh barvah in oblikah .... Moške hlače iz sukna.......... Vse po tovarniških cenah. od K 18'— dalje 27*— »» »» »» »» 19-14' ir 6- 5 3 v Trstu, ulica CarradorS št. 18 ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. P0Z0R!I 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 K 50 st. Radi plaČilue zaostalo Pti več velikih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali Črno galonirano, a predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po številki. VBi 4 pari stanejo samo 7 K 50. PoŠiljatev po povzetju H. SPINGARN, eksport čevljev Eraiiovo Si. 240. Sme n omenjat: i - ? • vri:;1 denar. C. kr. pršv. Riuiiiione Adriaiica di Slzurti Glavnica in rezervni zakladi cbruSfcva glasom bilanc ^cccc^^coco^ 31. decembra 1910.t Zadružno glavnica (popolnoma iz -plsSaca) ........... Eeservn, zakladi dobičkov .... „ zaklad proti vpadaniu Vradnoatij javnih efektov • • • Bezervci zaklad premij za zavarovanja ............ 3avarovnia na življenje v veljavi 31. decembra 19 iO ...... IsplaČane §kode v vaeh oddelkih od nstanovitve društva [1838—1910] Društvo sprejema po jako ugodnih pogojit zavarovanja proti požaru, streli, škodi vsled razsute, alomu kakor tndi prevozov po suhem in morj; tklepa pogodbe za zavarovanje Življenja po razno vrstnih * kombinacijah, za glavnice, rente plačljive v življenja ali po amrti zavarovanca, doto otrokoo.. 10,300.00 12,000.00t 2,066.67? 130,463.979 472,^78.525 695,189.189 ovenci in olovan; Kadar kupujete pri tvrdkah katere cglaSajo tf „Edinosli"i sklicujte se \??dno na oglas * našem Sisiu, ker tako bođe znale doflčr.e tvrelee, da prinašajo oglasi, lil jih uvršalo v Edinosti, dobiček, in radi bodo nvr^als svoje oglase tudi 9 bodeče v nnSsm flstu. Za to budete bolje postreženi, zravea tega pa pomagate s tem ms-: : teriialno lista „Edine?*":; Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki iz klobnčevine prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporij kap za potovanje in. za šport. Oorso št. rtimano" Trst - ul. Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone), 3zg®tevlj@§se obleke za moške. "S O . kj W3 . nM >■ •o as m 3 «T CC O Ql Velika izbera močnih hlač, srajc itd. za delavce. — Jopiči z astrahanskimi in kožuhastimi ovratniki od kron 13 do 42. Na obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika izbera letnih oblek za gospode in detke, jukenj, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika Izbera volnenega blaga« Najzmernejše cene. Adoif Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, I. nadstropje, zraven Telefon št. 251, Rim. II. .Buffet Automatico' -n o BNJ src/3 to x t 11 tmm » 89 < S ^ 00» m • C* 3 oo S ® O. OB 3 Narodpa posojilnica iij hranilnica v Trstu ulica Caserma št. 17, pritličje. na knjižice, vložne liste in tekoči račun obrestuje od dne vloge do dn& dviga po dogovoru raip / 0 i s polnimi = L Preskrbuje vrednostne papirje in srečke na obroke po najugodnejših pogojih. Izplačuje drugje zastavljene vrednostne papirje. Daja posojila na vrednostne papirje, srečke in vrednote manjšega obsega itd. ESKO^TIRA menice, fakture in račune. Poreinje žitljeasko in starostno zavarovanje in zavarovanje proti epjn; vlom iti iti PRESKRBUJE VAOIJA, KAVCIJE IN ČEKE. MENJAVA VALUTE. Izdaja štedne listke za delavstvo. "^B Oes. priy. in tr. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica In reserve 243,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Nnova št. 2 (lastno poslopje) sprejme v avoje jeklene varnostne celice edelane od Bvetovne tvrdke Araheim ▼ Berolinn sajamčene proti požara ia vloma, pohrano ln opravljanje vrednot, kakor tudi aamo pohrano zaprtih zavojev, ter dA v dotičnih jeklenih celicah v najem :* varnostne sh?ambice (safes) :: različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vrednostni papirji, listine, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor Btranke vzajemno z banko. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na kn]ižic$ in jih obrestuje do nadaljnega obvestil« po 3 V/o Rentni davek plača direktno zavod. Bavl se tndi z vsemi bankovnlml posli, ter zavarovanjem proti z gub a m na irebanja. Umetni: fotosrafični ateljg ali o a RIto Itev. 42 (pritličje) pri sv. Jakobu - TRST. 213 1 IrrdoJ. niia fotogrmJdno dalo, kakor tudi ruglade, posnetka, aotr»-njoat lokalov, porceLAnMU pIoM« u TukoTntn« ipomealk* Itd. Iti Itd, Posebnost: Povečanje vsakatere fotografijo. Kadi ndokaoatl P. H. oarodslkoT ■prejema »aroćbe ln Jlk lrrr*u>. u doma, ereataelDo tadi aonaj meeta. V novi trgovini nI. Carlo ghega 2 (bivša miroditnica) je dospela :: partija porcelanaste Posode po priložnostnih cenah. za malo dni I Samo mXKXKXMXMXXXUHttX ODVETNIK dr. ferdo Černe ima svojo pisarno v Trstu, ulica Zonta št. 9 I. nadstropje. Telefon 1766. Telefon 1766. UmiXXHUX**HM*M*X Jkngelo 'Falerio tovarna kovčegov Trst - ulica Scalinata št. 9 - Trst Izvršujejo se tudi poprave, vse po zelo nizkih cenah. Lovrenc Trst - ul. Piccardi, vogal Pasquaie Revoitella - Trst Nova trgovina jsstvin in kolonijalnega blaga. 8gr* Postreže se vedno z dobrim in svežim blagom "SZ prye vrste :: ter po nizkih in zmernih cenah. POSTREŽBA NA DOM. - POSTREŽBA NA DOM. M BamHč (prej Jakob UMI) Trst unco coiosna i Zaloga vsakovrstnega blaga "^JS za vsako gospodinjo na debelo in drobno. ZaSoga etrebo^ koruza ln moho ter različnih jestvin. $e priporoča udana A. BAMBIČ. ZaScga obuvaSa losa in i&stzis delalnioa hsii VISiNTlNi Trst, ii!. ue CsršKd 31. Velika izbera moSkib in žensicih čevljev. - Poprave ee irvrSujejo tečno in Bolidno po iincmh cenah mnmmsa^iti Poskusite FI- ie GOVO KAVO ffOailillli finejši in r.ajzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. oooo treba nastavljati na Inseratni oddelek »Edinosti« poštni predal H PS E H SO H Občekoristna stavbena in stanovanjska zadruga „Naš dom", registrovana zadruga z omejenim jamstvom — V TRSTU — VABILO na ustanovni občni zbor ki se bo vršil (nadaljevaje onega z dne 15. oktobra t. 1.) dne 28. oktobra 1911 ob 8. uri zvečer v Sokolski dvorani v „Nar. domu". DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobritev pravil (konec). 2. Volitev načelništva in nadzorništva. 3. Slučajnosti. Volilno pravico bodo imeli le oni, ki se do občnega zbora prijavijo za zadružnike in ki položijo na račun zadružnega deleža vsaj 20 K. Zadružni deleži znašajo 200 K, ki se lahko vplačujejo tudi v mesečnih obrokih po 5 K. Priglasitve sprejemajo: „Tržaška posojilnica in hranilnica" in na dan občnega zbora člani pripravljalnega odseka. Pripravljalni odsek. poslovati v Trstu nov slovenski denarni zavod pod imenom „Narodna posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z omejenim jamstvom v Trstu". Iz pravil posnemamo, da je zadrugi namen podpirati gospodarsko stremljenje maloobrtnega, malotrgovskega, uradniškega, delavskega in kmečkega stanu in s tem zadostiti potrebi, ki jo se je bilo vkljub naši mogočno uspevajoči denarni organizaciji na tržaškem ozemlju vedno bolj občutiti. „Narodna posojilnica in hranilnica" bo posvečala posebno pozornost najšibkejšim slojem našega naroda s tem, da jim bo dajala priložnost, prihraniti si dobro obrestovano glavnico z založitvijo tudi najmanjših vlog v neznatnih tedenskih obrokih in s tem, da jim bo dovoljevala zmerna posojila na tedensko odplačevanje. Pri tem ne bo „Narodna posojilnica in hranilnica" opuščala, baviti se z drugimi srednjemu in nižjemu stanu namenjenimi operacijami, kakor : preskrbovanjem kavcij, vadi], inkasov, srečk, vrednostnih papirjev, skupnim nakupovanjem članskih izdelkov, posredovanjem zavarovanja na življenje, starost, proti požaru, vlomu, toči, zmenjava-njem valut in tujega denarja, s preskrbovanjem čekov na razna mesta, s podpiranjem prenosa hipotekarnih dolgov svojih članov na nižje obrestovalne, ali amortizacijske, dolgodobne in neodpovedljive dolgove, z eskontom menic, računov, faktur itd. — „Narodna posojilnica in hranilnica" si bo slednjič prizadevala podajati svojim članom informacije in nasvete v trgovskih, denarnih in knjigovodstvenih stvareh, z eno besedo: podpirati zvesto in solidno zasebno gospodarstvo svojih članov. „Narodna posojilnica in hranilnica" je osnovana na podlagi zakona o pridobitnih in gospodarskih zadrugah na neomejen čas, ob neomejenem Številu članov. — Vsak zadružnik mora vplačati vstopnino, ki jo določita načelstvo in nadzorstvo v skupnih sejah, in vsaj po en delež za 10 K. Zaveza zadružnikov je omejena na svoto odgovarjajočo petkratnemu deležu. Opozarjamo naše čitatelje na oglas v današnji številki lista na VII. strani. Mar. del. organizacija. — Deželni izvrševalni odbor NDO. vabi danes ob 10. uri predp. na redni občni zbor, ki se bo vršil v dvorani, ul. sv. Frančiška Št. 2. II. nad. s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsedoika, 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo strokovnega tajnika, 4. Poročilo blagajnika, 5. Volitev odbora, 6. Slučajnosti. — Plesni odsek NDO. priredi danes kakor vsako nedeljo ob običajnih urah plesne vaje. — Odbor podružnice NDO. v Skednju vabi delavce iz plavžev in čistilnice petroleja na važen sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek dne 23. t. m. točno ob 8. uri zvečer v prostorih „Gospodarskega društva". — Ker se bo razpravljalo o zelo važnih stvareh, se je nadejati obilne udeležbe. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. FENICE. Z običajnim vspehom se je sinoči vprizorila opereta „Jesenski manevri". Igralci so bili opetovano pohvaljeni od občinstva, kar brez dvoma tudi zaslužjo. Vpri-zoritev je zares točna. Poseben aplavz je veljal gracijozni g.dični Baroni. Danes popoludne ob 3.30 in zvečer ob 8 in tri četrt Kalmanova opereta „Jesenski m ne vri". Pripravlja se pa in se v najbližjem času vprizcri „Grof Luksemburški-. POLITEAMA ROSSETTI. „Cigan baron" je tudi sincči zabaval mnog* brojno zbrano občinstvo. Predstava ugaja močno tržaškemu občinstvu. Danes popoludne ob 3 30 ed ni predstava ob znižanih cenah operete „Sramež- ljiva Suzana". Zvečer ob 8 in en četrt se ponovi „Cigan baron". Pripralja se najnovejša opereta Leona Falla „Sirena". EDEN. Danes dve varietetni predstavi, popoludne in zvečer. Vesti iz Goriške. V Rihembergu se bodo vršile občinske volitve dne 24. t. m. Volilni boj obeta postati zelo živahen. Boj bo hud toliko od napredne, kolikor od klerikalne strani. Izida seveda ni možno predvidjati z gotovostjo, vendar sodijo, da bo bolji vspeh bržkone na napredni strani. Vsakako pa bi bil že skrajni čas, da bi se naš lepi Rihemberk enkrat vzdramil in da bi začeli s pametnejim in vspešnijem občinskim gospodarstvom, z intenzivnejim delom za napredek občine, nego je bilo to pod dosedanjim dolgim režimom. x Državni uradniki v Gorici so te dni zborovali in so razpravljali o veliki draginji. Izrekli so protest zlasti proti najem-niški davščini, ki jo namerava magistrat uvesti že z novim letom 1912. Seveda bodo srednji sloji, ki trpijo radi draginje kakor nižji najbolj občutili to davščino. Vsi prizadeti naj bi se pridružili temu protestu drž. uradništva. _ Vesti iz Istre. Pravila podružnice družbe sv. Cir. in Metoda za „Breg" so potrjena. Odbor se je konstituiral tako-le: Fran Venturini predsednik, Edv. Milostnik blagajnik, Egidij Čeh tajnik, Anton Urbančič in Ana Logar odbornika. Namestniki: Josip Rapotec, Svi-toslav Kariž, And. Pregarec in Gusti Reš. Odborove seje se bocio vršile vsako prvo nedeljo v mesecu. Blagajnik ima zaupnike v vsaki vasi, ki mu pomagajo pobirati doneske ter mu vsak mesec pri odborov! seji izročajo denar. Denar se bo nalagal v „Trgovsko obrtno zadrugo" v Trstu ter se koncem leta odpošlje glavnemu vodstvu. Gospod Kariž je pooblaščen da med gostilničarji upliva, da si preskrbe nabiralnike! Ko se jih zglasi zadostno število, se naroči skupno I Radovedni smo koliko zavednih gostilničarjev imamo v „Bregu". Imena vseh onih, ki nabiralnike naroče in ne naroče, priobčimo v „Edinosti". Kar smo zamudili, upamo nadomestili s tem, da je ne bo hiše v našem „Bregu", ki ne bi bila član prekoristne podr. družbe sv. C. in M. _ BRZOJAVNE VESTI. Poroka nadvojvode Karola Frana Josipa s parmsko princezinjo Žito. SCHVVARZAU 21. Danes predpoludne se je v kapeli grada Schwarzau vršila poroka nadvojvode Karola Frana Josipa s parmsko princezinjo Žito. Visoki par je v imenu papeža Pija X. poročil papežev majordom mons. Bisleti. Navzoči so bili med drugimi svati tudi cesar Fran Josip, prestolonaslednik Fran Ferdinand in saksonski kralj Friderik Avgust. Pred poroko je imel papežev majordom kratek nagovor v italijanskem jeziku. Po poroki je bila maša, po maši je papeški delegat izročil novoporo-čencem papeževo lastnoročno pismo s čestitko, in papežev blagoslov. Sinoči je priredilo Schwarzausko prebivalstvo ženinu in nevesti na čast sijajno bakljado, ki se je je udeležilo 40 županov okraja Neunkirchen. Danes je priredila novo-poročencema sijajno ovacijo šolska mladina. Ob 1. uri je bil rodbinski dejeneur, na katerem je cesar napil novoporočencema. Po dejeunerju so odpotovali cesar in drugi visoki gostje. Novoporočenca sta se ob 4. uri z avtomobilom podala v Wartholz pri Libercah. Dr. Josip Vošnjak težko obolel. SLOV. BISTRICA 21. Dr. Josip Vošnjak je teško obolel. Malo je nade, da okreva. Deželni predsednik koroški odstopil. CELOVEC 21. Deželni predsednik baron Hein je podal demisijo. Gospodska zbornica. DUNAJ 21. Gospodska zbornica je imela danes sejo, v kateri je bil izvoljen 21 čianov broječ narodno-gospodarski odsek, ki je proglašen za permanentnega. Ta odsek bo imel nalogo, se posvetovati o predlogih draginjskega odseka poslanske zbornice in staviti morebitne samostojne predloge. Bolgarsko sobranje. SOFIJA 21. Sobranje je sklicano za 28. oktobra na redno zasedanje. Iz Srbije. BELIGRAD 21. Kakor se govori, namerava vojni minister general Stepanović odstopiti. Na merodajnem mestu pravijo, da ni res, da je že podal demisijo. Spopad med Turki in Bolgari. LONDON 21. „Daily Chronicle" poroča iz Soluna, da je prišlo ob turško bolgarski meji do hudega spopada med turškimi in bolgarskimi četami. Na obeh straneh je več mrtvih in ranjenih._ Schvvarzau 21. Cesar je podelil papeževemu majordomu mons. Bisletf-ju veliki križec Leopoldovega reda in mons. Respi-ghi-ju komturni križec Fran Josipovega reda. PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v Cjabljaai. Podružnice v 6orici, Celovcu, Sarajma ln Spljetu Delniška glavtlca K £ >000.000. Rezervni zaklad K 800.000. obavlja najknl&ntneje vse bankovne ln menjalne posle ter kupnje ln prodaja pod jako povoljnim! pogoji devize in ose orjte denarja. - oicse m Knjižice obrestuje za sedaj a čistimi Z^-^Jg ^jo Prodaja »račke na majhne mesečne obroke. Modeme železne ograje 284 za vile (d.orce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd. Ilust. katal. št. 104 brezplačno lAlKM'scle Dr?tiimnstrie Jem. Jergitscli'i [sobne-Klag Hidri „ Stala k stop. t Trstu. - V Graiitu fii. to? = Zaloga oblek In blaga = Trst, Corco 45 Air Operaio Tfst, Corco 45 VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi. 224 Cene konkurenčne. MOŠKO BLAGO. Cene konkurenčne. IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MERI. MANUFAKTURNA TRGOVINA Brosch & jLaurenčič - v Trstu ulica Nuova štev. 40 - (vogal ulice S. Giovanni) uljudno naznanja svojim cenjenim odjemalcem in si. občinstvu, da je otvorila podružnico v ulici Pfuova št. 4i (PALAČA SALEM) z veliko zalogo perila, čipk, zellrln, volnenih in Izšluanllt odej Itd. Vse blago prihaja iz prvih tovaren, a cene so zelo ugodne. ■■■BB TVRDKA Trst, via Nuova 36-38, vogal S. Lazzaro si usoja naznaniti svojim e. odjemalcem in si. občinstvu, da je nakupila pod tovarniško eeno kolosalne partije blaga same predmete za jesen in zimo, kakor n. pr. Lawn-tennis visoki 70 cm, več zbranih desenov pO K —42 V zelo močen jj V 1? 17 "54 —■56 — 78 —•84 V— Lawn-tennis FUŠtanj VelOUr najlepši deseni Fuštanj velour zelo debel visok 70 cm, mod. barve „ Pjquet beli, fuštanjasti, debeli, sijajni deseni . „ Fuštanji kašmir, des. moderni, zajamčene barve „ Fuštanji piquet, JI V " " Angleško blago za ženske obleke, mod. barve od K Zavese iz blaga, velikanski izbor, par Zavese iz.čipk, z robom, bele in krema, par Garniture za posteljo v blagu, 2 odeji, 1 preproga ,, Preproge na meter v velikanskem izboru, jute, cocco, in linolej, na meter.......»79 VELIKANSKI IZBOR posteljnih odej iz bombaževine, volne In prešite, lastnega izdelka ; enako velik izbor platna, bombaževine, trliža, volne in žime za žimnice. Malje vseh vrst in cen in razne vrste izdel. perila za ženske in moške. 1-10 1*50 Halje 2 50 „ 2 70 „ 12- „ •50-350 prodaja vseh teh označenih predmetov prične v gori omenjenih prostorih jutri po zelo znižanih ia primernih cenah. Reka 21. Bivši zaderski nadškof dr. Dvornik, ki živi na Sušaku, je obolel in je malo upanja, da bi ozdravil. Škof je star 70 let. _ Italijansko-turška vojna. Odbit italijanski napad. CARIGRAD 21. Jeni Gazeta* javlja, da je 300 Italijanov, ki so skušali napasti Turke v sandžaku Džeb in Harba, južno od Tripolisa, bilo odbiiih. Turške čete je podpirala 1500 urojencev broječa pomožna četa. Italijani imajo 50 mrtvih. Na turški strani so bili ubiti trije naredniki, a sedem prcsta-kov je bilo ranjenih. Pomožne čete so imele osem mrtvih in tri ranjence. Italijanska mornarica je bombardirala tudi Zobesi, a ni mogla izkrcati nikakih čet. Trgovska kriza v Carigradu. CARIGRAD 21. Na predlog tukajšnje trgovinske zbornice je trgovinski minister predložil ministerskemu svetu načrt glede odredb, ki so potrebne z ozirom na tu vladajočo trgovinsko krizo. Vsi bančni ravnatelji so bili povabljeni k finančnemu ministru, da bi izrekli svoje tozadevno mnenje. Ako bo kriza trajala dalje, bodo trgovci zahtevali moratorij. Vatikan in vojna. RIM 21. Kardinal Vincenzo Vanutelli je dne 18. t. poročil markiza Patriza Montoro s kneginjo Sofijo Odescalchi. Ob tej priliki je imel nagovor, v katerem je hvalil zasluge teh dveh rodbin za vero in cerkev. „Pod papežem Benediktom Odescalchi (Inocenc XI. — 1676—89)", je rekel kardinal, „se Je Ivan Nano, prednik ženina bojeval pred zidovi Dunaja za osvoboditev mesta od Turkov in je zaplenjene trofeje prinesel v Rim na grob apostolov". Kardinal je zaključil : „Spomin na ono slavno krščansko minolost naj napolni s pobožnimi mislimi italijansko domovino sedaj, ko ista ob pohvali kulturnega sveta zopet obnavlja v deželi podvrženi sramotnemu polumesecu (ignominiosa mezzaluna) krščansko nravnost, v naš blagor in v naše prisrčno veselje". Ta govor kardinala Vanutellija živahno razpravljajo vatikanski listi. .Osservatore Romano" izjavlja, da nima vojna, ki jo vodi Italija radi Tripolisa, nikake cerkvene podlage. Govori, ki se gibljejo v tem smislu, kakor je govoril kardinal Vanutelli, so obžalovanja vredna zaletavanja. BEROLIN 21. „Lokalanzerger" poroča, da je bilo pri spopadu pri Nešatu v katerim so bili Italijani poraženi, ubitih 50 italijanskih vojakov. — Italijani so pustili na bojišču mnogo orožja in municije ter zbežah. CARIGRAD 21. Začasni vali tripoliški Nedšet bej je dobil pooblastilo za imenovanje in odstavljenje. CARIGRAD 21. K že sporočenemu po-nočnemu napadu od 16. t. m. pri Tripolisu, je zvedel „Tanin", da so Turki vsied nemarne stražne službe Italijanov zamogli dovesti svoje topove na 2 kilometra daljave od italijanskega šotorišča, na kar so obstreljevali italijansko šotorišče. Izgube Itali-anov je pripisati tudi zmešnjavi, nastali vsied nepričakovanega napada. Z bojnega polja. (Izvirno poročilo). to ne škodi stvari. Dejstvo je, da sem se tudi jaz kakor časniški poročevalec lista „La voce degli Italiani di Karkavce" vkrcal na italijansko bojno ladijo. Ah, to divno čuvstvo — pod domačo trikoloro I (Sicer mi je spočetka bilo radi morske bolezni manj divno in precej čudno pri srcu, ali vendar čuvstvo je čuvstvo.) Naš kapitan je zaukazal „avanti, tutta forza I" — pa smo bili pred Tripolom. Tam smo se teden dni sprehajali z ladijami gori in doli in ugibali smo, kje bi načeli to turško kost, ker navsezadnje je Turek ven-dar-le Turek. Nu, slednjič, ko je bilo sprehajanja dovolj, pa smo bombardirali: „Bum, bum, bum I", da me Še danes ušesa bole, in tudi moje hlače niso še povsem — v redu. Pa smo bombardirali, da se je kadilo, kakor po kraški cesti ob veliki suši. Turek pa — kakor da bi ga ne bilo; ne duha ne sluha o njem, tako, da smo bili že v skrbeh, če smo res prav prišli pred Tripol, ali pa smo pred Miljami. Da se reši ta dvom, je poslal naš poveljnik v Tripol posredovalca z belo ruto na drogu in s pozivom, naj se Turki udajo! In udali so se, corpo di mille bombe, vsi navzoči Tripolitanci, t. j. en revmatičen turški dacar, ena arabska vedeževalka iz kart in neki divji Tripolitanec, ki je bil pa tako gluh, da je vse naše zmagovito bombardiranje — preslišal. Drugih prebivalcev zasedaj še nismo naŠU, ali Tripol je naš. Gloria, perenne gloria 1 — Čast našegpa orožja je rešena! Ko nam je revmatični dacar potrdil s sveto prisego, da smo res bombardirali Tripol, in da druge nesreče ni, pa smo zavzeli sovražno mesto z nasajenimi bajonetami in naskokom. Žrtev ni bilo nobenih, Izven, da se je brigadiere (nb. toliko kakor vaš avstrijski korporal) naše ladije vrezal ob svojem bodalu. Zato smo pa brzojaviii: „Tripoli nostra 1 Fra morti e feriti una sessola e mezza". T. j.: „Tripol naš I Med mrtvimi in ranjenimi poldruga žlica." Potem smo dacarja nadalje izpraševali, kam vraga so izginili drugi Turki? Pokazal je proti notranjosti dežele. Se-li vrnejo ?" smo vprašali. Batine 1" je odgovoril. Umeli ga nismo, zato smo nadaljevali: „Pa pojdemo za njimi 1" „Batine I" je rekel zopet. Zopet ga nismo umeli, pa smo ga vprašali: „Je-li domače ljudstvom z veseljem sprejme italijansko vlado ?" „Batine 1" je dejal zopet Pa se je obrnil poveljnik do mene in rekel: „Vi, ki ste prišli izpoluturških krajev, kaj pomenja ta beseda t— batine, razložite mi ? I" Jaz sem se vzravnal kakor se spodobi pred enim ufficiale della reggia marina, pa rečem: „Besede bi sicer ne smel umeti, ker je hrvaška, ali umem jo dobro, ker sem jo pri neki demonstraciji v Trstu zelo natančno čutil na svojem — hrbtišču. Pomenja pa sveto olje, ali poslednjo večerjo, ki se nam tukaj nekako obljublja". „A tako 1" je rekel kapitan. „Bombar-dare!". In pričeli smo zopet bombardirati, takrat pa tako silno, da je revmatični dacar oglušil, divji tripolitanski glušec pa zopet pridobil svoj sluh ; vedeževalka je pa nekam zginila, da sam hudič ne ve, kje je, le naš brigadiere se muza, če ga povprašuješ j po nji. in tako bombardiramo, da nas je samih že živ strah. Kaj bo iz tega, še ne vem, Egregio gospod urednik! . Iz same hvaležnosti, da sem ušel krem-fPorocim morda ob času. Za danes: Giordano Brkovič, mazziniano. pijem vladnih ljudskoštevnih revizorjev, vam oišem tole pismo. Občudujte me 1 Anch' io sono un eroe, t, j. tudi jaz sem — zajčji strah ! Pismo vam pišem v razdalji treh milj pred Tripolom, na krovu italijanske bojne ladije medtem, ko grme italijanski topovi, torej — z bojnega polja. Zbogom I Uradno izpričevalo deželne bolnice in porodnišnice v Ljubljani: Naravna Franc Jo-žefova grenčica, zavžita v količinah od 150 . , - . . . do 200 gramov, se izkazuje kot prijetno in To je (da se razumemo prav) : polje imajo ne prehitr0 razkrajajoče sredstvo. Poleg tega lahko zavživajo in ne da bi nastala kaka nevšečnost. (1005) ■ i ^^ ■ HALI OGLASI £5 MAU OOLAft M rafnnajo po 4 ■tot. bmeđo. Mutno tiskan« be-eede m računajo enkrat več. Najmanj* prinojbina znala 40 ctot P'ača te takoj User. ođđetkn. 4m> Hrvatsko društvo „Strossmayer" u Trstu Kuharica fiŽSS vestna in snažna se išče. Zahteva se pole? tega znanje gospodinjstva, likanja, šivanja, nekoliko olike in ličnosti za manjšo družino blizu Gorice. Plača po dogovoru, nastop takoj. Ponudbe na „Edinost" pod „Kuharica 1851". 1851 lliillrinn 86 PriPor°ča babica slovenskim gospem UIJUUHU je žejo gnažna ter gre za nizko ceno. Urbanija Marija, ul. Coroneo št. 29, II. nad. 1854 MlaHonift se Želi seznaniti z mladim dekletom ; miđUCIIIU ali z vdovo. Ponudbe s sliko pod ,C. L" na inser. oddelek Edinosti. 1860 Tovarna sodovke v Podgori pri Gorici priporoča svoj izvrstni izdelek Bifonk in pokalic gospodom krčmar-jem v Podgori in okolici. Postrežba na dom. Josip Nemec. l?5? še vedno ti preklicani Turki, mi Italijani pa j ima napram drugim, na odvajanje čreves imamo boj. Ampak skazali smo se, skazali; učinkujočirn zdravilnim vodam še to pred-pa, in še kako! Sicer nismo imponirali ravno nQSt da Franc ]0žefovo" vodo bolniki Jutrovi deželi, ali „Jutru" pa smo, mi junaki 1 Corpo di mille bombe! — zdaj ko bombardiramo vsevprek, mi ni nič za tisoč bomb več ali manj — to bi morali vi doživeti g. ju je bil zadet I. glavni dobitek 30.000 urednik! Jaz sicer nisem nikoli puške nosil, i^on c< loterije policijskih uradnikov, ali vi nimate niti pojma o našem junaštvu, Tako se lahko čita v c. kr. tobakarni, in če boste uganjali še kaj slabih dovtipov i Schonbrunnerstrasse 275 in v c. kr. lote-po „Edinosti" o naši sveti vojni, vas pobom- • „jsta nabiralnici, Meidlinger Hauptstrasse 34, bardiramo brez pardona. kjer sta bili kupljeni srečki, prva 7. nov. Torej k stvari! Dolgo smo mi, la grrrande 1908, druga 8. oktobra 1910. Ta loterija, ki nazione, iskali sovražnika ki bi mu bili — t. je opremljena s 5009 polnovrednimi in le-j., ki bi nam bil kos. Pa so rekli naši prvi pjmj dobitki, je določila svoje žrebanje za možje: „Corpo di mille bombe, še črnogor- letošnje leto 11. novembra 1911 ob 8. uri ski Nikola se ni ustrašil Turkov, in bi kmalu ZVečer pod oblastvenim nadzorstvom v po-prihrumel s svojo vojsko nanje, čemu bi se slopju redarstvenega ravnateljstva. Pripojili mi bali!" Pa so sklenili, da Turek ni ročamo svojim čitateljem nakup teh srečk Abesinec, in Mohamed ni Menelik. Pa so j po j k, ki se dobivajo v vseh menjalnicah, poslali Turku pismo — ultimatum se temu loterijskih nabiralnicah, tobakarnah in v lo-pravi — v katerem je bilo pisano: „Vi si-j terijskem uradu c. kr. redarstvenih uradnikov gnor Turek, ali onako ali ovako?" Turek ni j Schottenring 11. odgovoril pol besede, menda se mu je zdelo----—- škoda znamke. To pa je bila vsekakor una 1 Societe des Papiers Abadie grrrande provocazione. Corpo di mille bombe! | — Z nami ni šale, za norca se ne pustimo | S V AR SLO I imeti od nikogar, če nima — hrvaških gra- ! Ker so prišli v zadnjem času razni posnetki ničarjev za sabo. Nas ne bo nihče Žalil 1 Mi j naše splošno znane in priljubljene znamke ciga-se znamo postaviti; le vprašajte v uredništvu; četnega papirja 471 „Jutra" 1 Saj smo celo papeževe vojake na-i ABADIE (Riz dorej bili svoj čas, pa bi Turkov ne, ki se še j v razprodajo, prosimo naše P.T. odjemalce, naj prav ne vem ali smo prej bombardirali in ker bomo "proti njim nastopali z "vsemi zakonitimi potem napovedali vojno, ali narobe. Pa sredstvi societe dee Papiers Abadie ISPARI takoj 2 sobi za pisarno ali Btanovanje z lOUvlll dvemi sobami in kuhinjo. Ponudbe pod Stanovanje" na inser oddelek Edinosti. 1861 IC PO 86 od 14 do 16 let za pomagača v lotsG krčmi. Naslov pove ins. oddelek Edinosti. traži za svoj ustrojiti se imajući pjevački zbor vrsnoga učitelju pjevanja eventualno i tamburanja. Mjesto je zgodno kao nuzzaslužba za kojega u Trstu stanujućeg glazbenika. Pismene ponude uz naznaku zahtjeva plaće neka se uprave na gosp. Teodora Crnkovića, tajnika promi-cateljnoga odbora Hrvatskog društva „Strossmayer u Trstu, ulica Ferriera broj 31, III. kat. flHlfil 86 v naJem stanovanje, kuhinja, Boba in U U Ud sobica. Cena 28 K. Pojasnila ae dobivajo pri Jnžni železnici na policijski stražniSki postaji do 2. ure pop. 1885 se vrata, popolna okna, okviri za okna vsake velikosti, lijake itd. Ic-redna prilika. Ulica Piccardi 18. 1868 Prodajo najpopolnejši, velik dohod komičnih plošč „Anton Vero vlek" ,Danilo" itd. Emporio Zanetti. Cavana 4. 1857 Gramofoni Št. 1800/11. flnloniclll krompir iz vratne kakovosti, prodaja UUlCftJoKI v vsaki množini in po zmerni ceni. C. Sicherle & Co, Gorica, Gledališka ulica 20. 1800 lllnrl mož, Čeh, izšolan, išče vsakojako službo IfllclU Pi§e lepo češko, hrvatsko in govori italijansko in slovensko, Ponudbe pod „Čeh 16" na inser. oddelek Ediuosti. 1840 Razpis natečaja. Podpisano županstvo razpisuje uradniško mesto občinskega tajnika. Dohodki so: letna plača 1400 kron, stanarina 200 K in petletnine po 100 K., Prosilci za to mesto imajo vložiti pravilne opremljene prošnje pri podpisanemu do 1. novembra 1911. Županstvo Materija. flllfMfflQ restaurant Zorko sprejme takoj nata-UpLlIld^ karja ali natakarico pod dobrimi pogoji. Prednost slovenska stranka, zmožna italijanščine in nemščine kavcija 500 K. 1849 ima izgotovljene elegantne klobuke, zajčevino, prenavlja po zmernih cenah. Naova 45, I. n. 1845 Modisfka ČEVIaJARNlCA = |/q£m (kdor pije vsak dan to kislo mieko, živi IVClIl sto let) prodaja v Trstu Mlekarna H r u š i c a, ulica delle poste 16. 1838 Antnnin Alhopti *avod za "delovani0 MJllUllIU MIHIH II barvanje kožukovine v Trstu, ulica Ponziana 131. Telefon 23—56 Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožubovin. Prevzema naročbe in vsako popravljanje. Čisti in pere vsako vrsto kožuhovine. 1575 BRATA CEH Trst, ul. G. Carducci 40. H Prodajalna z delavnico vsako- gg vratnega obuvala za moške ln i Šenske ter otroke. SPREJEMAJO SE NAROČILA - PO MERI. - Cene zmerne. Svoji k syojim! Slovanske igralne karte r5S?! knjigama J. Gorenjec, ul. Caserma 16., Gregor Zidar j! & O., Rocol 263, tobakarna Segolin, ulica Industria ( ----———— (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec, v briškega uzorca kron 48 na poskušnji v Kozini: Ivan Dekleva. 1472. ulici Massimo d'Azeglio 20. 1962 ! I Velikanski dohodi za iesen in zimo angleškega blaga moške in ženske obleke. fnStanji raznovrstni za obleke. £awn-tennis v vseh barvah. Odeje: volnene in Šivane. Zavese, preproge iid. tielika Izbira raznovrstnega perila pri edino dobroznani slovenski ivrdki SSriliitasteic sgrešca k 7rst, Klica ffiaova št. 37. J(3. Za naročila nad 20 kron pošiljamo pošinine prosto. _ Uzorci se poSttjajo na zahtevo franko. _ TRST, VIA CASSA Dl RISPARMiO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE). MA KUPlIJfi IN PRODAJA i _ Papirje, rente, obligacije, ia> \A PISJiA, PRUOKITETE, DELNICE, SBEOKE ITD. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI VMDS08TNE PAPIRJE IN BLAGO LEZEČM V JAVNIH SKLADIŠČIH. SAPE - DEPOSITS. — PROMESE. BRZOJAVI: JADRANSKA. MENJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE OD DNEVA VLOGE % DO DNEVA VZDIGA RENTNI DAVEK PLAČUJE BANKA 12 SVOJEGA. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, 2Va—5Vi. ESKOMTUJE: MENJCR, devizh IN FAKTUR«. zava66vanje VREDN08TNIH PAPIRJEV PROTI KUB3NI IZGUBI, REVIZIJA ŽREBANJA SREČK ITD. BREZPLAČNO. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITL KREDITI PROTI DOKUMENTOM UKRCANJA. borzna naročila. - ink a so. _TELEFONI: 1*63, 17Ž3.___ FiHJalke v Opat'ji in Ljubljani 227 izdelozatelj in trgovec lesnega oglja izključni liferant vzajemne zadruge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd.: v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah. Podrobno prednjo d ul del Toro 4. ^isarna ulica del Toro št. 1, I. nadstropje. TELEFON 2 0—56. GIITS TVRDKA STRANSIAS£ Ulica Nuova štev. 23, vogal ulice S. Spiridione štev. 6. Ponuja veliko partijo bele volne za žimnike po K 2*40 za 1 kg, debelo platno za žimnike po K 1*10, 1*20 in več na meter. Največja zaloga čipkastih in platnenih zaves, odej, preprog, jute in koka. Volnene odeje in pernice. Živalska in rastlinska žima za žimoike. Blago iz najboljših tovaren po resnično nizkih cenah. Ve! ka zaloga platna in bombaževine. si* fl ii SU I lil RESTAVRACIJA Jrst, nI. £s?8ncci si 13. Podpisani se časti naznaniti cenj. občinstvu, da koncertira v restavraciji »Aurorac renomirani dunajski damski orkester obstoječ iz 5 dam in 2 g-osooda pod vodstvom g-ospe ANNIE LACINE. M eežer KOHCERT od 7. ure do polnoči. - Zmirom izbran in nov glasbeni in pevski program. Ob nedeljah, in praznikih se vrši MATTINEE. Od 10. predp. do 1. pop. Večerni koncert od 4. pop. do polunoči. Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP D< MINEŠ. ST2 Zaloga meke prva vrste. Točne ure prodaja Emilio Muller v . • . . . • Lt> / najuglednejša in najstarejša prodajalni ca ur v Trstu, via S. Antonlo (vogal ulice S. Nicold). VELIKA IZBERA veriilo, zlatih, »rebrnih, kakor tudi »toa-okih ur via';e vrtte. Ustanovljeno leto 1850. ■ I I l 9 S « E® O "S KI ulica Squero Nuovo št 11 Zastopstua In slovnu m\m nalflnelšlii rast pšenične moke In Krmnih Izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO jVlftJDlČ-a v Kranju. Š - - gnojavi: flleksrtipnick — SrsL - - Tehnična poslovnica SlouencI, se hočete obleči po ceni? Obiščite dobro znano trgovino Alfa cifta di Trieste Via Glosue Carducei šfc. 40 (ex via Torrente), kjer boste našli velik izbor oblek, površnikov, paletoti, jopiči s kožuhastim ovratnikov, hlače, srajc, malij, itd. za moške, dečke in otroke. Specialiteta v plaščih, loden za moške in otroke od 3 let dalje. Zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. Alla cifta di Irieste Via Giusue Card< cci št. 40 (ex via Torrente). Oglato treba iasietljeti na tateratai tddUftk : MIKUS : naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne in sladči-farne na trgu S. Francesco 7 tudi PRODAJALNICO SLANINE r kateri se dobijo razni salami, sir, mast, praške in graške gnjati ter gorke dun. in kranjske klobase. Priporoča se za obilen obisk. 2014 FRAIVC & KKAS C, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) d oba vata: Tangyes najizvrstnejše motorje na bencin, plin, upojni plin in motorje na nafto, 8;stem „Diesel" Btoječe iD ležeče ustrojbe. Lokomobile na benzin in paro. Prevzemajo delo industrijalnih tovaren kakor : Mlini za moko, stroji za proizvajenje olja, tovaren leda, stroji za kamenolome, stroji in tovarne za cement, stroji in namešeenja zu mizarsko Obrt, centralno kurjatev, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd. Nameščenje za električno razvetljavo in prenos moči. Električna vzdigala za osebe (Lift) sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge obrti. Moderne transmisije. Sesalke in cevi vsake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroji za poljedelstvo in preše za vino. Olje, zamahi, pipe i:d. „Andoro" najbolji in najcenejši pokrov hiš. — — — Proračuni ln cbisk mernikov zastonj. — — — IA PRILIKA! Velikanski popusti pri vseli zlatarskih predmetih pri urarju in zlatarju rtWl Hototo Mtipll ul. Nuova št. 41. (PALAČA • SALEM) * lifw KUHI—B1M—BUHU I "H - IVAN KRZE Trat - Plasaa G-Iovaaai St. 1 Z I An A in kletarskih potrebščin ca^aivija od lesa in pletenin, Škafov, breiit fiebrov in kad, sodčekov, lopat, rešet, sit in vsakovrstnih košev, jerbaae7 in meiel ter mnogo drLg h v to stroko spadajo- paninA^A^O svojo trgo , h predmetov. — vino fl hinjsko posodo vsaka vrste badi od porcelana, zpmijn emaiia, kositerja ali cinka, naiiaJje paaama:ue;jb -kletke itd. — Za gostilničarje pipa, krogije, zemijeno in aiefcleno posodo zaviao. ZOBOZDRAVNIK I UNIV. MED. Dr. Mhx Sorry Brillcnt V. Caserma št. 17, II. (Hiša Temi) 4 Izdeluje zadelat Je z emajlom, porcelanom, srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne um >tnc zobave, kakor 187 tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol. jtiirodilnica jVtario ferlin Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽNICA: Sv. Marija M. zgornja 386 bivši Rud. Skerl. Velika izbera kratiieiiij, barv, šip, žebljem, petroleja i. t. d. Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj, itd. itd. lekarnarja dr. TRNKOCZY-ja v Ljubljani. Prodaja na drobno In daoelo. Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma St. 2. — Telefon 952. w ima na razpolago jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in požaru, v kateri so SHRAMBICE, ki Be oddajejo strankam v najem in sicer za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta ,, 20, za en meaeo „ Shrambice so 24 cm visoke, 24 cm Široke, 48 cm globoke. Bhrambic ne more drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo Bvoje stvari, kojih ni treba prijaviti. BS"" Oddaja hranilne pusice "Sg katere priporoča posebno starišem, da na ta najnovejši in najvspešneji način navajajo Stediti svojo deco. Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. ALESJAHDRO PAHC1R0LLI Platneno in bombažnato blago = Trst = ulica San Sebastiano štev. 6, g^fS^ Prodajalnica ur IlfllniDBđ EizjoR Trst, Campo S. Jjacoma 5. (eloverjpka hi5a) ♦ Velik izbor ur ca sidro in za goBpe. - Izbor verižic vsake vrste. - BudilnitiK 2-30. Regulatorji Rron 20. Poprave po najzmernej:h cenah. 51 Priloga „Edinosti" z dne 22. oktobra t9H. št. 294. Proti stanovanjskemu oderuštvu. Govor poslanca dr. Otokarja Rybara v seji državnega zbora dne 12. oktobra 1911 (Po stenografičnem zapisniku). Visoka zbornica! Draginjska razprava traja sedaj že drugi teden in pet sej. Govorilo se je zelo veliko, zelo veliko resničnega in mnogo lepega, in ako bi bila rešitev draginjskega vprašanja odvisna od govorov, bi bilo draginjsko vprašanje tu pri nas že davno rešeno. Na javnih shodih in v časopisju se je mnogo pisalo in govorilo o tem vprašanju in tudi v tej zbornici imamo vso silo predlogov, s katerimi se zahteva odpomoč proti draginji. Će pa nekoliko natančnejše pregledamo te predloge, vidimo, da se vkljub mnogim lepim mislim, ki smo jih slišali tu in ki jih deloma vsebujejo tudi predlogi, predlaga zelo malo konkretnega. Večina predlagateljev — je tudi častnih izjem — se zadovoljuje stem, da zahteva, naj vlada predloži zakonsko predlogo, s katero naj bi se rešila in uredila gotova vprašanja, ne da bi bilo naznačeno v teh predlogih, kako si misli predlagatelj to rešitev in kake naj bi pravzaprav bile te zakonske predloge. Visoka zbornica 1 Vlada, zoper katero se toliko zabavlja in katera je bila zlasti v tej razpravi silno napadana in kritizirana, bi morala biti pravzaprav ponosna nato, kako zaupanje ima visoka zbornica do nje. (Pritrjevanje). Kajti namesto, da bi tu dajali nasvete, se popolnoma enostavno obračajo na vlado in zahtevajo od nje odpomoči, zahtevajo od nje, da predlaga zakonske predloge. In naravnost ironija je, če isti predlagatelj, ki je včeraj predbacival ministrskemu predsedniku intelektuelno imbecilnost, ne zahteva v svojem predlogu nič drugega, kakor da naj ta imbecilna vlada predlaga zakonske predloge. Zdi se mi skoraj, da pozabljajo, da smo mi postavodajna korporacija, da nismo poklicani v to, da bi nadaljevali ljudska zborovanja, ki se vrše zunaj zbornice, in tu govorili govore, ki pravzaprav niti nam namenjeni niso, temveč ki se govore večinoma popolnoma enostavno skozi okno. Pravzaprav je sramotno za visoko zbornico, da tej množini inteligence, ki jo imamo vendar tu, ni mogoče priti do uspešnega dela, temveč da se omejuje nato, da se enostavno kliče „Samiel pomagaj !u in pričakuje od vlade, da bo ona mislila in delala za nas. Saj smo vendar, mislim, dosti inteligentni, da vzamemo stvar deloma sami v roke in sami stavimo predloge. Samo ob sebi je umevno, da se ne more zahtevati od posameznega poslanca in da se tudi ne zahteva, da naj morda izdela zakonsko predlogo, kakor je socialno zavarovanje ali zavarovalna pogodba i. t. d. toda gotova manjša polja bi pač mi sami lahko obdelali in imamo zgled za to, kako se je po inicijativi enega poslanca, in sicer poslanca dr. Grossa, ustvaril zakon, ki je vsaj, kar zadene temeljno misel, žel splošno priznanje, namreč zakon o stanovanjski oskrbi. Mi pa se omejujemo na to, da vlagamo resolucije, da zabavljamo proti vladi in potem zahtevamo odpomoči za vse od iste vlade. Pozabljamo celo, da ni samo naša dolžnost, da se bavimo s temi vprašanji, temveč da je tudi naša dolžnos, da se bavimo s, predlogami, ki jih je predložila vlada. Če pogledamo tiskovine, ki smo jih dobili zadnje dni, se moramo čuditi množini zakonskih predlog, med katerimi se jih nahaja nekaj zelo interesantnih, zelo koristnih in potrebnih. Vzlic temu pa sem prepričan, da bodo prešli meseci, morda celo leta, predno bomo začeli razpravo o teh predlogah. Da, zanemarjamo celo tudi najvažnejšo pravico, ki jo ima sploh parlament, pravico prerešetanja in dovolitve, oziroma zavrnitve proračuna. Dobili smo že proračun za leto 1912. in rešili nismo niti še proračuna za leto 1911. (Klic: § 14!) Na tega se ravno zanašamo. Mnogo se zabavlja proti § 14, toda vzlic temu je velika večina zadovoljna, da obstoji ta paragraf in nam odvzema delo prerešetanja proračuna. Je to sicer žalostna resnica, a je vendar resnica. Visoka zbornica 1 Po tem uvodu bi prešel na preglog, ki sem ga vložil, da se vsaj deloma odpomore izkoriščevanju pri sklepanju najemnih pogodeb. Med zahtevami, ki merijo na odpravo stanovanjske bede, je tudi zahteva po reformi najemnega prava. Stanovanjska beda je le del splošne draginje, toda zelo važen del, kajti kakor se je že povdarjalo z druge strani, je stanovanjska draginja in stanovanjska beda v marsikaterem oziru še občutnejša kakor pa živilska draginja in živilska beda. Trdil je nekdo svoj čas, da je vsa zdodovina kulture zgodovina stanovanja. Ako je to res — deloma je res ta trditev utemeljena in upravičena, kajti z napredovanjem kulture se tudi vedno zboljšujejo stanovanja in postajajo primernejša in zdravejša —, se nahajamo sedaj v dobi zelo klaverne kulture. Ogledati nam je treba le marsikatero stanovanje v velikih mestih, stopiti vanje in videti, v kakih prostorih se nahajajo naši soljudje, da pridemo do prepričanja, da se deloma res nahajamo v položaju nekulture. Sicer je res, da so bila kmetska in meščanska stanovanja prej manjša in temnejša, a bila so udobnejša in prijaznejša kakor pa množinska stanovanja, ki se grade dandanes in ki često v nobenem oziru ne odgovarjajo stavbenim in zdravstvenim zahtevam. Treba nam je stopiti le v gotova stanovanja delavcev in tudi srednjih slojev tu na Dunaju, kjer poznam razmere deloma, in pri nas v Trstu, kjer poznam razmere precej dobro da vidimo, da so naši someščani nastanjeni v prostorih, ki se ne dajo opisati, kjer je nevredno, da bivajo ljudje. To so nezdrava stanovanja brez zraka in svetlobe v petem nadstropju, v podstrešju, neposredno pod streho, potem pa zopet vlažna stanovanja, kjer so ljudje, ki so sicer popolnoma tuji, zaradi uboštva in visokosti stanarine prisiljeni, da tvorijo rodbinsko skupnost, da razvijajo se celo razmere imovinske in ženske skupnosti. Zdelo se bo to morebiti pretirano, toda kdor pozna razmere, bo priznal, da to žal, odgovarja resnici. (Pritrjevanje). Da trpi ob tem morala in zdravje, je umljivo samo po sebi. Nimamo namena, da bi govoril v splošnem o stanovanjski bedi in njenih vzrokih, to prepuščam bolj poklicanim, nisem se niti mogel toliko baviti s stvarjo, da bi tu mogel govoriti o njej. Bavil se bom le s posebnim vprašanjem stanovanjske bede, s stanovanjsko draginjo, ki jo povzroča naravni razvoj, torej zvišavanje zemljiške vrednosti, podra-ževanje stavbenega gradiva in drugi taki zunanji vplivi, temveč edino le s takoime-novano oderuško stanovanjsko draginjo. Kaj je razumeti pod stanovanjskim oderuštvom, o tem bi govoril pozneje nekoliko obširnejše, tu bi pa rad le konstatiral, da obstoji stanovanjsko oderuštvo kakor obstoji denarno oderuštvo in tudi to si bom dovolil dokazati pozneje. Tu bi pred vsem hotel le omenjati, da se med zahtevami, ki se stavijo z različnih strani, da bi se odpravila stanovanjska draginja, ali vsaj zmanjšala, oglaša pogostoma klic po reformi najemnega prava. Sklicujem se pri tem na primer na objave centrale za stanovanjsko reformo, kjer se pravi v št. 18. (Čita): „Zahtevamo reformo najemnega prava, ki danes s svojimi zastarelimi, le pravice hišnega gospodarja varujočimi določbami pušča gospodarsko slabega najemnika skoraj brez varstva-. In Philippovich zahteva v št. 14. teh objav (čita): „Varstvo najemnikov in kontrolo-najemnih pogodeb". Tu nastaja vprašanje, ali naj se ta reforma najemnega prava omeji na civilnopravne določbe, ali pa se mora stopiti tudi na kazenskopravno polje, da se — kolikor je mogoče — doseže radikalna odpomoč. Pred vsem se je — in pravzaprav do sedaj skoraj izključno, kar moram povdaijati tu — zahtevala reforma najemnega prava in sicer civilnopravnih določeb; torej novela našega državljanskega zakonika. Imamo tudi novelo k našemu državljanskemu zakoniku, ki se v §§ 202 do 212 bavi z novo ureditvijo najemne pogodbe. Z določbami te novele, ki sem jih citiral je nameravano troje: 1. Omejitev najemodajalce pristoječe zastavne pravice na premičninah, ki so nameščene v najem oddanem stanovanju; 2. odprava načela: Kup razveljavlja najem, za one slučaje, kjer obstoje pogodbe ; in 3. predpisi, ki naj bi dali gotovim v interesu najemnika izdanim določbam značaj prisilnega prava in izključevali njih izpre-membo potom dogovorov med strankami. Ta tretja točka že posega na polje, ki se pravzaprav približuje kazenskemu pravu, ker se more sankcija te prepovedi pravzaprav dati edino le na kazenskopravni način. Centrala, ki sem jo prej omenil, je stavila še veliko dalekosežnejše zahteve, izmed katerih si bom dovolil poudariti po- pri trgovcih in obrtnikih. Vemo, da so tr-sebno eno. Centrala zahteva namreč za na- govci in obrtniki, ki izvršujejo svojo trgo-jemnika primerno odškodnino tudi v onih govino ali obrt v kakem obratnem lokalu, slučajih, v katerih je s svojo delavno močjo često vezani na prostor, na ta obratni lokal, zboljšal najete prostore — torej ne z ma- So slučaj, ko si je trgovec ali obrtnik ravno terialnimi stroški, kakor n. pr. popravami s pozicijo in svojo pridnostjo pridobil okrog lokala itd. — na primer kot imetnik obrat- svojega obratnega lokala gotov krog odje-nega prostora, ki je po njegovi obratni spo- malcev, ki bi ga gotovo izgubil, ako bi bil sobnosti pridobil veliko privlačno moč in prisiljen — kar more posebno lahko biti znaten krog odjemalcev, kar je seveda v slučaji v velikih mestih — preseliti se v dobro najemodajalcu, ker je hiša njegova in kako predmestje, morebiti na periferifejo. so ta zboljšanja navadno trajna in ostanejo V takih slučajih je večkrat odvisno od od-njemu, medtem ko se mora najemnik sča- daljenosti ene ulice, če ima namreč dotični soma izseliti. trgovec ali obrtnik svoj obratni lokal v kaki Moje mnenje je, da je ta reforma na-1 veliki prometni žili, ali pa če je prisiljen jemnega prava in sicer njegovih civilno- preseliti se kam drugam, ker mu manjka pravnih določeb sicer res potrebna in da primernega obratnega lokala in je obratni bo tudi donašala gotove koristi in kolikor- lokal v glavni ulici predrag. In sedaj se toliko odpomoči, sem pa trdno prepričan, dogaja, in pri nas v Trstu se je to doga-da ne moremo izhajati brez kazenskoprav- jalo zlasti v poslednjih letih, da so hišni nega postopka za stanovanjsko oderuštvo. gospodarji izkoriščali to trgovčevo in obrt-Zahtevam torej kazenskopravni postopek za nikovo stisko zvišujoč najemščino za 20, stanovanjsko oderuštvo. i 40, 60 da za 100 in 120 odstotkov. Dovolil sem si sam formulirati toza- Tak trgovec ali obrtnik, katerega vsa devni zakon. Priznavam brez vsega, da ima eksistenca je na ta lokal takorekoč navezana morda ta zakonski načrt pomankljivosti, da iz vzrokov, ki sem jih navedel prej, je pri-juridična formulacija ne odgovarja popol- siljen ali sprejeti zvišano najemščino. ki mu noma; toda zadostuje mi, da sem mu pri- je bila naložena, to se pravi, jo plačati in pravil ta zakonski načrt za razpravo, pa- pri tem riskrati svojo eksistenco, ali pa za-metnejši od mene naj se potem bavijo s pustiti obratni lokal in si naseliti drugje ter tem zakonskim načrtom in spravijo vanj ona iznova začeti eksistenčni boj, boj za prido-zboljšanja ki jih sam želim v interesu stvari, bitev odjemalcev. Sicer pa ne predlagam — in to bi takoj Tedaj vprašam, kaka razlika je med povdarjal — nikakor nekaj popolnoma no- kapitalistom, ki je posodil komu denarno vega, kar bi se moralo zavrniti kakor nekaj svoto in ki ve, da dotični dolžnik ob za-eksorbitantnega ali pretiranega. Misel, ki padnosti dolga ni vstanu vrniti dotičnega je formulirana v mojem zakonskem načrtu, zneska, ter mu vsied tega, izkoriščajoč to si je v moderni postavodaji že našla pot. stisko, naloži višjo obrestno mero, zahteva Da, to misel nahajamo, kakor sem omenil od njega plačila višjih obresti, in pa hišnim v motivaciji mojega predloga, že v rimskem gospodarjm, ki izkorišča obrtnikovo ali tr-pravu, na primer v odredbah, ki so bile govčevo stisko, da mu naloži višjo najem- izdane proti denarnemu oderuštvu, potem v določbi, da se zametujejo vse pogodbe, ščino? Po mojem mnenju ni tu nikake razlike in kakor bom dokazal, je pravzaprav ki so proti nravnosti — ne samo kar tiče ravnanje in vedenje hišnega lastnika še spolno moralo — in označujejo za neve- bolj vredno kazni in še mnogo zaničljivejše ljavne. Veliko bolj pa je še v moderni po- kakor pa ravnanje denarnega oderuha. To stavodajl prodrla misel, da je treba varovati zviševanje je v največ slučkjih tudi še iz gospodarsko slabega proti izkoriščanju po druzega vzroka zavrgljivo in neupravičeno gospodarskem močnem, in sicer ne samo s civilnopravnimi določbami, temveč tudi s kazenskopravnimi. Kaj je izkoriščanje ali kaj se vsaj v znanosti smatra za izkoriščanje, sem tudi omenil v svojem predlogu in pov-daril bi le še, da je bila misel kaznjivosti Stem prehajam k drugemu momentu, ki sem ga omenil prej, namreč k nerazmerju med dajatvijo in protidajatvijo. Znano je, da v starih hišah hišni gospodar navadno ne potrosi niti novčiča celo leto, cela leta za poprave. Znane so mi v Trstu hiše, kjer gotovih izkoriščanj tudi že sprejeta v naši hišni gospodarji tudi celih 20 let niso iz-postavodaji. Spominjam pred vsem zakonov dali niti novčiča za prenositev stanovanj, proti denarnemu oderuštvu, potem določeb Da, znani so mi celo slučaji, kjer so se 482 in 478 našega veljavnega kazenskega zakona proti blagovnemu in trgovskemu oderuštvu in končno omenjam, da je misel kaznovanja oderuškega izkoriščanja najemniki ponudili, da prenose z lastnim denarjem hišno fasado, pa se je hišni gospodar protivil, češ, da bi ga sicer magistrat prisilil, da prenovi tudi ostali del hiše, prišia do izraza tudi v obeh zakonskih na- in da tega absolutno noče storiti, ker tako-črtih iz leta 1891. in 1909. V zakonskem: intako dobi najemnike v hišo. Dogaja pa načrtu iz leta 1891 se postavlja pred vsem se, da ti hišni gospodarji, ki ne potrosijo denarno oderuštvo zopet pod kazen, toda niti vinarja za prenovitev hiše ali stanovanj, pri formulaciji pojma denarnega oderuštva vzlic temu od leta do leta zvišujejo najem-izhaja načrt kazenskega zakona od druge ščine. Tako poviševanje je neopravičeno, misli, kakor pa je to bil slučaj v veljavnem (Klic: Ravno ti zvišujejo!) Da! Novemu kazenskem zakonu. Medtem ko namreč ve- j hišnemu gospodarju niti ne predbacivam, ako ljavni kazenski zakon o denarnem oderuštvu zahteva višje najemščine, kajti stavbišče posebno povdaija izrabljanje stiske, se je je moral plačati dražje, stavbeni material je pripisovala v načrtu kazenskega zakona iz moral plačati dražje, moral je plačati de-leta 1891 največja važnost v oči padajočemu lavce veliko dražje kakor pa je bilo to nerazmerju med dajatvijo in protidajatvijo pri slučaj prej; je torej naravno, da zahteva višjo dovolitvi kredita. Važen je potem ta načrt najemščino, ako hoče doseči vsaj kolikor kazenskega zakona iz leta 1891 za moje toliko poštene dohodke, ako hoče da se vprašanje v določbi § 316, kjer se izrab- mu obrestuje in amortizira hiša. Njegov bljanje stiske postavlja pod kazen ne glede sosed pa, ki mu stoji hiša že 30 ali 40 let, na kako dovolitev kredita. Načrt kaz^n- ki jo je zgradil ali kupil cenejše, absolutno skega zakona iz leta 1909 pomenja po mo- nima po mojem mnenju pravice, da bi na jem mnenju v tem vprašanju korak nazaj, tak način izkoriščal stisko in pomanjkanje Ta načrt zahteva namreč, da se izkoriščanje stanovanj. Zavrgljivo pa je to tudi še iz izvršuje na način obrti, da je kaznivo. To drugega vzroka. Ako bi namreč posestniku pa je moment, ki naj bi se ne sprejel v to stare hiše njegova stanovanja ne nesla to-določitev pojma, ker more tudi že posame- liko, kakor bi, recimo, nesla v novi hiši, bi zen slučaj pomeniti oderuštvo in se mora se najbrž odločil zato, da bi podrl hišo in smatrati hišni gospodar, ki ima svojo hišo zgradil novo, modernim zahtevam v zdrav-in se bavi s poslom najemodajanja, že stvenem in stavbenopolicijskem oziru od-takointako pravzaprav za obrtnika. govarjajočo hišo. Ker pa ve, da more na- Visoka zbornica! Vpraša se sedaj, ali staviti najemščine v svoji stari hiši, kakor se more ta po meni povdarjana misel ki je v novi, se ne odloči zato, da bi podrl hišo, bila sprejeta v teh načrtih kazenskega za- temveč pusti staro hišo, da stoji, in potem kona in tudi v veljavnih kazenskih zakonih, imamo kalamiteto, kakor jo n. pr, moremo uporabiti za boj proti stanovanjski bedi. konstatirati v Trstu, da se lastniki starih hiš Omenil sem že prej, da brezdvomno obstoji ne morejo odločiti, da bi podrli svoje oderuško izkoriščanje pri oddaji stanovanj v stare hiše. tem oziru, da se to izkoriščanje pojavlja Z vprašanjem, ali je mogoče doseči prvič v izrabljanju najemnifcove stiske in zboljšanje samo z reformo civilnopravnih drugič v nerazmerju med dajatvijo in proti- določeb našega najemnega prava, sem se dajaivijo. Kar posebno zadeva izrabljanje bavil že prej in bi tu le ponovil, da po stiske, se to dogaja v prav posebni mori mojem mnenju to ni mogoče, temveč da je potrebno, da se poseže vmes tudi s kazenskimi določbami. Gotovih ljudi namreč ravno ni mogoče drugače pripraviti do pameti, kakor če se vihti nad njimi bič, šiba. In potem zahteva tudi, kakor sem že prej omenil, pravičnost, da tudi stanovanjskemu oderuštvu naložimo kazen, ako smatramo denarno oderuštvo za kaznivo. Omenil sem tudi že prej, da je v gotovem oziru stanovanjsko oderuštvo še bolj zavrgljivo in bolj pogubno kakor pa denarno oderuštvo, in to tembolj, ker vživa najemodajalec po obstoječih postavnih predpisih popolnoma neverjetno privilegirano stališče. Hišni gospodar vživa za svoje terjatve najemščine zastavno pravico na umeščenih premičninah, temveč tudi na podnajemnikovih, da, sploh na vseh premičninah, ki se umeste v stanovanje in z ozirom na katere je in bona fide. Za to zastavno pravico, za to terjatev pa nadalje vživa predpravico pred vsemi drugimi terjatvami. Tretjič pa vživa tudi bene, da mu je za cdpoved in če hoče vreči najemnika iz stanovanja, na razpolago pospešen postopek, država mu gre na roko v vsakem oziru. Kar pa je najvažnejše: za vse te privilegije manjka najemodajalcu pravzaprav vsaka ra-cijonalna podlaga, kajti on ne riskira pravzaprav skoraj čisto nič. (Klic: Pa vendar!) Pardon, govoril bom o tem. (Klic: 50 odstotkov davkov!) To je vse popolnoma prav ... (Klic : Je enostavno administrator za državo !) Pardon, saj je že prej napravil svoj rentabilitetni račun ; pri tem računu je že vpoštel davke ; hišni gospodar, ki, recimo zida novo hišo, je vse to že videl naprej in izračunal in ugotovi ravno najemščine tudi z ozirom na davke, in če se uvede nov davek in posebno če se uvede zvišanje najemninskega krajcarja, se to zvali vedno na najemnika. Jaz ne poznam nobenega hišnega gospodarja, ki bi prevzel zvišazje najemni-skega krajcarja na svoja ramena, Torej, gospoda moja, rekel sem, da hišni gospodarji pravzaprav ne riskirajo nič. Vzemimo denarnega oderuha: denarni oderuh posoja svoj denar navadno takim ljudem, ki težko drugje dobe denar. In zakaj ga dobe težje? Ker se jim manj upa, ker nudijo manjše poroštvo za vračilo posojila. Denarni oderuh torej riskira svoj kapital in zato spoznavajo z gotove strani zahtevo po višjih obrestih za upravičeno, ko pravijo, da se s tem ob enem plačuje neka gotova zavarovalna premija za morebitno izgubo posojene svote. Kako pa je stvar pri stanovanjskem oderuhu ? Stanovanjski oderuh ne izgubi svojega kapitala, ne riskira svojega kapitala, hiša mu ostane in ravno lastnik starih hiš je navadno svoj kapital že amortiziral, ima pravzaprav dva kapitala in oba ta kapitala mu donašata te višje obresti. Kje je torej razlog zato, da se mu priznava to izjemno stališče in da ga puščajo za njegovo izžemanje nekaznovanega, dočim je denarni oderuh večkrat uboga para, ki skuša svoj mali kapital naložiti na tak način kolikor mogoče plodonosno ? Oglejmo si stvar, kakoršna je v resnici. Denarni oderuh je oseba, s katero ne občujemo radi; denarni oderuh je oseba, katere ne sprejemajo v dostojno družbo; ako ga kaznujejo, izgubi vse državljanske častne pravice itd. Hišni gospodar pa ima pot odprto do najvišjih častnih mest, vživa velik ugled, in če gre končno tako daleč, da vrže uboge najemnike tebi nič meni nič na cesto, kjer jih potem ponoči pobere policija, potem se pravi popolnoma preprosto: uporabil je le svojo pravico, tega mu ne more braniti nihče ; saj je sicer zelo ljudomil, saj je član različnih dobrodelnih društev itd. itd.: qui suo jure utitur, takemu človeku se ne more nič očitati. Mislim, da sem že s tem, kar sem rekel dosedaj, dokazal, da je stanovanjsko oderuštvo prav tako zaničljivo in prav tako kazni vredno, kakor denarno oderuštvo, in da je tudi nevarnejše. Omenil bi še en moment. Ako nimam dovolj denarja in ne dobim dovolj živi, no pa vemo, da se je veliko ubogih ljudi že priučilo, da jedo vsak drugi dan ali pa samo enkrat na dan, da so postali naravnost pravi umetniki v gladovanju. Stanovati pa moram vsak dan, podnevi in ponoči. Razmere, ki naprimer vladajo na Dunaju, kjer ljudje spe na cerkvenih stopnjicah, kakor smo pred kratkim čitali v časopisih, kjer so ostale cele rodbine brez strehe, ker niso dobile stanovanj, take razmere se morejo trpeti poleti, pozimi je kaj takega nemogoče. Pozimi morajo tudi najubožnejši priti pod streho. In potem ne zadeva to samo ubožcev, temveč vsakogar. Človek, ki ima le količkaj kredita, ni prisiljen stopati v zvezo z denarnimi oderuhi; s hišnimi lastniki pa mora stopiti v zvezo vsak med nami, ako ni sam hišni lastnik. Mislim torej, da ni naloga visoke zbornice in posebno ne ljudske zbornice, da bi podeljevala hišnim lastnikom preveliko zaščito. Nasprotno je naloga te ljudske zbornice, da tudi v tem pogledu poskrbi za odpomoč in da varuje gospodarsko slabšega, v tem slučaju najemnika proti izkoriščanju najemodajalca. Moglo bi se mi oporekati nekaj drugega. Z ozirom na to, da polagam v svoji juridični formulaciji največjo važnost na v oči padajoče nerazmerje nad dajatvijo in protidajatvijo, bi se mi moglo očitati, da je ugotovitev tega nerazmerja med dajatvijc#in protidajatvijo v tem slučaju težavno in ravno tako tudi konstatacija stiske. Ta prigovor pa, mislim, da morem zavrniti s tem, da se popolnoma enostavno sklicujem na deloma analogne določbe, ki veljajo za denarno oderuštvo, kakor tudi na okolnost, da so v novih načrtih kazenskega zakona že tudi postavljena pod kazen gotova izkoriščanja stiske, pri katerih namreč obstoji nerazmerje med dajatvijo in protidajatvijo, in da je torej tudi v tem slučaju poklican sodnik, da razsoja o teh momentih. Jaz že moram reči, da imam toliko zaupanja v inteligenco naših sodnikov, da mislim, da bodo v takih slu-j čajih zadelt pravo. Siceč si nikakor ne tajim, da ne bo mogoče, ako bi bil sprejet moj zakonski načrt, spraviti pred sodišče vsakega slučaja ali pa tudi le večine slučajev stanovanjskega oderuštva in jih tudi v resnici privesti h kazni. Pojmim prav dobro, da se bo zgodilo to le v najredkejših slučajih. Toda isto, gospoda moja, je slučaj tudi j pri denarnem cderuštvu. Koliko pravd pa imamo vendar zaradi denarnega oderuštva?; In vzlic temu vemo, da denarno oderuštvo še obstoji. Toda kaj moremo konstatirati: tako nesramno, neomejeno in tako očito se ne odira sedaj, kakor pa se je prej. Vemo, j in sicer iz mesta, katerega en volilni okraj imam čast zastopati tu, da je bilo intabula-cij terjatev na zemljišča z 12 do 20 odstotnim obrestovanjem. Kaj takega je danes nemogoče in ne more več biti mogoče, ker ravno grozi kazenski zakon. V tem slučaju zadostuje veljavnost takega kazenskega zakona, da vpliva blažilno. Tak zakon ima bolj profilaktičen namen, kakor pa namen, da bi zadel vsak posamezni slučaj oderuštva. Moglo bi se tudi oporekati, da bi se ta zakon mogel zlorabljati. Ta nevarnost je tudi pri zakonu proti denarnemu oderuštvu. Omenil pa sem že prej, da zaupam našim sodnikom, in prepričan sem, da bodo le tedaj izrekali obsodbo, ako je stvar eklatantna. Gotovo bo napravljenih več ovadeb nego pa bo izrečenih obsodeb. Ali kjer stvar ni popolnoma jasna, že državni pravd-nik ne pride z obtožbo, Še manj pa sodnik z obsodbo. Kjer pa je stvar eklatantna, zahteva naš pravni čut in pravičnost, da se kaznujejo tisti ljudje, ki na tak nesramen način izkoriščajo stisko svojih someščanov. Poštenega najemodajalca je treba ščititi, za to smo gotovo tudi mi, proti nepoštenemu pa je treba nuditi varstvo najemniku, ki pa more biti, kakor omenjeno, le tedaj uspešno, ako se to izkoriščanje postavi pod kazen in se podobno postopa žnjo, kakor z denarnim oderuštvom. V nadaljne določbe tega svojega zakonskega načrta se nočem natančnejše spuščati. Odgovarja približno določbam naše postave o deuarnem oderuštvu. Omenil bi samo še, da sem denarne kazni nastavil precej visoko, ker gre v največ slučajih za bogate ljudi, ki denarno kazen občutijo le tedaj, ako je nekoliko višja. Sicer pa je prepuščeno tudi sodniku veliko polje in tudi v tem slučaju bo sodnik gotovo zadel pravo. Zaključil bi ta svoja izvajanja, ki predstavljajo donesek k rešitvi vprašanja stanovanjske bede, s tem, da citiram besede, ki jih je izrekel dr. Maresch v svojem predavanju o stanovanjstvu in stanovanjski politiki. Pravi namreč (čita): „Stanovanjska reforma tndi pri nas ne more več izginiti z dnevnega reda in ta dnevni red se mora rešiti temeljito in kmalu, če se noče Avstrija zbrisati iz vrste kulturnih držav." Dovolil sem si spraviti ta predlog v razprano in vas prosim, da se pobavite z njim. Ako ga tudi izpremenite popolnoma, sem hvaležen tudi zato, prosil bi pa, da bi se razpravljalo vsaj o ideji, ki tvori podlago temu predlogu, ker sem prepričan, da po tej poti dosežemo vsaj deloma ublažitev stanovanjske bede. Sedaj pa mi dovolite, da z nekaterimi besedami zavzamem stališče tudi v vprašanju ostale draginje živil, in sicer s stališča Jugoslovana, naroda, katerega pripadnike smatrajo v Avstriji navadno za državljane druge ali tretje vrste. (Posl. Biankini: Za manjvredne!) Popolnoma res, ravnajo z : nami kakor z manjvrednimi, celo nadležnimi in, če nastopimo s svojimi zahtevami, če zahtevamo varstva naši narodnosti in našemu ieziku, našim narodnim posebnostim, se dogaja često in se je posebno v zadnjem času dogodilo prav pogosto, da se nam je zabrusilo v obraz očitanje, ali pravzaprav obdolžitev, da smo veleizdajalci. (Medklici.) Prosim lepo, veleizdajalci smo od Ljubljane pa do Kotora in Dubrovnika in na drugi strani v Slavoniji in do Novega Sada in do tja doli po Bosni in Hercegovini. Povsod vidijo veleizdajalce. Spomniti mi je le treba znanih veleizdajnih procesov. Ta motivacija odklanjajočega stališča napram našim narodnim zahtevam je zelo udobna in lagodna, ker odvezuje dotičnike potrebe, da bi drugače utemeljili svoje odklanjajoče vedenje napram nam. Prav posebna posebnost pri tem pa je to, da nam očitajo veleizdajstvo one narodnosti, oziroma stranke, ki so same znane po svojem prejšnjem veleizdajskem ravnanju. Omenjam le Madžarov, ki nas sedaj napram Evropi in posebno pa Avstriji slikajo kakor veleizdajalce, kakor ljudi, ki konspirirajo s Srbijo. Omenjam radikalnih Nemcev, ki so ne dalje nazaj nego ta teden — ako se ne motim, v ponedeljek — v „Grazer Tag-blattu" izrekli trditev, da je ob priliki anak- sijske krize obstajala nevarnost vstaje v Pragi in Ljubljani. (Smeh.) Ako nam ti ljudje očitajo veleizdajstvo, se moramo res smejati. Niti ne mislim na to, da bi morda komu branil zoper to na nas naperjeno očitanje, nasprotno, trdil bi celc, da je moral biti veleizdajalec, kdor hoče pri nas v Avstriji priti do česa. To velja za cele narode in za posameznike. Omenjam le privilegiranega mesta, ki ga zavzemajo Madjari, katerih romanje v letu 1848 je vendar znano; omenjam, kaka mesta so zavzemale gotove stranke med Nemci, in omenjam, da so bili naši največji državniki zaradi veleizdaje celo obsojeni na smrt, kakor Smolka in Andrassy. Trdil bi skoraj, da smo bili vse premalo veleizdajski, trdil bi, da smo zaslužili, da tako ravnajo z nami v Avstriji, ravno zato ker smo bili prepatriotični in prezvesti. Bili smo premalo veleizdajski, nismo znali nastopati tako, kakor so znali drugi. To ne velja samo za minolost, to velja tudi za sedanjost. Nočem prizadeti nikogar, vendar pa je na primer javno znano, da je neki iposlanec, ki je bil prej poznan, recimo, za- ; [radi svojega ostrega izražanja... (Klic: Ho-chenburger!) Ne, pustimo Hochenburgerja, drug gospod..., da je ta pravzaprav na poti, da postane minister. Je že med voditelji dr-živo vzdržujoče, vlado podpirajoče in red ljubeče nemške nacionalne zveze. Z ozirom na to torej mislim, da nikakor ni potrebno, da se bavimo s tem očitanjem veleizdaje in da se zadovoljimo z dejstvom, s katerim se ; morajo zadovoljiti tudi naši nasprotniki in tudi vlada, da smo tudi mi Jugoslovani člani te države in da imamo zato pravico, da soodločujemo in stavimo zahteve. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Prešedši na draginjsko vprašanje bi trdil, da to vprašanje ni samo gospodarsko, temveč tudi visokopolitično vprašanje, pri katerem igrajo tudi državnopravni momenti veliko ulogo. Pred vsem se mi zdi, da je krivo tem kozlim razmeram, v katerih se nahajamo, neko lebanje v gospodarski politiki vlade in velikih strank. Niso Še namreč na čistem, ali naj naj bi se z Avstrijo ravnalo kot z agrarno ali industrijsko državo, oziroma niso še prav na jasnem, da Avstrija ni več čista agrarna država, temveč, da je na poti k industrializiranju. To kolebanje je pojav, ki ga moremo zasledovati tudi v angleški zgodovini. Saj vemo, da se je na Angleškem v prošlem stoletju izmenjavala čista agrarna politika s čisto politiko svobodne trgovine, in vsied tega kolebanja in vsied pomanjka-' nja kontinuitete in preudarnosti je na An-, gleškem prišlo tako daleč, da so popolnoma uničili poljedelstvo in živinorejo, ne da bi bili s tem bogzna kake usluge napravili industriji. Pri nas je tudi slučaj, da se pravzaprav vodi veleagrarska politika in s tem oškoduje mali kmet, kakor tega ne trde samo na industrijalni strani, temveč smo isto tu čuli tudi od kmetskega zastopnika, ki se je obračal v žestokih besedah proti veleagrarski vladni politiki in zahteval odpomoči proti prenapetosti predstaviteljer te veleagrarske politike. Ako pa vlada tira to politiko, moramo na drugi strani reči, da bi ji ne bilo lahko, tudi če bi hotela, veliko storiti za našo industrijo. Zakaj? Izgubili smo pač najboljše ozemlje za spečavanje naših industrijskih izdelkov (tako je!), in sicer po nesrečni vladni trgovinski politiki, ki nam je zaprla ta ozemlja. Mislim namreč Balkan. O tem se ne moremo varati. Avstrija je pač prisiljena svoj pogled obračati na Jug. Tudi industrija severnih pokrajin je prisiljena, iskati svojih oddajnih ozemelj na jugu, in sicer na Balkanu in še dalje spodaj. Vse države, ki so okoli nas, če izvzamemo morda Rusijo, imajo že tako visoko razvito industrijo, da je naši industriji le težko še stopiti ž njo v konkurenčni boj. Kako pa so se ponašali napram tem našim naravnim oddajnim ozemljem? Bilo je naravnost sramotno, ako hočemo stvar označiti previlno. Z nesrečno politiko, ki se je ozirala edino le na Ogrsko in na njene vele?grarske interese, so si odtujili Srbijo in celi Balkan. Dotirali smo stvar tako daleč, da je avstrijsko ima, ki je bilo prej na celem Balkanu na najboljšem glasu, danes tamkaj, reči moramo odkrito, osovraženo. Dotirali smo tako daleč, da si je Srbija poiskala za svoje meso, za svojo živino druga oddajna ozemlja, druge odjemalce, in da bomo morda morali mi, ako danes odpremo mejo, slišati, da nas ne potrebujejo več. In to se ni storilo samo tem veleagrarcem, ne samo Ogrski na ljubo, temveč, rekel bi skoraj, iz narodnostnih vzrokov. Bali so se ojačenja jugoslovanskega vpliva v Avstriji. Avstrija bi bila mogla biti na Balkanu prva jugoslovanska država, kakor je svoj čas želela postati prva italijanska država v Italiji. Seveda se je ta aspiracija razbila v nič; Avstrijo so popolnoma enostavno izkomplimentirali iz.Italije. Enaka se bo dogodila Avstriji tudi na Balkanu, ako ne bo vodila drugačne politike, kakor jo je vodila v Italiji, kajti le z orožniki in redarstvom se ne pridobivajo srca narodov. In to je, žal, slučaj tudi sedaj, ko se izdaja za orožništvo in take stvari v Bosni več denarja, kakor pa za ljudsko šolstvo. Prišlo je tako daleč, da se nas na Balkanu sicer še boje, da pa ne vživamo tamkaj nikakih simpatij več, in tudi ta strah že ni posebno velik. Strah je le tako dolgo velik, dokler nam verjamejo, da res moremo škodovati. Kakor hitro pa bodo mislili, da se ne moremo ganiti, potem izbruhne so- vraštvo, potem se pokaže to sovraštvo in nas občutno oškoduje gospodarsko in politično. Videli smo to ob priliki aneksijske krize. Turčija, ta onemogla državna tvorba se je drznila napovedati bojkot našemu blagu, in mi smo morali mirno gledati križemrok, kako so se turški težaki upirali razkladanju našega blaga. In zakaj? Ker se nas Turčija ni bala več in ker je vedela, da na zapadu naši ljubi zavezniki le preže na trenotek, da se le količkaj razgalimo in oslabimo toliko, da morejo pasti po nas. Je sicer nekoliko bridko, da se mora to povedati, toda resnica je in zato lahko oficiozi rečejo, kar hočejo, ostane resnica in dogodki naših dni potrjujejo vse, kar sem rekel sedaj. Je pa še drug vzrok, zakaj smo zašli v tak slab gospodarski položaj, in to je — rekel bi — naš pohlep po velevlasti. Radi bi igrali ve!evlast. Za moderno velevlast je treba močne armade, in če država meji ob morje, tudi močne mornarice, in potem se mora tudi — to tudi spada k moderni državi — voditi kolonialna politika. Vprašam pa, ali si moremo dovoliti to? Ali si moremo dovoliti to veliko armado in to veliko mornarico? Prav dobro vem, da se želi to, toda, če se pogleda uboštvo, ki vlada pri nas, če se vidi, da ni samo nemogoče plačati uradnikov, temveč da tudi poljedelstva, ki se smatra za temeljni steber države, ni mogoče zadostno podpirati, potem že moramo reči, če smo taki ubožci, potem si žal ne moremo dovoliti tega luksusa velike armade in velike mornarice. Ako bi imeli sredstva za to, moj bog, saj bi bilo prav lepo in dobro, ker smo pa žal v tem položaju, moramo pred vsem gledati, da se konsolidiramo v notranjosti, da utrdimo in okrepimo naše pridobitne stanove, in potem si moremo dovoliti tudi kaj takega. Je pa še tudi prav poseben vzrok. Mogli bi eventuelno riskirati tudi to, če bi s tem dosegli kak velik smoter. Toda n:i nismo pravzaprav od časa nagodbe v letu 1867. sem več velesila, nismo enotna velesila, temveč enostavno zveza dveh srednjih držav, in sicer dveh srednjih držav, ki se najlju-tejše borite med seboj gospodarsko in politično (Klic: Komandira Ogrska!) Na to se še povrnem. Ta nagodba iz leta 1867. n^s je spravila v politično in gospodarsko odvisnost od Ogrske. (Pritrjevanje.) Ako se še tako hvali vse, kar se je storilo zadnja leta, zadnjih 50 let v Avstriji — in oficijelni časnikarji in zgodovinarji poveličujejo to v vznesenih besedah — nagodba iz leta 1867. se pač ne bo smatrala za slaven list naše zadnje zgodovine. Ta nagodba nas je, kakor rečeno, spravila v odvisnost od Ogrske; žrtvovali so nas pač ogrskim veleagrarskim interesom. In zakaj ? Ker so hoteli vzdržati fantom, da zavzema naša vlada mesto velesile, in so temu fantomu — in ni to nič drugega, kakor fantom — doprinašali največje žrtve. Ogri seveda izkoriščajo to našo slabost, in prav imajo Jaz jim ne očitam tega. Ako bi bil na njihovem mestu, bi morda storil ravno tako Za nas pa je stvar zelo žalostna. Ogri postajajo s svojimi zahtevami vedno pohlepnejši, in te zahteve postajajo za nas vedno nevarnejše. Ogri pač smotreno delajo na to, da dosežejo neodvisnost svoje Ogrske, in s tem so razjasnjene tudi njihove armado zadevajoče zahteve. Naj se le ne verjame, da tvore te zahteve po narodnostnih znakih, zastavah, poveljnem jeziku jedro ogrskih zahtev. Nikakor ne. Ogrska pač hoče imeti svojo vojsko. In zakaj? Tudi to je jasno. (Posl. Sedlak: Potrebovali jo bodo!) Morebiti jo bodo potrebovali, popolnoma res, in zato hočejo imeti vojsko, ki je zaprisežena na ogrsko državno idejo in udana tej ideji. In mt podpiramo to, odnehujemo ob vsaki priliki, da, omogočujemo industrializiranje Ogrske in omogočujemo izkoriščanje Avstrije na gospodarskem polju, namreč po ogrskem poljedelstvu in ogrski živinoreji. Kajti interesi, ki jih zasleduje Ogrska s svojim poljedelstvom in svojo živinorejo, niso tudi naši interesi, ki bi naj jih morda mi branili v dobro našemu malemu kmetu in našemu živinorejcu. Ogri razumejo pod zaščito nagodbe in skupnega carinskega ozemlja gojiti svojo industrij, dovoljujejo ji refakcije, tarifna znižanja, davčne odpise, da, celo direktne subvencije, in ko bo stvar enkrat napredovala toliko, da bo ogrska industrija zmožna za konkurenco, po'em se bodo pač požvižgali na nagodbo, kakor se reče navadno. In zakaj je to? Ker pač nimamo v Avstro-Ogrski enotne volje. Nimamo, kakor sem že rekel prej, države, imamo samo dve med seboj zvezani ali zvezni srednji državi. Nemčija, ki je razdrobljena v veliko več držav, je kot država veliko enotnejša, kakor pa Avstro - Ogrska, kajti tamkaj imajo centralno vlado in centralni parlament, mi pa nimamo organa, ki bi izražal to enotno voljo. Imamo avstrijskega cesarja in imamo ogrskega kralja, ki sta sicer združeni v eni osebi, toda ne kakor organa, temveč le v fizični osebi. V resnici je avstrijski cesar prav po-gostoma v konfliktu z ogrskim kraljem in, žal, podlega vedno avstrijski cesar ogrskemu kralju. Zakaj? Ker je ogrski kralj mlajši od avstrijskega cesarja; je šele od leta 1867. sem, naš je pa od leta 1848. Kaj se pa zgodi, ako se kedaj ne udarno ? To je vprašanje, ki dela merodajnim činiteljem toliko preglavico. Potem pride pač do carinske vojne in eventuelno pride tudi, če bodo imeli Ogri kedaj svojo vojsko, do prave vojne, do boja z orožjem. (Posl. Špaček: Ta ločitev ne bo v škodo!) Ne bo v škodo, to je tudi moje mnenje; toda merodajni činitelji v naši monarhiji niso tega mnenja, se boje tega konflikta, hočejo se mu izogniti, in zato smo tako slabi napram Ogrski, zato mora odnehati vsaka avstrijska vlada, in sicer tudi tam, kjer gre za najvitalnejše interese monarhije, kjer gre celo za zavarovanje obstoja monarhije. Vojaštvo ima pri nas velik vpliv, in če gre za to, da se napravi kaj iz strategičnih vzrokov, se gotovo napravi Le napram Ogrski odpovedujejo tudi strategični oziri. Vidimo to pri zvezah, komunikacijskih sredstvih, in s tem pridem do točke, ki spe-cielno tiče naše tovariše iz Dalmacije. Rimljani so, če so osvojili kako deželo, najprej mislili na to, da so zgradili ceste. Napoleon je takoj, kakor je osvojil kako pokrajino, zgradil ceste, in sicer tako lepe ceste, da veljajo še danes za vzor, da v več krajih ni drugih cest kakor tiste, ki je zgradil Napoleon, in da so Avstrijci tam, kjer Napoleon ni mogel dogrpd ti začetih cest, često šele po 50 ali 60 letih nadaljevali začete ceste, kakor n. pr. v Vipavski dolini, kjer so šele po izbruhu avstrijsko-laške vojne dogradili po Napoleonu začeto zvezo s Postojno. Kaj pa dela Avstrija ? Avstrija ne gradi ne cest, ne železnic, celo tudi tamkaj ne, kjer zahteva to njen najeminentnejši interes. Imamo kronovine v Avstriji, ki niso zvezane z drugimi deželami po nobeni železnici. Dalmacija, tako važna dežela, je popolnoma odrezana od nas. Prosim, pomislite samo: Ako bi prišlo do kakega konflikta z našim zaveznikom, kako bomo mogli držati to deželo ? Ne čutim se nikakor poklicanega, da bi čuval vojaške interese in morda dajal kake nasvete šefu generalnega štaba. Toda stvar je tako očividna, da se mora človek zadeti z nosom ob njo, četudi ne bi hotel. Ne samo gospodarski, temveč tudi vojaški interesi bi zahtevali to. Omenjam to, ker ima za vojaške interese vlada odprta ušesa, medtem, ko se malo manj meni za gospodarske interese. Z Dalmacijo nimamo nobene zveze, takorekoč nimamo nobene zveze z Balkanom. Kako naj vendar uresničimo to gospodarsko ekspanzijo, o kateri se toliko govori, če nimamo nikakih komunikacijskih sredstev. Toda še nečesa so pozabili pri sklepanju nagodbe, namreč da so v državnem zboru zastopane dežele popolnoma odrezane od Balkana, ako bi se Ogrom zljubilo kedaj resno nastopiti. Med Balkanom in Avstrijo leži namreč Hrvatska, in to so izročili na milost in nemilost Ogrski, in ako bi kedaj prišlo do carinske ločitve, potem bodo gospodje videli, kako bomo sedeli zaprti v mišji pasti. Zamudili smo pridobiti Hrvatsko zase, pripustili smo, da so razdelili Jugo-slovanstvo v dva dela, ker smo upali, da bodo mogli Nemci pohrustati ta del, ako onostranski del prepustimo Ogrom. (Tako je!) Ta politika se sedaj maščuje nad dotič-nimi činitelji, in prišli so ti činitelji sedaj morda že sami do tega, da uvidevajo, da stvar tedaj morda vendar ni bila napravljena tako dobro, in da so naredili velike pogreške. (Poslanec Spinčić : Še ne !) Upajmo vsaj! Kaj pa dela vlada v očigled tem res žalostnim razmeram, kako se vede napram tem vprašanjem in posebno napram Ogrski? Ravno danes se zopet vrše konference med ogrskimi in avstrijskimi pogajalci v zadevi mesnega vprašanja. Tu nastaja vprašanje: Ali bo pač naša vlada zmogla dovoljno eneržijo, da se bo postavila proti ogrskim zahtevam? Po besedah, ki smo jih slišali od ministrskega predsednika, sem prepričan, da te eneržije ne bo zmogla. Ministrski predsednik je namreč govoril o pogodbeni zvestobi in rekel, da je samoobsebi umevna dolžnost vlade, da se drži sklenjenih, obstoječih pogodb, da se zvesto drži pogodb. Temu nasproti bi si dovolil trditi, da je ministrski predsednik dokazal s tem, da ni samo slab politik, temveč tudi slab jurist. Kajti pogodbe vežejo na dve strani, pogodbe, ki vežejo nas, vežejo tudi Ogrsko. In vprašamo se torej: Kako pa Ogri izpolnjujejo pogodbe? Tu se moram zopet povrniti na vprašanje dalmatinskih železnic. Kot neizločljiva določba nagodbe se je proglasila tudi določba o zgradbi dalmatinskih železnic. Ugovarjal mi bo kdo, da je to obseženo v nekem protokolu, toda rekli so nam tedaj, da je to vseeno, kar je na papirju, da veže ravno-tako, kakor bi stalo v dotičnem paragrafu nagodbenega zakona. Vprašam torej: Ali so Ogri izpolnili to določbo nagodbe? Njihova obveznost je že zapadla, a storili niso do danes še prav nič. Slišali smo sicer, da je v ogrskem proračunu določen neki znesek, toda to je pač le pesek v oči. Saj poznamo vendar te manipulacije s postavkami v proračunu, saj jih poznamo le predobro, saj se dogaja tudi pri nas, da se taki zneski ne porabijo po tem. Na vsak način pa je stvar gotova, da ogrska vlada ni izpolnila svojih dolžnosti v zadevi dalmatinskih železnic. In ako ona ne izpolnjuje pogodbe, potem je tudi mi nismo dolžni izpolnjevati, to ve vsak jurist, to ve že vsak zakotni pisač, da se more taki zahtevi ogrske vlade po izpolnjevanju pogodbe postaviti nasproti exceptio non adimpleti contractus, to se pravi ugovor neizpolnjene pogodbe. Ta ugovor naj postavi visoka vlada nasproti Ogrom, pa bomo vendar slišali, kaj bodo Ogri rekli na to. Kako pa ravna visoka vlada? Na- mesto, da bi pokazala to eneržijo, namesto da bi posegla vmes kot pravi odvetnik za Avstrijo, pa nastopa kot pogajalec, kot mešetar in vprašuje Ogre: česa pa pravzaprav želite? In ponuja jim celo gotove kompenzacijske stvari, da bi prigobila te ljube Ogre za nekoliko večjo prijaznost napram nam. Očitati pa moram še nekaj drugega g. ministrskemu predsedniku, in sicer zopet nekaj, kar tiče njegovo justično znanje. Samo ob sebi je vendar umevno, da se pogodba interpretira in tolmači tako, kakor je bil namen strank. Kaj pa je bil namen strank, pa izhaja iz besedila, duha itd. pogodbe. Sklicujem se na § 6 državljanskega zakonika. Kje pa stoji vendar v nagodbi, da imajo Ogri pravico iz kakegakoli vzroka odreči uvoz mesa ? V dotičnih protokolih in dogovorih se pravi, da morejo odreči dovoljenje edino le iz veterinarsko-policijskih vzrokov. In teh veterinarsko - policijskih vzrokov pač ni, ako se dajo odkupiti s koncesijami. Za to gre namreč v našem slučaju. Ako pravijo Ogri: imamo pravico, ako v Argentiniji ali kje drugje vlada goveja kuga, uvoz odreči, če nam pa daste gotove koncesije, se pa ne bomo ozirali na nevarnost, potem kupimo obenem tudi kugo; potem je to dokaz, da te nevarnosti ni in da hočejo Ogri pač zopet le napraviti dobro kupčijo. To pa je nevredno naše državne polovice. Postaviti se moramo enkrat na lastne noge in pojasniti Ogrom resnost položaja, dokazati jim moramo, da imamo tudi mi voljo in se nočemo vedno podvrgavati volji Ogrov. V tem oziru, mislim, bi mogli biti tudi agrarski zastopniki na naši strani. Saj smo gotovo vsi zato, da naj se podpira domača živinoreja in domače poljedelstvo, v lastnem interesu moramo želeti, da dobimo domačo živinorejo ; toda konkurenca iz Ogrske in politika, kakoršna se vodi dandanes, uničujete živinorejo. Vem to iz lastne izkušnje. Naši kmetje v tržaški okolici in dalje gori so kratkomalo morali prodati svojo živino, ker je vladala suša in so cene krme poskočile tako zdo, da se je bolj ren-tiralo prodati živino, kakor jo pa rediti. Zahtevamo torej v tem momentu od avstrijske vlade, da pokaže nekoliko energije. In potem zahtevamo od vlade še nekiaj dru-zega: program. Pri nas v Avstriji smo se že odvadili slišati in zahtevati od vlade programe. Po običajnem načinu se klobasari dalje. Ni ga moža, ki bi stopil na dan s kako idejo in nastavil pozitiven program. (Posl. Low: V Avstriji tega ni!) To se pri nas ne zgodi. Vemo na primer, da je Beck, ako je podajal gotove programatične izjave, polagal važnost nato, da bi se narodno vprašanje rešilo kosoma. Gospoda moja, to se vendar nanaša na taktični postopak, a to vendar ni nikak program. Za tak program se vendar ne moremo navduševati in program mora biti nekaj, za kar smo se pripravljeni bojevati, za kar se moremo navduševati, kajti politika se sicer dela z glavo, mora pa vendar biti nekoliko občutka in srca, če ne postane človek navaden glasovalni stroj, in to pač nočemo biti. Kak program pa je nadalje imel bivši ministrski predsednik Bienerth? Skoval si je lepo besedo o „srednji črtiu, besedo, da vlada ne sme kreniti niti na levo niti na desno in da sme vse napraviti edino le sporazumno z vsemi prizadetimi činitelji in vsemi prizadetimi narodi. Na ta način, gospoda moja, pa tudi ne pridemo dalje. Sicer je res lepo, če minister hodi po srednji črti, ali to vendar nikakor ni program. Kak program pa je končno nastavila naša sedanja vlada? Pravzaprav nobenega, toda gospod ministrski predsednik nam je v neki izjavi razodel nekaj takega kakor nekak program. Izjavil je namreč, da bo vzdrževal red in visoko dvigal državno avtoriteto ter da se v tem oziru ne boji nikogar in da se ne bo dal po nikomur spraviti s svojega pota. To je sicer, gospoda moja, res zelo lepo in tudi mora biti, toda to nam mere reči kak policijski ravnatelj. (Pritrjevanje). Policijski ravnatelj je poklican, da skrbi za vzdrževanje reda, od ministrskega predsednika pričakujem vsaj nekaj drugega. Ako zadostuje to strankam vladne večine, je to njihova stvar, nam — mislim — ne more zadostovati tak program, mi zahtevamo nekaj več, mi zahtevamo od ministrskega predsednika, kakor sem že omenil prej, da nam podaja idej, da nam res predloži program, za katerega tudi moremo delati z veseljem in navdušenjem. Gospod ministrski predsednik je tudi apeliral na zbornico, da naj mu stojimo ob strani v tem boju za vzdrževanje reda, in znašli so se tudi res takoj na levi strani visoke zbornice poslanci, ki so se poprijeti tega gesla in so tudi nas poživljali v boj za red, v boj proti onim, ki ogrožavajo red tu in v državi, z eno besedo: proti socialni demokraciji. Gospoda moja, nisem socialni demokrat, nasprotno, izvoljen sem bilvboj'u proti socialnodemokratskemu kandidatu in moram brez nadaljnega priznati, da v postopanju socialne demokracije, posebno v draginjskem vprašanju, tiči nekaj, kar mora izzivati dvom o pravosti tega postopanja in mora tudi v resnici vzbujati pomisleke, namreč neka gotova dvojna igra, ki jo igrajo tu. Brez nadaljnega rad priznam, da se to morda dogaja z dobrim namenom in da morda voditelji ne nameravajo tako, da se pa v agitaciji žal, v resnici zlorablja na način, ki nam ne more biti po godu, ki nam ne odgovarja. Če namreč čitamo spise so-cialnodemokratičnih teoretikov, se pravi vedno: revolucije, revolucionarne ideje in revolucionarnega postopanja ni umeti tako, da bi človek pograbil pihalnik ali nož in šel na ulico ter streljal in moril itd. (Poslanec dr. Diamand: Ali mislite dunajsko policijo? — Veselost.) Prosim, saj vendar govorim stvarno. Saj sem ravno poudarjal, da je citati v teh spisih, da to ni revolucijonarno postopanje. (Medklici). Tam se pravi vedno, da gre za temeljito izpremembo sedanjega gospodarskega reda, da gre za zrevolucijo-niranje duhov, kakor se izražajo, da je nasilje izključeno. Če pa poslušamo govore agitatorjev, o pohodih in nastopih delavskih bataljonov itd., da, potem se ni čuditi, če se v gotovih omejenih glavah stori mnenje, prepričanje, da je v resnici mišljeno tako materialno, ne pa samo idealno. In zato sem rekel prej: Te dvojne igre, ki se igra tu, ne moremo nikakor odobravati. Toda, gospoda moja, zastopniki onih strank tam in posebno zastopniki nemške nacionalne zveze, v imenu katere so nas nekateri gospodje poživljali k skupnemu boju proti socialni demokraciji, ti gospodje in te stranke nimajo pravice, da bi se spotikale na teh agitacijah. Kajti, gospoda moja, ako zastopniki socialne demokracije, ako njeni agitatorji hujskajo na razredni boj, kakor se je trdilo, moramo reči, da je to hujskanje otročarija napram nacionalni hujskariji (Odobravanje !), ki jo uprizarjajo zastopniki teh strank proti nam, in sicer posebno proti Čehom in Slovencem. To hujskanje, ki izhaja od teh strank, pač more motiti red v državi, more izpodkopavati avtoriteto in omajati zaupanje v sodnike. Kajti, gospoda moja, kar smo videli zadnja leta in celo zadnje dneve, to presega vse, kar smo doživeli na tako imenovanem socijalnodemo-kratičnem hujskanju. In to hujskanje gre proti šolam. Nočejo nam dati več sredstev za izobrazbo naše mladine v elementarnih predmetih. Onečastili so se tako daleč, da so se znašli v tej zbornici poslanci, ki so s silo ubranili češkim šolskim otrokom vstop v parlament. Lahko se misli o tej stvari, kakor se hoče, posebno pa o vprašanju, ali je primerno, da se vodijo otroci tu sem ali ne (Klic: To ni bilo prvikrat!), to je vprašanje, katerega nočem pretresovati. Koncedirati hočem tukaj gospodom, omeniti pa hočeui, da so bili gospodje sami, ki so to storili prvikrat, namreč z otroki katoliških ločencev. Toda, gospoda moja, ali je poslanec poklican, da opravjja v parlamentu posel hlapca, ki meče ljudi ven? (Živahno odobravanje!) Ali je čuvanje pravnega stališča, če se lotijo s pestmi žensk in>trok? In kako so hujskali ti gospodje — posebno na Češkem in potem na Štajerskem in Koroškem proti uporabi slvvenščine pri sodiščih! Toliko se govori o vplivanju na sodnike. Vplivanje odzgor je sicer nevarno in zametljivo, toda vplivanje odspod je še zametljivejše in, kar je glavno, še mnogo nevarnejše; kajti naši sodniki so večinoma danes že, kar zadeva njihovo mišljenje, neodvisni, da ne poslušajo in ubogajo tako hitro na migljaje in navodila odzgor. Navodila kakega „volksrata" pa ubogajo, žal, tako zelo, da je naravnost škandal. Dogaja se, da sodnik, ki je pred enim mesecem sprejemal in reševal slovanske, recimo češke vloge, in sicer na podlagi zakona, mesec pozneje, vzlic temu, da se zakon ni izpremenil prav nič, zavračal te vloge z motivacijo, da zakon ne dovoljuje takih vlog. To je hujskanje, to je izpodkopavanle avtoritete ! Nisem pooblaščen, da bi govoril tu v imenu kake slovanske stranke — povdarjam to izrecno, da ne bo morebiti pozneje kakih rekriminacij — govorim le za svojo osebo; ali kolikor poznam mnenje in prepričanje svojih narodnih tovarišev, mislim, da morem izjaviti, da nas Slovanov za ta apel, kakor dobro je bil morda namišljen — posebno, kar tiče osebo, sem prepričan, da ga je izrekla optima fide — za tako sodelovanje in za tak boj za takoimenovani red, ne bodete pridobili, kakor si morda mislijo gospodje tamkaj. (Tako je!) Gospodje naj sami skrbe za zakonitost, sami naj izpolnjujejo in spoštujejo zakone, skrbe naj za to, da bodo njihovi sodniki in upravni uradniki vršili in varovali zakone, in potem bomo morebiti mogli govoriti dalje. Dokler so pu stvari take, kakor so sedaj, pa si to reč vendar premislimo prej in po-rečemo: Bolje je, da ostanemo sami, kakor pa da smo v slabi družbi! (Živahno odobravanje in ploskanje!) Oglase (Inserate) treba naslovljati na Uredništvo lista, in BB na Tiskarno »Edinost«, «M na ^Narodni Dom" in ne „Bo** f v Trstu, ampak edino " sasesa lista Upravo. = UMđfti&ro, TIskarna, Narodni doa m HB&Hsan nimajo i oglasi nika-kepa opravila. To naj si dobro zapomnijo oni, ki na ro6$jo oglase v našem listu in £e!6, da bodo isti toteo nvrščeni. — — — — PRAVILA Obćehoristne stavbene in stanovanjske zadruge „Naš Dom" v Trstu, registrovane zadruge z omejenim jamstvom. Ime, sedež in namen podjetja. § i- Pod imenom „Občekoristna stavbena in stanovanska zadruga „Naš Dom" v Trstu, registrovana zadruga z omejenim jamstvom", se ustanavlja zadruga v smislu zakona z dne 9. aprila 1873., drž. zak. št. 70, s sedežem v Trstu. Namen zadruge je: a) da preskrbuje svojim članom po ceni in zdrava stanovanja (in prostore za mali obrat) z zgradbo ali nakupom stanovanjskih hiš z malimi stanovanji (in prostori za mali obrat), ki jim jih daje v najem, oziroma s tem, da daje svojim članom v najem posamezna stanovanja (prostore za mali obrat) — (naprava najemnih hiš z druži n s k i m i s t a n o v a n j i i n prostori za mali obrat); b) da omogočuje svojim članom pridobitev lastnih hiš z zgradbo ali nakupom stanovanjskih hiš (s prostori za mali obrat ali brez njih) in s tem, da prodaja te hiše svojim članom, ter s tem, da sprejema od svojih članov, ki žele pridobiti take hiše, hranilne vloge v tekočem računu — (naprava lastnih hiš); c) da ustanavlja za svoje člane „domove za samce". Zadružna obratna glavnica. § 2. Zadružno obratno glavnico tvore vplačila članov (zadružni deleži, vstopnine, t slučaju naprave lastnih hiš tudi hranilne vloge, neodpovedljivi stavbeni predujmi in druga naplačila), izposojila, ki jih je treba najeti s hipotekarno varnostjo ali brez nje, morebitni prebitki zadružnega gospodarstva, darila in drugi dohodki. Zadružni organi. § 3. Zadružni organi so: 1. načelništvo; 2. nadzorništvo ; 3. občni zbor. Načelništvo. § Načelništvo obstoji iz: 1. ravnatelja; 2. ravnateljevega namestnika; 3. blagajnika; 4. knjigovodje; 5. še dveh članov. Načelništvo voli občni zbor iz števila zadružnih članov. Funkcijska doba traja tri leta. Volitev se vrši po glasovnicah t navadno večino. Vsako leto izstopa ena tretjina članov načelništva in se morajo prosta mesta popolniti z novimi volitvami. Prvi dve leti določi žreb one člane, ki naj izstopijo; pozneje pa odločuje čas izvolitve. Legitimacija članov načelništva se izkaže z zapisnikom občnega zbora, ki ga je treba napraviti o volilnem činu. § 5. Načelništvo podpisuje tako, da podpisujoči dostavljajo svoj podpis imenu zadruge. Podpis je za zadrugo le tedaj pra-voobyezen napram tretjim, ako sta podpisala vsaj dva člana načelništva. § 6. Načelništvo zastopa zadrugo sodno in izvensodno z vsemi pravicami, ki mu pristajajo po zakonu z dne 9. aprila 1873., drž.,zak. št. 70. Člani načelništva rešujejo zadružne posle pod vodstvom ravnatelja v sejah, ki se vrše redno vsaj vsakih 14 dni ali pa ki se skličejo izredno, pri čemur pa je treba označiti predmet razprave. Načelništvo je sklepčno, če je navzoča vsaj polovica članov; med njimi pa mora biti na vsak način ravnatelj ali njegov namestnik. Sklepa se z navadno večino glasov; predsedujoči glasuje tudi, in če je na obeh straneh enako število glasov, obvelja mnenje, kateremu se je priključil predsedujoči. Posebne naloge posameznih članov načelništva določa poslovnik, ki ga morata sestaviti načelništvo in nadzorništvo a odobriti ga mora občni zbor. § Če je zadržan ravnatelj, opravlja vse njegove posle njegov namestnik. Blagajnika in knjigovodjo, ako sta začasno zadržana, nadomešča ravnatelj ali njegov namestnik ali pa po odredbi ravnatelja ali njegovega namestnika kak drugi član načelništva ; pod nobenim pogojem pa sa ne smejo, tudi za kratek čas ne, združiti posli blagajnika in knjigovodje v eni roki. § 8. V slučaju trajnega zaprečenja ali izstopa kakega člana načelništva pred potekom poslovne dobe morata načelništvo in nadzorništvo v skupni seji (§ 12) takoj poskrbeti za potrebno nadomestitev do prihodnjega občnega zbora s tem, da imenujeta iz števila zadružnih članov novega ali nove člane načelništva. § 9. Za izvrševanje posameznih poslov kakor tudi za upravo celih poslovnih panog more načelništvo sporazumno z nadzorništvom namestiti uradnike, pooblaščence ali pa odsek, obstoječ iz več članov zadruge, ki se legitimujejo z dotičnim sejnim zapisnikom. Madzorništvo. § io. Nadzorništvo s triletno poslovno dobo, obstoječe iz 6 Članov, voli občni zbor. Voliti se morejo vsi zadružni člani, izvzeti so le člani načelništva. Vsako leto izstopa ena tretjina članov nadzorništva in prosta mesta se morajo popolniti z novimi volitvami. V prvih dveh letih določi žreb one člane, ki naj izstopijo; pozneje odloča čas izvolitve. Nadzorništvo voli izmed sebe predsednika in tajnika. Nadzorništvo je sklepčno, ako je navzočih n t. d polovico članov. Sklepa se z navadno večino glasov. Predsednik glasuje tudi, in če je na obeh straneh enako število glasov, obvelja mnenje, ki se mu je priključil predsednik, § 11. Pravice in dolžnosti nadzorništva določa poslovnik, ki ga morata sestaviti načelništvo in nadzorništvo v okvirju §§ 24 in 25 zakona z dne 9. aprila 1873., drž. zak. št. 70, in upoštevajoč sledeče določbe, a odobriti ga mora občni zbor. Načelništvo si mora v sledečih zadevah preskrbeti privolitev nadzorništva : 1. v stvari predloga na izključitev članov; 2. pri namestitvi ali odpust'tvi uradnikov, pooblaščencev in odsekov ; 3. pri uvedbi v § 6, odst. 5., in v prvem odstavku tega paragrafa označenih poslovnih odredeb in drugih poslovnih navodil; 4. pri odobritvi stavbenih načrtov ; 5. pri odobritvi stavbenih pogodeb; 6. pri določitvi natančnejših najemnih predpisov (najemnega reda) in znižanju ali popustu najemščine; 7. pri predlogih za obremenitev ali prodajo v najemne namene zgrajenih ali pridobljenih hiš ; 8. pri določitvi natančnejših predpisov za prodajo lastnih hiš članom; 9. pri določitvi natančnejših predpisov za uporabo „domov za samce"; 10. pri določitvi natančnejših predpisov o prometu s hranilnimi vlogami v tekočem računu; 11. pri sklepanju kupnih in prodajnih pogodeb glede nepremičnin; 12. pri sklepanju vseh drugih pogodeb, izvzemši najemne pogodbe, ako njihov predmet presega ob enkratnem plačilu 2000 K, od ponavljajočih se plačilih pa letni znesek 500 K; 13. pri izdatkih iz pomožnega zaklada. § 12. Za sklepanje o zadevah, ki so navedene v § 11, more predsednik nadzorništva sklicati skupne seje načelništva in nadzorništva, ki so sklepčne, če je navzoča večina članov nadzorništva kakor tudi načelništva. Predseduje predsednik nadzorništva. Glasuje se ločeno po določbah § 6, oziroma § 10. Predlogi, ki jih ne sprejmeta obe korporaciji, so odklonjeni. Občni zbor. § 13. Vsako leto se mora v prvem koledarskem polletju vršiti reden občni zbor, na katerem se mora predložiti letni račun in bilanca za pretečeno poslovno leto. Izredni občni zbori se lahko skličejo vsakčas, morajo se pa sklicati takoj, ako to predlaga vsaj četrtina članov v vlogi po r\jih podpisani, v kateri so navedeni svrha in razlogi. Občni zbor sklicuje načelništvo, oziroma nadzorništvo (§ 24 zak. z dne 9. aprila 1873., drž zak. št. 70) z enkratno razglasitvijo v „Edinosti" vsaj 7 dni prej, preano naj se vrši občni zbor. V tem vabilu morajo biti navedeni oni predmeti dnevnega reda, o katerih je treba sklepati. Na dnevni red se morajo postaviti predlogi načelništva ali nadzorništva v vsakem slučaju, drugi predlogi pa le tedaj, ako jih je vložila vsaj desetina članov toliko prej, da jih je mogoče objaviti vsaj tri dni pred občnim zborom. O razpravnih predmetih, ki niso na dnevnem redu, (izvzet je le predlog na sklicanje izrednega občnega zbora), je sklepanje nedopustno. Določbe, ki veljajo za redni občni zbor, veljajo tudi za izredni občni zbor. § 14. Občni zbor vodi ravnatelj (ali njegov namestnik, § 7) razun v slučajih, ki jih določa § 24 y § 13 citiranega zakona. Predsednik imenuje za sestavo zapisnika zapisnikarja. Vsak član ima za vsak delež po eden glas, no nikdar več nego dvajset. Pravica glasovanja se mora izvrševati osebno. Le juristične osebe in dediči umrlega člana se morejo dati zastopati po pooblaščencu, ki se izkaže s pismenim pooblastilom. Pooblaščenec ne more v takem slučaju zastopati več nego enega Člana. Predsednik glasuje tudi, in če je na obeh straneh enako število glasov, obvelja mnenje, kateremu se je priključil predsednik. Pri volitvah in pri vseh osebnih zadevah članov se glasuje po listkih, ali, če to sklene občni zbor, z vzklikom. § 15- V delokrog občnega zbora spada posvetovanje in sklepanje o sledečih predmetih : 1. volitev, oziroma odstavitev Članov načelništva in nadzorništva ter volitev dveh overovateljev; 2. letni račun in poslovno poročilo; 3. določitev višine vstopnine; - 4. razdelitev dobička in pokritje izgube ; 5. izprememba pravil; 6. izvolitev zadružne zveze, vstop v zvezo in izstop iz zveze, revizijsko poročilo in podatki postavne revizije; 7. odobritev poslovnikov za načelništvo in nadzorništvo; 8. izključitev članov; 9. odobritev natančnejših nnjemnih predpisov (najemnega reda); 10. sklepanje o obremenitvi ali prodaji v najemne namene zgrajenih ali pridobljenih hiš ; 11. odobritev natančnejših predpisov za prodajo lastnih hiš članom ; 12. odobritev natančnejših predpisov za uporabo „dom v za samce" ; 13. odobritev natančnejših določeb o prometu s hranilnimi vlogami; 14. razsojevanje o pritožbah proti poslovnemu vodstvu in sklepom načelništva in nadzorništva, kakor tudi o sporih, iz-virajočih iz zadružnega razmerja; 15. priznavanje remuneracij članom načelništva; 16. razdružitev zadruge; 17. predlogi načelništva in nadzorništva ; 18. predlogi članov. § 16. Vsak pravilno (§ 13) sklicani občni zbor je sklepčen. Z absolutno večino veljavno oddanih glasov storjeni sklepi so obvezni za zadrugo. Izprememba teh pravil in razdružitev zadruge se moreta skleniti le, če je navzoča vsaj polovica vseh članov, in samo z dvotretjinsko večino veljavno oddanih glasov. Ako se občnega zbora, ki je sklican v svrho izpremembe pravil ali razdružitve zadruge, ne udeleži polovica članov, se skliče v svrho rešitve istega dnevnega reda drug občni zbor, ki je sklepčen ne glede na število navzočih, kar je treba pripomniti v ponovni sklicatvi. Zapisnik morajo podpisati predsednik zborovanja, zapisnikar in dva overovatelja; zapisnik mora vsebovati: a) število navzočih zadružnikov in število glasov; b) stavljene predloge in dotične sklepe ; c) izid volitev. Pridobitev in izguba članstva. § IT- O sprejemu v zadružno članstvo odločuje načelništvo. Člani morejo biti vse osebe (juristične in fizične), ki se morejo zavezovati s pogodbami. Članstvo juristične osebe pa velja le zanjo kot tako in ne tudi obenem za njene člane; ti, ako niso ob enem zadružni člani, se ne more i o udeleževati koristi in poslov zadruge. Članstvo se pridobiva na podlagi pismene pristopne izjave, ako jo sprejme načelništvo. Načelništvo mora imeti pristopne izjave shranjene pod ključem. § 18. Izstopiti more član le ob koncu poslovnega leta, ko je vsaj pol leta prej že od povedal članstvo pri načelništvu. V slučaju članove smrti nadaljujejo dediči članstvo do konca onega poslovnega leta, v katerem je član umrl (§ 25). Občni zbor more skleniti izključitev člana zaradi nepoštenega ravnanja napram zadrugi, ako ne izpolnjuje dolžnosti, kijih nalagajo pravila, ako je izgubil državljanske pravice, kakor tudi tedaj, ako ni zadovoljil v zadružnih pravilih utemeljenim odredbam načelništva v določenem roku, ki pa se ne sme določiti na mai\j nego osem dni, ali pa če so bile dokazljivo oškodovane zadružne koristi. Predlog za izključitev mora podati načelništvo ali pa vsaj četrtina članov. Članstvo preneha v tem slučaju tisti dan, ko občni zbor sklene izključitev. Izločeni člani, kakor tudi dediči umrlega člana morejo zahtevati — v mejah jamstvene obveznosti — le oni znesek imovine, ki jim pripada po bilanci onega leta, v katerem so bili izločeni, sicer pa nika-kega deleža zadružnega imetja. Njim pripadajoča imovina se izplača šele po ugašnjenju jamstvene obveznosti (§ 25). Tožba izločenega člana na izplačilo ne-dvignjene imovine zastara po poteku dveh let |po ugašnjenju jamstvene obveznosti. Po poteku dobe zastaranja zapadejo take imovine v dobro zadrugi, oziroma rezervnemu zakladu. Pravice Članov. § 19. Člani imajo pravico: a) na občnem zboru izvrševati pravico glasovanja v smislu § 14 ; b) po določbah, ki jih je v okvirju teh pravil (§ 20, 22 in 23) odobril občni zbor, zahtevati, da se jim prepusti v najem stanovanje (prostor za mali obrat, hiša), oziroma prepusti hiša potom prodaje, ali da so sprejeti v „dom za samceK ; c) dobivati dividendo od poslovnega dobička v smislu § 28 teh pravil, in kakor to sklene občni zbor; d) po dotičnih določbah (§ 24) vlagati obrestljive hranilne vloge v tekočem računu, ako žele pridobiti lastno hišo. Oddaja in odpoved stanovanj in prostorov za mali obrat v hišah, ki so zgrajene ali pridobljene s kreditno pomočjo „državnega zaklada za oskrbo malih stanovanj". § 20. Istemu članu se ne sme dati v najem več nego eno stanovanje in en prostor ia mali obrat. Prostori za mali obrat se oddajajo v najem le imetnikom malih stanovanj, ki se nahajajo v hišah, ki so zgrajene ali pridobljene s pomočjo omenjenega zaklada. Hiša, ki je opremljena s potrebnimi poljedelskimi pritiklinami, se sme dati v najem le eni družini in to taki, ki piipada poljedelskemu prebivalstvu. Za pritikline velja poleg hleva in skednja tudi poljsko ali gozdno zemljišče, ki pa ne sme meriti nad eden hektar, ter mora biti vrednost zemljišča v podrejenem razmerju z vrednostjo hiše. Glavar v hiši stanujoče družine se mora zavezati, da bo obdeloval to zemljišče, kolikor le mogoče, samo s svojci. § 21. Taka hiša se sme obremeniti ali prostoročno prodati le izjemoma v slučajih nujne potrebe po sklepu občnega zbora. Dokler ni poplačano na taki hi si zemljiškoknjižno zavarovano, po „državnem zakladu za oskrbo malih stanovanj" dovoljeno ali zajamčeno posojilo, je potrebna za obremenitev ali prostovoljno prodajo dotične hiše privolitev ministrstva za javna dela in finančnega ministrstva. Uporaba s pomočjo „državnega zaklada za oskrbo malih stanovanj" ustanovljenih „domov za samce". § 22. V vsakem stanovanjskem prostoru v Bdomu za samce" sme stanovati samo ena oseba, največ pa tri. Vsakemu stanovalcu mora pripadati najmanj 12 kubičnih metrov zračnega prostora. Samske osebe različnega spola se smejo namestiti le v popolnoma ločenih oddelkih. Natančnejše določbe o uporabi „domov za samceu določajo predpisi, ki jih sestavita načelništvo in nadzorništvo ter jih odobri občni zbor. S kreditno pomočjo „državnega zaklada za oskrbo malih stanovanj" napravljene ali pridobljene hiše. § 23. Lastne hiše (to so hiše z omejenim številom malih stanovanj, ki so namenjene za to, da preidejo v last članov) se smejo prodajati le fizičnim osebam. Več nego ena lastna hiša se ne sme prodati posamezni osebi (zakonski dvojici). Kupna pogodba za tako hišo se sme skleniti šele tedaj, če hiša ni višje obremenjena nego s 65 odstotki njene na pravne vrednosti (stavbeni in zemljiščni stroški). Pri tem pa morajo biti odplačene vsaj štiri desetine na hiši bremenečega hipotekar-nega posojila, ki ga je zajamčil ali dovolil „državni zaklad za oskrbo malih stanovanj". Dovoljenje vknjižbe lastninske pravice za kupca se mora izrecno navezati na pogoj, da ostane zadrugi vsaj za 10 let pridržana ter da se obenem vknjiži kupna predpravica (ali celo pravica za zopetni kup). Pri prenosu je treba s kupcem ugotoviti pod zemljiškoknjižno zavarovano konvencij onalno kaznijo, da brez nujnih vzrokov ne proda hiše dalje v teku 10 let. Ta rok se začne z dnevom zemljiškoknjižnega prenosa lastnine take hiše; ako pa je bilo v kupni pogodbi zanajpoprej ustanovljeno najemno razmerje, od dneva začetka tega najemnega razmerja. Poleg tega pa je še treba dogovoriti, da se v taki hiši ne sme brez dovoljenja ministrstva za javna dela vršiti gostilniški obrat ali prodaja žganih opojnih pijač. Ako je s hišo zvezano poljedelsko ali gozdno zemljišče (§ 20), je treba v kupni ali najemni pogodbi ugotoviti, da bo glavar družine obdeloval to zemljišče kolikor le mogoče s svojci. Kot kupna cena naj se navadno določi cena lastnih stroškov, ki se sestavlja iz nabavne cene zemljišča, stavbenih stroškov, vračunljivih obresti, upravnih in drugih stroškov.*) Prodaje najboljšemu ponudniku potom prostovoljne dražbe se smejo izvršiti le iz nujnih razlogov in le z dovoljenjem ministrstva za javna dela. Natančnejše modalitete za prodajo lastnih hiš določijo predpisi, ki jih s stavita načelništvo in nadzorništvo in jih odobri občni zbor. Hranilne vloge v tekočem računu. § 24. Obrestljive hranilne vloge se sprejemajo le v tekočem računu — brez izdaje vložnih knjižic — in le od onih članov, ki žele pridobiti lastno hišo. Vloge pod eno krono se ne sprejemajo. Vkupni znesek vlog istega Člana ne sme presegati višine bodoče kupne cene oziroma vkupnih izdatkov za hišo, ki jo hoče pridobiti vlagatelj. Način obrestovanja — višina obrestne mere, začetek in prenehanje obrestovanja, izračunanje obresti, kapitalizacija obresti — se določi z ozirom na razmere pri me rodainih kreditnih zavodih v dotičnem kraju in okolici na predlog načelništva in nadzorništva po občnem zboru in se razglasi v smislu § 29. Vloge moreta odpovedati član in zadruga na šest mesecev. Zadruga odpoveduje vloge s priporočenim pismom in ne more biti ugovora proti taki obliki odpovedi. Na ta način odpovedana vloga se po preteku odpovednega roka preneha obrestovati. Polovica vseh potom hranilnovložnega prometa prejetih sredstev mora biti tako naložena, da se da vsak čas lahko reali-zovati. Dolžnosti članov. § 25. Člani so dolžni vplačati poslovni delež, vstopnino, in če imajo v najemu stanovanje, prostor za mali obrat, hišo, ali če so sprejeti v „dom za samce", oziroma ako kupijo hišo, plačevati za to pripadajoče zneske, kakor jih določi občni zbor. Člani, oziroma njihovi dediči jamčijo za izpolnitev obveznosti zadruge, ki jih je prevzela do njihove izločitve, še eno leto po preteku poslovnega leta, v katerem so bili izločeni, s svojimi poslovnimi deleži, v slučaju konkurza ali likvidacije zadruge pa poleg tega še z nadaljnim zneskom v višini teh poslovnih deležev. § 26. Poslovni delež znaša 200 K. Na vsak poslovni delež mora član pri vstopu plačati najmanj 20 K, ostanek pa v mesečnih obrokih po najmanj 5 K za vsak poslovni delež. Dividende se toliko časa pripisujejo deležu, da je polno vplačan. Vsaka zastava ali drugačna obremenitev poslovnega deleža po članu je napram zadrugi brez učinka ; prenos poslovnih deležev na druge osebe je dovoljen samo s privoljenjem načelništva. Vsak član mora takoj pri svojem vstopu plačati vstopnino, katere višina se določi po sklepu občnega zbora. Poslovno vodstvo in uprava. § 27. Z vsakoletnimi odkazili iz čistega dobička in, če je mogoče, z vstopninami *) Ako veljajo za hišo, ki naj se proda, določbe zakona z dne 8. juiija 1901!., drž. zak. št. 144, zadevaj očega ugodnosti za poslopja z zdravimi in po ceni delavskimi stanovanji, veljajo sledeče izpremembe : V prodani hiši je brezpogojno prepovedano točenje in podrobna prodaja žganih opcynih pijač- Zadrugi se mora za dobo namembe pridržati kupna predpravica in dovoljenje za vknjižbo lastninske pravice za kupca izrecno narezati na pogoj istočasne vknjižbe pridržane kupne predpravice za zadrugo. V slučaju, da kupec odda t najem poslopje ali posamezna stanovanja, ne sme najemščina presegati po § 11, I, zakona o delavskih stanovanjih dopustne izmere. Zadruga jamči za davčne ugodnosti, ki priti-čejo poslopju v smislu zakona o delavskih stanovanjih. (Dalje na 5. strani).