URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 15 Ljubljana, petek 18. maja 1979 Cena 15 dinarjev ',eto XXXVI 757. Na podlagi 15. člena zakona o regionalnem prostorskem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-188/67) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o splošni prepovedi graditve na območju Proste cone 1. člen V odloku o splošni prepovedi graditve na območju Proste cone (Uradni list SRS, št. 3-89/77) se v 2. členu drugi odstavek spremeni in dopolni tako, da se na koncu za besedo »Lipica« črta pika in doda novo besedilo, ki se glasi: »in območje strnjenega naselja Orleka.« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-8/79 Ljubljana, dne 25. aprila 1979. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 758. Na podlagi 10. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 32-391/74), izdaja republiški sekretar za delo v soglasju z republiškim sekretarjem za, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PRAVILNIK o varstvu pri delu v gozdarstvu I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen' S tem pravilnikom se predpisujejo posebni varstveni ukrepi in normativi za varstvo delavcev pri opravljanju gozdnih del. Za gozdna dela po prejšnjem .odstavku se štejejo zlasti dela: — podiranje drevja in izdelava gozdnih sortimen- tov; — spravilo gozdnih sortimentov; — nakladanje, razkladanje in prevoz gozdnih sortimentov; — skladiščenje in dodelava gozdnih sortimentov; — gozdno-gojitvena in gozdno-varstvena dela; — druga dela v gozdarstvu. 2. člen , Pridobivanje gozdnih sortimentov se opravlja po sečno-spravilnem načrtu oziroma po delovnem nalogu. V načrtu oziroma delovnem nalogu iz prejšnjega odstavka morajo biti zajeti tudi posebni varstveni ukrepi in normativi, varstvena sredstva ter podatki o vodji dela, ki je odgovoren za izvajanje in zagotavljanje varstva pri takem delu. 3. člen Podiranje drevja in izdelava gozdnih sortimentov, spravilo, nakladanje, razkladanje in prevoz gozdnih sortimentov ter dela pri skladiščenju lesa, nabiranje semena na stoječem drevju v gozdu, kleščenje stoječega drevja na drevesu iter uporaba strupenih kemičnih sredstev za varstvo rastlin, se štejejo za dela z večjo nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare. Dela iz prejšnjega odstavka lahko opravlja samo delavec, ki je za taka dela zdravstveno sposoben, strokovno usposobljen oziroma, ki ima potrebne delovne izkušnje in je poučen ter preizkušen o varnem opravljanju takega dela. 4. člen Pri opravljanju gozdnih del z večjo nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare morata biti na delovišču vsaj dva delavca v vidni ali slišni oddaljenosti. 5. člen Glede na naravo gozdnih del, ki se opravljajo na prostem in pri večji izpostavljenosti delavca neugodnim vremenskim vplivom, morajo biti objekti, namenjeni za nastanitev delavcev, opremljeni s prostori in napravami za sušenje obleke in obutve ter s shrambo za orodje in opremo. , 6. člen Delavci morajo pri delih v gozdarstvu uporabljati strokovno dognana orodja, priprave in naprave, ki so zavarovane in v brezhibnem stanju. II. PODIRANJE DREVJA IN IZDELAVA GOZDNIH SORTIMENTOV , 7. člen Podiranje drevja in izdelava gozdnih sortimentov se organizirata po načelih sodobne organizacije in tehnologije ter racionalnega dela. 8. člen uelavci morajo biti pri podiranju razporejeni tako, da pri delu ne ogrožajo drug drugega, in da jih na nagnjenem terenu ne ogrožajo podrta drevesa ali izdelani sortinfenti. Delavci oziroma delovne skupine morajo biti med seboj oddaljeni najmanj za dve višini drevesa, na strmem terenu pa ne smejo delati drug nad drugim oziroma ena skupina nad drugo^ 9. člen Pred pričetkom dela mora delavec ugotoviti, kakšne nevarnosti mu pretijo pri delu, zlasti v okoliščinah kot so: zelo strm ali skalnat teren, nagnjena drevesa in drevesa z enostransko krošnjo, delno suha ali slabo vraščena drevesa, nagnita in votla drevesa in zelo gost sestoj. Podiranje drevja ni dovoljeno: če piha močan veter, med nevihto, v snežnem metežu, pri gosti megli (vrh stoječega drevesa ni viden), v mraku in pri močni zmrzali. 10. člen Pri izbiri smeri podiranja drevesa mora delavec upoštevati težišče drevesa, nagib terena, sestoj ne razmere, možnost umika, nadaljnjo obdelavo podrtega drevesa, pogoje za spravilo sortimentov in naravne ovire. 11. člen Delavec mora določiti smer umika pred padajočim drevesom; smer umika je vedno nazaj, nasprotno od smeri padca drevesa, in levo ali desno vstran pod kotom do 45°. Če delavec nima na razpolago več smeri za varen umik, določi najprej varno smer umika in šele nato smer podiranja. 12. člen Delavec si mora zagotoviti pred začetkom podiranja drevesa neovirano gibanje okoli drevesa. Po potrebi mora očistiti okolico drevesa in odstraniti ovire v smeri umika, odsekati z drevesa nizko viseče veje in si pripraviti trdno stojišče. Delavec ne sme odlagati orodja na prostoru v smeri umika. 13. člen Drevesa se morajo podirati takole: — dno zaseka mora biti niže kot ravnina podžago-vanja, ploskvi zaseka se v vrhu končata z ravno črto, ki leži pravokotno na smer podiranja, globina zaseka znaša 1/3 do 1/6 premera drevesa na štoru, kar je odvisno od načina podiranja, kot zaseka prilagojen načinu podiranja, sicer pa znaša okrog SS", iz zaseka morajo biti odstranjeni vsi ostanki lesa; — pravilnost izdelanega zaseka mora delavec pred podžagovanjem preveriti; — ploskev podžagovanja mora ležati najmanj 2 cm više od dna zaseka ter pravokotno na os debla, razen pri podiranju nazaj; — pri podžagovanju mora delavec pustiti dovolj močno ščetino, ki mora biti tako debela in oblikovana, da omogoča padec drevesa v določeno smer, pravilnost debeline in obliko pa mora delavec preveriti sproti med podžagovanjem; — za naganjanje drevesa se uporabljajo klini iz ustreznega materiala in primerne oblike, ali druga na-ganjalna orodja; — najbolj nategnjena vlakna je treba odžagati ali odsekati nazadnje. Če je iz istega štora zraslo več dreves skupaj, se mora vsako drevo podirati posamično. 14. člen « Pri podžagovanju drevesa mora delavec s klicem in pravočasno opozoriti na nevarnost delavca v neposredni okolici, ki so opozorilo dolžni upoštevati, sekač pa se mora o tem prepričati. Sekač je dolžan poskrbeti za varnost drugih oseb, če bi se takrat nahajale v bližini. Pri podiranju drevja v bližini komunikacij ali drugih objektov je treba okolico opozoriti na nevarnost z opozorilnimi napisi, prometnimi znaki, zapornicami ali stražarji. 15. člen Če piha rahel veter, je prepovedano podiranje pri dnu votlih ali nagnitih oziroma nazaj nagnjenih dreves. 16. člen Na nagnjenem terenu se praviloma drevesa podirajo v taki smeri, da bo delavec pri delu lahko stal na zgornji strani debla. Kadar se posek izvaja na strmem zemljišču, poteka podiranje drevja praviloma od spodaj navzgor. 17. člen Obvisela ali na pol podrta drevesa se morajo reševati na varen način z uporabo ustreznih tehničnih pripomočkov. Prepovedano je: — odžagovanje drevesa po krajših kosih; — podiranje drevesa, na katerem je obviselo odžagano drevo; — podiranje drugega drevesa čez obviselo drevo; — plezanje na drevo in odsekovanje vej. Delavci ne smejo zapustiti sutlšča, dokler ne rešijo obviselega ali na pol podrtega drevesa. Če ga ne morejo rešiti sami, morajo nevaren prostor vidno označiti in o primeru obvestiti vodjo del. 18. člen Ko je zagotovljena stabilna lega drevesa, sme delavec začeti z obdelavo podrtega drevesa. Če na strmem terenu ni mogoče zagotoviti varnega dela, sta sečnja in obdelava drevja prepovedani. Na nagnjenem terenu mora imeti delavec pri obdelavi podrtega drevesa stojišče na zgornji strani drevesa. Med obdelavo drevesa delavec ne sme stati na deblu. 19. člen Pri obdelavi drevesa na strmem terenu ali vpetega drevesa mora delavec izbrati takšno stojišče, da ga pri prežagovanju ne udari ali ne zadene del drevesa. Če se za kleščenje uporablja sekira,, se mora klestiti deblo na nasprotni strani stojišča. 20. člen Kleščenje stoječih dreves opravljata najmanj dva delavca na podlagi delovnega naloga, v katerem je določen način dela in potrebno orodje ter delovni pripomočki. III. DELO Z MOTORNO 2AGO 21. člen Pri gozdnih delih se uporabljajo motorne žage usl-rezne moči za posamezne faze dela, ki najmanj ogrožajo varnost in zdravje delavcev. To so: lažje žage, žage, ki ne presegajo dopustne stopnje vibracij in dovoljenega nivoja ropota, žage z vgrajenim varnosinim ščitnikom, žage z zavoro verige in z drugimi izboljšavami. Pri žagah se praviloma uporabljajo verige z var-’ nostnim členkom, zlasti kadar se z žago klesti. 22. člen Prepovedano je preizkušanje napetosti verige, čiščenje ali kakršnokoli popravilo motorne žage, dokler je motorna žaga v pogonu. 23. člen Med prenašanjem motorne žage njena veriga ne sme biti v pogonu; izven delovišča mora biti veriga zavarovana s ščitnikom ali sneta z letve. 24. člen Dovoljena stopnja vibracij in dovoljeni nivo ropota se ugotavljata po posebnih predpisih, če teh ni pa po splošno priznanih normativih varstva pri delu skladno z razvojem tehnologije dela v gozdarstvu.. 25. člen Delo pri podiranju drevja in izdelavi sortimentov je treba organizirati tako, da posamezen delavec v teku delovnega dneva ne dela ves čas z motorno žago, ampak uporablja pri posameznih fazah dela tudi druga orodja. ■* Trajanje dela z motorno žago se zaradi nevarnosti poklicnih obolenj določi za posamezne tipe žag na podlagi izsledkov fiziologije dela v gozdarstvu. IV. SPRAVILO GOZDNIH SORTIMENTOV 26. člen Gozdni sortimenti se spravljajo s sečišča ročno, z vprego, ali mehanizirano s traktorji oziroma z gozdnimi žičnicami. Za spravilo morajo biti gozdni sortimenti pripravljeni (robljeni, krojeni, okleščeni, olupljeni) primerno načinu spravila, spravilni razdalji in nagibu terena. Vrsto in smer spravila določi vodja del v skladu z delovnim nalogom oziroma s sečnospravilnim nači/jm. Ročno spravilo 27. člen Pri ročnem spravilu morajo biti delavci razporejeni tako, da jih ne morejo zadeti drseči sortimenti in da se lahko med seboj sporazumevajo z dogovorjenimi znaki. Delo morajo opravljati vsklajeno 28. člen Sortimenti se na spravilni poti ne smejo kopičiti. Posamezen sortiment se mora sproti spraviti na dno poti. Če se sortiment na spravilni poti zatakne in ustavi, morajo delavci na zgornjem delu poti na dogovorjeni znak počakati z delom, dokler zastali sortiment ni rešen. 29. člen Zadrževanje delavcev ali drugih oseb na območju izteka drče je med spravilom po drči prepovedano. Med spravilom ne smejo v bližini spravilne poti obratovati stroji, ki bi z ropotom ovirali medsebojno, sporazumevanje delavcev zaposlenih pri spravilu. Med spravilom mora biti območje spravila zavarovano z vidnimi opozorilnimi znaki, po potrebi z zaporo ali s stražarji. Spravilo z vprego 30. člen Za spravilo gozdnih sortimentov z vprego mora imeti voznik vprege potrebne izkušnje za tako delo. 31. člen Ce se na delovišču opravlja spravilo z več vpregami istočasno, morajo biti te razporejene tako, da se med seboj ne ogrožajo. Med vlačenjem se nihče ne sme zadrževati v dosegu sortimenta. Spravilo s traktorji 32. člen Za mehanizirano spravilo lesa se uporabljajo traktorji, ki so opremljeni z gozdarskimi priključki in opremo. Ce konstrukcija traktorske kabine ali priključkov ne varuje voznika pred pripetim bremenom, mora biti voznik traktorja zavarovan z varnostno pregrado. Z varnostno kabino morajo biti opremljeni vsi kolesni traktorji, med traktorji goseničarji pa tisti, pri katerih konstrukcija traktorja to omogoča. 33. člen Vlake in smeri vlačenja lesa s traktorjem morajo biti na terenu dovolj vidne oziroma označene. Elementi vlak in smeri vlačenja lesa morajo biti vsklajeni z zmogljivostjo in zahtevami prevoza s traktorjem. Po daljših prekinitvah spravila sc mora vlaka nanovo pregledati. 34. člen Sortimenti, debla ali drevesa morajo biti pripravljeni tako, da delavec ob pripenjanju tovora ni v. nevarnosti. Med privlačenjem z vitlom in med vlačenjem bremena se nihče ne sme zadrževati v dosegu bremena, kar mora traktorist preverjati. 35. člen Pred' začetkom dela mora traktorist spoznati spra-vilno pot, da ugotovi ali mu pri delu pretijo nevarnosti. V kabino traktorja se ne smejo vnašati orodje oziroma predmeti, ki bi traktorista ovirali pri delu oziroma bi ga lahko poškodovali. Traktorist mora voziti s takšno hitrostjo, da se ne izpostavlja nevarnostim. 36. člen Pri skupinskem načinu dela sme traktorist začeti s privlačevanjem lesa šele, ko mu pomočnik da znak za začetek. Velikost tovora določi traktorist glede na dovoljeno obremenitev traktorja med vlačenjem. 37. člen Pri zbiranju in privlačevanju lesa k traktorju se mora žična vrv navijati na boben vitla v vzdolžni smeri traktorja. Če stoji traktor izven vlake prečno na pobočju, se les ne sme privlačevati s spodnje strani. Prepovedano je vlačiti les prečno po pobočju, če gume traktorja niso opremljene z verigami in če nagib pobočja presega 15°/o. 38. člen Sortimenti oziroma debla morajo biti na zbirnem mestu ob kamljonski cesti poravnana tako, da se ne morejo nepredvideno premakniti in da nista otežkočeni nadaljnja dodelava in nakladanje. 39. člen Pri vožnji po spravilni poti mora traktorist upoštevati poleg navodil proizvajalca traktorja o dovoljenem vzdolžnem in prečnem nagibu terena tudi vsakokratne terenske in vremenske pogoje. Če bi prišlo med vožnjo do nenadnega prevračanja traktorja, traktorist praviloma ne sme izskočiti, ampak se mora čvrsto oprijeti močnejšega notranjega dela varnostne kabine. . Spravilo z žičnimi pripravami ir. r ra vazni 40. ‘člen Za žične priprave in naprave se po tem pravilniku štejejo zlasti: — gozdarske premične žičnice, kamor štejejo žični žerjavi, gravitacijske in krožne žičnice; — gozdarski vitli, kamor se uvrščajo vitli z nosilno vrvjo in mali vitli (brez nosilne vrvi). 41. člen Jozdarske premične žičnice za katere po predpisih o žičnicah ni potrebno gradbeno dovoljenje morajo biti postavljene na vsakokratni lokaciji in se lahko uporabljajo samo po načrtu. 42. člen Načrt iz prejšnjega člena tega pravilnika mora vsebovati vse elemente, od katerih je odvisno varno delo z žičnico, zlasti pa: — vzdolžni prolil žičnice; — način sidranja nosilne vrvi; — mesto in način sidranja motornega vitla; — način podpiranja nosilne vrvi; — ugotavljanje napetosti vrvi; — podatki o zmogljivosti in sestavnih delih žičnice (žične vrvi, vitel, voziček, dopustna teža tovora idr.); — vrstni red montaže in demontaže žičnice in organizacija dela z žičnico; — sredstva in način sporazumevanja delavcev pri delu; — lokacija in ureditev razkladalne postaje; — način vzdrževanja in popravil žičnice. Načrt žičnice izdela gozdarski strokovnjak, ki je usposobljen za delo z gozdnimi žičnicami. 43. člen Prevoz ljudi z žičnico ali z vitlom je prepovedan. Izjemoma je dovoljen prevoz delavcev, ki vzdržujejo ali po nalogu vodje žičnice popravljajo žičnico. Za pre- voz morajo imeti pripomočke in 'sredstva, ki zagotavljajo varno delo. 44. člen Med prevozom bremena se delavci ne smejo zadrževati v območju trase žičnice ali kota napetih vrvi ali v drugem nevarnem območju. 45. člen Traso, elemente linije in ostale elemente, ki zagotavljajo varno delo z vitlom, določi in označi vodja del. Vodja del določi tudi .začetek dela z vitlom. 46. člen Dopustna teža tovora na žičnicah in pri vitlih mora biti označena na mestu pripenjanja tovora ali v njegovi vidni bližini. 47. člen Prostor za pripenjanje lesa in za razkladanje tovora ng razkladalni postaji mora biti tako urejen, da je omogočeno neovirano delo. Razkladalna postaja mora biti tako velika, da je zagotovljeno varno sortiranje in dodelava lesa pred odvozom. Vodja žičnice mora ustaviti delo, če pride na razkladalni postaji do kopičenja sortimentov, ki bi ogrožalo varno delo pri razklati ;nju, manipulaciji in odvozu sortimentov. 48. člen - Delavci se .ned obratovanjem žičnice sporarume-vajo med seboj z vnaprej dogovorjenimi znaki. Dogovorjene znake morajo poznati vsi delavci, ki so zaposleni na območju žičnice. 49. člen Na nevarno območje morajo biti opozorjene z vidnimi znaki tudi druge osebe. Na prometnicah je treba med obratovanjem žičnice z zavarovanjem zagotoviti varnost prometa in preprečiti dostop do trase žičnice. V. NAKLADANJE, RAZKLADANJE IN PRL . OZ GOZDNIH SORTIMENTOV 50. člen Pred pričetkom nakladanja z nakladalnikom mora nakladalec vozilo podložiti in ob strani podpreti z zanesljivo podporo. Nakladalec mora pred začetkom dela preveriti, ali je nakladama naprava v brezhibnem stanju. 51. člen Ročice vozila, ki niso stabilno pritrjene, morajo biti izdelane tako, da jih je mogoče odpreti iz varnega položaja. 52. člen Teža bremena, ki se naklada, ne sme presegati dovoljene obremenitve nakladalnika. Nakladalec ne sme s kupa nakladati sortimentov, ki so kakorkoli vpeli. Bremena ne sme prenašati nad drugimi delavci. 53. člen Pri nakladanju z nakladalnikom ne sme biti nihče v dosegu bremena. Sortimenti morajo biti za nakladanje tako pripravljeni, da je omogočeno nakladanje brez nevarnosti za delavce. 54. člen Ročno nakladanje težjih in dolžinskih sortimentov na vozilo in razkladanje z vozila se opravlja s pomočjo trdnih in stabilno postavljenih leg. Pri tem delu morajo imeti delavci ustrezne pripomočke za privlačevanje, valjanje in potiskanje sortimentov. Pristop na vozilo in sestop z naloženega vozila mora biti varno urejen. 55. člen Ročno razkladanje ali nakladanje se ne sme opravljati istočasno na istem mestu kot razkladanje ali nakladanje z mehaniziranimi delovnimi pripravami ali napravami. Če se dela z nakladalnikom opravljajo v bližini električnega voda, mora biti električni tok med delom izklopljen. Na kraju razkladanja ali nakladanja sortimentov se ne smejo zadrževati drugi delavci. 56. člen Novozgrajene gozdne ceste morajo biti prilagojene zmogljivosti in posebnostim vozil, ki se bodo uporabljala za transport gozdnih sortimentov. Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka se ugotavlja pri tehničnem pregledu ceste. Po daljših prekinitvah prevoza mora vodja del na novo pregledati gozdno cesto. VI. SKLADIŠČENJE IN DODELAVA GOZDNIH SORTIMENTOV 57. člen Za stalno in mehanizirano skladišče se določi prostor, ki ima utrjena in ravna tla. S prostora morajo biti odstranjeni vsi predmeti in odpadki, ki bi ovirali varno delo. . Skladišče mora biti opremljeno s potrebnimi opozorilnimi napisi. Če 'se dela na skladišču v nočnem času, mora biti ves skladiščni prostor primerno osvetljen. , 58. člen Les se mora skladati tako, da zaposleni delavci niso ogroženi pri svojem delu, zlasti: — les mora biti v zložajih poravnan in po potrebi podprt tako, da je zagotovljena stabilnost zložajev; — višina zložajev sme biti le tolikšna, da nakladalcu pri nakladanju ne ovira pregleda nad zložajem; — pri ročni manipulaciji z lesom zložaj ne sme biti višji kot 3 metre; — med zložaji morajo biti tako široki prehodi, da imajo delavci dovolj prostora za gibanje; najmanjša širina prehoda je 1,50 m; — prostorninski les je lahko zložen največ do višine 2,2 metra. Da bo skladovnica stabilna, se mora les ob konceh zlagati navzkriž, ali pa se morata oba konca skladovnice zavarovati s podporami. 59. člen Valjenje težjih sortimentov morata opravljati vsaj dva delavca s pomočjo ustreznega orodja in v takem položaju, da nista v nevarnosti, če bi sortiment zdrsnil. Sortimenti se pri nakladanju odvzemajo z vrha zložaja. 60. člen Izmera lesa se opravi tako, da merilcu ne preti nevarnost, če bi se les zrušil. Kadar se les tehta na vozilu, mora biti prostor okoli tehtnice tako velik in tako urejen, da se lahko varno ravna z vozilom. 61. člen Transportne smeri morajo biti na stalnem skladišču vidno označene. Vodja skladišča usmerja dovoz sortimentov in določa kraj razkladanja. 62. člen Transportno-sortirna linija mehaniziranega skladišča mora biti urejena tako, da je omogočen varen dostop in gibanje po vseh delih linije. Vzdrževanje in popravila na liniji se smejo opravljati le takrat, ko naprave niso v pogonu oziroma pod napetostjo. Elektroinštalacijske in kompresorske naprave smejo biti dostopne samo delavcu, ki je določen za vzdrževanje linije. 63. člen Vodja linije ne sme začeti z obratovanjem linije, dokler se ne prepriča, da so vsi delavci na svojih mestih. Med obratovanje linije se ne sme nihče zadrževati v bližini posebno nevarnih mest linije, kot so: — boksi, kamor se odlagajo izločeni in izdelani sortimenti; — stroji za lupljenje hlodov; — krožne žage za čeljenje hlodov. Ce se mora delavec med obratovanjem linije približati lupilniku, se mora zavarovati pred odletavajo-čimi delci lubja z osebnimi varstvenimi sredstvi. 64. člen Vsa dela na liniji se morajo izvajati usklajeno, upoštevajoč tudi odvzem sortimentov iz sortirnih bok-spv. Odčelki hlodov se odstranjujejo takrat, ko linija ni v pogonu. Prečkanje linije je dovoljeno samo na varno urejenem in označenem prehodu. VII. GOZDNO-GOJITVENA IN GOZDNO-VARSTVENA DELA 65. člen Za nabiranje semena na stoječih drevesih mora delavec izpolnjevati posebne zdravstvene pogoje in uporabljati zaščitna sredstva za tako delo. 66. člen Za delo s stroji v gozdnih drevesnicah in na plantažah veljajo ustrezni varstveni ukrepi pred- - : za varstvo pri kmetijskem delu. 67. člen Kemična sredstva za zaščito gozdnih rastlin v drevesnicah in plantažah, za zaščito gozdnega drevja in sortimentov pred boleznimi in zajedale! ter umetna gnojila se uporabljajo v skladu s posebnimi predpisi. Kemična zaščitna sredstva se uporabljajo le v primeru, če škode ni mogoče preprečiti z drugimi sredstvi ali na drug način. 68. člen Delo s kemičnimi zaščitnimi sredstvi oziroma trošenje gnojil se opravlja s pomočjo mehaniziranih delovnih priprav in naprav. Ročno trošenje gnojil je dopustno tam, kjer ni možno trošenje s stroji. Osebna varstvena sredstva, vrsto kemičnih zaščitnih sredstev in način dela določi vodja del v skladu s posebnimi predpisi. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 69. člen Ko začne veljati ta pravilnik, se na območju SR Slovenije preneha uporabljati pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri izkoriščanju gozdov (Uradni list FLRJ, št. 41-628/61). 70. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Soglašam! Republiški sekretar za delo Andrej Grahor 1, r. Republiški sekretar Z& kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r. 759. Na podlagi petega odstavka 47. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25-1143/76), izdaja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano PRAVILNIK o spremembi pravilnika o izdajanju trofejnega lista za trofeje divjadi 1. člen V 7. členu pravilnika o izdajanju trofejnega lista za trofeje divjadi (Uradni list SRS, št. 7-423/78) se drugi odstavek črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek. 2. člen Črta se 8. člen pravilnika iz prejšnjega člena. 3. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 323/A-06/77 Ljubljana, dne 12. aprila 1979. Republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk, dipl. inž. 1. r. 760. Na podlagi prvega odstavka 145. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (prečiščeno besedilo — Uradni list SRS, št. 1/79) izdaja republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun ' NAVODILO o izvedbi prehosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb, ki niso kmetijske organizacije, v kmetijski zemljiški sklad 1 Po tem navodilu ravnajo temeljna sodišča pri zemljiškoknjižni izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč, ki jih morajo družbene pravne osebe, ki niso kmetijske organizacije in ki upravljajo s kmetijskim zemljiščem v družbeni lastnini, po 145. členu zakona o kmetijskih zemljiščih (prečiščeno besedilo, Uradni list SRS, št. 1/79), najkasneje do 1. julija 1979 prenesti v kmetijski zemljiški sklad (v nadaljnjem besedilu: kmetijsko zemljišče). 2 Predloge za prenos kmetijskih" zemljišč obravnavajo temeljna sodišča kot nujne. 3 Listina, na podlagi katere se izvede zemljiškoknjižni prenos kmetijskega zemljišča je lahko pismena izjava družbenopravne osebe, ki upravlja s kmetijskim zemljiščem, pogodba (sporazum) med to družbenoprav-no osebo in pristojno kmetijsko zemljiško skupnostjo ali pravnomočna sodna odločba. Overitev izjave oziroma pogodbe iz prejšnjega odstavka ni potrebna. 4 Predlog za zemljiškoknjižni prenos kmetijskega zemljišča, kateremu je priložena listina iz prejšnje točke tega navodila, vloži pri enoti temeljnega sodišča, na območju katere je kmetijsko zemljišče, ki naj se prenese, pristojna kmetijska zemljiška skupnost. 5 V sklepu, s katerim temeljno sodišče ugodi predlogu za prenos kmetijskega zemljišča, odredi vknjižbo izbrisa pravice uporabe za družbeno pravno osebo, ki kmetijsko zemljišče prenaša v kmetijski zemljiški sklad in vknjižbo pravice razpolaganja za pristojno kmetijsko zemljiško skupnost. 6 V postopku za prenos kmetijskega zemljišča po lem navodilu se sodne lakse ne plačajo. 7 To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 714-2/79 Ljubljana, dne 25. aprila 1979. Republiški sekretar za pravosodje, organizacijo uprave in proračun lože Pacek 1. r. 761. Na podlagi drugega odstavka 113. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/70, 31/76 in 8/78) izdaja republiški sekretar za urbanizem NAVODILO o načinu ugotavljanja porasta cen stanovanj pri določanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj 1 Pri ugotavljanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj (v nadaljnjem besedilu: stanovanje) se nabavna oziroma gradbena vrednost stanovanja valorizira glede na leto, v katerem je bilo stanovanje zgrajeno, na podlagi količnika porasta cen stanovanj. Nabavna oziroma gradbena vrednost stanovanja se valorizira tako, da se cena,stanovanja v letu, ko je bilo stanovanje zgrajeno, pomnoži s pripadajočim količnikom porasta cen stanovanj in to: Količnik porasta cene stanovanja Količnik porasta cene stanovanja Leto v kate: je stanovan zgrajeno Leto v kate je stanovan zgrajeno 1946 22.96 1963 10.17 1947 22.96 1964 8.56 1948 22.96 1965 7.14 1949 22.72 1966 6.32 1950 22.52 1967 5.95 1951 22.08 1968 5.48 1952 21.61 1969 4.80 1953 21.00 1970 3.77 1954 20.38 1971 3.04 1955 19.60 1972 2.64 1956 18.86 1973 2.29 1957 17.97 1974 1.82 1953 17.07 1975 1.55 1959 16.14 1976 1.31 1960 14.80 1977 1.14 1961 12.55 1978 1.00 1962 11.09 V količnikih iz prejšnjega odstavka je upoštevano zmanjšanje vrednosti stanovanja zaradi 100-letne amortizacije. 2 Ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo o načiftu ugotavljanja porasta cen stanovanj pri določanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 12-813/78). 3 To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-19/77 Ljubljana, dne 17. aprila 1979. Republiška sekretarka za urbanizem Marija Zupančič-Vičar, dipl: inž. gr. 1. r. 762. Na podlagi 22. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 25/72) so sklenili predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov SPORAZUM o spremembi zadržanih cen azbest-cemcatnih izdelkov 1. Predstavniki proizvajalcev in predstavniki potrošnikov so dne 29. marca 1979 sklenili in podpisali sporazum o spremembi zadržanih cen azbest-cementmh izdelkov s tem, da se sedanje proizvajalčeve cene teh izdelkov lahko povečajo linearno največ za 11,5 %> ob nespremenjenih prodajnih pogojih in po cenikih, ki zo sestavni del tega sporazuma in se nahajajo v Splošnem združenju gradbeništva In IGM Slovenije, Ljubljana, Titova 40/IX. 2: Udeleženci tega sporazuma se zavezujejo, da bodo prodajali, oziroma kupovali izdelke iz prve točke tega sporazuma po cenah in ob pogojih kot to določa sporazum. 3. K temu sporazumu je dal soglasje Zavod SRS za cene s svojo odločbo št. 021-07/77 Za z dne 7. maja 1979. 4. Zvišanje cen azbest-cementnih izdelkov po tem sporazumu se lahko uporablja takoj, oziroma od 7. maja 1979. Proizvajalec: Salonit — industrija cementa in az-best-cementa Anhovo. Predstavniki kupcev: »Kopaonik« trgovinsko pre-duzeće OOUR Kopaonik — Velikoprodaja Beograd, Kovinotehna Celje TOZD Veleprodaja, Drvoimpex Titograd, Liria Prizren, Jugopetrol OU Gradežni materijali Skopje, Lesnina TOZD notranja trgovina Ljubljana, Slovenijales Ljubljana, Metalka Ljubljana, Dom Rijeka, Unipromet Sarajevo, TP Obnova LiŠtica OOUR Veletrgovina, Agrovojvodina Novi Sad OOUR Metalelekt-ro, Instalotehna Zagreb, Dom-Smreka Maribor, Lesnina Ljubljana TOZD Gramex, Gramat, OOUR Veletrgovina Zagreb, Merkur Kranj. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST RAVNE NA KOROŠKEM 763. Na podlagi 15. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti sta zbor uporabnikov in zbor Izvajalcev Občinske zdravstvene skupnosti Dravograd na seji dne 27. junija 1978, Mozirje na seji dne 8. decembra 1978, Radlje ob Dravi na seji dne 28. junija 1978, Ravne 'na Koroškem na seji dne 28. junija 1978, Slovenj Gradec na seji dne 27. junija 1978 in Velenje na seji dne 15. novembra 1978 sprejela STATUTARNI SKLEP o znižanju kazenskih obresti za nepravočasno plačan prispevek za zdravstveno varstvo 1. člen V prvem odstavku 56. člena staLu.a H. j or — naselje (del) 21. Naselje Zalog 1. Agrokombinatska cesta 2. Cerutova ulica 3. Delavska ulica 4. Hladilniška pot 5. Kekčeva ulica 6. Lovska ulica 7. Nahtigalova ulica 8 Pod Dobnim vrhom 9. Pot na Hreše 10. Pot na La bar 11. Pot v mejah 12. Pot v Zeleni gaj 13. Športna ulica 14. Zaloška cesta (del) 22. Naselje Z a v o g 1 j e 1. Zavoglje — naselje 23. Naselje -Zgornja Hrušica 1. Hruševska cesta — (del) 2. Pot na Breje 24. Naselje Zgornja Zadobrova 1. Berčonova pot 2. Cesta na Ježah (del) 3. Cesta na Kope 4. Cesta na Ozare 5. Cesta v Zajčjo dobravo (del) 6. Cvetlična pot 7. Novo Polje — cesta VI 8. Novo Polje — cesta VIII 9. Novo Polje — cesta X 10. Novo Polje — cesta XII (del) 11. Novo Polje — cesta XIII (del) 12. Novo Polje — cesta XIV 13. Novo Polje — cesta XV 14. Novo Polje — cesta XVI 15. Novo Polje — cesta XVII 18. Novo Polje — cesta XVIII 17. Novo Polje — cesta XIX 18. Novo Polje — cesta XXI 19. Novo Polje — cesta XXIII 20. Sneberska cesta (del) 21. Zadobrovška. cesta (del) 22. Zdešar jeva cesta 25. Naselje Zgornji Kašelj 1. Kašeljska cesta (del) 2. Zgornji Kašelj — naselje (del) OBČINA LJUBLJANA ŠIŠKA Mesto Ljubljana — del 1. Naselje I- j u b 1 j a n a — del 1. Adamičeva ulica 2. Aleševa ulica 3 Alešovčeva ulica 4. Aljaževa ulica 5 Andreaševa ulica 6. Arharjeva cesta 7 Arkova ulica 8. Artačeva ulica 9. Belačeva ulica 10. Beljaška ulica 11. Berdajsova ulica 12. Bernikova ulica 13. Bijedičeva ulica 14 Bitenčeva ulica 15 Bizjanova ulica 16. Blažičeva ulica 17. Bognarjeva pot 18. Bohinjčeva ulica 19. Bokalova ulica , 20. Boletova ulica 21. Brajnikova ulica 22. Bregarjeva ulica 23. Breznikova ulica 24. Brodska cesta 25. Burnikova ulica 26. Celovška cesta (del) vse hiše razen št. 3 27. Cesta Andreja Bitenca 28. Cesta Jožeta Žagarja 29. Cesta na Bellevue 30. Cesta na Laze 31. Cesta na Poljane 32. Cesta na Prevoje 33. Cesta v Dvor 34. Cesta v Hrib 35. Cesta v Kleče 36 Cesta za šolo 37 Cesta 25 talcev 38 Cizejeva ulica 39. Čebelarska ulica 40 Čepelnikova ulica 41. Černetova ulica 42. Cervanova ulica 43. Cesnikova ulica 44. Demšarjeva cesta 45. Derčeva ulica 46. Devova ulica 47. Djakovičeva cesta 43. Dolharjeva ulica 49. Dolinarjeva ulica 50. Delniška cesta 51. Dolomitska ulica 52. Do proge 53. Drabosnjakova ulica Š4. Draga 55. Draveljska ulica 56. Dražgoška ulica 57. Drenikova ulica 58. Drenikov vrh 59 Eller jeva ulica 60. Ferberjeva ulica 61. Flandrova ulica 62. Frankopanska ulica 63. Freyerjeva ulica 64. Galičeva ulica 65. Gasilska cesta 66. Globočnikova ulica 67. Gola Loka 68. Goljarjeva pot 69. Gorazdova ulica 70. Goriška ulica 71. Gospodinjska ulica 72. Gotska ulica 73. Gradnikova ulica 74. Grobeljska pot 75. Groši jeva ulica 76. Grudnova ulica 77. Gubčeva ulica 78. Gunceljska cesta 79. Hafnerjeva ulica 80. Hodoščkova ulica 81. Hotimirova ulica 82. Jakopičev drevored (del) brez hišnih številk 83. Jarčeva ulica 84. Jasna poljana 85. Javorškova ulica 86. Jerajeva ulica 87. Jerančičeva ulica 88. Jesenkova ulica 89. Jezerska ulica 90. Jurčeva ulica 91. Justinova ulica 92. Kaminova ulica 93. Kamnogoriška cesta 94. Kavadarska cesta 95. Kavškova ulica 96. Kebetova ulica 97. Kernova cesta 98. Keržičeva ulica 99. Kettejeva ulica 100. Klemenčičeva ulica 101. Klopčičeva ulica 102. Kmečka pot 103. Kneza Koclja ulica 104. Knezova ulica 105. Kocjanova ulica 106. Kogojeva ulica 107. Kogovškova ulica 108. Kolesarska pot 109. Kolmanova ulica 110. Komacova ulica 111. Korotanska ulica 112. Koseška cesta 113. Kosijeva ulica 114. Kosmačeva ulica 115. Koščeva ulica 116. Kovaška ulica 117. Kovinarska ulica 118. Kozakova ulica 119. Rozinova ulica 120. Kozlarjeva pot 121. Kranerjeva ulica 122. Krelj eva ulica 123. Kremžarjeva ulica 124. Krmeljeva ulica 125. Kropova ulica 126. Krovska ulica 127. Krvinova ulica 128. Kumerdejeva ulica 129. Kurilniška ulica (del) hiši št. 1 in 2 130. Kurirska ulica 131. Kuštrinova ulica 132. Kuzeletova ulica 133. Laknerjeva ulica 134. Lakotence 135. Laznikova ulica 136. Ledarska^ ulica 137. Lepodvorska ulica 138. Levičnikova ulica 139. Ljubeljska ulica 140. Lotričeva ulica 141. Lubej eva ulica 142. Mačkov kot 143. Magistrova ulica 144. Majde Šilčeve ulica 145. Majde Vrhovnikove ulica 146. Majorja Lavriča ulica 147. Malgajeva ulica 148. Malnarjeva ulica 149. Marin dol 150. Marinovševa cesta 151. Marjekova pot 152. Martina Krpana ulica 153. Martinčeva ulica 154. Martinova pot 155. Marušičeva ulica 156. Matjanova pot 157. Maurer j eva ulica 158. Medenska cesta 159. Medvedova cesta 160. Medveščkova ulica 161. Mesesnelova ulica 162. Miheličeva cesta 163. Milčinskega ulica 164. Mizarska pot 165. Mladinska ulica 166. Mrharjeva ulica 167. Murkova ulica 168. Murnova ulica 169. Na cvetači ' 170. Na delih 171. Na dolih 172. Na gaju 173. Na gmajni 174. Na Herši 175. Na jami 170. Na Korošci 177. Na Rojah 178. Na Straški vrh 179. Na Trati 180. Nedohova ulica 181. Novakova pot 182. Nova ulica 183. Ob daljnovodu 184. Obirska ulica 185. Ob izvirih « 186. Ob kamniški progi 187. Ob Savi 188. Ob zdravstvenem domu 189. Ob zelenici 190. Ob žici 191. Omejčeva ulica 192. Osterčeva ulica 193. Partizanska pot 194. Pavšičeva ulica 195. Peršinova cesta 196. Pestotnikova ulica 197. Peščena pot 198. Pilonova ulica 199. Pipanova pot 200. Pivovarniška ulica 201. Planinškova ulica 202. Plemljeva ulica 203. Plešičeva ulica 204. Plevančeva ulica 205. Podgornikova ulica 206. Podgorska cesta 207. Pod gozdom 208. Pod hribom 209. Pod hruško 210. Podjunska ulica 211. Podlimbarskega ulica 212. Podutiška cesta 213. Polakova ulica 214. Porentova ulica 215. Pot ilegalcev 216. Pot k igrišču 217. Pot k skakalnici 218. Pot na Gradišče 219. Pot na Zduše 220. Pot za razori 221. Prašnikarjeva Ulica 222. Praznikova ulica 223. Prelčeva ulica 224. Prelovčeva ulica ' 225. Prešernova cesta (del) 226. Pretnarjeva ulica 227. Pri borštu 228. Pri malem kamnu 229. Prinčičeva ulica 230. Pri velikem kamnu 231. Pržanjska'Ulica 232. Pustovrhova ulica 233. Putrihova ulica 234. Rašiška ulica 235. Rolovičeva ulica 236. Romavhova ulica 237. Rotarjeva ulica 238. Rovšnikova ulica 239. Rožančeva cesta 240. Runkova ulica 241. Ruska ulica 242. Sadjarska ulica 243. Sajovčeva ulica 244. Saškova ulica 245. Savinškova ulica 246. Scopolijeva ulica 247. Sedejeva ulica 248. Slapnikova ulica 249. Smerdujeva ulica 250. Smrekarjeva ulica 251. Smrtnikova ulica 252. Sojerjeva ulica 253. Spomeniška pot 254. Stegne 255. Sternenova ulica 256. Strojeva ulica 257. Strugarska ulica 258. Šišenska cesta 259. Škerlj eva ulica 260. Šlosarjeva ulica 261. Štefančeva ulica 262. Štefanova ulica 263. Štirnova ulica 264. Štrukljeva ulica 265. Štula 266. Štularjeva ulica 267. Švegljeva cesta 268. Taborska cesta 269. Tacenska cesta 270. Tiha ulica 271. Tkalska ulica 272. Tometova ulica 273. Tratnikova ulica 274. Trebušakova ulica 275. Trg komandanta Staneta 276. Trg prekomorskih brigad 277. Trnovčeva ulica 278. Tržna ulica 279. Tugomerjeva ulica 280. Ulica Ane Ziherlove 281. Ulica bratov Babnik 282. Ulica bratov Bezlajev 283. Ulica bratov Blanč 284. Ulica bratov Jančar 285. Ulica bratov Knapič 286. Ulica bratov Komel 287. Ulica bratov Kraljič 288. Ulica bratov Miklič 289. Ulica bratov Škofov 290. Ulica bratov Učakar 291. Ulića Franca Mlakarja 292. Ulica Francke Jerasove 293. Ulica Franje ' Koširjeve 294. Ulica Ivanke Kožuh 295. UliCa Jožeta Jame 296. Ulica Konrada Babnika 297. Ulica Manice Romanove 298. Ulica Marije Hvaličeve 299. Ulica Marije Mlinar 300. Ulica Milana Majcna 301. Ulica Nade Camernikove 302. Ulica Olge Mohorjeve 303. Ulica pregnancev ' 304. Ulica Rezke Dragarjeve 305. Ulica Rozke Usenik 306. Ulica Zore Ragancinove 307. Ulica Zanke Erjavec 308. Ulica 4. julija 309. Ulica 15. maja 310. Ulica 24. avgusta 311. Ulica 28. maja 312. Uraničeva ulica 313. Vagajeva ulica 314. Vavpotičeva ulica 315. Večna pot (del) brez nišnih številk 316. V Dovjež 317. Velnarjeva ulica 318. V Kladčh 319. Verovškova ulica 320. Videmska ulica 321. Vižmarska pot 322. Vodnikova cesta 323. Vodnikovo naselje 324. Vodovodna cesta (del) hiš. št. 192, 192 a, 197 325. Vrbska ulica 326. Vrščajeva ulica 327. Vrtnarska cesta 328. Za krajem 329. Zakrajškova ulica 3.30. Za vasjo 331. Zalaznikova ulica 332. Zaletelova ulica 333. Zapuška cesta 334. Zatišje 335. Zevnikova ulica 336. Zlatek 337 Zofke Kvedrove ulica 338. Zoletova ulica 339. Zvezda 340. Zeleznikarjeva ulica 341. Zerjalova ulica 342. Zlbertova ulica 343. Zivaličeva ulica 2. Naselje Dvor 1. Dvor — naselje 31. Naselje Medno 1. Medno — naselje 4. Naselje Stane ž i č e 1. Stanežiče — naselje OBČINA LJUBLJANA VlC-RUDNIK Mesto Ljubljana — del 1. Naselje Ljubljana — del 1. Abramova ulica 2. Aškerčeva cesta ■ (del) vse hiše z nepar, štev. 3. Ažbetova ulica 4. Bajtova ulica 5. Barjanska ulica 6. Bičevje 7. Bizjakova ulica 8. Bizpviški štradon 9 Bobenčkova ulica 10. Bogišičeva ulica 11. Borsetova ulica 12. Brdnikova ulica 13. Brglezov štradon 14. Cankarjev vrh 15. Celarčeva ulica 16. Cerkniška ulica 17. Cesta Dolomitskega odreda 18. Cesta dveh cesarjev 19. Cesta na Bokalce 20. Cesta na Brdo 21. Cesta na Loko 22. Cesta n n Rožnik 23. Cesta na Vrhovce 24. Cesta v Gorice 25. Cesta v Mestni log 26 Cesta v Rožno dolino 27 Cesta v Zeleni log 28 Cesta v Zgornji log 29. Cojzova cesta (del) samo hiše z neparnimi štev. 30 Cesta 27. aprila (del) 31 Campova ulica 32 Cepovanska ulica 33 Crna pot 34 Devinska ulica 35 Dohrdnhska plica 3fi Dolei'ic1;H cesta 37 Dolgi breg 38 Dolgi most 39 Finprova ulica 40 F^o-ska cesta -(deli 41. Erbežnikova ulica 42. Filipičeva ulica 43. Finžgar jeva ulica 44. Gabrščkova ulica 45. Galjevica 46. Gerbičeva ulica 47. Glinška ulica 48. Gmajnice 49. Gorkičeva ulica 50 Gornji Rudnik I 51. Gornji Rudnik II 52. Gornji Rudnik III 53. Gornji Rudnik IV 54. Gorupova ulica (del) 55. Gostilničarska ulica 56. Gradaška ulica 57 Građen 58. Grampovčanova ulica 59 Gregorinova ulica 60. Grič 61. Groharjeva cesta 62. Gunduličeva ulica 63. Hajdrihova ulica 64 Hauptmanna 65 Idrijska ulica 66. Bovški štradon 67. Ižanska cesta 68. Jadranska ulica 69. Jamnikarjeva ulica 70. Jamova cesta 71. Javorjev drevored 72. Jelovškova ulica 73. Jeranova ulica 74. Jesihov štradon 75 Jezerska pot 76. Joškov štradon 77. Jurčkova pot 78 Kamniški štradon 79. KančeVa ulica 80 Karunova ulica 81. Kikljeva ulica 82. Kladezna ulica 83. Knezov štradon 84. Kncenova ulica 85 Kogojeva ulica 86. Kokaljeva ulica • 87. Kolajbova ulica 88. Kolezijska ulica 89 Kopališka ulica 90. Koprska ulica 91. Koreninova ulica 92 Knsančeva ulica 93 Koseskega ulica 94. Kosovo polje I 95. Kosovo polje II 96 Kozarška cesta 97. Krakovska ulica 98. Krakovski nasip 99 Kraška ulica 190 Krimska ulica 101 Krištofova ulica 109 Lahova pot 103. Lampetova ulica KV) Langusova ulica 195 LaveHeva nVca 106 ((nz-irieva ulica 107 Legatova ulica 108. Lepi pot 109. Levčeva ulica 110. Lipovški štradon 111. Livada 112. Ločnikarjeva ulica 113. Mala čolnarska ulica 114. Mali štradon 115. Martinova ulica 116. Mellkova ulica 117. Mencingerjeva ulica 118. Merčnikova ulica 119. Mihov štradon 120. Mirje 121. Mivka 122. Mlake 123. Mokrška ulica 124. Murnikova ulica (del) 125. Na griču 126. Nahlikova ulica 127. Nanoška ulica 128. Na požaru 129. Na tezi 130. Ob dolenjski železnici 131. Ob pristanu 132. Obrtniška ulica 133. Opekarska cesta 134. Oražnova ulica 135. Orlova ulica 138. Osiavijska ulica 137. Park Arturo Toscanini 138. Peruzzijeva ulica 139. Petrčeva ulica 140. Pod brezami 141. Pod hrasti 142. Pod jelšami 143. Pod jezom 14.4. Podrožniška pot 145. Podsmreška cesta 146. Pod topoli 147. Podvozna pot 148. Poklukarjeva ulica 149. Postojnska ulica 150. Pot čez gmajno 151. Pot k ribniku 152. Pot na Debeli hrib 153. Pot na Drenikov vrh 154. Pot na Grič 155. Pot na Orle 156. Pot na Rakovo jelšo 157. Pot za Brdom 158. Predjamska cesta 159. Pri brvi 160. Pri mostiščarjih 161. Puhtejeva ulica 162. Rakovniška ulica 163. Razpotna steza 164. Rečna ulica 165. Redelonghijeva ulica 166. Reška ulica 167. Rezijanska ulica 168. Riharjeva ulica 169. Rožna dolina c. X. 170. Kožna dolina c. II. 171. Rožna dolina c. Il/a 172. Rožna dolina c. III 173. Rožna dolina c. IV 174. Rožna dolina c, V 175. Rožna dolina c. VI 176. Rožna dolina c. VII 177. Rožna dolina c. VIII 178. Rožna dolina c. IX 179. Rožna dolina c. X 180. Rožna dolina c. XI. 181. Rožna dolina c. XII 182. Rožna dolina c. XUI 183. Rožna dolina c. XV 184. Rožna dolina c. XVII 185. Rožna dolina c. XIX 186. Rožna dolina c. XXI 187. Rožna dolina — študentovsko naselje 188. Rudnik I 189. Rudnik II 190. Rudnik III 191. Rudniška pot 192. Rutarjeva ulica 193. Sattnerjeva ulica 194. Skapinova ulica 195. Skopčeva ulica 196. Snežniška ulica (del) št. 5. 10, 12 197. Snojeva ulica 198. Soška ulica 199. Splitska ulica 200. Spodnji Rudnik T 201. Spodnji Rudnik TI 202. Spodnji Rudnik 'II 203. Spodnji Rudnik IV 204. Spodnji Rudnik V 205. Staretova ulica 208. Stranska pot 207. Svetčeva ulica 208. Šibeniška ulica 209. Sinkov štradon 210. Skrabčeva ulica 211. Škrabov štradon 212. Španova pot 213. Štradon čez Pro.šco 214. Štrekljeva ulica 215. Sumarjeva ulica 216. Svahičeva ulica 217. Tbilisijska ulica 218. Teslova ulica 219. Tesna ulica 220. Tobačna ulica (del) vse hiše z neparnimi št. 221. Tolminska ulica 222. Tomažičeva ulica 223. Tomčcva ulica 224. Trg mladinskih delovnih hriaad — 'deli hiše št. 4. 5, 8, 7, 14 225. Trnovska ulica 226. Trnovski pristan 227. Tržaška cesta 228. Ulica borca Petra 229. Ulica borcev za severno mejo 230. Ulica Malči Beličeve 231. Ulica Rudolfa Janežiča 232. Uršičev štradon 233. Valjavčeva ulica 234. Večna pot (del) 235. Velebitska ulica 236. Velika čolnarska ulica 250. Vrhovci, cesta III 251. Vrhovci, cesta IV 252. Vrhovci, cesta V 253. Vrhovci, cesta VI 254. Vrhovci, cesta VII 255. Vrhovci, cesta Vlil 256. Vrhovci, cesta IX 257. Vrhovci, cesta X 258. Vrhovci, cesta XI 259. Vrhovci, cesta XII 260. Vrhovci, cesta XIII 261. Vrhovci cesta XIV 262. Vrhovci, cesta XV 263. Vrhovci, cesta XVI 264. Vrhovci, cesta XVII 265. Vrhovci, cesta XVIII 275. Vrhovnikova ulica 276. Vrtna ulica 277. Za garažami 278. Za opekarno 279. Za progo 280. Zavetiška ulica 281. Zbašnikova ulica 282. Zelena pot 283. Zeljarska ulica 284. Zidarjev štradon 285. Ziherlova ulica 286. Zabarjeva ulica 287. Zirovnikova ulica 2. Naselje Babna Gorica 5. NaseljeLipe — del 1. Lipe — naselje (del) 6. Naselje Orle 1. Orle — naselje 7. Naselje Podutik (del) 1. Podutik — naselje 8. Naselje Sela pri Rudniku 237. Veliki štradon 266. Vrhovci, cesta XIX 1. Babna gorica — 1. Sela pri Rudniku 238. Vidičeva ulica 267. Vrhovci, cesta XX naselje — naselje 239. Vidmarjeva ulica 268. Vrhovci, cesta XXI 240, Vinčarjeva ulica 269. Vrhovci, cesta XXII 3. Naselje 9. Naselje 241. Vipavska ulica 270. Vrhovci, cesta Crna vas Srednja vas 242. Viška cesta XXIV 243. V Murglah 271. Vrhovci, cesta 1. Črna vas — Naselje 1. Srednja vas — 244. Vogelna ulica XXVI naselje 245. Volaričeva ulica 272. Vrhovci, cesta 4. Naselje 246. Volarjev štradon XXVIII Lavrica — d e 1 Skupščina mesta 247. Vregova ulica 273. Vrhovci, cesta XXX 248. Vrhovci, cesta I 274. Vrhovci, cesta 1. Lavrica — naselje IjjuDžJtinc 249. Vrhovci, cesta II XXXII (del) Geodetska uprava GROSUPLJE 3. člen 768. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73). 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma ba uvedbo krajevnega samoprispevka na območju Krajevne skupnosti Polica (Uradni list SRS, št. 6-307/79 in 10/79) 'in izida referenduma z dne 22. aprila 1979, je skupščina krajevne skupnosti Polica na svoji seji dne 29. aprila 1979 sprejela SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Polica 1. člen Za območje krajevne skupnosti Polica se na podlagi odločitev občanov na referendumu 22. aprila 1979 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje asfaltiranja občinske ceste V/11 Polica—Kožljevec—Troščine v dolžini ca. 3300 m in občinske ceste IV/3 od Drobniča do Gradišča v dolžini ca 1000 m in od Perovega do Male Stare vasi ter za spremembo namena uporabe ostanka sredstev zbranih s samoprispevkom za sofinanciranje asfaltiranja ceste Perovo—Drobnič (Uradni list SRS, št. 43/73) za zgoraj navedeni program. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za obdobje 5 let (60 mesecev) od 1. junija 1979 do 31. maja 1981. Samoprispevek se plačuje v denarju. Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci: — po stopnji 2 °/o od neto osebnega dohodka iz rednega delovnega razmerja, vključno nagrade za dopolnilno delo in delo na domu, — po stopnji 1,5 "/n kmetijski proizvajalci; osnova za odmero samoprispevka je katastrski dohodek (po novem izračunu), od katerega se odmerja prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti za posamezno leto, — po stopnji 1,2 %> kmetijski proizvajalci iz vasi Peč, Velika Stara vas, Mala Stara vas, Dole in Zgornje Duplice pod istimi pogoji kot kmetijski proizvajalci iz predhodne alinee, — po stopnji 2%> osebni, invalidski in družinski upokojenci, ki prejemajo pokojnino, ki je višja od pokojnine 7. varstvenim dodatkom, — po stopnji 3°/o zavezanci, ki imajo dohodke od obrti, druge gospodarske dejavnosti in intelektualnih storitev, — po 100 din letno od osebnih avtomobilov, — po 200 din letno od tovornih avtomobilov do dveh ton, — po 1000 din letno od tovornih avtomobilov nad 2 toni, — po stopnji 3 "/o od odmerjenega davka zavezanci, katerim je odmerjen davek v pavšalnem letneni znesku. 4. člen Samoprispevek se ne uvede od socialnih podpor, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. 5. člen S samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 1,500.000 dinarjev, zbranih je že 500.000 din. Za ves program se zagotovi 2,000.000 din, ki se bodo uporabila: — predvidoma 500.000 din za sofinanciranje asfaltiranja ceste IV/3 od Drobniča do Gradišča v dolžini ca. 1000 m, — predvidoma 1,000.000 din za sofinanciranje asfaltiranja ceste V/11 Polica—Kožljevec—Troščine v celotni dolžini ca. 3300 m, — 500.000 din kot povračilo za sofinanciranje asfaltiranja ceste IV/3 od Perovega do Male Stare vasi. Kolikor bi se zbralo več sredstev, se ta po potrebi porazdele za navedeni program. 6. člen Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oz. pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oz. skupnosti invalidsko-pokoj ninskoga zavarovanja. Kmetijskim proizvajalcem in osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami obračunava in odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo in plačujejo prispevki in davki občanov. Samoprispevek od osebnih in tovornih avtomobilov se plača letno pri blagajni krajevne skupnosti Polica od 1. do 31. januarja tekočega leta. Od občanov, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. 7. člen Sredstva, ki se zbirajo od krajevnega samoprispevka se stekajo na poseben žiro račun: Skupščine občine Grosuplje »za Krajevno skupnost Polica« št. 50130-842-009-794. Sredstva so namenska. 8. člen Za zbiranje in namensko uporabo sredstev skrbi poseben odbor, ki šteje devet članov. Odbor skrbi za ustreznost načrtov, zbira izvajalce del in sklepa pogodbe o oddaji del. Odbor imenuje skupščina krajevne skupnosti Polica. 9. člen Odbor iz prejšnjega člena je dolžan vsako leto na krajevno običajen način seznaniti občane o višini zbranih sredstev, njihovi porabi in drugih važnejših podatkih, ki se tičejo samoprispevka in izvajanja programa iz I. oziroma 5. člena tega sklepa. 10. člen Po izteku petletnega obdobja, za katero se uvaja krajevni samoprispevek, mora odbor sestaviti zaključni račun o zbranih in uporabljenih sredstvih samoprispevka ter o opravljenem delu in ga predložiti v sprejem skupščini krajevne skupnosti Polica, le-ta pa s podatki zaključnega računa seznaniti zbor delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Polica. 11. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. junija 1979 dalje. Polica, dne 29. aprila 1979. Predsednik Skupščine krajevne skupnosti Polica Rudolf Medved 1. r. IDRIJA 769. Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in žbora krajevnih skupnosti dne 26. aprila 1979 sprejela ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, aktivnim sodelavcem v narodnoosvobodilnem gibanju, borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn od 1912. do 1918. leta ter njihovim družinskim članom se na podlagi tega odloka, podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči, če jim le-te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih. 2. člen * Imenovana ali druga oblika družbene pomoči, ki jo določa ta odlok, se lahko podeli samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Idrija. 3. člen Pravico do občinske priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so v narodnoosvobodilni boj vstopili pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in ki jim je, po predpisih o pokojninskem zavarovanju, čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943; 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in ki jim je, po predpisih o pokojninskem zavarovanju, čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je, po predpisih o pokojninskem zavarovanju, čas od odhoda v narodnoosvobodilen boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oziroma 13. oktobru 1943 in ki jim je, po predpisih o pokojninskem zavarovanju, čas od odhoda v narodnoosvo- bodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. izjemoma tudi aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo, po predpisih o pokojninskem zavarovanju, priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju; 6. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918. 4. člen Občinske priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po tem odloku so: 1. stalna priznavalnina 2. občasna priznavalnina 3. enkratna priznavalnina 4. zdravstveno varstvo 5 denarna pomoč pri zdravljenju. 5. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek na upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pridobitno nezmožni, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne, aktivni sodelavci v narodnoosvobodilnem gibanju in borci iž 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pridobitno nezmožni, ne presega na osebo 80 “/o mejnega zneska. 6. člen Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in drugih oblik družbene pomoči se po tem odloku štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 °/o katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijstva ne upošteva. 7. člen Za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. In 3. točke 3. Člena tega odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov, za udeležence narodnoosvobodilne vojne, aktivne sodelavce v narodnoosvobodilnem gibanju in borce iz 4., 5. in 6. točke 3. člena tega odloka pa 80 »/o vsakokratnega mejnega zneska. Naj nižja stalna priznavalnina iz tega člena je lahko izjemoma tudi višja. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca, število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in članov njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek udeleženca v narodnoosvobodilni vojni ali drugi vojni, stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa pr d m starost. 8. člen Aktivnim sodelavcem v narodnoosvobodilnem gibanju, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju, se občinske stalne priznavalnine po tem odloku podeljujejo le izjemoma. Pri določanju višine stalne priznavalnine tem osebam se bo poleg socialno ekonomskih okoliščin upošteval še čas aktivnega sodelovanja in osebni prispevek v narodnoosvobodilnem gibanju. 9. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo tudi družinski člani padlih ali umrlih borcev in aktivistov NOV iz 3. člena tega odloka, če so po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pridobitno nezmožni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem udeležencem narodnoosvobodilne in drugih vojn se lahko podeli tudi občasna ali enkratna občinska priznavalnina. 10. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno s predpisi o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. Udeležencem narodnoosvobodilnega 'boja iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, ki prejemajo stalno priznavalnino, se lahko podeli pomoč za podaljšano ali nadomestno zdravljenje v naravnih zdraviliščih, če jim je po mnenju zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno. Ta pomoč se lahko podeli do višine 130 “/o vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. 11. člen Če se spremenijo pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici in višini stalne priznavalnine, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini stalne priznavalnine, se.ugotavljajo v začetku vsakega leta. Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Idrija o vsaki spremembi, ki vpliva na pravico do stalne priznavalnine in njeno višino. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega, dne naslednjega meseca, ko so nastali. 12. člen Ce bi morali zaradi spremenjenih socialno ekonomskih okoliščin upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, pa bi to imelo pri uživalcu priznavalnine negativne posledice, se izjemoma priznavalnina zadrži v enakem znesku tudi vnaprej, če tako odloči pristojni organ. 13. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 °/o vsakokratnega mejnega zneska. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka. 14. člen O pravici do priznavalnine iri o višini priznavalni-. ne odloča Komisija za zadeve borcev NOV Skupščine občine Idrija po določilih tega odloka na svojo pobudo, ali pa po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZZB NOV Idrija, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, posameznikov. Komisija je za svoje delo odgovorna občinski skupščini. 15. člen Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev NOV, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Idrija, pristojen za varstvo borcev NOV, je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov. 16. člen Finančna serdstva za podeljevanje priznavalnine in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku se zagotavljajo v proračunu občine Idrija v okviru dogovorjene porabe. 17. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane št. 191-4/77 z dne 29. 12. 1977. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje. St. 191-2/79 Idrija, dne 26. aprila 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 770. Na podlagi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/74) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. aprila 1979 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978 1. člen Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov in zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978, ki .ju je pregledala strokovna komisija, imenovana po občinski skupščini. 2. člen Zaključna računa izkazujeta: a) davek in prispevek občanov: — predpisi vseh davkov in prispevkov — predpis stroškov izterjave — plačilo davkov in prispevkov — odpis davkov in prispevkov Zaostanek na dan 31. 12. 1978 b) prispevka za starostno zavarovanje kmetov: — predpis prispevka za starostno zavarovanje kmetov — predpis stroškov izterjave — plačila prispevkov — odpisi prispevkov Zaostanek na dan 31. 12. 1978 3. člen Zaključna računa obsegata: — bruto bilanco — bilanco — pregled skupno doseženega prometa — pregled dolgov in preplačil zavezancev 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-6/79 Idrija, dne 26. aprila 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto šulgaj 1. r. 771. Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. aprila 1979 sprejela SKLEP o sklenitvi dogovora o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 1 Skupščina občine Idrija sklene dogovor o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. 2 Za podpis dogovora se pooblašča Antona Spolarja, dipl. inž., načelnika oddelka za urbanizem Skupščine občine Idrija. 3 Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. Št.. 420-12/79 Idrija, dne 26. aprila 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. din 11,757.427,55 25.921,80 11,027.559,80 160.460,15 595.329,40 1,153.310,25 880,00 1,040.903,70 52.085,00 61.201,55 772. Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. aprila 1979 sprejela SKLEP o sklenitvi družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji 1 Skupščina občine Idrija sklene družbeni dogovor o štipendijski politiki v SR Sloveniji. 2 Za podpis družbenega dogovora se pooblašča Evla-lijo Pajer, delegat zbora združenega dela SO Idrija. 3 Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 67-3/79 Idrija, dne 26. aprila 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. 773. Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija, je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. aprila 1979 sprejela SKLEP o sklenitvi družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji 1 Skupščina občine Idrija sklene družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji. 2 Za podpis družbenega dogovora se pooblašča Sergija Keserja, tajnika Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Idrija. 3 Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-3/79 Idrija, dne 26. aprila 1979. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. KAMNIK 774. Na podlagi 1. točke 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), drugega odstavka 2. člena odredbe o preven- tivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 ter 5. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 23/76) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na svoji seji dne 10. aprila 1979 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oz. ugotovijo ,v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo: Veterinarski zavod Kamnik (v nadaljnjem besedilu: Veterinarski zavod) in obratne veterinarske ambulante »Perutnina Zalog« in VTOZD za živinorejo, Biotehniške fakultete, Rodica (v nadaljnjem besedilu veterinarske ambulante), opraviti v letu 1979 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. 2. člen Preventivne ukrepe iz te odredbe opravijo veterinarske organizacije iz prvega odstavka 1, člena te odredbe. Veterinarski zavod in obratne ambulante so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oz. preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskave. Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante morajo spremljati zdravstveno varstvo živali po uporabi biološkega preparata in o tem obvestiti veterinarsko inšpekcijo. II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Proti šumečemu prisadu se mora preventivno cepiti goveda, ki se pasejo na planini Podkraj. Preventivno cepljenje se mora opraviti najpozneje 20 dni pred od-gonom na pašo. 6. člen Preventivno cepljenje psov starih več kot 4 mesece proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1979. Psi, poleženl do 31. avgusta 1979, morajo biti cepljeni proti steklini v novembru 1979. Neprijavljene in necepljene pse je treba pokončati. Zaščitno cepljenje proti steklini opravi Veterinarski zavod. 7. člen Preventivno cepljenje kokoši in brojlerjev proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — na družbenih perutninskih obratih, perutninska farma Duplica in Križ, — v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z organizacijo združenega dela -Emona TOZD Kooperacija. Preventivno cepljenje v družbenih perutninskih obratih OZD in v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z OZD, opravijo obratne veterinarske ambulante: — v naseljih, kjer so družbeni perutninski obrati OZD, tj. v KS Podgorje, Križ, Komenda, Moste, Duplica, Smarca in Volčji potok, — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost. Preventivno cepljenje v omenjenih KS in pri individualnih proizvajalcih, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost, opravi Veterinarski zavod. 8. ) člen Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljenje proti kužnemu tredorju perutnine, ki po 14. tednu starosti niso dobivali nitrofuranskih pripravkov. Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarski zavod v sodelovanju z ekipo obratne veterinarske ambulante tiste DO, na katerih obratih se pregled vrši. Cepljenje proti kužnemu tremorju opravijo z registrirano AE vakcino pristojne obratne veterinarske ambulante. 9. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oziroma 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba zaščititi tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali odpadki živalskega izvora. Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi Veterinarski zavod. 10. člen V letu 1979 je treba opraviti tuberkulinizacijo goveda v 40 "/o gospodarstev, ki niso bila tuberkulinizirana leta 1973. Tuberkulinizacijo goved opravi Veterinarski zavod. 11. člen Glede na brucelozo je treba preiskati: — z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev in sicer enkrat na leto. Mlečno obročkasto preizkušnjo opravi Veterinarski zavod. 12. člen Na kužno malokrvnost konj je treba preiskati vse plemenske žrebce in sicer s preiskavo krvi z metode, precipitacije v agrarskem gelu. Kri odvzame Veterinarski zavod. 13. člen čebelje družine vzrejevalcev matic je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nose- mavost in varoatozo. Pregled opravi Veterinarski zavod Slovenije. Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba'pregledati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti Veterinarski zavod. Preglede na varoatozo opravi Veterinarski zavod Slovenije. Vzorce je treba poslati do 31. marca 1979. 14. člen Na vrtoglavost postrvi je treba pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca julija naprej, vzorci tržnih rib pa, ko to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. Na spomladansko viremijo in eritrodermatitis pri krapih je treba do 15. maja 1979 pregledati krape, ki se vlagajo, prodajajo in prevažajo. Virološko je treba preiskati krape s kliničnimi znamenji in patološkimi spremembami kot to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. Na virusno hemoragično septikemijo šarenk je treba pregledati plemenske jate postrvskih rib do 15. 2. 1979. Vzorce klinično bolnih in sumljivih rib je treba poslati v Veterinarski zavod Slovenije Ljubljani,. Vzorce vzame Veterinarski zavod. 15. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-8/79 Kamnik, dne 10. aprila 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1. r. 775. Na podlagi 4. točke 1. in 11. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76), 2. točke 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), 1. odstavka 9. točke odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 25/78) ter 5. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 23/76), je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na svoji seji dne 20. aprila 1979 sprejel, ODREDBO o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline 1. člen Da bi se preprečila, zatrla in izkoreninila steklina na neposredno ogroženem območju občine Kamnik, se sprejmejo naslednji ukrepi: 1. obvezen je kontumac (osamitev oziroma omejitev gibanja) psov in mačk na celotnem območju občine. V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte. 2. Prepovedan je lov s psi. 3. Obvezno je zaščitno cepljenje proti steklini vseh psov, ki so dopolnili 3 mesece starosti in kateri do sedaj niso bili zaščitno cepljeni. 4. Zaščitno cepljenje psov proti steklini opravijo delavci Veterinarske postaje Kamnik na stroške imetnika živali. 5. Na območju .občine Kamnik je treba pokončati: — neregistrirane in necepljene pse, — potepuške pse in mačke, — vse pse in mačke, katerih posestniki se ne drže predpisanega kontumaca. 6. Odredi se pokončavanje zveri in pižmovk. 7. Pokončavanje zveri, pižmovk, psov in mačk organizirajo in opravljajo lovske organizacije. 8. Prepovedano je odirati trupla zveri in pižmovk ter jemati lovske trofeje te divjadi. 9. Trupla pokončanih zveri in pižmovk ter na steklino sumljivih psov in mačk, morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno plastično vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela oziroma najdbe takoj poslati Veterinarski postaji Kamnik, ki mora poskrbeti za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarsko-higienska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla. , 10. Vsakdo, ki je bil ugrizen, opraskan ali izpostav- ljen kaki drugi neposredni nevarnosti okužbe s steklino, mora na zdravniški pregled. Psa ali mačko, ki je povzročil ugriz ali poškodbo človeka, je treba 15 dni veterinarsko nadzorovati ne glede na to, ali je bil proti steklini cepljen ali ne. 2. člen Če se pojavi steklina ali se pojavijo znaki, po katerih se sumi, da so živali zbolele za steklino (spremenjeno vedenje, močna razdraženost ali potrtost, napadi na druge živali ali ljudi brez vzroka, izguba prisebnosti, ohromelost spodnje čeljusti ali zadnjega dela telesa in slinjenje, zveri pa pridejo v bližino naselja, čred in hiš), mora vsakdo (lastnik, rejec, čuvaj, lovec in drugi), to takoj sporočiti občinskemu organu veterinarske inšpekcije, veterinarju ali pooblaščeni veterinarski organizaciji. 3. člen Po 53. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) se v primeru prekrška te odredbe kaznuje organizacija združenega dela ali druga pravna oseba z denarno kaznijo od 2000 do 30.000 din. Z denarno kaznijo od 500 do 10.000 din se po 55. členu kaznuje za prekršek posameznik, ki stori kakšno dejanje iz členov 50 in 54 citiranega zakona. 4. člen Ta bdredba začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 322-17/79 Kamnik, dne 20. aprila 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1. r. 776. Na podlagi 8. točke 37. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 5. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik, je izvršni svet na svoji seji dne 10. aprila 1979 sprejel ODREDBO o obvezni prijavi in popisu čebeljih družin na območju občine Kamnik 1. člen Zaradi odkrivanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni čebel, je na območju občine Kamnik obvezno prijaviti vsa organizirana in neorganizirana čebelarstva, čebelarstva in čebele na paši ter prezimovanju. 2. člen Čebelarjenje je treba prijaviti pri občinskem upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo v roku 30 dni po uveljavitvi te odredbe. V enakem roku je treba prijaviti vsako spremembo v zvpzi s čebelarjenjem (nabavo, odtujitev ali pogin čebel ter spremembo lokacije čebelarjenja). 3. člen Posestnik čebel mora v prijavi navesti naslednje podatke: — ime in naslov posestnika čebel,. — lokacijo čebelnjaka, — vrsto panjev, — število panjev, — paslov prejšnjega lastnika čebel (v primeru, če so čebele nabavljene). 4. člen Za prijavo čebelarjenja se po 49. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi taksa ne plačuje. 5. člen Kazenske sankcije za kršitev te odredbe so določene v 62. členu zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77). 6. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-21/78 Kamnik, dne 10. aprila 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1, r. 777. Na podlagi 4. točke 12. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 5. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na svoji seji dne 10. aprila 1979 sprejel odredb’ o o veterinarsko-sanitarnem redu na sejmiščih, dogonih, -azslaviščih in drugih javnih pregledih 1. člen S to odredbo je predpisan veterinarsko-sanitarni red na sejmiščih, dogonih, razstavah in drugih javnih pregledih živine in drugih domačih živali na območju občine Kamnik. 2. člen Na območju občine Kamnik se organizirajo sejmi, dogoni, razstave in drugi javni pregledi živine in drugih domačih živali samo na prostorih, ki ustrezajo veterinarsko sanitarnim pogojem in kjer je zagotovljen veterinarsko-sanitarni red. 3. člen Cas trajanja sejma, dogona,. razstave ali drugega javnega pregleda določi prireditelj, upravIjalec ali organizator le-teh, vendar se morajo vršiti ob dnevni svetlobi. 4. člen ' Za razstave in druge javne preglede, ki se organizirajo samo občasno, si mora organizator pridobiti soglasje veterinarske inšpekcije. 5. člen Pred začetkom sejma, dogona, razstave in drugega javnega pregleda mora pristojni veterinarski inšpektor ali veterinar pooblaščene veterinarske organizacije pregledati, ali so naprave nepoškodovane in ali ima prireditelj soglasje pristojne veterinarske inšpekcije v primerih, ko je soglasje potrebno. 6. člen Pred vhodom na prostoru, določenem za sejem, do-gon, razstavo in drug javni pregled, je dolžan posestnik živali pristojnemu veterinarju pokazati zdravstveno spričevalo za žival, ki jih je pripeljal na prireditev, sejem ali dogon. 7. člen Živalim brez veljavnih zdravstvenih spričeval ali drugih ustreznih dokumentov ni dovoljen vstop na sejmišče, dogon, razstavo ali drug javni pregled. 8. člen V primeru, da pristojni veterinar pri pregledu živali postavi sum na kužno bolezen ali ugotovi, da je žival kužno bolna, ukrepa v skladu s predpisi o varstvu živali pred kužnimi boleznimi. 9. člen V primeru, da so na napravah določene pomanjkljivosti, se pričetek sejma, dogona, razs’tave in drugega javnega pregleda prestavi, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo. 10. člen Prireditelj sejma, razstave in drugega javnega pregleda ter organizator odkupa mora poskrbeti za redarsko službo. 11. člen Uporabniki sejma, razstave in pregleda morajo skrbeti za red m snago na prostorih. Pripeljane živali morajo biti čiste. 12. člen Z živalmi je ravnati tako, da ne ogrožajo okolice. Prepovedano je grobo ravnanje z živalmi in mučenje. 13. člen Na sejme in dogone ni dovoljeno voditi psov. 14. člen Pri vstopu na sejmišče ali dogon živine je posestnik živali dolžan oddati zdravstveno spričevalo, v zameno pa dobi listek s številko. Če živali ne proda, se mu zdravstveno spričevalo vrne. 15. člen Kupec živali je dolžan opraviti takoj po nakupu prenos lastništva. To se vpiše na zdravstveno spričevalo. Prenos lastništva vpiše uslužbenec KU. O tem se mora voditi evidenca. IG. člen Nakladanje in razkladanje živine in drugih živali se lahko opravlja samo v prisotnosti veterinarskega inšpektorja ali veterinarja pooblaščene OZD. Pošiljke živali, ki se vozijo izven območja občine ali gonijo več kot 20 km daleč, si mora pregledati pristojni veterinar in o pregledu izdati potrdilo. 17. člen Prireditelj sejma, razstave in drugega javnega pregleda in organizator dogona je dolžan po zaključku prireditve ali dogona prostor očistiti. V primerih, ko je to potrebno, pa tudi opraviti dezinfikacijo prostora in naprave. 18. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-12/79 Kamnik, dne 10. aprila 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1. r. 778. Na podlagi 12. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 5. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 23/76), je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na svoji seji dne 10. aprila 1979 sprejel ODREDBO o veterinarsko sanitarnem redu v klavnici, predelovalnici ter skladiščenju mesa in mesnih izdelkov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S to odredbo se določi veterinarsko sanitarni red v klavnici, predelovalnici ter skladišču mesa in mesnih izdelkov, da se zagotovi proizvodnja in skladiščenje higiensko neoporečnih živil živalskega izvora, prepreči širjenje kužnih bolezni na ljudi in živali ter da se za- gotovijo pogoji za-ohranitev in razvoj naravnih in z cjelom pridobljenih vrednosti človekovega okolja in prepreči zdravju škodljive posledice, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in v prometu živali, živalskih surovin, proizvodov in odpadkov. 2. člen Določila te odredbe se nanašajo na ravnanje z živalmi pred in med zakolom, na ravnanje z mesom, mesnimi izdelki, stranskimi proizvodi, ki nastajajo pri klanju in odpadki ter na organizacijo tehnoloških postopkov, na higieno dela, objektov in naprav. 3. člen Po določilih te odredbe so se dolžni ravnati vsi delavci, ki združujejo delo v OZD »Delikatesa« — TOZD »MESO Kamnik«, delavci, ki opravljajo usluge v teh objektih m drugi obiskovalci ter posestniki živali. 4. člen OZD je dolžna organizirati neprekirijeno klavno službo v vsakem času. 5. člen Klanje v sili lahko opravi strokovno usposobljena oseba, ki nima poškodb na rokah. Žival, zaklana v sili, mora biti v koži eksenterirana in z označenimi pripadajočimi notranjimi organi, do veterinarsko sanitarnega pregleda. Enako morajo biti opravljeni zakbli v sili na domu. 6. člen Zaradi varstva zdravja potrošnikov in širjenja kužnih bolezni je nezaposlenim osebam vstop v proizvodne | prostore in hleve prepovedan. V proizvodne prostore je dovoljen vstop samo v čisti delovni obleki, obutvi in pokrivalu. •izjemoma je dovoljen vstop nezaposlenim osebam v proizvodne prostore s predhodnim soglasjem pooblaščene veterinarske organizacije za veterinarsko sanitarne preglede oz. občinske veterinarske inšpekcije. 7. člen OZD mora imeti organizirano neprekinjeno vratarsko službo, ki vodi evidenco prispelih pošiljk klavnih živali, mesa, mesnih izdelkov in odpremljenih pošiljk ter evidenco obiskov in ki vzdržuje dezobariero. Preverja tudi, če imajo pošiljke živali predpisano zdravstveno spričevalo, pri izhodu pa preverja, če imajo vozila potrdilo o razkužitvi. 8. člen Parkiranje osebnih avtomobilov je dovoljeno samo na urejenem parkirnem prostoru, tovorna vozila pa na posebnih ločenih parkirnih prostorih. Prepovedan je dostop z osebnimi avtomobili v območje klevov in razkladalnih in nakladalnih ramp. Izjema so samo servisna vozila. 9. člen OZD mora organizirati interni transport tako, da se ne križajo čiste in nečiste poti. V ta namen mora na predpisan način označiti vse posode in transportne vo-žičke in sicer posebej za transport surovin in živil, za transport v vamparni in črevarni in za odpadke ter konliskate. Poskrbeti mora tudi za redno vzdrževanje in čiščenje dvorišča in poti. II. TRANSPORT ŽIVALI IN HLEVI 10. člen Vozila za transport živali morajo biti tehnično brez-, hibna ter opremljena tako, da je zagotovljeno varno nakladanje in razkladanje ter transport živali. Po vsakem razkladanju morajo biti vozila očiščena in razkužena. Potrdilo o razkužitvi izda veterinarska organizacija. Odgovorna oseba OZD in pooblaščena veterinarska organizacija, morata vsaj enkrat tedensko pregledati vozila za transport živali, če ustrezajo predpisanim pogojem. 11. člen Mučenje in draženje živali je prepovedano. Pod mučenjem živali je treba razumeti zlasti pretepanje, zvijanje repa, opuščanje krmljenja in napajanja, klanje brez omamljanja, nestrokovno omamljanje, sunkovita vožnja, prenapolnjenost, transport malih živali skupaj z velikimi, metanje živali iz višje etaže vozila v spodnjo, opustitev zakola v sili, da se prepreči mučenje, nestrokovni transport polomljenih živali v klavnice in podobno. 12. člen Pri prevzemu Živah v klavniške hleve je treba bolne ali sumljive živali ločiti v hlev za bolne in sumljive živali — kontumačni hlev. V klavnične hleve se lahko vhlevljajo le zdrave živali in to točno po vrstah. Velike klavne živali se morajo v hlevih privezati, razen mladih pitanih goved iz proste reje, ki pa se morajo vhlevljati ločeno po spolih. V posamezni prostor je dovoljeno vhleviti le toliko živali, kolikor znaša njegova kapaciteta. V klavnični hlev ni dovoljeno vhlevljati živali, ki niso namenjene za zakol oz. ga uporabljati za druge namene. Prostor mora biti redno vzdrževan, očiščen in razkužen; Živali, ki so v hlevu dalj kot 12 ur je treba krmiti, napajati pa takoj po vhlevljenju. 13. člen Odgovorna oseba OZD mora o dopremi vsake pošiljke živali pred razkladanjem obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo. Prijaviti mora tudi vsako spremembo v ponašanju živali, poškodbo in pogin živali. Odgovorna oseba OZD mora prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji vsak pogin živali in Zagotoviti prevoz trupla do zbirališča za kadavre oz. do secirnice, če bo odrejena raztelesba trupla. Prijavi iz prejšnjega odstavka mora priložiti zdravstvena spričevala za živali oz. veterinarsko napotnico. Vse živali, ki so dopremljene v klavnice, morajo biti označene tako, da se lahko ugotovi indentiteta živali. 14. člen Vse živali, postavljene v klavnične hleve, je treba poklati najkasneje v treh dneh po vhlevljenju, teleta in odojke takoj, najkasneje pa v 24 urah po vhlevljenju. Vse živali morajo biti vhlevljene tako, da se lahko ugotovi identiteta živali. To načelo je treba upoštevati vse do zaključka veterinarsko sanitarnega pregleda mesa. 15! člen Hleve je čistiti najmanj 2-krat, dvorišče in rampe pa najmanj 1-krat dnevno, razkužiti pa po vsaki izpraznitvi. III. KLANJE ŽIVALI, OBDELAVA, PREDELAVA IN SKLADIŠČENJE SUROVIN IN PROIZVODOV 16. člen OZD je dolžna pravočasno obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo o programu proizvodnje za naslednji dan. Klanje živali in obdelava mesa ni dovoljena brez prisotnosti dipl. veterinarja. Omamljanje pred klanjem je obvezno. Omamljanje lahko opravlja samo strokovno usposobljena oseba. Velike klavne živali je treba pred omamljanjem privezati. Naprave za omamljanje morajo biti brezhibne. Klanje brez omamljanja in omamljanje, ki predstavlja mučenje živali, je prepovedano. Vodja oddelka za klanje živali mora pred pričetkom klanja preveriti brezhibnost delovanja naprav za omamljanje, dvigal, sterilizatorjev in druge opreme ter pribora. 17. člen Izkrvavitev pri velikih klavnih živalih mora trajati najmanj 6 minut, pri malih klavnih živalih pa najmanj 5 minut. 18. člen Tehnološki postopek na klavni liniji mora biti tako organiziran, da zagotavlja varno in hitro delo, veterinarsko sanitarni nadzor, higiensko obdelavo mesa in drobovine. 19. člen V klavni dvorani mora biti določen stalni delavec za odnašanje stranskih proizvodov, ki nastajajo pri klanju, za odnašanje konfiskatov in odpadkov v nečisti del klavničnega območja in za permanentno čiščenje tal klavne dvorane. Ta delavec ne sme opravljati drugih del, ker lahko pride v stik z živili. 20. člen Dokler ni opravljen veterinarsko sanitarni pregled, je vsako odstranjevanje mesa in drugih delov živali prepovedano. Vsi deli zaklane živali morajo biti razporejeni ali oštevilčeni v zaporedni povezavi tako, da se lahko ugotovi, od katere živali so, vse do končne odločitve uporabnosti mesa. Vodje posameznih oddelkov morajo zagotoviti veterinarski organizaciji in občinski veterinarski inšpekciji vso pomoč, ki je potrebna pri opravljanju veterinarsko sanitarnega pregleda. 21. člen Vampi in čreva se morajo transportirati v črevar-no v posebnih vozičkih tako, da je zagotovljeno zaporedje in veterinarsko sanitarni pregled. Vampi in čreva morajo biti očiščeni, obdelani in konzervirani takoj po veterinarsko sanitarnem pregledu. 22. člen Delavec, ki pri svojem delu opazi na mesu, koži ali notranjih organih bolezenske spremembe, je dolžan takoj obvestiti veterinarsko organizacijo 23. člen ' Začasno zaplenjeno meso in drobovino, ki je v bakteriološki preiskavi ali kaki drugi preiskavi, se mora razhlajevati in hraniti v posebni hladilnici za sumljivo meso, ki se zaklene. Ključe te hladilnice hrani pooblaščena veterinarska organizacija. Te hladilnice ni dovoljeno uporabljati za druge namene. Sumljivo meso in drobovina mora biti označeno z »ZAČASNO ZAPLENJENO«. Ta označba mora biti pritrjena na vsak kos mesa in organ ali na embalažno enoto. Prepovedano je oddajati v promet živalske odpadke in konfiskate brez dovoljenja pooblaščenega veterinarja. Delavci, ki so bili v stiku s sumljivim, okuženim ali pokvarjenim mesom, smejo opravljati drugo delo šele potem, ko so si ustrezno umili in razkužili roke ter zamenjali delovne obleke. 24. člen V ohlajevalnice je dovoljeno sprejeti sveže, higiensko obdelano meso, ki je ocenjeno kot uporabno za prehrano ljudi in je predpisano označeno. Zakol živali in obdelava mesa morata biti opravljena v skladu z zveznim pravilnikom. Pooblaščena veterinarska organizacija redno pregleduje higieno obdelave in o svojih ugotovitvah sproti obvešča oddelko-vodje posameznih oddelkov. Le-ti morajo podvzeti takojšnje ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. 25. člen V hladilnicah, kjer se hladi in skladišči meso, ni dovoljeno hladiti ali skladiščiti živalskih trupov v koži, rib in drugih surovin in proizvodov z vonjem, ki lahko negativno vpliva na organoleptične lastnosti mesa. V ohlajevalnicl in hladilnicah ter skladišču zamrznjenega mesa mora biti taka organizacija dela, da zagotavlja načelo izpodrivanja mesa. To pomeni, da mora meso iz prostora v istem zaporedju kot je vne-šeno. 26. Člen Razkosano meso je treba obesiti na kljuke ali naložiti v ustrezne posode. Posode za meso in drobovino je prepovedano podlagati direktno na tla, temveč na podstavke iz nerjavečega materiala. Pri nakladanju teh posod druge na drugo se ne sme vsebina posode dotikati dna gornje. 27. člen V proizvodnih prostorih, kjer se opravlja razsek, izkoščevanje in pakiranje mesa ter mešanje nadevov in polnjenje mesnih izdelkov, temperatura zraka ne sme presegati 10° C. 28. člen Pri nakladanju in razkladanju mesa je treba preprečiti vsako onesnaževanje mesa. Delavci morajo biti oblečeni v posebne plašče. 29. člen Oddelkovodja mora vsake 4 ure preverjati temperaturo zraka v posameznem hlajenem prostoru in vodili evidenco temperature ter vzdrževanje hladilnih naprav. Oddelkovodja hladilnice mora kontrolirati temperaturo mesa pred odpremo iz hladilnice. IV. VZDRŽEVANJE HIGIENE IN VARSTVO OKOLJA 30. člen Po končanem delu je treba vse proizvodne prostore in opremo očistiti in razkužiti. Vse odpadke živalskega porekla je treba odstraniti iz proizvodnih prostorov v kontejnerje za konfiskale, ostale odpadke pa v kontejnerje za smeti. Po končanem delu je treba očistiti tudi pomožne prostore in dvorišče. Zagotoviti je treba čiščenje in vzdrževanje higiene med delovnim časom, higieno v sanitarijah po proizvodnih oddelkih in redno izpraznjevanje posod za odpadke. 31. člen Izpraznjene vozičke in police za obešanje mesnih izdelkov ter kljuke za obešanje mesa je sproti odstranjevati iz ekspedita in jih po predhodnem čiščenju ter razkuževanju vračati v proizvodne oddelke. 32. člen Če se pri pregledu mesa ugotovi kužna bolezen, je treba takoj klavnične prostore in vse uporabljeno orodje in pribor razkužiti. Pri vhodu in izhodu je treba redno vzdrževati raz-kuževalno preprogo. Podrobnejša navodila za izvajanje navedenih ukrepov izda veterinarski inšpektor. 33. člen OZD mora skrbeti za zadostno število kontejnerjev, za odvoz konf iška tov in smeti, ki morajo biti po vsakem izpraznjenju očiščeni in razkuženi. Zagotovljen mora biti odvoz konfiskatov, smeti in odpadne embalaže. Redno je treba prazniti gnojišča. Na gnojišče ni dovoljeno metati odpadkov živalskih tkiv papirja, drugih odpadkov, pralnih sredstev in razkužil. Gnoj iz klavnice je dovoljeno deponirati le na površinah, ki jih odobri pristojni veterinarski inšpektor. 34. člen Rabljeno kartonsko embalažo in poškodovano metalno embalažo ni dovoljeno uporabljati in jo je treba takoj odstraniti iz proizvodnih oddelkov. 35. člen OZD je dolžna redno pregledovati obrat in sproti odpravljati vse tehnične pomanjkljivosti oz. zagotavljati redno vzdrževanje obrata. Opravljanje vzdrževalnih del v proizvodnih prostorih je med delovnim časom prepovedano, razen tistih, ki so potrebna, da se zaključi tehnološki postopek, vendar je treba ustrezno zavarovati živila. 36. člen Sestanki delavcev niso dovoljeni v prostorih, kjer se opravlja obdelava, predelava in skladiščenje surovin in proizvodov. 37. člen V proizvodnih prostorih je prepovedano kajenje ter uživanje pijač in hrane. 38. člen Delavci morajo prihajati na delo zdravi, čisti in primerno urejeni. Delavci morajo biti obriti, primerno ostriženi, s postriženimi nohti. Pri delu ni dovoljeno nositi prstanov, zapestnic in ročne ure. Delavci morajo med delom stalno skrbeti za vzdrževanje osebne higiene. Po zakolu oz. obdelavi vsake živali si morajo umiti roke in sterilizirati orodje. Orodje se mora sterilizirati tudi po vsakem onesnaževanju orodja. Pred pričetkom in po končanem delu je obvezno umivanje ip, razkuževanje rok. OZD mora skrbeti za to, da so stalno na razpolago papirnate brisače, tekoče milo, razkužila in toaletni papir. Sprehajanje delavcev po proizvodnih prostorih je prepovedano. Pooblaščena veterinarska organizacija kontrolira vzdrževanje higiene delovnih površin in osebne higiene delavcev (vizuelne, z bakteriološkim pregledom brisov). 39. člen Delovna obleka mora biti čista. Menjati jo je treba vsak dan. Po potrebi pa jo je treba zamenjati tudi med delovnim časom. Osebna zaščitna sredstva in orodje mora delavec vsak dan po končanem delu očistiti in razkužiti. 40. člen Za hranjenje delovne in civilne obleke mora imeti vsak delavec dvodelno garderobno omarico ali pa ločeno čisto in nečisto garderobo. V garderobni omarici je dovoljeno hraniti samo čisto delovno obleko in osebna zaščitna sredstva ter civilno obleko v drugem delu omarice. Garderobne omarice morajo biti vzdrževane in redno čiščene. Pregled garderobnih omaric opravlja neposredni vodja delovne skupine, občasno pa tudi pooblaščena veterinarska organizacija oziroma veterinarski inšpektor. V garderobnih omaricah je prepovedano hranjenje pijače, hrane in predmetov, ki niso osebno zaščitno sredstvo. Umazano delovno obleko morajo delavci oddati v pranje takoj po končanem delu. 41. člen Oddelkovodja mora pregledati delavce, če imajo na koži (rokah, obrazu), rane, ekceme in druge poškodbe, kjer pridejo v stik z živili in jim ne sme dovoliti opravljati dela. V primeru lažje poškodbe mora na tem mestu imeti gumijasto ali plastično zaščitno sredstvo. 42. člen Zagotoviti je treba redno deratizacijo in dezinfekcijo. Dezinfekcija pa mora biti opravljena tako, da sredstvo za dezinfekcijo ne bo prišlo v stik z živalmi in živili. 43. člen Ves proizvodni proces mora biti organiziran tako, da zagotavlja čimvečje varstvo okolja. Zato je potrebno redno vzdrževanje parnih kotlov, depo goriva in maziva in vzdrževanje čistilne naprave. 44. člen V kanalizacijo je prepovedano spuščati kri, živalske odpadke, maščobe, kemikalije, odpadno gorivo in mazivo. Lovilce maščob, talne odtoke in sifone je treba dnevno čistiti in vzdrževati. Za vzdrževanje čistilne naprave in lovilcev maščob mora biti zadolžen usposobljeni delavec. Voditi je treba dnevnik o obratovanju čistilne naprave in vzdrževanju lovilcev maščob in drugih jaškov. Pooblaščena veterinarska organizacija mora vsaj trikrat letno odvzeti vzorce odplak in jih dostaviti v analizo. V. KONČNE DOLOČBE 45. člen Kršenje določil te odredbe se kaznuje po kazenskih določilih zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77). 46. člen Veterinarsko sanitarne preglede po tej odredbi opravlja pooblaščena veterinarska organizacija, nadzor nad izvajanjem pa opravlja občinski organ za veterinarsko inšpekcijo. 47. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-11/79 Kamnik, dne 10. aprila 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Tone Pengov 1. r. LAŠKO 779. Skupščina občine Laško je na podlagi 88. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77) in 242. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18-1262/78) na seji družbenopolitičnega zbora, dne 23. aprila 1979, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 24. aprila 1979, sprejela ODLOK o povrav:’’.! stroškov, izgube na osebnem dohodku in o nagradi io ;-likom porotnikom, ki jih voli občinska skupščina 1. člen Sodniki porotniki, ki jih voli občinska skupščina, imajo pravico do povračila stroškov, ki jim nastanejo zaradi opravljanja funkcije sodnika porotnika, pravico do povračila izgubljenega osebnega dohodka oziroma zaslužka in pravico do nagrade za opravljanje funkcije sodnika porotnika, po določbah tega odloka. 2. člen Stroški po tem odloku so potni stroški (voznina, kilometrina) in dnevnica. Sodnik porotnik je upravičen do povračila stroškov iz prvega odstavka tega člena v višini, ki velja za voljene poklicne sodnike. 3. člen Sodnik porotnik, ki zaradi opravljanja funkcije sodnika porotnika izgubi osebni dohodek oziroma zaslužek, ima pravico do povračila izgubljenega osebnega dohodka oziroma --aslužka. 4. člen Sodniku porotniku, ki združuje delo v temeljni organizaciji združenega dela, v drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ter pri zasebnem delodajalcu in delavcu v delovnem razmerju, pripada povračilo v višini dejanskega izgubljenega osebnega dohodka oziroma zaslužka. Višino povračila za izgubljeni osebni dohodek oziroma zaslužek ugotovi enota temeljnega združenega dela, samoupravne organizacije ali skupnosti, oziroma zasebnega, delodajalca, kjer sodnik porotnik dela. Organizacija združenega dela, druga samoupravna organizacija ali skupnost oziroma zasebni delodajalec izplača sodniku porotniku nadomestilo osebnega dohodka oziroma zaslužka na pismeno zahtevo. Sodišče nato povrne sredstva v višini tako izplačanega osebnega dohodka oziroma zaslužka organizaciji združenega dela, drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti. 5. člen Sodnik porotnik, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov pripada nadomestilo za izgubljeni osebni dohodek oziroma zaslužek v višini, ki se določa glede na poprečni dnevni osebni dohodek oziroma zaslužek v ustreznem poklicu. Višina povračila iz prvega odstavka tega člena se določi na podlagi podatkov o poprečnem dnevnem osebnem dohodku oziroma zaslužku, ki ga ugotovi pristojni občinski upravni organ. Povračilo dnevnega osebnega dohodka oziroma zaslužka se izkaže v pavšalu glede na poprečje, ki ga dosegajo osebe v določenem samostojnem poklicu. 6. člen Osnove in merila za priznanje nagrade sodniku porotniku je treba določiti glede na čas, ki ga porabi sodnik porotnik na sodišču ter glede na težo obravnavane zadeve. Nagrado sodniku porotniku prizna predsednik senata, pri katerem je sodnik porotnik sodeloval, pri čemer lahko znaša nagrada za en dan opravljanja funkcije sodnika porotnika največ 3,5 odstotka od povpreč- nega neto osebnega dohodka na zaposlenega v gospo-.darstvu SR Slovenije za obdobje devetih mesecev preteklega leta. 7. člen Po končani zadnji glavni obravnavi, najkasneje pa v 15 dneh po obravnavi, mora sodnik porotnik predložiti zahtevek za povračilo stroškov, oseba iž 5. člena tega odloka pa tudi zahtevek za povračilo izgubljenega osebnega dohodka oziroma zaslužka. Kadar ima sodnik porotnik pravico do nadomestila izgubljenega osebnega dohodka oziroma zaslužka mu sodišče izda potrdila o opravljeni dolžnosti sodnika porotnika. 8. člen Sklep o povračilu stroškov in o povračilu izgubljenega osebnega dohodka oziroma zaslužka in o nagradi izda predsednik senata, pri katerem je sodnik porotnik sodeloval. 9. člen Povračilo in nagrada se sodniku porotniku izplača iz namenskih sredstev, ki so predvidena v finančnem načrtu sodišča. 10. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o povračilu stroškov, izgube na zaslužku in o nagradi sodnikom porotnikom (Uradni vestnik občine Laško, št. 9/71). 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 113-5/79 Laško, dne 24. aprila 1979. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. 780. Na podlagi 8. in 34, člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 7/77 in 8/72) in 252. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18/78) je Skupščina občine Laško na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1979 sprejela ODLOK o spremembi odloka o upravljanju in oddaji stavbnega zemljišča v družbeni lastnini v uporabo za gradnjo 1. člen V odloku o upravljanju in oddaji stavbnega zemljišča v družbeni lastnini v uporabo za gradnjo (Uradni list SRS, št. 9/78) se črta 15. člen. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 46-4/79 Laško, dne 24. aprila 1979. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh I. r. 781. Skupščina občine Laško je na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 242. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18-1262/78) na seji družbenopolitičnega zbora, dne 23. aprila 1979 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. aprila 1979, sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Laško za leto 1978 I Zaključni račun davkov občanov občine Laško za leto 1978 se na predlog posebne strokovne komisije po- Zaključni račun izkazuje 1. Obremenitve 2. Obremenitve 3. Plačila 12,988.676,70 4. Skupaj razbremenitve 5. Davčni zaostanek III Zaključni račun, katerega je dne 18. aprila 1979 pregledala strokovna komisija, imenovana s sklepom Skupščine občine Laško, št. 111-1/79 z dne 7. februarja 1979 in ugotovila, da je pravilno sestavljen in obsega: 1. Bilanco 2 Bruto bilanco 3. Pregled skupno doseženega prometa / 4. Pregled stanja zaostankov in preplačil davčnih zavezancev 5. Zapisnik strokovne komisije o pregledu zaključnega računa. Dokumentacija 1—5 je sestavni del lega sklepa. IV Ta sklep je objavljen v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. St. 400-4/79 Laško, dne 24. aprila 1979. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. 782 Skupščina občine Laško je na podlagi 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73) in 242. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 18-1262/78) na seji družbenopolitičnega zbora, dne 23. aprila 1979 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 24. aprila 1979, sprejela SKLEP o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978 I Zaključni račun prispevka za starostno. zavarovanje kmetov za leto 1978 se na predlog posebne strokovne komisije potrdi. din 13.994.164.45 13,994.164,60 13.493.066.45 501.098,15 II Zaključni račun izkazuje 1. Obremenitve 2,354.719,05 2. Odpisi 62.508,00 3. Plačila 1,144.940,90 4. Skupaj razbremenitve 1,207.448,90 5. Davčni zaostanek 1,147.270,15 III Zaključni račun katerega je dne 18. aprila 1979 pregledala strokovna komisija, imenovana s sklepom Skupščine občine Laško, št. 111-1/79 z dne 7. februarja 1979 in ugotovila, da je pravilno sestavljen in obsega: 1. Bilanco 2. Bruto bilanco 3. Pregled skupno doseženega prometa 4. Pregled stanja zaostankov in preplačil davčnih zavezancev 5. Zapisnik strokovne komisije o pregledu zaključnega računa Dokumentacija 1—5 je sestavni del tegn sklopa. IV Ta sklep je objavljen v Uradnem lislu SRS, in začne veljati osmi dan po objavi. St. 400-4/79 Laško, dne 24. aprila 1979. Predsednik Skupščine občine Laško Jože Rajh 1. r. LITIJA 783 Na podlagi 234. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) in v zvezi z družbenim dogovorom o skupnih merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, ki je bil sklenjen na ravni republike SR Slovenije in objavljen v Uradnem listu SRS, št. 18/77 ter spremembami in dopolnitvami tega dogovora v letu 1977, je Skupščina občine Litija na seji družbenopolitičnega zbora, dne 7. maja 1979 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 8. maja 1979 sprejela ODLOK o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane 1. člen Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če jim niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. člen ; Priznavalnina ali druga oblika družbene pomoči se lahko podeli samo udeležencem NOV in drugih vojn ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Litija. - 3. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo: 1. udeleženci NOV, ki so vstopili v NOB pred 9. 9. 1943 oz. do 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo ter udeležencem NOV, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca NOV pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943. 2. žene udeleženke NOV, ki so vstopile v NOB do 1. 7. 1944 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo. 3. udeleženci NOV, ki so vstopili v NOB do 1. 7. 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 4. udeleženci NOV, ki so vstopili v NOB po 9. 9. 1943 oz. 13. 10. 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas odhoda v NOB do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo. 5. borci za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918. 6. izjemoma tudi aktivni sodelavci NOV, ki imajo po predpisih o pokojninskem zavarovanju priznano posebno dobo med NOV v dvojnem trajanju. 4. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so; 1. stalna priznavalnina, 2. občasna priznavalnina, 3. enkratna priznavalnina, 4. pomoč za zdravljenje, 5. zdravstveno varstvo, 6. pomoč oskrbovancem v domovih počitka. 3. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem odloku imajo upravičenci iz 2., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo vsakokratnega mejnega zneska naj-nižjih pokojninskih prejemkov, ki ga določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: mejni znesek). Upravičenci iz 4., 5. in 6 točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca, deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presega na osebo 80 °/o mejnega zneska. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine in do drugih oblik družbene pomoči po tem odloku, se štejejo vsi dohodki razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje 40 "/o katastrskega dohodka iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva. 6. člen Za upravičence iz 1., 2. in 3. toče 3. člena je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku, za upravičence iz 4,, 5. in 6. točke 3. člena pa 80% vsakokratnega mejnega zneska. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 5. člena s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe in osebni prispevek upravičenca v NOV ter stanovanjske in druge okoliščine, pri samohranilcih Pa zlasti tudi starost. O višini stalne priznavalnine odloča komisija za zadeve borcev NOV pri Skupščini občine Litija, na podlagi meril in kriterijev, izdelanih po drugem odstavku tega člena. 7. člen Pravico do stalne priznavalnine imajo po prvem odstavku 5. člena tega odloka tudi družinski člani umrlega udeleženca NOV in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina. 8. člen Upravičencem iz šeste točke 3. člena se izjemoma dodeli stalna priznavalnina. Pri določanju višine priznavalnine tem upravičencem se upošteva razen socialno ekonomskih razmer in okoliščin iz drugega odstavka 5. člena tega odloka, zlasti še čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v NOB. 9. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu kot je določeno z zakonom in splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovance — delavce, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 10. člen Če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Uživalci stalne priiznavainine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ Skupščine občine Litija o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin. Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega meseca, ko so nastali. 11. člen V primerih, ko bi bilo potrebno zaradi spremenjenih socialno ekonomskih okoliščin upravičencem stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, lahko izjemoma obdrži priznavalnino v enakem znesku še naprej, če komisija za borce NOV pri Skupščini občine Litija ugotovi, da bi imelo znižanje negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju v katerem živi. 12. člen Občasna ih enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem NOV in drugih vojn iz 3. člena, če zaidejo v težje so- cialne razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna in enkratna priznavalnina znaša največ 120 % vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka. 13. člen Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem NOB s priznano posebno dvojno dobo pred 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1943, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije tako zdravljenje potrebno. Izjemno se lahko odobri pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih v celoti ali delno tudi drugim udeležencem NOV in drugih vojn, staršem in vdovam padlih udeležencev NOV. Za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se podeli pomoč po naslednji premoženjski lestvici: — upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega l£S0% vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov po pokojninskem zavarovanju, — upravičencem, katerih poprečni dohodek na družinskega člana v skupnem gospodinjstvu ne presega 175 % vsakokratnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju dela v- ' cev v SRS, se lahko plača 50 % zneska računa za hotelske storitve, — če dohodek presega zgoraj navedene zneske, borci niso upravičeni do povračila stroškov hotelskih storitev. 14. člen Udeležencem NOV, borcem za severno mejo v letih 1918—1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918, staršem in vdovam padlih udeležencev NOV se lahko podeli denarna pomoč za 10-dnevno zdravstveno preventivo ali okrevanje (letovanje), pod enakimi pogoji kot zdravljenje v zdravilišču. Izjemno se lahko podeli denarna pomoč upravičencem tudi za več kot 10 dni. Izjemne primere obravnava občinska konrsija za zadeve borcev individualno. 15. člen Upravičencem do stalne priznavalnine po 3. členu tega odloka, ki so oskrbovanci v domovih počitka, pa nimajo sami niti njihovi otroci ali zakonec dovolj sredstev za plačilo oskrbnine, se lahko podeli pomoč za celotno ali delno plačilo domske oskrbnine. 16. člen Komisija za zadeve borcev NOV SO Litija odloča z večino glasov po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZZB NOV Litija, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov. Komisija lahko odloča na lastno pobudo. Komisija je za svoje delo odgovorna Skup'činl občine Litija. 17. člen Administrativne posle komisije v zvezi z izvajanjem vseh oblik družbene pomoči borcem po tem odloku opravlja upravni organ Skupščine občine Litija, pristojen za zadeve borcev NOV. 18. člen Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev NOV, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Litija, pristojen za zadeve borcev NOV, je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov SR Slovenije. 19. člen Finančna sredstva za priznavalnine in drugih pravic iz naslova priznavalnin po tem odloku se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v proračunu občine Litija iz lastnih sredstev in dopolnilnih sredstev iz republiškega proračuna. Najvišja stalna priznavalnina iz 6. člena tega odloka je izjemoma lahko tudi višja. Sredstva za pokrivanje izdatkov iz 13., 14. in 15, člena ter drugega odstavka tega člena se zagotavljajo v proračunu občine Litija izven osnov in kriterijev družbenega dogovora. 20. člen Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči po tem odloku je treba uskladiti s 1. januarjem 1979. 21. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane Skupščine občine Litija (Uradni list SRS, št. 24/77) ter odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 12/78). 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979. St. 010-6/70 Litija, dne 8. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 784 Skupščina občine Litija je na podlagi 46. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 8. maja 1979 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu 1. člen Dopolni se odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 20'7$ s tem, da se drugi člen nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: Na območju občine Litija lahko delovni ljudje in občani sami ali skupaj s člani svoje družine opravljajo prodajo na drobno, sadje, zelenjavo, živila, časopise, knjige, papir, galanterijske in drogerijske proizvode ter gospodinjski plin v jeklenkah do 10 kg na podlagi ustrezne pogodbe o delu z organizacijo združenega dela, ki izpolnjuje pogoje za prodajo na drobno s temi proizvodi. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-5/78 Litija, dne S. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 785 Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 8/78) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, š't. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 8. maja 1979 sprejela ODLOK o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči, graditve in parcelacije na območju dela krajevne skupnosti Jevnica 1. člen Za zagotovitev nemotene izdelave; spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, se razglasi začasna splošna prepoved prometa z zemljišči, graditve in parcelacije zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko graditev na območjih, kjer je predvidena izdelava spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta. 2. člen Splošna začasna prepoved prometa z zemljišči, graditve in parcelacije zajema naslednja zemljišča: — pare. št. 992/1 travnik 13.094 m* — pare. št. 938 pašnik 9470 m* — pare. št. 1070 potok 4724 m2 — pare. št. 939 pašnik 13.815 m* neplod. 1079 m2 — pare. št. 940 pašnik 1327 m! — paiic. št. 941 močvir. 1621 m2 — pare. št. 942 travnik 5722 m2, vse k. o. Kresnice. 3. člen Ta odlok velja za čas, dokler občinska skupščina ne sprejme spremembe zazidalnega načrta za območje iz 2. člena tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-3/79 Litija, dne 8. maja 1979. Predsednik Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r. 786. Na osnovi zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) je svet krajevne skupnosti Kostrevnica, dne 25. septembra 1977 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za dokončanje del in asfaltiranje ceste Bajernik—Lupinica in rekonstrukcijo ceste Olaf—Liberga (na območju Krajevne skupnosti Kostrevnica) 1. člen Uvede se krajevni samoprispevek za celotno območje krajevne skupnosti Kostrevnica. 2. člen Samoprispevek se uvaja za dokončanje del modernizacije in asfaltiranja ceste Bajernik—Lupinica in rekonstrukcijo ceste Olaf—Liberga. Skupna predračunska vrednost znaša 2,560.000 din. 3. člen Samoprispevek se uvaja za dobo od 1. junija 1979 do 31. maja 1982. 4. člen Zbrana denarna sredstva na osnovi tega sklepa se nakazujejo na žiro račun št. 50150-842-022-700794 KS Kostrevnica. 5. člen Samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Kostrevnica in sicer: 1. občani iz čistega osebnega dohodka iz rednega delovnega razmerja, vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu 2 %>, 2. osebni, invalidski in družinski upokojenci, ki prejemajo pokojnino nad 800 din mesečno 2%>, 3. kmetje od skupnega katastrskega dohodka 6°/o, 4. občani, ki z osebnim delom samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti in intelektualne storitve 2 ”/o, 5. lastniki osebnih avtomobilov 200 din letno, 6. lastniki motornih koles in traktorjev brez prikolic 100 din letno, 7. lastniki traktorjev s prikolico in avtoprevozniki 200 din letno. Lastniki traktorjev po 6. in 7. točki plačajo prispevek tudi kadar traktor nimajo registriran. 8. lastniki počitniških hišic 500 din letno, tudi če lastnik nima stalnega bivališča v krajevni skupnosti Kostrevnica, 9. lastniki hiš ob nanovo asfaltirani cesti poleg prispevka tudi pogodbeno 2.500 din do 3.000 din v dveh obrokih v dobi petih let, 10. lastniki hiš v nižinskem predelu krajevne skupnosti kot so: Lupinica, Dvor, Velika Kostrevnica in del Male Kostrevnice v znesku 500 din do 3.000 din v petih letih. 6. člen Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka pri izplačilu osebnega dohodka kontrolira Služba družbenega knjigovodstva. Obračunavajo pa ga izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin. Samoprispevek od dohodka iz kmetijske dejavnosti ter obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev pa pristojni občinski upravni organ. 7. člen Plačevanja prispevka so oproščeni: 1) občani, ki imajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu in pokojnin, ki ne presega 60 “/o povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto, 2) občani od socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, invalidnin ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter učenci v gospodarstvu od nagrad, 3) kmetje, če letni katastrski dohodek ne presega 4.000 din na gospodarstvo. 8. člen Ce po zadostitvi potreb, zaradi katerih je bil uveden samoprispevek, ostane višek sredstev, se ta uporabijo za modernizacijo ostalih nemoderniziranih cest v krajevni skupnosti; o tem, katera cesta imai prioriteto odloči skupščina krajevne skupnosti. 9. člen S sredstvi, zbranimi na osnovi navedenega krajevnega samoprispevka, bo upravljal svet krajevne skupnosti, ki o uporabi vsaj enkrat letno poroča na zboru občanov. 10. člen Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik sveta krajevne skupnosti Kostrevnica Anton Knez 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POJ JE 787. Na podlagi 186., 231 in 237. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) in v skladu z določili zakona o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. aprila 1979 sprejela ODLOK o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana MosteLPolje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja položaj ter pravice, dolžnosti in odgovornosti Izvršnega sveta in občinskih upravnih organov in strokovnih služb (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) pri opravljanju zadev državne uprave, ustanovijo občinski upravni organi in strokovne službe, določa njihova organizacija ter razmerja do skupščine občine, izvršnega sveta, drugih upravnih organov in samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društev ter občanov. 2. člen Zadeve državne uprave v mejah pravic in dolžnosti občine opravljajo izvršni svet skupščine občine in občinski upravni organi vsak v okviru svojega delovnega področja določenega z ustavo, zakoni, statutom ter drugimi predpisi in splošnimi akti. Pri opravljanju svojih nalog sodelujejo izvršni svet in upravni organi z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi organizacijami in društvi. Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z družbenopolitičnimi organizacijami neposredno in v družbenih svetih. 3. člen V mejah svojih pravic in dolžnosti izvršni svet in upravni organi ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za razvpj socialističnega samoupravnega družbenega reda, razvoj delegatskega sistema in uresničevanje funkcije skupščine občine. Pri opravljanju svoje funkcije delujejo na način, ki ustreza interesom delavskega razreda, razvoju samoupravnega položaja delovnih ljudi in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti, ustavnimi svoboščinami, pravicami in dolžnostmi delovnega človeka in občana, enakopravnosti narodov in narodnosti ter zagotavljanju ustavnosti in zakonitosti. Za uspešno opravljanje svojih nalog se upravni organi organizirajo tako, da je zagotovljena učinkovitost in strokovnost, spoštovanje človekove osebnosti in varovanje ugleda organa ter onemogočeno nastajanje birokratskih in drugih negativnih odnosov. 4. člen Na nalogah in ciljih iz prejšnjega člena temelji družbenopolitično in strokovno izpopolnjevanje delavcev in funkcionarjev ter notranja organizacija upravnih organov. Dolžnost upravnih organov je stalno izpopolnjevati metode dela in pri tem upoštevati dosežke znanosti. 5. člen Izvršni svet in upravni organi obveščajo delovne ljudi in občane o svojem delu preko tiska, predvsem občinskih glasil in drugih oblik javnega obveščanja. Obravnavajo mnenja, pobude in predloge zainteresiranih organov in organizacij ter občanov, vabijo na seje predstavnike teh organizacij in skupnosti, kot tudi predstavnike javnega obveščanja. Podatke in obvestila o delu upravnega organa daje funkcionar ali drug delavec, ki ga funkcionar pooblasti. Izvršni svet in upravni organi odrečejo podatke oziroma obvestila, ki so z zakonom ali drugim predpisom določeni kot državna, vojaška, uradna ali poslovna tajnost. Izvršni svet lahko določi, da so posamezni podatki ali gradiva, ki jih obravnava oziroma posamezne odločitve ali stališča, ki jih je sprejel, tajni in niso na razpolago javnosti oziroma da bodo na razpolago šele po preteku določenega časa. Javnost dela in način zagotavljanja javnosti se v skladu s statutom uredi s splošnimi akti upravnih organov. 6. člen Sredstva za delo izvršnega sveta in upravnih organov se zagotovijo v proračunu občine. IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE I. FUNKCIJE IZVRŠNEGA SVETA 7. člen Izvršni svet je izvršilni organ skupščine občine. Izvršni svet je v mejah pravic in dolžnosti občine ■odgovoren skupščini občine za svoje delo in za delo upravnih organov, za stanje v občini, za izvajanje politike in izvrševanje predpisov ter drugih splošnih aktov skupščine občine. 8. člen Izvršni svet: — nastopa z ukrepi s katerimi se zagotavlja izvrševanje politike skupščine občine, izvajanje zakonov in drugih predpisov, družbenega plana in proračuna občine, odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine; — daje pobude ter organizira in usmerja pripravljanje samoupravnih sporazumov o osnovah planov samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma dogovora o. osnovah plana občine in daje ustrezne predloge nosilcem planiranja za uskladitev posameznih planov s skupnimi in splošnimi potrebami, interesi in cilji ter jim zagotovi ustrezno strokovno pomoč; — predlaga skupščini občine izdajo odlokov in drugih splošnih aktov, predlaga družbeni plan občine, proračun občine in zaključni račun o izvršitvi proračuna; — izvršuj'e proračun občine; — daje skupščini občine mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini občine pošiljajo pooblaščeni predlagatelji; — izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov skupščine občine in posameznih zborov; — skrbi za izvajanje politike obrambe in za izvrševanje priprav za obrambo, skrbi za mobilizacijo in uporabo vseh sil in virov za oborožene sile, za izvajanje splošnega ljudskega odpora, določa predlog obrambnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe, opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe v skladu z zakonom; — sprejema in skrbi za izvajanje ukrepov za odpravo nevarnosti, reševanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč, ter drugih izrednih razmer in imenuje občinski štab za civilno zaščito; — usklajuje, usmerja in nadzoruje delo občinskih upravnih organov in strokovnih služb za izvajanje zakonov in drugih predpisov, izvrševanje politike, odlokov, in drugih splošnih aktov skupščine občine in nadzoruje zakonitost njihovega dela; — predlaga ustanovitev in odpravo upravnih organov in strokovnih služb, predlaga ukrepe za izboljšanje njihovega dela, določa načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog, določi način programiranja dela ter način ocenjevanja opravljenih nalog, določa razporeditev delovnega časa, odloča o sporih o pristojnosti za odločanje v upravnih stvareh, odloča o spornih vprašanjih med delavci delovne skup- nosti in funkcionarjem, ki vodi upravni organ glede razporeda sredstev po finančnem načrtu ali delitve sredstev po zaključnem računu; — z delavci delovnih skupnosti upravnih organov sklene samoupravni sporazum s katerim se določi skupne osnove in merila za pridobivanje dohodka delavcev delovne skupnosti, za razporejanje z njimi ter osnove in merila za oblikovanje sredstev za skupno porabo; — določa osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili ter drugih delavcev, ki jih imenuje izvršni svet; — daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov in spremlja njihovo delo; — ustanavlja stalna in občasna delovna telesa za opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti; — imenuje in razrešuje funkcionarje upravnih organov in strokovnih služb, ki jih po tem odloku ne imenuje skupščina občine in vodilne delavce ter daje soglasje k imenovanju in razrešitvi delavcev s posebnimi pooblastili; — sprejme poslovnik o svojem delu; — opravlja druge zadeve določene z ustavo, zakonom, statutom ter odlokom in drugimi predpisi skupščine občine. 9. člen Izvršni svet sklepa družbene dogovore, dogovore in samoupravne sporazume, s katerimi se izvaja politika skupščine občine in za katere je pooblaščen po predpisu oziroma ga pooblasti skupščina občine. Izvršni svet zastopa občino kot pravno osebo, če ni glede posamičnih vprašanj zastopanja v zakonu drugače določeno. Izvršni svet izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo občini kot ustanovitelju nasproti organizacijam združenega dela, ki opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena v občini. Izvršni svet izdaja odredbe za izvrševanje predpisov, kadar je za to posebej pooblaščen, v mejah zakonskih pooblastil izdaja izvršni svet odločbe v upravnem postopku, sprejema smernice, 'stališča in navodila. Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme izvršni svet sklep. 10. člen Izvršni svet ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb Socialistične republike Slovenije, ob robu pa besedilo Socialistična republika Slovenija, Skupščina občine Ljubljana Mošte-Polje, izvršni svet. II. SESTAVA TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV IZVRŠNEGA SVETA 11. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov in člani, katerih število določi ob izvolitvi skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta. Predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta voli skupščina občine po postopku določenem s statutom občine. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta in na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve funkcionarje, ki vodijo upravne organe. Predsednik izvršnega sveta ima pravico predlagati skupščini občine razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih. . 12. člen Predsednik, podpredsednik in člani izvršnega sveta podajo ob prevzemu dolžnosti pred predsednikom skupščine občine naslednjo slovesno izjavo: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi in zakonih ter drugih predpisih, da bom varoval družbeni red Socialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih 'ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Ljubljana Moste-Polje, Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije.« 13. člen Predsednik izvršnega sveta predstavlja izvršni svet, sklicuje seje sveta in jim predseduje, usklajuje delo v izvršnem svetu, skrbi, da se uresničuje delovni program in sklepi sveta, podpisuje akte, ki jih sprejema izvršni svet ter skrbi za sodelovanje z organi drugih občin, družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in njihovimi združenji ter s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi organizacijami v občini in republiki. Ce je predsednik izvršnega sveta odsoten ali zadržan, ga nadomešča v vseh pravicah in dolžnostih podpredsednik izvršnega sveta, če je več podpredsednikov pa tisti, ki ga sam določi. Predsednik lahko pooblasti podpredsednika, da ga stalno ali občasno nadomešča v posameznih njegovih pravicah In dolžnostih na določenih področjih. 14. člen Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrševanje proračuna občine. Izvršni svet pa lahko za izvrševanje te naloge pooblasti tudi podpredsednika ali člana izvršnega sveta. 15. člen Vsak član izvršnega sveta ima pravico sprožiti obravnavanje in sklepanje o posameznih vprašanjih iz pristojnosti izvršnega sveta, dati pobudo za pripravo odlokov in drugih predpisov, predlagati izvršnemu svetu, da določi načelna stališča in smernice za delo upravnih organov ter udeleževati se obravnavanja in odločanja o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in odloča izvršni svet. Člani izvršnega sveta so odgovorni za izvajanje politike in stališč izvršnega sveta v vseh zadevah, ki jim jih poveri izvršni svet, kakor tudi za delo upravnih organov, ki jih vodijo. Člani izvršnega sveta imajo pravico in dolžnost, da poročajo izvršnemu svetu o problematiki na delovnih področjih, za katere so odgovorni in da dajo predloge in pobude za reševanje vprašanj iz pristojnosti izvršnega sveta. V skladu s poslovnikom izvršnega sveta imajo člani izvršnega sveta pravico sodelovati pri delu ko- misij in odborov izvršnega svet% in izrekati svoje mnenje in predloge o vprašanjih o katerih se razpravlja, 16. člen Člani izvršnega sveta uživajo enako imuniteto, kot jo imajo delegati v skupščini občine. O imuniteti člana izvršnega sveta odloča izvršni svet na seji po predhodnem mnenju mandatno-imuni-tetne komisije družbenopolitičnega zbora. Predsednik izvršnega sveta je dolžan obvestiti občinsko skupščino o določitvi glede imunitete članov izvršnega sveta. III. NAČIN DELA IZVRŠNEGA SVETA 17. člen Izvršni svet razpravlja in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na svojih sejah. Seje izvršnega sveta sklicuje predsednik izvršnega sveta po svoji pobudi, na zahtevo predsednika skupščine občine ali na zahtevo najmanj 1/3 članov izvršnega sveta. Predlog dnevnega reda seje določi predsednik izvršnega sveta. Izvršni svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh članov izvršnega sveta in če je za odločitev glasovala večina vseh članov izvršnega sveta. Glasovanje je praviloma javno. Na sejah izvršnega sveta se piše zapisnik. 18. člen Predsednik izvršnega sveta lahko povabi k sodelovanju na seje izvršnega sveta tudi funkcionarje upravnih organov in strokovnih služb, ki niso člani izvršnega sveta in predstavnike organizacije združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kadar izvršni svet obravnava vprašanja, ki se nanašajo na dejavnost teh organizacij oziroma skupnosti. Na povabilo člana izvršnega sveta in v soglasju s predsednikom se na sejo izvršnega sveta lahko povabi k sodelovanju tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organizacij in skupnosti ter združenj, kakor tudi znanstvene, javne in strokovne delavce. 19. člen Izvršni svet lahko oblikuje stalne ali občasne komisije in odbore za predhodno obravnavo vprašanj, za spremljanje in proučevanje stanja v občini ter pripravo Predlogov za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti. Izvršni svet s sklepom določi stalne in občasne komisije in odbore, njihovo delovno področje in število članov. Člane komisij in odborov imenuje izvršni svet izmed svojih članov, strokovnjakov in drugih javnih delavcev s področja za katero je ustanovljen(a). Komisije in odbore vodije praviloma člani izvršnega sveta. 20. člen Izvršni svet sprejme poslovnik o svojem delu. V Poslovniku določi v skladu s tem odlokom svojo notranjo organizacijo, način dela sveta in njegovih delovnih teles in druga vprašanja. IV. SEKRETAR IZVRŠNEGA SVETA 21. člen Izvršni svet ima sekretarja, ki opravlja zadeve določene s tem odlokom in poslovnikom izvršnega sveta in ga imenuje in razrešuje izvršni svet. Sekretar izvršnega sveta skrbi po navodilih predsednika za pripravo sej izvršnega sveta in posredovanje gradiva, ki je potrebno za delo sveta, pomaga predsedniku pri izvrševanju njegovih pravic in dolžnosti v zvezi z organiziranjem in s pripravljanjem sej ter izvrševanjem sklepov sveta ter opravlja druge zadeve v zvezi z organizacijo dela izvršnega sveta, ki mu jih poveri izvršni svet ali njegov predsednik oziroma član. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI V. ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE UPRAVNIH ORGANOV 1. Skupne določbe 22. člen Upravni organi samostojno opravljajo naloge v mejah svojih pravic in dolžnosti, pri tem ravnajo v skladu s smernicami skupščine občine ter načelnimi stališči in smernicami izvršnega sveta. Za svoje delo so odgovorni skupščini občine in izvršnemu svetu. 23. člen V Upravni organi delajo in sprejemajo svoje akte in odločitve na podlagi ustave, zakonov, statuta in odlokov skupščine občine. Vsakomur so dolžni zagotoviti enakopravno varstvo pri uresničevanju njegovih pravic in pVavnih koristi ter pri izpolnjevanju obveznosti pri upravnem organu. 24: člen Upravni organi, vsak na svojem področju dela: — spremljajo in skrbijo za uresničevanje skupnih interesov in ciljev gospodarskega, družbenega in prostorskega razvoja ter temeljev skupne politike v občini; — spremljajo stanje v občini na področjih, za katere so ustanovljeni ter posebej izvajanje določene politike v občini in izvrševanje zakonov, predpisov in splošnih aktov skupščine občine; — analizirajo pojave in gibanja pomembna za uresničevanje in nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, pravic in dolžnosti skupščine in izvršnega sveta ter ju o tem pravočasno obveščajo in predlagajo ukrepe; — pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov ter drugo strokovno gradivo in opravljajo ostala strokovna opravila; — dajejo pobude za sklepanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov v vprašanjih, ki so skupnega pomena za organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti; ■ — spremljajo izvajanje družbenih dogovorov-in-samoupravnih sporazumov, pri katerem sklepanju je sodelovala ali k njim pristopila skupščina občine in o tem obveščajo skupščino občine in izvršni'svet; — izvršujejo zakone, druge predpise in splošne akte skupščine občine in izvršnega sveta z zagotavljanjem izvrševanja oziroma neposrednim izvrševanjem teh aktov, če so za to pooblaščeni, z reševanjem upravnih zadev, opravljanjem upravnega nadzora in drugih nalog za katere so pooblaščeni in s sprejemanjem predpisov ter izvajanjem ukrepov za izvrševanje zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov; — odločajo v upravnem postopku, opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo ter izvajajo druge oblike upravnega nadzorstva; — opravljajo naloge na področju ljudske obrambe v skladu.s posebnimi predpisi ter smernicami in sklepi skupščine občine in njenih organov pristojnih za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter spremljajo uresničevanje sistema družbene samozaščite in o tem občasno, na lastno pobudo ali na zahtevo skupščine občine in izvršnega sveta, obveščajo skupščino in izvršni svet. 25. člen Upravni organ lahko opravlja tudi vsa ali posamezna strokovna dela in naloge za samoupravno interesno skupnost. Ta dela in naloge opravlja upravni organ po sporazumu, ki ga skleneta upravni organ s soglasjem izvršnega sveta in samoupravna interesna skupnost. Sporazum podrobneje določa naloge in opravila, ki jih bo upravni organ opravljal za skupščino posamezne samoupravne interesne skupnosti, sistemizacija delovnih mest z opisom del in nalog, način financiranja in druga vprašanja medsebojnih odnosov. Samostojni strokovni službi se lahko poveri v opravljanje določena strokovna, tehnična in druga opravila za samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije v skladu z dogovorom sklenjenim s temi organizacijami in skupnostmi. 26. člen V mejah svojih pravic in dolžnosti so občinski upravni organi odgovorni za pravočasno spremljanje in obveščanje skupščine in izvršnega sveta o stanju in pojavih na področjih, za katera so ustanovljeni, za izvajanje določene politike, smernic skupščine in načelnih stališč in smernic izvršnega sveta, za zakonitost in učinkovitost uresničevanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, za učinkovitost ukrepov, ki jih predlagajo oziroma izvajajo, za pravilnost informacij in pravočasno dajanje predlogov za reševanje vprašanj s področja za katera so ustanovljeni. Pri uresničevanju odgovornosti za stanje na področjih za katera so ustanovljeni morajo upravni organi sodelovati z drugimi upravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi družbenimi organizacijami, organizacijami združenega dela, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. 27. člen Če upravni organ ugotovi, da se na določenem področju družbenega življenja ali v posamezni organizaciji združenega dela; samoupravni interesni skupnosti ah drugi samoupravni organizaciji in skupnosti ne izvaja sprejeta politika, ne izvršujejo zakoni ali drugi predpisi in splošni akti skupščine občine, določeni ukrepi ali se ne izvaja družbeni plan občine, je dolžan, da. takoj izvede ukrepe za katere je pooblaščen. Če upravni organ fii pravočasno ukrepal ali predlagal ukrepov, se v izvršnem svetu ali skupščini občine začne postopek za oceno njegovega dela in če je potrebno tudi postopek za oceno strokovnosti dela posameznih odgovornih oseb ter za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje, da se ustrezno ukrepa. Postopek za ugotavljanje odgovornosti upravnega organa v smislu prejšnjega odstavka se opravi na način, določen z aktom izvršnega sveta oziroma z aktom skupščine. 2; Upravni organi in strokovne službe 28. člen Za opravljanje funkcije državne" uprave na področjih, na katerih je izvrševanje politike, zakonov, odlokov ter drugih predpisov in splošnih aktov v celoti ali v znatnem obsegu v pristojnosti posameznega upravnega organa, se ustanovijo sekretariati, oddelki ali uprave kol individualno vodeni upravni organi. 29. člen Za opravljanje funkcij državne uprave na področjih, na katerih je potrebno zagotoviti stalno in organizirano koordinacijo, sodelovanje in povezovanje upravnih organov z ustreznimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, drugimi upravnimi organi ter družbenopolitičnimi organizacijami pri izvrševanju nalog, ki so skupnega pomena, za zagotavljanje enotnosti pri izvajanju dogovorjene politike, izvrševanju zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov se ustanovijo komiteji kot kolegijski upravni organi. Kolegijski upravni organ sestavljajo predsednik in določeno število članov, ki jih določa skupščina občine na predlog izvršnega sveta s svojim aktom. Komite dela na sejah in odloča z večino glasov vseh članov. Komite sprejme poslovnik, s katerim uredi način svojega dela. 30. člen Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, administrativnih in tehničnih nalog in opravil skupnega pomena za nemoteno delovanje skupščine občine, izvršnega sveta in upravnih organov se ustanovijo samostojne strokovne službe. Strokovne službe pri svojem delu sodelujejo z upravnimi in drugimi organi skupščine občine. Strokovne službe imajo položaj upravnega organa. 31. člen Kolegijska upravna organa sta: 1. Komite za družbeno planiranje in di užbenoeko-nomski razvoj • 2- Komite za družbene dejavnosti. 32. tčlen Individualni upravni organi so: 1 Sekretariat za občo upravo 2. Sekretariat za urbanistične ih gradbene zadeve ter varstvo okolja 3 Sekretariat za ljudski obrambo 4, Davčna uprava. 33. člen Samostojni strokovni službi sta: 1. Kadrovska služba 2. Služba za skupne zadeve in proračun. 34. člen Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj: • — pripravlja delovni program izdelave družbenih planov, usmerja in usklajuje delo na področju gospodarskega, socialnega in prostorskega planiranja, nudi strokovno pomoč osnovnim nosilcem planiranja v organizacijah združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim in krajevnim skupnostim in zagotavlja dogovarjanje o 'temeljih plana med osnovnimi nosilci planiranja, opravlja naloge v zvezi s skladnim družbenim razvojem,' oblikuje osnutek dogovora o temeljih plana občine, usklajuje osnutke planov samoupravnih organizacij in skupnosti in izdeluje osnutek srednjeročnega plana občine ter dokument za izvajanje družbenega plana v tekočem letu; — spremlja izvajanje obveznosti sprejetih s samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in dogovorom o temeljih družbenega plana občine, predlaga in izvaja ukrepe za zagotovitev usklajenega načrtovanega razvoja; — spremlja in analizira tekoča gibanja na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja, ugotavlja skladnost teh gibanj, stanje in razmerja s planskimi usmeritvami; — predlaga ukrepe za odpravo motenj v organizacijah združenega dela, ki ne morejo izpolnjevati z zakonom določenih obveznosti in začasne ukrepe družbenega varstva za organizacije združenega dela, kjer so bistveno moteni samoupravni odnosi ali huje prizadeti družbeni interesi; — zbira, ureja in strokovno obdeluje statistično gradivo in vodi druge statistične akcije; — sestavlja skupno bilanco osebne, skupne in splošne porabe v občini; — opravlja strokovne in upravne naloge s področja kmetijstva in gozdarstva. 35. člen * Komite za družbene dejavnosti: — opravlja strokovne in upravne naloge s področja vzgoje, izobraževanja, raziskovanja, zdravstva, kulture in socialnega varstva in vrši nadzor nad zakonitostjo dela samoupravnih interesnih skupnosti, njihovih služb ter organizacij združenega dela s teh področij; — v mejah svojih pooblastil obravnava vprašanja skupnega pomena s področja družbenih dejavnosti, še posebej pa vse tiste zadeve v katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s skupščino občine; — opravlja upravne in druge strokovne naloge v zvezi z družbenim varstvom pravic borcev narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, vojaških vojnih in mirovnih invalidov, civilnih invalidov vojne, družinskih članov oseb v obvezni vojaški službi ter opravlja naloge v zvezi z varstvom grobišč in grobov borcev; — opravlja naloge v zvezi z varstvom spomenikov in drugih obeležij narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije; — sodeluje v procesu družbenega planiranja. 36. člen Sekretariat za občo upravo: — opravlja normativnopravno dejavnost na svojem področju in skrbi, da so predpisi in drugi splošni akti, ki jih skupščini in izvršnemu svetu predlagajo drugi predlagatelji v skladu z zakoni, statutom občine in predpisi ter posebej skrbi za zakonitost predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih sprejmeta skupščina in izvršni svet; — vodi evidenco sprejetih predpisov in drugih splošnih aktov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki sta jih sprejela ali k njim pristopila skupščina občine in izvršni svet; — sodeluje pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovnih skupnosti upravnih organov; — opravlja nadzorstvo nad uporabo predpisov o upravnem postopku in predpisov o pisarniškem poslovanju v organih in organizacijah, ki pri svojem delu te predpise uporabljajo; — opravlja strokovne naloge v zvezi z ugotavljanjem skladnosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo, zakoni, predpisi ter drugimi splošnimi akti, vodi evidenco teh aktov, spremlja uresničevanje samoupravnih odnosov v organizacijah združehega dela in predlaga ukrepe pristojnim organom; — sodeluje pri opravljanju strokovnih nalog v zvezi z družbenim nadzorom in zagotavlja tajniške posle za komisijo za družbeni nadzor; — opravlja naloge s področja gospodarsko upravnih zadev, obrtnih dovoljenj, dela in delovnih ter učnih razmferij pri zasebnih delodajalcih; — opravlja strokovne in organizacijske naloge v zvezi z delovanjem krajevnih skupnosti v občini, spremlja njihovo delovanje in razvoj ter financiranje, pripravlja poročila ter druga gradiva za izvršni svet in skupščino občine ter njuna delovna telesa ter predlaga ukrepe; — opravlja splošne upravne zadeve ter zadeve, ki ne spadajo v delovno področje drugih upravnih organov. 37. člen Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja: — skrbi za izdelavo in vodi postopek razgrnitve in sprejema izvedbene urbanistične dokumentacije (zazidalni načrt z dokumentacijo za realizacijo in urbanistični red ter drugi urbanistični dokumenti); — opravlja pravne in upravne naloge s področja urbanističnih, gradbenih, komunalnih, stanovanjskih zadev, cest in prometa ter varstva okolja; — opravlja upravne in druge naloge s področja premoženjsko pravnih zadev in zadev v zvezi z družbeno lastnino; — opravlja strokovne naloge v zvezi z izvajanjem investicij družbenega standarda; — sodeluje v procesu družbenega planiranja. 38. člen Sekretariat za ljudsko obrambo: — usmerja, koordinira, daje strokovne nasvete in navodila za delo pri izdelavi obrćftnbnih načrtov upravnih organov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti.in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij in društev; — y skladu z nalogami občine koordinira delo z občinskim štabom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito; — opravlja strokovne, organizacijske in tehnične naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite za skupščino občine, svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno satnozaščito in izvršni svet skupščine občine; — organizira vojne zveze in skrbi za njihovo delovanje ter kriptografsko zavarovanje in urjenje; — opravlja strokovne naloge v zvezi z organizacijo, delom in urjenjem štabov in enot civilne zaščite; — opravlja strokovne naloge v zvezi z izobraževanjem, vzgojo in urjenjem delovnih ljudi in občanov za izvajanje njihovih nalog v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, usmerjanju mladine v šole aktivnih in rezervnih starešin ter za potrebe splošne ljudske obrambe; — organizira in izvaja vaje ter ugotavlja stanje in izurjenost vseh obrambnih struktur; — nadzoruje stanje obrambnih priprav pri vseh obrambnih strukturah, usposabljanje izvajalcev, vzgojo in izobraževanje prebivalstva ter izvajanje predpisov, s področja ljudske obrambe in predlaga ukrepe in izvaja ukrepe v skladu s svojo pristojnostjo; — sodeluje pri družbenem planiranju in predlaga programe za področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; — hrani in je odgovoren za zavarovanje obrambnega načrta občine in drugih obrambnih ali družbeno samozaščitnih dokumentov. 39. člen Davčna uprava: — opravlja odmero, evidentiranje in izterjavo davkov, prispevkov in taks ter drugih družbenih obveznosti finančne narave; — zbira podatke in vodi evidenco o prihodkih posameznih vrst davkov in prispevkov; — sestavlja predlog predračunskih prihodkov in zaključni račun posameznih vrst prispevkov; — opravlja naloge davčne inšpekcije in davčne kontrole; — proučuje in analizira davčno politiko občine in pripravlja predloge za usklajevanje davčnih predpisov v družbenopolitičnih skupnostih ter osnutkov odlokov s področja občinskih davkov; — vodi postopek o prekrških za katere tako določa zakon; — opravlja posamezna dejanja v upravnem postopku po pooblastilu komisije za ugotavljanje izvora premoženja; — odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in skrbi za realizacijo odmere; — opravlja vsa ali posamezna strokovna opravila za upravne organe, druge organe in združenja, če tako določa zakon; — opravlja druge upravne zadeve s tega področja. 40. člen Kadrovska služba: — spremlja in analizira izvajanje družbenih dogovorov o temeljih kadrovske politike v občini, o štipendiranju učencev in dijakov in drugih dogovorov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko ter predlaga ukrepe za uveljavitev, spremembe in dopolnitev teh aktov; — spremlja in pripravlja analize stanja strokovnih in vodilnih kadrov ter individualnih poslovodnih or- ganov v organizacijah združenega dela in vodi evidenco teh kadrov, pripravlja predloge in ukrepe v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo individualnih in. kolegijskih- poslovodnih organov ter sodeluje pri delu paritetnih razpisnih komisij; — pripravlja predloge za imenovanje in razrešitev individualnih poslovodnih organov v organizacijah in skupnostih, ki opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena; — spremlja in proučuje kadrovsko problematiko skupščine in njenih organov, pripravlja predloge, poročila, analize in drugo gradivo s področja kadrovskih zadev za skupščino in njene organe ter izvršni svet in vodi potrebne evidence kadrov; — sodeluje s kadrovskimi organi družbenopolitičnih organizacij in skupnosti; — spremlja izvajanje samoupravnih sporazumov in dogovora o temeljih plana in izvajanje planov na področju kadrovske politike in zaposlovanja ter predlaga ukrepe pristojnim organom. 41. člen Služba za skupne zadeve in proračun: — opravlja naloge v zvezi z organizacijo dela upravnih organov, izpopolnjevanjem delovnih metod ter modernizacijo dela; — opravlja naloge v zvezi z izvajanjem kadrovske politike upravnih organov, urejanjem delovnih razmerij, samoupravnih in drugih notranjih odnosov, strokovnega in družbenopolitičnega izobraževanja, pripravljanjem samoupravnih splošnih aktov delovnih skupnosti upravnih organov; — opravlja vsa opravila glede poslovanja s spisi, vodi evidenco vseh obravnavanih zadev pri upravnih organih, zagotavlja splošne informacije za lažje in racionalnejše uresničevanje pravic, dolžnosti in obveznosti strank pri upravnih organih; — opravlja dela in naloge v zvezi z upravljanjem upravne zgradbe, investicijskim in rednim vzdrževanjem sredstev opreme in drugih sredstev za delo ter nemoteno poslovanje upravnih organov, izvršnega sveta in skupščine občine; — opravlja dela v zvezi s tehnično pripravo gradiva (razmnoževanje, fotokopiranje, sortiranje) za upravne organe, izvršni svet in skupščino občine; — opravlja organizacijsko tehnične naloge za pripravo sej izvršnega sveta, zbira gradivo in izvršuje administrativna bpravila za izvršni svet in nekatera njegova delovna telesa; — opravlja upravna in finančno strokovna opravila za proračun; — opravlja finančno strokovna opravila v zvezi s sredstvi za delo upravnih organov in obračunom osebnih dohodkov delavcev upravnih organov; — opravlja vsa druga opravila za nemoteno poslovanje upravnih organov, izvršnega sveta in skupščine občine. 3. Notranja organizacija in sistemizacija del in nalog 42. člen V upravnem organu se lahko organizirajo notranje organizacijske enote in sistemizirajo naloge in opravila tako, da se zagotovi učinkovito, racionalno, smotrno in strokovno opravljanje nalog, zagotovi pravočasno i» učinkovito uresničevanje pravic in izvrševanje obveznosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organi- zacij in skupnosti in v skladu z naravo in obsegom del in nalog upravnega organa. Notranjo organizacijo in delo upravnega organa ter sistemizacijo del in nalog predpiše funkcionar, ki vodi upravni organ, s splošnim aktom o organizaciji in delu upravnega organa ter splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog, ki temeljita na splošnih načelih notranje organizacije in sistemizacije del in nalog določenih v zakonu, tem odloku in aktu izvršnega sveta skupščine občine. VI. FUNKCIONARJI, VODILNI DELAVCI, DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI IN DELAVCI UPRAVNIH ORGANOV 43. člen Upravne organe vodijo funkcionarji. Funkcionar predstavlja upravni organ, organizira in vodi delo, skrbi za zakonitost dela in opravlja druge naloge iz okvira svojih pravic, pooblastil, dolžnosti in odgovornosti, ki jih določa zakon. Komite vodita v mejah pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon, komite kot kolegijski upravni organ in predsednik komiteja. Sekretariat vodi sekretar, oddelek in upravo vodi načelnik. Samostojno strokovno službo vodi vodja službe. Funkcionarje iz drugega odstavka imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta ter na podlagi mnenja komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani za enako mandatno dobo, izjemoma in po posebnem postopku pa še za nadaljnja Štiri leta. Funkcionarje drugih upravnih organov in strokovnih služb imenuje in ra&ešuje izvršni svet za dobo štirih let in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani. 44. člen Funkcionar upravnega organa ima lahko namestnika, ki ga imenuje in razrešuje skupščina občine na predlog predsednika izvršnega sveta za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani še za eno mandatno dobo, izjemoma in po posebnem postopku pa še za na-daljna štiri leta. Namestnik nadomešča funkcionarja, če je ta odsoten ali zadržan, z vsemi pooblastili in odgovornostmi funkcionarja ter ga zastopa v zadevah, ki mu jih ta določi. Če v upravnem organu namestnik funkcionarja ni imenovan, določi izvršni svet vodilnega delavca v upravnem organu ali funkcionarja drugega upravnega organa, ki nadomešča odsotnega ali zadržanega funkcionarja. 45. člen Funkcionar in njegov namestnik sta politično odgovorna, če se ne držita začrtane politike in smernic skupščine občine, ter načelnih stališč in smernic izvršnega sveta. O odgovornosti funkcionarja in njegovega namestnika odloča skupščina občine v skladu z določili zakona. 46. člen Vodilni delavci v upravnem organu, ki jih imenuje in razrešuje izvršni svet na predlog funkcionarja tega upravnega organa so: pomočniki funkcionarjev, vodje odsekov ali služb in svetovalci za določena strokovna področja določeni v splošnem aktu n sis'.emiznc ji del in nalog. Pomočnik funkcionarja pomaga funkcionarju voditi posamezna področja dela upravnega organa in opravlja druge naloge določene s splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog upravnega organa. Vodja odseka oziroma službe vodi delo posamezne večje notranje organizacijske enote, pomaga funkcionarju, opravlja naloge, ki mu jih ta določi-in ostale naloge določene v splošnem aktu o sistemizaciji del in nalog upravnega organa. Vodja odseka oziroma službe vodi delo posamezne večje notranje organizacijske enote, pomaga funkcionarju, opravlja naloge, ki mu jih ta določi in ostale naloge določene v splošnem aktu o sistemizaciji del in nalog upravnega organa. Svetovalec za določeno strokovno področje opravlja naloge, ki zahtevajo posebno strokovnost, samostojnost in kreativnost pri delu in so določene s splošnim aktom o sistemizaciji del in nalog upravnega organa. 47. člen Delavci s posebnimi pooblastili, ki jih imenuje in razrešuje funkcionar, ki vodi'upravni organ v soglasju z izvršnim svetom so: davčni inšpektorji in upravni inšpektor ter drugi delavci, ki opravljajo pomembne upravne in strokovne naloge in so določeni v splošnem aktu o sistemizaciji del in nalog upravnega organa. 48. člen Delavci upravnega organa morajo opraviti svoje delo v mejah nalog in navodil funkcionarja, učinkovito in pravočasno ter v skladu z zakoni, drugimi predpisi in splošnimi akti ter so za to tudi odgovorni v skladu z zakonom. VIL SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV 49. člen Sredstva za delo upravnega organa določi skupščina občine na predlog izvršnega sveta v skladu z letnim programom dela upravnega organa glede na pomen, obseg, vrsto in zahtevnost del in nalog ter glede na pogoje in rezultate dela in v skladu z obsegom sredstev za splošne potrebe v občini. Zagotovijo se v proračunu občine. Delavci delovnih skupnosti pridobivajo dohodek, primerno načelom svobodne menjave dela v skladu z zakonom. 50. člen Podrobneje določa pridobivanje, razporeditev in uporabo sredstev zakon. VIII. DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV 51. člen Delavci v upravnem organu sestavljajo praviloma eno delovno skupnost. Delavci v upravnem organu uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v delovni skupnosti upravnega organa (v nadaljnjem besedilu: delovna skupnost), posamezne pravice pa lahko uresničujejo v delovni enoti, kar se določi s statutom delovne skupnosti. 52. člen V tistih upravnih organih v katerih zaradi majhnega števila delavcev ni mogoče uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti na način, ki ga določa zakon, se njihovo uresničevanje določi s sa- moupravnim sporazumom, sklenjenim med delavci take delovne skupnosti in izvršnim svetom. Predhodno mnenje o tem ali so v delovni skupnosti upravnega organa izpolnjeni pogoji za urejanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev na način iz prejšnjega odstavka, da sindikat, ki je tudi udeleženec samoupravnega sporazuma. 53. člen Delavci v delovni skupnosti samostojno odločajo o uresničevanju samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti v skladu z zakonom in tem odlokom. i 54. člen Delavci v delovni skupnosti imajo pravico in dolžnost dajati pobude in predloge za obravnavanje vprašanj, ki so pomembna za delo in za izboljšanje dela upravnega organa ter za razvoj samoupravljanja v delovni skupnosti. 55. člen Funkcionar ima pri uresničevanju samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon. Pri vodenju upravnega organa si mora funkcionar prizadevati za uresničevanje in razvoj samoupravljanja delavcev v delovni skupnosti upravnega organa. RAZMERJA IX. RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA DO SKUPŠČINE OBČINE 56. člen Izvršni svet poroča skupščini občine o izvajanju določene politike o stanju in razvoju na vseh področjih družbenega življenja, o izvrševanju predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina občine ter daje predloge za določanje politike, izdajo predpisov in drugih splošnih aktov. Izvršni svet je dolžan dajati pojasnila in odgovore na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori skupščine občine, njihova telesa in delegati v zborih skupščine občine. 57. člen Ce izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotoviti izvajanja določene politike ali izvrševanja predpisa ali drugega splošnega akta skupščine občine, katerega se predlaga ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, lahko postavi vprašanje zaupnice. ' Ce skupščina občine izglasuje izvršnemu svetu nezaupnico, je ta dolžan odstopiti. 58. člen Izvršni svet lahko kolektivno odstopi. Odstopi lahko tudi predsednik izvršnega sveta ali večina njegovih članov, kar ima za posledico odstop celotnega izvršnega sveta. Izvršni svet oziroma njegov član ima pravico, da svoj odstop obrazloži. Če izvršni svet kolektivno odstopi ali če mu je bila izglasovana nezaupnica, opravlja svojo funkcijo do izvolitve novega izvršnega sveta. 59. člen Ce, izvršni svet oceni, da se na določenem področju družbenega življenja v občini ne izvaja določena politika, ne izvršujejo zakoni, drugi predpisi in splošni akti ali družbeni plani, mora nemudoma ukreniti to, za kar je pooblaščen oziroma predlagati skupščini občine ustrezne ukrepe. Ce izvršni svet tega ne ukrene pravočasno, se v skupščini občine začne postopek za ocenitev njegovega dela in za ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje, da se ustrezno ukrepa. Postopek se izvede na način, ki ga določi skupščina občine s svojim aktom. X. RAZMERJA UPRAVNIH ORGANOV DO SKUPŠČINE OBČINE 60. člen Razmerja upravnih organov do skupščine občine temeljijo na njihovi odgovornosti za stanje na področju za katerega so ustanovljeni in na odgovornosti za druge funkcije upravnih organov. Upravni organi so se dolžni ravnati po smernicah skupščine občine. Upravni organi so dolžni poročati skupščini občine vsaj enkrat letno o izvajanju določene politike, izvrševanju odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina občine, o stanju in razvoju na posameznih področjih ter ji predlagati ustrezne ukrepe. Zaradi odgovornosti za področje za katero so ustanovljeni, imajo upravni organi pravico in dolžnost predložiti v obravnavo zborom skupščine občine pomembnejša vprašanja s teh področij. Po naročilu skupščine ali posameznega zbora so upravni organi dolžni raziskati stanje na posameznem področju oziroma proučiti določeno vprašanje. O vprašanjih, pobudah in predlogih, ki jih dajo skupščini občine, si upravni organi predhodno pridobijo načelno stališče in mnenja izvršnega sveta. O izvrševanju svojih dolžnosti do skupščine občine obveščajo upravni organi izvršni svet. 61. člen Upravni organi zagotavljajo pogoje za delovanje delegacij in delegatov v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine občine s tem, da pripravljajo potrebna gradiva, ki morajo biti takšna; da so pregledna in razumljiva, z nakazanimi možnimi različicami odločitev in njihovih posledic ter da omogočajo dajanje mnenj, pripomb in predlogov, jih seznanjajo s predpisi, drugimi splošnimi akti, ki jih pripravljajo za skupščino občne in z izhodišči za reševanje vprašanj, ki jih ti predpisi urejajo, obravnavajo njihove predloge in pobude ter dajejo odgovore na njihova vprašanja. Upravni organi zagotavljajo pogoje v smislu prejšnjega odstavka tudi za delovanje skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije. 62. člen Upravni organi so dolžni na zahtevo skupščine ali izvršnega sveta izvajati organizacijske, kadrovske in druge ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvajanja del in nalog, začeti postopek za ugotovitev odgovornosti vodilnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili ter drugih delavcev in postopek za odvzem pooblastil delavcem, ki nezakonito, nesmotrno in nepravočasno opravljajo naloge, ki so jim bile s posebnimi pooblastili poverjene. XI. MEDSEBOJNA RAZMERJA UPRAVNIH ORGANOV IN IZVRŠNEGA SVETA 63. člen Izvršni svet nadzoruje delo upravnih organov. Pri tem lahko razveljavi akt izven"1 upravnega postopka, ki ga je izdal upravni organ v nasprotju z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom skupščine občine oziroma aktom izvršnega sveta. Upravni organi morajo obveščati izvršni svet o svojem delu, mu poročati o izvajanju politike in izvrševanju zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov ter načelnih stališčih in smernic skupščine občine in izvršnega sveta. Upravni organi morajo obveščati izvršni svet o stanju na področju za katerega so ustanovljeni in mu na njegovo zahtevo dati podatke, poročila in mnenja oziroma raziskati stanje na posameznem področju ali proučiti posamezno vprašanje. Pri svojem delu so se upravni organi dolžni ravnaji po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta. Izvršni svet je dolžan na zahtevo upravnih organov zavzeti načelna stališča do posameznih vprašanj s področja dela upravnega organa. ' i , 64. člen Izvršni svet je dolžan ugotoviti dejansko stanje, kadar skupščina občine, njen organ ali družbenopolitična organizacija opozorijo na nepravilnosti v delu upravnega organa. Izvršni svet začne postopek za oceno njegovega dela ali pa, če je potrebno za oceno strokovnosti posameznih odgovornih oseb ter ustrezno ukrepa. O svojih ugotovitvah in ukrepih obvesti izvršni svet organ, ki je opozoril na nepravilnosti. XII. MEDSEBOJNA RAZMERJA UPRAVNIH ORGANOV 65. člen Medsebojna razmerja upravnih organov temeljijo na pravicah in dolžnostih določenih v ustavi, zakonu in statutu ter na sodelovanju in medsebojnem obveščanju in dogovarjanju. Če upravni organ neutemeljeno odkloni sodelovanje, obvesti upravni organ, ki mu je bilo sodelovanje odklonjeno, o tem izvršni svet. Upravni organi sodelujejo med seboj v vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe dela, izmenjujejo izkušnje, mnenja, podatke in obvestila, ustanavljajo skupna delovna telesa, organizirajo skupna posvetovanja in sestanke ter druge oblike medsebojnega sodelovanja. 66. člen če nastane spor o pristojnosti oziroma je sporno drugo vprašanje med upravnimi organi, morajo to sporočiti izvršnemu svetu, ki odloči v sporu o pristojnosti oziroma da smernice za rešitev zadeve. Izvršni svet odloča o izločitvi uradne osebe upravnega organa ali funkcionarja, ki vodi upravni organ. 67. člen Upravni organi sodelujejo in se dogovarjajo z upravnimi organi drugih družbenopolitičnih skupnosti o vprašanjih skupnega pomena,, dajejo pobude, izmenjujejo izkušnje, usklajujejo akcije in razvijajo druge oblike sodelovanja. 68. člen Izvršni svet in upravni organi se pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti povezujejo z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami in družbenimi organizacijami ter združenji. Izvršni svet in upravni organi morajo omogočiti samoupravnim organizacijam in skupnostim iz prejšnjega odstavka, da izrazijo svoje stališče, mnenja, pobude in predloge o vprašanjih, zg katera so zainteresirane in da na drug način prispevajo k reševanju teh vprašanj. XIII. RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV DO DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV 69. člen Izvršni svet in upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije o stanju in pojavih, ki so jih ugotovili v občini oziroma na posameznih področjih družbenega življenja v občini, ki imajo pomen za uresničevanje družbene vloge teh organizacij. Izvršni svet in upravni organi obveščajo družbenopolitične organizacije o vprašanjih, ki imajo pomen za spremljanje dela ter vplivanje družbenopolitičnih organizacij na njihovo delo, proučujejo njihove pobude, mnenja, pripombe in predloge ter jih obveščajo o sprejetih ukrepih in posledicah teh ukrepov. 70. člen Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z družbenimi organizacijami in društvi v vprašanjih, ki imajo pomen za uresničevanje ciljev interesnega združevanja delovnih ljudi in občanov ter za zagotovitev opravljanja družbenih zadev, ki so jim poverjene. Predstavniki izvršnega sveta in upravnih organov se na povabilo udeležujejo sej družbenih organizacij in društev. Izvršni svet in upravni organi pri tem obveščajo družbene organizacije in društva o vprašanjih s svojega delovnega področja, obravnavajo njihova mnenja, predloge in pobude ter jim sporočajo svoja stališča o njih. ' XIV. RAZMERJA IZVRŠNEGA SVETA IN UPRAVNIH ORGANOV DO SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI 71. člen Razmerja izvršnega sveta in upravnih organov do organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, temeljijo na pravicah in dolžnostih določenih v ustavi, zakonu, statutu občine in v na zakonu temelječem odloku skupščine občine ter na medsebojnem sodelovanju, obveščanju in dogovarjanju. 72. člen Izvršni svet in upravni organi sodelujejo z organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in krajevnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi predvsem pri družbenem planiranju in nosilcem planiranja nudijo strokovno pomoč. Opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela samoupravnih organizacij in skupnosti, predlagajo in izvajajo ukrepe za razvoj odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka ter ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine. Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti so v skladu z zakonom dolžne izvršnemu svetu in upravnemu organu na njuno zahtevo pošiljati podatke in obvestila s področja njihove dejavnosti. Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti vabijo predstavnike izvršnega sveta oziroma upravnih organov na tiste seje svojih teles, na katerih obravnavajo vprašanja, ki bi lahko vplivala na odgovornosti izvršnega sveta za stanje v občini oziroma odgovornosti upravnega organa za stanje na področju za katerega je ustanovljen. 73. člen Izvršni svet in upravni organi sodelujejo s samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini o vseh vprašanjih skupnega pomena, še posebej pa v zadevah o katerih skupščine samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enakopravno z zbori skupščine občine. Sodelovanje med upravnimi organi in organi samoupravnih interesnih skupnosti se uresničuje predvsem z usklajenim programom dela, izmenjavo mnenj, izkušenj in pobud, usklajevanjem stališč in predlogov, z dogovarjanjem o potrebnih ukrepih, kot tudi z ustanavljanjem skupnih stalnih in občanih delovnih teles. Izvršni svet oziroma upravni organ ima pravico in dolžnost opozarjati skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na stanje, pojave in gibanja na področju za katero je ustanovljen, dajati pobude za sklepanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s tega področja ter sodelovati pri predlaganju ukrepov skupščini samoupravne interesne skupnosti. XV. RAZMERJA UPRAVNIH ORGANOV DO DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV 74. člen Razmerja upravnih organov do delovnih ljudi in občanov temeljij.o na zaupanju in medsebojnem sodelovanju, na spoštovanju človekove osebnosti in varovanju ogleda organa. Upravni organi nudijo delovnim ljudem in občanom pri uresničevanju in izvrševanju njihovih pravic, interesov in obveznosti pred upravnimi organi strokovno pomoč in dajejo potrebne podatke, obvestila in napotke. ' ' 75. člen Upravni organi morajo obravnavati in odgovoriti na vse vloge in predloge, ki jim jih predložijo občani. O vseh zadevah morajo odločati v predpisanih rokih, Delo upravnega organa mora biti organizirano tako, da delovni ljudje in občani čimbolj učinkovito in na čimbolj enostaven način uveljavljajo svoje pravice in izpolnjujejo obveznosti. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 76. člen Izvršni svet in upravni organi morajo svojo organizacijo in delo uskladiti s tem odlokom do 1. 7. 1979. 77. člen Z dnevom uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: odlok o organizaciji, pristojnosti in delu Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dopolnitvijo (Uradni list SRS, št. 39/74, 15/78); odlok o organizaciji in področju dela upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje s spremembami in dopolnitvami (Uradni list SRS, št. 39/74, 12/76, 18/76 in 10/78); odlok o samoupravljanju delavcev v delovnih skupnostih upravnih organov Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 29/75). 78. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-28/74-S Ljubljana, dne 25. aprila 1979. Predsednik. Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. LJUBLJANA ŠIŠKA 788. Na podlagi 2. odstavka 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/ 77 in 1/78) in 9. člena odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Uradni list SRS, št. 25/73) ter 223. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Šiška na svoji seji dne 23. aprila 1979 sprejel ODREDBO o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline 1. člen S to odredbo se na območju občine, kot neposredno ogrožene s steklino, odreja kontumac psov in mačk ter prepoveduje lov s psi. > 2. člen V času kontumaca morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti v času kontumaca zaprte. 3. člen V času kontumaca psi in mačke ne smejo zapustiti območje občine. Določba ne velja za rodovniške živali, ki se odpremljajo na razstavo ali vzrejni pregled z do- voljenjem veterinarske organizacije, ki mora žival pregledati in izdati potrdilo. Določbe iz 2. in 3. člena ne veljajo za pse organov za Notranje zadeve, carinske in reševalne službe, JLA ter vodiče slepih, če gre za neodložljive zadeve. 12. člen Kršitev določb te odredbe se kaznuje po zakonu o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76). 4. člen Vsi psi morajo biti preventivno cepljeni proti steklini, takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Cepljenje opravi veterinarska organizacija na podlagi prijave posestnika psa. 5. člen Na območju občine je treba pokončati vse pse in mačke katerih posestniki ne upoštevajo predpisanega kontumaca. Člani lovskih organizacij in veterinarsko-higienska služba so dolžni pokončati: — neregistrirane in necepljene pse, — pse brez znamkice, — pse, ki niso privezani ali zunaj bivališča niso na vrvici in' z nagobčnikom, — mačke, ki niso zaprte. 6. člen Lovske družine so dolžne pokončevatl zveri in piž-movke. 7. člen Sveti krajevnih skupnosti so dolžni na svojem območju sodelovati pri izvajanju določil te odredbe in posvetiti posebno pozornost preventivnemu cepljenju psov in drugih živali. Občani so dolžni o gibanju živali navedenih v 2. odstavku 5. člena, in drugih živalih, ki bi se nenaravno vedle nemudoma obvestiti veterinarsko organizacijo. 8. člen Trupla pokončanih zveri in pižmovk morajo člani lovske organizacije takoj zapakirati v nepropustno vrečo in jo z označbo kraja in dneva odstrela, oz. najdbe takoj poslati naj bližji veterinarski organizaciji. Veterinarska organizacija preskrbi za laboratorijski pregled možganov take živali, veterinarska-higien-ska služba pa za neškodljivo odstranitev trupla. V izjemnih primerih, ko je zaradi velike oddaljenosti ali nedostopnega zemljišča transport trupla poginjene ali ubite divjadi iz 1. odstavka tega člena težaven, "s? sme truplo zakopati na kraju odstrela ali najdbe. Jama mora biti tako globoka, da je ^ruplo pokrito z najmanj 1 m visoko plastjo zemlje ali kamenja. 9. člen 13. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 6-52/79 Ljubljana, dne 23. aprila 1979. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Šiška Jože Dimnik 1. r. SLOVENSKE KONJICE 789. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 178. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji dne 4. maja 1979 sprejel SKLEP o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za naselje Tepanje I Na javni vpogled za 30 dni od dneva objave tega sk'lepa se razgrne osnutek zazidalnega načrta za naselje Tepanje. II Osnutek zazidalnega načrta je izdelal Razvojni center Celje — TOZD planiranje pod številko 10/79. III V času razgrnitve lahko k osnutku zazidalnega načrta poda svoje pripombe vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga organizacija. IV Osnutek zazidalnega načrta je razgrnjen na sedežu Skupščine občine Slovenske Konjice, oddelek za gospodarstvo, soba št. 35 in v prostorih Krajevne skupnosti Tepanje, vse delovne dni, med uradnimi urami. Prepovedano je odirati trupla divjadi Iz 1. odstavka prejšnjega člena in jemati lovske trofeje te divjadi. 10. člen Lovska organizacija mora prijaviti pristojnemu občinskemu organu veterinarske inšpekcije odstrel druge divjadi, ki se je nenaravno vedla in ravnati s truplom v smislu 7. člena odredbe. 11. člen Nadzorstvo nad izvajanjem te odredbe opravlja pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. V Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na raglasnih deskah Krajevne skupnosti Tepanje. St. 350-4/76-2/3 Slovenske Konjice, dne 4. maja 1979. Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Marija Poličar 1. r. 790. Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 178. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji, dne 4. maja 1979 sprejel SKLEP o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta industrijske cone Slovenske Konjice (Kongrad, Kostroj, Mizarstvo, Eiektro) Stran DRUGI REPUBLIŠKI' ORGANI IN ORGANIZACIJE 7G2. iSporazum o spremembi zadržanih cen azbest-cement- X /nlli izdelkov sss REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 7G3. Statutarni sklep o znižanju kazenskih obresti za nepravočasno plačan prispevek za zdravstveno varstvo (Ravne na Koroškem) sss 761. Lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstve- , nega varstva (Ravne na Koroškem) 896 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI I Na javni vpogled za trideset dni od dneva objave tega sklepa se razgrne osnutek zazidalnega načrta industrijske cone Slovenske Konjiče (Kongrad, Kostroj, Mizarstvo, Eiektro). II Osnutek zazidalnega načrta je izdelal Razvojni center Celje — TOZD planiranje pod številko 7/79. III V času razgrnitve lahko k osnutku zazidalnega načrta poda svoje pripombe vsak občan ali zainteresirana organizacija združenega dela ali druga organizacija. IV 1 Osnutek zazidalnega načrta je razgrnjen na sedežu Skupščine občine Slovenske Konjice, oddelek za gospodarstvo, soba št. 35 in v prostorih Krajevne skupnosti Slovenske Konjice, vse delovne dni, med uradnimi urami. V Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS, na občinski razglasni deski in na razglasnih deskah Krajevne skupnosti Slovenske Konjice. St. 350-5/79-2/3 Slovenske Konjice, dne 4. maja 1979. Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Marija Poličar 1. r. VSEBINA Stran IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 757. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o splošni prepovedi graditve na območju Proste cone 889 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI /58. Pravilnik o varstvu pri delu v gozdarstvu 889 759. Pravilnik o spremembi pravilnika o Izdajanju trofejnega Usta za trofeje divjadi 894 760. Navodilo o Izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb, ki niso kmetijske organizacije, v kmetijski zemljiški sklad 894 761. Navodilo o načinu ugotavljanja porasta cen stanovanj pri določanju davčnih osnov od prodaje stanovanjskih hiš in stanovanj 895 765. Sklep o soglasju k ceni za nove telefonske priključke (Ljubljana) 897 766. Sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolnitev generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane za ureditveno območje občin Ljubljana šiška, Ljubljana Bežigrad, Ljubljdna Moste-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik In sprememb in dopolnitev Urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane, za Izvenmestno območje občin Ljubljana Bežigrad In Ljubljana Moste-Polje 897 767. Seznani obstoječega stanja imen ulic, cest, trgov in naselij po občinah na ureditvenem območju mesta Ljubljane dne 10. maja 1979 897 768. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Polica (Grosuplje) 904 769. Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobo- dilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane (Idrija) 903 770. Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov In pri- spevkov občanov In prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978 (Idrija) 907 771. Sklep o sklenitvi dogovora o usklajevanju meril za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (Idrija) 907 772. Sklep o sklenitvi družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji (Idrija) 906 773. Sklep o sklenitvi družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji (Idrija) 908 774. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1979 (Kamnik) 908 775. Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in Izkoreninjenje stekline (Kamnik) 909 776. Odredba o obvezni prijavi in popisu čebeljih družin na območju občine Kamnik 910 777. Odredba o veterlnarsko-sanltarnem redu na sejmi- ščih, dogonlh, razstaviščih in drugih Javnih pregledih (Kamnik) 910 778. Odredba o veterinarsko sanitarnem redu v klavni- ci, predelovalnici ter skladiščenju mesa In mesnih izdelkov (Kamnik) 911 779. Odlok o povračilu stroškov, Izgube na osebnem do- hodku in o nagradi sodnikom porotnikom, ki Jih voli občinska skupščina (Laško) 815 780. Odlok o spremembi odloka o upravljanju in oddaji stavbnega zemljišča v družbeni lastnini v uporabo za gradnjo (Laško) 916 781. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov občanov občine Laško za leto 1978 916 782. Sklep o potrditvi zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1978 (Laško) 916 783. Odlok o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobo- dilne vojne in drugih vojn ter njihove družinske člane (Litija) 917 781. Odlok o dopolnitvi odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zakona o blagovnem prometu (Litija) 919 785. Odlok o začasni splošni prepovedi prometa z zemlji- šči, graditve in parcelacije na območju dela krajevne skupnosti Jevnica (Litija) 919 786. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za dokon- čanje del in asfaltiranje ceste Bajernik—Lupinica in rekonstrukcijo ceste Olaf—Llbcrga (na območju krajevne skupnosti Kostrevnica) (Litija) 926 787. Odlok o Izvršnem svetu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ter občinskih upravnih organih in strokovnih službah 920 788. Odredba o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline (Ljubljana šiška) 980 789. Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za naselje Tepanje (Slovenske Konjice) 931 790. Sklep o razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Indu- strijske cone Slovenske Konjice (Kongrad, Kostroj, Mizarstvo, Eiektro) 932 Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1979 840 din. Inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gregorčičeva 27a, poštni predal 37» v u ~ Telefon dlrektoi. uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 501UU 603 40323 — Oprpščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije. St. 421-1/72