jKnfpic SLavko. UuWJaim* BMERISKH DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN DM LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 250 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 25, 1937 LETO XL — VOL. XL, Hiller in Mussolini nameravata končali špansko vojno. London pričakuje mirovna pogajanja London, 23. oktobra. Nemški diktator Hitler zaeno z laškim diktatorjem Mussolinijem iščeta pota, kako bi se španska civilna vojna v najkrajšem času zaključila. Sedaj je najbolj primeren čas, ko je španska socialistična armada razdrobljena. Nemški poslanik von Ribben-trop je odpotoval v Rim, da se tozadevno pogaja z Mussolinijem. Izjavil je sicer, da je obisk Privatnega značaja, toda znano je tudi, da se Mussolini ju mudi prenehati z vojno. Na generala Franca se bo naredil pritisk, da začne z mirovnimi pogajanji z zastopniki madridske vlade, ker nihče ne želi, da bi se vojna nadaljevala preko zime z neštetimi žrtvami in*trp-lj en jem. Medtem je pa angleško priza- devanje, da se preneha z vmešavanjem tujezemskih sil v špansko civilno vojno naletelo na novo krizo. Italija je pri včerajšnjem zasedanju nevmeševalne komisije zahtevala, da se umaknejo iz Španije vsi tujezemski prostovoljci brez razlike. Temu se je pa uprl zastopnik sovjetske vlade, ki je izjavil, da mora Italija najprvo odpoklicati svoje vojaštvo. Besedni boj med diplomati je trajal štiri ure, in končno se je konferenca skoro razbila. Ruski poslanik Majski je na konferenci izjavil, da laški predlog, da namreč Italija umakne enako število svojih vojakov kot Rusija, je nepošten in namerava podaljšati vojno stanje v Španiji. Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev po številnih naših naselbinah V Ameriki je med Slovenci starost 90 let zelo redka. Slovenci v Milwaukee imajo med seboj rojakinjo, ki je dosegla to častitljivo starost. Je to Mrs. Prances Janežič. Pri svojem 90. ftu je mati Janežič še vedno '•vrsta io zdrava. Mrs. Janežič Je doma iz št. Janža pri Gršov-Ijah v Savinjski dolini. V Ameriko je prišla pred 32. leti. V Salida, Colo., je umrl Filip Boje, star 23 let in rojen v Ameriki. Zapušča starše, dva brata in tri sestre. — y Braddocku, Pa., je umrl po dolgi bolezni Josip Ivančič, star 67 let. Iz Calumeta, Mich., se poroča, da j,e pred nekaj dnevi žena Jos. žuniča obiskala svojo prijateljico Turkovko v Albionu, med obiskom pa ji je prišlo, tako slabo, da je morala leči v postelj in je kmalu potem umrla. Pokojnica 3e bila stara 36 let in rojena v Ameriki. Njeno dekliško ime je kilo Kajfež. Zapušča moža, pet otrok, tri brate in sestro. V Aurora, Minn., je bil pred nekaj dnevi pokopan 25-letni Stanley Levstik, rojen v Ameriki. Zapušča starše, dva brata in sestro. Joliet, 111. — Zadnje dni je tu Umrl rojak Josip Kastelc, star 45 let in doma od T.rebnja na Dolenjskem. Zapušča ženo, dva sinova in štiri hčere. — Istotam je nagloma umrl Mihael Metež, star 27 let in rojen v Ameriki. Zapušča ženo, dva otroka, starše, pet bratov in pet sester. Mary Lepich v Piney Fork, Ohio, je dobil iz domovine žalostno vest, da ji je v Kozljeku pri Cerknici umrla njena mati Jerica. Suhadolnik, stara 62 let, po domače žnidarjeva. V Ameriki zapušča hčer ,v starem kraju pa moža, dva sinova in hčer. Milwaukee. — V Deaconess bolnišnici leži težko bolan rojak Mike Čandek. Drugi bolnik je iz West Allisa, Joe čeplak, ki je v bolnišnici radi srčne hibe. Pri delu v premogovniku v Avella, Pa., se je ponesrečil rojak John Debeljak. Stroj mu je zmečkal desno roko. Joliet. — Tukajšnja naselbina je dobila novega zobozdravnika slovenske narodnosti in sicer dr. Jos. W. Zelko. Odprl je svoj "urad na vogalu Jackson in Chicago St. Izšolal se je v slovenski katoliški šoli v Jolietu in na Loyola kolegiju. Mlademu zobozdravniku mnogo uspeha! V Benld, 111., je težko obolela Antonija Maj želj. Bila je nagloma odpeljana v bolnišnico in operirana. Štetje brezposelnih Howard Green je bil imenovan v Clevelandu za načelnika odbora 123 mož, ki bodo vodili štetje brezposelnih. V tozadevni odbor je bilo imenovanih 123 najbolj prominentnih mož v Clevelandu, ki zastopajo profesioniste, trgovsko zbornico, delavske organizacije in narodnostne skupine. V odboru so vsi zvezni senatorji in kongresma-ni, več councilmanov, nekaj sodnikov, župan v Clevelandu in župani predmestij. Za jugoslovansko narodno skupino štetja brezposelnih je bil imenovan Mr. Louis J. Pire od "Ameriške Domovine." O poteku štetja brezposelnih, ki se začne po 20. novembru, potem ko bodo brezposelni oddali pošti 3voje pole, bomo točno poročali. VPRAŠANJA, NA KATERA JE TEŽAK ODGOVOR čipke iz domovine V javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. je razstavljenih 17 komadov krasnih čipk, katere je posodil knjižnici Mr. Erazem Gorshe, 1116 E. 72nd St. čipke so importirane iz domovine. Vodstvo knjižnice prijazno Vabi občinstvo, da si ogleda to čredno lepo delo iz domovine. Tudi prosekutorji Pomožni policijski prosekutor Henry Zwolinski je parkal svoj avtomobil na prepovedanem prostoru na E. 9th St. Prosekutor bi moral sam sebi izstaviti zaporno povelje in se zagovarjati na sodni ji, pa je raje takoj plačal $1:00 in se oprostil te sitnosti. Seja Staršem Mlad. pevskega zbo-*a SDD na Waterloo Rd. se naznanja, da sq vrši seja v ponde-wk 25. oktobra ob 7. zvečer pri Predsedniku zbora na 15819 Arcade Ave. Seja je važna, pridi-te vsi radi veselice 31. oktobra. Tajnica. Cullitan pobit Včeraj zjutraj ob 1:30 je bil v Akronu pobit od nekega avtomobila Frank Cullitan, uspešni državni prosekutor iz Clevelanda, poznan tisočerim Slovencem. V Cullitanov avtomobil je zavozil neki drug avto, in ko je prose kutor govoril na cesti z voznikom, je pridirjal drug avto, ki je Čullitana pobil na tla. Nahaja se v nevarnem položaju bolnišnici v Akronu. V prid Rev. Coughlina V Clevelandu se je pričelo gibanje, da se od papeža izposluje dovoljenje za Rev. Coughlina, ki naj zopet začne z radio govori. 300 članov raznih klubov Social Justice namerava nabrati 30,000 podpisov med Clevelandčani v ta namen. Vatikan se ne vtika Iz Rima se poroča, da se vati kanski krogi absolutno ne bodo vtikali v spor, ki je nastal, ker se je Rev. Coughlinu prepoveda lo politične govore potom radia. Mlad Slovenec in žena ubita v avtni nezgodi V soboto zjutraj je bil v War-renu ubit Phillip Thomas Bernct in z njim zaeno tudinjegova mlada žena. Tretja oseba je dobila poškodbe. Na ovinku ceste v bližini Warrena, Ohio, je avto zdrsnil s ceste, kar je povzročil težko nesrečo. Mladi Bernot je bil star šele 21 let in se je šele 2. oktobra poročil. Bil je zaposlen v Warrenu kot detektiv pri policiji. V Warren je dospel iz Geneva, Ohio, kjer ima očima dobro poznanega Mike Jalovca in ma-er Matildo Jalovec. Pokojni je )il vzor mladenič v Genevi, med sovrstniki poznan kot živahen in delaven mladenič, priljubljen povsod. Poznan je bil tudi pod imenom "Lefty," ker je bil baseball igralec prve vrste. Njegova mati Mrs. Matilda Jalovec, prej Bernot in rojena Štepic, doma iz Čateža pod Zaplazom, je pripovedovala sledeče: V Genevo je začela prihajati neka mlada ženska, ki je na vsak način hotela njih sina poročiti. Kupila rnu je avtomobil, obljubila poiskati delo in vsa druge ugodnosti. Sin ni povedal, da se namerava poročiti, toda odšel je v Warren, odkoder je sporočil staršem, da se mu dobro godi in jim bo lahko pomagal. Bil je edini sin Mrs. Matilde Jalovec. Za njim žalujejo poleg matere in očima tudi Mike Jalovec, sin očima, Josephine Jalovec, ^poročena z Math Kovačem, Molly, poročena z William Jazbec in Mary Jalovec. Njegov oče Filip Bernot je bil brat Viktor Bernota, trgovca z grocerijo na Holmes Ave. Umrl je pred 19. leti. Pokojni je bil rojen v Clevelandu pred 21. leti. Družina Jalovec stanuje na farmah v Genevi že 16 let. Nahaja se na North Crowell Rd., takoj ob glavni cesti št. 20, blizu Cugeljnove družine. Pogreb ranjkega se vrši v sredo v cerkev Marije Vnebovze-te v Geneva, O., ob 9. uri pod vodstvom pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. Naše globoko sožalje družini. Naj bo ranjke-mu mirna ameriška zemlja! -o- Desetletnica Za pokojnim John Vidmarjem se bo v torek 26. oktobra brala sv. maša ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida ob priliki desete obletnice smrti ranjkega. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Cleveland. — Okrajni inženir, demokratski kandidat za župana, John McWilliams je glede svoje kampanje in glede sedanjega župana Burtcna izjavil te dni sledeče: "Od danes naprej pa do 2. novembra boste mnogo slišali o vo-livni kampanji. Ker pa nimajo vsi državljani časa in prilike pregledati uradne zapisnike, sem pripravil tu listo vprašanj, cla lahko odločite in izberete kdo naj bo vaš bodoči župan. "Akc moj nasprotnik, Harold Burton .odgovori na ta vprašanja, tedaj je vreden, da volite zanj in ga ponovno izberete županom. ^.ko pa bo molčal ali se zvijal, tedaj računajte na mene. [zrežite to vest iz današnjega časopisa in sledite vprašanjem tekem kampanje. Potem boste lahko odločili se. Tu so vprašanja. "Zakaj se je število ropov, umorov, posilstva, požiga in drugih večjih zločinov letos zvišalo za 23 odstotkov pod županom Burtonom." "Zakaj je bilo tekom administracije župana Burtona izvršenih več bančnih ropov, kot pa tekom zadnjih šest let? Kako je mogoče, da ne more policija priti na sled strašnemu morilcu, ki seka roke in noge, glavo in druge dele. telesa svojih, žrtev.. Deset takih umorov smo imeli pod Burtonom. "Zakaj ima Cleveland letos najvišje število smrtnih nesreč radi avtomobilov? Zakaj je letos 25 odstotqov več avtnih nesreč kot lansko leto? "Zakaj je Burton dovolil, da se je ljudem v Clevelandu odvzel tedenski vozni listek na ulični železnici in je bil vrnjen šele na moj pritisk, ko sem začel bičati Burtona in kompanijo? "Zakaj ni Burton sploh ničesar naredil, da bi spravil vprašanje cestne železnice z dnevnega reda in. ugodil ljudem. Umazana zadeva se vleče že 16 mesecev, ne da bi Burton sploh se pobegnil za ljudske koristi. "Zakaj Burton nasprotuje, da bi imeli ljudje v Clevelandu svoj 'lastni transportni sistem, da bi tako tekmovali s kompanijo in prisilili družbo cestne železnice, da zniža voznino? "Kako more Burton opravičiti svojega lastnega direktorja postav, ki je bil imenovan, da zastopa koristi prebivalstva mesta Clevelanda, toda v resnici zastopa koristi privatne kompanije, katere delnice lastuje? Kaj mislite, da bo Burton pljuval v svojo lastno skledo? ' Zakaj je Burton lansko leto vcdil ostro kampanjo proti izvolitvi predsednika Roosevelta, to-cla ko je bil Rooseevlt izvoljen, je odobril vsa njegova dela in ga prosil za denar za javne naprave v Clevelandu? "Kako more trditi Burton, ako je značajen človek, da je neodvisen v politiki, ko se je pa potego- val za izvolitev nazadnjaka, republikanca Landona, s katerim je hodil skupaj po političnih shodih. "Zakaj je zahteval, da se davki povišajo za 9.5, dočim je preiskava strokovnjakov dognala, da zadostuje 5.5'. In pri tem je Burton celo sklenil, da niti davkoplačevalcev ne bo vprašal za dovoljenje, pa je dobil tak udarec, da mora zadeva sedaj na javne volitve. "Zakaj nima policija in ognje-gasci potrebne opreme in se nahaja vse skupaj v skrajno žalostnem stanju, dasi je dobil Burton šest milijonov dolarjev za novo opremo. Kam je šel denar? "Zakaj Burton lovi roparje v starih polomljenih mestnih avtomobilih, dočim se roparji vozijo z najnovejšimi avtomobili? Mogoče jim daje priliko, da laglje pobegnejo? "Zakaj ni Burton' razpisal nobene tekme za izboljšanje cest in mostov, pač pa je oddal vse pogodbe na slepo srečo. "Zakaj je Burton ponujal Pennsylvania železnici $138,000 za zemljo, katero mesto ne potrebuje, in ki ni last Pennsylvania' železnice, in za katero zemljo je Pennsylvania železnica bila pri volji vzeti $125,000? "Zakaj je Burton poklical vojaštvo v Cleveland, ko je izbruhnil jeklarski štrajk in je delavcem z bajoneti preprečil pravico do štrajka.. dočim je s policijo dobro pazil na vse kompanijske privilegije? "Zakaj je mestna administracija pod Burtonom preganjala delavce, zakaj je pomagala v vsakem slučaju štrajkolomilcem in zakaj Burton ne plačuje unij-skih plač mestnim uslužbencem? "Zakaj je Burton zvišal svojim prijateljem pri mestni vladi njih že itak visoke plače za $1,-000 do $3,000 na leto, dočim je dal delavcem 5c na uro več, a obenem odredil, da morajo delati manj ur? "Zakaj mesto, ki ima lastno elektrarno, kupuje elektriko od privatne družbe za mnogo višjo ceno, docim bi bila mestna elektrika dvakrat cenejša? "Zakaj Burton ne dovoli, da se reši plinsko vprašanje in se znižajo cene plinu. Zakaj je najel "eksperte," ki so "dognali," da je lastnina plinske družbe v resnici toliko vredna kot trdi kompanije? "Zakaj trdi v javnosti, da je potrošil $5,000,000 mestnega denarja za mestna dela, dočim kažejo uradni zapisniki, da je potrošil samo $867,000? Zakaj dovoli mestnim pomožnim direktorjem, plačanim od Cleveland-čanov, da zastopajo bližnja mesta, kjer živijo milijonarji?" Na ta vprfišanja mora Burton ta teden odgovoriti in po kakovosti odgovorov bodo državljani sodili svojega prihodnjega župana. Union Trust banka Kot smo poročali v soboto namerava država izdati dovoljenje, da odpre za poslovanje bivša največja banka v Clevelandu — The Union Trust Co. Tozadevni načrti so bili odobreni od generalnega državnega tajnika, ki je načrte doposlal ravnatelju bank v državi Ohio. Vendar bo še dolga pot, predno pride do otvoritve. Prvič, Federalna rezervna banka mora najprvo skleniti, če vzame Union Trust banko za svojo članic<5. Drugič, načrt mora biti vložen v Common Pleas sodniji, ki ga mora odobriti. Sodnija bo potem, ko je načrt vložen, določila gotov dan za obravnavo, kar bo nekako 5 ali 6 tednov po vložitvi. 3. En izvod načrta za otvoritev bivše banke mora priti v roke slehernemu vlagatelju in delničarju, da odobri večina dotični načrt, in četrtič, sodnija mora izreči svoje mnenje. Ako ne bo nobenih zadržkov in bo načrt odobren, bo vzelo pet ali šest mesecev, predno bo banka v resnici odprta. Ko bo banka odprta bo plačak starim vlagateljem 35-odstotno dividendo. -—o—- Urednik umrl Preminul je v Philadelphiji eden najbolj znanih ameriških časnikarjev George Horace Lori-mer, star 69 let, ki je dolgo vrsto let uredoval najbolj znani ameriški tednik — The Saturday Evening Post. Novorojenec Vile rojenice so obiskale družino Frank Videnšek, 14206 Sylvia Ave. Pustile so družini v spomin čvrstega sinčka. Vse je zdravo in veselo. Iskrene čestitke! * Močan potres so čutili včeraj v Tokio, glavnem mestu Japonske. Pri Fisher Body bodo odslovili delavce V mestu se že dalj časa govori, da bo ogromna Fisher Body tovarna v Clevelandu precej znižala svoje poslovanje v Clevelandu in bo mnogo dela prenesenega v Detroit. Temu primerno je seveda mogoče, da bo par tisoč delavcev pri Fisher Body zgubilo delo. Lincoln Scafe, ravnatelj Fisher Body tovarne, je odšel v Detroit na konferenco eksekutivnih uradnikov korpo-racije. Unija Fisher Body uslužbencev se zaeno s Trgovsko zbornico trudi, da ostane Fisher Body tovarna v Clevelandu. -o- Pionir umrl V soboto dopoldne je preminul v University bolnišnici dobro poznani rojak John Vidrih, star 67 let, stanujoč na 19371 Tyronne Ave. Ranjki je bil doma iz fare Struge pri Dobrem polju, odkoder je prišel v Ameriko leta 1892. Ranjki zapušča tu žalujočo soprogo Mary, rojeno Slana, štiri sinove Johna, Franka, Antona in Stanleya, brata Ignaca in sestro Mary, v stari domovini pa sestro Nežo. Pokojni je bil član društva sv. Vida št. 25 KSKJ in društva Najsvetejšega Imena pri fari sv. Kristine. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 8:15 iz August F. Svetek pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v cerkev sv. Kristine in na Calvary pokopališče. Bodi vrlemu pionirju mirna ameriška zemlja. Preostali družini in sorodnikom naše globoko sožalje! Za pogrebom Člane društva Najsv. Imena fare sv. Kristine se prosi, da se v velikem številu udeležijo pogrebne sv. maše za pokojnim bratom John Vidrihom, v torek 26. oktobra. Zberite se pred cerkvijo ob 8:45 zjutraj. Posledice razporoke Pretekli petek se je vršila pred sodnijo, kateri predseduje sodnik Frank J. Lausche, razprava glede razporoke med Mr. in Mrs. Robert Micheller. Par ima 10 let staro hčer in 10 let starega sina, vsak iz drugega zakona. Sodnik Lausche je poklical dečka in deklico k sebi in ju vprašal, koga želita v bodoče imeti za mater in očeta. Dečko je izbral mater, deklica pa očeta. Shod za McWilliamsa Danes zvečer ob 7:30 se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. politični shod za demokratskega kandidata McWilliamsa. Shod priredi demokratski klub 32. varde. Več dobrih govornikov bo na razpolago. Državljani, udeležite se v velikem številu, da se seznanite s politično situacijo. Pri trgatvi grozdja Iz Geneva, Ohio, so nam vesele viničarke, ki obirajo grozdje na Gramčevi farmi, doposlale kartico, na kateri nas vabijo na trgatev. Pa kako radi bi prišli, da nismo priklenjeni z devetimi verigami v Clevelandu pri neštetih poslih. Tople pozdrave vsem viničarkam! Nevarna St. Clair Ave. Natančna preiskava prometnih nesreč v Clevelandu je dognala, da je St. Clair Ave. najbolj nevarna prometna žila za avtomobiliste. Na St. Clair Ave., med E. 6th St. in E. 79th St., torej v naši naselbini, je bilo letos 17 oseb ubitih od avtomobilov. Vsi smrtni slučaji so se pripetili med 6. uro zvečer in 5. uro zjutraj. Kot vzroke navajajo: premalo razsvetljave za široko cesto in premajhno pažnjo od strani prometne policije napram prometu po St. Clair Ave. * Ford Motor Co. naznanja, da je za stalno opustila svojo tovarno v Kansas City. Nasprotniki Roosevelta bodo zborovali Washington, D. C., 23. oktobra. Bivši republikanski senator iz države New Jersey bo v kratkem izdal oklic, da se zberejo vsi nezadovoljneži, ki se ne strinjajo s predsednikom Roose-vcltom kot na nekak protestni shod. Tak sestanek bi se vršil namesto izredne republikanske narodne konvencije, kakor jo je nasvetoval bivši predsednik Hoover. Narodni odbor republikanske stranke naj bi izbral kakih 50 mož ali žensk iz vsake države, ki so nasprotniki delu in idealom sedanjega predsednika. Toda na sestanek ne bi smeli proti samo republikanci, pač pa bi morali biti zastopani vsi oni, ki se ne strinjajo s sedanjim predsednikom. To naj bi bila "prava ameriška opozicija" proti prevlada-jočemu režimu v Washingtonu. Ta predlog je zbudil mnogo prahu v republikanski stranki, zlasti med onimi, ki se še vedno strinjajo s Hooverjem. Najbrž se bodo republikanci končno zopet močno sporekli med seboj. -o- Sodnik Lausche Odvetniška zbornica v Clevelandu in sploh vsa javnost se čudi Common Pleas sodniku, ki sedi dolge ure na sodniji in rešuje zapletene razporočne probleme. Skoro sleherni dan dobite sodnika Lauscheta prvega na sodniji in največkrat je tam še do osme ali devete ure zvečer. Sodnik Lausche se osebno zanima za vsak problem, katerega želi najbolj ugodno rešiti. * 48 zamorcev je včeraj odpotovalo iz New Yorka. Pridružili se bodo španski vladni armadi. * $21,000 so odnesli roparji General Chemical Co. v Clay-mont, Del. Denar je bil namenjen za delavce. 2 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 25, 1937 11 AMERIŠKA DOMOVINA" SLOVEfiUAS DAILY IMERiCAN ROME > M 81 Clair Avenue * Published dully except Bundayn and Holidays MKW8PAPWR Cleveland, Ohio NAKOčNINA: Sa Ameriko )n Kanado, na letu $5 BO. 2 a Cleveland, po poŠti, celo leto »7.0«, Srn AmerlKO ln Kanado, pol leta «3.00. Za Cleveland, po poŠt,!, pol leta «3.60. Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto, »5.50; pol leta. »3.00 Za Evropo, celo leto, $8 00. Posamezna Številka, S centa. SUBSCRIPTION BATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. J.fct. and Canada, «8.00 for 8 month«; Cleveland, by mall, #8.60 tor 8 months Cleveland and KuoUd, by carriers »».SO per year, »3.00 for 6 month«. European subscription, »e.00 pei year. Single copies, 3 cents JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second clase matter January 5th, 1»U8, at the Post Office Cleveland, Ohio, under the Act at March 8d, 187S, at No. 250, Mon., Oct. 25, 1937 Naši slovenski councilmani Pred osmimi leti se je ameriškim državljanom slovenskega rodu v Clevelandu prvič posrečilo, da so poslali v zbornico mesta Clevelanda, kjer se delajo postave za mesto, svojega prvega moža. Bil je to odvetnik Mr. John Mihelich, ki je tekom dveh terminov v mestni zbornici častno zastopal naš narod, pa tudi splošno javnost. Bil je poznan kot eden najbolj vestnih, značajnih in pogumnih councilmanov, ki niso nikdar poznali strahu, kadar je bilo treba kaj preskrbeti za svoje ljudi. Ko se je umaknil Mr. Mihelich prostovoljno iz političnega udejstvovanja v mestni zbornici, smo v 23. vardi dobili zopet Slovenca za zastopnika, v osebi Mr. V/m. Ken-nicka, ki pa ni razumel naših ljudi, oni pa njega ne. Osebno sicer pošten, pa mu manjka prave slovenske domačnosti, ožjega stika s svojimi volivci in razumevanja duše in srca svojega naroda. Mr. Kennick je bil dve leti v. uradu in njemu je sledil pred dvema letoma tretji slovenski councilman v 23. vardi, Mr. John Novak. Vprašali smo večkrat pri vodilnih ljudeh v. mestni hiši, kakšno mnenje, imajo o Mr. Novaku. Nikdar nismo slišali niti najmanjše pritožbe glede njega, nasprotno, sedanji councilman Mr. Novak je visoko spoštovan in upošten pri prijateljih in političnih nasprotnikih enako. Njegova beseda kaj zaleže, ker vsi poznajo v njem moža železnega značaja, ki zna prijeti stvar na pravem koncu in se pognati za koristi mesta in svoje varde. Poleg tega pa narod dobro razume, Mr. Novaka. Vsak, kdor je tekom njegovega urado-vanja prišel k njemu s to ali ono zahtevo in prošnjo, je bil prijazno zaslišan in Mr. Novak je šel do skrajnosti, dia se je, če le mogoče ugodilo. En njegovih največjih uspehov je sijajno novo tlakanje St. Clair Ave, potom WPA delavcev. Samo to je hišnim posestnikom ob St. Clair Ave. v 23. vardi prihranilo $700,000, kar bi morali plačati v davkih, da ni dela sprejela zvezna vlada. Mr. Novak je kandidat za ponovno izvolitev in prav veseli smo, ker smo prepričani, da ga bo narod pozval, da še naprej deluje v mestni zbornici. Pred štirimi leti se nam je posrečilo prebiti led tudi v 32. vardi, kjer je 17,000 volivcev, in med temi nekaj nad 3,000 slovenskih glasov. Dasi po številu nismo najmočnejši v 32. vardi, je pa složni nastop naših ljudi dosegel zmago, ko je bil leta 1933 prvič izvoljen tam za councilmans naš rojak, Mr. Anton Vehovec. Njegovo delovanje v mestni zbornici je odprta knjiga, njegovo delovanje za napredek delavstva v Clevelandu je tako vzorno, da so ga vse delavske organizacije brez vsakega vprašanja enoglasno priporočile v ponovno izvolitev. Aiogoče ni vsem všeč, kot Bog nebeški ni, toda Vehovec je deloven poštenjak v mestni zbornici, in mesto bi zadela zguba, če bi zgubilo Mr. Vehovca iz zbornice. Tudi on bo ponovno izvoljen. V 31. vardi, kjer je precej Slovencev, a največ bratov Hrvatov je bil že dvakrat izvoljen v mestno zbornico brat j Hrvat Mr. Gusdanovich-Crown, katerega tudi mi Slovenci Štejemo za svojega. Kot član raznih važnih odsekov mestne zbornice je Mr. Gusdanovich-Crov/n poznan po svojem neumornem delu. Med volivci je jako priljubljen, ker dosledno skrbi za njih interese. Prepričani smo, da bo tudi v bodoči zbornici Mr. Crown ponovno navzoč. V 2. vardi, na zapadni strani mesta, je bil pred dvema letoma prvič izvoljen Slovenec Mr. George Travnikar, sin bivšega slovenskega pionirja v Clevelandu. Pri zadnjih primarnih volitvah je imel napram sebi sedem nasprotnikov, toda Mr. Travnikar jc že pri primarnih volitvah dobil več glasov kot pa združena opozicija, kar gotovo kaže na ljudsko zaupanje, ki ga ima Mr. Travnikar pri svojih ljudeh. Tudi zmaga Mr. Travnikarja je zasigurana 2. novembra. Pred dvema letoma smo prvič zmagali tudi v 10. vardi, kjer je bil izvoljen za councilmana Mr. Edward Pucel. Mladi Mr. Pucel je pravi zastopnik svoje varde, v kateri živi ogromna večina delavstva. Njega so odobrile vse delavske unije, za katerih prospeh je neprestano deloval. Pa tudi naši ljudje ga imajo povsod radi, ker je izredno postrežljiv in zmožen. Ne pozabite glasovati 2. novembri za Mr. Pu-celna, Dejstvo, da je bilo pri primarnih volitvah ponovno no-miniranih vseh pet naših zastopnikov v mestni postavoda-jalni zbornici kaže na izredno visoko zaupanje, ki ga gojijo Slovenci do teh zastopnikov. Mi toplo priporočamo, da državljani tudi pri volitvah 2. novembra ponovno glasujejo za te naše ljudi, ki so se izkazali za zmožne in nam pridobili velik ugled v ameriški javnosti. BESEDA IZ RAlODJk Jugoslovanski kulturni vrt Cleveland, O. — Pridi, zavedni Jugoslovan! Slovenec, Srb, Hrvat! Pridi in se me naglej, kako izgledam v novi obleki, v katero so me pravkar oblekli naši dobrodušni Jugoslovani. Delo v vrtu je šlo počasi, toda sigurno naprej. Dolgo časa je izgledalo kakor nekake razvaline, toda skoro čez noč se je to izpremenilo v pravi paradiž. Visoko se dvigajo vitke ciprese, ob stezi te pozdravlja pisan cvet, tako, da mora biti vsak iskren Jugoslovan, ki vidi to, za ta vrt vnet. Vsi se veselimo, saj vrt je nas vseh. Oni, ki so prispevali, lahko veselega srca pogledajo nanj in v duhu mislijo —-tudi jaz sem dal svoj delež. Vsi oni, ki do danes niso še nič prispevali, vem, da ne bodo zadnji. Darovi za vrt se še vedno hvaležno sprejemajo, ker stroški so še veliki. Zavedni Jugoslovani širom Amerike prispevajo. Dajte še vi po svojih močeh. Odbor se je trudil in delal, toda ako ne bi dobil opore od naroda, bi ne bilo mogoče z delom naprej. Začetek je bil težak, polena od desne in leve, a povrhu še prazna blagajna. A prišle so naše pridne čebelice, naše vrle Slovenke, šle od hiše do hiše z listki in pobirale prispevke za Jugoslovanski kulturni vrt. To je bilo v največji krizi in depresiji, ko je bilo dosti ljudi brez doma, brez dela in jela. Našle so se dobre duše, prispevali so po svoji moči in počasi je šlo z delom naprej. Naša mati domovina sploh ne sanja, koliko njeni izseljenci žrtvujejo v Ameriki, posebno v Clevelandu, za povzdigo jugoslovanskega imena med drugimi narodi v tujini. Živ dokaz imamo Jugoslovanski kulturni vrt, ki se ravno zdaj dokončuje in v katerem se vidi dobra volja slovenskega in srbskega naroda, ki i sta prispevala vsak svoj delež in sicer bratje Srbi en del, Slo-1 venci pa dva dela, ker se dozdaj še niso odzvali bratje Hrvatje, da bi prispevali svojo tretjino, ki pride sicer na vsak narod. Prepričana sem, da se bodo odzvali in prispevali svoj del. Vem, da ne bodo pustili, da bi njih del plačali bratje Slovenci, kar delajo sedaj, samo zato, da smo pred tujimi narodi videti složni, edini ter vneti za čast jugoslovanskega imena. Nisem napisala tega, da bi katerega žalila, le večkrat se sprašujem, zakaj nočejo biti bratje Hrvati Jugoslovani? Kar zdi se mi, da se njih slavni Stros-majer tudi vprašuje: ljubi narod moj hrvatski, posvetil sem ti vse življenje, v hvaležnost se pa: sramuješ pokazati me tujemu svetu. Odmerjen mi je časten prostor, kjer bi z brati Slovenci in Srbi klical iz tujine, t je čez širno morje, naši lepi Jugoslaviji : V svobodi sonca Se žariš, in upov polna, nad; ohrani narod troimen, brez tuge in brež jad! vrt. Vljudno vabimo vse one žene in dekleta, ki so vselej pripravljene pomagati, kadar gre v korist vrta. Rada bi še nekaj povedala, pa so rekli, da ne smem. No, boste že videli in slišali v sredo večer v S. N. Domu na St. Clair Ave. Le pridite, bomo vsaj videli, kaj bo. Jugoslovanski pozdrav od vaše Marion Kuhar, blagajničarka JKV. -o- Dopis k Euclida Nekaj bi rada zapisala, pa ne vem, kako začeti. Ali bi se prej lepo zahvalila .gostom,' ki so nam tako lepo grozdje obrali na naši vinski trgatvi, da smo že zgodaj zvečer se lahko oddahnili od težkega dela. V prvi vrsti so bili to naši novi kandidatje. Mr. Sims, ki kandidira za župana v Euclidu, je odnesel krono iz vinograda. Charles Fox, ki je bil za sodnika, ga je obsodil na petnajst dolarjev. Potem je prišel pa Mr. Fox v vinograd in je v imenu sedanjega župana Elya prekuftil kar ves vinograd. Mr. Kunčič je bil tudi obsojen na 15 dolarjev, ker je kradel grozdje. Ljudstvo je obema strankama ploskalo, ker imata obe stranki dosti prijateljev. Prav lepa hvala v imenu Oltarnega društva vsem skupaj. Sedaj se pa zopet nekaj plete skrivoma. Tisti, ki ste dobili proste vstopnice od cerkvenih mož, bodite navzoči na 28. oktobra v šolski dvorani. Bo prav prijeten večer. Igrala bo domača godba. Tisti pa, ki nimate vstopnice, jih pa lahko dobite v dvorani. Vabljeni ste vsi fara-rii. Pričakuje se tudi zunanjih gostov. Pravijo, če mačke ni doma, pa miši plešejo. Tako imamo zdaj, ko našega g. župnika ni doma, večkrat shode. Jutri, v torek, bo zopet en tak shod oziroma sestanek. Imeli bomo tudi za suha grla preskrbljeno. Tretali bodo samo moški, pili bomo pa vsi. Pridite; vi ne veste, kako prijazne cerkvene odbornike imamo. Kar dobro se mi zdi, da ima fara tako dobre in katoliške može. Seve, imajo pa, tudi dobrega učitelja v osebi Rev. A. BombacKa. Torej vsi farani ste vabljeni na prijazno domačo zabavo v četrtek 28. oktobra. To povabilo daje cerkveni pomožni in glavni odbor. Kakor se sliši, bo Oltarno društvo sv. Kristine dobilo nalogo za pridobivanje prispevkov za bazar, ki se bo vršil na Zahvalni dan. Dokler človek živi, se vedno uči; Tako se je tucli zdaj sprožila ideja, da bi to društvo priredilo shower za bazar. Mesto vstopnine prinese vsak gost nekaj za bazar. To bi bilo nekaj novega in lažje kot pa prositi po hišah. Novic pa drugih ni. O pač! Umrla je članica Oltarnega društva, Jennie Krainz. Prav takrat je umrl tudi član društva Najsvetejšega Imena, Mr. Za-krajšek. Oba sta bolehala pallet. Obema družinama iskreno sožalje. Sedaj je cudl sezona za novo vino. Ali bo kaj kisel? Pri nas imamo rajši sladkega, ki nam pri veselicah ali pa doma koraj-žo da. Torej vince naj bo sladko, kislo naj bo le vreme. Pozdrav! Tajnica Olt. dr. --o-- Župan Ely je grail Mid! Euclid, O.—Ko je bil Euclid, k jer danes živi toliko Slovencev, še nič drugega kot blato, luknje in trava, da ni mogel človek dru-pače skozi kot v gumastih čevljih, se pač ni mislilo, da bo iz te vasi kdaj postalo tako lepo in ICaf pravile! Nam se očita, češ, zakaj nismo proti županu El,yu v Euclidu. Razlogov je več. Eden je ta, da je Ely dober župan. Drugi je ta, 1a je Ely dober za Slovence. Tretji je ta, in, ta je glavni, da ss bomo viiemali za županskega kandidata v Euclidu, kadar bo kandidat — Slovenec. Kakor je pa volivna borba zdaj, se ne gre za dobrobit Euclida v splošnem, ampak za osebne koristi nekaterih posameznikov. Naj mi nikdo ne šteje v zlo. Napisala sem, kar mi je narekovalo srce. Naj se zacelijo tiste narodne rane, bodimo edini, spoštujmo samega sebe, potem nas bodo tudi drugi. še nekaj! V sredo 27. oktobra bo Mr. Anton Grdina, glavni predsednik Jugoslovanskega kulturnega vrta, kazal premikajoče slike v S. N. Domu na St. Clair Ave. Dobiček bo šel za vre. Vabljeni ste vsi! Oni, ki imate listke za ledenico, jih prinesite, ker dali bomo električno ledenico, ki je prva pomagala graditi Jugoslovanski kulturni prijazno mestece, kot je danes. Da v Euclidu danes vse izgleda moderno in napredno, gre zasluga sedanjemu županu, Mr. C. R. Elyu. On je tisti, ki je napravil iz Euclida to, kar je danes in da je Euclid tak, da smo lahko vsi ponosni nanj. še vem, ko se v Euclidu niso smeli prirejati pikniki ob nedeljah, ki je edini dan, ko je delavec prost, da pohiti v prosto naravo za par ur razvedrila. Naš sedanji župan pa je izposloval, da danes Euclidčani uživajo najlepšo in popolno svobodo. Torej ne pozabite, da je to delo župana Elya. Ne pozabite, da nismo imeli nobene protekcije zoper ogenj in za splošno varnost, dokler ni prišel za župana Mr. Ely. Ali se še spominjate časov prohibicijd, ko so vas razni vaški biriči iskali po vaših domeh za vino in drugo pijačo, ko niste mogli imenovati svoj dom svojo lastnino, ampak je vsak lahko imel dostop vanjo, pa podtaknil pijačo, če je slučajno ni našel? Potem so vas pa vlekli pred vaške sodnike, kjer so vam nakladali težko kazen, kakor se jim je pač zljubilo. Pod županom Elyem se pa kaj takega ni nikdar delalo. Ne smemo tudi pozabiti, da bi ne bil naš narodni dom nikdar brez dolga, če ne bi bil župan Ely delal z nami roka v roki. Ne pozabite geslo, ki ga vedno poudarja župan Ely, namreč, da da narodu vedno njegovo pravico in svobodo. Ne pozabite pa tudi, kar je govoril njegov protikandidat ono nedeljo, češ, da je on reformator. Ne pozabite, da so bili reformatorji tisti, ki so napravili to deželo suho, da se je narodu delala tolika krivica in gorje. To so bili tisti reformatorji, ki so nam bili vzeli kozarec dobrega vina in nam dali brozgo, ki je zastrupljala ljudem kri. Naš župan Ely je bil vedno proti takim reformatorjem. Mi ne maramo reformatorja za župana v Euclidu! Dobro mi je znano, kako obljubujejo nasprotniki dela mladim fantom, češ, da bodo postali policisti in ognjegasci. Ampak morda ne veste, da imamo v Euclidu civil service in po-litikarji ne morejo kar meni nič, tebi nič odsloviti sedanje policiste in ognjegasce iz službe in nastaviti nove. Take obljube so samo slepilo in protikandidat to dobro ve, pa obljubuje samo sedaj, pred volitvami, potem bi pa rekel, da ne more izpolniti obljub. Torej ne nasedajte praznim obljubam. Vsi dobre veste, kako hitro se pozabi prijatelja po volitvah. Naš župan Ely pa ni svojih obljub nikdar pozabil. Zato pa volimo na 2. novembra vsi za sedanjega župana, Mr. Charles R. Elya in vso njegovo listo. Veseli in hvaležni bodimo, da hoče biti Mr. Ely še nadalje na& župan. Takega župana ni Euclid še imel, pa ga tudi ne bo, kadar ne bo on več. Kar poglejte malo; okrog sebe na razne izboljšave, ki jih imamo zdaj v Euclidu. Kaj niste ponosni, kadar greste po lepih cestah v našem mestu? Povsod vse tako snažno in čisto. In taka redna ter točna postrežba v vsakem oziru. Katero mesto se lahko baLa s takim ? Prav malo jih ,ie. In takega župana, ki nam vse to da in preskrbi, vendar ne bomo zavrgli. Gotovo ne, kajti na volivni dan se bo pokazalo, da je dobil več glasov kot še kdaj prej. In jih je tudi vreden, če kdo pravi drugače, ne gleda z očesom za korist vsega Euclida, ampak sam zase. Rojaki, malo premislite in boste rekli, da imam prav. Pozdrav ! Anton Pušnar. NAZNANILO članicam društvo, Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ sporočam, da je bil na redni mesečni seji dne 14. oktobra osvojen sklep, da mora vsaka članica vzeti vstopnico za društveno veselico, ki se vrši 20. novembra t. 1. in katere vstopnice bom razdelila danes, 25. oktobra, pri pobiranju asesmenta. Upam, da bo vsaka članica radevolje vzela ta sklep v naznanje ter se ssyojo družino in prijatelji udeležila prireditve svojega društva. Predpriprave so že v polnem teku in moralen uspeh je zagotovljen. Končno apeliram na vse, da o pravem času plačate asesment, ter si s tem zasi-gurate svoje pravice. Sestrski pozdrav, Josephine Petric, tajnica. -o- Z demanti so kamenčkali nesel že takoj naslednji dan celo pest. Ni bilo to malo premoženja, ki ga je očetu nanosil domov mali, komaj devetletni sinček Schalk, čeprav sam gotovo ni slutil, da je s tem postavil nove temelje, na katerih bo Južna Afrika prišla do novega blagostanja. Naslednji dan je Andreas van Nikkei ukazal svojim podložni-kom, tamkajšnjim domačinom, da preiščejo vse njegovo posestvo in poberejo ves "kremen." Res ga niso malo nabrali. Med temi kamni je srečni posestnik našel celo nek demant, ki je tehtal dva in pol karata, poleg tega pa še veliko število manjših, ki so bili že sami ne malo vredni. Kmalu pa se je pri njem oglasil še nek Hotentot, ki je slišal, da van Nikkei kupuje neko kamenje. Prinesel mu je takšnega kar celo vrečo. Ko ga je natančneje pregledal, se ni pomi-šljal, da ga ne bi tudi dobro plačal. Največji demant, ki ga je dobil v tej vreči, in ki od tedaj nosi tudi ime, je van Nikkei prodal že naslednjega dne v nekem obalnem mestu za nič manj kot 15,000 funtov. Ko se je tudi pri sosedih zvedelo, da tu le ne gre zgolj za kremenjak, pač pa da mora biti ta kamen nekaj drugega, dragocenejšega, je v,an Nikkei dobil kmalu' konkurenco. Vsak je hotel čez noč obogateti. Pričel se je pravi lov za blestečimi demanti. Toda posestvo, ki je bilo last prvega najditelja teh najdragocenejših kamnov v Južni Afriki, je ostalo še vedno najdonosnejše polje, ki je lahko vzdržalo še takšno konkurenco. V enem stoletju je vstalo okoli van Nikkelovega posestva vse polno najmodernejših mest, Vse naokrog je prepe-ženo z železniško mrežo in cestami. Na kratko: Lice te pokrajine se je v sto letih čisto spremenilo. Iz pustinje je vstala nova, 'civilizirana pokrajina, bogata za tisoče in tisoče, za milijone pa morda dežela, ki ne daje bogastva, še manj pa sreče. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Ravne sto let je minulo, odkar je naključje odkrilo v Južni Afriki nahajališče najdragocenejšega kamna na svetu, deman-ta. Leto 1837. je blio za gospodarstvo nizozemskih kolonizatorjev Južne Afrike katastrofalno. Tedaj je vladala tam strašna suša, kateri so sledile številne nevihte s točo, ki je popolnoma uničila ves pridelek. Maloštevilne družine Burov, ki so bile tedaj naseljene v bližini sedanjega Jo-hannesburga, so s strahom pričakovale jeseni in zime, kjer je morala nujno zavladati strašna lakota. V velikih skrbeh je bil tudi kmet Andreas van Nikkei, ki se je komaj pred dvema letoma priselil v Južno Afriko. Njegovo posestvo je ležalo skoro ob robu pustinje in mu ni prinašalo bog ve kaj. Moral pa je skrbeti poleg sebe še za enajst ctrok. S strahom je pričakoval jeseni, ker je vedel, da tedaj ne bo mogel svojim dati niti najpotrebnejšega za življenje. Ker ni imel deinarja, je bilo tudi nemogoče, da bi živež kupil kje v obalnih krajih, kjer bi bilo vendar na vse zadnje le še mogoče kaj dobiti. Tako mu torej ni pre-ostajalo drugega, kakor da je mirno čakal, kako se bo približala strašna jesen in za njo še strašnejša zima. Nekako konec avgusta je bilo, ko se je najmlajši sin tega v Južni Afriki naseljenega kmeta nekoč igral z otroki domačinov Hotentotov v bližnji pustinji. Ker najbrže ni vedel ta otrok, kaj bi od samega dolgega časa počel, si je izmislil neko igro s kamenčki, za katero so bili mali Hotentoti precej dovzetni. Otroci so se igrali do poznega večera, ko je prišel Andreas van Nikker svojega sinčka iskat, ker ga le ni bilo predolgo domov. Našel ga je vsega zaverovanega v igro s kamenčki. Otrok očetovih klicev sprva sploh ni slišal, tako je bil zatopljen v igro. Ko je oče opazoval svojega sina od bližje, kako se igra s kamenčki, so se mu zdeli ti kamenčki nekam čudno sumljivi', kajti njihov blesk je bil nenavaden. V večerni svetlobi so postali naravnost tajinstveni. Ko je enega teh vzel v roko, je sicer ugotovil, da je kamen na površju sicer navaden kremen, da pa mora biti ped to kremenevo plastjo nekaj čisto drugega, če ne bi od njega prihajala ona čudna luč. Kamen si je vtaknil v žep, da bi ga pozneje dal preiskati kakemu strokovnjaku v Boenfonteinu. Ravno oni dečko, ki se je gotovo prvi igral s tem kamnom v bližnji pustinji, je čez ntikaj dni nesel "svojo igračko" v Bloen-fontein. Kakor v eni sapi je pritekel kot pravi maratonski tekač nazaj domov in že oddaleč vpil: "Očka, to .je demant . . ." želja po sreči pa menda nima nikdar svoje meje, in tako je bila prva misel starega van Nike-la, kako bi prišel še do drugih takšnih kamnov, še do drugih demantov. Otrok jih mu je pri- Kitjsko dekle se je odzvalo klicu domovina in z orožjem stoji na straži v bojni črti v severni Kitajski. Ce mjmet® al' pa na Ribničan je imel neke sitnosti na ljubljanski sodni ji. Menda niso bili gospodje na sodniji preveč prijavni ž njim, ker Ribničan je grdo gledal, ko je stopil iz sodišča. Pogleda gor in dol pred palačo in končno se mu pogled ustavi na velikem, marmornatem kipu, ki je stal pred sodno palačo. Ogleduje kip od vseh strani, pa ne more priti v | štatvo, kaj bi ta kip predstavljal. Zato povpraša mimoidočega škrica: , "Vi, gaspud, kaj pa je to. "Vidite, oče, to Je pravica-"Aha, saj se mi je zdelo, da bo pravica tukaj, ker je znotraj ni," pomenljivo reče Urban. 1937 OCT. 1937 CuJDUlffl SijjScilIi® MPlTOl 16] 117 in 20121122 [23! g^T 25 26 27 "28 29 ^0 AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 25, 1937 ....." _ KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. • Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. ' Japonski vojaki pred šangajem opazujejo učinek bomb, ki so jih vrgli japonM le-talci na kitajske postojanke. KRIŽEM PO JUTROVEM Po r«nSk«B taTlraiku K.. Mar« Glava se mu je tako zamajaia na dolgem vratu, da se mu je Utegnila vsak hip utrgati. Silno Se je prestrašil. "Effendi," je vzkliknil, ' ne v®m, kaj naj rečem na take besede,!" "Rajši nič ne reči! Mojega ^enja ne boš spremenil! Da si Se lotil zadeve, kakor ti veleva dolžnost, bi bil tatove že danes našel." Porogljivo me je gledal. "Mar misliš, da se mi bodo sami najavili?" "Ne. Pa lahko bi jih bil na-®el> ker sodim, da so se tukaj v Strumici skrili." Porogljivost mu je izginila z °braza. "Ni mogoče! V nobenem ha-1111 se niso nastanili trije tujci." "Jim tudi na misel ne bo pri-sl°. da bi šli v han. Taki lopovi Se ne bodo pokazali v mestu. Skrili so se." "Kako naj vem kje—" "Moral bi vedeti. Policijski "adzornik si! Jaz sem tujec v Strumici, pa vendar vem, kje so Se skrili." Topot me je gledal že čisto nezaupno. "Kaj? Ti da bi vedel?" "Čisto natančno vem." "Si vseveden?" "Tisto nisem. Pač pa znam Misliti." "Kaj ti pomaga razmišljanje v taki stvari!" "Pa le pomaga. Saj si tudi Svojemu najpametnejšemu kaw-^asu naročil, naj šest dni razmišlja, kam so izginili tatovi! jaz sem razmišljal." "In kaj si našel?" "Koj ti povem. Lopovi se ružijo z lopovi. Našel jih bom vStrumici, torej pri lopovih. In kdo je največji lopov v vsem mestu?" "Misliš Muebareka?" "Prav njega mislim." "Pri njem da bi bili?" "Da." "Kako se motiš.!" Samozavestno je govoril, pa Njegov glas je bil le zelo nego» tov. "Prav nič se ne motim. Sta-viva, da vem, kje so?" "Kaj bova stavila, ko pa ne veva, kje so!" "Pojdi jih iskat v razvaline!" Pogled mu je ušel k Mueba-1-eku. Sta le res bila zaveznika? Njegov glas je bil hripav, ko ■>e Povedal: "Zaman bi se mučil, effendi!" "Pa še zelo uspešen bi bil tvoj trud! Tatove bi našel v razvali-^h, pa tudi denar in zlatnino, ^ so jo ukradli. In zato," sem ^idjal s poudarkom, "te pozivam, da greš z menoj k razvalinam ! Pa kawwase moraš vzeti s seboj." "Šališ se!" "Čisto resno mislim." stanovanja v najem Sledeča stanovanja se odcla-v najem. Vsako stanovanje mia vse ugodnosti in vsako je ftovo dekorirano in v najbolj-8em stanju. 1397 Addison Road, 6 sob, spodaj 1011 E. 70lh St., 4 sobe, zgorej 537l Stannard Ave., 5 sob, zgorej Ansel Road, 4 sobe, spodaj UlO E. 63 St., hiša sama zase, 5 sob ?07 E. 162nd St., 4 sobe, zgorej s48 E. 123 St., 8 sob Vprašajte pri ti "e North American Mortgage Loan Co. 6131 St. Clair Ave. "Vtej temi naj grem k razvalinam?" "Te je strah?" "Ne. Toda taki ljudje so nevarni. Če jih res izsledimo, se bodo branili. Počakaj rajši do jutri!" Razumel sem ga. In koj sem mu tudi povedal, da ga razumem. "Utegnili bizbežati!" "Saj bi ne slutili, da vemo za nje." "O—zdi se mi, da so tu med nami ljudje, ki bi jih posvarili." "Tega bi nihče ne storil. Bi tudi ne smel. Sam bom poskrbel, da nihče nocoj ne bo šel k razvalinam." "Poskrbi rajši, da bomo čimprej odrinili! Daj prinesti sve-tiljke in bakle pa koj odrini-mo.!" "Effendi, opusti to misel!" "Ne! šel bom. Lahko ostaneš doma, ako nočeš storiti svoje dolžnosti. Našel bom ljudi, ki bodo vrednejši uradniki padiša-hovi ko ti!" Zaleglo je. Sumljivo je še sicer majal z glavo, pa le povedal: "Effendi, saj se ne branim. Le za tebe se bojim. Nočem, da bi se podajal v nevarnost. Utegne se ti kaj pripetiti pa bi bil jaz odgovoren za tebe." "Ne boj se za mene! Bom že ram skrbel za svojo varnost!" "Kaj pa bomo z Muebare-kom?" "S seboj ga vzamemo." "čemu?" "Pot nam bo kazal." "Torej pa dovoli, da poskrbim za luči. In oborožiti se moram." Odšel je v hišo. Tudi od občinstva jih je mnogo odšlo. Spremljati so nas menda mislili, pa so si šli po svetiljke in bakle. Ibarek naju je molče poslušal. Pa za njegov denar je šlo, oglasil se je: "Effendi, res misliš, da jih bomo našli?" "Čisto gotovo." "In da dobim nazaj svojo lastnino?" "Dobiš jo!" "Effendi, ne razumem te ! Zdi se, da vse veš. Z veseljem poj-dem s teboj!" "No, kaj praviš k vašemu svetniku?" "Kar verjeti ne morem, da je tak zločinec.in slepar! Pa si nam tako prepričevalno dokazal, da ne moremo več dvomiti." "Bal si se ga, pa si ga vkljub temu hvalil. Pa že ko si mi na potu v mesto pravil o njegovih čudežnih lastnostih, sem slutil, da je velik slepar. Dokazal sem vam, da je. Pa še vse hujše reči boš videl! Tatovi so pri njem skriti. Njih zaveznik je." Kodža baša se je vrnil. Prinesel je nekaj starih, potrtih svetiljk, bakle in treske. Tudi ljudje so prinesli svetiljke in bakle. Prižgali smo luči in se odpravili. Nočen pohod po tatove v skrivnostne razvaline, kjer straši. Takega dogodka Strumica še ni doživela. Zato je bilo skoraj vse mesto na nogah in za nami. Ker nisem zaupal kodža baši in njegovim kawwasom, sta Očka in Omar prevzela Muebareka, sam pa sem ostro pazil na policijskega predstojnika. Naprej so šli kawwasi, za njimi kodža baša s svojimi prisedniki, za njimi Muebarek sredi med Očkotom in Omarjem, zadnja sva stopala midva s Halefom, z Izarekom in njegovim svakom. Za nami pa se je gnetlo mlado in staro, moški in ženske, vse, kar se je utegnilo odtrgati od doma. (Dalje prihodnjič) OKTOBER 21.—Mladina šole sv. Vida ima prireditev v šolski dvorani sv. Vida. 23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma. 23.—Plesna veselica Slovenske zadruge v S. D. Domu na Waterloo Rd. 23.—Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ priredi maškeradni ples v Knausovi dvorani. 24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, ples in zabava v spodnji dvorani S. N. Doma. 24.—Ples Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu v Slovenski društveni dvorani. 24.—Društvo Združene Slovenke št. 23 SDZ priredijo ples- j no veselico v Slovenskem delav-1 skem domu. 24.—Oltarno društvo fare sv. Vida, večerja v novi šoli sv. Vida. 29.—Društvo Orel, plesna zabava v novi šoli sv. Vida. 30.—Društvo Caraiola Hive št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma. 30.—Prvi ples Frances Suše* kadetinj od podružnice št. 10 SŽZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 30.—Društvo sv. Družine št. j 207 KSKJ, zabavni večer v Maple Heights, O. 31.—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. 31.—Jesenski koncert pev-1 skega društva "Zvon" v S. N. j Domu na 80. cesti. 31.—"črnošolec," drama v petih dejanjih, v novi šoli sv. Vida. NOVEMBER 6.—Klub slovenskih vdov priredi plesno veselico v Knausovi dvorani. 7.—Jesenska prireditev z večerjo in "Floor Show," ples, priredi društva Najsvetejšega Imena v novi šoli sv. Vida. 7.—25-letnica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 7.—Društvo sv, Kristine št. 219 KSKJ priredi jesensko zabavo v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 7.—Plesna prireditev društva sv. Marije Magdalene št. 162' KSKJ. Igra, ples in domaČa zabava, v Knausovi dvorani. 13.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma, 13.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 71 JSKJ priredi zabaven večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 13.—Jugoslav (Slovene) Club priredi družabno veselico v Knausovi dvorani. 14.—Martinov večer društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v cerkveni dvorani fare sv. Kristine. 14.—Jesenski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. ccsti. 14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma. 14.—-Združeni Slovenci na Jutrovem priredijo domačo za- bavo v Slovenski delavski dvorani. 17.—Marijina družba, plesna zabava za revne farane, v šolski dvorani sv. Vida. 20.—Društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D. 21.—Pevsko društvo Lira, koncert v avditorij u S. N. D. 21.—Koncert Pevskega zbora Cvet v S. D. D. na Prince Ave. 21.—Koncert in ples društva Adrija v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 23.—Društvo Orel priiedi veliko zabavo s purmani v cerkveni dvorani sv. Vida. 25.—Dan Slovenske dobrodelne zveze v S. D. Domu na Waterloo Rd. 27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma. ^ DECEMBER 5.—Oltarno društvo sv. Vida ima večerjo v novi šoli sv. Vida. 28.—Marijina družba, ples v novi šoli sv. Vida. 31.—Privatna zabava društva Orel v šolski dvorani sv. Vida. 1938 JANUAR 2.-—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma. 9.—Lovski ples in banket priredi Euclid Rifle Club v Slovenskem domu na Holmes Ave. 30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-let-nico obstanka v S. N. Domu. DNEVNE VESTS Pridobivajte člane za 8. D. Zvezo Prerokuje skorajšen padec boljševizma Rim, 23. oktobra. Nadškof Constantini, bivši papežev legat na Kitajskem in sedaj generalni tajnik Kongregacije za propagando vere, je dane3 prerokoval, da bo boljševizmu v kratkem zmanjkalo tal in se bo sam zadušil v svoji brutalni sili. Kari MarX je svoje dni pridigal: Delavci sveta, združite se! Mi ponavljamo isto s spremembo: Delavci sveta, združite se v Kristusu ! Councilman McFarland Naše ljudi v 28. vardi, to je, v Newburgu zastopa sedaj councilman McFarland, ki je demokrat. Toda kako on zastopa demokrate v 28. vardi, ko hodi z Burtonom, nasprotnikom Roosevelta, po političnih shodih, nam je neumevno. župan Burton je McFarlanda pri shodu v Nathan Hale šoli prijazno pozdravil in ga predstavil kot "izbornega coun-cilmana." To pomeni, da se McFarland strinja z Burtonom. To je nov dokaz, da se naši ljudje v 28. vardi ne morejo zanesti na svojega dosedanjega councilma-na. Priporočamo torej vsem, da oddajo svoje glasove 2. novembra za Mihaela Lučaka, ki ima izmed vseh največ prilike, da bo izvoljen, ki razume naše ljudi in ki se ne druži s sovražniki predsednika Roosevelta. Mlad par bi rad dobil stanovanje dveh ali treh sob, brez pohištva. Oglasite se na 6607 Schaffer Ave. _(251) Stanovanje se da v najem, štiri sobe. Parna gorkota. Vprašajte na 6425 Spi Iker Ave. ( 251) V na„'em se da j ako lepa soba za enega fanta. Gorkota, Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (251.) Delo dobi i mož srednje starosti, stanujoč in poznan v Euclidu. Delal bi v gostilni. Zglasi naj se na 839 E. 222nd St., Euclid. (250) Izučeno dekle želi dobiti delo v zobozdravni-škem uradu. Ima diplomo iz kolegija zobozdravništva. Vprašajte na 14300 Ardenall Ave., East Cleveland. (251) Španska vladna križarka potopljena Hendaye, Francija, 23. oktobra. Francoski načelnik orožni-štva poroča, da so letala generala Franca potopila španski vladni rušilec Ciscar. Katastrofa se je pripetila v Gijon zalivu. Trideset mornarjev iz rušilca se je rešilo, dočim so ostali utonili. Medtem pa vrhovni zapoved-nik Franco organizira svojo severno armado, ki je postala prosta radi. padca, mesta Gijon. Franco namerava v par dnevih poslati 100,000 mož na vzhodno fronto in bo skušal se polastiti Madrida, še predno pritisne zima z vso silo. V vseh zasedenih provincah na severu že posluje Francova vlada in ljudje so popolnoma zadovoljni. ---o------ Odkod denar? Naprodaj hiša za 2 družini, 5 sob zgorej, 5 spodaj, novo prebarvana, se lahko takoj selite notri. 13812 Daise Ave. $700 takoj, ostalo po §20 na mesec. Nova hiša, ravno dokončana, na 19014 Muskoka Ave., 5 sob, cena $5,900; takoj $1,500, ali se pa vzame lot na račun v tej okolici. LA SALLE REALTY F. J. Turk 838 E. 185th St. KEnmore 3153-W. __(252) Okusna jabolka dobite sedaj, ako se zglasite pri nas. Najboljša zimska jabolka, ki so zdrava za uživanje. Pridite in zberite. Cene so jakcjnizke. Se priporoča Valentin Mavko North Dayton Rd., Madison, O. (250) LOUIS OBLAK TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za, dom. G6X2 ST. CLAIR AVE. HEndersoip 287« Volivni odbor' je prijel blagajnika Burtcnovekampanje, ker ni pravilno poročal glede stroškov v primarni kampanji. Blagajnik je te dni prišel v urad volivnega odbora in povedal, da je "poza-^ bil" navesti izdatke v svoti $12,-! 000. Ta denar si je blagajnik i Herbert izposodil. Na vprašanje j v volivnem odboru, kdo je posodil denar, blagajnik Herbert ni mogel povedati. Ha, če bi nam kdo posodil $12,000, bi si ga sa-lamensko dobro zapomnili, toda pri Burtonu je $12,000 toliko kot pri vas en nikelj. Herbertu so dali še par dni Časa, da si osveži spomin in navede vir tega denarja. Herbert je partner pri firmi Herbert, Laylin & Carr, ki zastopa mesto v boju z plinsko družbo. Demokratski kandidat McWilliams je omenil, da bi morali tu vprašati glede iz posojenega denarja. VOLITE ZA LISTO KOALICIJSKE STRANKE Napravite "X" pred vsakim imenom FOR MAYOR X KENNETH J~SIMS' v.. .■■' ~ FOR PRESIDENT OF THE COUNCIL X" DAN A. CARROLL FOR SOLICITOR X] PAUL H. TORBET FOR TREASURER ~ XfVVMjiam A. ABBOTT" ~ COUNCIL AT LARGE Xi WILLIAM J. BURNS_ X FRANK DERDICH —— X WILLIAM A. BINGHAM COUNCIL—FIRST" W ARD X "' FRANK~J.....RUBSEY COUNCIL-SECOND WARD X ~W 1LLIAM IT. TENCH COUNCIL—THIRD WARD X; LOUIS R. WESS ~ ~ COUNCIL—FOURTH WARD XT HAKRV J, K NUT ........." FOR CONSTABLE A a k for u Seperate Ballot X CLYDE WOODMANSEE XI H'lSSFi i uni lepunf rifflo MALI OGLASI Dve sobi se oddasti v najem fantom. Gorkota. Vsaka soba za sebe. Vprašajte na 7612 Lockyear Ave. (252) Euclid potrebuje spremembe! Dvoje stanovanj S3 odda. Zgorej dve sobi, pripravno za malo družino, in pa tri sobe. Gorka voda in kopališče, pripravno za noveporočen-ce. Poizve se na 1133 Norwood Rd. (251) Poskusiti mcrute Mvtiti 1 r.iit tem biroju. da dte P r e P r ieali. laiku lepo Šivu, Cona $43.50 iti v »6 Prihranite uri Norwood Appliance i Furniture Co. 6104 S*. Clair Ave. ENdicott Sfi.H Odprto zvtsčfr V Lancaster, Pa. so sezidali novo šolo, ki je veljala $112,000 in ki jo vidite na vrhni sliki. Verska selcta "Amish" in "Mennoniti" pa ne puste svojim otrokom pohajati v to-šo-lo, češ, da je prelepa, in zahtevajo, da se zopet odpre stara šola, kije spodaj na sliki. MODELS AS LOW AS $1 PER Yr\ ■ WEEK a ameriška domovina, qctober 25, 1937 Znane osebnosti so bile navzoče pri zadnji žogometni igri v New Yorku, ko je šlo za prvenstvo med dvema\ najboljšima teamoma. Zgorej levo je' Mrs. Vernon Gomez, žena Yankee igralca, desno Dominik in Joe DiMaggio, oče in brat Yankee igralca, v sredi je Babe Ruth, ki sega v roko Jake Rupertu, svojemu nekdanjemu bosim, spodaj levo je sodnik Landis, car ameriških igralcev, ki razsoja vse sporne zadeve in desno ni nihče drugi kot Mr. Hoover, bivši predsednik U. A. Charlie in King, silna■ konja, ki sta zmagala pri zadnji tekmi težkih konj v Chicagu. Potegnila sta 3,950 funtov težo 10 čevljev in 5 col daljave. Las tuje ju'Wm. Rhoads iz Springfield, III. Na konvenciji grocerjev v Chicagu so dobili delegatje za poskušnjo tudi meso od vran iz kant. Meso je bilo, še precej okusno, so rekli, vendar da imajo rajši kaj drugega kot vrane, so se izjavili. MNOGO ZDRAVIH RAZLOGOV ZA MAYTAG vodstvo Ženske upoštevajo Maytag samo riadi dobrega ^ imena . . . ker je dosegel svetovno prvenstvo. Toda če pregledajo Maytag, bodo našle zdrave vzroke za njegovo vodstvo—iz enega kosa vlit aluminast čeber, prostor za milnico, valjčni izžemialec vode ter druge izjemno Maytagove prednosti. In ko perejo z Maytagom, ga ne bi zamenjale za noben drug pralnik. Poskusite Maytag in prepričani boste. V BLAG SPOMIN prve obletnice smrti preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta John M ar o It a ki je za vedno zaspal 25. oktobra 1936. Leto dni je že minilo, kar smo izgubili Tebe; božja volja je to bila, da Te več med nami ni. ČE SE SAM NE PRODA, GA NE OBDRŽITE Mili Jezius naj se usmili duše dragega soproga in skrbnega našega očeta. Mir in pokoj mu podeli tam v raju večnemu. Žalujoči ostali: soproga in sinovi. Cleveland, Ohio, 25. oktobra 1937. Oglejte si cenen in fino izdelan Maytag model 110 za samo PRIDITE IN SI OGLEJTE TA NOVI MAYTAG LIKALNIK KEnmore 1282 MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. odprto zvečer Železna cesta ROMAN Inženjerji so jell sestopati po 'dolgem bregu in so se vrnili v tabor. Ognji so plapolali, stebri dima so se kodrali v nebo, veselo petje in brezskrbni smeh vojni-kov sta se zvonko in jasno razlegala po tihem ozračju; konji so rezgetali in teptali. Polkovnik Dillon je javil generalu Lodge ju, da je eden njegovih izvidnikov zasledil veliko tolpo Sjuzov, ki so se utaborili v ne Bog zna kako oddaljeni dolini. To pleme je bilo na vojni stezi in je prav tedaj začenjalo nadlegovati inženjerje. Ob skrbi za bodočnost so pozabili tragično Nealovo usodo. Kakšne posledice bi utegnile nastati, ako bi Sjuzi odkrili pravi pomen te zemljemerske odprave! Vojniki, ki so jih bili poslali Za Larryjem Kingom so se vrnili v tabor in so povedali, da so ga izgubili izpred oči in da niso našli nobenega mesta, kjer bi bilo moči splezati v globel. Larry j a Kingatudi drugo jutro še ni bilo na izpregled. Razposlali so majhne oddelke vojni-kov, da bi v raznih smereh še enkrat poizkusili srečo in inženjerji so se iznova lotili svoje težavne naloge. Prizadevanja nobene izmed obeh strank niso obrodila uspeha in ob zatonu solnca, ko so se vsi upehani vrnili v tabor, ni bilo o Kingu še vedno ne duha ne sluha, že so mislili, da je izgubljen^ Toda še preden se je stemnilo, je stasiti cowboy prašen in razcapan prišepal v tabor, obto-vorjen z Nealovim stojalom in njegovo zemljemersko pripravo. Orodje ni bilo videti hudo poškodovano, čeprav je nekoliko trpelo pri padcu. King ni ustregel radovednosti vojnikov. šepal je dalje k inženjerskim .šotorom postavil pripravo na tla in zakli-cal. Bcone je bil prvi, ki je prišel na izpregled; njegov glas je privabil Ilenneya, Baxter j a in mlajše člane štaba. General Lodge, ki je sedel sklonjen nad risbami, malo dalje v stran pri svojem tabornem ognju ni bil opazil Kingovega prihoda. "Nu, odmerila sva progo — štiri milje više v globelj, kjer je prehod lahalc. Samo devetdeset črevljev vzpcna bo na miljo." Inženjerji so ga gledali, kakor da se mu meša. "A Nettle! Pal je — mrtev je!" je vzkliknil Henney. "Mrtev? Kaj še, Neale ni mrtev," je zategnil Larry. "Mislim, da bo kmalu tu." "Ali je poškodovan?" "Nu menda. In tudi prekleto j lačen, prav tako kakor jaz," je odvrnil Larry in odšepal dalje. Nekateri izmed inženjerjev so planili venkaj v naraščajočo temo, da bi se odpravili Nealu naproti, med tem ko so šli drugi s to Čudno novico h generalu Lodgeju. šef je sprejel dobre vesti zelo mirno, toda z bleščečimi se očmi. "Devetdeset črevljev vzpona; kolika sreča! . . . Pošljite dečka k meni." Vojniki so bili našli Neala na cesti in so ga priveli v tabor. Zdelan je bil grdo in skoro povsem iznemogel. čeprav se ni dosti menil za svoje stanje, je vendar nehote zastokal, ko se je zgrudil pred ognjem na tla. Eden izmed vojnikov se je približal Larry ju Kingu in mu je povedal, da bi general rad govoril z njim. "Oho, zdaj sem lačen — in general ni moj boss," se je odrezal Larry in je jedel dalje. Znano je bilo, da si mož iz Texasa He da razvezati jezika. Zato pa je govoril Neale; z navdušenimi besedami je hvalil svojega zastavičarja. Preden je minila ura, je vedel ves tabor, da je Larry rešil Nealu življenje. Pozneje je prišel k Nealu general Lodge in je dobil načrte in številke — preprosto rešitev naloge, ki se je zdela od kraja toli strašna. "častihlepni ste, Neale, in tisti pravi duli je v vas, ki se nikoli ne da poraziti. Velik položaj si boste napravili s to železnico ,če le preživiva njeno gradnjo." "O, ne skrbite, da je ne bi preživel," je smeje se odvrnil Neale. Kakor mačka sem — vselej padem na noge. Mene ni moči pokončati." "Menda bo res tako! Kako globoko ste pali?' ' "Ne zelo globoko. Priletel sem na drevo; moja priprava se j,e ujela, jaz pa sem treščil skozi veje in sem udaril z glavo ob kamen. Ko me je Larry našel, sem bil v nezavesti in sem počasi dr-čal proti novemu prepadu." "Naš Texanec je videti zelo navezan na vas." "Nu, general, povem vam Larry ima rdeče lase in smešen je, zanikam južnjak, in ljudje se norčujejo iz njega. Toda ne razumejo ga. Zdi se mi, da ne pojmi jo kako nevaren utegne postati. A to ni tisto; hotel sem reči, da je zvest kakor jeklo." "Da, to se je pokazalo. Ko se je vrv utrgala, sem že mislil, da nam pomoli samokres pod nos." Poslovil se je od svojega mladega asistenta; mrka resnoba se je vrnila v njegove oči in težko breme mu je iznova leglo na ramena; bil je poslednji, ki bi bil podcenjeval svojo odgovornost ali pomen svoje naloge •— in slutil je bližino neznanih, nezaslišanih dogodkov, kakršnih si niti domišljija ne more .naslikati. Jenney je bil Nealov drugi gost. Stari inženjer se je zdel ves navdušen, a v tem trenutku je skrb za počutje mladega moža izpodrivala vse druge misli. Nato, ko se je pomiril, je spet zaigral na njegovem obrazu nasmeh. "šef vas je povišal," je dejal. "Kaj pravite?" Neale se je ■zdrznil. "Da, resnica je. Pravkar je govoril z Baxterjem in z menoj. Vaše delo mu je prebito po godu -r- spodobi se, da vas pomakne navzgor." "Navzgor! . . . Kam pa?" "Nu, baš zastran tega se je posvetoval z nami," se je zasmejal Henney. "Vidite, treba si je tako rekoč izmisliti postojanči-co, da vas lahko imenujemo nanjo." "Oh, razumem! Radoveden sem. le, kakšna bi utegnila biti," je odvrnil Neale, pridružujoč se njegovemu smehu. "Kaj pa pravi šef?" "Vse mogoče. Trdi, da se povzpnete še čisto na vrh, če pride gradnja U. P. vobče kedaj do konca . . .Vrhovni inženjer . . . vodja progovnega nadzorstva!" "Vraga! Ali mislite to zares?" "Nu menda," je odvrnil Henney. "Da, to so bile šefove besede — Neala od progovnega nadzorstva vas je imenoval, ko je govoril o vas. Nu, čestitam. In moj svet je tale: le tako naprej, kakor ste začeli —kar naravnost —• in brzdajte svojo kri in svoj temperament ... To je vse, kar sem vam hotel povedati. Lahko noč." Neale je imel tisti večer obilo gostov; poslednji je bil Larry Red King. Cowboy se je sklonil, ko je stopil v šotor. "Nu, kako je?" "Nič kaj imenitno, Red," je odgovoril Neale. "Glava mi je vroča in vražje bolečine imam. Mislim, da se mi bo nekoliko bledlo. Ali ne bi hotel stopiti po svoje odeje in ostati nocoj pri meni?" "Prekleto rad." Larry je položil Nealu roko na čelo. "Pa še kakšno vročico imaš!" Odšel je iz šotora in se je kmalu vrnil z zvitkom odej in s steklenico. Nato je jel Nealu nerodno umivati lice z mrzlo vodo. Taborni ogenj, ki je plapolal pred vhodom, je metal svoje sence po stenah šotora. Pri njegovi bledi svetlobi je Neale videl, da ima King levo roko povezano in da si le trudo-ma pomaga z njo. "Kaj pa je tvoji roki?" "Nič." (Dalje prihodnjič) Imenik raznih društev SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO DOSLUŽENCEV Predsednik Jos. Lozar, podpredsednik Louis Zakrajšek, tajnik John Ki-kol, 19012 Mohawk Ave., Tel. KEnmore 0046-W; blagajnik Jos. Marko-vič, zapisnikar Prank Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Martin Ko-stanjšek, Jakob Braniselj; zastavonoša Martin Kostanjšek. Zdravniki: dr. Kern, dr. Perme, dr. Oman. Zastopnik kluba društev SND Frank Virant, zastopnik društev fare sv. Vida Mike Klemenčič. Društvo Doslužencev je na dobri finančni podlagi, plačuje $7.00 tedenske bolniške podpore in priredi časten pogreb za umrlim bratom. Rojaki od 16. do 45. leta se vabijo k pristopu. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v sobi št. 1, staro poslopje S. N. Doma. DRUŠTVO CARNIOLA HIVE, ŠT. 493, T. M. Commander Jennie Dolenc, past commander Mary Bolta, lieutenant commander Frances Kebe, record keeper Frances Zugel, 6308 Carl Ave.; bolniška tajnica in zapisnikarica Julia Brezovar, 1173 E. 60th St.; chaplain Magdalene Kremžar, Mistress of Arms Paulina Žigman, sergeant Mary Mahne, sentinel Mary Schmidt. Zastopnice za Klub društev SND.: Julia Brezovar in Frances Kebe, zastopnice za združena društva fare sv. Vida: Julia Brezovar in Frances Kebe. Nadzornice: Ana Boldan, Mary Tisovec in Mary Gačnik. Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 1. Društvena zdravnika: dr. F. J. Kern in dr. M. F. Oman. SLOVENSKO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1102 E. 64th St.; podpredsednik Frank Nelc, tajnik John Žnidaršič, 6617 Schaeffer a.ve.; blagajnik in zapisnikar Frank Truden. Računski nadzorniki: John Sterle, Louis Koren, John Mlakar. Za sprejem novih članov so določeni vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako 4. soboto v mesecu v S. N. Domu, št. 4, staro poslopje. Plačuje $200.00 posmrtnine in $7.00 tedenske bolniške podpore. Asesment znaša $1.00 na mesec. Sprejema se nove člane od 16. do 45. leta s prosto pri-stopnlno in bolniško preiskavo. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA , Preds. Louis Erste, 6205 Whittier Ave.; podpredsednica Miss Mary Levee, finančni tajnik Rudolph Otcni-čar Jr., 1110 E. 66th St.; zapisnikar Lawrence Bandi, blagajnik Frank Bo-govič. Nadzorniki: Anthony J. For-tuna, Frank Skerl in Mary Salamon. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali 3 ali več zastopnikov in jih pošljejo naj sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prosi, da se ledno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah. DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ. Predsednik Frank Habich, 6310 Carl Ave.; podpredsednik Anton Strniša, tajnik A. J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Anton Korošec. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar Sr., dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme, dr. A. J. Perko, dr. A. Škur in dr. J. F. Seliškar Jr Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati opoldne, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 55. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 00 do $2000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note._ KLUB SLOVENSKIH VDOV Predsednica Julija Bokar, 6615 Edna Ave.; podpredsednica Mary Grdina, tajnica Julia Brezovar, 1173 E. 60th St.; blagajničarka Rase Urbančič, 1172 Norwood Rd.; nadzornice: Helena Mally, Jennie Kužnik in Mary Bam-bič. Klub ima redne mesečne seje vsak prvi torek v mesecu pri sestri Modic, 6201 St. Clair Ave._ SLOV. ŽENSKO PODP. DRUŠTVO SRCA MARIJE (STARO) Predsednica Julija Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave.; blagajničarka Katarina Perme, finančna tajnica Mary Bradač. Odbornice: Mary Skuly, Ana Erbežnik. Nadzornice: Louise Pikš, Genovefa Supan, Jennie Brodnik. Vratarica Frances Kasunič. Bolniška nadzornica Louise Pikš. Zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Cecilia Skerbec, Mary Pristov. Zastopnice za Jugoslovanski kulturni vrt: Jennie Gornik, Mary Stanonik. Zastopnica za Klub društev SND: Mary Stanonik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v stari šoli sv. Vida. Članice Be sprejemajo v društvo samo do 40. leta. _ SLOVENSKO KATOLIŠKO PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Predsednik in pevovodja Peter Srno-rršnik, 6127 St. Clair Ave.; podpredsednik in tajnik John Cerar, 5819 Bonna Ave.; blagajnik Frank Doles, 1258 E. 59th St. Kolektorice: Mary Brodnik in Josephine Hrastar. Nadzorni odbor: Josephine Maček, Angela Marsich, Elizabeth Stucin. Zastopnika pri združenih društvih: Stanley Bizjak. Frank Doles._ DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT. 146 K.S.K.J. Predsednik Anton Skufca, 3532 E. 78th St.; podpredsednik Joseph Kenik, zorniki: John Kaplan, Joseph Lekan, 3536 E. 110th St.; tajnik Rudolph F. Frank Hrovat; zdravnik dr. A. J. jei-Kenik, 8908 Union Ave.; blagajnik ko. Seje se vrše vsako prvo neaei.io Matt Zupančič, 3577 E. 81st St.; nad- v mesecu v SND na 80. cesti. WOLFF HEATING _CO. GRELNI INŽENIRJI GORAK ZRAK, PARA, VROČA VODA, AIR CONDITIONING popravljalni deli za vseh vrst boiler je In furnace DO 3 LETA ZA PLACANJE Postavite si grelni sistem Vprašajte za Stefan Robash, naš zastopnik ^^e 9218 715 East 103rd Street Vahiin se tudi naročniki izven mesta_____—___