ospodarskih, obertnijskih
in
narodskih stvari.
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr.
Tečaj
XIII
Ljubljani
sredo 22. augusta 1855
List
Od zarejanja živih graj ali mej

(Dalje.)
Po teh vodilih že skušenih in poterjenih naj se
hoče živo grajo dobro zarediti. Gleda
derži, kdor si
naj na lastnost zemlje in germja za-njo pripravnega, da tako drevje zasadi, iz kterega si bo grajo po po
trebi
priredil, ali visoko
ali nizko, prav terdno
9
ne
prederljivo ali pa le srednje terdnjave.
Za visoko grajo so nar boljši: brest in lom
gaber, češplje drobnice, glog
?
d i v j a
cesnj a
5
5
m
murba itd.
lesnike
za srednjo:
UlUUIlll/C,	U1 u i w rt i»u*, - Mj mi o »	" J ^
maklen, raseli ka, divji rožič ali faršje, ko steničje, beke, bez eg; — za nizke: češminje,
Za
božje hru šice, kutine, divja olj cica itd. pregraditi samo kake razdelke po vertih, kjer se ži
vine
— ■■P^P	Hi iB
bati ni, bodo služili bus, rudeče in kosmato
grojzdiče, in drugo nizko germje ali stebilje.
Napravi naj se versta, kjer bo graja stala prej ko se sadi. To se pa opravi po lastnosti zem

«je
5
kakor je namreč ali srednjo mero vohka
5
ali pre
vohka in mokrotna, ali pa suha.
Na srednjo m ero vohki zemlji se versta tri cev
Ije široka in čevelj globoka okoplje, in sadi se po nji
Če je zemlja pre vohka in mokrotna, naj se po leg grajne verste ali grajnega risa jarek tri cevlje ši rok in poldrug čevelj globok izkoplje, parst pa izko-pana se pomeče noter v versto, kjer bo graja stala.
Na letá nasip dobro potlačen se graja zasadi krota, kar je bo preveč, se bo iztekala v jarek.
?
m mo
Prihodnjo spomlad po presadbi se morajo, če so poleti že dobro ozeleneli, vsi sadeži mesca sušca ÈÉ koma pri tleh z oštrim rezilom golo posekati ali po rezati; tako bo iz porobkov in korenin obilno mladic na gosto ozelenelo. Kmalo poleti velikega serpana se sopet vse te mladike ob stranéh s škarjami tako ostriže jo, da mejica zdaj od konca le čevelj široka ostane. Drugo spomlad se pa graja tudi naverhutako
ostriže, da
ostřiči ima
Je
tako, da
raj obderzati; dru
le čevelj visoka, in robi se morajo tudi
je graja od spod širja in položne strani Takošno podobo mora graja tudi zanaprej zmi
se zatare sama sebe, zlasti će
je na verhu in odspod enako široka ali pa še širja odzgoraj.
Za naprej se novi odrastki in mladike véj vsaki krat postransko pristrižej
v •	I	«	m	« v •	m
graj
na visoko in na
široko zmiraj pridaja tako, da zmiraj veča, pa le v podobi pervikrat narejeni prihaja in raste. Tako bo neprederljiva in v krátkém zadosti velika in močna kakor se če; le skerbeti se mora za to posebno, da
kratka in ozka derži, in da nakviško
j
se od konca ne prehiteva in terdna.
5
zakaj
eliko dé to
5
da je graja gosta
Vsako leto se ostriže graja malega serpana, pridobilo se bo dosti vej, šib in perja za živinsko klaj
in
Mert
naj se, ne jel,
graja se sčasoma proč vzame, pa gleda
da kak kolec v
e m 1 j
ne ostane, da bi gnjiti
in se tudi sadezev z gnjilobo ne opoganií
(Ko
sledL)
suhi zemlji se mora tudi izkopati ravno tak jarek, pa ne poleg, ampak na grajni versti, in parst izkopana se na stran zmeče; potem se jarek s taisto, ali pa po potrebi, če je presuha, z drugo boljšo parstjo
zasuje in sadi se va-nj; pri presadbi še nekaj parstí den morter (mavto) so imeli nekdaj. Od tega mor noter pride. Po jarku, kar ga bo praznega, se bo tra menijo nekteri, da je bil iz apna, vina in belaka voda zberala in dělila bo sadikam potrebno vohkoto riarejen. Naši preddedje pa niso imeli toliko vina, da
Kaj pripovedujejo stari zidovi od mortra.
Razvaline starih zidov nam kaže jo, kako sila ter
ali vlažnost, da oželené.
Na versti ali brazdi tako obděláni in priprav Ijeni se ob dôbi posajanja dva štrična jarčiča pedanj saksebi in tako globoko po ravnilu z lopato izkopata, kakor globoko mladike pridejo, in parst pride zraven.
bi bili z njim moćne zidove narejali, sami pili,
raji
so ga
?
Po letih jarčičih vsadi mladike pedanj narazen in tako da tretji sadež nasproti med dva druga pride kakor zobje v brani stojé; — tako se ti bo graja gosto za rastla in korenine mladik razpregavši se ne bojo si
tudi kokoši jim niso toliko jaje legle, da bi bili belake pridevali apnu, — raji so jih sami po vžili. Al nekaj druzega so imeli, da je bil njih morter terden kakor kamen, in to je bila stara zidarska po stava, ki se je takole glasila : „vsak zidarsk moj ster mora imeti toliko kapitala, da zamore
med saboj napotovale.
Glej
5
da sadeze po versti
v svojih apnéncah zmiraj imeti deset let staro vgašeno apno; bolj frišnoapno je pre povedano za zidanje
postavi, in pa v tem, da so apnu pridevali
u
enacega plemena ne zmesane sadis, če vec plemen
drevja vzameš. Gaber naj posebej pride, potem glog, sam čist kremenov pesek: tiči skrivnost starega in tako vsako posebej.	*
Dokler zasajena graja svoje visokosti in terdno sti ne doraste, moraš mertvo grajo, plot ali rante
terdnega mortra, ki iskre daje na kresivnem kamnu.
Kako pa so zamogli vgašeno apno tako dolgo hra
niti

Vglo
od zunaj poleg nje deržati. Pa tudi sadeže ne bocih in z ilom dobro zadelanih jamah so ga imeli, in
ker je znano, da ga zrak hitro sterdi?
smes tako zanemariti
da
rastli kakor bodi.
Od
ouicis tanu /i a li u ui u i ili, ua u i tasili aanui uuun uu ZTclk ni UlOgel do njCgâ. t laviu jaui 11 nguui apuir
konca jim trebi plevél, da jih ne preraste in ne za- sčasoma vso peskovitost in se podelatako, da se veže
tacih jamah zgubi apno
duši
5
zalivaj jih skerbno ob
suši
9
kar jih pogine ali ne prime se, druge posadi ob pravi dôbi.
in namesto tistih, potem kakor lim.
266
Milost cesarska

pravda na Dunaj
*
pa
ga
ni vidila nikdar. Take zmote iu
Odperto pismice vsem Slovencem.
krive misli smo zvedili sami.
Zato se nam je zdelo, da je treba Vas podučiti, in
Povsod sluje milostno serce presvetlega cesarja našega. Vam povedati pomoček, s kterim si rane ćelijo druge Ijud
stva

da bi si jih celilo tudi
naše
da ima
; zakaj vemo, kakor za druge vérne podložnike,
Kdo ne pomni, koliko hudodelnikum, zlasti takim , kteri so
bili obsojeni zavoljo hudodelstva razžaljenega Veli-	Ijudomili cesar milosti,
čanstva cesarskega, je spregledoval milostljivi vladar o	tako tudi za vérne Slovence svoje, in da jo bode prošen
preslavni poroki svoji, o rojstva svetle cesaričinje in odru-	rad delil vsem, kteri je bodo vredni.
gih prilikah hudo in dolgo kazen

ki
jo bili imeli po je
Preden dospč milostná prošnja od sodnije do sodnije
nekteri še po pet, šest in po več let. cesarju v roke, terpi po pet, šest tednov.
. i «	v « ,	,	"m.T _ • i____• v _ _ _ i	*■ i	v.	■
čah še terpeti,
Milost cesarska jim je dodelila neprečislano prostost
IU 1 1 U B t UcHOlHna J'l« JC uuuciua ucj/nžtiomuif piuoiuoi/,	Naj krajsa pot za milostno prošnjo do cesarja bo, ako
ter jih pripeljala hvaležne spet v naročje prežalostnim sta- jo izročiš naj višji kaznovavni oblasti (okrožni ali
rišem
bratom, sestricam in preljubim ženicam.
deželni sodníi) v tistem tergu ali městu, v kterem je jet
To lepo navado o veselih godih so imeli tudi po- nik zapert, z drugo posebno, tudi pismeno prošnjo

da
habsburškega.
To
prejsuji vladarji naši preslavnega rodu je sploh znano, od tega nočemo toraj več govoriti, ampak dragim rojakom Vam na kratko razložiti, kako dodeluje pre
se odpravila milostná prošnja z dobrotljivo priporoko do presvetlega cesarja.
Smejo se pa pošiljati take prošnje naj višji sod ní i
svetli cesar hudodelnikom milost iz drugih imeni tni h na Dunaj, ali pa tudi presveti emu cesarju na rav-vzrokov, namreč iz takih, ki so jih pustili sodniki pri za- nost; toda to terpí dalje, zato ker odpravljajo tako prošnjo dnji sedbi v nemar, ali pa iz takih, ki so se pripetili še Cako Je kiia tako srečna, da jo je presvetli cesar milostljivo le po razsodbi.	zaznamenoval) iz Dunaja vendar nazaj do omenjene
Zvedili smo, kako pogostoma pošiljajo milostné pro- kaznovavne oblasti. Ta oblast mora pregledati, je li vse
in povedati misel svojo, je li vreden jetnik mi-
sni e do presvetlega cesarja, posebno iz Ceskega in Mora vskega stariši za otroke, otroci za stariše, bratje za brate in sestre, sestre za brate in sestre, možje za žene,
resnično
losti
5

ni li
?
nobeno
potem se verne prošnja spet do cesarja
prošnjo
v
Za
kazenskih rečeh ni treba
zene za
možé
svoje
sploh rodbeniki za rodbenike, da kolka ali štempelj na, tedaj tudi za milostné
bi spregledal premilostljivi cesar vso ali vsaj nekoliko prošnje v takih rečeh ne.
kazni njihovim že obsojenim in zapertim sinom
hčeratn
iiadodelnik sme prositi sam ali po rodbenikih svojih
HHIHBHHHHHI^IHH^^^H^HH^H
ali drugim rodbenikom, ki so obsojeui zavoljo kakega hu-	milosti cesarske tudi berž po razsodbi tište sodnije,
dodelstva na manj ali na več let v ječo. Tudi občinski	ktero nima v tišti reci nobena več soditi. To velja zlasti,
možje (župan z dvema svetovavcoma) prosijo vćasih sami	ako kterega obsodijo k smerti, pa ga ne priporočé miiosti
pismeno premilostljivega cesarja ali priporoćajo vsaj v po-	cesarski. Ondaj je treba, akojekriv, da neutegoma sam
sebnem pismu (spričevaiu) kakega hudodelnika občine ali milosti prosi, ako hoće, in ako misli, da je je vreden. soseske svoje milosti cesarski. Ako nima nesrečnik Tišti, ki ni kriv, pa ne prosi milosti, ampak se pritožuje
rodu, prosijo za-nj vcasih z vspehom le prijatli in znanci, m dokazuje kakor ve in zna, nedolžnost svojo
Jetniki smejo pa tudi sami milosti prositi.
Zlasti prihaja milostnih prošenj do presvetlega cesarja
>
bolje
Ako pa ni hudodelnik obsojen k smerti, ondaj bode da kazen svojo berž nastopi, in potem še le, ko jo
kader jetnik kazen ali pokoro do malega že do malega ali vsaj polovico že preterpí, milosti zaprosi, da preterpí,
tako
da ima le še nekoliko tednov. nekoliko
meseov, kakega pol i eta, ali ako je bil obsojen na vec
iet
*
V
ce
ima le še leto, dve ali tri zapert biti.
Veliko takih prošenj odpravljajo neuslišanih, ako ni doslej v ječi
m	m	1 •	1 I V	__A _	i	V
mu hotel namrec premilostljivi cesar ves ostanek, ali vsaj nekoliko kazni spregledati. Ondaj namreč kazno-vavna oblastnija lahko pové, kako se je obnašal hudodelnik
in ker se
Kaže li, da se misli res poboljšati

posebnega vzroka za milost; ali veliko tudi usliša-	utegne tacas primeriti kaj takega, kar ga bode močno za-
nih, ako je posebnih imenitnih vzrokov ali zagovorov. Ce-	govarjalo in tako miiosti priporoćalo. Toda zastonj bi pro-
sar spregleduje smilovanja vrednim hudodelnikom res po	eil milosti tak hudobnež, kteri se ne kesa pregrehe svoje,
več tednov, meseov in let, toda le iz imenitnih	kteri celó v ječi rogovili, zabavlja in druge šunta. Le ske-
*	» V v. u u • j	'	» ^ v , Vvr V. ~ -------------------- -----v ./	O	7	J- - —
vzrokov, ki so se pripetili se le po obsodbi, ali ako jih so sanim grešnikom dodeluje cesar milost.
sodniki razsojevaje zanemarili, ali ako niso ondaj vedili za take zlajščave, posebno pa, ako je bil jetnik v jeci vedno priden, pobožen in marljiv (.bogljiv)
Tega nismo tedaj razglasili nikomur za potuho
na tolažbo Vam prežalostnim starišem in drugim
ampak rodbeni-
5
kom takih nesrečnikov. Naj se pa ne prederzuje milostnih ter se mu zná, da se resnično kesá pregrehe ali pre- prošenj noben drug napravljati, kot tak, ki ume postave;
greh
svojih

tako
5
da se smé kaznovavna oblast v svesti
biti
»
da se utegne člověk poboljšati.
zakaj veliko stoji tudi na tem, kako je prošnja narejena
Domoljub.
Iz naših krajev,
dragi
rojaki! ni viditi skoraj nikoli
nobene milostné prošnje na Dunaji. Tega pa vém, da ni krivo prepičlo upanje v veliko milost presvetlega cesarja; ampak menda le to, da ne veste te šege
Starozgodovinski pomenki

?
češ, kogar je ob-pouioći
godila višja oblast, temu ne more već pomoći živa duša. Priprosto ljudstvo naše misii tudi, ako je bila kakošna pravda na Dunaji, da je bila tudi cesarju v rokah, indajeraz-sodba zato nespremenljiva. Pa ni vselej tako. Enemu samému člověku ni kratko ne malo mogoče vseh pravd in prošenj iz vsega cesarstva pregledavati in presojevati
5
te
Nveto indiško iigovo drevo in njega pomen na no
riskih rimskih kamnih.
Razložil Davorin Terstenjak.
(Dalje.)
Ako pregledamo vlastitosti (atribute) rimskih podob, ktere poznamljajo značaj in delavnost glavnih podob, vidimo spet veliko različnost med podobami na
daj tudi presvetlemu cesarju ne; On dobiva v roke le naj- noriških in panonskih spomenkih in pa med čisto
•___ . *1__• ' •	_ ? f 9 _	1 j	«i	«•	a	«V	a if	.	mm	m
imenitnejsi reci in med temi tudi vsako „sodbo na smert". rimski m i.
O miru ne smejo nobenega hudodelnika obesiti, dokler ne
N
noriških spomenkih ni ne
tj
ne
d
1
J
privoli cesar. Zato ima cesar toliko služabnikov (uredni- belk, granatov, maka, latovja, oliv, lovora
1
h
5
da mu ni treba vsega samemu opravljati, kar bi bilo stovih vencov, beršluna itd., posrešamo dalje t
»
pa
hotel
kakor smo rekli
tudi celó nemogoće, ako bi ravno
ful
h i ket
5
in ce bi imel prav sto rok in sto glav. Vcasih
kerikeje, trinoge (iz Apolon
misli tudi kdo
>
ne zná brati, po zmoti, da mu je bila
službe"), manjka tudi Lekytbos, Alabastron,
M o d
Kalath
Nikjer ni viditi Trop
?
vesla.aplustra
y
267
k i t h a r e, syringe, kymbale, krotala
zaznamkov mirnega veselja tih ega ljenja ali divje ba kiš ke h o ti.
m
d r o s: i h
kmečkega
živ
golski
a
delo narocí #
Toraj menimo, da se ne bode kesal, kdor si to
Nahajamo samo orla, kteri je bil pri Rimljanih zaznamek
vsak
Dobi ga pa (o novem leta 1856 ali pa se poprej) kdor posije po natisu tega vabila z znanim na
Pervi naroćniki bodo
5
menotn 1 gold, vrednistvu „Novic".
auguria,zmage,oblasti,apotheoze,ali spet v d r u ž b i
takosnih simbolo v, kteri pričujejo, da n i ri mska id e j a dobivali (dokler bo se kaj iztisov) po en iztis male slov-
v podobi. Nahajamo bika pri Rimljanih znamenje blago- nice Navratilove (nemško-slovenske) na dar. —- Naj tedaj
kdor se hoće vdeležiti tega dobička in h krati storitl
slovne prirodne moči *
kaco znamenje zdravilne in omladivne prirodne moči, ali pa oblasti ehthoniskih de-monov, ali sopet v za vezi živali, kakor, postavimo

hiti
dobro delo. Naročila se bodo prejemala sicer do
novega
leta, vendar naj
luvuu v , un oupci v t* \ u a i u i v ci t i , nai\ui , puoiu v imir, ----7	--j	19------
leve s kačjimi repi, kace v družbi krav in vran, ne odlaša nobeden do zadnjega.
gledé na naglo potrebo nadložnih
Namenjena polovica
kace v dražbi kusarjev med tertami, kar vse spet dnarja se bode izročevala slavnému odboru sproti.
prićuje, da alegorija ni rimskega početka. Edini

so:
zaznamki, kteri bi utegnili pričati za rimski zuaćaj žezlo, trisula, buzdovan, kopje, střela, lok tul, — al osebe, ktere te znamenja imajo, se nam pri-kažejo spet v nerimski obleki in v družbi še drugih vlastitost, ktere spet na nerimsko bogočastje
5
1
nerimsko življenje opominjajo
Da ne bo pa nikake zmesnjave (ker prejema vrednistvo „Novic" tudi druge milodare), zato razglasamo, da ne bodo dobivali imenovanih dvojih bukev drugi dobrotniki, kot ti
ki se za-nje o g las i jo.
Slovnica se bode dajala na mestu sproti, po pošti
sti
1
gla
golsko"
se pa posiljala z „rabo prejemije naročila tudi pisatelj.
vred.
Na Dunaji
Predaljeć bi od svojega cilja zašli, ako bi hotli v tem
Gradca 17. aug
M.
V 63. listu „Novic" je
članka vlastitost rimske umetnosti memo
une

bilo v dopisu od Drave rečeno
9
V
da se sekovski „stolni ka
« wá
ktero najdemo na uoriških spomenkih, natanko pretresovati. pitel ločenju skofije zlo zoperstavlja". Za gotovo moremo Sicer vidimo upljiv rimske umetnosti, vendar ni tako povedati, da to je skozi in skozi p omota in da sekovski
velik, da bi izvirni narodski značaj celó zbrisal.
Ako se figovo drevo tudi nahaja vrimskem in gerškem bogoćatji, vendar ni toliko obveijalo, da bi se bilo rabilo za zaznamek božanstev na javnih spomenkih. rimskih spomenkih nahajamo, je drugo od drevesa na noriških in panonskih spomenkih, in sicer prosti — ficus caprificus, ne pa indiška Ashvata.
(Dalje sledi.)	.
Tudi figovo drevo, ktero na gerško
Novičar iz austrpnskih krajev.
z Dunaj a 19. augusta. V spornin velikega praznika
rojstnega dné premilostljivega cesarja našega Franca Jo-žefa in posnemaje slavni izgled preljubega našega c. k. poglavarja visekorodnega gospoda grofa Chorinskega je
naš
J. Navratil, c. k. urednik najvisje sod
namenil rojak nije dunajské, siromaškim rojakom svojim, ktere
kolera tare leta
» P 1856 po
zneska, ki se skupi do
novega h za predelani in pomnoženi spis
njegov, ki ga misli na svetio dati pod imenom:
„Raba glagolov slovenskihi(.
Ta spis, edini te verste, učí, kako treba rabiti gla-
gole slovenske (veršivnike in doveršivnike), po vsih časih in naklonih z rr.nogimi izgledi iz sv. pisma v enajstih
jezikih
5
nekdanjih in sedanjih vstric v posebni dokladi,
razun teh pa se z
mno£
oterimi drugimi izgledi, primerjaje
slovensčino staroslovenščini in drugim sestricam, zlasti ju-

goslavenscini. S pomocjo tega spisa se bodo učili Slaveni veliko ložje prav rabiti glagole domaće, pa tudi gerške latinske, laške in francozke,
jezik jeziku zasledujemo posebnosti tujih jezikov in spozna
zakaj le primerjaje
vamo svojega
po besedah slavnega moža
9
ki pravi:
55
Kdor ue zná drugih
jezikov, ne
zna tudi svojega
u
1
to je
i
on si ni v svesti pravil in posebnosti njegovih. Glagol naš je pa naj bolj zvit, naj tezji, pa tudi naj imenitnejši del govora, tako da pravijo učeni jeziku slavenskemu „jezik gla-
-
To idejo so Ri ni ci spet dobili iz Azije in ni izvirno-rimska. Izražena je v parziškem Abudadu, v egiptiškem Apisu ali Epaphu (od ap,ep), v indiškem Bosva-tu inDarma-tu. Kakor smo že večkrat rekli, so poznamljanja roditi na poznam-ljanja svetiti, gore ti prenesene; to najdemo spet v egiptiškem Onu phis u od On, egipt. lue, sonce, zato ime egiptiškega mi-trovega mesta On, ktero so Gerki v Heliopolis grecizirali. Veli se sedaj Matarijeh, kar na sorodno Mitra opominja, kakor se sonce pri In ti i h tudi veli, in kar Paulin s sol in amicus prestavlja. :	*	Pis.
stolni kapitel dosihmal ni besede ne zoper, neza ome-njeno ločenje govoril, ker o ti zadevi še za svoje mnenje ni po prašan bil in tudi od dotičuega predloga uredsko
« »
nic ne ve.
Iz Tersta. Od četertka je pri nas spet nekoliko več
ljudi za kolero zbolelo

in berž ko ne zavoljo tega, ker v
p r a z o i c i h
sredo je bil praznik) ljudje radi v gostiv
sicer pa utegne tudî tega
nice zahajajo in preveč jedó in pijó , sad je (dine, angurje, kumare itd.) tega krivo biti, kterega ljudje ne morejo pustiti, če tudi vidijo, da je škodné bilo prav, da bi se prodaja sadja začas no
(Tr. Z.)
ljivo. Ali popolnoma prepovedala?
Iz Gorice. V našem mestu in okolici goriški je do
5
V
10. t. m. 300 ljudi za kolero zbolelo in 125 umerlo 184 vaséh goriškega okrožja pa jih je do tega časa zbelelo 5740, umerlo 1921; — v 133 vaséh istrijan-skega okrožja jih je do 4. t. m. zbolelo 5589, pomerlo 1746; v Furlanii je do 14. t. m. zbolelo 8846 oseb umerlo 2292.
?

im »	v
Zagorja na Notrajnskem 17. aug. Častiti bravci
m «	• ff i -m. -r	#	t «	f	1 * *	111	V
ljubljenih „Novic"!
Nam in nasi okolici je Bog poslal hudo
naj pride, da ga po raznih pokopališčih popeljem. Na
šibo z debelimi odrastki. Grozovinska kolera je po selih tukajšne strani naše domovine neusmiljena. Kdor ne ver-jame,
Ternovskem bova našla do 140; ua Knežkem okoli 60, na Zagorskem 50 komaj mesec starih grobov, kamor je kolera pabnila otroćiče in otroke, ljudi naj boljših let, postarne in
stare. Postojne, Košane, Suhorja in Prema se ne omenim,
kjer je tudi na mirjih vse prerito.	ř p
Kdor je kdaj vidil, kaj kolera zná, si lahko misli, kako so vsi Pivčani pobiti in prestrašeni, sploh kako je vsa ža-
lostno.
Kogar vidim, mu berem na obrazu zapisano
u	- *y v
be
sedo: „groza". Sto his šteje nasa vas, pa je v njej 40 ljudi manj kakor o s. Jakobu. Cez 100 jih še bolnih ječi; domaćini jim strežejo, pa vsako uro čakajo, kdaj bodo oni na versti. Sosedje se sosedov ogibJjejo, in nosače umerlib
je treba večkrat s silo skup spravljati. Se hujse je bilo v vasici kneške fare v Koritnicah. Zrned 290 prcbivavcev jih je kolera v 14 dneh čez 50 pobrala, in skor vsak se
je moirel z njo boriti, toda marsikdo jo je premagal. V
Tudi mi zamoremo to čez in čez poterditi, ker smo imeli pri-ložnost pregledati že popolnoma gotov rokopis. Nadjamo se tedaj, da velika množica ne le slovenskih pisateljev temuc vsih prijatlov slovenskega slovstva bo toliko rajši segla po važni ti knjižici, ker je častiti gosp. spisatelj preblag namen sklenil
z izdajo njeno
Vred
268
veliko hišah jih je ob enem ležalo po troje, steroje, in, zlasti v revnih, brez postrežbe, brez čedenja, v strášuem smrada in neznanih bolečinah
Novičar iz raznih krajev

le groza je
Nov razpis c. k. ministerstva nauka veleva, da ljod
misliti! Hvala Večnemu, da je jela huda morivka v obeh 8ke sole so sole dolžnosti; starši so dolžni, za šolo vaséh pojenjevati. Koliko zaslug ima tedaj pri Boga in pri ugodne otroke pošiljati v šolo svojega kraja, — imajo pa ljudéh ljadoljub, ki pride h takim bolnikom, in se vêde ka- tudi pravico terjati, da se njih otroci vzamejo v tisto šolo.
kor prava Ijabezen navdaja. Kolikor veljavniša pa oseba
je

toliko boljše je na vse strani.
Rečeno je že bilo, da se bo veliko vprežnih v o ja
ških kónj po očitni dražbi prodalo; ukaz višje armadne ob
Ćuj dežela krajnska, in hvali Vladarja vladarjev, da ti je	lasti zdaj veleva, da v vsaki deželi se imajo za prodaj nadal ta ce ga poglavarja! — 11. dan t. m. stopijo k zagorskemu	menjeni konji v vec oddelkov razdeliti; za vsaki razdelk g. fajmoštru Mlakarju nek gospod, kterega niso vadlje spo-	(po 150 do 300 i naj se zberó konji mnogoverstne barvo znali. Ko pa prišli gospod rečejo: „Sem poglavar Krajn-	\u po več kobilj. Na Štajarsko, Koroško. Krajnsko
ske
?
poj va bolnike obi skat", se g. fajmošter za- jn tišti okraj
temesvarskega
poglavarstva, kjer se ne bo
vzamejo in gredó. Serčni grof Chorinsky so sli potem n\c vprežnih kóoj razpustilo, se imajo konji iz druzih de v veliko hiš, stopali so k posteljam, popraševali bolnike, žel (kakor se sliši iz Laškega) na prodaj pripeljati; taki
, ki niso več za vojaško rabo, bojo že pred dražbo
kako jim je, bili veseli, če je šio na bolje, žalostni, ce ne. Ni jim bila nob ena hiša pregerda, n obe na soba prerevna, nob ena postelja prenagnjusna, noben duh prezopero.
Povsod solepo to!ažili: „Bo že Bog zdravje dal, va-nj upajte! prodali, ker so od več —	—a itd. Na večer so šli, vernivši se iz Bistrice — ^ - —a	----
*
ki
ne bojte se
konji
zaznamovani z narobe vžganim znamenjem; tištim pa so še za vojaštvo pripravni in se bojo zdaj Ie zatega voljo
malo znamenje; taki
?
se bo vžgalo
se bojo spet radi nazaj kupili, če bo potreba.
v Koritnice, v vas, kjer je veliko siromaštva doma, in zbor naravoslovcov in zdravnikov
kjer je kolera tako zlo razsajala. Tam so jih spremljali spet
- w	^	V.	m mm	« i	I i V i
9
Veliki
ki je imel biti prihodnji
mesec na Dunaji, je zavoljo kolere přestavljen na pri-
1 •	1 A	W~W	»	• « V	#	i •	9	m	- v _
ondašnji gosp. fajmošter Mali po vsih hisah. Ne morem	hodnje leto. — Zadujič smo přinesli novico, da so angležke
povedati, s kakim nadušenjem so g. fajmošter pravili od	jn francozke ladije prijete Sveaborg; danes vémo več
obnašanja premilega gospoda v Koritnicab. Cez gnoj so	povedati; kaj pa je bil konec tega napada, naj sodijo bravci
serčno koračili do bolnika, ki je v hlevi ležal zavolj po-	samj# Franeozki vladni časnik „Moniteur" namreč iz Pa-manjkanja prostora v hiši; po lestvicah so lazili na oder
bolnega reveža obiskat. Vse so hotli tolaziti, vsim s svojo
kaj si je mo-
za
ljudomilo vprićnostjo terpljenje polajšati.
gel
misliti revež, ki je imel za blazino šopek sená
riza pise: „da mesto ni druzega kot pepél; terdnjave in baterije so deloma pokončane; Sveaborg je komaj več spoznati". Iz Petrograda pa naznanjajo Rusi: „bombar-

odejo šop slame , za prepogo pajčevine, za strežaja okuženi zrak, ko je čutil pri sebi tako visocega obiskavca! Gotovo je vsacemu že vpričnost preblagega gospoda sladko tolažbo v tužne goreče persi vlila; vsim zdravim je pa ta Njihova
dovanje Sveaborga je potihnilo in ni ne baterijam ne ter dnjavam škode prizadjalo; nektere hiše so pogorele.
Hel-
singforsu se ni nič žale
ga
zgodilo ;
ena
angležka
fregata
ni več za boj; ladije sovražnika so jadrale proti Nargenu^.
Tudi na Krimu je bil hud boj 16. t. m. 01 rusov-pot prelep izgled vnudila, da sedaj več tako straha ne tre- 8ke straní še ni nič naznanjenega, kako se je končala ta
petajo, ter je marsikomu porosila že velo cvetlico „ljubezni bližnjega", da je oživěla. Naročili so tudi, da se ima vsaki dan 10 funtov mesa v Koritnice, 10 v Zagorje iz Bistrice poslati, ki naj se revnišim razdelí, ker vedi, čast. braveći
bitva; iz Pariza in Londona pa se piše, da je rusovski general Liprandi z 50 do 60.000 vojaki planil nad francozko
in sardinsko armado na Cer naj i; 3 ure je vojska terpela; rusovska armada jo je nazaj potegnilain4 do 5000 ljudi
Več od te bitve
zguba je
m a n j s a
Angležki vojskovodja Simpson
da pri nas se zlasti v borniših hišah že več let celó nič	zgubila; naša
druzega ne jé, kot koruza po trikrat na dan. Koliko	se bo tedaj še le zvedllo.
dobrega ste tedaj storili, mili poglavar! Gorečo Ijubezen	je 16. dan t. m. poslal sledečo novico v London: „Pelis-
do sebe ste vcepiii za včs čas svojega življenja v serca	8ier in jez svasklenila, da bova jutri začela iz an-
Pivčanov; po Vaši vsestranski tolažbi in pomoci okrepčani	gležkih iu francozkih baterij bombe metati v
reveži bodo prosili Večnega za biagor Vaš, za blagoslov
Sevastopolj
a
Omer-paša je nek še zmiraj v Ca
od zgoraj, in Bog ga bo gotovo v obilni meri izlil cez rigradu; on boče z vso tursko armado na azijatiško
Vas in Vaše!
Veliko kmetovavcov me jevprašalo: kdo
bojišče se podati ; vlada mu pa tega ne dovoli.
V Ma-
da so ta gospod, in ko jim povem, kaj in kako, sem vidil 8iaku poleg Carigrada se zbira francozka armada spet v
v marsikakem očesu solzico; roke so nekteri sklenili pogledali proti nebu stotavžentkrat lonaj!

u
milo
in djaii ginjenega serca: „Bog Jim
taborišču , kar je znamenje novih naménov. Omer-paša pravi,
Bolezen je pri nas vse iz pravega reda spravila. Tam
da zavezniki ne bojo pred Sevastopoljem nic opravili kler nimajo 300.000 vojakov ondi. Mazzinisti spet noč in dan na
i
nogah,
■■■PB»-
Na L a š k e m so nek in Napolitansko
pa tam vidim se travo za kositi; pšenice, ki je letos po- 80 8j Dek posebno izvolili, da bi odtod vneli plamen preku-
sebno lepa, je še veliko za zeti, ker domaće ževke ali so bolne ali strežejo bolnim, leške pa nočejo blizo. Tode vse
cije. Ker napolitanska vlada ne derži s Francozi in An gleži, menijo, da jim je to voda na njih malin.
Napose bo polagoma storilo, samo Bog nam kaj^ kmalo bolezen leonov dan je pretekel brez posebne porajtbe; bil je kakor vsaka druga nedelja; le v gledišćih, kjer ni bilo nić
odverni!
P. D. Pivčan.
Iz Ljubljane. Kakor po vsih glavnih mestih austri-
janskega cesarstva je bil tudi v Ljubljani god (25. rojstni dan) Njih veličanstva presvitlega cesarja Franc-Jožefa s cerkveno slovesnostjo v stolni cerkvi v saboto praznovan; grom topov na grada je že zjutraj ob petih oznanoval praznični dan. — Gosp. Joahim Oblak je za pravega učitelja prosto-ročnega risanja na ljublj. realni soli
plaćati, je bilo ljudi, da se je vse terlo.
Nažanek po
Francozkem je dober sređen; nadjajo se, da bo žitna cena padla pod ceno poslednjih 2 let. — Ker so na Ruso vsk em začeli tudi otroke oblačiti v uniformo deržav-nih brambovcov, je car ukazal, naj se sicer ta obleka ne prepovéduje, vendar ne smejo otroci epuletov na suknji io ne križa na kapi imeti.
poterjen
»
gosp. dr. Reichel pa iz Ljubljane na c. k.
gimnazij na Dunaj přestav!jen.
Milodari
9
poslani na Krajnsko za reveže. ki so za kolero na Krajnskem ebo
leli: Iz Voloske 3 fl.
?
iz M. C. duhoven ljublj. skofije 8 fl.
Odg
vrednik : Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik: Jožef Blaznik