Zemljepisje v Ijudski šoli. (Glej lanski tečaj BUo. Tov.u!) Slovenski Štajer. O. Lansko in predlansko leto sem ti pripovedoval od Koroškega in Kranjskega; Ietos ti pa hočem odkazovati slov. Štajer. J. Zakaj pa samo slovenski Stajer, povejte nii raji od vse štajerske zemlje! 0. Vsakega naj bolj zanimiva domači svet, vsega na enkrat tudi ne morem pripovedovati. Kraji, kjer bivajo Slovenci, je naša oža domovina; širja domovina nam je pa Avstrija. V J. Koliko svela pa obsega slovenski Stajer? 0. Slovenski Stajer, je oni kos štirske dežele, na klcrein prebivajo Slovenci. Naj južniši kraj je, kjer Sotla v Savo izteka, naj severnejše selo pa je vas Gorica, in njene okoliee na levem bregu Mure unstran Radgone, na ogerski meji; ne dosti niže sta Spilfeld in Goinilica na desnem bregu Mure, niže Iipniškega polja, in Sabota blizo koroške meje. Naj dalje proti zahodu leži gora Hinka v solčavskih planinah, naj dalje proti vzhodu pak je mejna zemlja med Središčem in Medjiuiurjem; dolgost slov. štirske zemlje znaša 18 avst. milj iri širokost 12 '/2 avst. milj. Meri pa slirska slovenska zenilja 106 '/2 i-J milj 9 namreč 103 meri niariborski okrog, in k teniu še pridamu 3y2Q milje, kar meri zenilja, na kteri v graškem okrogu še Slovenci bivajo. Naj viši kraj nad morjem je v solčavskib planinah gora Rinka, 8085' visoka, naj niže pa je ravnina pri Brežicah, ki je 444' nad morjem. J. Ktere so pa tedaj deželne meje? 0. Na zabod je Koroško, na jug Kranjsko in Hervaško, na vzhod Ogersko; le deželue ineje ločijo štirske Slovence od kranjskih, koroških in prekmurskib Slovencev in od sorodnjakov Hcrvatov; na sever proti ncmškim prebivalceui ni je razun narodne, ki kaže, kako daleč Slovenci slanujejo, in kjer se začenja nemščina. Ta narodna tueja je živa tneja in se premika, kakor se samo po sebi razumeva, in gre sedaj z večine po okrožni meji mariborskega okroga, samo nekteri kosi slovenske zemlje še ležijo v graškem okrogu. Okrajna meja mariborskega okroga gre z večine po razvddju med Muro in Dravo. Potem takem ostanejo v graškem okrogu sledeča slovenska sela in kraji: 1. v radgonskem okraji 5 vasi unstran Murenaogerski meji, namreč: Poterna, žetinci, Dedonek, Zenkovci, Gorica, in 4 okolice na desni strani Mure: lladehova, Plitvica, plitviški verh, Lešene in radgonsko predmestje Gris. Število prebivalcev v tej vasi je 2052. Razun imenovanih vasi in okolic so še v radgonskem okraji Segovci na pol, Černce in Marhečka vas do tretjine, Lutverci do četerti slovenske, pa tudi v drugih vaseh, kakor v Žepovcih Apačah in unstran Mure v Komcu, Pridovi, Farovcih, Ternovi, Vesci, Obrajni ali na Mejah iu posebno tudi v mestu Radguni še je mnogo Slovencev. 2. V mureškem okraji so slovenske srenje: Sladki verh, Rožengrunt (razun 4 posestnikov), Nasova, Velka, Draženverh in Ščavnica s Krembergom. Z vsem vkup 2719 Ijudi. 3. V lipniškem okraji so slovenske srenje: Račje z večine do y2 in ima 418 Ijudi Kamenik tudi do 4/5 „ „ 319 ^, Ekberg do2/3 „ „ 399 „ Senava ali Senalče do y2 „ „ 411 „ Belič do ya „ „ 299 „ Ebič do »/„ „ „ 182 „ 4. V arveškeni okraji so slovenske srenje: Kopla ima 1135 Ijudi Veliki Vavc 540 „ Pesnica 804 „ Gradišče 878 „ Remšnik 530 „ Luče z večine 500 „ Klanec 319 „ Veče z večine 406 „ \aj manj.še število v arveškem okraji se tedaj sme vzeti do 5200 Ijudi. 5. V ilniškem okraji so še Slovenci delooia v srenjah sv. Lovrenec, na mali Radolni in v drugih srcnjah prek razvodja, kot služebniki, pa tudi v Ilniku, toda njib število je neogibno neuičenju podvei-ženo. V vseh petih okrajih se tedaj kot naj manjša mera slovenske zemlje sme vzeti do 35000 oral ali 3'/2rj milj. Ob ravenah je Slovenstvo naj dalje potisnjeno, na gorali se najdalje derži. Z ozirom na cerkveno razdelitev so tedaj Marija snežnica, sv. Duh pri Lučab, Kopla in z večine Luče slovenske župe in bi se še imele slovenski vladikovini pridružiti, Gomilica, Radgona, Spilfeld, Apače, Murek, Arvež, Ernoz in sv. Lovrenec pri Ilniku so le deloma slovenske, deloma pa neuiške župe. Z ozironi na polilično razdelitev so radgonski, mureški, lipniški, arveški okraj slovensko-neuiško zniešani. ilniški pa večidel že nemški oziroma ponemčeni okraj. T l a. 0. Slovensko Stirsko ima na mejab visoke planine, solčavske planine, korške planine, pa (udi srcdi dežele ima svoje Pohorje in dravsko pogorje nad Dravo, potem med Dravo in Savo dolgo pogorje od sv. Urše čez Javor, Stenico, konjisko goro, Boč in Rogatec ilo Maceljna, nadalje celjske^ bregove in konečno Baliora in Orlico. Mimo iega še polno hribov in gričev, ki redijo žlahten sad vsake bire. Pa stran rek in potokov tudi lepib ravan, dolin in dolov ne manjka; v obče ima slovensko Štirsko nizka (la. (Dalje prih.)