aSdaU 1« j pcaaaikov. Isaaad dntty asaept 8u sdais aad Balidaps. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredalškt la apravatfkt MT ft. U«ihu» A VB. LETO—YEAR XXV. Chicago, I1L, sobota, 2. julij« (July 2), 1932. »n Mo«!«« TrsjTTcnink^rTjnrTutkt^ Organiziranje brezposelnih na zapadu BRp ^ ^ ^ razkrival grah Tli MILIJARDE Agitacija v državi VVaahington dobila močan zamah. Za uape-fato akcijo j« potreben praktičen program Ptaojilo Dawe$ovi banki vznemirilo VVasMngton Seat t le, Waah. — (FP) — Na vprašanje, če je brezposelne mogoče organizirati v njih lastnih organizacijah, je Carl Bran-nin pokazal na razvoj seatlskega gibanja kot najboljši odgovor. Kar je bUo mogoče doseči v Se-attlu, Tacomi in drugih mestih -države Washington, je izvedljivo tudi v drugih krajih. "Razvoj seatlskega gibanja je demonstrativen dokaz, da je brezposelne možno organizirati, če se jim približate kot normalnim človeškim bitjem, katerih potrebe čakajo rešitve", je pojasnil Brannin, delavski urednik in voditelj brezposelnih ."Radikalne teorije jih ne zanimajo, ne bodo pa obstali pred akcijo, ki je revolucionarna v implikacijah, če vidijo, da jim nudi nekaj, kar potrebujejo. "Vsakodnevno skupno delovanje in borba za kruh pa v njih razvijata solidarnost in grupno zavest, kar jim odpre oči, da pričnejo spoznavati fundamen-talni pomen dalekosežnega programa." Brezposelni v Seatflu in drur gtti vvashingtonskih mestih so se organizirali okrog programa, ki izgleda ".praktičen", vendar pa revolucionaren v danih okolš-činah, ker predvideva radikalne akcije za njegovo, realiziranje. •Poleg industrijskega programa in dela za lastno jpmioč so washington«0c.i brezposelni formulirali tudi sledeče politične zahteve": 1. Popolno in zadostno oskrbovanje vsake brezposelne osebe na stroge okraja, države in zvezne vlade. 2. Zavarovanje proti brezposelnosti. — Načrt za to zavarovanje bo prihodnjo jesen predložen volilcem, za kar so brezposelni že poskrbeli potom inicia-tive. 3. Nobene evikcije tistih, ki ne morejo plačati stanarine. 4. Tistim, ki so brez sredstev, se ne sme zapreti elektrika, voda ali plin. 5. Znižanje legalne obrestne mere. 6. Minimalna plača $4.50 na dan pri zasilnem okrajnem in državnem delu, katerega naj vlada opravlja sama, brez kontrak- torjev. 7. Program javnih del za izboljšanje meata, države in dežele v svrho, da se zsposli brezpo-Min« 8. Moratorij ns davke, prve knjižbe in druga bančna posojila, ako oseba ne more pfcčevati obligacij. 9. Prosta zdravniška, bolniška in pogfebniška postrežba za brezposelne in revne farmarje. 10. Zakonodaja za obdavčenje podjetnikov, ki uposlujejo delavce več kot »0 ur na teden. Dfnar, ki bi prišel od obdavčenja vsake nadure dela, se naj porabi za oskrbovanje brezposelnih. U. Uvedba šesturnika in pet dni dela na teden za vse javne nameščence. Zadnja konvencija brezposelnih v Tacomi se je tudi izrekla za podržavljen je industrije v svrho, da se producira za potrebe In ne za profit. Pomen organizacije je tudi razviden v obnašanju politikov napram brezposelnim. Dokler niso bili organizirani, se ni nihče zmenil zanje, odkar pa so postali politična sila In so bili pri zad Finančna korporacija je takoj priskočila na pomoč tej banki, drugim, ki so se nahajale v stiski, pa jo je odklonila DEFICITA Vladni Izdatki so ae v pravkar zaključenem fiskalnem letu povečali sa 20 odstotkov, dočim so dohodki padli aa SS odstotkov ~ Washington, D. C. — (FP) — Vest, da je rekonstrukcijaka finančna korporacija nakazala posojilo 186,000,000 banki generala Charles G. Dawesa — Central Republic Bank & Truet Co. of Chicago — je povzročila senzacijo v kapitolu. Posojilo je bUo nskazano v momentu, ko so delnice te institucije padle na borzi s $47 na $1. V začetku letiš je bila cena delnicam $112. Slišali so se ostre kritike, ker korporacija ni podvzela nikake akcije, da reši krog 40 bank, ki so propadle v Chicagu in okolici v zadnjih tednih, in je šele priskočila na Domoč, ko je bila Da-wesova baSca v nevarnosti. To vsoto, pravijo kritiki, bi morala korporacija posoditi že prej tem bankam in jih tako obvarovala pred polomi, ki so povečali ne-zaupnost med ljudstvom v finančne institucije in povzročili velikanske navale na vse banke v downtownu. Takrat je bil še Dawes predsednik korporacije in bi se lahko zavzel za manjše banke. On je potem podal reslgna-cijo, ko je videl, da je tudi njegova banka zabredla v velike po-težkoče. S tem je pokazal, da ni tako strokovnjak' v finančnih zadevah, kot ga nekateri prikazujejo. To naklonjenost, ki jo je pokazala administracija proti Da-vvesovi instituciji, bodo izrabili Hooverjevi nasprotniki kot orodje v predsedniški katapknji, menijo politiki. Ker nI administracija podvzela nobenega koraka, da reši manjše banke v Chicagu pred krahom in s tem preprečila navale na večje, dokazu^ je, da je imel senator Wagner prav, ko je v teku debate o pomoči za brezposelne izjavil, da je Hoover dosledno prepozen ki v zmoti, kadar pridejo pred njega pereči problemi, kl zahtevajo takojšnjo rešitev. Naval na Dawesovo ln druge velike banke je sledil dva dni po Daweeovi izjavi, v kateri je de jal, "da se je prosperiteta že pokazala izza vogsla." To je bilo v tednu, ko je skoro ens četrti na čikaških bank zaprlo vrata Take izjave so jasen dokaz, da se ljudje ne smejo zanašati ali verjeti proglasom Hooverjevlh finančnih in ekonomskih "strokovnjakov". Stavka železničarjev v Mehiki Mežico City, 1. Jul. - Sprevodniki in drugi ualužbenci pri Pullman & Co. v Mehiki ao včeraj zaatavkali. Pol ure po napovedi štrajka so bili voditelji pozvsni v urad ministra za in duatrije Aberlarda Rodgrigue za, da pojasnijo vzrok stavke. Ker se je minister ie prej izrekel proti vsem stavksm, dokler traja kriaa, domnevajo, da bo skušal doseči mirno porsvnsvo Pravijo, da je stsvks nelegalna ker nI bila napovedana v smislu določb, ki so v veljsvl. Prsv vzrok stavke še nI bil pojssnjen. Aretacije mehiških nun Mežico Crty,. 1. J«* — mehiških nun je policije včers aretirala pri nsvalu ns katol Aki reformatorij V predmestju San Angela. Obtožene so krše nja zakona proti verskemu pou- Nižja sbornica se li rekla aa preiskavo poštnega departmenta. Graf Ur Ji pobrali 150 milijonov v desetih letih VVashington. — Nižja kongresna zbornica ae je izrekla sa temeljito prelakavo uprave poit-nega departmenta, ki je obtožena korupcije na debelo. Reaolu-cijo je aponsoriral kongreanlk Sabath is Illlnolsa, pobijala pa sta jo Underhill ii Maaaachu-settea in Michen?r iz Michiga-na. Republikanci ao glasovali večinoma proti. Za atroške preiskave je sbornica določila $10,000. Haas (republikanec is Minnesote) je rekel, da bo preiskava odkrila korupcijo na debelo. "V tadnjih desetih letih so "leaslng rings" odnesle 160 milijonov, v prihod, njih desetih letih bi pa nadaljnjih 200 milijonov." Pred par leti je enako preiskavo odredil tudi senst. Vršila se je pod vodstvom senatorja BlaJ-na iz Wiaconaina, ki je odkril večje škandale. Letne najemnine, ki jih v nekaterih alučajlh plačuje poštni department za nih departmentov, uključivši vo-a&ke častnike, federalne sodnice in druge, so danes tehnično itli na delojjrez vsske proviti-e glede uposlenostl in plače. Btfrje zakonski osnutki, ki Še čakajo rešitve, so apropriacijsks predloga vojnega departmenta, d določa redukcijo častnikov z 12,000 na 10,000; agrarna apro-priacijaka predloga, ki je vzbudila oatre debate v kongresu, in apropriacijski predlogi j>oštnega n ssklsdniškega departmenta. , Voditelji v kongresu niso v velikih skrbeh, ker te predloge še niso bile sprejete. Pričakujejo, da se bo to zgodilo v prihodnjih par dneh, ko se demokratski kongresniki in senstorji vrnejo s konvencije svoje stranke. Upanje, ds bo kongres v psr dneh zaključil zasedanje, se je razblinilo. Pred seboj ima vsč načrtov za pomoč brezposelnim, katsre bo moral rešiti pred no o-dide na počitnice. VVashington, D. C., 1. jul. — federalna vlada je sinoči opolnoči zaključila svoje fiskalno leto in njene knjige pokazujejo deficit v vsoti $2,900,000,000. Štiri spropriacijske predloge, ki bodo deficit povečale, še niso bi-e sprejete v kongresu. Primankljaj, ki pomeni porast narodnega dolga za dve hi pol milijardi dolarjev, je povzročil Midec vladnih dohodkov v proš-em fiskalnem letu za 33 odstotkov in zvišanje izdatkov za dvajset odstotkov. Ko bodo vsi vladni izdatki uključeni v skupm vsoto, bodo znsšali krog pet milj ard dolarjev. Prvič po dolgih letih ni kongres odobril predloženih apro-priacijskih predlog, ko je oilc __________ ;roba zaključiti fiskalno leto. i krajevne urade, tnašajo toliko Ualužbenci večjega števila vlad-1kot so poslopja vredna — sedaj š# več, ker je padla vrednost nepremičnin. Sabath je rekel, da kontrak-torjl, M sy izveo favoriiiranih krožkjr, ne morajo dobiti gradbenih pogodb. Preiskovalni odsek bo pregledal vsa gradbens dela, ki ao stala nad stotlsoč, najemanje poalopij ta poštne urade, subvencije parobrodnim družbam, železnicam in trako-plovnim kompanijam ter "zarot-niške" sporazume med poštnim in zakladnlškim departmentom. Zagovorniki resolucije ee argumentirali, da ao proti preiskavi le prizadeti krukl. Stala bo sicer deaet tisoč dolarjev, ampak bo vladi s tem prihranjena velika vsota. Pristaši administracije so jo pobijali, češ, da bo denar proč vrien in da sedaj nI Čas zs "muckrakfng' ali odkrivanje gnoja, ker ae a tem le povzroča "nezaupanje v vlado." Senatni odaek še ni podal poročila o rezultatih njegove preiskave niti je konča). Poštni department bo aedaj kar pod dvema ognjema. Preiskava nižje sbornioe ps ima predvsem politično ozadje, ker se bližajo predsedniške volitve. Demokrat-je želijo čimbolj disk rediti ratl republikansko administracijo In se povzpeti sami h koritu. Graf-tarstva v poštnem departmentu so v dobršni meri demokratje ravno tako krivi kot republikan ci, ker so vedno glasovali sa subvencije raznim privilegij nim skupinam. l*oJav nalezljive bolezni med veterani VVashington, D. C., 1. jul. — Zdravstvene oblasti so vznemirjene, ker se Je po js vila grižs mad člani "bonusove srmsde", Dvajset veteranov Je bilo odpe Ijanlh v bolnišnice. Dr. Will|am C. Fowler pravi, da griža v epi-j demljski formi Je prsv tsko ne-i varna kot legar. P0TE2K0CE NA REPARACLISKI KONFERENCI Nemčija vztraja na svojem sta* lišču in odbija aahteve upnikov. — Ameriška vlada nasprotuje totalnemu črtanju reparacij lAuaanne, Švica, 1. jul. — Upniki Nemčije, ki so obenem dolžniki Amerike, so na včerajšnji aeji reparacijske konference napeli vse sile, da pregovore Nemčijo na izplačitev določene vsote, ki naj bi nadomestila nadaljnjo plačevanje* reparacij. Nemčija se upira tej zahtevi in vztraja na stališču* da mora ta konferenca rešiti vprašanje reparacij zs vednj>, ne pa se zanašati na bodočnost in morebitno Črtanje vojnih dolgov s strani ftdruženlh držav. Na popoldanski seji je prišlo Japonska okupirala eolninski urad Urad ps nahaja na msndžurako-sovjetski meji in Je glavni vhod sa rusko blago. — Kitaj-aka pogajanja s Moekvo fiangaj, 1. jun. — Japonska militariatična policija v službi mandšurake vlade je danes zasegla kitajski eolninski urad v tfanchoulu na skrajno sapadni točki kitajake vzhodne železni-ce, ob mandžursko-aovjetski meji, se glasi telegram, katerega je prejel ajr Fredorlck Mate, generalni inšpektor kitajskih col-nkiskih uradov v fiangaj u, od B. T. Schjotha, agenta v Man-choulu. Sehjoth poroča, da je japonska policija zaplenila vse dokumente in listine in odstavila vae uradnike. Japonaka okupacija colninake-ga urada pomeni, da si prvič v teku konflikta v Mandžuriji sto-, ita oboroženi sili Japonske ln Ruaije nasproti. Sovjetaka vlada vzdržuje močno garnlzijo v vprašanje, koliko more aploh ^Chltu in drugih bližnjih obmej- Ki&mAIi. nl.Aall hu iIIuIiii.IIa ii . .. _ ... .. Nemčija plačati, na dlekualjo. Omenjene ao bile nekatera številke, bazirane na rasnih možnostih, ako se vrne prosperiteta. Franoosi tahtevajo, da Nomčlja plača $1,750,000,000, čemur pa se Nemci upirajo, New York, 1, jul. — Privatna poročila ae glase, da je državni tajnik Stlmson obveatil Berlin, Parit, London in Rim, da Združene države ne bodo podpirale Idejo kompletnega črtanje nemških reparacij. Ta poročila tolmačijo, da ae tudi ameriška vlada pogojno strinja t zahtevami upnikov Nemčije, da slednja plača določeno vsoto, kot nadomestilo ta reparacije. Zeleanice zahtevajo odpravo vladne plovbe VVashington. — Zapadne Železnice so po svojem zastopniku odvetniku Bruce Dwinnellu zahtevale od kongresa, naj vlada ukine prevažanje blaga na svojih ladjah po reki Mississippi. Vtrok je, ker so prevozne cene veliko nižje kot na železnicah in jim vsled tega škodujejo na biznisu. Uprava vladne Inland VVater-wsys korporacij«« j<* odgovorila, da vodna plovba nič ne škoduje železnicam, ampak jim še koristi, ker veča promet vsem tistim železnicam, ki imajo svoje tovorne postaje ob rsčnih lini Jeh. _ NAROČNIKOM Zaradi postavnega praznika neotfvkmoatl Prosveta ae v pondeljek, 4. Julija. Dvbevnlk 0ox bo orfanl- V Parlau je podel lajavo, d« ho poaetll Hitlerja In MuMolInlJa ln Ja vprašal ta nasvet Parla, 1. Jul. — "Father" Ja mes Cox iz Plttsburgha, mili-tantni katoliški župnik in načsl nik armade brezposelnih, katero je prošlo tirno vodil v VVaahlng ton, Je tukaj Itjavil, da namera va organitirati armado "plavo-arajčnlkov". To armado bodo tvorili bretposelnl. Sllčlla bo HI tlerjevi armadi "rjavoerajčni kov" in Muaaolinijevim fašistič nlm "črnosrsjčnlkom", Dalje Je rekel, da ae ho usta vil v Berlinu in Rimu, kjer aa bo sestal s Hitlerjem In Musso-llnijem. Skušal bo dobiti od teh predstavnikov evropskega fsšl rms nasvete, ds bo Ishko Itvs-del svoj načrt. Vae drvi sa slatom v Alenki 8eward, Alaska, 1, jul. — "Se-wsrd Gatewsy" piše, da odkar js blls najdena liogata zlats žila v rudniku Cord v distriktu Wil loe Creek, so ljudje opustili vse druge poklice in se oprijeli ru dsrstvn. Prospektorj! prihajajo tja z seroplani, ladjami In želez-nicami. Celo trgovci so zapusti III svoje prodsjslns in se pridru-I žili zlatolekalcem., njih mestnih volltvsh v Seattlujku. Šestdeset deklet, ki so po- izvoljeni le tisti kandidatje. katere je indorsirala Ummploy-ment Cltizens liga. se vladni predstavniki vse drugače obnašajo. Brezposelnim gredo na roko kot nikdar prej. Ce med brezposelnimi ne bo prišlo do razkola in se bo njiho- hajale šolo. bo poslanih domov, nune pa bodo prldržsne za zs slišanje. sta. sa kar so dobri izgledi, ae zna »goditi, da bo pri prihodnjih državnih volitvah igrali ze P ____________.lo važno vlogo, ker pridobivajo |o gibanje raaširilo na vsa me- na svojo siran tufii farmarje. STEV.-NUMBER 156 AVSTRIJSKI FA USTI NAPADLI DIPLOMATE Rasblll so pohištvo In vsč oseb Je bilo ranjenih. — Protlšl-dovnkl izgredi na berlinski n-ntversl. — Nemška vlada odklonile zahtevo glede suspendiranja opoalekmalnega tlaka MagaM iarkameti. ki Imajo *» mMfmm s*e# ev^kAe. Kapitan aa sliki predaje gi raiu, da II žarkooMtl čevaje meata Wew Yatk pred zračnimi aapedi. nih meatih. Te vojaške poaedke ao bile pojačane, odkar js Japonaka Invadlrala severno Mandžurijo. Manchoull je glavni vhod za sovjetake produkte na Kltajako. Prošll teden ao Japonci poslali močen oddelek vojaštva v to me-ato proti kitajskemu generalu Ma Can-ianu. Včeraj- Je K. K. Prettejohn, britaki eolninski komlaar v Her-binu, brfdjavno obvestil britske avtoriteti v Sangaju, da je Japonska itilitarlstidna polielja navalila na kitajake eolninake urade v Harbinu In t orožjem prisilila uradaiks na obljubo lojalnosti mamHursksmu režimu. Jaoonska okupacija eolninake ga urada v Manchoulu ja povzročila veliko raaberjenje v Harbl-nu, kjer biva več tisoč sovjetskih državljanov. TI se sedaj ne morejo vrniti domov, ker jim je pot zsprta. Moakva, 1. Jul. — Kitajska vlada je pripravljena podpisati nenapadalni pakt b Moskvo in na obnovitev diplomatskih odno-šajev, je bilo včeraj namenjeno. Napoiuradna lajava se glasi, da je Wang Taeng-ate, načelnik kl-tajske delegacije, kl ae mudi v Moakvl, predložil to propoeieljo po končant konferenci s člani sovjetskega komisar!Jata ta zunanja zadeve. __ Atentat na pretfaednlka dunajske unlverse Dunaj, 1. Jul. — Profesor Carl Schneider Je včeraj oddal več atrelov na novega predaednlka dunajske ufilverte dr. Othenia Abela ob priliki odkritja nagrobnega apomenika profesorju We-ttstelnu, slovitemu avstrijske mu botoallui. Krogle Js tgrešila avoj cilj, ker ae Je v tletem momentu vrgel na Atentatorja Kari Seltz, dunajski socisllstlčnl župsn. Po-drl gs Je In držal ns tleh, dokler ni dospela policija. HchneMer Je rekel policiji, ds Je uprizoril napad it maščevalnosti, kdr Je Abel preprečil, da nI dobil taŠeljeite pozicije na u nlverti. BfMjpoiflRl V m«in**|n>H*u jo i8 ^alilJev Mlnnaapolis. — TukajanJI delavski župan Anderson je Itpo-slovsl, ds bodo brez|K»selnl de-Isvcl oliojegs spols šivali obleke Iz žakljav od pšenične moke. 2a* kije Ik>4o dobili It parnih mlinov, NAROČNIKOM IN DOTIK-MIKOM Prihodnje sredo. i. julija, sto-fi v veljavo federalna naradhs svlšanja poštnina sa navadna pl ams od dVak na tri esnte. Vse. ko pleme, kl ne tehta ve* ko »na unčo, mere Imeti snemko sa tri rente; te vsako nadaljnjo aH ds« e^e pe tri rente vsi. Zakon svitanja podtalne bo trajal dve leti. Prosimo, de lo npsAU Tate In Mdenlns frankIraie vaa ko ptome, kl ge aaelovlte na Pre* •veto. her dimpače moramo m doplačali. — UpravnkMvo In « rednUtvo Preevete, Dunaj, 1. Jul. — Sinoči so fašisti uprizorili senzacionalen naval na prostore Mcdnarodnegs klubs, ki se nahaja v bližini Dunaju. V tistem času se je vršila zabava, katera ae je udeležilo več inozemskih diplomatov in prominentnih članov dunajske "višje" družbe. _ S palicami In drugim orodjem oborožena skupina petdeeetlh fašistov je vdrls v prostore In pričela raabljat! mite In drugo pohištvo In pretepatj goate. Več oseb, mod temi rumunskl poslanik, argentinski minister In ita-lljsnskl vojaški ataše, so blll ranjeni.. Nastala Je velika panika ln mnogo ženak ss je onesvestilo. Par ranjencev so morali odpeljati v bolnišnice. Poevana Je bila polielja, ki Je prišla četrt ure po navalu v prostore kluba, toda mod tem so napadalci že pobegnili. Berlin, 1. jul. — Fašistični študenti na beriinaki unlverai ao včeraj uprizorili velike prottti-dovake demonstracije, v katerih Je bilo več oseb ranjenih. Demon, ■trscije so retulturkle v tatvori-tvl unlverte. Hitlerjeve!, k! 60 odstotkov dijakov, so tahte vali ltključitev žldovakih študentov. Potne je so svoJe zahtevo modificirali, vatrajall pa so, da židovski dUekl nimajo pravi-oe do vstopa v dvorano, ki Je določena ta rasne diskusije. Rektor Je sahteve odbil, nakar Je nasts! krtval. Fašistični dijaki niao i »odvzeli nikake akcije proti židovskim profesorjem, med katerimi ie tudi svetovno pomeni učenjak Albert Einstein. Danes se bo sestal direktorij unlverte na larednl seji, kjer se bo posvetovat o akcij! napram fašističnim dijakom. Pruska vlada Js včeraj odklonila zahtevo notranjega mlniatra barona VVllhelm von Gayla glede suspendiranja llatov Koelnl-sche Volks-Zeltung in Vorwa-erts, kl sta kritltlrala kancelarja I'apena radi politike, ki Jo vodi na rsparacijskl konferenci v Uuaannl. Pruski minister ta notrsnje tadeve Kari Severing Je Isjavil, da nI nikake legalne btse ta suspsndlrenje listov. Ze-devs mora prej iti pred senatno tbornlco ali pe pred vrhovno so-d Išče, da o tem odloči. • predstavljajo tov, ao takt Vlada odprla nov plovbnl kanal m Uiuia, Mo. — Ts dni Je bil odprt novi plovbni kana! med At. lo tem kanshi bo farmarjem prihranjenih letno en milijon dolarjev In bo voenlna od »e do 7ftc nižje od tone kot na železnicah. >jm Koal kija smagaU v ManKeM VVinnlpeg, Man — Pri tad-njih volitvah v provlnčno zbornico Je zmagala koalicija liberalcev in progrealvcev, ki ao se tdružiii proti konservativcem. Koallcljs ima večino 19 sodsisv. Veliko število glasov J« dobila v mestih tudi neodvlsns delavska stranka Izmed desetih kandidatov v Um mestu so blll itvo-ljeni štirje laboritl, eden pa v mestu St. Bonifec. pmOSVETA the enligutmfmnrr ni lastnika slo ms. nt! m p* UUi m lm- ■toat lav to UntuS ptr p«. Ck—-4 #• M f« I*- 1'KOHVFTA or tub m»nutw) n*« GlasovijzjHtšei ZMUnlr* feMfev —- Otroke mučijo z delom Federalni censusnl biro poroča, da so pri ljudskem štetju leta 1*80 našteli čes 700,000 otrok od desetera do petnsjstegs lete starosti, ki so biti upoalen! pri mezdnem delu v /druže-nih državah. Med temi je bilo 230,000 otrok pod trinajstim letom. Biro dalja poroča, da _________ so v omenjenem letu našteli 1,850,000 otrok od (dektriko), kdor pa ima svojo sedmega do pčtnaJStega leta starosti, ki niso |hlio in & fe kaj dolguja an WestalHke novice Weet A**. W* - Delavskf razmere v tukajšnji okoliši Mk> ko oplAem z eno besedo: »nič. Prav mala delavcev je, da bi db-UJi vsak dan, drugI pO lldtaj trr na teden, največ pa is čež leto dni n«. IfcHko dasa bo Ša to trpelo, Je danes največja uganka. MihvauŠkf okraj pre- življa krog tisoč družin, to je najmanj 7» tisoč prebivalcev. Seveda ne dobijo vsega kakor bi si sami izvolili, pa kakor aa sliši, je prlllčno dobro. Dobijo raznovrstna konzervirana jedila in moko, krompir Ur drugo, tudi meso, seveda za cel teden skupaj. Kdor nima niti svoja bajte, Je še najboljše; plačajo mu stanovanje, kurjavo (plin ali premog) In razsvetljavo nista takoj razumela, ko sta se I natančneje spoznsla, sta poete aajboijša prijatelja. Vedno delal -na društvenem ter tudi potihnem polju, obenem pa stritet za svojo družino in |HHL " refh 24 letnem delu v obrti si Je od kame-irahu nakopal bolezen lh ter za isto boleznijo »lehal zadnja tri leta. Ker je jo skozi zdravnike in sodnijo Jokazano, da k bolezen dbbtt [od dela, ne podedovane, je dobil državno zavarovalnino (com. penaation), kar bo še nadgije dobivala njegova vdova. Zbolel je bil meseca julija 192*. Leto in pol je bil v sanatoriju, petem pa doma. Bil Je naprednega mišljenja ter do zadnjega vztrajal; še večer pred smrtjo, va se pogovarjala kakor z vsa- PU« (im pohajali nobene šole. Ce Je kaj sramptnejšega za ameriško civilizacijo kot je gornje poročilo cenzusnega biroja, ml bi radi znali kaj Je, iJTadnih števlfk o uposlevsnju otrok v letu 1981 ln 193» nI, z gotovostjo se pa lahko reč«, da Je gornje število letos veliko večje, kajti v teku depresije so odrasle delavce nadomestili z otroci kjerkoli so mogJI, Na stotine tovarn na vzhodu — posebno v tekstilni industriji — obratuje s samimi otroci. Otroci, ki operirajo stroje, so cenejši delavci; delajo sa sramotno nizke mezde. Otroški delavci so tudi pdkornajši delavci — ki nikoli ne stavkajo in ss ns upajo pritožiti, kadar kateri omaga pod bremenom fizičnega napora, ja dovolj drugih, ki vzamejo njegovo mesto. Izkoriščanje otrok za mezdno dalo in privat- nji, mora plačevati obresti in davke, dobi pa le jestvlna, torsj js na slabšem. Pred mesecem so se blH "dvignili' komunisti, ds' hočejo ša TriMJT rdečih jagod in parar dižniliev. Dok Ur ss U fond ne šle. Ako ne bo morda hitreje prl-nega preobrata. Hoover je bil nomlnirssi pre*. zadnji teden v Cikagu, eden od demokratov bo U teden tudi v Cikagu. Ali šs bo delsvno ljudstvo Iskalo na omenjena dva, is os boi&o dosegli beljiih časov na naša delavske regimente. Človekom. Dva rtjo je poklical rmencu ter mu v. Dokler Izčrpa, bo že U š več pOIftpore, de do kakšne Irnvim pred smi pogrebnika F. t sporočil, da mora iZpotnitf njegove želja, da ga po smrti ne bo nikamor pobral, ampak dat vpepeliti. Njegovi želj! se Je ugodilo. Umrl je 20. junija. Ko Je le Žal na svojem domu na mrtve škem odru, ga ie obiskalo mre go prijateljev in članov našega društva. Naše društvo mu je podarilo krasen ve^ec v zadnji poodrav, člani so ves čas čuti ob rakvi. Tudi vencev od njegovih prijateljev Je bilo veliko ob rakvi. Pokojnik zapušča soproga 20 letnega sina, brsta ln sestro ter več soronlkov, v stari domovini pa očeta, dve sestri ln ni dobiček j« med vssmi izkoriščanji najbolj I sila gihodnjo jesen, sa naša nečloveška Deeo lahko šlkaairajo, kolikor ^vla kandidsta j" igo^dnik* Pogreb se je vrt« 35*? mm mm M*, mmm isfr | J£ 2TBmX *«5 pod vr9gom napiše svoje satir«. Preveč js včasih tega žolča v mtv, takrat postaje pretrda njegova beseda, raeglsšena nje«, gova pesem. A tam, kjer mu teče is Čistega, Iz Ijubetui — kako čudovito se tam s to Ijubss-nljo do svets staplje pesnikova borbenost in volja do ilvljenja! Me je JHfcers! Tisti Aškore, ki je kakor male pesnitev prt Jem razne ustanove. Narodni galeriji ja pokfonll pri ustanovitvi 100,0<* Din Vdcsejem v Ljubljani je bil 13. t. m. zaključen. Glede obi ska ni zaostajal za lanskim ln prejšnjimi velesejmi. Tudi letos je obiskalo to največjo ljubljansko gospodarsko revijo o-krog 100,00 obiskovalcev. Koliko je bilo med njimi kupcev, je pa seveda druge vprašanje n in drugod, tnogo anonjrc nikovega dela. Goste Je pozdi orski pisatelj Ms* - je imel daljši j ,t$lj mariborske ii dijske knjižnice Janko Gtaser, ki je po Goethejevem izreku: hočeš razumeti pesnika, pojdt v njegov kraj! oriill to pokrajine tz katere je izlel Aškerc ta^, k* kršen je b!1: ♦'tultajtnja zemlja Je dala njegovi rasti začetno ln odločilne smer. Pestra, rflkev*. ta, sofcte Je ts zemlja, bogata aa kontrastih, polna iivtU barv. »t*, me pobočja ostre zarisanih eev očrte jejo ebeorje, temne selena, z belimi cerkvicami na vrhovih, jarke deleča sence ln len-NIČ mehteobneg«, nič sabrl-iga, vse eatso ln Jasno. Vsa, kolikor je te^a sueta, se kale svoji nestvarnosti ali nadatvar-nostl. Ali nI verno tek v svojih pesmih tudi Aškerc? 2eja pe barvi, toeti* kije njem peč la lesa mlada, ko ss je med tem selsnjem, s teh v napajal i z lepotami rv in obrisov, ta žeja je pri Aškercu mnogo več ko slmo slučajna zunanjost. To je oinovrta Črta njegovega bistva, »I poteka prav te Ole njčgovs J. fcOTRlCH, drugi podpret 1187 g. Trus^ek An._______ JOHN J. ZAVERTNIK. gl, adravnik........S784 W. SStk 8t, Cklssg^ GOSPODARJU ODSEK > A LES H, predsednik..........8184 8. Craotord Avs, Ok\mmt VI t OUP....................148 8. Proepset Aven GterenšPs lila tU. ItH S18K0VICH.................tlOS B. 74th StreeS, Ctevelasd, OMe. POROTNI OOSBKt /OHN GORlEK, predsedaik............414 W. Rsy li, ANTON aULAR.......•...••.•••i................>Rss I JOHN TRCEIJ...................................Bos FRANK HOl>UOJ...............................«9S v «t m—mm efiss eej « s^aase Btasa njegova rothta zemlja Is sočnosti hi plastičnosti te aa-Ml9% mMMkgtere je prelfvel svojo mladost, je srkal v sebe tisto sveto ln sdravo moč, s katero je klesal poanaje kalsde lir romanae. Klesal nesmrtaost sebi m svojemu domu. Naj pioMt, ki jo s tem odkrijem, priče, di ja la te svojevrstna iemlja ara-stei eden najM) avojevratelh pašnikov sloreaskih: Oassdd A» ton Aškerc I" g tam govorom js Janke 04* ser odkril spominsko plolčo, a* kar je spregovoril univ. profesor ar. Prijatelj, ki je neplial doslej najboljlo študijo o Ašker-cu. Poklonil ae Je spomlnu^vsll-ouaevno svonooo, iTOm*. Govori! pen p8wan emvn prss* fte aevo Šbbs sodakrth t. Take selena Iniciativo meri-borstoega Zgsdevtnskegs društva lavsftlta Intimna, a Iskrena proslkva Alkeršstega dela. Galantne Gledalec v gledališču: Pardon, gos podi nc, ali bt ns UvotM rlgs-tl malo drugačs? Stralne manl-raf Nagovorjeni: Po vale ps ne snsm, drsgi gospodina! Oslovske fatoittSK^^t^lfiišši&t' SHKfmESFM sUPg^ MMIIM tkm HA rf ^ u^a ^^ SMMb vliaSsMS s Se Msi S fSSeiSi ■■ 1" ■ ~" ^ ^ m. mopft j^i ^r^gp^oo »frsvnt- "Gojite kak IpertT" "Se ved s, le redi zdrav J s. MKatarl šport ps gojite r' "Zbiram poštne znamke." —.— o. ------ "Drage fteVrtcI, rsdi teike kri-za bovs mofsls črtati nekstere ledetke" le sama mislila na to. Vel, od danes kar lepe prenehsj slseja, ad bHsu ln od daleč, vesele m žalostne, V tej n bodno ne široko ln neomejene islivlje sjefsee nagnjenja in 1 , , m . - oviM »mr — Kakšno boftttno drevo 'ste Imeli letos? Imenitne, fte sobano leto nisem jedel taks dobrih voščenih svelk kshff leto«. Prlsnr Is Ratfne "Ponašal brsds." Arthur Na-blvll vojak la Brookfpea la ^afhlngtonu, se js aa-si ali obrije brsds toliko časa, dskler vtsds as tsplala bo. nuss. 4,1 IMn mm- Toroeio, Oet. — Gibanje M vlsdno bolnilko zavarovanja v Kanadi pridobiva vedno vsč pristašev. Zanj so se Isrektl tudi zdrsvnlkf la dr. Alesander Mon-ro, predsednik Raaadske zdrav-nlške zveze, je te dni napovedal, 0» čaa nI več daleč, ko bo delala uvedls ta sistem. "Povoljna solucija problemov Jevnegs zdravje Ja dosegljive la v kolektivni akciji Jsvnoetl in zdrsvnlike profeslje," Je rekel v govoru prejšnji teden. Rden glavnih rsslogov, ki so dovedll zdravnike do tegs ste-liščs, je pedsnje števila tist* bolnikov, ki so zmožni plačevati za svojo zdravniško oskrbo- Dr. Monro je tekel, ds je v Kesedl le 28'Jt ljudi, ki so z molel plačevati strultš, .18% poravna le del računov In 40% bolnikov pa Iko oskrbo. Gibanje sa prisilno vladno mfjie v ^lUldVK^mbU?,J kjer Je posebna kemlslja le priporočala provinčnl leglalaturl sprejetje potrebne lekonodajo. »lična komisija študira li problem tudi t provinci Alberti. Zdrav-nlki ss ogrsvsje aa brltski zavarovalni sistem. StfšU 9 oUtoh prmhm (Nadsljsvsajs s 8. strani.) Zalo sllčns vulkanskim slak* trlčnim asvihtam so "prslaa nevihte" v puMavah ia stepah, ki sa pojavijo ob veUki sull, a vedno bres vsak rini h padavin. W. V. Siemens Js nskač na vrhu Chsopsovs piramide opasovsl, da ss js pesek Uko naelektrll, da so iskra srtele od prstov ln ss Ja razločno slllelo prasketa-njs. Med najnavadnejls pri rodne pojave pa spadajo nedvomno e-lektrlčne izpraznitve, ki so jlk opazovali lfKMI na Kapvardskih otokih ln v Avstraliji. Takrat so v smeri od Afriks zapihali nad Kspvsrdskim otočjem vreči. s prahom nasičeni vetrovi, ki Jln Js spremljalo močno bllsks-nje In grmenje, dasi je kilo o-srsčje ves čas tako Jasno, ds so ss videle vse sveeds na nebu. ttUskl so Ivigali, kekor ob nsj-HuJŠi nevihti, vršički Jamborov na ladjsh so ss svetili v ognju sv. Kima, čulo ss Je praeketeaje ln širil se Je duh po oaenuv V Avstraliji pa ao m pojavili po daljšem razdobju silne vročine zračni vrttncl t prahom. Ob obrefju Js začel padati krvsv dHt In v zraku so plavala ognjs« ns kroglo. Zgradi prahu v zraku js Isgls na Mmljo taka tema, da so morali po mostlh podnevi pritgatl častne svetilke, v Boor-tu Js padlo ns cesto negaj ognja, nm krogel, ki so eksplodirale v tisoč ognjenih Isker. Omenjeni prlrotfnl pojsvl nlao uko radki, kakor bi kdo sodil po pičlih poročilih o njih. Ul pa po navedi na prizorišču nI pravih opasovslesv In tako aajda marsikak veličasten pri-rodni pojev zgolj rahel odmev v lekonlčei brzojavki, ki kroM nekaj čese po časopisju, potem pa ss smerom pozabi P, R. — laka! je acodilo? — Včeraj danes pa nI več ss pe kisaA, feaj M Z dsijs ped kep «— Kako ss početi tveja Ione T — Bila Je neverne bolna, sdaj je pe zopet aevsrao sdravs. • Dokazano je bilo, da je Guffeyjevo moštvo takoj po eksploziji razbilo pločnik In steno hiše kjer se je izvršil atentat, da s tem doka, Uio resničnost teorije s potno torbo. Nastalo škodo so neštetokrat fotografiral . Sedaj pa se je izkazalo, da je isti prostor nekdo fotografiral še predno so škodo umetno povečali in fotografija je v rokah nasprotne stranke. Kdo je^pravil ta posnetek in kako bi jo dobili v svojo po*"t? Akd bi znal Peter Izrabiti vse priložnosti, bi Ishko postal bogat mož. Poln čudovitih načrtov je Peter zapustil McGlvneya. Izrabil je vse,svoje sposobnosti in zbiral informacije. Neprestano se je pogovarjal o Gooberjevem slučaju z Jennie In Sa- sebno privlačna. Uboga Jennie je močno vi-»ela na trnku — kako naj ji Peter pomaga? Vendar — bila je prva srečna ljubezen. Pogostokrat, ko je bil ves raznežen, je razumel Guffeyjeve besede, da želi zaljubljen človek povedati resnico In vedno je moral premagati svoje ganotje, da jI nI dejal: "'Prenehaj z neprestanimi pridigami, počivaj nekoliko. Uživati hočeva življenje." Skoro bi Izrekel te besede, akoprav je vedel, da bi mu vse pokvarfle. N«&oč se je Jennie pojavila v novi svileni obleki, katero jI je podarila neka premožna dama. Bila je mehka, siva svila cenene vrste, a sveža ln nova. Peter še nI Imel nikdar kaj tako elegantnega v rokah. ie res zagledal sani, ki so od 1 Ko sta se ogrela, je stopil Ta ki sedi v Paul ven in pogledal, kakšno je n! h HS, še ne ve, da se breme. Kar je videl, ni bilo mč vozi vvečnoat. Snel je puško z kaj tolaiilno. "Zdi se mi, da bo-Toda nekaj v njem se je va dolgo čakala," je menil. Hladnokrvno pihniti na-1 "Snega je zamedlo že več cev- rame. uprlo. nprotnika od"daieČ» ne, to je bilo 1 Ijev visoko, pa še kompasa ni-proti njegovi naturi. S kletvijo | mam pri sebi. je pobesil puško ter se ustavil. "Ne, v oči naj mi pogleda ln naj i ia. ™ ve« — doživi smrt z odprtimi očmi." manjka in jedače tudi ne Ml- Sani eo bile že zelo blizu, mož slim da nama ne bo prehudo, v njih je s pobešeno glavo pri- Paul si je prižgal pipo in si govarjal psom. Ko je dvignil pri tem ogledoval deklico. "Ne-oči, je začuden zagledal Pavla, verjetnd, kako ste podobni svo-"Da, jaz sem," je zavpil Paul, jemu bratu, le oči imate potte-"jaz sem prišel sem, da ti želim nejie " . r dober dan. Najin mal račun, saj -Povejte," ga je . vprašala, veš, tule ga bova poravnala. To- -'kaj vam je Gordon prav za rej, prijateljček, roke kvišku!" | prav naredil, da ga tako mrzi Da!" je rekel zvonek ženski glas. Paulu je od neznanskega za- varjal O uoouerjevcm « --..........: ae ni imei nmu»r »»j »-.v«-........ -.... -—-- - I die kateri sU mu sporočili vse, kar sta mogli QbU;ka ■ { priatoj*ia njenim sivim očem in čudenja omahnila roka. Ženska. izvedeti. Tudi drugi so prihajali k njim? mla- njona lica ^ ^ mu dozdevala rožnaU. Ali je Zahllpal je pp zraku. To mu je bilo Petrovo občudovanje, ki jI je pognalo rde- narednik napravil! Naposl^ j« čico v obraz? Peter bi rad šel z njo na izpre- Izjavil: "Saj ste podobni Flet- hod, da se pokaže na cesti. Pritisnil je lice ob cherju kakor jajce jajcu. mehko blago in šepetal: "Cuj, dete, nekoč za- | Deklica se je nasmehnila. Ce- di McCormick, Miram Jankovlč in gospodična Nebbis, advokatov a tajnica. Vsi so mu sporočali kar so le mogli Izvedeti, povedali so mu celo' svoje misli in upe. Našli so bratranca onega fotografa, ki je fotografiral P«vorko, Gooberja ln uro. Ta bratranec je poizkušal zvedeti resnico. Nekoč se je pojavil tudi Donald Gordon, a izredno slabe volje. Ena Izmed najvažnejših razbremenilnih prič, neki kolonialni trgovec, je moral odstopiti, ker so mu dokazali, da je prodajal pokvarjen sir. Vsak večer, predno se je Peter podal k počitku, si je zabeleževal dobljene podatke ln si listič zašli v suknjo. En- pustiva to uboštvo — za nekaj časa." Cutll je, kako se je začudila ln odmaknila. Hitro je hotel popraviti svojo napako. "Hočem, da ozdraviš," je prosil." "Vsem si tako dobra, vsem hočeš dobro, le sebi ne." Bolj se je prestrašila njegovega glasu kot njegovih besed. "0, Peter!" je zaklicala. "Kaj sem jaz ali kak posameznik v primeri z milijoni hladnih ...... In krat ali dvakrat na teden se je sešel z McGiv- ljcscfti* ki Jih trgajo v kose, in milijoni žena neyem ln tedaj sta razglabljala važnejše dob- | otrok, ki umirajo od gladu?" ljene Informacije. te? Meni ni nič natančnejšega povedal o prepiru, ki sta ga imela." "Poprej mi pošteno odgovorite na moje vprašanje.. Ali je bil vaš brat danes v Sv. Ani in ali ga ni narednik posvaril pred menoj ?" ________"Ne. Moj brat je bil sicer lo rtori^oiti sneg je opazil nje-1 pred nekaj tedni z menoj in mo-ne bele zobe ln bliskajoče se jo teto v Sv. Ani in nadejali sva temne oči, ki so se skoraj porog- se, da nama bo pomagal, da se ljivo smejale. ' pretolčeva skozi najhujšo zimo. "Tudi meni je ime Fletcher," I Toda nenadoma je rekel, da moje mirno rekla. "Vi pa ste me nemara imeli za mojega brata Gordona Fletcherja." "•Da, in jaz sem Paul Jean. Morda ste že kaj čuli o meni." "Da," je odgovorila. "Moj brat ml je pripovedoval, da se 23. Kot razburljiva igra se je dozdevalo Petru in gotovo se je ne bi nikdar naveličal, ako ne bi bH ves dan sam z Jennie. Nekaj medenih tednov je prav prijetno, a noben moški Jih ne more stalno uživati. Mali Jennie ps nI bilo poljubov nikoli dovolj ln vedno je hotela Slišati da jo Peter ljubi. Moški je z ljubezenskim priznanjem kmalu gotov, ženska pa tega pogovora ne more nikdar opustiti. Vedno misli na preteklost aH prlhodnjost, si predstavlja posledice ln odgovornosti, mhrtl na svoj dober glas, svoje dolžnosti ln sllčno. Vse to dolgočasi. Jennie js bila nesrečna, ker je goljufala sestro. Rada bi jI vse povedala, a lažje se JU je dozdevalo prikrivati kakor priznati. Tudi Peter ji Je odgovarjal: Zakaj ne bi ostalo tako kakor je? Zakaj ne bi bila on in Jennie srečna in zadovoljna, namefto da bi se vedno razburjal nad razrednim bojem ln svetovno vojno? Vse to še ne dokszuje Petrove trdosrčnosti. Nasprotno, kadar jo js držal v objemu, se je občutil čisto mladega ln spoznal vrednost te nežne male dušice. Rad jI bi pomagal — ali kaj naj stori? Razgovarjati se z njo ter usmeriti njeno miiljenje drugam? Peter nt mogel; prikimal Je njenim čudnim nazorom, Vsled svojih socialističnih slabosti jim je bila sojena poguba in kaj bi koristilo, ako bi oba zdrknila v prepad? , Peter je spoznal, da sta na svetu dve vrsti ljudi: oni, ki Jedo in oni, kateri bodo pojede-nl; ostati pa je hotel vedno med prvimi. , V dvajsetih letih svojega življenja je Peter spoznal vrednost 'Idej', 'ver', In 'gibanj'. Vse to je le vaba za mlečnozobe. In med mlečnozobl, ki se niso dali ujeti pametnim ljudem, ki so jih nameravali ujeti, Je neprestan boj. In zato Izmišljujejo 'pametni' vedno nove in vab-Ijivejše vabe. Peter je dovolj poizvedel o svojih 'sodrugih' In spoznsl. da je njih vaba po- ln tako sta zopet dospela do vojne. Znova je moral prevzeti svoje breme in postati junak, mučenik, socialist. Istega popoldne so prispeli trije IWWejci. Kako sit je bil Peter teh pottijočih agitatorjev ln njihovega neprestanega rovarenja! Ni se mogel premagati ln'je zakllcal: "Prenehajte vendar z vašim klepetanjem! Kar Imenujete gibanje, je samo načrt s pomočjo vaAega jezika, namesto da bi delali s krampom in sekiro!" Hotel je povzročiti spor. Eden izmed njih ga je vprašal: "'Koliko pa ste že vi napravili s krampom ln sekiro?" Drugi je pristavil: "Dozdeva se mi, da ste vedno Imeli le lahke zaposlitve." Očitek je dobro pogodil, kar je Petra še bolj razjezilo kakor tudi to, da se vsled teh agitatorjev ni mogel snitl s sodrugi: Smithom, bratom Jonas ter delavskim tovarišem Brow-nom, kateri je ravnokar prišel iz zapora. Ostati je moral doma, poslušati njihove dolgočasne storije, gledati, kako so pospravili z mize njemu namenjeno jed in kar je bilo najhujše, prepričevati jih", da veruje njihovemu neumnemu klepetanju. Bili so časi, ko Peter ni mogel več tega prenašati ln prikrivati. Ves dan je moral biti doma in postal je ujedljlv kot pripet pes, Ako se mu ne bi posrečilo umakniti se iz hiše, se bi gotovo izdal. Izjavil je, da mu je zdravnik predpisal veliko gibanja na prostem zraku. In tako je lahko zapustil stanovanje in takoj mu je bilo lažje. Imel je tudi denar, zato se je stisnil v miren kotiček kake restavrscije, naročil blfstek ter se udajal ugodju, ne da bi ga motili očitajoči pogledi "sodrugov". Peter je bil v jetnišnici, v sirotišnici, kakor tudi v hiši. čevljarja Smltheraa in nikjer ni jedel tako' slabo kakor ravno pri sestrah Todd, ki so ves svoj denar izdale Gooberjevšm hranilnem komiteju ln "Trobenti", socialističnemu časopisu American Cityja. (Dalj* prihodnjič.) ra brez odloga v London." #/To je bilo tedaj nekako takrat, ko so me spustili iz ječe. Kaj res ne Veste, zakaj je zbežal pred menoj ? Pa vam povem. Preteklo leto sva bila več mesecev visoko gori na severu. Iska-je "nekoč Sporekel s prefcpaškim I la sva zlata. Intakratsem mu neotesancem takega imSha. Moj I kot dober tovariš rešil življenje. Grichton MUn: UKROČENI JEAN "Prosti ste," je rekel ravnatelj kaznilnice orjaškemu možu, ki Je sta! pred nJim. "Kaj boste zdaj počeli?" "Ustrelim gs," Je odgovoril Paul Jean s stisnjenimi zobmi. "Ljubi moj, če Še vedno ne mislite na drugo krfkor na mladega Fletcher j a, potem pač ne bo več dolgo, ko boste spet pri nas. Ne bodite bedak! Saj st« gazil v snežnem viharju proti Sv. Ani, Marsikaj mu Je prišlo na ušesa ln tako je sodil, da se je njegov smrtni sovražnik zatekel tja gor, da prebije zimo na varnem pred njim. PrVl mož, ki ga Je srečal v mestecu, je bil policijski narednik Lepont, ki se je vračal s svoje policijske postaje. "Ohe, prijatelj Paul," je začudeno vzkliknil narednik ln mu pomolil desnico. "V takšni zimi prihajate na obisk7'1 i "Da, gospod narednik, priha- blli drugače zmerom spodoben jam, da poravnam star dolg." človek! Sedeli ste devet mesc- Narednik se Je zasibejal. "U-cev, ker ste Gordona Fletcherja po to, da ste tako natančni pri aamo akoraj ubili. Vrag vedi, dolgovih. Toda zdajle pojdete kaj ste Imeli z njim . . . najbrž s menoj, da vam moja žena na- bo kakšno dekle poeredi . . ." Moi pred njim se je zasmejal. "Tak norec nisem. Zaradi žemik glave ne tvegam 1" "Nu, razlog je postranska stvar," je rekel ravnatelj, "toda proti zakonu bo vedno, če mu preluknjate telo." Orjaški moc je skomignil z rameni. "Moje brsfdr so nasproti vam pravi topel zajtrk." Paul »e je za trenutek obotavljal. Vsakdo, kdor ga je poznal, je vedel, da *« je zaklel, da ubije Fletcherja. Ce je res v Sv. Ani, gs narednik najbrž le zato vabi k sebi, da bo lahko med tem Fletcherja posvaril. Toda bil j« lačen in ves premrl. Naj gn dotlej hudič vzame! Paul je sedel v hiši g<*pe Le-|N»ntovr te pri peti skodelici ka- to- toliko, kakor če bi govoril s svojo pisalno mizo," je nejevoljno I ve, prijetno je počutil na rekel ravnatelj. "Tudi prav, V plem in sit je bil. Zdajci pa j« duhu že vidim vrv okoli vašega skočil na n<*ge. "Bili ste zelo vratu. Komur se ne ds svetovati, se tudi ponisgati ne da." o • Od takrat so minuli menet-i. Napotila je zima, na severu »o reke I« zamrzle. Paul Jtan jc menoj, gospa dober človek, ln to- 1 ljubeznivi s vaš moi je da . . "Moj mož se mora vaak trenutek vrniti . . mara že prepozno." Paula je zdajci obšel nezmotljiv občutek, da narednik pravkar pripoveduje mlademu Fletcherju, da ga je srečal. Snežni metež mu je udaril v obraz, ko je ddprl hišna vrata. Zadovoljno se je zasmejal. V tem vremenu nihče daleč oddaljene ne pride. Samo on, Paul Jean, najmočnejši mož daleč naokoli, lahko kljubuje takšnemu vetru. "Naj se ml le poskusi izmuzniti," je zamrmral pred se. Kbmaj je prispel do konca kratke vaške ceste, ko mu je vihar vrgel ravno pred noge mladega moža, ki je bil ves pokrit s kožuhi, da se mu še obraz akoraj ni videl is njih. "He. dečko." ga je vprašal, "kje stanuje ta pes Fletcher?" Fant ga je presenečeno pogledal in nemo pokazal na neko hišo par lučajev daleč. Paul je krenil tjakaj, ln zdajci se mu je isvil vzklik veselja. Izpred hiše so se namreč prikazale sani, Fletcherjeve sani ln njegovi psi, ki jih je dobro poznal. Lastne sani, pse in živež je bil Paul pustil pri naredniku: pa saj mora opraviti tudi bres njih! Zanese se na svoje noge in na svojo dobro puško. E, čeprav ga je narednik posvaril — Psul bolje pozna te kraje kakor kdorkoli drugi, in ve tudi sa bližnjico čes hrib, ki skrajša pot sa dobre brat ga je najprej temeljito pretepel in potem spravil v ječo." Paulu je bilo, kakor da ga mora razgnatl bes. "To je pa že preveč !H je zarenčal. "Cujte, zelen j ad, če ne bi bili slabotno dekle, bi vam zdajle zrahljal vse kosti zaradi teh besedi" Zasmejala ae je: "Ker tega ne morete storiti, me tedaj pustite, da nadaljujem svojo pot. Moram v Vvon k umirajoči teti." "Trenutek," je še togotneje nadaljeval Paul. "VI in narednik Lepont, ki sta mi tole zagodla, ml bosta za to še odgovarjala. Zdaj pa odgovorite: kje je vaš brat, ki me je pretepel? Nekaj aem mu dolžan, od zelo daleč sem prišel, da mu poplačam." . L "Potem bi dobro storili, če mu pošljete po pošti. Drugače vas čaka še dolga pot. Odpeljal se je čez morje, na Angleško." "To je laž!" Je zakričal Paul. "Nimam navade, da bi lagala," je odvrnila deklica in kri ji je zalila lica. "Pustite me!" U-darila je z bičem po psih. Paul je nefcaj čaaa gledal za njo. Videl je, kako težko psi vlečejo. Potlej je stekel sa sanmi. "'Vrnili se boste z menoj nazaj v Sv. Ano." Veter Jima je udaril z vso silo v obraz. * "Niti v sanjah ne. V Yvon sem namenjena. Vsaj poskušala bom, da pridem tja." Paul je srdito pogledal po njej. "Ce mislite, da pridete v takem vremenu do Yvona, ste prav tako blazni, kakor je vaš brat lopov. In zdajle boste obrnili, kakor gotovo ml je Jean Paul ime." Snežni vrtinec ju je zamedel s anegom. "Utegnete imeti prav," je dejala nekam plaho. "V Sv. Ani so mi rekli, da se v takem viharju ln metežu nI mogoče genltl iz vasi; ni^em jim verjela ln sem se skrivsj odpravila na pot." Paul se je porogljivo zaame-jal. "Se preden vam je narednik naročil, da me zvabite na krivo pot, da se bo vaš dičnl brat sreč no izmazal?" Radovedno ga je pogledala. "Ne razumem kaj govorite. Toda rea moram nazaj, drugače Ae zmrznem od mraza." Vihar je poetal vae hujši Paul je s svojo trdno roko vodi pee, toda ostala sta skoraj čas na istem meetu. In oba sta vedela, da je kanadaka zima za ljudi arart. Naposled, že po< mrak sta uzrla od daleč neko hišo. Zdela se je zapuščena, nobena luč ni gorela v njej. "Lepo sva iašla<" je rekla deklica. "Bog ve, koliko milj je ie do Sv Ane Tole tu je skladišč« žive-ia sa ljudi, ki kakar midva ne In potem sem res našel zlato, čisto sam, zakaj on je takrat iskaj na drugem kraju. Zlato je bilo po vseh človeških postavah moje, vkljub temu sem ga hotel deliti z njim, zaradi najinega tovarištva v snegu in ledu. In veste kaj je on storil? Od zadaj je streljal name, pobral sani in pse in živež in me pustil, kjer sem bil, da poginem kakor ob-streljen volk." Paul je iztegnil svojo mogočno roko. "Toda Paul Jean ne umre tako lahko. Vstal sem, že napol izkrvavljen, in sem se zaklel, da se pretolčem, če bo treba, tudi skozi tisoč dni snega, dokler ne začutim njegovega goltanca med rokami. In imel sem ga res ie med rokami, toda policija je prehitro posegla v mes. Njega so odpeljali v bolnico, mene pa v ječo ... In zdaj vidim, da je vsa stvar spet odložena." Več dni nato so se začull pred vrati glasovi. Ljudje so trkali na vrata. "Jaz sem, Lepont, in moji ljudje," je kričal neki glas. "S teboj imamo govoriti, Paul Jean. Paul je skočil kvišku in pograbil puško. "'Kaj bi radi?" je zavpil. "Odpri vrata!" je bil odgovor. "Ker si se sporekel njenim bratom, ti pes, si ugrabil najlepše dekle vse vasi?" Krepka pleča so snela vrata tečajev ln V sobo je planilo več zasneženih mož. "Odloži pu- ško," je rekel narednik. "Eden ei proti šeatim. Tak si rea ugrabil dekle, ker nisi našel brata? Lopov!" ' "Osel!" se je zasmejal Paul. Eden izmed mož j« stopil pre-denj: "Preden se zaveš, boš visel tako visoko, da ne boš vedel, ali si kdaj stal na tleh! Da se maščuješ nad slabotno žensko, in vrhu vsega še nad Alico Fletcher j eito — fej V9 "'Jezik za zobe!" ga je osorno presekala Alice. "In vi, kaj mate proti Paulu Jeanu?" Kako te je spravil sem?" je vprašal narednik. Našel me je bolj mrtvo ko živo v snežnem metežu in me spravil tvegajoč lastno življenje v Yvon, čeprav sem sestra njegovega smrtnega sovražnika. V Yvanu sva ostala nekaj dni in tam naju je neki misijonar poročil. Paul Jean je moj mož." Nastala je tišina. '.'Ce je tako,' je naposled izpregovoril Lepont, "smo se zmotili, Paul Jean. Drugače bi te glavo stalo." Možje so stisnili Paulu roko in šli. Alice je bila bleda ko zid. | "Hvala!" je toplo rekel Paul. "Prav gotovo bi vas bili ubili," je povzela. "Rešili ste mi življenje," je spet rekel. Zasmejala se je: "To sem vam bila dolžna za to, kar vam je storil moj brat." "Zdaj bi bila bot," je menil. "Poleg svoje hvaležnosti do vas bom od danes pozabil, kaj je imel vaš brat pri meni na računu. Toda ... s tem stvar še ni urejena . . . Ti možje bodo, ko bodo pota spet prosta, zvedeli, da ni res . . . da nisva poročena . . . ali vam to ne bo nepri jetno?" SOBOTA, 2. JULUA. " "Kadar boste na varnem, jim bom morala povedati resnico," je rekla ln pobesila oči. . Da, Alice . . * Prišel je bliže. "Poznam pota, bolje ko kdorkoli . . . tudi zdaj bi znal priti do Yvona ... Ali se ne bi mogli odločiti, da bi res stopila k misijonarju?" Toplo ga je pogledala. "Da, to bi bilo res še najbolje,' je šepnila komaj slišno." Raztresenost — Je tvoj mož še vedno tako raztresen? — Uh, pa še kako! Oni dan je šel lovit ribe, pa je prinesel domov zajca, včeraj je bil pa na lovu, a domov je prinesel ščuko, e Zanesljivo merilo časa Mlad zakonski mot: A kako dolgo naj kuham to jajce, da bo trdo kuhano, dušica? — Tako dolgo, da pokadiš trdo egiptovsko. pol 01 i I je. Tam onstran hriba počaka svojega sovražnika. Ga )morejo naprej. Hvalil Bogu. da "Ds, toda tedaj bo zame ne-'1*1 J9 snef <*<> Pr>*>in n* križišču imava vaaj streho nad glavo." NAROČNIKI POZOR! IZREDNA KONČNA PROSLAVA 200-letnice rojstva George * VVaahinjjtona ZDR. DRŽAV VOJAŠKA Militaristična Tourneja se poslavlja is Chicaga. _ VELIKO PATRIOTIČNO PRAZNOVANJE 4. JULUA SOLDIER FIELD ob 8. svečer. PRESENETLJIVE DRZNE VAJE— IZREDNE ZANIMIVOSTI VELIKANSKA. OCARUJOČA UMETNA RAZSVETLJAVA proizvajano po Thearle-Duffield. 20,000 SEDEŽEV PO 50c drugi sedeži po 75c in *1jOO • OTROCI 25c Čisti prebitek gre v pomožni sklad sa brezposelne in vojaiki pomožni sklsd. Znamenje (May 31, 1932), pomeni, da vam je naročnina potekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče ustavljen, ker. nI bil plačan. Ako js vsi list plačan ln ga ne prejmete, je mogoče ustavljen vsled napačnega na-slovs, pišite nsm dopisnico In navedite stari ln novi naslov. Naši zaatopnlkl so vsi društveni tajniki In drugI zastopni-ki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina sa celo leto je 96.00 In za pol leta pa $3.00. Člani SNPJ doplačajo $4.80 za leto, za pol leta $2.40. Za mesto Chicsgo ln Cieero za leto $7.50, pol leta $3.75, sa člane $6.30. Za Evropo stane za pol leta $4.50, za vae lete pa $9.00. Tedalk stane zs Evropo $1.70. Clanl doplačajo aamo $1.00 poštnino. Mladinski List stane za celo leto $1.20. Uprnvniitvo "PROSVETA1 2657 S. Lavrndale Ave- Chieago POMAGAJTE POTREBNIM S TEM, DA PRIPELJETE S SEBOJ DRU-ŽINO IN PRIJATELJE Wist tat MIH ( Lurober Go., N. Eskilsen, Prop. Kadar potrebujete kakorinekoli vrste les za vaše domače potrebe, oglasite se pri nas. Dobra, točna postrežba. 22nd & Morgan Sts., Chieago, IIL "Nuga-Tone m ji napravil močnega li zdravega" V«« lat acm bil alaboUn in bolahen In akoro neemoton m dalo." pl»a Mr. N. Kk«-rovicha. Detroit, Mieh. "Moj talodeo mi Ja delal valiko aitnoetl in Imel eem »lavobol »koro vedno. Zrubil sem na teti In moi i. moj »petit Je bil alab (n kar eem pojedel mi je Ikodovalo. Niaem mocel dobro spati noti. Jemal sem rasliCna Miraviia. ampak ni bilo pomoti dokler nisem v Ml N tura-Tone. Ko aem povili dve steklen Id, lahko reaniino reiem, da ml je Nuit-Ton. iaboljtal zdravje In dal moč. Sedaj trdo delam vaak dan (n sladko epim po noti." N tur a-Tone j« napravi) tudeaa u milijone mo« in lena na veefe krajih sveta. Vas napravi adrave in motne, vam da dober apetlt. preAene Celodtne nerednoeti. »aprtnloo in ojata oslabela jetra, ter druire onrane. Ako nlate pri najboljftem adravju tudi vi bi morali jemati Nu*a-Tone. Prodaja ae v vseh lekarnah. Ako val lekarnar nima. ra-rite naj ga narotl od kupca na dehdo. Od-k krnita* vaako nadomestilo. Nobeno adravl. lo vam ne more naradltl U*a kar N«»-Tone napravi. (Adv.l TISKARNA SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlaka vabila aa veasUcs la shode, viaftnlce, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvstskem. slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jealka la drugih VODSTVp TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojaanlla daje vodetvo tiskarna Cene zmerne, unijsko delo prve vrsts flš!te po Informacije na naalov: S. N. P. J. PRINTERY 2657-69 So. Lawndala Avenue CHICAGO, ILL. tam sk dobe na 2eljo tudi vsa ustmena pojasnila