Naročnina mesečno ^BMllHv ^ЛВВ^ ^flM—»'Дј^ ———— «»«»ggj. -	..—»ш,—иии.ни*. ^ДИда^	Ček. račun : Ljub-
29 Din. za ^ПГ ^^ јПГ Ш ТИ^ #	jЈјуиимц^ ^gfijjr	| jana
■tvo — ne- ^^^^^^ ^ Н^к * ^ШВ_ Ш ^_ ^Кш ~	10.344 za
ce- ^^Л Ш ^Внш Ш	ШЛшш^^ Ш^Ш
loletno % Din. za ^ПВА ШМШ ^ШШ ВЗш ШШ J ^Hl Ш ^ШВ^Ш	ШКШ ШШМ
inozemstvo 120 Din ^ШШ ШШ ^ШВ U	ШвВ ШШЛ
v , ШИНН^^ WÊt0^ вВкн^Р^ ^Г	^^ktatf^^	Uprava:
Kopitarjevi ul.6/Ш »	jeva 6. telefon 2991
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050 - Izhaja vsak dan zjutraj,	razen ponedeljka in dneva po prazniku
Protest papeža Pija XI. proti verskemu preganjanju v Španiji
tO božjih zapovedi in naš čas
MUnster, 30. maja 1083.
Mi imamo 10 božjih zapovedi, kar človeštvo le prerado pozabi. One so temelj vsega zasebnega in javnega življenja in vsebujejo vse predpogoje za srečo na zemlji in v nebesih. Ali bi ne bilo pravilno, če bi te 10 božjih zapovedi zopet enkrat skušali pregledati v luči potreb eodobnega živečega človeškega rodu?
»Jaz sem Gospod, tvoj Bog!« Tako začenjajo te zapovedi, »in ti ne smeš imeti nobeaih tujih bogov poleg meneč. Niti zlatega teleta modernega kapitalizma, niti sodobnega malika vsemogočne državne oblasti.
»Ti ne smeš imena Gospoda, tvojega Boga po eepotrebnem imenovati.« To se pravi, da ti tvoje osebne zadeve ne smeš nikdar vezati z imenom božjim, razen takrat, kadar so dobre in poštene. Ali ni res, da je marsikateri kapitalist govoril o veri, pri tem pa mislil na svojo denarnico?
»Ti moraš nedeljo posvečevati!« To se pravi, da moraš ne samo vsako nedeljo tvojo versko dolžnost izpolniti, ampak da mora celo tvoje življenje biti božja služba, da mora ne samo vsak posameznik, ampak vsa družina, vsa občina, ne samo Cerkev, ampak tudi država Boga častiti. Bog je najvišja postava in ne gospodarstvo, miti kakšen razred, niti kakšno pleme. Vse to so dragocene VTednote, toda na najvišjem mestu vrednot najdemo le Boga.
»Ti moraš očeta in mater spoštovati.« To je temelj vse in vsake avtoritete na zemlji, kajti če otroci staršev ne poslušajo, potem bodo tudi vsaki »ladi pokorščino odrekli. Toda ta avtoriteta se naslanja na Boga in on jo daje vsaki oblasti, ki je bila od njega postavljena. Zamisel o raznih vodjih, »Ftthrerjih« in »ducejih« je sicer lepa in velika, toda redkokdaj se zgodi, da je človeštvo dobilo zares vzglednih vodij. Ako naj človeško občestvo tudi v času, ki so revni na vodji, ne pogine, potem mora biti zgrajeno na drugem temelju in ta temelj je: božja avtoriteta nad vsem stvarstvom. Kadar govorimo o vodjih, potem mislimo takole: če je kakšna zares veličastna osebnost, potem se veselimo, kot se veseli otrok, čigar mati je lepa. Toda otrok mora biti pokoren svoji materi tudi takrat kadar ni lepa, kajti blagor človeštva ne izvira iz slučajnih postranskih lastnosti, ampak iz trdnih neizpremenljivih načel.
»Ti ne smeš ubijati!« Kakor že sv. Pavel piše. ima oblast tudi meč na razpolago. Samo oblast ima pravico soditi in deliti kazni v državi. Samo oblast se lahko meča poslužuje v obrambi svoje domovine. Ako pa kdo drugi, recimo kakšen zasebnik vzame ta meč v svoje roke, potem nastajajo iz tega zločini, krivice in uboji. Umor je umor tudi v današnji dobi, zloraba ostane tudi danes zloraba, krivica je tudi danes krivica; umor, zloraba in krivica pa so proti peti božjii zapovedi.
»Ti ne smeš prešeetvovati I« Alti vidite, kako se je že s to zapovedjo začela borba proti umaza-nosti in proti moralni grdobiji? Ako in kadar zakoni propadajo, potem propadajo tudi narodi, propada Cerkev in propada država. Zatorej ni boljšega načina udejstvovati se v pravem krščanskem in narodnem duhu, kakor vzgledno živeti v zakonu in vse iz javnosti odstraniti, kar erečno zakonsko življenje izpodkopuje. Iz tega izhaja tudi potreba, da mora država ustvariti vse življenjske pogoje, ki bodo srečno zakonsko življenje pospeševali.
»Ti ne smeš krasti!« V tem vidim najbolj varen temelj našega gospodarskega in socialnega sožitja. Ako bi se vsu ljudje zvesto po tem ravnali, potem bi ne bilo več nobene korupcije v deželi. Napačno je, stalno podpihovati poželjivost revnejših slojev, to je res! Toda, oni, ki kaj imajo, morajo vedeti, da svoje lastnine ne smejo zlorabljati, najmanj pa, da s pomočjo svojega premoženja stremijo za oblastjo v državi in hočejo vse bogastvo združiti v rokah samo nekaterih priviligiran-cev, kajti na ta način sejejo obup med človeštvom. Na vsakem premoženju sta se že vknjižili božja pravičnost in božja ljubezen in kdor božje vknjižbe na tem svetu ni odplačal, jo bo moral do zadnjega beliča povrniti na drugem.
»Ne pričaj po krivem!« Obrekovanje, intrige, deuuncijacrije, kako vendar cvetejo te grde rože tudi med kristjani. Kako si vendar upate sprejemati na svoj jezik Najsvetejše, ako že nekaj minut potem ieti jezik uporabljate, da uničujete čast svojega bližnjega. Kako si upaš tega ali onega državnega uradnika obtožiti, ali ga denunoirati? Ali te pri tem ni vodil grdi egoizem. Prav bi imela vsaka državna oblast, ako b iravno v tem pogledu napravila red in denuncijantstvo vpisal amed najstrožje zločine, za katere bi tudi najtežja kazen bila še premila.
Evo vam deset božjih zapovedi, ki so bile dane, ko je grmelo in bliskalo po Siiiajskem gorovju in ki jih je božji prst zapisal v kamnate plošče. One so fundamentalni zakon tega sveta, temeljni zakon vseh narodov in osrednja postava vseh časov. Dal Bog, da bi jih sodobno človeštvo vzelo za resno in jih izpolnjevalo, da bi se uresničili tudi blagri nove zaveze, ki logično izvirajo iz Izpolnjevanja teh zapovedi. Deset božjih zapovedi In osem blagrov so namreč ena sama velika božja «elota. Kajti, kar Bog ukazuje, služi ediino le človečki sreči. Tudi tukaj se uresničuje staro krščansko načelo: zvestoba za zvestobo!
Friderik Muckerman S. J.
Dunajska vremenska napoved: Verjetno bo večinoma jasno vreme. Severovzhodni vetrovi.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačnost bo naraščala. Temperatura se bo nekoliko dvignila, vetrovno.
Papež Pij XI. je naslovil no škofe, duhovščino in na špansko katoliško ljudstvo okrožnico, s katero slovesno protestira proti zakonu, s katerim je vlada oropala cerkev vsega njenega imetja in prepovedala verskim redovom osnovni pouk.
Sv. oče povdarja, da je že večkrat spomniil špansko vlado, po kakšni napačni poti da hodi, ko žali najgloblja čustva španskega naroda. Izglasovanje zakona o verskih redovih pa po-menja
noro in še hitiš o žalitev
ne samo vere in cerkve, ampak tudi onih načel državljanske svobode, o katerih pravi novi režim, da na njih sloni. Zato je papež primo-ran, da proti temu zakonu dvigne svoj glas, in sicer ne zato, da bi se upiral političnim reformam režima, ker jc cerkev vajena prilagoditi se vsem oblikam države in vlade, samo da ostanjo nekršene pravice Boga in krščanske vesti. Temu so dokaz premnogi konkordati, ki jih je cerkev sklenila z republikami, ki so nastale po vojni in ki imajo od teh konkordatov velike koristi. Španska vlada pa je tudi dobro vedela, da ima tako sv. stolica kakor vsa španska duhovščina in laikat pošten namen, podpirati novi red in socialni mir. Boj, ki ga je režim napovedal cerkvi, nikakor ne izhaja iz potrebe, da se brani republika, pa tudi ne iz
Ženeva, 6. junija. U. »Journal de Geneve« objavlja na uvodnem mestu članek Vladimirja d'Ormessona o zgodovini načrta o sporazumu štirih eviopskih velesil, ki danes razburja Evropo. Član-kar ugotavlja, da je bila zamisel o sporazumu spočeta najprej julija 1931, ko sta dr. Briining in dr. Curtius, prvi nemški kaincler, drugi njegov zunanji minister bivala v Parizu. Francoska vlada je takrat predložila nemškima državnikoma dva načina, kako bi se moglo odstraniti za daljšo dobo let nasprotetvo Francije in Nemčije.
Prvi način izvira od takratnega francoskega finančnega ministra Flav-.dina, ki je predlagal, naj Francija garantira večje posojilo Nemčiji, ki pa naj se zato za deset let obveže, da ne bo Evrope vznemirjala s kakšnimi zahtevami po novem ozemlju. Nemška ministra sta to ponudbo kratko odbila. Francoska vlada je r>a to prišla z drugim predlogom, ki ni nameraval nič manj in nič več kakor sporazum med Francijo in Nemčijo, na podlagi katerega bi se obe državi tekom deset let medsebojno posvetovali in samo sporazumno odločevali o vsakem političnem vprašanju, ki bi se tikalo ene ali obeh držav naenkrat. Dr. Briining je bil razpoložen za takšen sporazum, toda slednjič je zmagal nemški veleposlanik v Parizu dr. von Hosch, ki je smatral, da takšen pakt s Francijo ni zadosti drago plačan.
Nekaj tednov pozneje sta bila francoski predsednik vlade Laval in zunanji minister Briand na obisku v Berlinu. Topot je nemška vlada začela s tozadevnimi predlogi o francosko-nemškem sporazumu, toda spričo prejšnjih razočaranj je Laval nemške ponudbe odklonil in da bi javnost imeJa vsaj malo zadoščenja, ie bil ustanovljen francosko-nemški gospodarski odbor, ki pa je bil politično brez vsakega pomena.
Prešlo je eno leto in na reparacijski konferenci v Lausanni je novi nemški kancler Papen prišel zopet z novim predlogom: sporazum med Nemčijo in Francijo naj se razširi tudi na Anglijo in na Italijo. Vse štiri države naj bi se obvezno sporazumele za dobo deset let o vseh problemih, ki bi se pojavili. Toda topot se je razjezil angleški prvi minister MacDonald, kateremu zamisel o zbli-žanju Nemčije in Francije na noben način ni ugajala, ter je von Papena naravnost ozmerjal, češ, če že naj bo kakšen pakt, potem naj bo naperjen proti objestnosU malih držav, ker bi se na ta način vpliv Francije na Male države oslabil in bi Nemčija lažje uveljavila svoje revlzionistxne težnje na primer — proti Poljski. Kancler Papen se je vrnil polit z mrzlo vodo nazaj v Nemčijo.
Po tem tretjem ponesrečenem poskusu je prevzel iniciativo MacDonald, ki je svetoval Muesoii-niju, naj sestavi načrt o paktu med štirimi velesilami, ki bi bil izrecno naperjen proti malhn državam, ki jih je treba ločiti od Francije in bi postavil vprašanje revizije. S tem bi bil mogoč pritisk na Francijo, da razoroži.
Nadaljevanje romana poznamo. Zato še danes ne razumemo, kako je Irancoska vlada mogla iti na ta lim in kako se je Mala zveza v Pragi mogla toliko spozabiti, da je pristala na manevre, ki nosijo strup tako Franciji kakor njenim zaveznicam.
Kaj bo s podpisom?
Ko so že mislili, da bodo podpisali pakt štirih, so se čez noč pojavile nove težkoče. Te težkoče se nanašajo, kakor izvemo, na celo vrsto vprašanj, kakor so bile formulirane v začrtanem oiicielnem besedilu pakta. Največja težkoča se nanaša, kakor se zdi, na vprašanje nemške enakopravnosti v vojaškem ozira.
Po predlaganem besedilu, in sicer po čl. 3 pakta, naj l>i Nemčija dosegla enakopravnost v orožju polagoma in stopnjema v teku desetih let. Ker pakt ne daje Franciji nobenih posebnih političnih garancij za njeno varnost pred kakim napadom, zato zahteva irancoska vlada, da bi se posamezne etape zopetnega nemškega oboroževanja strogo kontrolirale in da bi bile odvisne od predhodnega sporazuma ostalih treh kontrahentov. Nadalje obstojajo težkoče zaradi Poljske.
nerazumevanja vere in njenih blagodejnih institucij, ampak
iz sovraštva proti Bogu
in Kristusu, ki ga gojijo prekucuške sekte, ki hočejo vsak verski in socialni red sploh iz-podkoputi. Rnzmotiiivajoč podrobno novi zakon, ugotavl ja papež, da jc ločitev cerkve od države, kakor jo določa španska ustava, huda zmjpta, izvirajoča iz stremljenja, da bi se špansko l judstvo, ki jc po svoji ogromni večini katoliško, od cerkve sploh odtrgalo. Medtem, ko ustava priznava in ščiti naravno in lastninsko pravico vseh državljanov, pa je
Cerkev naravnost oropana
vsega njenega imetja, nnpravljajoč odiiozna izjemo in prezirajoč tako voljo darovalcev kakor tudi namen, kateremu so bila cerkvena dobra posvečena. Ako je režim proglasil kot javno in nacionalno last vsa cerkvena poslopja, pa celo cerkve in cerkvena oblačila ter ostale predmete hogočastja, se to ne more imenovati drugače kot krivična uzurpacija tuje lasti. Isto tako se je kršila stroga pravica s tem, da se je uničila vsa odškodnina duhovščini za hogaslužna dejanja, katero je bila država duhovščini dolžna tako iz striktne pravičnosti kakor iz posebnih pogodb in konkordatov, tem bolj, ker so te od-
1.	Kako je nastal?
2.	Ali bo podpisan ?
Besedilo pakta štirih se sicer sklicuje na ČL 16 pakta Zveze narodov, oziroma na lokarnsko pogodbo, v kateri se je Anglija obvezala, da bo šči-Ula Francijo, ako bi kdo napadel njeno vzhodno mejo, toda Francija želi, da bi se Velika Britanija obvezala tudi, da bo intervenirala, ako bi se napadle meje poljske države, česar se pa Velika Bri-tir.ija kategorično brani. Zdi se pa, da obstojajo tudi težkoče, katere se tičejo vprašanja revizije sploh, ker je, kakor se čuje, francoska vlada pristala na zahtevo držav Male zveze, da države če-tverozveze ne bodo na noben način in pod nobenimi pogoji načele vprašanja revizije meja, kakor Jih določa versaillska mirovna pogodba.
Kdaj se bo torej pakt štirih podpisal in ali se bo sploh podpisal, ie še veliko vprašanje. Optimistični so samo angleški listi, ki menijo, da se bo pakt moral podpisati, ker tvori edino garancijo za mir in ker bi se sicer Evropa definitivno razklala v dva sovražna tabora. Italijanski listi zopet
škodnine izvirale iz dolžnosti države, da vrne cerkvi, kar ji je bilo že svojčas odvzeto po konfiskaciji njene posesti. Najhujše pa je, da so se cerkveni redovi oropali pravice osnovnega pouka mladine. Nn ta način je režim pred vsem hotel zadeti Družbo Jezusovo, zato dn bi se iztrgala iz src španskega ljudstva vera in krščanska morala, in izgnali so ta red pred vsem tudi zato, da žalijo papeža, imenujoč ga avtoriteto, tujo španskemu narodu. Mi torej, pravi papež, z vsemi silami
slovesno protestiramo
proti temu zakonu, izjavljajoč, do se nihče nikoli ne bo mogel nanj sklicevati v škodo ne zastarajočih pravic cerkve. Nato poživlja sveti oče verno špansko ljudstvo, o knterem je prepričan, da ta žalitev ne bo mogla omajati njegove tradicionalne udano-sti stolici sv. Petra, naj z vsemi zakonitimi sredstvi deluje na to, da bodo z.akonodavei snmi popravili odredbe, ki so nasprotne svoboščinam vsakega državiia-na. in jih nadomestili z drugimi, ki bodo v skladu s katoliško vestjo. Končno poživlja papež škofe in duhovnike, naj se sedaj s posebno vnemo posvetijo verski vzgoji mladine, in kon-: čno priporoča vsem kntoličanom edinost, dn j bodo mogli lažie braniti vero. podrejajoč skup-nemu blagru domovine in vere vsak drug cilj.
hudo napadajo Jugoslavijo
zaradi protirevizionističnih manifestacij v Belgradu in na Sušaku, češ, da pomenijo provokacijo Italiji in da ogrožajo evropski mir. »Giornale d'Italie « meni, da te manilestacije pomenijo organiziran p>-kret, ki demantuje miroljubne izjave oiicielnih politikov. »Tribuna« piše v podobnem tonu in pravi, da spričo takih manifestacij ni čudno, če poskjsi za mirovno sodelovanje Evrope nimajo pravega rezultata. še bolj vehementno je pisanje glasila »La-voro iascista«.
Frarteva podpisala
Pariz, 6. jun. tg. Francoska vlada je danes na ministrskem svetu sklenila, da paraiira pakt četvo-rice.
Berlin, 6. jun. tg. Besedilo izpremenjene pogodbe četvorice je dospelo v Berlin v torek dopoldne. Prvotni predlog je bil radi irancoskih iz-prememb tako zelo izpremenjen, da po mnenju poučenih krogov nima s prvotnim načrtom nič več skupnega. Oficielno stališče nemške vlade do sedaj še ni znano.
Hali a preprečila zbližanje med
Malo zvezo in RusifO? Domneve .Temosa'
Ljubljana, 6. junija.
Naša javnost se je z začudenjem vpraševala, kako je bilo mogoče, da je naenkrat bilo vprašanje zbližanja z Rusijo tako brutalno potisnjeno z dnevnega reda. Tajinstveno ozadje še ni popolnoma razčiščeno in danes se z gotovostjo še ne ve, kakšni vplivi so pritiskali na praško konferenco, da se je morala vdati in rusko vprašanje odpraviti s par besedami v uradnem komunikeju.
Zadnjič smo v dopisu iz Prage omenili v tej zvezi nenadno potovanje ruskega veleposlanika v Rimu Vladimirja Potemkina v Ženevo, kamor ga je poklical na poročanje ruski zunanji komisar Litvinov. Danes zvemo od rimskega dopisnika pariškega »Tempsa«, da sta bila za to podana dva vzroka:
1.	Italija se je ustrašila irancoskih groženj o zbližanju med Francijo in Rusijo.
2.	Ista Italija se je preplašila radi znakov, ki so naznanjali zbližanje Male zveze s sovjetsko Rusijo.
Iz teh dveh razlogov je italijanska diplomacija takoj začela obsežno akcijo v večih smereh. NaJ-prej se je potrudila v Moskvi, podpisala z Rusijo novo trgovinsko pogodbo, ki ji nalaga ogromna Hnančna bremena, prevzela gradbo ruskih vojnih ladij p«>d za njo katastrofalnimi pogoji, poslala v Batum svoje brodovje in se pustila slaviti kot naj-zvestejšo prijateljico ruskega naroda. Kratko, Italija je hotela pokazati, da je za njo ruska karta še vedno najbolj dragoceno orodje pri usmerjanju svoje zunanje politike. Na drugi strani se je začela približevati Mali zvezi in sicer kar zaporedoma: najprej dr. Benešu, nato Romuniji in slednjič še Jugoslaviji, kateri je ponudila poravnavo vseh jadranskih sporov. Nadalje je brutalno prisilila Hitlerja, da ie podpisal z Rusijo obnovitveni prijateljski pakt, ki je iztekel. Slednjič j« Francozom na ljubo pristala na to, da se iz načrta o sporazumu štirih velesil črtajo vse točke, ki omenjajo revizijo mirovnih pogodb.
Na ta spretni način je Italija utrdila svoje zveze z Moskvo in lepo odstranila vse vzroke, ki naj bi tako Francijo kakor države Male zveze potisnili v kakšno tesnejšo zvezo 7, rusko državo.
To je bil tudi predmet intenzivnih pogajanj, ki so se v Rimu vršila med sovjetskim veleposlanikom Potemkinom in med italijansko vlado. To bo tudi vsebina obsežnega materijala, ki ga je nesel Potem-kin svojemu šefu Litvinovu na študij v Ženevo.
Nam se zdi zelo verjetno, da so državniki Male zveze na konierenci v Pragi pod vplivom približevanja italijanske vlade, ki je zahtevala kot proti-uslugo, da naj se zaenkrat Rusija potisne na stran, kakor tudi radi groženj francoskega zunanjega mi-I nistra odstopili od prvotne zamisli, da se lotijo I ruskega problema tirokopotezno in ga koučnove-ljavno rešijo.
Na vsak način je treba pribiti, da se je italijanski politiki radi nerazumljivega čakanja in zopet čakanja, ki izključuje vsako svežo iniciativo, posrečilo, da je v svojo korist in v našo škodo preprečila mednarodno političen akt, ki bi bil postal usodepoln za njo in bi lahko dal srednji in vzhodni Evropi popolnoma nov političen pravec. Pa saj je to stara resnica, da v zunanji politiki samo oni nekaj dosežejo, ki hočejo in vedo, kaj hočejo.
Ruska naročila v Italiji
Rim, 6. jun. ž. Ruska vlada je sklenila, da na-roči v Italiji pet velikih križark in eno podmornico. Križarke bodo imele kapaciteto 7000 ton, podmornica pa 3800 ton, to je eno tono več, kakor največja francoska podmornica. Vse križarke bodo opremljene z najmodernejšim vojnim orožjem, podmornica pa bo zgrajena tako, da bo lahko plula v Tihem oceanu. Program za zgraditev teh ladij |e razdeljen na šest let.
Atentat na albanskega poslanika
Bcrllin, 6. junija, tg. Danes je v Berlinu nek afganistanski študent streljal na poslanika Fir-darja Mohameda Azisa Kana, najstarejšega brata afganistanskega kralja. Poslanika so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer ga jc operiral prof. Sauerbruch. Poslanik je dobil strel med srce in pljuča in je kmalu umrl. Napadalec je streljal tudi na poslanikovega nečaka, študenta Atika Kana, kateremu je razbil pleče. Poslanik je star 55 let in je šele letos meseca aprila prišel v Berlin. Napadalec sc piše Sajed kamd in ie star 33 let. Prišel je 110 stroške afganske vlade v Berlin in je bil |н> zvezi z afganistanskimi študenti večkrat vabljen na slavnosti na poslaništvu. Danes je v veži poslaništva pol ure čakal na poslanika. Ko je poslanik s svojim nečakom prišel po stopnicah doli iz prvega nadstropja, je napadalec naenkrat sprožil revolver in oddal 5 strelov 7. vzklikom >za svobodo«. Na-I meščenec poslaništva se je takoj vrgel na na-1 padalca, ki pa se ni branil, temveč je popolnoma mirno izjavil, da ne bo utekel. da ve kaj je storil in da odgovraja za svoje dejanje. Prepe-I Ijali so ga na policijo. Motiv njegovega dejanja še ni znan, vendar je verjetno, da je streljal iz političnih razlogov. Govori se, da je atentator j očital poslaniku, da je pomagal prodati Afga-1 nistan Angležem.
Pakt štirih
Slovenija - izpod peresa srbskega časnikarskega poročevalca
Nedavno je slovensko javnost zopet razburil znani komentar o članku »srbskega litcra-ta« Kade Drainca, ki jc v svojem reporterskem poročilu v belgrajskcm dnevniku »Pravdi« imenoval Slovenijo — »prebrano knjigo«. V svojih poznejših poročilih je pa na zelo nelojalen in ne-bratski način označil brata Slovenca Srbom v najbolj temnih barvah.
Ironično pripovedujoč o slovenski umetnosti in umetnikih, dostavlja Drainac v svojem članku, da je neizčrpna duša milijonskega naroda, po kateri kopljejo in rijejo slovenski literati po mili volji: »Ona je neizčrpna, kakor premogovni skladi v trboveljskem rudniku.« Mohorjevo družbo imenuje »ultra literarno-trgovsko organizacijo«, katera še vedno pošilja med Slovence svojih 25.0C0 tiskanih knjižnih eksemplariev. In s patetičnim vzklikom očita Slovencem debelo laž:
»In vendar je Cankar med vami umrl od gladu...«
Pri pregledu slovenskih knjig je Drainac prišel do zaključka, da je »v tem morju spisanih in natisnjenih knjig našel večji del samo cerkveno-ka-nonske spise«.
Medtem, ko podčrtava slovenski katolicizem, se je čutil dolžnega dokazovati slovenskim litera-tom, kako morajo začeti s kritiko dogme. Pozivljc jih, naj se vendar spro s tistimi, ki jim je »pod njihovim okriljem sicer morda čisto toplo«.
V drugem članku naglaša: »Vsi ti kraji nas spominjajo daljnega severa. Sreča je samo, da slišiš poleg tistega «knedige Irau» še kako drugo besedo, na primer; prosim lepo.«
»Slovenci so genijalni. Zastavljalne zavode imenujejo «Zavaroval niče» (igra besed: niča — letno kopališče, letovišče). Navadne kleti, kjer ti udarja duh po alkoholu, fermcntaciji, po raznih kislinah in vlagi, pa nazivljcjo «vinske hrame».«
Dalje piše, da Slovenci pravijo »podrumu« — »klet«. To si razlaga na ta način, da prihaja beseda od svetopisemske besede uklet« (božje proklet-
stvo).	,	.
Opazujoč Ljubljano z moralne strani naglaša, da med Slovenci ni Židov. Zato pravi, da so židovsko življenjsko spretnost prevzeli v dediščino Slovenci sami.	.	.
Vse tu omenjeno pisanje dokazuje neomejeno mržnjo in drznost časnikarja Drainca, ki z vsakim izrazom in igranjem besed tendencijozno prepreja ironijo proti Slovencem. Iz kakšnega razloga, jc težko dognati, če ni vmes kaka osebna mržnja do Slo-
vencev ali namenoma originalen način za reklamo svojemu imenu.
Baš niegova »zelo skrbna in objektivna anketa o Sloveniji in Slovencih« (kakor nekje naglaša) je videti zelo skrbna v slabi nameri potvarjanja resnice. A kar tiče njegove objektivnosti, ne najdemo v njegovih vrsticah nobenega resnega dokaza. Seveda jc nemogoča objektivnost, ki se dotika samo slabih strani predmeta, katerega ocenjuje.
Kdo pa je ta Drainac, ki tako globoko in neupravičeno obsoja Slovence?
Javnost srbskih intelektualcev smatra Drainca za neresnega literarnega diletanta. Znan je šele sedem do osem let kot pesnik iz kroga belgrajskih bohemov. Mož celo sam o sebi piše zelo samo-hvalno in je videti, da se smatra za modernega duhovno-metamorfoziranega bajnega boga. Njegov slog v poeziji in prozi jc enciklopedično kaotičen. Resni ljudje se inu posmehuiejo in se odvračajo od njega. Zanimiv je samo takim, ki iščejo v sedanji literaturi nenavadnih produktov živčne abnormalnosti. Kritika sc ne meni za njegovo literarno delovanje in mož čisto nasilno in po krivici nosi ime »literat«. Kot potujoč reporter »Pravde« je obšel v zadnjem času večji del Slovenije. Pri tej priliki, kakor sam pravi, je dodobra spoznal Slovence. Tako je v svojih dopisih povedal srbski javnosti z vzvišenim, konluznim in tendencijoznim tonom mnogo laži o Slovencih.
Ali je za našo bratsko slogo ta nesramna rc-porterjeva gesta brez pomena ali ne, je odvisno od tega, kako je postavljen temelj našega bratskega prepričanja. Ali ga more omajati tako banalna kritika? Zelo žalostno bi bilo, ako bi slovenska javnost sprejela nazore iega časnikarja kot merodnine za vse Srbe.
Obžalovanja je vredno, da se med seboi p,^ malo poznamo. Živimo v isti drža> , branimo sc z istim kruhom in vendar skrivamo na kraju naših misli neko krivo prepričanje, ki ga ludi ne popravljamo. Rajši ostanemo slabo poučeni, kakor da bi z majhnim trudom prišli do prave resnice. Zato n?.m je lahko nevarna tudi najmanjša napačna kritika, ki ruši naše skupne bratske simpatije. Ali ni tudi ta lahko nekoliko nevarna?
Slovenska intelektualna javnost stoji prekriža-nih rok pred vsako kritiko od strani Srbov in Hrvatov. Ona na ta način krepi svoje prepričanje, češ, da je samo krivično napadena. Vsaj zdaj je temu tako. Ali bi ne bila dolžna kaj resnega ukreniti, da demantira laži, ki lete na njo?
Samo da sc v bodoče ne bo začudila morebitnemu slabemu mnenju Srbov o Slovencih. To mnenje je dozdaj bilo, vsaj med kmeti, ne samo lepo, temveč tudi zvesto in bratsko požrtvovalno. To je znano in se vsak čas tudi lahko dokaže.
Če pa to lepo naziranje Srbov pokvari tista laž o kranjskih klobasah v slovenskih omarah ali kaka druga?--Kaj potem? ... Cvctković Živojin.
Konkordat z Avstrijo podpisan
Rim, G. jun. 2. Snoïi je bila svečano podpisana pogodba o konkordatu med Avstrijo in Vatikanom v stanovanju državnega tajnika, kardinala Pacellijn. Za Avstrijo sta pogodbo podpisala državni kancler ! tir. Dollfuss in pravosodni minister Schusehnigg, j podpisu pa so prisostvovali msgr. Pizzardo, tajnik 1 za izredno zunanje zadeve, in msgr. Manzini, na-! mestnik državnega tajnika. Nova pogodba j« sestavljena v nemškem iu italijanskem jeziku in obsega tri s pisalnim strojem pisano strani. Nova pogodba ureja vso odnošaje med cerkvijo in državo. Zadnji konkordat je bil sklenjen I. 1855 in ga jo po svetovni vojni Vatikan odpovedal. Do sedaj so bili odnoeaji med Avstrijo in Vatikanom urejeni na temelju kanoniënega prava. Novi konkordat je podoben pogodbi med italijansko državo in Vatikanom. CI. ! ureja vprašanje imenovanja škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Ol. 2 precizno govori u vprašanju katoliškega cerkvenega zakona in o vprašanju prazniškega počitka. Dalje preureja pogodba apostolsko administracijo v Innsbrucku v samostojno dieeezo. Kakor znano, je Innsbruck sp;i-dal pred vojno k hriksenški škofiji. Apostolska administratura na Oradisčaiiskom se pretvori v
prelaturo н sedežem v Železni Kaplji. Ratifikacijo
pogodbe ho izvršil papež in avstrijski parlament, ki bosta storila vso, da pride čimprej do popolne ureditve tega vprašanja. Po podpisu pogodbe je papež sprejel v privatno avdienco dr. Dollfussa in ministra Schuschnigga. Avstrijski državni kancler dr. Dollfuss je priredil na čast državnemu tajniku Pa-celliju svečan banket, katerega so se udeležile tudi diplomatske osebnosti iz Vutikanskega mesta.
Dunaj, 6. .junija, tg. Zvezni kancler dr. Doll-fuss je danes popoldne z letalom dospel na Dunaj. Nn letalskem pristanišču so ga pozdravili nuncij Sibilia in več članov kabineta. Dr. Doll-fijss je izjavil, da se ie po 55 letih prvič zgodilo. da je bila zopet sklenjena med Avstrijo in Vatikanom pogodba, ki ima poseben pomen tudi radi tega, ker jc Vatikan priznal Avstrijo za samostojno državo. Ha/govori z Mussolnijem in avdijenca pri kralju so ga prepričali, da ima Avstrija v Italiji dobre prijatelje.
Dunaj, 6. junija, to. sRclchepost« demantira vesti, dn bi se nameravala ustavna reforma izvršiti žc v najbližji bodočnosti,
»res Zveze sodnikov
Ljudska šola v Rusiji
Znano je. da je predvojna Rusija kulturno spadala bolj v 18. ali kvečjemu 19. stoletje, kakor pa v dvajseto. Carska duma ni imela smisla za ljudsko vzgojo. Saj so kar čudno sliši, da eo do pričetka vojne Rusija ni mogla odločiti za splošno šolsko dolžnost. Sorazmerno je imela Rusija med vsemi evropskimi državami najnižje število šol. To je bila dežela analfabetov. Še 1. 1898 je na tisoč Rusov med 15. in 50. letom prišlo 760 analfabetov in leta 1918 še vedno 681, torej nad polovico. Intelektualci -o v inozemstvu iskali poglobitve svoje izobrazbe in so presejali na ruska tla večina tujo kulturo, v prvi vrsti francosko. Široke plasti delavskega in kmečkega naroda pa so zavestno držali v nevednosti. Izobrazba je sploh bila privilegij le višjih uradniških iu vojaških krogov in zastopnikov orto-doksne cerkve. Razen tega je v]»oštevala lo Ruse, na vse druge narodnosti, kakor tudi veroizpovedi se ni oziralo. V šolah se je vršil venski pouk izključno v smislu pravoslavja in v čitankah je kar mrgolelo sovražnih napadov na druge veroizpovedi. Razvoj poznejših dogodkov je lažje razumljiv, če imamo ta dejstva pred očmi.
Boljše viki so leta 1918 na kulturnem polju imeli lahko delo. Ljudstvo je pozdravilo nove zakone, ki so uvedli splošno šolsko dolžnost. Istočasno pa so bile razpuščene višje šole, ki so pod carjem itak bile rezervirane samo za sinovo privilegirane kaste. Sovjeti so v naskoku hoteli odpraviti nepismenost. Celo Lenin je mislil, da jo v 10 leitih mogoče doprinesti, kar so zamudila stoletja.
Ruska ljudska šola sprejme otroka z 8 leti. Osnovna stopnja jKrnka traja 4 leta, z 12 leti pa preide otro.k na drugo stopnjo, ki traja 3 do 5 let. Potem se učemcu odpira možnost, da pride na srednjo šolo in tako polagoma ua univerzo. Sovjeti pa so v tem oziru pristranski in velja geslo: >Proie-taxskemu otroku svobodna pot!< Otrok meščanskega poreikla, pa naj bo še tako nadarjen, ne more na univerzo, kakor ni mogel pod carjem otrok pro-letarca. Edino otrokom komunističnih staršev in komunističnih mladinskih organizacij so odprta vrata do najvišje izobrazbe.
Razume se, da je iz učnega načrta verouk popolnoma črtan. Kdor bi se drznil govoriti v šoli o liogu in veirsliili stvareh, razen v komunističnem smislu, je kaznovan z izgubo službe in dveletnim zaporom. Mesito tega naj ljudska šola otrdka preroji s proletarskim duhom. Temu primerno je prikrojeno čtivo, kakor tudi učna metoda. Že otroke sovjeti zainteresirajo za revolucionarno pokrete od pričetka svetovne zgodovine. Otroški abecedniki so ilustrirani s lcladiivi, srpi, stroji, industrijskimi napravami, slikami revolucionarjev itd. Pouk ima namen vzgojiti v obokih revolucionarnega duha, gojiti smisel za dilkitaturo proie tari jata, mnqgw se govori o materini i?,mu in njegovih uspehih itd.
Teoretično ie ukazana splošna šolska dolžnost. Vendar te zapovedi dosedaj ni bilo mogoče nikjer izvesti. Le v nekaterih okrajih jc bilo mogoče všoladi 8 do 10 Ипе otroke. Uradno število šol navajajo sovjeti z 104.000. Torla če bi tudi to število odgovarjalo resnici, bi jih bilo vseeno še mnogo premalo. Mnoge občine so prerevne, da bi mogle / dati šole in jim nedostaja sredstev, da bi jih mogli vzdržavati. Uporabljajo se za šolske prostore vsemogoči lokali: kleti, razpadle tovarniške dvorane in barake še iz vojnega časa itd. Celo v mestih se mora vršiti pouik v treh etapah in sicer m 1 pol 8 zjutraj do pol 8 zvečer. Do v talnih raz-merah higijena ni najboljša, si lahko vsak sam misli. Marsikje je tudi preveč otrok, da bi mogli vsi v šolo. To je slučaj zlasti v industrijskih krajih.
Spočellka jo sovjetska vlada obljubila brezplačni šolski pouk. knkor tudi brezplačna učna sredstva. Toda to obljube so onlale le na papirju. Državna zaloga učnih knjig v Moskvi, ki ima monopol na učne knjiige, ne moro zadostiti svoji nalogi. Pomanjkanje učnih knjig jo tako velitoo, da se uradno priporoča, da naj ima 4 do Г» otrok eno knjigo. Navadno imajo otroci v rokah tudi različne izdaje, tudi talce, ki datirajo šo iz predvoj-
Belgrad, 6. jun. 1. Danes je bil zaključen tretji kongres zveze sodnikov. Dopoldne so se nadaljevali referati in razprave, ki zadevajo predvsem matericlni položaj sodnikov. Po končanih razpravah je bila soglasno sprejeta resolucija, ki v glavnem poudarja sledeče;
Sodniki, zbrani na svojem kongresu, predlagajo, oziroma zahtevajo, da se predvsem pospeši izenačenje zakonov, zlasti zakonov o sodnem postopku. Nadalje naj se pri izdelavi enotnega zalto-nodajstva strogo vpoštevajo rezultati znano.sti in potrebe z ozirom na današnje stanje naroda ter rezultati sodne prakse. Sedanje zakonodajstvo nikakor nc zadovoljuje glede jezika, ker je skrajno nerazumljiv. Pozitivno pravo naj bo jasno. Birokra-cijska terminologija mora izginiti in jo mora zamenjati druga, razumljivejša. Moderna zakonodaja ni lastnina birokratov, temveč vsega naroda. Nadalje zahteva resolucija organizacijo okrajnih in okrožnih sodišč v Južni Srbiji in v Črni gori. Sodniki zahtevajo v svoji rcsoluciji nadalje izenačenje civilnega zakonodajstva. Zahtevajo enotno kasa-cijsko sodišče za vso državo, kar je v interesu pra-vosodstva, izključujoč pri tem vse politične, plemenske, pokrajinske in druge ozirc. Čimprej je treba izdelati zakon, ki bo uredil položaj sodnikov. Ta zakon mora zagotoviti sodnikom stalnost, neodvisnost, avtomatično napredovanje in materielni položaj. Le tako bo mogoče uspešno izvajati zakonodajo.
Pri izdajanju zakonov je treba upoštevati: 1. Premeščanje sodnikov prvostopnih sodišč, in sicer od 7. do 3. skupine II. stopnje, brez omejitev iz § 253 uradniškega zakona.
2.	Višja mesta na sodiščih se morajo spopol-I njevati z razpisi in predlogi personalnih skupščin
višjih sodišč.
3.	Ocenjevanje sodnikov je treba popolnoma ukiniti.
4.	Za starešine okrajnih sodišč naj se ne postavljajo mlajši, kakor so njihovi podrejeni, za predsednike okrožnih sodišč pa oni, ki imajo najmanj 12 let sodne službe,
5.	Sodnikom in sodnemu osebju naj se zagotovijo draginjske doklade ter na podlagi § 28 uradniškega zakona isti ne smejo biti prizadeti radi splošnega znižanja dohodkov, ki so se izvršili po izdaji uradniškega zakona iz leta 1931.
6.	Napredovanje pripravnikov naj se šteje od dneva položenega izpita.
7.	Letni dopust naj se odreja po predpisih, ki so veljali za apelacijsko sodišče v Belgradu.
8.	Sodnik lahko doseže s prošnjo upokojitev po 30 letih efektivne službe.
9.	Za periodična povišanja se mora vzeti ista podlaga kakor pri napredovanjih.
10.	Ženskemu osebju — državnim tožilcem naj se omogoči napredovanje kakor moškim.
11.	Pri ureditvi položaja sodnikov naj se vpo-števa tudi položaj zemljiško knjižnega osebja.
Resolucija nadalje poudarja ponovno skrajno potrebo zboljšanja jezika v zakonodaji in omenja potrebne spremembe v tiskovnem zakonu. Po končanem zborovanju so zborovalci priredili skupno kosilo. Jutri bodo napravili izlet v Topolo in na Oplenac.
neçta časa. Enako primanjkuje tudi vseh drugih učnih sredsteiv, zlasti svinčnikov in zvezkov. Vse to si morajo otrocii, kaikor tudi knjige, sami kil j povati in sicer za jaiko drag denar.
Ni pa lo pomanjkanje šol, ampak mnogo očit- ! nejše je pomanjkanje učnih inoči. Nove učiteljske i akademijo ne morejo zadostiti vsem zahtevam. To ' pa ni čudno; učitelj je jako elabo plačan in znaša i njegova mesečna plača 90 rubljev (800—900 I)in), j manj kot je plačan kvalificiran ruski delavec ali j delavka. Učiteljski stan radi tega ne uživa mnogo ; ugleda in se tudi ne rekrutira iz ravno najboljših ! moči. Navadno jo učitelj, da moire živeti, še občin- i ski tajnik ali kaj podobnega. Na vsak način pa po- ; polnoma odvisna oseba od krajevnega sovjela.
Sovjeti si tudi glede učne inclodo niso na ja- i snem. Ugibajo, ali bi bilo boljše sprejeli nemški j ali angieško-amerišikii šolski tip. Ruska ljudska šo- j la je delovna šola s ciljem, da otroke pripravi za ; za bodoče delovne poklice. Mnogokrat je šola tesno ; združena z industrijskim ali poljedelskim obratom, ] tako da že otroci epozmajo kolikor mogoče tehnični j proces dela.
Glede discipline v sovjeteki ljudski šoli je bilo ; že mmogo napisanega. Sovjeti so uvedli, kakor ; znano, sovjeto učencev, ki imajo vso moč v rokah. Kakor slarši, talkio tuidi učitelji nimajo nikakih j vzgojnih pravic, ampak simejo biti kvečjemu otro- | kovi svetovalci Sovjeti učencev hvalijo in grajajo ! učitelja in imajo v rokah tako organizacjio, kakor j disciplino v razredu. Vsi učenci so organizirani ko- : munistično kot komsomolci z izrazito proti versko smerjo. Celo »Pravda« in >Izvestja< večkrat tožita
0	nediscipliniranosti ljudsko šole, ki jo bo po mnenju prejšnjega prosvetnega ministra Lunnčar-skega treba temeljito reformirati.
Velike skrbi pripravijo sovjetski vladi tudi i zapuščeni otroci, iki 9o brez staršev in sorodnikov j potikajo okrog po deželi. Sovjeti si mnogo priza- j devajo, da jih navadijo rednega žiivljenja. Sezidali j so mnogo mladinskih domov zanje, toda, ker ti ' otroci niso bili v nobenem oziru vzgojeni, porabijo j prvo priliko, da nadaljujejo svoje vagabundsko živ- i
1	jen je. Po sovjetskih podatkih bo 3 do 400.000 takih j nesrečnih otrok. Nikjer na celem svetu ne vladajo i podobne razmere.
Kljub vsemu pa je treba priznati, da je so- i vjebska vlada za ljudsko šolo mnogo storila. Nepismenost po mestih je zelo nazadovala. Da niso uspehi večji, je največ krivo to, da sovjeti v temelju odklanjajo tisto moralno in etično vzgojo,' ki otlina more dvignili in trajno vzgojiti mladega človeka.
Agrarna konferenca
Bukarešta, 6, junija, tg. Redakcijski odbor konforencc agrarnih držav je dopoldne pod predsedstvom češkoslovaškega poslanika Jana Sebe, sestavil besedilo resolucije vseh treh pododborov in jih spravil v soglasje. Ob 6 zvečer je bila zadnja plenarna seja konference, v kateri so sprejeli predlagano resolucije, ki so večinoma finančne in trgovsko- politične narave in se tičejo v prvi vrsti prodaje poljedelskih proizvodov. Med drugimi je bila sprejeta resolucija, da naj predsednik bukareške agrarne konference predloži na londonski svetovni gospodarski konferenci rezultato agrarnega zborovanja v BukareStu. Važna jo tudi resolucija, da bodo srednjo in vzhodno-evropske agrarne države ostalo v Londonu v tesnem sodelovanju In ustanovile stalno tajništvo. Popoldne je romunski kralj Karel sprejel voditelje inozemskih delegatov v posebni avdijenci.
Ijondon, 6. junija, tg. V okolici Berknmstada so nnšti davi na železniški progi razmesarjeno truplo 77-lclnega admirala Arlurja Smitha Dor-ricna. Bil je mnogo let v kitajskih vodnlv.
Cerkveni koncert v stolnici
Letošnja koncertna sezona se polagoma zaključuje. 11 koncu nam je Glasbena Matica ljubljanska postregla še z mikavnim cerkvenim koncertom, ki se je vršil v petek zvečer v stolnici. Osnova koncerta je zdrava in smiselna, zajela je v splošnih mejah ustvarjalno glasbeno delo največjega slovenskega skladatelja, Jakoba Gallusa.
Spored jo obsegal osem a-capella zborov, silnih in prepričevalnih ter velikopotezno izpeljanimi Gallusovih del. Večinoma so to skladbe za več zborov hkrati in tedaj števiilnoglasne — način, ki se je baš v tistem času močno razraščal. Skladbe so zgrajeno na močnih besedilih, kd vsa dihajo silno •in doživeto religijoznost, pa najsi bo to Pater noster, Ave Maria, Lnus et perennis gloria, aH pa Media vita, Ecco quomodo, Ubi Plato?, Impetum inimi-corum tja do hvalnice Alleluja! Cantate Domino. Glasba v težko dosegljivo močni invenciji prav tako, kot v globoko doživeti, v duhovnost usmerjenii gradnji podčrtava to misli in jih ovija s plemenitim čuvstvom. — Poleg teh zborovskih skladb'^e obsegal koncert še tri orgelska dela, ki jih je izvedel msgr. Stanko Premrl. Bila so lo: Hladnikov Slavnostni preludij, Bassanijev Largheto in Bachov In dulci jubilo. Spored koncerta je imel v svoji osnovi hvalevredno tendenco po stilni zaključenosti, ki jo je zbor v omejitvi na eno močno skladatelj-sko osebnost šestnajstega stoletja lepo uveljavil. In če sta bili tudi orgelski skladbi Bassamja in Bacha, vzeti iz neposredne dobne bližine, pa ne vem, zakaj je bil na tem sporedu edini Ignacij ffladnik s svojo pompoznostjo iz naše polpreteklosti in to še kot uvod, ki naj bi uvedel v občutje šestnajstega stoletja.
V izvedbi je bilo mnogo lepega. Msgr. Stanko Premrl je svojo nalogo dovršil zopet, kot smo vajeni, z velikim razumevanjem in tehnično točnostjo. Zbor je pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča pokazal skupnost in enotnost. Zlasti za dosego tega ni majhna težava v izvedbi zadnjih del, v treh prostorno ločenih zborih pod enim dirigentom, ker stopa tu v oviro fizikalni zakon različne hitrosti zvoka in svetlobe. Tudi je bil zbor zvočno zlit in v podrobnih odtenkih lepo izdelan. Ne morem se pa povsem zlagati z načinom interpretacije. Dejstvo je, da zahteva slednja za pristnost izredne poglobitve ne le v čisto glasbeno snov skladb, temveč tudi v mišljenje in čuvstvovanje časa, njihovega nastanka. Tu v izvedbi po mojem mnenju ni bilo popolne skladnosti. Podajanje je bilo preveč podrejeno okusu današnjega časa. Že ritem sam je bil za te atnktne skladbe malce preoster; dinamika preveč kontrastna; poudarki na posameznih zlogih premočni in sploh besedo preveč zlogovane. Tako podrobno, pikantno izoblikovane detajllra-nosli ta glasba ne prenese. Njena glavna zahteva jo širokost; leči mora kot reka In se oblikovati v dolgih frazah, kii jih narekuje misel Na drugi strani ta glasba ne prenese tako naturalistične ilustracije. Njena osnova je religijozno doživetje. Glasbene misli, ki se oblikujejo nad besedilom, niso naturalistična ilustracija teli besed, temveč so izliv čuvstva, ki se rodi iz doživete pojmovnosti. Ce hočeš najti v sinsbi. ki stoji nad besedilom rceci-derunt in proîundum ut lapides« ilust.nrrijo fizičnega potapljanja kamna v vodno globino, si v zmoti enako, kot če v motiviki nnd besedami »in saecu-lomm saecula* občutiš le ritmično, seherzozno poskakovanje. Poudarek te povsod na duhovnem Izrazu, tedaj na izlivu glasbenih misli, ki jih je rodila žalost nli veselje ob razmišljanju minvliivosH ali srečne onoslranske večnosti. — To M bilo te nekaj površnih misli. Prnvn stilna reprodukcija pa zahteva še vso večjiih rlobln. in priznam, dn to porrlobl.jenje še zlasti v od nas tnko oddaljeno dobo ni lahko.
Koncert je bil obiskan prnv tepo. Stolna cerkev se je oh tej priliki obne-la kot posrečena koncertna dvorana in s svojimi tremi kori doprinesla prav mikavno možnost vživetja v takratno ludi 'ako deljeno nette.	V. U.
Vezuv bruha
Milan, 6. junija, tg. V eoboto je začel bruhati ognjenik Vezuv. Njegovo delovanje postaja vedno hujše. Lava se jc razlila proti severovzhodu do najnižjega roba velikega kraterja in se v raznih smereh razliva doli v PeklendKo dolino. Glavni tok lave je širok 2 m in se pomika s hitrostjo 8 m na minuto. Observatorij nu Vezuvu računa s tem. da bo bruhanje trajalo več dni, vendar lava nc bo segla do ravnine, če se delovanje ognjenika ne bo povečalo.
Ženevski upor
Ženeva. 6. jun. tg. švicarsko okrožno sodišče je izreklo danes svojo razsodbo proti znanemu ženevskemu uporu. Glavni obtoženec, narodni svetnik in glavni urednik socialdemokratskega lista »Le Travial« Leon Nicole je bil obsojen na šest mesecev ječe in 100 frankov denarne globe. V kazen se mu všteje 60 <1 ni prestanega zapora, šest drugih obtožencev je bilo obsojenih na dva do štiri mesece, ostali pa so bili oproščeni. Obsojenci morajo solidarno plačati dve tretjini pravdnih stroškov, ki znašajo -'O.OOC frankov.
Gozdarski pavšali
Belgrad, 6. jun. AA. Ministrstvo za gozdove in rudnike je izdelalo novo uredbo o pavšaliranju potnih stroškov gozdarskih nameščencev pri upravi državnih gozdov in pri političnih gozdnih upravah. Po tej uredbi se razdele gozdne uprave glede na teren in intenzivnost gospodarjenja v štiri kategorije. Mesečni uradniški pavšal znaša 500 do 700 Din. Pavšal se izplača uradniku na račun izvršitve vseh tekočih poslov na gozdnem področju. Na podlagi tega uradniki razen teh pavšalov nimajo pravice zaračunati nobenih posebnih potnih stroškov za svoje delo na terenu, razen v posebnih primerili, ki jih uredba navaja.
Belgrad, 0. jun. AA. V četrtek 8. t. m. ob 9 dopoldne se začne državni kongres mlinarjev v veliki dvorani doma nabavljalnih zadrug državnih nameščencev v Belgradu, Poincarejeva ulica 21.
Osebne vesii
Belgrad, 6. jun. 1. Po skoraj enomesečni odsotnosti se vrne jutri iz Rima v Belgrad papeški nuncij msgr. Pellegrinetti.
Belgrad, 6. jun. 1. Za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru jc postavljen Franc Kovač, namestnik državnega tožilca v Novem mestu, za sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu pa je postavljen Gustav Barle, državni tožilec okrožnega sodišča v Novem mestu.
Belgrad, 6. junija. 1. Napredovala sta: v 3. pol. skup. II. stopnje Kadunec Franc, ravnatelj učiteljišča v Mariboru, v državni knjižnici v Ljubljani za knjižničarja s pravicami uradnika 4. pol. skup, II. stopnje Pirjevec Avgust, knjižničar iste knjižnice. Na univerzi v Ljubljani je postavljen za šefa računovodstva s pravico uradnika 5. pol. skup. Švigelj Matija, računski inšpektor istega vseučilišča. V narodnem gledališču v Ljubljani je imenovan za režiserja s pravico uradnika 5. pol. skup. Julij Betetto, član istega gledališča.
Belgrad, 6. junija. 1. Napredovali so sledeči učitelji in učiteljice: v 6. pol. skup.: Petrič lia, Zgornja Šiška; Požar Ivanka, Šmartno; Kudas Cc-cilija, I.ogatec; Kladek Marija, Borovnica; Hren Vojteh, Črešnovci; Fišer Simon, Sv. Peter pri Šmarju, Lutar Štefan, črešnovci; Eržen Zora, Begunje; Omahen Venčeslav, Tavankut; Očakar Ana, Sv. Križ; Zaje Olga, Mirna peč; Zakrajšek Albina, Blatna Brezovica; Križ Otilija, Grosuplje; Žlinder Valerija, Kostanjevica, — Upokojena sta; Ambro-žič 1'ranc, profesor ina realni gimnaziji v Kranju in Potočnik Matej, ravnatelj učiteljišča v Gospiču. Za nadzornika strojev 8. pol, skup. je napredoval Turna Josip, strojevodja ravnatelistva državne želez-
i so napolnili cerkev do zadnjega kotička. Krsto so dvignili z mrtvaškega voza in jo odnesli pred oltar. Knezoškof dr. Gregor Rozman je nato daroval ( ob asistenci vsega stolnega kapitlja in vseh navedenih došlih kanonikov slovesno pontifikalno mašo z velikimi biljami za dušo blagopokojnika. Pontifi-kalni requiem je bil opravljen v slovenskem jeziku, kakor ga določa novi cerkveni obrednik. Bil je to prvi primer, da je bila taka slovesnost za cerkvenim prelatom in sploh dostojanstvenikom opravljena v slovenskem jeziku. Pretresljivo so donele po cerkvi in padale na duše vseh navzočih veličastne in vsem razumljive besede g. knezoškofa ter odgovarjajočega stolnega kapitlja. Na koru je pel stolni cerkveni zbor pod vodstvom duhovnega svetnika g. Premrla.
Po opravljeni žalni slovesnosti v stolnici se je nato razvil iz cerkve ponovno
veličasten žalni sprevod
po mestnih cestah in ulicah proti Sv. Križu. Otožno so tožili '.vonovi stolne cerkve in enako otožno so jim odgovarjali zvonovi vseh ljubljanskih cerkva. Otožno so r zodevali žalost mesta, dežele in naroda za nepogrešljivim blagopokojnikom. Sprevod je šel od stolne cerkve mimo magistrata črez frančiškanski most, po Miklošičevi cesti, po Komenskega ulici na Vidovdansko cesto in od tam po Prisojni ulici in Šmartinski cesti na pokopališče. Po vseh glavnih ulicah je občinstvo ponovno de-
G os pod prolat na mrtvaškem odru
i
Ljubljana, 6. junija.
Na nebu vedrina, v slovenskih srcih pa bridka žalost, takšno je bilo danes občutje, ko smo polagali v zemljo dragega nam gospoda prelata Kalana, o katerem je sleherni vedel, da ga ni moči dovolj označiti samo z besedo »zaslužen«, saj gospod prelat si ni za ljudstvo pridobil samo zaslug, temveč se je dal vsega in si s tem zadolžil za večno hvaležnost ves slovenski narod. Tisoči, ki so danes žalovali v pogrebnem sprevodu in sto-tisoči, ki so v duhu bili navzočni so vedeli, da je odšel gospod prelat tja, kjer edino more dobiti »lačilo za svoje ogromno delo skoraj na vseh po-jih javnega življenja in za vso ogromno dobroto, ki jo je vse svoje življenje skrivaj delil tisočim. Ta svet mu ne bi mogel poplačati njegovega življenjskega dela, zato ga je Bog poklical k sebi, da mu On povrne, kar je dal gospod prelat Kalan drugim. Na dnu vseh žalujočih src je bilo danes in še ostane vprašanje, bridka misel: »Kdo naj stopi na njegovo mesto,'kdo ga more nadomestiti?« V skrito, skoraj telesno bolečino se je prelivala žalost pogrebcev in odsevala na očeh ter si iskala ▼ solzah sproščenja, da se je zopet vedno znova dvigala v srcih.
Takoj, ko so položili truplo preblagega pokojnika v njegovi spalnici na mrtvaški oder, so pričeli prihajati pokojnikovi prijatelji — vsak človek, ki je imel kdaj v življenju opraviti s pokojnikom, je bil že njegov prijatelj in mu udan iz srca — kropit ga in zanj pomolit. Njegova sicer tako svetla sobica'"se je odela v črnino mrtvaškega bal-dahina in v mrtvaško cvetje. V nedeljo in v ponedeljek ves dan pa so prihajale množice kar v procesijah poslavljat se od pokojnika. To niti čudno ni, saj je ljudstvo dobro vedelo za očetovsko blago
srce gospoda prelata Kalana. Prihajale pa so tudi sožalne brzojavke. Prisrčno brzojavko je poslal knezonadškof dr. Jeglič, dalje minister dr. Ivan Švegel, župan občine Stara Loka, rojstnega kraja pokojnika, kjer je imel tudi častno občanstvo, in od drugod. Krasne vence so poklonili pokojniku bivši prefekt Marijanišča prof. Kordin, ki je sedaj konzultor v Prizrenu, rodbina živinozdravnika dr. Kocjana, krasen venec rdečih in belih rož so poklonili bivši marjaniški dijaki. Venec je imel napis: »Svojemu očetu — marjaniški dijaki«. Prišli so tudi drugi venci, razni ljudje in pa društva pa so počastila pokojnikov spomin na ta način, da so poklonili zavodu znatne zne ke.
Davi, ko so se pričele žalne svečanosti, pa so prihitele številne množice, da s svojo navzočnostjo j zadnjič počaste pokojnika, da se udeleže žalnega ' sprevoda ali pa da tvorijo špalir žalnemu sprevo-i du. Že pred napovedano 9. uro se je napolnil Ambrožev trg in Poljanska cesta pred Marijaniščem občinstva vseh slojev in vseh starosti. Ko so prinesli krsto na prag zavoda, so mnogi pogrebci že zaihteli. Krsto je nato blagoslovil preč. stolni dekan, generalni vikar, kanonik g. Ignacij Nadrah. Blagoslovu so v ornatih asistirali člani ljubljanskega stolnega kapitlja preč. stolni kanoniki dr. Opeka, Vole, dr. Klinar, Stroj, Šiška in dr. Kimovec, stiski opat dr. Avguštin Kastelec, novomeški prošt dr. Čerin in novomeški kapiteljski kanonik Trškan, v imenu lavantinske škofije in mariborskega stolnega kapitlja stolni dekan dr. Vraber in stolni župnik, kanonik Umnik, ter dekan starološki, častni kanonik Mrak. Po blagoslovu je zbor akademikov pod vodstvom g. Puša krasno zapel žalostinko »Beati mortui«. Žalostinka je segla množici globoko v srce.
lalo špalir žalnemu sprevodu. Ginljiv je bil pogled na malčke Marijanišča, ki so nosili v rokah šopke cvetja, da z njimi zasujejo grob svojega preblagega očeta-skrbnika in nepozabnega velikega dobrotnika. Ginljiv pa je bil pogled tudi na otroke otroškega vrtca na učiteljišču, ki so v času, ko je šel sprevod mimo, stali na vrtu v ljubkem špalirju in sklepali roke k molitvi. Tako so najmanjši počastili gospoda prelata Kalana, čigar srce se je vedno ravnalo po Kristusovem pozivu: »Pustiti male k menil«
Sprevod je bil tako dolg, da je bil križ že na Šmartinski cesti, ko so zadnji pogrebci odhajali šc izpred magistrata. In vendar so odrasli pogrebci šli po večini v štiristopih. Še potem, ko se je na Šmartinski cesti pričel sprevod nekoliko krčiti, je bilo pogrebcev taka množica, da so bili prvi pogrebci že pri pokopališču, zadnji pa so šli šele skozi viadukt.
Na najlepšem kraju sredi duhovniškega dela pokopališča je bil skopan nov svež grob. S pretresljivo grozo so zrli žalujoči v odprtino, ki jim odvzela predragega gospoda prelata. Mnogi se mogli več zdržati in so še pred pričetkom adnje žalne slovesnosti bridko zaplakali ob tem pogledu. Okoli svežega groba so se razvrstili cerkveni odličniki s knezoškolom dr. Gregorjem Rož-m a n o m , drugi dostojanstveniki, pevski zbor bo-goslovcev in pa najmlajši, mladina, ki jo je pokojnik tako rad imel.
Žalni sprevod na Marijinem trgu
ZadnH: Z Bogom
Gospod prelat na zadnji poti
Po blagoslovu se je razvrstil po Poljanski cesti med gostim špalirjem ogromen žalni sprevod. Za križem in žalno zastavo je šla najprej mladina x Rakovnika, nato mladina iz Jožefišča, Marijani-»ča, Lichtenturna in drugih zavodov, ki je vneto molila.
Zgraditelja Jugoslovanske tiskarne in soustanovitelja mnogih katoliških podjetij so korporativ-no počastili vsi uslužbenci podjetij Katoliškega tiskovnega društva s predsednikom častnim kanonikom dr. Gregorjem Pečjakom na čelu, tajnikom ln duhovnim svetnikom Čadežem in drugimi odborniki društva. Korporativno so se pogreba udeležili ▼si uredniki in nastavljenci »Slovenca« z glavnim urednikom dr. I. Ahčinom. Uredništvo »Domoljuba« je zastopal urednik g. Jože Koiiček. Pogreba se je udeležila dalje tudi uprava »Slovenca« z ravnateljem Ivanom Rakovcem. Na čelu nastavljencev in uslužbencev ter vsega delavstva Jugoslovanske tiskarne, Jugoslovanske knjigarne in knjigoveznice Jugoslovanske tiskarne so bili ravnatelji gg. Karel čeč, Mesar in Dežman, dalje vsi faktorji in vodje posameznih oddelkov. Pred krsto so šli tudi nekateri osebni prijatelji pokojnika, prefekti in podprefekt! Marijanišča in drugi. Tik pred venci je šel zbor frančiškanov in pa pevski zbor bogoslov-cev, krasno prepevajoč slovenske cerkvene pesmi in žalostinke.
Pred krsto so nesli vence, krsto samo pa so peljali štirje konji.
Za žalujočimi sorodniki pokojnika so v prvi rrsti stopali predstavnik javne oblasti podban dr. Otmar Pirkmajer, senator in bivši pokrajinski ' namestnik Ivan Hribar ter univ. prof. dr. Lukman. Za temi sta šla rektor univerze in pokojnikov osebni prijatelj dr. Matija Slavič in predsednik akademskega starešinstva univ. prof. dr. Gosar, minister na razpoloženju. Uredništvo »Doma in Sveta« je zastopal urednik prof. Fr. Koblar, ki je obenem zastopal II. drž. gimnazijo. Med drugimi odličniki smo opazili še mestnega podžupana prof. Jarca, ki je zastopal mestno občino, katere meščan je bil pokojnik, bivšega ministra in bana ing. Dušana Serneca, bivšega ministra prof. Suinika, več univerzitetnih profesorjev in pedagogov, dalje mnogo odlične duhovščine, mestne in podeželske, mnogo kulturnih in drugih javnih delavcev, književnikov politikov in gospodarstvenikov. Zbornico za TOI in Zvezo industrijcev je zastopal predsednik Dragotin Hribar, Kmetijsko družbo, katere predsednik je bil nekaj časa pokojnik, podpredsednik Sancin in tajnik Kaiol. Iz Kovina v Vojvodini se je do Zagreba z letalom potem pa z vlakom pripeljal na pogreb upravitelj ondotne bolnišnice I Božidar Sever. Skoraj korporativno se je ude-êiilû pogreba članstvo akadessekega sUrciituiva,
i odbori in tudi mnogo članstva krščanskih karita-I tivnih, prosvetnih, ženskih, strokovnih in drugih ! organizacij in v prav častnem številu tudi akademsko in srednješolsko dijaštvo, ki ga je pokojni tako zelo ljubil. Mnogo oseb je bilo v sprevodu, ki so se udeležili žalnega sprevoda kot hvaležni nekdanji podpiranci gospoda prelata. Poleg številne množice ljubljanskega prebivalstva, tako moških, kakor žensk, se je udeležilo pogreba tudi mnogo podeželskega prebivalstva, ki je prihitelo, da še zadnjič počasti pokojnikov spomin. Z znatno de-putacijo so prihiteli zlasti naši pošteni kmetje iz Stare Loke in sploh Gorenjske, pa seveda tudi od drugod, v posebno častnem številu pa so se udeležili pogreba tudi čebelarji z odborom svojega društva na čelu. Žalnih svečanosti se je udeležilo tudi zastopstvo slovenskih krščanskih organizacij iz Zagreba.
V stolnici je bilo že pred prihodom žalnega sprevoda zasedenega mnogo prostora. Pogrebci pa
f,
Knezoškof dr. Gregor R o ž m a n je nato opravil v slovenskem jeziku pogrebne svečanosti in vrnil zemlji, kar je bilo njenega. Vsa zbrana množica je odgovarjala molitvam Prevzvišenega za blagor pokojnikove duše, za vse, ki počivajo na tem pokopališču in za verne duše v vicah.
Slovo od dobrotnika
Nad odprtim grobom je nato izpregovoril pisatelj in župnik Fran S. F i n ž g a r , ki se je poslovil od pokojnega Kalana kot dobrotnika trpečih:
V imenu centralnega sveta Družbe sv. Vincen-cija in v imenu članic te karitativne organizacije naj se poslovim od Tebe, gospod stolni prošt.
Predragi gospod prelatl
Odšel si. Niti »Z Bogom!« nisi rekel svojim prijateljem. Zakaj? Zdi se mi, da je bil ta Tvoj nenadni odhod samo zadnji simbol vsega Tvojega življenja, ki si mu postavil trdno geslo: »Vse za druge, zase nič.« Zato nisi niti v predsmrtni I bridkosti hotel biti nikomur v breme
Predobri gospod prelatl
Če smemo o kom ponoviti svetopisemske besede, jih moramo ob Tvojem grobu: »Disper-sit, dedit pauperibus.« Dispersisti — vse ; si iztrosil za bedne, za sirote, za zapuščene in po-■ nižane. Delil in razdelil si vse do zadnjega novčiča. Dajal in razdal si samega sebe z delom za druge do zadnje žilice. Tisoči sirot in bednih so se oprijemali Tvoje roke in Tvoje srce je delilo oberoč, a trosilo, da ni vedela levica, kaj dela desnica. Ves
Uflettttd ■. — * I — *	i
plemenit nisi očital krivde, videl si le bedo in brez nehanja, z vsakim utripom je ponavljalo Tvoje srce Gospodove besede: »Množica se mi smili.«
Toda, ko bi bil nasičeval le lačne kruha, bi bilo za Tvoje plemenito srce premalo. Koliko lačnih in žejnih tople besede, koliko potrtih, zbeganih, od udarcev življenja ranjenih se je zatekalo k Tebi očetu, vodniku in tolažniku! In spet si trosil in delil, da nihče nj šel od tebe strt in razžaljen, vsak pa pokrepčan in močan za nove borbe z življenjem.
O, in sedaj je to Tvoje plemenito, v živi krščanski ljubezni vse objemajoče srce zastalo in leglo v grob, da strohni. In vendar nisi umrl, naš predobri. Kot plodno seme je to Tvoje srce, ki si ga raztrosil v ljubezni v njivo usmiljenja. Gospod prelat, blagoslavljaj to njivo z nebes, da bo plodna od roda do roda ter da bo plenjala sadov ljubezni ter obilnega usmilj'enja.
Solze sirot pa, ki kropijo Tvoj grob, naj so Tvoje najodličnejše plačilo za trud od katerega se odpočij pri Bogu, pravičnem sodniku in plačniku.
Z Bogom, oče sirot, z Bogom, predobri naš gospod prelatl
S ovo od zaščitnika slovenske kulture
V izbranih toplih besedah se je nato poslovil od pokojnega prelata Andreja Kalana v imenu slovenske književnosti urednik »Doma in svetne prof. France Koblar:
»Ko zagrinjamo to v dobroti otrplo srce, le blage roke, ki so znale samo dajati in niso nikoli jemale, in ko odhaja od nas vse tisto telesno, ki spominja na človeško uboštvo in minljivost, nam vstaja duhovna podoba moža, aere perennius, moža modreca in dobrotnika, ki je znal vsemu časnemu prav pregledati namen in konec. S kruhom, ki ga je delil množici, je reševal duha in je gradil svojemu narodu osnove za boljše moralno in duhovno življenje, da bi ga otele teme in vsega hudega. Tako je gospod prelat ustvaril v kulturnih ustanovah, ki jim je načeloval, varne strehe in domov« bodočim rodovom, Če bodo vredni njegove dediščine in njegove velike ljubezni.
Naravno in nujno je bilo, da je tako urejen» človečnost, kateri geslo je bilo: kvišku srca, enako združevala dobroto in lepoto. Gospod prelat je od mladih let do zadnjih dni ljubil in negoval vse, ki so iskali in uporabljali obraz človeške duše, bil je vsem velikodušen prijatelj in odpuščajoči ofe. ker je v svoji lepi urejenosti vedel, da je največje trpljenje dušno trpljenje in najboljše zdravilo čist» dobrota.
Dobri gospod prelatl V imenu slovenske knji ževnosti, ki ste jo tako prisrčno ljubili in dvigali, v imenu vseh neštetih znanih in neznanih Vaši! varovancev in gojencev, posebno pa v imenu »Doma in sveta«, ki ste mu bili sotrudnik, urednik, varuh in njegov najzvestejši prijatelj tudi tedaj, kadar st, ob njem vstajali boji, ko se je nemilo srečaval čas s časom is sc se bile ideje z idejami, ko je poje
malo zaupanje v mladino in ste V! s tvojo dobroto
in vero odločili pot naprej — za vso veliko dobro
in blago od Vas — sprejmite še našo zadnjo zalivalo in poslednji: Zbogom«
Slovo od voditelja
slovenskega naroda
Urednik Franc K r e m žar se je od pokojnika zadnji poslovil z besedami:
Gospod prelat! Težko jemlje od Vas zadnje slovo tudi ves slovenski narod, katerega ste ljubili z vso ljubeznijo, posvečeno od našega Mojstra, Učenika in Gospoda.
Prav iz ovangeljskih korenin je klila Vaša ljubezen do svojega naroda. Rog je ta mali sloven-
btti vfeft hlapčevski molk pri duhovniku, všeč pa ti mora biti njegova svoboda. Zakaj tudi tebe zadeva nevarnost molka, rešuje pa te blažena svoboda!« Zaradi te svobode ste bili pred svetno oblastjo 6ojeni, zaradi uje zapostavljeni, a klonili niste nikdar!
Ko danes Vaše mrtvo truplo polagamo v sveto slovensko zemljo, bi človek vpričo dogajanj okrog in okrog sebe v bolnem obupu zaklical: >Na tleh leže slovenstva stebri stari!«
Ampak ob odprtem grobu velikega katoliškega modreca, ki je v najhujšem boju ohranil ve-drost krščanskega optimizma, ker jo vedel, da v vseh človeških in narodnih pravdah najvišja instanca jo Bog, moramo tudi mi biti optimisti.
Zato v bolečini ne klonemo, ker verujemo.
V trpljenju ne obupujemo, ker upamo!
Žrtev se ne bojimo, ker ljubimo!
Gospoda prelata polagajo v grob
ski narod zasadil v to slovensko grudo, na razpotje evropskih cesta, na križišče velikih kultur, da bi tu vršil svojo zgodovinsko nalogo.
Ta svoj narod postaviti vsega v službo Kristusovih idej v zasebnem in javnem življenju in inu tako zagotoviti jamstvo za obstoj, to je bil Vaš namen, ko sle začeli orati ledino mladega katoliškega narodnega gibanja. Ker pa v senci duhovnega in .telesnega hlapčevstva ne more poganjati ne kultura ne možatost, ki je potrebna za napre-lek in razvoj, zato ste ob času katoliškega preroda na Slovenskem stopili v bojno redi, da slovenskemu narodu, ki je tudi božje stvarstvo, priborite svobodo in pravico. Ko ste že dali slovo vsemu javnemu delu, ko se je katoliški borec imaknil katoliškemu modrecu, sto sredi svetovne nori je zopet stopili na plan in po smrti dr. Kreka ob strani dr. Korošca in drugih svoj narod pove-<lli v boj za Jugoslavijo, hrepenenje zatiranega slovenskega naroda, kateri je v svobodni jugoslovanski državi videl ščit svoje pravice in svobode. Tudi to Vaše veliko delo za jugoslovansko državo je klilo iz istih evangeljskih korenin.
Bili ste vsekdar borec in modrec, po vzgledu velikega škofa sv. Ambroža, kateri je pred skoraj 1500 leti zaklical cesarju Teodoziju: »Ne sme ti
Spremembe v železniški službi
Premeščeni so: uradniki VHI. položajne skupine: Plahuta Josip, prometnik in šef slanice Moš-kanjci za šefa postaje ČuSperk; IX. položajne skupine: Obereigner Stanislav, tehnični uradnik, iz kurilnice Ljubljana glav. kol. v kurilnico Ljubljana gor. kol.; Slabina Ivan, poslovodja iz kurilnice Ljubljana glav. kol. v kurilnico Ljubljana gor. kol.; Vrečko Jakob, prometnik iz Šoštsnj-Tapolščice za Šefa postaje Gornji Dolic; Golob Albert, prometnik in šef postaje Gornji D<olič, za šefa postaje Metlika; Pleničar Ferdinand, prometnik in šef postaje Čušperk, za ïefa postaje Moškanjci; X. položajne skupine: Batista Ladislav, pomožni prometnik, iz Radohove vasi v Mahično; Kunej Mihael, pomožni vlakovodj a iz Rakeka v Rogatec; uradniški pripravnik: Selimbegovič Šefkija iz Ljubljane gor. kol. v Škofjo Loko; zvaničniki I. kategorije: Do-berlet Matevž, obrtnik iz kurilnice Ljubljana glav. kol, v kurilnico Ljubljana gor. kol.; Fischer Tomaž, sprevodnik, iz Maribora glav. kol. na Jesenice; Dobrajc Martin, sprevodnik, iz Maribora glav. kol. v Ljubljano glav. kol.; Ulbl Štefan, sprevodnik iz Maribora glav. kol. v Rogatec; Kariž Viktor, promet, zvan., iz Kresnic v Šoštanj-Topolščico; Gaberšik Karel, Kastelic Matevž, predkurjača, kurilniške izpostave Pragersko v strojno stanico Celje; Bučar
Ko Vam, gospod prelat, kličemo zadnjič: Z Bogom! Vas prosimo: Molite pri Gospodu narodov za svoj razbičani in razkosani slovenski narod, ki ob Vašem grobu izjavlja svojo vero v najvišjega Gospoda in Odrešenika, svojo vero v sveto katoliško cerkev in svojo vero v končno združitev in vstajenje k
"Pri zadnjih besedah je množica zaihtela. Z obrazov so lile bridke solze in obraz zadnjega, v bolečinah še tako preizkušenega moža, se je oro-eilo s solzami. Plakali so vsi. Od najmanjšega gojenca Marijanišča pa do sivolasega starčka. Pretresljiv je bil pogled na žalujoče šolske sestro iz Marijanišča, kako so ihtele, ko so padale kepe prsti na krsto z blagopokojnim očetom Marijanišča. Otroci so metali nepozabnemu prelatu cvetje v grob. S krvavečim srcem se je množi«! razhajala, zakaj z njo je šla zavest, da prelata Andreja Ka-lana ni več in da nikdar več ne bo človeško oko ugledalo njegovega dobrolljivega obraza. Živel pa bo v spominih hvaležnih src, živel bo v zgodovini slovenskega naroda, živel bo v delih, ki jih je ustvaril in živel bo v Bogu. pri katerem uživa daj večno plačilo za vsa zemska dela svojega srca, svoje blage duše, svoje močne volje in svojega velikega razuma.
Ljubljanske vesti:
Binhošti v znamenja izletov
Ljubljana, 6. junija.
Lepi binkoštni prazniki so izvabili Ljubljančane v naravo. Vlaki so bili napolnjeni izletnikov. Vsi vlaki so oba praznika prepeljali na razne strani do 40.000 potnikov. Nn naših prijaznih romarskih potili je bilo več zborovanj Zveze bojevnikov, tja je od vseli strani prišlo prav mnogo ljudstva. Stari, sotrpini iz vojne so si podajali roke in obnavljali svoje prijateljstvo.
Nesreč ni bilo veliko. V kurilnici glav. kolodvora je padel delavec drž. železnice 22 letni Janko Kuralt tako nesrečno, dn je dobil notranje poškodbe in je bil prisil jen v ponedeljek iskati zdravniške pomoči v bolnišnici. Na binkoštni ponedeljek je 5 letni posestnikov sin Silvo Kisovec <lomn v Jevnici pri Lazali hotel piti iz lonen vročo kavo. Polil pa se je po vratu in životu inko močno, dn sc jc opekel. Pripeljan je bil v bolnišnico.
Ka' bo danes?
Drama: Okence«. Red C.
Opera: André Chémierc. Red Sreda.
Kino Kodeljevo: Ob 20.30 »Talai«. Znižane ceno.
Notno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5, in mr. Kuralt, Gosposvetska cesla 10.
J. MAČEK
Liubliana, Aleksandrova c. 12
ima krasne birmanske oblekce
modre in bele vseh velikosti.
Alojzij, sklad, zvan., iz Maribora glav. kol. v Trebnje na Dolenjskem; Česen Janez, sklad, zvain., iz Slovenjgradca v Dravograd-Mežo; zvaničniki II. kategorije: Uršič Janez, zavirač, iz Rakeka v Novo mesto; Zagoričnik Matija, zavirač iz Rakeka v Celje; Žižek Franc, kartant iz Maribora glav. kol. v Rogatec; Kukovič Frac, Vodelšek Martin, Marat Jožef, zavirači, iz Maribora glav. kol. v Novo mesto; Weingerl Blaž, Gradišnik Jožef, Lilek Rudolf, zavirači, iz Maribora glav. kol. v Ljubljano glav. kol.; Cvenk Sebaslijan, Zorko Simon, Harič Alojzij, zavirači, iz Maribora glav, kol. v Celje; Ekart Štefan, kurjač, iz kurilniške izpostave Pragersko v kurilnico Maribor; Gostič Albin, desetar iz Trebnjega na Dol. na Pragersko; Masič Gašpar, kretinik, iz Poljčan v Čakovec; Jerina Alojzij, Piš-1јат Franc, zavirača, iz Rakeka v Ljubljano glav. kol.; Verbič Jožef, kretnik, iz Brežic v Poljčane; Škerl Marjan, kartant, iz Rakeka v Ljubljano gl. kol.; Mlinar Valentin, zavirač, iz Zidanega mosta v Novo mesto; Simčič Anton, premikač, iz Celja v Novo mesto. — Nameščeni so: za zvaničnika I. kategorije: Jemec Franc, signalna delavnica Ljubljana; zvaničnike II. kategorije: SKngl Janez, pro-govna sekcija Maribor glav. progla; Podržaj Anion, progovna sekcija Ljubljana gor. dol. proga; Mam Avgust, progovna sekcija Zidani most.
0 Za liturgični tečaj KA za ženo in dekleta,
ki se prične drcvi ob 7, naj prineso vse udeleženke s seboj misale Vitala Voduška, ki ga je izdala lansko leto Mohorjeva družba.
0 Mesto venca na grob blagopokojnega gos. prelata Kalana, daruje za Marijanišče gosp. dr. J. Brejc 200 Din, neimenovana četvorica pa v isti namen 1000 Din.
0 Predavanje o pokojninskem zavarovanju. Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev vabi svoje člane na 2. redni članski sestanek, Ici bo dne 8. VI. 1333 (četrtek) ob osmih zvečer v dvorani Rokodelskega doma. Predava tov. Hartman Alojz o pokojninskem zavarovanju. Po predavanju razgovor. Udeležba za člane in članice obvezna. [Prosimo za točen prihod.
S!amič, kar si nam obečal, si izpolni1 in povečal si teraso prav leno — Zdaj za pse prostora bo!
O Obnovitev dol v Ljubljnničini strugi. V
ponedeljek jc Ljubljanica že tako padla, d« so lahko znprli zatvornice v Trnovem. Včeraj pa so delavci Ljubljanske gradbene dražbe pričeli i z obnovitvijo regulacijskih del. Kako sile-n pri-tisk je bil nn zasilni jez pod tromoetjem, je ' očitno iz tega. da je voda porušila pol m visok betonski zid. Oelavci so zaposleni s pospravljanjem naplavljenega materijala in urejevanjem tračnic.
0 Angleško društvo v Ljubljani opozarja na javno predavanje gospe Fanny S. Copelandove, lektorice angleškega jezika na ljubljanski univerzi o Škotski, ki bo v četrtek, dne 8. t. m., ob 20.30 v veliki dvorani hotela Miklič (Metropol). Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike.
© Izleti Zveze za tujski promet z odprtimi avtobusi. Prihodnji teden priredi Zveza sledeče izlete: V sredo popoldne na Jezersko. Cena 75 Din. Odhod izpred biljetarnice Putnikove v Gajevi ulici. — V četrtek, 8. t. m. enodnevni izlet v Logarsko dolino, cena vožnji in prehrani 135 Din. Odhod ob
Brezvesten kolesar, ki ga sedaj orožniki zasledujejo, je včeraj drvel po cesti Litija—Laze. Pri Gor. lxigu je dohitel železničarjevo ženo 48 letno Pavlo Pintar. S tako silo jo je podrl na tla, dn si je zlomila levo roko. Kolesar se za poškodovanko ni nič zmenil ter je drvel naprej. Pri Stavbni družbi zaposleni dclavec Ervin Žagar je doma po stopnjicnh padel in si močno poškodoval obe nogi.
Pretepov in pobojev ni bilo. Kronist zabeleži samo dve poškodbi. Mlado delavko Matildo Pracny, tsnnujočo na Cesti dveh cesarjev, je nekdo s steklenico udnril po glavi v neki trgovski gostilni. V pivovarni »Unionc zaposlenega delavca Tomaža Kleindicnsta so v nedeljo neznani napadalci obklnli v Gramozni jami. Poškodbe so težje.
Oba praznika jc bil precejšen naval bolnikov v ljubl jansko liolnišnico. Tako je v nedeljo bilo sprejetih 32, a v ponedeljek 22 bolnikov.
5.00 od Figovca. — V sobotp, 10. t. m. poldnevni izlet na Jezersko. — Nedelja, 11. t. m. izlet v Logarsko dolino kot zgoraj. — Zveza za tujski promet ima letos projektirane izlete v: Benetke, Gradec, Dunaj Budimpešta, Dolomite, Koroško. — Datumi izleta so določijo po želji pnijavljencev. Interesenti se vabijo, da pošljejo svoje naslove na gornji naslov, nakar se jim sporočijo cene in spored. Vsi ti izleti se vršijo z odprtimi avtobusi po zmernih cenah. Ravno tako sprejema gornji naslov naročila za izlete za cele družbe.
Solnce daje vsem bitjem življenje, še rastline obračajo svoje liste k solncu — tudi človeku je potrebno solnčenje. Najbolj koristno vplivajo solnčni žarki na človekovo telo, ki je namazano z originalnim Niggerol oljem ali kremo (Patent št. 5922) za solnčenjo in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah.
Drogerija GRIiGORIČ. Ljubljana, Prešernova nI. 5.
© Ogroinnn škodn nn Barju. Zadnja povo-denj jc na Barju in v vrhniški okolici povzročila velikansko škodo na vseh poljskih pridelkih. Sedaj, ko so vodne mase s travnikov iu njiv izginile, je lahko presoditi, kakšno škodo so utrpeli Bnrjani in drugi kmetje. Po njivah je fižol postni vsled močne pripeke kar črn, kakor bi ga kdo posinodil. Isto jc s krompirjem. Nn Barju jc uničenih okoli 75 odstotkov poljskih pridelkov.
©Nesreča na veiesjmu. Letošnja atrakcija velesejma je mala lokomotiva, ki vozi na vn-gončkili velesejmske obiskovalce. V nedeljo pa ee je lokomotiva prevrnilu in iztirila. Hujše ne-lezniške nesreče ni bilo na velesejmu.
© Jutri dne 8. t m. prostovoljna javna dražba moško konfekcije v Prešernovi ulici 54, dvorišče.
0 Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.
KAVA-MOTOH
Bb
dnevno sveže pražena. Reklamno kuhanje kave na velesejmu v paviljonu H. — Se priporoča MOTOH B., Ljubljana, Vodnikov trg.
Ptui
Poroki. V proštijski cerkvi sta se poročila dne 3, junija Miroslav Berginc, inž. poročnik v Ptuju, in Olga Hlada, zasebnica v Ptuju. Poročila sta se tudi Franc Onič, profesor, in Slava Vučevič, profesorica, oba v Ptuju. — Novoporočencem obilo srečel	*
Lekarniško službo ima ta teden Gornja lekarna »Pri zamorcu«, mr. Molitor.
Iz zdravniške službe. Za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Velka pri Mariji Snežni s sedežem v Tratah je banska uprava imenovala dr. Sergija Kapralova, sekundarija sa-natorija ruskega Rdečega križa v Vurbergu.
Iz občinskega sveta. Funkcijo občinskega svetnika je odložil g. Peter Maroh.
Štiriletno dete na rogovih krave. V ptujsko bolnišnico so pripeljali štiriletno Marijo Jurano-vič iz Sv. Barbare v Halozah. Otrok ima hude poškodbe na glavi. Zadala mu jih je domača krava, ki je v trenutku besnosti navalila z rogovi na otroka, da so ga komaj oteli.
82 letni starček v Dravi. V bližini ptujske mestne klavnice je strmoglavil po strmem nabrežju v Dravo 82 letni Tomaž Gregorec iz Sv. Trojice v Halozah. Njegov padec so videli mimoidoči, ki so ga še pravočasno rešili iz nevarne kopelji ter so ga spravili v ptujsko bolnišnico.
Kultura obzornik
Pogovor z Mrs. Daswson Scottovo
Srečai sem jo na	noaiu.-u. ^ gumi-
jastih ea/ndalih in v lahki poletni obleki je stopicala poštama pen-klubeka mali po preprogi. Predstavil sem se. Majhne sivkasto modre oči so me-žiknile v dobrohotnem nasmehu in me vabile, naj brž stopim v njeno sobo. Komaj sem zaprl vrata, že je sedla in mi kar kratko ponudila stol.
; Oprostit«, mladj mož; preden vam bom mogla dati kako izjavo, mi boste morali obljubiti proti-uelugo — ženeke imaio to etraino lastnost, da v dosego svojih namenov zgrabijo najbližjega mo/a. ki dela kot ubogljivo sredstvo. Žal, da sem kar prisiljena, storiti nekaj sličnega z vami. Poglejte! Okrog desete ure bo odšel naÀ vlak m zdaj bo kmalu devet Za popotnioo bi rabila marsikaj, in
— ali boste tako dobri, da me boste spremili v kako važo ljubljansko trgovino?«
»Prav gotovo,« sem odvrnil veselo v nadi, da bom poleg svojih vpraganj še lahko slavil marsikako drugo, da bom laže prodrl v njeno osebnost. To je bilo tembolj važno, ker so mi njene krelnje govorile o osebi, ki je v svojem življenju imela že veliko opravka s časnikarji, s katero bom moral biti previden, da me ne zmede.
»To me veseli! Slovenci ste sploh postrežljivi ljudje. — No, zdaj pa povejte, kaj vam srce teži!«
»Najprej prav navadno vprašanje: Ali vas je naša domovina v svojem «aravnem, zunanjem licu kaj prijetno iznenadila?«
»Prekrasen košček božje zemlje je to, zares. Naravna lepota je popolna, ničesar ji ne manjka.« Zožil|i je svoje veke in s hitro kretnjo roke je začela slikati v zrak: »Valovite črte hribov in ostre poteze vaših gora, vijugasta reka — reka — — (mislila je ma Savo) krasna modrina — pač vse lepše od sive, enolične Angleške. Tudi zdravje je tukaj doma. Dobro sc počutim, čeprav sem že v letih, ko človek tako hitro občuti vsakršno zunanjo spremembo. Ljudje so dobri, o tem sem se v obilni meri prepričala,«
»Dovolite ie nekaj vprašanj o kongresu v Dubrovniku: Kakšno je vaše mnenje glede vloge Nemčije in hudih sporov, ki so nastali vprav o načelnem vprašanju pen-klubskega programa? Kako so sploh bili povabljeni delegatje glavnih nemških centrov, ko ete vendar vedeli, da je njihova misija čisrto nasprotna duhu Pen-kluba in zlasti, kakšne grozotne stvari so pred nekaj tedni počeli Hitlerjevi pristali?«
»V Dubrovniku se je o tem široko in živahno govorilo. V kako žalosten položaj je Nemčija zabredla vam je tudi znano. Povabljeni so pa bili pprič zato, ker iz zveze niso bili izključeni, in drugič, ker jih je hotel H. Wells prisiliti, da javno izpričujejo in opravičujejo evoje zadržanje glede zadnjih dogodkov v Nemčiji. Prav je, da damo še tako ozkoerčnim nacionalistom, ki pojmujejo svoj nacio-
nalizem na način, ki na eni strani nasprotuje plemenitemu človečanstvu sploh, na drugi strani pa ! prav gotovo ni v skladu z mirovnim poslanstvom ; Pen-kluba — da damo takim ljudem priliko, da se ; javno izpovedo. Čut pravičnosti, ki ima v naših za-' devah odločilno vlogo, zahteva to od nas. Wellso-; vo delovanje je sicer skrivnostno, tiho, a v načel-; nih vprašanjih rešuje vsako vprašanje strogo pra-j vično pred javnostjo. To se je tudi videlo v Du-j brovniku. Nemški delegat Tôlier je skušal v dol-I geni, temperamentnem govoru — Tôlier je res si-! jajno nastopil in kot govornik mi je izredno ugajal, prav tako tudi drugim in — povedati vam moram ! še to, da je v zadnjem času doli v vaši Srbiji ljudi I kar spreobračal k svoji veri — skušal je zavrniti j vse obtožbe, tako n. pr. zakaj niso protestirali proti preganjanju nemške knjige in piscev. Vse ni mnogo pomagalo. Nemška delegacija je odšla s kongresa >po višjem ukazu« — saj veste, kaj naj to pomeni! — in z njo dva ali trije drugi, med njimi nek: Nizozemec. Seveda so ti poslednji odšli zato, ker jim je to veleval njih gospodarski interes. Svoja dela so ponajveč razširili v Nemčiji, to je bil večji dohodek — razumljivo, kajne! — a vrnili so se prav kmalu.«
Vse to mi je gospa Scottova povedala skoraj v eni sapi. Malce sem postal. Odmaknila ie posodo na mizi in z nervozno roko pogladila prt.
»Še kaj, moj mladi fant?«
»Gospa, delovanje vašega Pen-kluba je prav tako važno za odstranitev sporov, ki so v zvezi z manjšinskim vprašanjem. Gotovo vam je znano, da stoji naša slovenska manjšina v Julijski Krajini pod večnim ognjem napadov na slovensko knjigo, pisatelje itd. Ali bo mogel Pen-klub ugnati to preganjanje, kakor je to že storil v madjarsko-češkem sporu?«
»To vprašanje je važno in bo zahtevalo vse moči v bodočem delu Pen-kluba, ker je še več slič-nih primerov. Še bolj važno pa jc tole: v vaši državi z njenimi tremi pen-klubskimi centri boste mo-I rali za bodoča zasedanja odbrati može, ki bodo z
vso silo delali proti omenjenemu preganjanju, ki bodo z vso silo sprožili vprašanje o pravem času. Vaiših kulturnih delavcev tako dobro ne poznam. Zdi se mi pa, da bi bil vaš g. Cankar prav dober zastopnik vaših teženj. Mnenja sem, da se bo dalo tudi vaše manjšinsko vprašanje v tem oziru povolj-no rešiti.«
Več mi ni hotela povedati. Čakala je.
(Dalje.)
A
Angleška delegacija, ki se je udeležila mednarodnega kongresa Pen-klubov v Dubrovniku, se je v nedeljo, dne 4. t. m. ustavila v Ljubljani, da bi slopila y ožji stik s slovenskim centrom. Delegacija, ki je obstojala iz ustanoviteljice Pen-kluba gospe D a w s o n Scott-ove (s sinom), generalnega tajnika federacije, g. Hermana Ou Ida, in oficijelnega delegata london. centra, g. Lyncha, je prispela popoldne iz Zagreba ter se proti večeru odzvala v spremstvu dr. Steleta in Jos. Vidmarja ljubeznivemu vabilu gospe Zide Novakove na čaj. Kesnejc pa so se angleški delegati seslali s celotnim odborom ljubljanskega Pen-kluba ua večerji pri predsedniku ljubljanskega centra, g. dr. Izidorju Cankarju. Pri tej priliiki so se pretresala vprašanja,, ki jih bo po znanih dogodkih v Dubrovniku mednarodni odbor federacije, kateri se bo sestal po počitnicah v Londonu, moral rešili. Naj omenimo, da je v tem odboru od letos naprej zastopana tudi Jugoslavija. V ponedeljek, dne 5. 1. m. so se angleški gostje z jutranjim vlakom odpeljali naravnost domov.
★
Zlatna knjiga (v založništvu Gezc Kolina, Beograd. Knez Mihajlova 1) je izdala naslednji publikaciji; Za mesec april More i moreplovck, mala čitanka o velikem morju, priredil Ž. Vukadinovič, a za mesec maj: »Tisoč in ena noč«, zbirka povesti za mladino.
Dan belokranjskih katol. deklet
Metlika, 5. jun.
Kako ne bi bil lep ta dan. Saj mora biti že bin-koštni pondeljek sam na sebi lep, solnčen in vesel. Pa jc bil ta dan še lepši za to, ker ga je belokranjskim dekletom okrasila Marija. 1 od njenim varstvom so se zbrale ta dan mladenke vesh Marijinih zastav v črnomaljski dekaniji. Kraj svojega zborovanja so si izbrale v Metliki, kjer slavi Marijina družba 30 letnico svojega obstoja. Trideset let ja že tudi stara dekliška Marijina zastava metliške družbe.
Brez posebnega zunanjega sijaja je sprejela Metlika dve dolgi vrsti deklet. Ena je prišla od postaje. To je pripeljal vlak; druga pa je prišla peš. Pojoč so hitele v cerkev, ki je bila za to slovesnost bogato okrašena. Devet zastav se je poklonilo Večnemu Kralju in deklet je bila cerkev kar do kraja pohia. Ob pol 11 je stopil na prižnico podzemeljske g. župnik lic, ki je v prelepem govoru pokazal, zakaj naj gre mladina in zakaj naj stopi dekle pod zastavo Marijino.
Popoldne se je vršil na komendskem dvorišču tabor Marijinih hčera. Kakih 800 se jih je zbralo. Celo iz Vinice jih je prihitelo lepo število. Veli-čaeten je bil dopoldne njihov sprevod skozi mesto do cerkve; prav tako prepričevalno je bilo popoldansko zborovanje. Še je pravega duha v našem narodu, še je mladina, ki ve, da je naša sreča, naša rešitev in tudi naše urejeno zemeljsko življenje le na potih božjih, na katera nas zanesljivo vodi Marija.
Tabor je vodil g. dekan B itn ar. Prvi je govoril metliški gospod prošt, voditelj metliške Marijine družbe, ki jtj pokazal zgodovino in sedanjost metliške družbe, ki jo je pred 30 leti ustanovil g. Karel Gnidovec, sedaj dekan v Žužemberku. Potem so pa pozdravljale zastopnice posameznih družb. Vmes so bile lepe deklamacije in dekleta 60 tudi kaj zapela. Marsikatera misel se je oglasila, marsikatera se je, upajmo, tudi prijela, d^ovsod Boga., ta je bila pač najbolj poudarjena, ker je tudi seda- ; njemu času najbolj potrebna. Tudi dekleta so po- j klicana, da ga v javnost poneso, da bodo tudi one ! prava vojska Kristusa Kralja, ki se hočejo boriti 1 pod Marijino zastavo.
Po končanem taboru so bile pete lilanije Matere božje. 800 grl, da je bila vsa hiša božja kakor ena sama silna struna — 800 grl se je priporočilo Mariji. Njej smo izročili sebe in vse silne potrebe našega časa in naše domovine, naših domačih in naših dragih, da bi Marija izkrmarila naš čolnič iz voda pogubnih in usodnih, da bi ona nakrenila v boljšo bodočnost.
Množica vžiga, tudi to pot je množica vžgala! Da bi le bil lo ogenj, ki ne bi ponehal, ampak vse bolj zaplapolal, da bi vžgal še tiste, ki tudi nosijo plemenita srca, pa ne upajo stopiti pod Marijino zastavo.
Pred 300 leti je bila Marija edina zanesljiva opora v težkem boju in brezupnem času naše na-
I rodne zgodovine. Tudi sedaj moremo ravno od Marije največ in najgotoveje pričakovati.
Voda in ogenj na delu
Voda spodjedla temelje hiše - Ogenj uničil hišo in dve gospodarski poslopji
Kočevje, 5. junija.
Kočevje je doživelo v nekaj dneh dve hudi nesreči, ki sicer nista zahtevali človeških žrtev, pač pa veliko niaterijalno škodo.
Prva nesreča se je zgodila v četrtek zvečer, ko ве jo nenadno porušila hiša v mestnem delu,Jù se imenuje »Sauzipk. Hiša je bila visokopritlična z mansardo, last g. Rankelja, ki je v Ameriki. V njej so stanovale tri družine Modičeva, Diirfeldova in Pečejeva. Že isti dan popoldne so začutili prebivalci v hiši, da stene sumljivo pokajo. Opozorili so zaradi tega mestno občino, ki je odredila komisijo. Ta komisija je izdala vsem trem strankam v hiši ukaz, naj so nemudoma izselijo iz hiše, kar so vse tri stranke tudi brez odlašanja storile. Nekako tri ure potem, ko je bilo poslopje izpraznjeno, pa se je prednja stena hiše z mansardo vred z glasnim ropotom zrušila. Pri tem so druge stene še bolj razpokale. Kakor smo slišali, bodo Rankeljevo hišo sedaj popolnoma podrli in izdali prepoved nadaljnje zaziduve te parcele. Da je prišlo do te nesreče, je krivda večinoma na strani gospodarja, ki je izpeljal strešne žlebove v zemljo ob hiši, namesto naravnost v kanal, kamor bi voda brez vsake škode odtekla v Rinžo. Tako pa je odtekajoča voda rahljala zemljo in uničevala sproti tudi hišne temelje. Ob zadnjem deževju je voda še bolj zrahljala zemljo, ki se je nato začela usedati, kar je povzročilo, da se je hiša podrla. Lastnik hišo g. Raukelj trpi zaradi tega od 80 do 100.000 Din škode.
Druga nesreča se je zgodila na binkoštni ponedeljek ponoči okrog četrt na 2. Ta čas je namreč nenadno izbruhnil požar v gospodarskih poslopjih
g. Šlavdabarja Josipa v Dolgi vasi, oddaljeni iz Kočevja komaj kak poldrugi kilometer. Ogenj, ki je začel uničevati seno in slamo ter suh les, je v velikih zubljih razsvetlil nebo, da je bilo videti požar daleč po vsej kočevski dolini. Ognjeni zublji so bliskovito zajeli drvarnico in skedenj, končno pa tudi hišo, št. 42, v kateri je stanoval mizarski mojster g. Josip Klaming s svojo družino. Napol oblečeni so se vrgli prebivalci goreče hiše na reševanje vsaj najbolj potrebnih stvari. Toda to se jim ni posrečilo. Ogenj jo zajel hišo v trenutku in jo v nekaj minutah popolnoma uničil. Čisto nekaj malega je g. Klaming rešil. Medtem so že prihitele na pomoč požarno brambe Dolge vasi, Livolda, Sal-kevasi, Rudnika in končno tudi kočevski mestni gasilci z avtomobilom in motorno brizgalno. Bil pa je ludi že skrajni čas. Ognjeni zublji so namreč objemali Ze tudi sosednjo hišo,, last g Schleiinerja, skedenj in sadno drevje okoli hiše; v nevarnosti pa je bila tudi hiša g. Miheliča. K sreči ni pihal veter in jo bilo v vseh vodnjakih dovolj vode, sicer bi bil trud naših vrlih gasilcev popolnoma zaman. Hiše, ki so bile v nevarnosti, so izpraznili. Po dolgem trudu se je gasilcem posrečilo, da so z združenimi močmi požar omejili.
Kako je požar nastal, nihče prav ne ve. Domnevajo, da jo bila na delu zločinska roka. Škodo na poslopjih bo lastniku deloma krila zavarovalnica. Nesrečen pa je toliko bolj mizarski mojster Klaming, kateremu je skoraj vse zgorelo, med tem ko proti požaru sploh ni bil zavarovan.
Tako nam niso niti binkoštni prazniki minili brez nesreče.
Koledar
Sreda, 7. jun.: Kvatre. Robert, opat; Babtista.
Osebne vesli
= Upokojen je Ambrožič Franc, profesor na gimnaziji v Kranju z ukazom od 23. marca. Upo-kojitveni dokret jo prejel dne '28. maju.
Diplomirani so bili nn pravni fakulteti ljubljanske univerze gg. Irkič Ignacij i/. Ljubljane, llvastja Franc z Jožice iu stolcer Kristjan z Jesenic.
Izpit jc napravil za čin akt. In rez. strokovnega kap. II. razreda strokovni poročnik Anton Vrabec.
Upokojeni so peli. kap. I. razr. Vekoslav Jurkovič; peli. kap. 1. razr. Vladimir Kurelee; peli. kap. II. razr. Tihomir Zmajič; nižji vojni uradnik Ul. razr. ekonomske stroke Lavoslav Abram; voj. pisar III. razr. Mirko Sinko ; peli. kap. II. razr. Mirko Baljak; višji voj. kapelnik 111. razr. Josip Čermak; višji voj. kapelnik IV. razr. Leopold Dvoržak; peli. major Gustav Matkovič in pošlo, vodja-uradnik VIII. položajne skupine voj. tehn. zavoda Milan Popovič.
= Razrešeni so službe rez. častnika peli. poročnik Tomislav Fabek; peli. podporočnika Joža Peternel in Milan Dekleva; peh. kap. I. razr. Avguštin Furlani; konjeniški kap. I. razr. Eugeu Čeligo.i; konjeniški kap. II. razr. Ivan Lubienski in sanitetni kap. II. razr. dr. Pavel Vajt.
Imenovan je zn voj. atašeja za Bolgarijo in Turčijo s sedežem v Sofiji topniški polkovnik za generalštabne posle Vasilij Petkovič.
= Imenovani so za pomočnika upravnika stalne voj. bolnišnice IV. armijeke oblasti peh. podpolkovnik lulij Niederlender; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. bataljona 1. pešpolka peh. kup. I. razr. Ignacij Tanko; za vršilca dolžnosti poveljnika 2. bataljona -13. pešpolka peh. kap. I. razr. Roman Sram; za vršilca dolžnosti referenta topništva poveljstva timoške divizijske oblasti topn. kap. I. razr. Rudolf teh in za vršilca dolžnosti pomočnika poveljnika mostarskega voj. okrožja peh. podpolkovnik Anton Hruza.
= Preveden je v rezervo prejšnji rez. peh. poročnik Ivo Jurkovič.
STARŠEM
priporočamo za člane družine, ki imajo bleda lica, slabe živce in so brez teka, »ENERGIN« za »krepitev krvi, iivccv in teka. Odraslim tri likerske čašice »ENERGINA«; otrokom tri male žličke »ENERGINA«. »ENERGIN« so dobiva v lekarnah, pol litra 35 Din.
Celle
& Sprejemni izpili v I. razred drž. realne gimnazije v Celju bodo v ponedeljek 26. junija od 8 zjutraj dalje. Prošnje s krstnim listom in zadnjim šolskim spričevalom je treba vložiti pri gimnazijskem ravnatelistvu najpozneje do 22. junija.
Q Tombola gasilnega druStva, ki se je vršila na binkoštno nedeljo pred magistratom, je predvsem osrečila naslednje tri igralce: I. dobilek 2000 Din je dobila šivilja gdčna Mira Tovornik iz Štor; II. dobitek 1500 Din je dobil g. Milan Kožuh, sin župana v Škofji vasi, ki je takoj daroval gasilnemu društvu 500 Din; III. glavni dobilek 1000 Din je dobil g. Valter Navratil, krznarski vajenec iz Zagreba,
& Umrli sta v tukajšnji bolnišnici: Ivana Ko-bal, 50 let, dninarica iz Sv. Pavla pri Preboldu, in Kandušer Dragotin, 8 let, sin najemnika iz Slivnice. N. v m. p.l
•G Se k smrtnim nesrečam ua železniški progi. O Kralju, hlapcu pri trgovcu Franu Kalanu v Celju, smo zvedeli, da je bil v službi zelo vesten in pošten. Stanoval je v Novi vasi in dosedaj še ni znano, kdaj je odšel od doma in kaj je iskal v popolnoma nasprotnem kraju Celja. — Pri poročilu o drugi avtobusni nesreči je pri telefonskem prenosu nastalo nekaj napak. Pokojni Jurjovc je bil star 25 let in je stanoval na Zg. Hudinji in nesreča se je zgodila v ponedeljek dopoldan, ne popoldan, kakor je v poročilu, kar jc pa itak iz nadaljnjega samo ob sebi razvidno.
0 Izgubljena aktov&a. V soboto jc bila med 9 in 10 zvečer izgubljena nekje v mestu rjava usnjala aktovka, vredna okrog 60 Din.
Jesenice
Spored potujoče kmetijske razstave v sredo, dne 7. junija 1933 na Jesenicah. Ob 7.45 sprejem na kolodvoru. Od 9 do 10 tečaj za kopunjenje v ; risalnici osnovne šole. (Dobičkanosna panoga v gospodinjstvu.) Od 10 do 11 predavanje o živinoreji združeno z ustanovitvijo živinorejskega selektivnega društva. Tega predavanja naj se udeleže predvsem gospodarji jeseniške občine. Od U do 12: šole. Od 3 do 4 predavanje o perutninarstvti v ri-občanov iz Hrušice, Planine in Plavškega Rovta. salnici osnovne šole. Od 4 dalje ogled razstave Skioptične slike v osnovni šoli (v telovadnici) ob ! 8 zvečer. Razstava traja — dokler bodo ljudje, j Obiskovalci razstave imajo polovično vožnjo po I železnici. Vstopnina 2 Din od osebe. Otroci so vstopnine prosti. Petelinčke za kopunjenje lahko prinesejo posestniki s seboj in sicer približno 6 tednov stare. — Odbor.
Letina v Beti Krajini
Povsod je deževje naf>ravilo veliko škode. Tudi tostran Gorjancev to čutimo. Vendar je pri nas vse nekoliko pohitelo, ker se je solnce močno upiralo one dni po veliki noči. Tako je sadje primeroma lepo odevetelo in posebno slive obetajo bogato letino. Jablane in hruške so lepo cvetele in bi bilo sadja gotovo prav mnogo, če ne bi nastopili v toliki množici razni zavijači, cvctoderi in strigavci, ki eo kar tekmovali v tem, da čim več sadja pojedo že v cvetju. Trta se razvija precej počasi. Nastavila je precej, če bo le vreme tudi ugodno, da bo tudi sad obrodila, — pa da bi ne bilo treba tolikega škropljenja, ker ni s čim kupiti galice. Povodnji so sicer tudi zadele mestoma, vendar niso napravile mnogo škode, ker voda ni posegla bolj široko kot ob vsakoletnih povodnjih. Le tam, koder je teklo čez polja proti strugi, se je godila škoda. Tako je prizadetih nekaj posestnikov okoli Podzemlja.
7 metrov globoko padel
Pri Nemaničevih v Želebeju stavijo nov kozolec. StaTega je zrušila nevihta lani meseca septembra. — V soboto so hiteli delavci s polno hi-trico, da bi bilo delo čimbolj dogotovljeno. Pri tem pa je zgubil ravnotežje prav gori na »glajtu« Štiglic Štefan iz Cerovca. V padcu se je enkrat zadel ob nižji tram, da je bila tako sila udarca nekoliko zmanjšana. Vendar se je od težkega padca onesvestil. Sreča je bila, da ni bilo po kozol-cevih tleh nikakih predmetov, ob katerih bi se mogel še bolj pobiti. Tako so ga čez nekaj časa zbudili iz nezavesti. Zdravnik, ki je takoj prišel z avtomobilom iz Metlike, ni mogel najti taikake težje poškodbe.
Izlet dopisne trgovske šole
Ljubljana, 0. junija.
Dopisna trgovska šola, ki bo v kratkem zaključila prvo šolsko leto, je povabila svoje učence na binkoštne praznike v Ljubljano na skupni sestanek, kjer so se lahko spoznali. Šola ima učence razslresene po vsej Sloveniji. Zato ni čudno, če so prihajali učeaici s štajerske, Dolenjske, Gorenjske in Bele krajine. Že skoro celo šolsko leto so se učili pod vodslvom istih profesorjev, v nedeljo pa so se prvič osebno spoznali. Pa so bili tudi ti učeaici prav posebni »šolarčki«. Med njimi so bili rudarji iz Trbovelj, župani, šoferji, veleposestniki, čevljarji, lastniki podjetij, trgovski pomočniki ild. Ni ga skoro poklica, ki v tej pestri družbi ne bi imel zastopnika.
Okrog sto se jih je Zibralo na binkoštno nedeljo v Ljubljani, kjer so si ogledali v spremstvu svojih profesorjev nebotičnik, velesejem, muzej in Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, kjer jih je pozdravil v imenu predsednika Zbornico in pokrovitelja Dopisne šole g. dr. Pogačnik, ki je goste vodil tudi po poslopju. Po skupnem kosilu pri Slamiču so se člani odpeljali z avtobusi na Turjak. Najprej so si ogledali lepi in dobro ohranjeni grad 7. neštetimi zgodovinskimi zanimivostmi. Nn lepi gozdni jasi v bližini Turjakn pa so člani priredili malico na prostem., in ko je bil privezan želodec, je spregovoril upravnik Dopisne trgovske šole g. jirof. Krošel in pojasnil člnmom vodilne smotre. Dopisno trgovsko šole in njeno organizacijo. Z vsemi silami skuša doseči Dopieuu trgov-
ska šola izobrazbo uaroda z izobrazbo posameznikov. Zato je Dopisna trgovska šola v prvi vrsti šola, ki poučuje individualno vsakega posameznika tako, kakor je primerno njegovi izobrazbi, zmožnostim in potrebam. Do sedaj ima šola že tečaje za moderne jezike in trgovinske predmete, poleg tega dvorazredno trgovsko šolo in zadružne tečaje. Do sedaj je pristopilo v šolo že več sto učencev in število še vedno narašča. Največ je pač učencev, ki se zanimajo za jezike in trgovsko predmete. Prav lep uspeh je dosegel tudi zadružni tečaj. Kar se tiče učencev, je zanimivo, da niti spol niti starost niti služba ne ovirajo izobrazbe željnih ljudi, saj jo najstarejši učenec star 6G let, najmlajši pa 16. Gotovo je, da bo šola, ki omogoča izobrazbo kljub poklicu, zlasti v današnjih časih, našla^ še mnogo učencev, ki bodo izrabili ugodno priložnost in si z izobrazbo izboljšali svoj gimotni položaj. — Za tem je govoril še profesor Capuder o gospodarskih vprašanjih, nakar se je razvila živahna debata.
Talko je minil popoldan in na večer so se odpeljali učenci z. večernimi vlaki na vse strani, odločeni, da v čim krajšem času osnujejo lastno organizacijo, ki bo vezala sicer lako raztresene člane.
— Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča »Franz-Josei« voda posebno pri porodnicah z iz-bornim uspehom. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Vlomilci iz Doba obsojeni
Ljubljana, 6. junija.
Trije mladi vlomilci so 15. marca letos ponoči skoraj oplenili trgovino Ivana Detele v Dobn pri Domžalah. Odnesli so več vreč kave. sladkorja, cigaret in raznih sladkarij v skupni vrednosti za približno 5000 Din. Svoj plen so spravili pod neki kozolec in od tam skušali blago vtihotapiti v Ljubljano. Prvo noč stu dva nosila eno vrečo blaga. Ob Šmartinski cesti nu pol i 11 pa je mladi stražnik Anton Kraljič prijel sumljivega človeka. Ta je sprva bil miren. Nato pu je vrgel vrečo proč in sc zakadil v stražnika. Na pomoč nui je še priskočil njegov pajdaš, ki je stražniku s silo vzel gumijevko in ga / njo tolkel po glavi. Vlom v trgovino je zasnoval najmlajši med njimi, ki je pri trgovcu Deteli služil za hlapca.
Silvij Ferčnik. 22 letni delavec jo pred malim senatom dejal: »Vse je res. Vlomili smo. Drugi obtoženec Viljem Živec, 23 letni delavec iz šempasa je pritrdil in Ireji obtoženec 2t letni Jakob Jančar je zaključil svoj zagovor: »Vse je res, kar sta povedala prva dva. Načrt za vlom pa sem jaz iztuhtal.« Bili so obsojeni kot nevarni in mladi vlomilski tipi prav strogo in sicer Silvij Ferčnik^ na 18 mesecev robije. njegov drug Viljem Živec na 8 mesecev strogega zapora in v izgon iz naše države zn 5 let. tretji Jančar ua na 6 mesecev strogega zapora.
Ostale vesti
—	Bivši marijaniški gojenci so sklenili, da namesto venca na grob pokojnega gospoda prošta darujejo za Marijanišče vsak po 100 Din. Tako storimo najbolj v duhu svojega velikega, nepozabne-gi vzgojitelja, dragega očeta. Prosimo vse marija-niščnikc zunaj po deželi, da store isto. Darove naj pošljejo na naslov g. prof. Antona Anžiča, Marijanišče. Duhovniki naj opravijo zanj po eno sv. mašo. — Ljubljanski.
—	Vincencijeva koiifercnca zn akademike v Ljubljani prosi vsa dobra srca, da ji v teh težkih časih pomagajo reševati bedo naših študentov. Iz dneva v dan prihajajo prošnje za podpore v denarju, obleki, obutvi itd., a koliko jih moramo z. težkim srcem odkloniti ali odložiti, koliko prošnjam pa lc delonui postreči. Kolikokrat smo že poslali po 200 prošenj na vse kraje in ljudi, a odgovorov je prišlo po 10—12. čisto gotovo, da s tem nc moremo zadostiti prošnjam naših prosilcev in konferenca je bila prisiljena zadolžiti se. čc sploh se hotela podpirati revne akademike. Zato prosimo vse. da nam pomagate i/, stiske in darujete; saj boste darovali za božje plačilo in v božjem imenu. Akademska Vincencijeva konfcrcnca prosi vse, ki bi hoteli mesečno pošiljati prispevke, da ji to javijo, du jim pošljemo položnice nn njihov naslov, kajti le od stalnih podpor bo mogln Vincencijeva konferenca še nadalje opravljati uspešno svoje karitativno delo med študenti. Naslove pošiljajte na: Vincencijeva konfcrcnca zn akademike v Ljubljani, Streliška ulicn 12.
—	Sprejem v Pomorsko voj. akademijo. Službene novine št. 123 od 3. t. in. objavljajo, da bo letos sprejetih v prvi lebiik Pomorske voj. akademije v Dubrovniku do 20 gojencev. Natančni pogoji so navedeni na drugi in tretji strani.
—	Prepovedan tisk. Službene novine od 3. t. m. objavljajo, da je prepovedalo državno tožilstvo v Zagrebu prodajati in razširjati št. 22 ilustriranega tednika »Wiener Bilder' od 28. maja t. 1. in brošuro »Mali prilog kulturnoj povjesli Hrvatskojc od Rudolfa Hercega, ki je izšla v Zagrebu.
—	Gad jo jc pičil. 13-letna Kukelj Marija iz Ajdovca pri žužembcrku je nabirala v petek popoldne na njivi za prešiče. Pri nabiranju jc slišala neko sikanje, kmalu pa občutila v peto zbodljaj. Ko se jc ozrla, je videla |)olcg noge gadn. Hitro jc odšla k sosedovim. Tam so ji nogo pod kolenom trono prevezali in jo iiozneje prepeljali v žensko bolnišnico v Novo mesto. Njeno stanje je nevarno.
—	Hiša se podiral Pred leti je vse drvelo v Ameriko. Pa so razmere silile za boljšim zaslužkom tudi Jureta Mužarja iz Radovič pri Metliki. Šel je v Argentino. Sedaj ni ne njega ne denarja. Dom
i pa je obiskala kriza. Na vsa okna je potrkala, tako da se je morala cela družina razbežati, sedaj se bo razbežala pa še hiša. Te dni se je zrušila ena stena, pa se bodo kmalu še ostale. To je sad ljubezni, ki ga rodi tujina. Kar dober simbol je to tega, da je tujina mačeha.
—	Kako postrežete svojim gostom Vam pove knjigo :>Naši gosljc«, katero je priredila S. M. Deodnla Kump, gospodinjska učiteljica v Ljubljani, 1933. 63 strani besedila in 68 slik. Cena elegantno vezani knjigi je 45 Din. Založila Jugoslovanska knjigarna v T.jubljani. — To je po vojni prva slovenska knjiga, ki jc izpolnila veliko vrzel v literaturi vsake gospodinje, to jc o strežbi (eerviranju) pri mizi in predpripravah za razne jiojcdine, ki sc prirejajo v domačem krogu med znanci in prijatelji in izrednih držabnih slnvnostih (čajanke, banketi itd.). Knjiga je razdeljena v 2 deln: n) v splošni, b) v posebni del. Knjigo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam, bivšim učenkam gospodinjske šolo in tečajev, ter natakaricam in natakarjem.
—	»Toaleta«, najnovejša strokovna knjiga za prikrojevanje damskih oblačil. To je naslov knjigi, ki jo je sestavil, spisal, zrisal in izdal strokovni pooblaščeni učitelj Teodor Kune v Ljubljani. Težko je dandanes prisoditi človeku tolike energije, da z
1 ogromnimi stroški izda strokovno knjigo vprav v
: času največje krize, knjigo, kateri se na vsaki strani teksta in risb pozna dolgoletna praksa in popolno poznavanje tvarine. Za naše razmere je pričujoča knjiga unikum. Vsekakor bo vsem našim damam in prikrojcvalnicam nadvse dobrodošla. V kritiku knjige se nc moremo spuščati, ker tvarina,
Naznanila
Pevski zbor Glasbene Matice: V četrtek ob 20 važna vaja — sestanek vsega zbora. Pogovor glede Ribnice. Neodložljivo zadržani naj to sporoče odboru! Drevi ob 20 odborova in roditeljska seja. — Odbor.
Letni redni obrni zbor pevskega zbora Glasbene Matice bo v ponedeljek dne 10. junija t. 1. ob 20 v Hubadovi dvorani v Vegovi ulici z običajnim dnevnim redom.
Sestanek članov »Podpornega društva železniških uslužbencev in vpokojencev bo dne 8. junija t. 1. ob 3 popoldne v dvorani restavracije pri Levu v Ljubljani, Gosposvetska cesta.
IMaše dijaštvo
Akademkinje, ki se žele pred odhodom na počitnice še nekoliko zbrati in obnoviti, prisrčno vabimo, da se udeleže duhovne obnove, ki bo zanje v uršulinskem samostanu v Ljubljani v četrtek 8. junija. Ob petih popoldne bo govor, naslednje jutro ob pol osmih sv .maša in sv. obhajilo. Vse se bo vršilo v kapeli zavoda. Vhod pri porti.
Poizvedovanj»
Zaostal je srednje velik volčji pes, medvedje oblike, rjav, belkast, v sredini repa ima nekoliko črne dlake. Najditelj naj javi naslov upravi »Slovenca«.
Zavitek not (rokopisov kor. nar. pesmi) jc nek-! do izgubil. Ker so za lastnika velike važnosti, sc ! najditelj naproša, da jih odda v uredništvu »Slo-! venca«.
Radio
Program* Kadio-Liubtfanai
Sreda, 7. junija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 čas, plošče, borza — 18.00 Otroški kotiček (gdč. Vencajzova) — 18.30 Angleške plošče — 19.00 Junaki današnjega časa (Pavel Ku-naver): Jack Mc Laren med Avstralci — 10.30 Literarna ura: Mednarodni kongixs Pen ldubov v Dubrovniku (prof. Koblar) — 20.00 Na pragu novejše glasbe (dr. Dol mar) — 20.30 Večer sodobne slovenske glasbe: I. Samospevi ge. prof. Verbi-čeve, II. Samospevi g. Franko Otokarja — 20.40 Prenos iz Belgrada: dr. Vošnjak: Iz zgodovine jugoslovanskega zadružništva — 21.30 Čas, poročila 22.00 Radio orkester.
Četrtek, 8. junija: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 18.00 Radio j orkester 19.00 O spomladanski prehrani (ga. Ku-melj) — 19.30 Pogovor s poslušalci (prof. Preželi)
—	20.00 Prenos iz ljubljanske opero — 22.30 Čas, poročila.
Drugi programu
Četrtek, 8. junija.
Zagrob: 20.00 Prenos iz Ljubljane — Bclgrail: 20.00 Prenos iz Ljubljane — 22.40 Ciganska glasba
—	London: 21.00 Koncert vojaške godbe in klavirska glasba — Paris: 20.00 Madame Buttrefly, ope-
I reta, Puccini — Rim: 21.45 Violinski koncert — 22.15 Orkestralni in zborovni koncert — Milan: j 20.80 Othello, opera, Verdi — Varšava: 20.00 Lahka glasba — 21.10 Arije — Praga: 20.05 Pester koncert — Langenberg: 20.45 Simfoničen koncert
—	Frankfurt: 21.15 Orkestralni koncert — Dunaj: 20.35 Pestra ura.
ki jo vsebuje, sodi kvečjemu v izvežbano pero v tej stroki izšolanih moči, ki jih pa mi žal nimamo. Knjigo priporočamo.
—	V vseh družabnih krogih so zelo pazi na negovane zobe. Smotrena nega ust je vztrajno uporaba znane in priljubljene Chlorodont zobne paste. Tuba 8 Din.
—	Slovenci, ki potujete v Zagreb, ne pozabite obiskali slovensko gostilno Vladimir Černe, Radi-čeva ulica št. 1 (u dvorišču) tik Jelačičevega trga.
—	Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v žclodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefovn« grenčica, večkrat nn dan použita, krasen pripomoček.
Jedro U. S. A. ie gnilo
K ai oslane od tovornega avtomobila
Drzni letalec James Mattern, ki je odletel iz New-Yorka na polet okoli sveta. Letel je iz New. Yorka v Oslo in tamkaj pristal. Iz New-Yorka se je dvignil v soboto ob 4 zjutraj. Po pristanku v Oslu je takoj odletel še v ponedeljek v Moskvo, kamor je prispel ob 4 popoldne. Priêakovali so ga v Berlinu, a na veliko razočaranje Nemcev ni tamkaj pristal. Iz Moskve bo letel čez Sibirijo na Alasko in od tam zopet v New-York. Mattern se je že lansko leto podal v družbi z Griffinom na polet okoli sveta, a je moral svoj načrt opustiti, ker je moral zasilno pristati na pojjsko-ruski meji
Trda koža nese
V Hollywoodu so te dni slavili svojevrsten rekord. Glumec Kennedy je postavil tale rekord: Prenesel je 700 udarcev s pestjo, 150 cvetličnih vaz so razbili na njem, 200 paradižnikov se je odhilo od njegovega hrbta, 400 opek in 150 jajc. S tem je Edgar Kennedy prestal novo skušnjo in si je utrdil svojo pozicijo v Hollywoodu, kjer ga rabijo za komične prizor«.
Zakonca MolUson, ki sta oba znana kot prvovrstna letalca, se pripravljata na polet iz Londona v New-York in nazaj. Preleteti nameravata 9000 km. Iz Anglije pa bi morala odleteti že v ponedeljek.
Nemšho-italiiansha žlahla
Danes 7. junija bodo v Kasselu slovesno izročili oblast novemu predsedniku hesenskemu princu Filipu. Slovesnosti se bosta udeležila tudi njegova soproga princesinja Mafalda in italijanski prestolonaslednik. Govorili bodo pri tem pruski ministrski predsednik Goring, državni namestnik Sprenger in novi predsednik sam. Potem bo slavnostna predstava v državnem gledališču in ba-kljada. Dne 8. junija bo novi predsednik v sprem-»tvu Goringa obiskal Frankfurt a. M., kjer bodo tudi oficijelne slovesnosti. V Kasslu pričakujejo med drugimi tudi 30 italijanskih časnikarjev.
V nedeljo jo poteklo 150 let. odkar sta sc Francoza, brata Montgolfier. dvignila v balonu (slika na levi). To je bil začetek zrakoplovstva, ki je v poldrugem stoletju nepričakovano razvilo, kakor nam kaže slika na levi. Zrakoplov je pritrjen na ladjo
banke kupili 1,250.000 delnic družbe Allegheny Corporation in plačali za vsako 20 dolarjev, med- j tem ko je bila njihova tržna cena 31 do 35 dolarjev. Delnice so potem poskočile na 57. Koliko so pri tem zaslužili bankirji in Morganovi prijatelji, je pač takoj razvidno. Med osebami, ki so se vmešale v to zadevo, je sam finančni minister Woodin, nadalje general Pershing, polkovnik Lindbergh, Owen Young, znan po slovitem Youngovem repa-racijskem načrtu, bankir Lamont in drugi. Pred komisijo je bil prečitan seznam drugih 60 bančnih svetnikov, ki so prejeli od banke posojila, a jih niso vsi vrnili, čeprav so ta zapadla. V tem seznamu so general Dawes, znan po svojem reparacijskent načrtu, Norman Davis, načelnik ameriške delegacije v Ženevi, senator Mac Adoo, bivši tajnik finančnega ministrstva, nadalje bivši tajnik vojne mornarice Adame, R. B. Mellon, brat znanega politika in bankirja, Georges Baker, predsednik First National Bank, Newton Baker, bivši vojni minister, bankir Karel Mitchell, ki je tudi pod procesom, Alfred Sloan, predsednik General Motors, Simone, nekdanji borzni predsednik, Taylor, predsednik U. S. Steed Corporation, in drugi.
General Dawes se je opravičeval, da je najel posojilo 75.000 dolarjev 1. 1931., ko je bil ameriški poslanik v Londonu, a je to posojilo vrnil aprila j. 1932. Bankir Morgan trdi, da je plačeval ! '331. in 1932. osebne davke na Angleškem, kamor s je preselil. Omenil je, da je 1 1929. plačal samo na taksah 11 milijonov dolarjev.
Tožilec Pecora je predložil še drug seznam gospodov, ki so po posredovanju Morgana kupili delnice podjetja Standard Branch po 32, medtem ko je bil tečaj na borzi 40. Tudi na tem seznamu so po večini že imenovane osebe, poleg njih pa še rajni predsednik Coolidge, nadalje Wallach Don-ham, Rooseveltov svetovalec. Tisk zahteva glavo finančnega ministra Woodina, nadalje odpoklic ameriškega delegata v Ženevi Normana Davisa.
Najnovejše afere se veselijo tudi italijanski antifašisti v Parizu, ker je Morgan glavni bankir g. Mussolinija. Italiji je dal velika posojila in poleg tega financiral fašistično propagando v Ameriki.
Pri h.yritzu med Hamburgom in Berlinom se je zgodila huda avtomobilska nesreča. Šofer je s tovornim avtomobilom peljal mleko, toda radi premočnega zaviranja se je zavora vnela in nastala je
strašna eksplozija. Bila sta dva mrtva.
Odkrili so nove žarke
Sam z letalom okoli sveta
Franooski poslanik v Dublinu, Alphand, je bil imenovan za poslanika v Moskvi
Gospodinja: »Kdo je razbil vazo?< Služkinja: »Mačka, gospal< »Katera mačka?« »Oj, gospa, ali nimate mačke?«
Velebaakir John Pierpont Morgan polaga prisego pred preiskovalno komisijo
Ameriška in, lahko rečemo tudi, svetovna javnost stojita zopet pred senzacionalno afero, ki dviga zagrinjalo izpred zakulisnega političnega in gospodarskega življenja v Ameriki. Velebankir Morgan in dolga vrsta njegovih političnih in zasebnih prijateljev se morajo zagovarjati pred preiskovalno komisijo senata zaradi korupcije. Morgan je v prvi vrsti obtožen, da ni plačeval davkov.
Obtožbo zastopa pred senatno komisijo advokat Pecora. Iz njegove obtožnice je razvidno, da so Morganovi znanci s posredovanjem Morganove
Francoski zdravnik dr. Becart je sestavil aparat za transfuzijo krvi, ki deluje nekako tako kakor človeško srce in bije tudi v istem ritmu. Aparat odvaja kri od zdravega človeka in jo dovaja bolnemu. Poleg tega ima tudi to prednost, da prepreči dovajanje pokvarjenih krvnih celic. Podoben način transfuzije krvi je že davno uvedei neki ruski zdravnik
Največji del ljudi je neozdravljivo gluhih za višje glasove, za glasove, ki so vredni, da bi jih poslušali. Če bi bili vsaj mutasti, da bi nam pri-! hranili poslušanje njih govoreče nesramnosti. — j Papini.
Leon Trocki, ki se baje pogaja za povratek v Rusijo. Stalin menda ni njegovemu povratku nasproten, toda vprašanje je, ako pojde Trocki v past, iz katere ne bo več izhoda.
Hripa v Ameriki
V Santiago de Chile razsaja huda hripa. Od vsega prebivalstva, to je od 600.000 ljudi je obolelo 50.000 meščanov. Vse bolnišnice so polne. Vlada je odredila, naj sprejmejo bolnike v šole in druga javna poslopja, ki so jih spremenili v bolnišnice. Hripa k sreči ni nevarna. Umrlo je razmeroma le malo bolnikov. Vlada je ustavila promet z Bolivijo, kjer razsajata tifus in koze.
Dr. Slipher, ravnatelj opazovališča Lowell, je v svojem poročilu na seji Ameriške geofiziične zveze poročal o odkritju novih žarkov, ki izžarevajo izpod neba ponoči. Teh žarkov ne smemo zamenjati s solnčnimi žarki, ki jih oddajajo dalje zvezde ponoči. Dr. Slipher trdi, da se njegovi žarkii porajajo v našem ozračju kot učinki neposrednega solnčnega izžarevanja. Obstoj teh žarkov je dokazal s posebno spektro-skoptičnimi raziskavanji. S posebnim aparatom je lahko napravil istočasno pet fotografij podnebnega spektra, in sicer na petih različnih točkah, štiri v smereh vzhod, zapad, jug in sever in peto v smeri proti zenitu. Pri primerjanju teh petih spektrov je dr. Slipher odkril nove žarke, izmed katerih sta važna dva; eden odgovarja rumeni črti, drugi pa zeleni črti spektra. To zadnjo črto pripisujejo dušiku. Prikaže se zvečer takoj, ko neha mrak in zjutraj, pred nastopom zore. Po njegovem mnenju je ta črta istovetna z najvišjo črto spektra polarne zore. Ker te žarke povzroča solnčno izžarevanje, ki so v tesni zvezi s jx>-larno zoro, bi bilo bržkone mogoče z natančnim preiskovanjem odkriti jakost izžarevanja samega v zvezi s solnčnimi madeži. Nekateri zdravniki menijo, da bi se dalo bržkone na ta način razložiti, zakaj se določene bolezni pojavljajo v določenih dobah.
Slab omen
V nedeljo je v Fiirthu pri Niirnbergu m», rodnosocialistična stranka priredila popoldne veliko letalsko prireditev, katere se je udeležila ogromna množica ljudi. Udeležil se je je tudi predsednik državnega zbora in pruski ministrski predsednik Goring, ki je dospel z letalom, katero je vodil sam. Na prireditvi je imel govor, v katerem je zahteval, da se Nemčiji zopet dovoli vojno letalstvo, da bo mogla odbijati sovražne letalske napade. Četrt ure po njegovem govoru se je zgodila velika nesreča. Dve letali sta izvajali vajo, s katero sta hoteli zbiti iz zraka pritrjen balon. Pri tem sta letali trčili in padli na zemljo ter sta oba pilota mrtva. V enem izmed letal se je nahajal spremljevalec, ki pa fe dvajset metrov nad zemljo skočil iz ktaia in ostal nepoškodovan. Ob 6 zvečer je ministrski predsednik Goring z letalom odpotoval dalje v Frankfurt a. M.
Oče in sin
Jurghis — litvanski pesnik, ki je zdaj za poslanca — mi je dejal nekega večera v Firenzi, govoreč o svojem fantku, ki je imel sedem let: »že zdaj sem se naučil od njega več, nego ga bom mogel kdaj naučiti jaz.«
Na zemlji in v zraku skupar
Btagor gluhonemim
Ne slišati in ne govoriti sta brez dvoma ne-izrazni in strahu polni nesreči.
Toda vsaka nesreča je po tisti skrivni pravici, ki popravlja navidezne krivice, plačilo, ki ga dolgujemo za kakšno srečo, ki se večkrat ne opazi: t a k ô se zdi naravna.
Ce poslušamo pogovore ljudi, skoraj vseh ljudi, v skoraj vseh minutah njih življenja, pro-staške, neplemenite, neodkritosrčne pogovore in takô da izdajajo skupno človečnost, ki se peha in trudi: se primeri — naj nam odpusti, kdor ima srečno pravico, da odpušča — da zavidamo naše i brate, kateri ne slišijo.
Maribor
□	Prevzvišenl naslovni škof dr, I. TomažlC se
fe podal na binkoštni ponedeljek v Slovenske gorice, kjer bodo tekoči mesec birmske slovesnosti. Včeraj je bilo birmovanje pri Sv. Lenartu, danes pri Sv. Juriju, jutri pri Mariji Snežni. Dne 12. t. m. bo prevzvišeni delil zakrament sv. birme pri Sv. Ani, dne 13. t. m. pri Sv. Benediktu, dne 14. t. m. v Negovi, dne 17. t. m. pri Sv. Antonu, dne 18. t. m. pri Sv. Rupertu, dne 19. t. m. pri Sv. Trojici.
□	Župan zopet uraduje. Mestni načelnik dr. Lipold je po povratku iz Belgrada včeraj zopet prevzel svoje posle na mestnem načelslvu.
□	Polkovno slavo je obhajal na binkoštni ponedeljek do-poldne mariborski 32. topničarski polk kot spomin dneva, ko so njegove baterije ob priliki koroške olenzive zagrmele na Gosposvetskem polju. Na dvorišču vojašnice v Stritarjevi ulici se je vršila dopoldne cerkvena slovesnost ter sta .opravila obrede vojaški kurat Z a v a d 1 a 1 in prota T r b o j e v i č. Navzoči so bili mnogi odlični gostje, kakor mestni poveljnik general Hadžič, mestni župan dr. Lipold, okrajni glavar dr. Ipavic, podnačelnik Ajlec in drugi. Vojaštvo in goste je pozdravil v zanosnem govoru polkovni poveljnik polkovnik Popadič.
□	V prid »Doma revežev« priredi agilna mariborska Krščanska ženska zveza dobrodelno tombolo v nedeljo dne 11. t. m. s pričetkom ob 2 popoldne na Trgu Svobode. Vsaka tombolska kartica stane samo 2 Din 50 par, Segajte po -njih! Krasna razstava glavnih dobitkov v izložbi palače Hranilnice Dravske banovine v Gosposki ulici.
□	Upokojeni učitelji iz МагЉота in okolice se sest;«aejo v četrtek dne 8. t. m. ob 15 pri Renčelju na Pobrežju. Na sporedu poučno predavanje.
□	Razstava pri šolskih sestrah zbuja med občinstvom občo pozornost. Krasna ročna dela in risbe! Razstava je še danes odprta in sicer od 8 do 12 in od 14 do 19; nameščena je v pritličju šolskega poslopja in v risalnici v prvem nadstropju,
□	Smrt kosi. Na Magdalenski št. 32 je umrl včeraj zjutraj zasebnik gosp. Filip Tement. Dosegel je starost 67 let. Blagega in spoštovanega pokojnika bodo pokopali jutri popoldne na pokopališču v Radvanju. — Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje.
□	Obrtno gibanje. Nove obrtne pravice so dobili v zadnjem času: Ana Lackner, trgovina z mešanim blagom, Magdalenska 91; Andrej Rus, prevažanje, Dir. P. Turnerjeva 9; Terezija Furlan, gostilna .Glavni trg 19; Terezija Marek, gostilna Be-tnavska 39; Leopold Babič, čevljar, Vetrinjska 5; Ivan Merdavs, prevoz z brodom, Trstenjakova 4; Albert Ilergold, avtoizvošček, Slovetaska 22; Karel Lederer, mizar, Trdinova 18; Mariborska tvor-nica perila, Tržaška 8; Karel Trafenik, gostilna, Gosposka 26; Alojzij Lisjak, restavracija, Aleksandrova 3; Josip ZafI, mesar, Kralja Petra trg 1.
□	Še eno lekarno dobimo. Banska uprava je izdala odlok o ustanovitvi nove lekarne v Mariboru, ki bo imela svoj okoliš v vzhodnem delu mesta in sicer vzhodno od Sodne ter južno od Marijine ulice. Lekarno bo osnoval mag. phar. Josip Vladovič, bivši lastnik lekarne »Pri zamorcu«,
□	Življenje in smrt. V mesecu maju izkazujejo številke o življenju in smrti v Mariboru 106 rojstev (točno polovico: 53 dečkov in 53 deklic), 77 smrti (39 moških in 38 ženskih) ter 30 porok. Na posamezne župnije se razdelijo te številke naslednje: v stolni župniji 68 rojstev (porodnišnica), 14 smrti, б^рогок. Frančiškanska: 9 rojstev, 11 smrti in 12 porok. Svf Magdalena: 27 rojstev, 50 smrti (bolnišnica) in 11 porok. Protestanti beležijo eno rojstvo in eden smrtni slučaj ter eno poroko, pravoslavni pa eno roj'stvo in en slučaj smrti.
□	Na Rečnikovi hiši je sedaj padlo ogrodje
ter se je pokazalo, da je nova stavba v Taborski ulici kaj impozantna. Le škoda, da zaenkrat še zija ozka luknja med novo hišo in sosednjo stanovanjsko zgradbo. Morda se bo našel kmalu podjeten človek, ki bo tudi to odprtino izpolnil s primerno zgradbo, nakar bo dobila Taborska ulica, zlasti ko bo enkrat regulirana ter spojena s Pobreško cesto, čisto drugo lice ter bo pogled z mostu proti desnemu bregu mnogo prijaznejši,
Q Povečanje obratov v tovarni svile. Tkalnica svilenih izdelkov Karel Thoma namerava povečati svoj obrat in sicer bo zgradila novo barvarno. Novi oddelek bo deloma nameščen v dosedanjih prostorih tovarne v Mlinski ulici, deloma pa se bo povečal z dozidavo novih objektov na sosednji parceli. Danes popoldne bo na licu mesta strokovni krajevni ogled in obravnava.
□	Na Dravskem polju napovedujejo zopet požare. Ko so orožniki iz Rač in Pragerskega izsledili enega požigalca, ki je uganjal svoja zločinstva v Šikolah, je rdeči petelin za nekaj časa izginil z Dravskega polja. Pa ne za dolgo; v noči od hin-koštviega ponedeljka se je zopet pojavil in sicer v Spodnjih Račah. Okoli pol druge ure po polnoči je prebudil vaščane ognjeni sij. Goreli sta gospodarski poslopji posestnikov Baumana in Šlamber-gerja, da je bilo nebo visoko ožarjeno ter se je videl ognjeni sij celo iz Maribora. Na pomoč so prihiteli najprej gasilci iz Rač, kmalu so pribrzeli še Podovčani in za njimi tudi vrli gasilci iz daljnega ■pobrežja pri Mariboru s evojo avtomobilno motorko. Ob svitu plamenov so napeljali nagloma cevi iz račkega potoka in curki vode so rešili sosednja poslopja pired uničenjem. Gorečim hlevom pa ni bilo več pomoči ter ju je ogenj požrl do tal. Oba posestnika trpita skupno preko 100.000 Din škode, dočim znaša zavarovalnina pri obeh le 30.000 Din. — Značilno je, da so domačini že v ponedeljek popoldne dobili od neznane smeri obvestilo, da bo pri njih kmalu gorelo. Niso pa temu polagali posebne važnoeti, toda izkazalo se je žal za resnično.
□	Kabel polagajo. Monterji in delavci mestnega električnega podjetja so pričeli na Aleksandrovi cesti s polaganjem kabla, ki bo dovajal elektriko novemu poslopju kolodvorske carinarnice. Kabel bo izpeljan od bližnjega transformatorja.
□	Penezov veliko. Na mariborski carinarnici so nabrali v preteklem mesecu vsega skupaj 3,826.906 Din 25 par dohodkov. Od tega je vrgel uvoz 3,819.861 Din 75 par, izvoz pa 7044 Din 50 par.
□	Na primicije letošnjih mariborskih novo-mašnikov imajo dostop samo povabljeni dijaki in akademiki.
Q Otroci zanetili požar. V Razvanju pri Mariboru je gorelo pri znanem čebelarju in posestniku Lašiču. Vnel se je hlev, kjer so zanetili igrajoči se otroci. Na pomoč so takoj prihiteli razvanjski gasilci, za njimi pa še gasilni društvi iz Hoč in Bohove, ki pa nista imeli dela, ker so že domačini opravili glavno nalogo. Hlev, ki je bil lesen in s slamo krit, je pogorel do tal. Vnemala pa so se tudi že sosednja poslopja, toda gasilci so požarno nevarnost še pravočasno zadušili. Posestnik Lašič trpi občutno škodo.
□	Drava je nevarna. Trojica lantov Leopold in Matko Kumer in Ivan Hart so se na binkoštno nedeljo popoldne spravili ob dravski brvi v čoln.
j Odvezali so ga in zdrčali po deročem toku proti • Kàferjevemu kopališču. Pa ni trajala vesela vožnja i dolgo, malo nespretno so se kobalili in kar naen-! krat se je čoln prevesil in obrnil narobe. Vsa tro-j jica je štrbunk'.iila v vodo ter pričela v smrtnem ; strahu pričati na pomoč. Junaško jim je prihitel pomagat Karel Patz ter jih spravil vse skupaj na ! suho. Slučajno so ušli skoro sigurni smrti v mrzli I vodi.
Tujski promet v Sloveniji
Zvtea za tujski promet je izdala svoje poročilo za leto 1032. Kakor vsako leto prinaša poročilo statistične podatke o našem tujskem prometu.
Iz njih [»osnemamo, da jo bilo v Sloveniji leta 1932. 148.458 tujcev, ki so prenočevali 052.300 noči, leta 1931 je bilo tujcev 115.814 s 054.692 nočninami. S tem je dosegel naš tujski promet rekordno številke, pri katerih pa je treba poudariti predveont, da je to pripisovati večjemu obisku naših letovišč po naših državljanih. Kajti število Jugoslovanov je naraslo od 81.218 na 111.155. — Promet z Avstrijo so stalno izboljšuje in je število
avstrijskih obiskovalcev naraslo od 12.080 n» 14.812. Za Avstrijci pridejo Nemci s 5564 obiskovalci (1931 65S5). Promet z Nemčijo pada že od leta 1930 dalje. Tinli število obiskovalcev iz ČSR je padlo od 5040 nn 5310 in iz Italije od 4307 na 4220. V po&tev pride še Madjarska, iz katere je obisk padel od 2132 na 1780.
Najmočnejša tujsko prometna središča so Ljubljana 48.838 tujcev e 110.160 nočninaimi, kateri slede Maribor 18.091 s 28.823 nočninami in Bled 15.744 obiskovalcev s 174.405 nočninami.
Sport
KRASEN USPEH SLOVENSKE LAHKE ATLETIKE
Na binkoštno soboto in nedeljo popoldne se je vršilo v Ljubljani, Zagrebu, Belgradu itd. lahko-atletsko tekmovanje moštev za državno prvenstvo. Doslej je vsa tri leta, odkar se tekmovanje vrši po novem načinu, imel prvenstvo Zagreb, kar naen- j krat ga jim je pa iztrgala iz rok Ljubljana z dobro pripravljenim primorjanskim moštvom, ki je zmago popolnoma zaslužilo. Najbolj značilna je pa visoka razlika med Primorjem kot zmagovalcem in med Concordijo (Zagreb) kot drugoplasiranim klubom; kar za 35.000 točk" jo je Priinorje pustilo zadaj. Zagrebška kiilikatprišteva uspeh Primorja rekordnim, pa ne brez vzroka; kajti doseči čez 100.000 točk (točno 10G.834.76) v razmerah v katerih živi naša lahka atletika — poleg tega pa je bilo še zelo slabo vreme v mesecu maju, da se niti trenirati ni moglo — je brez dvoma velik čin. Takega uspeha niti največji optimisti niso pričakovali. Primorje je s to zmago veliko napravilo za slovensko lahko atletiko ter ji priborilo končno ono mesto, ki ga gotovo zasluži. S prvenstvom si je pa naš zmagovalec osvojil tudi prehodni pokal »Novosti«.
Pa tudi naša Ilirija se je izborno držala. Tudi njenim uspehom se moramo čuditi in to tembolj, če pomislimo, v kakšnih razmerah se nahaja njena lahka atletika. Kljub temu je obdržala četrto mesto, število točk pa je zelo za 3000 zvišala od lanskega tekmovanja.
Fantje, lahko-atleti! Le po tej poti naprej in še bomo želi uspehe. Vsekakor pa je potrebno, da sedaj stvar še bolj zagrabimo in gremo vsi športniki s podvojeno silo na delo. Za plavalnim in labko-atletskim prvenstvom si moramo izvojevati še nogometno, za kar smo Slovenci gotovo zmožni.
Zaradi boljšega pregleda navajamo uspehe posameznih klubov (razen belgrajskih) :
Primorje (Ljubljana) 100.834.7« (69.597.30);
Concordia (Zagreb) 72.232.80 (70.080.78);
Ilašk (Zagreb) 51.292.285 (76.829.80);
Ilirija (Ljubljana) 44.527.99 (41.977.21);
Maraton (Zatireb) 20.790.72 (21.809.20);
Železničar (Maribor) 20.709.60 (12.739.46);
Makabi (Zagreb) 20.709.60 (12.739.46);
Maraton (Maribor) 17.835.16.
NOČNA TEKMA NA ILIRIJI
Nocojšnja nogometna tekma se zaradi odpovedi madjarskega moštva ne vrši. Pač pa se vrši v soboto zvečer tekma z GA Klubom iz Gradca, o čemer bomo še poročali in nn kar prijatelje nogometa že danes opozarjamo.
TEŽKA ATLETIKA
Razpis prvenstva Dravske banovine v grško-rimski rokoborbi za leto 1933., ki se vrši dne 11. junija 1033 v Mariboru.
1.	Tekmuje se po pravilih I. A. VV. F. v naslednjih kategorijah: Bantam do 50 kg, perolahka do '31 kg, lahka do 60 kg, welter do 72 kg, srednja do 70 kg, poltežka do 82 kg, težka čez 82 kg.
2.	Pravico do tekmovanja imajo samo verificirani člani klubov s teritorija Dravske banovine. :»slnli lahko tekmujejo izven konkurence.
3.	Nastopu ee v predpisanih dresih s čevlji ali v nogavicah.
4.	Tehtanje se vrši eno uro pred tekmovanjem.
5.	Prijavnina po 10 Din za atleta se plača pri | tehtanju.
6.	Stroške potovanja in bivanja v Mariboru no- | sijo atleti sami, odnosno njihovi klubi.
7.	Tekmovanje se vrši na verandi pivovarne Union na Aleksandrovi cesti dne 11. junija s pri- i četkom ob 14.
8.	Prijave se sprejemajo do zaključno 10. junija 1933 na naslov: SSK Maraton, Maribor, Aleksan- ; drova cesta 6.
9.	Te propozicije so odobrene od Jugoslovanske i težkoalletske zveze.
KONJSKE DIRKE PRI D. M. V POLJU
Na podlagi tozadevnega poročila v našem včerajšnjem listu popravljamo izid nekaterih točk po-nedeljske dirke na podlagi poročila »Kola jahačev in vozačev« kakor sledi:
Pri gorenjski dirki je bila druga na cilju »Zora« g. Karla Južniča in »Milan« g. Franca Dobnikarja je bil četrti.
Pri dvovprežni vožnji za konje ameriške pasme sta dosegla prva cilj »Uskok II« g. Kodcle z Viča in »Tulpa« g. Osolina iz Domžal, ki sta pretekla progo po 2600 m v času 5.05 minut.
Kamnih
Vandalizeni. Neznani vandali so v noči od binkoštne sobote na nedeljo obiskali Mekinje in Godič. Ob poti od Kamnika proti Mekinjam so na njivah poruvali vse fižolove preklje, pri mostu čez Mlinščico so izruvali več mostnic in jih položili na cesto, na nekem sadnem vrtu pa so polomili več mladih dreves in cepičev. Po Mekinjah so razbijali po oknih in kričali, da so zbudili vse stanovalce. Zjutraj so morali delavci za ponočnimi divjaki popraviti most. da je bil zopet prehoden. Tako početje je vse obsodbe vredno in vamlnli zaslužijo prav ckSemolarično kazen. V ostalem pa je kamniška kronika bin-koštnili praznikov prav revna in je minila brc/ posebnih dogodkov. Kamničnni eo ,se razpršili po i/letih, zlasti mnogo jih je odšlo nn velo-eejem in na planine, ki so bila letos slabše obiskana kot pretekla letn.
Smrtna kosu. Na binkoštno nedeljo jc po kratki iu mučni bolezni umrl mesar in posestnik g. Franc Grčar. Bil je star komaj 46 let. Pokopali so pa ob veliki udeležbi v torek popoldne na pokopališče na Žalah. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Prj »Zlati kaplji« nn Vrlipolju se točijo pristna hnloškn vinu po 5 Din liter čez ulico.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-lkon, Rodov -stock, VoigtlSnder, Wolta, Ccrto i. t. d. i. t. d. ima vedno v valovi
FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE
v Ljubljani, Mikloiičeoa resta i
Po velesejmu
Ljubljana, 6. junija 1933.
Binkoštni prazniki so dali življenju in živahnosti na velesejmu precej razmalia. Zanimivo je, da je bil ponedeljek še boljši od nedelje, kar tiče obiska. Dames po praznikih pa se jo ve lese jem zopet vrnil k svojemu prvotnemu namenu, ki ui zgolj vzbujati radovednost, temveč mnogo bolj sklepati kupčije.
Živahno zanimanje je vzbudila zlasti domača tekstilna industrija. Polagoma se tudi domačini oprijeniljejo vedno bolj tekstilne industrije, ki nudi žal tujemu kapitalu toliko dohodkov. Tukaj omenjamo samo tvrdko llribernik & Kosi iz ŠI. Vida pri Ljubljani, ki se pojavlja pri nas tako rekoč čez noč. in je povsem prodrla. Njeni izdelki so sicer v bistvu preprosti, vendar v tako okusni izdelavi, da vzbujajo splošno zanimanje. Treba je izreči priznanje, če se pojavi slovenska tvrdka, ki ee poloti kaj takega. — Pri nas že dobro znana je srbska tvrdka Teokairovič, ki je največja tekstilna tovarna v Jugoslaviji. Saj zaposluje v Paračinu pri polni zaposlitvi okoli 1200 delavcev. Ima moderne naprave in je znana po vBej Evropi. Sistem njene ureditve in pa skrbi za delavce je zelo podoben onemu Bafe. Omeniti moramo tudi pri tej priliki domačo tvrdko Kune & Ko., ki je razstavila prav lepe baržune in tkano blago in pa tvrdko Karla Thomo iz Maribora, ki je razstavila velik sorti-ment svile. Gospa Milena Peric iz Kistanje je razstavila domača dalmatinska pletiva in veziva v čudovito lepi domači izdelavi po stoletnem domačem običaju. Ta veziva delajo namreč preproste kmetico, ki barvajo same nMke za veziva, in eioer iz orehovih lupin, orehovo skorje in orehovega listja. Barvo pripravljajo na poseben način. Kmetice si s celodnevnim delom na ta način prigar rajo, če svoje lepe izdelke sploh prodajo, v dveh, treh mesecih komaj kakšnih 700 Din.
Poprej smo omenili tvrdko llribernik in Kos; v št. Vidu je sploh več marljivih podjetnikov. Tako je n. pr. tu tvrdka Anton Kremžiu-, ki je prvotno skromno ključavničarsko delavnico razvil v moderno domačo tvornico poljedelskih strojev, i Njegovi izdelki se na velesejmu kosajo z vsemni inozemskimi po kvaliteti, so pa mnogo cenejši. Tvrdka Kolb iz št. Vida pa razstavlja prav posrečene in ne predrage čolne ter šotore.
Praktične novosti gredo seveda prav dobro. Pa tudi tu pričenjamo Slovenci že konkurirati Nemcem. Veliko zanimanje med mladino in športniki vzbuja oddelek, kjer razstavlja tvrdka »Juhu< iz Celja (last g. Kostanjška in komp.) svoje kolo-teiko za nogo. Ti koloteki so lastne patentirane konstrukcije in najbolj pripravni, da se moreš z njim vaditi oelo poleti drsanja, ker so pač načela ravnotežja ista. Nekaj dečkov že zna prav imenitno s temi koloteki tekati po razstavnem prostoru. Ni dvoma, da se bo ta sport pri nas kaj kmalu uvedel.
V	splošnem vlada v kupčiji največje zanimanje za tekstilno industrijo, za kovinarstvo, dobro pa tudi za elektrotehniške izdelke. Celotno sliko uspehov veiesejma podajati sedaj pa jo seveda prezgodaj.
Možnosti izvoza v ČSR
V	Zbornici za TOI se je vršila danes 6. t. m. ob 4 popoldne konferenca, ki je bila sklicana na pobudo organizacije izvoznikov in uvoznikov v Brnu »Kompensa«, reg. z. z o. z. Po uvodnih besedah zborničnega tajnika dr. Ivana Plesea je g. dr. Jindrich Mayer kot poverjenik > Kom penser pojasnil pomen te organizacije za povečanje jugoslovanskega izvoza v Češkoslovaško. Ustanova deluje v Brnu že delj časa in daje našim producen-tom in izvoznikom informativna poročila in na-
; svete, posreduje na vseh češkoslovaških trgih, skrbi za primerne zastopnike in drugo. Naši interesenti dobijo pri >Kompensk vse informacije ; brezplačno in tudi ne zahteva ta organizacija za . sklenjene posle od naših uvoznikov niti posredo-valnine, niti kakršnosibodi odškodnine. Nato je g. ing. Rudolf Lôwit navedel predmete, ki bi prišli predvsem v poštev za uvoz iz naše države v Češkoslovaško, nakar je začela diskusija. Oglasili so se : z raznimi vprašanji in predlogi: gg. ravn. Besednjak, Pogačnik F., dr. Golia, prof. Pestotnik, ing. j Huklje, Smrkolj, Lajovic in drugi. G. ing. Lowit i je v teku diskusije ponovno podčrlal. naj bi se j posamezniki v veafci zadevi zaupno obračali na I >Kompenso«, ki jim bo šla z vsemi svojimi pripo-; mački, zvezami in informativnim gradivom na ro-ko. ~ Po končani diskusiji se je g .dr. Pless zahvalil češkoslov. odposlancema ter češkoslovaške-; mu gen. konzulu ing. Sevčiku, ki je ludi prisostvoval seslanku, in vsem navzočim, želeč, da bi imeli ti razgovori čimvečje uspehe. Naslov >Kompenses r. z. z o. z. je: Brno (Mozartova 1).
Borze
Denar
Dne 0. junija.
V današnjem deviznem prometu so ostali ne-I izpremenjeni tečaji Berlina, Curiha, Prage in : Trsta. Učvrstila sla se London in Pariz, dočim j so drugo devize popustile.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.90, na zagrebški po 8.85 in bel-grajstki ik> 8.80. — Grški boni eo v Belgradu no-tirali 43.50—44 (44, 13).
Ljubljana. Amsterdam 2307.07—2318.43, Berlin 1335.69—1346.49, Bruselj 798.57-802.51, London 193.75—195.35. Curih 1108.35-1113.85, New York 181 l.Qt—4889.30, Pariz 225.88—227, Praga 170.79 do 171.05, Trst 297.40—299.80.
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 53.090 Din.
Curih. Pariz 20.88, London 17.485, New York 435 5, Bruselj 72.10, Milan 20.875, Madrid 44.225 Amsterdam 208.20. Berlin 120.45, Dunaj 73.06 (57.84), Stockholm 88.45, Oslo 88.75, Kopenltagen 78, Praga 15.41, Varšava 58.05. Atene 2.97. Carigrad 2.52. BulkarcStn 3.08.
Vrednostni papirji
Tečaji eo danes ostali v glavnem neizpreme-njeni. Na zaerebški borzi sploh nt prišlo do zaključkov.
Ljubljana. 7% inv. pos. 43—-44, agrarji 24 d., vojna škoda 194—197, begi. obv. 31.50 den., 8% Bler. pos. 82.50 den., 7% Bler. pos. 31.50 den., Celjska pos. 7% pos. Drž. hip. banke 45 den.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 42.50 do 44, agrarji 25 den., vojna škoda 195—197, 0% begi. obv. 32 den., 7% Bler. pos. 31.75—44, 8% Bler. pos. 82.50—34, 7% posojilo DHB 45—47. — Delnice: Narodna banka 3650 den., Priv agr. banka 216—220, šečerana Osjek 130—150, Impeks 50 den., I sis 30 bi., Trboveljska 130—175.
Belgrad. Narodna banka 3800—3900, Priv. agr. banka 217 —220 (217), 7% inv. pos. 43—44, vojna škoda 195—195.50 (195.50, 195), 0% begi. obv. 32.33—32.00 (32.00, 32.25), 8% Bler. pos. 32.50 do 33.50 (33.50), 7% Bler. pos. 32.50 bi., 7% pos. Drž. hip. banke 44.50—45.
Duuaj. Don. sav. jadr. 56.05, Auesiger Che-misehe 169, Alpine 13, Trboveljska 16.25.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad. okol. Sombor, чгепк, gor. bč., sred. bč., bačka ladja Begej 207.5—210, bč. potiska, bč. ladja Tisa 210 do 212.5, gor. ban. 206—207.5. Ostalo neizpreme-njeno. Tendenca neizpremenjena. - Promet : 108 vagone.
Somlior ima danes praznik.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 1844 goved, iz Jugoslavije 100. Cene: voli najboljši 1.50 do 1.55, I. 1.30—1.45, II. 1.20—1.28, III. 0.95 do 1.05, krave I. 1.10—1.15, II. 1.0—1.05, biki 1.10 do 1.16, klavna živina 0.75—0.95. Tendenca je bila zelo živahna, cene so se dobro držale.
Dunajski prašiči sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co., Dunaj.) Pripeljanih je bilo 11.690 prašičev, iz Jugoslavije 1862. Na kontumačnem trgu jo bilo 232 prašičev. Cene: špeliarji najboljši 1.48, I. 1.42—1.46, II. 1.40—1.42, kmetski 1.42—1.55, pršutarji 1.45—1.60, najboljši 1.65—1.75. Tendenca: veleposestniški prašiči so se pocenili za 10 do 12 grošev, cene kmeisikih prašičev in pršutarjev pa so se držale slabo.
Jajca
Valed manjšega povpraševanja so se nakupne cene nekaj znižale. To je pa takoj povzročilo zmanjšanje dovozov. V splošnem se lahko računa z mirno tendenco pri malenkostnih spremembah. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 3. junija 1933.
Zobohol
odstrani
«ALGA*
proti trganju
v zobeh in glavi
se navadno priporoča masaža ZA MASA20 JE
eLc5
1 steklenica ALGA Din I4-—
tR0(f. br. 18.117/32)
vseh vrst vedno na zalogi po najnižjih dnevnih cenah samo pri
3. Knific, tovarna za ž<mo
Sfražišče pri Kranju Telefon interurban št. 2
W Ha VBlBseimu paviljon „F"!
Naglušnost, slab sluh po bolezni ali od starosti se zdravi z
ACUSTISAN — OLJE ZA UHO IN SLUH.
domača zamena za drage inozemske proizvode. — Bolečine v ušesu, trganje, srbenje, šum, grmenje, naglušnost ozdravi sigurno Acustisan »Dolac«. — Cena 1 stcklenici 15 Din. — Proizvaja in stavlja v promet stara, leta 1599. ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, Zagreb, Dolac, poleg tržnice Lekarnar Vladko Bartulič.
Razglas
Krajevni šolski odbor na Radovici razpisuje za dozidavo novega šolskega poslopja na Radovici za vsa težaška, zidarska, tesarska, krovska, kleparska, mizarska, pleskarska, steklarska, slikarska, pečarska in tapetniška dela
zmanjšcvalno dražbo do 20. junija 1933.
Obračun in načrti so na razpolago za vpogled pri sreskem načelstvu v Metliki.
Ponudbe je pošiljati do 20. junija krajevnemu šolskemu odboru na Radovici. Izplačilo zneskov je zagotovljeno. Vsak ponudnik mora položiti 10% kavcijo od proračunskega zneska pri zreškem načelstvu v Metliki.
Krajevni šolski odbor si pridržuje pravico, da odda delo tudi višjemu ponudniku.
Radovica-Metlikn. dne 5. junija 1933. Tajnik: Logar Franc. Predsednik: Kramarič Ivan.
Pravhar fc ii$la prva strokovna Hnima za prlhrotcvantc damshlh oblačil
prirejena za strokovnjake, sam«uke in šolski pouk.
Sestavil, risal, spisal in izdal
T. K UN C
lastnik kone strok. Sole in damskega salona. Ljubljana, Sv. Petra cesta 4/II
**
TOALETA
Cona knjigi Din 120'—, člani krojaške zadruge jo dobe v zadružni pisarni za znižano ceno Din 100"—.
Oglejte si
razstavo risb za damski in moški tečaj na velesejmu paviljon ,I'
MALI OGLASI
V malth oglasih velja »seka beseda Din 1'—; ženilovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račona enokolonska 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priložili znamko.
Šofer
dober vozač, vešč vsakega popravila, govori slov., srbsko in nemško, z dveletnim izpitom, želi službo, tudi za nizko plačo. Naslov: Ivan Šulec, Lesič-na 22, p. Pilštanj. (a)
25-letni možki
prost vojaščine, obrtno naobražen, trezen in vesten, nekadilec - sprejme vsled pomanjkanja poklicnega dela vsako zaposle-nje v Ljubljani. Posredovalec dobi nagrado. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zaželjeno delo« 6551.	(a)
Dekle
15 do 18 let, ki še ni služila, sprejme za vsa domača dela trgovska hiša v Ljubljani. Naslov v upr. »Slovenca« pod 6525. (b)
Sobo in kuhinjo
oddam. Tovarniška ul. 16, Udmat.	(č)
Prodajalka
pridna in poštena, mešane stroke, z dobrimi spričevali, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Mešana stroka« št. 6554.	(a)
Poslovodjo
za vodstvo trgovine z mešanim blagom in delikateso v Zagrebu, ki je bil že kot tak zaposlen v mestu, dobro izurjen — se sprejme proti jamstvu za pošteno delo. Ponudbe na poštni predal 201, Zagreb.
-Šivilje pomočnice
ћо" • i , • se spreimejo za takoj pri
F., I. Goričar, Sv. Petra
cesta 29. Dobre moči se
obdržijo stalno.	(b)
Stanovanja
1 enosobno, 2 dvosobni, kuhinje, sobice, balkon, pralnica, drvarnice in ostali komfort se oddajo 1. julija v Mostah, Dete-lova ul. 8, poleg kemične tovarne, v novi hiši. — Ogled ob delavnikih. Informacije: Trnovo, (Ljub. sport, klub), Vel. čolnarska 20.	(č)
Kuharica
dobra, pridna in snažna, se išče za neki dvorec v Sloveniji, v starosti 30 do 45 let, z dobrimi priporočili. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kuharica« 6562.	(b)
Stanovanja
IŠČEJO:
Počitniško
stanovanje
z oskrbo za mesec julij iščem v lepem kraju blizu prometnih zvez za 3 od-rastle in dvoje otrok. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Julij«. (L)
ODDAJO: Soba in kuhinja
se odda 1. julija mirni stranki v Sp. Šiški. Na-
Trisobno stanovanje
solnčno, s kopalnico, po-selsko sobo, verando in pritiklinami, se odds, mirni stranki za avgust. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 6195.	(č)
Dijaki
Dve dijakinji
sprejmem v vso oskrbo za prihodnje šolsko leto. Nemška konverzacija. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6534.	(D)
МиВг^ЛвШШ
Lokal
(skladišče, delavnica) se odda v Streliški ul. 5. (n)
Šoferska šola E. Čeh
' bivia Camemikova iolerikt iol» ) Ljnbliana, Dunajska c. SP
Šota za poklicne šoferje tn amaterje. Prospekti tn po laenila zastonj In franko.
Posestva
Opekarna
blizu večjega trga na Štajerskem, s stanovanjsko hišo, ugodno naprodaj. -Naslov v upravi »Slovenca« pod 6457.	(p)
(I
Pohištvo
i
Pohištvo
iz trdega in mehkega lesa ugodno kupite le pri
Avgust Černetu
Zgornja šiška štev. 122, Vodnikova cesta.
Kupimo
Bukova drva in oglje
kupi Uran Franc, Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 24.	(k)
Nova koža v 3 dneh!
S O JED CI, RAZŠIRJENE ZNOJNICE, ČRNE PIKE IZGINEJO S POMOČJO TEGA NOVEGA ENOSTAVNEGA SREDSTVA.
Uporabljajte sedaj to novo izvanredno odkritje. In, ko se boste gledali v zrcalu, bodete vzklinili: »Čudo!«
Vaši sojedci bodo izginili. Dobili bodete novo, svetlo, baržunasto kožo in krasno polt. Po 7 letih razizkavanja in eksperimentov iznašli so učenjaki kremo Tokalon, hrano za
kožo (bel* barve) ne mastno. Ona vsebuj« preparirano evežo tolčeno smetano in olivno olje kombinirano z dodatki, ki krept in napno kožo in ji dajo belo barvo. Prodira takoj v kožo ter razkraja nečistosti oa dnu znojnic, vsled česar črne pike hitro izginejo. Razdražene kožne žleze se hitro umiriio, a razširjene znojnice se skrčijo; tudi najtemnejša io najodpornejša koža postane bela. nežna in mladostno sveža. Ona daie koži nov čar in novo dražest ter svetlo in belo polt, kater« na drug način ne morete dobiti — a tako, samo v 3 dneh.
Boljšo gostilno
v Zagrebu, vpeljano, bi oddal sposobnemu strokovnjaku na račun proti ! ïamstvu, ali bi jo event. j prodal zaradi preobilice I dela. Ponudbe na poštni predal 201, Zagreb. (n)
I
Pouk v nemščini
in konverzaciji nudi di-iakom v počitnicah z vso oskrbo gospa Adlassnig,
slov v upravi »S1.« pod [ Celovec (Klagenfurt), An-št. 6531.	(č) nabidl, Akazienhofstr. 15.
TOVARNA GUMBOV IZ liAHENEGA OREHA
izdeluje vse vrste gumbov iz kamenega oreha.
Tovorna hovtnastih izdelkov
izdeluje razne vrste gumbov iz raznih kovin razne vrste sponk, zaponk in zapončic za konfekcijo, plomb, spoik, kronskih zauiaškov, aluminijastih zapiračev i. t. d.
Obrnite se na prodajalno tvrdke
Ingoslayensho industrijsko i Irgo-voCKo d. d Zagreb, Savska c. 100
Vsakovrstno
ZlafO Rnon<e
po naivišiih cenab
CERNE, luvelir. Liubliana, Wolfova ulica IL 3-
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina-
Preproge
omare, slike, lustri, otroški voziček, postelja, vse dobro ohranjeno, poceni naprodaj. Tavčarjeva ul. 2/1., desno._(1)
isnje
j vse vrste po najnižjih cenah dobite pri
Viktor Legan
trgovina in tovarniška zaloga usnja, Ljubljana, palača .Dunav' (Beethovnova ulica)
Železno blagajno
srednjo, kupi Komidar, Ljubljana, Stari trg l.II. k
Cizo (činkovt)
kupim za Gorenjsko. Ponudbe na Reich RudolI, Ljubljana, Mestni trg 8. k
II»
Pisalni stroj »Ideal«
novejšega sistema, poceni naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod 6469. (1)
Vse po 12 Din
damske flor nogavice, damske rokavice, moške nogavice in rokavice -otroške nogavice po 3 D. Nogavice »Bemberg«, dr. z o. z„ Ljubljana, Miklošičeva cesta 14.	(1)
Novo kolo
zelo poceni prodam. — Dvorakova ul. 3/1., levo. 1
Sir trapist
po 12 Din kg zopet v zalogi v Mlekarni, Tyrševa (Dunajska) cesta 17, tel. 27-01	(1)
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, torbice,
kravate nizke cene samo pri PETELINC-u
Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Modna konfekcija!
Najboljši nakup! A Pre-sker. liubliana Sv. Petra cesta 14.	II)
VINA
Za težko delo Vam z dobrini vinom postreže
Centralna vinarna v Ljubljani.
Klavniško dvigalo
ter razno drugo opremo za klavnico in mesnico prodam. Golob, Ljubljana VII., Jernejeva 47.
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. m Stari trg.
Pozor, trgovci sadja!
Čez par dni bodo dozorele marelice. Ako jih rabite, obrnite se takoj na Stevana A. Ognjenoviča, trgovca, Vinkovci. (1)
Gasilski voz
za 16 oseb in zapravljene s stranskimi sedeži naprodaj. Slika se vidi na velesejmu, paviljon J, pri Iv. Močniku, izdelov. vozov, Mengeš.	(1)
Krušno moko in
rženo moko
vedno svežo, kupite zelo ugodno pri
A. VOLK. LJUBLJANA
Resljeva cesta 24.
Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk
najhitrejša postrežba — oajftneiše delo pn
Mateh & M tkeš, Ljubljana
poleg botela Štrukelj
Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, caves,
pregrtnial. entlaeje. izdelovanje gumbmc Velika izbira predtiskanib žen ročnih del Vsled naimodemejše ureditve podietia — oainižje cene.
Šotor
v brezhibnem stanju za 4—5 oseb, prodam za 350 Din. Ogleda se zvečer od 6 dalje. Rožna dolina, cesta 1/13, Podrožnik. (1)
Telefon 2059
Modroce
divane in ostale tapetniške izdelke izdelujem po naročilu. Franc Iskra, ta-petnik, Mič, Ljubljana, (t)

Premog suha drva
Malinovec
pristen naraven s čistim sladkorjem vkuhan se c^obi na malo in veliko (yof)I
iekarni dr. G. PICCOLI Ljubljana, Dunajska c. 6
Pogačnik, Bohoričeva ulica 6
kitajte in širite »Slovenca«!
Slav. občinstvu se opravičujem
ker me pogreša med razstavljalci pohištva kot stalnega na mojem prostoru vsako leto z raznimi okusnimi predmeti ter se tem potom vljudno priporočam za cenj. naročila, katera bom izvršil po lastnih ali pa danih mi načrtih.
Avgust Černe, mizarstvo, Ljubljana VII, Zg. šiška Vodnikova cesta štev. 122, postajališče Heinrihar
.•2 "ž	».9
w «J «Q
c o 3	>
«S	5 oo
t. JU g O-fM > ^ r*
jO и So
^ ji JIM3
c « « c ta a
5И li 5 o
^^•'Si11
>	« Ës é
>	irwus S
» "j 'E
l " s B
s - S-a
J Са-Ш a »5 1 'f
c: И A
S.Eo-9 « ^ODgO
o	•• .
•W a N "> N
= - S 4>_5I ?
Samuel Lover:
36


C
I.,5
C o o
•N
O -C и M
N s £
JD
a «i	n
t» —	■—
•S a	a a a
•n Л .j
J*!
A - O
O p
in « >
•* S
■K ° 3
2..Л a
-J '->
ta. s
o ' k.
-O à «
> -t»
O
d n Џ
à > je
P
« eo ■ot
o o
S -C
RORY O'MORE
Irski ljudski roman.
Zopet smeh. Zaradi Rorijeve pomote so od smeha kar rjoveli. Vsi so se pridušali, da je to še najboljše ime izmed vseh, kar jih ima De Welskein. Ta pa ga ni maral in je nestrpno rekel v francoskem jeziku:
»Non, non, non, mon ami! Devilskin! Nnril C'est ,Poil-de-diable'! Sacre, quel nom! ,Poil-de-diable'! Reci mu, ne tako, Pierre,« je dejal in se obrnil k svojemu prijatelju, ki je znal francosko: »Faitez lui comprendre mon nom — pas De Welskein, pareeque c'est trop difi-cile, mais St. Foiy.« (»Razložite mu moje ime, toda ne De Welskein, zakaj to je pretežko, ampak St. Foix.c)
»Oui, sans peur,« je dejal Pierre.
Francoz je pokimal in rekel: »Bon,« zakaj poklon mu je ugajal.
Pierre je zdaj Rorija poučeval, naj nagovarja De Welskeina z njegovim priljubljenim imenom Sans peur. Pa glej spaka, tudi to je bilo za Rorija prav tako težavno kakor ono. Najbolj podobno, kar se mu je posrečilo izgovoriti, je bilo »Scamper« (to je tisti, ki je ušel). To ime je kakšenkrat spreminjal v »Sampler« (vzorčar) ali Sand-paper (peskast papir), kakor je pač sreča nanesla.
Med tem, ko so pili in kadili, je De Welskein pripovedoval Roriju o nameravanem vojnem pohodu iz Texela. Ko ga je o vsem potrebnem poučil, mu je zaupal pismo generala Hocha za De Lacija.
»Kaj pravite!« je vzkliknil Rory, »od generala Hocha?« zakaj Hoohevo ime je slovelo po vsi Irski in vsakdo ga je poznal.
»Oui,« je rekel De Welskein.
»Kaj mislite z we?« (We izgovori ui, kar se v angleščini pravi mi.) »Ne vprašujem za nas, ampak mislim, ali je to pismo od resničnega generala?«
»Gotovo! Oui.«
»0! Zakaj pravi we?« je vprašal Rory, obrnjen k I Pierru, ki se je na vso moč krohotal Rorijevemu nespo-; razumu in Francozovi nestrpnosti.
»On misli ,da',< je pojasnil Pierre. »Oui se pravi ,da'.«
»Oh, prosim, odpustite mi, mr. Sandpaper. To je torej pismo resničnega generala! Oh, kdaj bi si bil mislil, da bom doživel ta srečni dan, ko bom imel pismo generala Hocha v svoji roki!« in ves navdušen je poljubil pismo.
Francoz je zavpil »Sacre!« in se njegovemu navdu-j šenju smejal, Rory je pa dostavil:
»Ali bomo videli generala, mr. Scraper (praskač)?«
»Jaz bojim — ne!« je dejal De Welskein, tajinstveno zmajeval z glavo in se nakremžil.
»Kaj mislite?« je vprašal Rory.
»Bojim — on umrl.«
»General Hoche da bo umrl? In zakaj naj bi umrl?«
»Mislim, dobi, kar imenujete gunstump (puškino kopito).«
»Gun — kaj?« je vprašal Rory.
»On ima Gunstump v sebi.«
»Bog se nas usmili,« je vzkliknil Rory. »premislite! In kje je v njem?«
»Notri v njegovem telesu.«
»Oh, kaka škoda, ubogi mož, da mu tiči puškino kopito v telesu!«
»Ne, ne, ne puška ne tiči, ne, ne razumete! Je, kako bi rekel, tickeline.« (Tickeling = žgečkanje.)
»Kaj pravi o žgečkanju?« se je Rory zopet obrnil
k Pierru, ki se je kar venomer smejal in zabaval ob nesporazttmevanju Francoza in Rorija.
»Mal a la poitrine,c je pojasnil De Welskein.
»To je res, pri moji veri,« je rekel Rory. »Če je tako daleč, je njegova edina pomoč rožni venec, res.« Rory je namreč prišel do zaključka, da če je človek na pragu smrti, kar je brez dvoma tisti, ki mu tiči puškino kopito v telesu, da je najbolje, če moli rožni venec.
De Welskein je videl, da je zopet nastal nesporazum in zato je rekel Pierru:
»Expliquez done!« (Razložite torej.)
»Pravi, da inta general tuberkulozo,« je pojasnil Pierre.
»Oh, pozabil sem na izraz — Gunstumpeion — (Con-sumption se pravi tuberkuloza), da, to je prav! Gun-stum psion.«
»Kaka škoda, ko bi ga imeli tu, bi ga popolnoma ozdravili! Oh. kako škoda!« je obžaloval Rory.
»Comment (kako)?« je vprašal Francoz.
»Oh, to je čisto navadno v tej deželi, res,« je reket Rory. »Najboljša reč na svetu za jetiko je kozje mleKo, sirotka iz kozjega mleka. Oh, kako škoda, da bo Hoche umrl! Škoda, škoda!«
★
Na kletna vrata je potrkalo. Ko so slišali še domenjeni znak, so odrinili zapah. Vstopilo je nekaj mož, za njimi pa nekaj deklet. Nekatere so bile čedne, a njihov predrzni in malomarni izraz Roriju ni ugajal. Rad se je sicer zabaval v družbi nežnega spola, v teh dekletih pa je bilo nekaj, česar ni maral.
»Vidite,« je dejal De Welskein, »dame me obiskujejo.«
»Da, sir,« je rekel Rory, ki ni vedel, kaj bi odgovoril.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc
Izdajatelj: Ivan Rakov««
Urednik: Fr&nr Krem žar.