Tel.: 0601 43 433 0601 54 620 0601 54 625 VARNOSTNO NADZORNI CENTER HRASTNIK Tel.: 0601 43 184 24 UR DNEVO DISKRETEN, ZANESLJIV IN KOREKTEN POSLOVNI PARTNER! mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p., 1410 Zagorje, Selo 65 telefon: prodaja 0601/64-729, servis 0601/63-399 Kako biti hiter in prihraniti 2500 DEM? Z mazdo 323 F “Past” za samo 25.490 DEM. AKCIJA KADAR MAZDA ZNIŽUJE CENE KONKURENCO DVIGNE V ZRAK PORABA PO M VEG IZVEN MESTA 6,3 l/100km DA BOMO HITREJE SKLENILI POSEL: 323 F 1.5i 16V “Fast” IMA dvojno ameriško zračno blazino, prednjo IN bočno zaščito pred udarci, varnostno skrinjico,merilnik vrtljajev, el. antena, zvočniki, el. nastavljiva zunanja ogledala, električni pomik stekel, višinsko nastavljiv servo volan IN centralno zaklepanje. ODSLEJ PO ENKRATNI SUPER CENI: 25.490 DEM. Na voljo v omejenem številu ^ i • TESTNE VOŽNJE, STARO ZA NOVO VSAK DAN OD 8-18 ure, sobota 9-13 ure CENOVNO ZNIŽANJE MODELOV LETNIK 1997 3 letna polna garancija, 6 let proti rji V0 mazoa MAZDA NAJ BO PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LICARSTVO-KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASURIT - RENT-A-CAR UVODNIK Spoštovane bralke in bralci, ljubitelji naše prečudovite vlade, ki vam vseskozi trosi "gnoj" v obliki podražitev in praznih obljub, spet je pred vami nova številka časopisa Zasavc, Obljubim, da vam tudi tokrat ob prebiranju ne bo dolgčas, saj je kot vedno, tudi tokrat zanimiv in verjamem, da se bo za vsakogar našlo nekaj. Ja, omenil sem našo vlado in s tem seveda tudi naše poslance. Sedaj nas niti več ne morejo presenetiti z raznoraznimi podražitvami. Ta mesec me je "po žepu udarilo plačilo cestnine, ki je, kot verjetno že veste, dražja za 50%. Ob tem se mi nehote poraja vprašanje, kam sploh ta denar gre. V obljube, obljube, ki pa se potem razblinijo takoj po tem, ko so znani rezultati volitev..,. Ob vseh podražitvah (pravkar nas je udarila podražitev bencina), se lahko vprašamo, kdaj bomo priča kakšni pocenitvi. Ob SVETEM NIKOLI! Pocenitev bencina je verjetno mogoča le v primeru, da nam bodo proizvajalci in vlada ob vseh nemogočih stvareh ponudili "bencin brez holesterola". A bi bilo za politike bolje, da bi nam nudili obljube brez pretiravanja, da ljudstvo ob njihovih obljubah ne bi preveč obremenjevalo kanalizacije,- saj veste o čem govorim - o kozlanju! Toda ne sekirajte se preveč, baje, da bomo v najkrajšem možnem času prišli v Evropo - HUUUUUKAAAA! Evropa je tu. Za razliko od politikov se jaz že počutim, kot da bi bil v Evropi - seveda, če pogledam na cene živil, storitev, zneske računov. Naj se politiki vprašajo, kdaj bomo v Evropo prišli tudi po plačah. Čeprav sem v šoli imel probleme z matematiko, pa brez težav izračunam, da se marsikomu računica že sedaj ne izide, kaj šele potem, ko bomo v Evropi. Ob "500 markah" povprečne plače (katerim se v podjetjih niso zvišale že ne vem koliko časa) in ob vsakodnevnih podražitvali bodo v Evropo sposobni stopiti le naši politiki in direktorji. Evropa gor in dol, Zasavc bo vedno tu (upajmo, da se ne bo prevečkrat podražil), da vam bo povedal, kaj se je zgodilo pri sosedovih. Peter Motnikar i J n- 8 22 -V_A- 31 34 KDO FO POBIRAL PARKIRNINO V TRBOVLJAH? BODO IZLAKE OBČINA? KŠEFTI PISMA BRALCEV ŠE 0 LET 3 ANKETA: JEZA INTERVJU: JAKOB ŠTROVS LITERARNA UGANKA ADI SMOLAR NA DOLU VELIK USPEH MLADIH KISOVŠKIH SKAKALCEV Naslovnica: OBLIKOVANJE: JURE TORI FOTO: ZAna RoheVH AeZrdhVonaiS^VCHd 0'°nCeU *>• 14J.° Zagorif ob Savi' vd- direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko, tu 1 ' ' 1 FI, "S Kadunc Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika' sp^ejemanmvp^sni^oblik^p1^1 obračunskem o'bdtd3ju'.nar0^nlna “ tUjin° ' '9 DEM ^ ^ V Protivredf°dP-ed naročnine Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časonis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. .7 n 26. SVEČANA 1998 ŽELEZNIŠKO POSTAJALIŠČE BO DOKONČANO, KO BO GOTOVO AVTOBUSNO Postajališče na Obrežju pri Radečah, ki naj bi sodilo v okvir občine Radeče, tako kot celo Obrežje, še vedno buri duhove pri krajanih Radeč in Obrežja. Razlog je v nedodelani podobi železniške postaje Radeče in njene okolice. Na nekatera nepojasnjena vprašanja so Slovenske železnice d.d. oziroma njihova Služba za odnose z javnostmi pojasnili, da je gradnja postajališča Radeč bila predvidena kot del investicije, ki naj bi jo izvajale SŽ d.d. in Občina Radeče. Poleg predvidenega podhoda iz nad kritima stopniščema in dveh peronov so Slovenske železnice d.d. izvedle tudi dostopno pot in zunanjo ureditev, kar ni bilo predvideno v njihovi investiciji, ker je bilo dogovorjeno, da bo Občina Radeče hkrati gradila avtobusno postajo. Pri tem seveda menijo, da so kot eden od investitorjev izpolnili svojo obljubo in izgradili primerno postajališče. Slednji pa na žalost zaradi neurejene okolice, ki jo mora urediti Občina Radeče, ne deluje kot zaključena celota. Občina Radeče je v tem pogledu omejena, saj je njihov občinski proračun premajhen in s tem tudi ni sredstev za izgradnjo in sofinanciranje projekta. Kljub temu pa so Slovenske železnice na svojem delu postajališča začele spreminjati ali pa imajo v načrtu spremembo f podobe. Tu gre predvsem za čakalnice, kjer so do sedaj bili potniki primorani odsedeti v gostišču ali pa ostati pod milim nebom in brez napovedi prihoda vlakov. S tem v zvezi imajo v pripravi projekt celostne podobe postajališč na progah Slovenskih železnic, ki bo med drugimi obravnaval tudi zavetišča za potnike. Na osnovi te naloge bodo postopoma urejali vsa postajališča, med drugimi tudi postajališče v Radečah. S tem bo eden od včasih močnih železničarskih krajev končno dobil nadomestno postajališče. To bo vsaj delno izboljšali slabo cestno podobo povezave in s tem zakotnosti nekdaj prometnega kraja v tem predelu Slovenije. R.Š. ZEMLJIŠČA SO, KJE SO LASTNIKI? Javne površine, med katere sodijo parkirni prostori, so v uporabi vseh državljanov. Tu je še povsem jasno, zatika pa se pri upravljalnih in pobiralcih parkirnine. Težave s takimi vrstami lastništev se po slovenskih občinah še niso končale. Prav slednje velja tudi za občino Trbovlje, kjer jei takih zadev še več. Mednje zagotovo sodi nejasnost okrog zemljišča, nag katerem je do pred kratkim stala okrepčevalnica (ali po gostinsko bife) pri I železniški postaji Trbovlje. Železnica kot lastnica se nikakor ne bo odpovedala lastništvu in bo verjetno dala ta del v najem občini Trbovlje. Slednja bo pri pogodbi, sklenjeni s tem podjetjem, pristala na to, da železnici ne bo potrebno plačevati prispevka, občini pa ne najemnino za ta del zemljišča. Tu naj bi se po tem, ko je občind odkupila objekt (v katerem je bil lokal) in ga porušila, pred tem pa-vse delno pokrila in s tem pričela z izgradnjo 16 parkirnih prostorov in nove avtpbusne postaje. Vendar je tu še več nerešenih zadev, med katerimi je parkirni prostor za tovornjake pri Sušniku, parkirni prostori in tržnica v centru mesta in parkirni prostori pri bolnišnici Trbovlje. Pri prvem primeru še vedno ni jasno, kdo naj bi pobiral parkirnino in kako. Predlog je, da bi Cementarna kot naj večja uporabnica za svoje kupce prevzela v najem ali pa celo postala lastnica. S tem bi tudi ona sama pobirala parkirnino in jo plačevala v za to določen sklad na občini Trbovlje, namesto da parkirnino pobirajo komunalni redarstveniki. Podoben in še hujši je primer nerešenega dokončanja in upravljanja s parkirnimi prostori pri bolnišnici v Trbovljah. Tu nastopa še dejstvo, daje del zemljišča v lastninskem postopku in ga bolnišnica ne more prevzeti ne v last, ne v najem. Pomembno delo bo opravljeno, ko bodo poleg opredelitve koncesije in koncesionarja za parkirne prostore po mestu v času tržnih dni razmislili in našli prostor za novo tržnico. A to je že druga zgodba! ZASAVČEVA LAMPA Našo tokratno Zasavčevo lampo prižigamo OPTIKI IRENI TRAMPUŠ, katere izložbo je velik užitek gledati. Vsake toliko časa je izložba spremenjena in tisti, ki delamo v poslovni stavbi na Cesti 20.julija 2c in vsi obiskovalci smo navdušeni nad raznoraznimi motivi (tudi otroškimi). Pri gledanju izložbe se vidi, daje vsaka izložba skrbno načrtovana. V želji, da bo "spoštovana soseda" z izbranimi motivi v založbi nadaljevala tudi v prihodnje, gre lampa zanesljivo in zasluženo v prave roke. Irlmpuš C*'- S - rjfv v LAMPIČA Že pred časom smo pisali o tem, kako so gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Ravenska vas počistili vso nesnago na "svoji strani hriba" in s tem prispevali delček k ohranitvi lepšega in čistejšega Zasavja. PRANGERČEK Obenem pa prižigamo tudi prangerček vsem prebivalcem Bevškega, kateri meji na Ravensko vas. Če so mislili, dajim bodo gasilci počistili še njihovo stran hriba, so se grdo zmotili. NIČ PA SE NE BODO ZMOTILI S TEM, DA BODO SVOJO STRAN HRIBA POČISTILI IN MORDA POTEM ZAŽIVELI BOLJ ZDRAVO! MALI OGLAS - DRUGIČ V prejšnji številki Zasavca smo objavili oglas, da svojega lastnika išče zelen fotelj, ki žalostno propada v potoku Medija. Ker se na oglas ni nihče javil, sedaj oglas objavljamo že drugič in sicer je namenjen "uradu za najdene predmete" (Javno komunalno podjetje). Upajmo, da se bo "urad" le zganil in odstranil "zelenega lepotca!" ^4 i. ^ V DELAVSKEM DOMU SO OBNOVILI GALERIJSKE PROSTORE Pred krtkim so obnovili galerijske prostore Likovne galerije Trbovlje v Delavskem domu Trbovlje. To se je zgodilo po 25-ih letih, odkar je posebni gradbeni in organizacijski odbor ob deseti obletnici Relika poskrbel za adaptacijo kletnih prostorov pod gledališko dvorano za galerijske namene. Prostori so sedaj znova prebeljeni, reflektorji obnovljeni in luči kompletirane. Občutek zapuščenosti in neurejenosti seje umaknil večji osvetljenosti in urejenosti ter boljšemu počutju. S tem je galerija mnogo pridobila. Zaželjeno je le, da bi bili ti prostori bolje izkoriščeni za razstavne namene. U. POČITNIŠKO KRATKOČASENJE V TRBOVLJAH Center za socialno delo v Trbovljah je tudi za letošnje zimske šolske počitnice, ki so trajale od 16.do 22.februarja, pripravil program koristnega sodelovanja šolarjev v tem času. Tudi tokrat so ta program poimenovali počitniško kratkočasenje. V tem času so se šolarji, pretežno učenci osnovnih šol, vsak dan od 9 do 13 ure mudili v domu Svoboda pri izdelavi pustnih mask, voščilnic, udeleževali so se izletov, izpeljali so kviz z družabnimi igrami in še kaj. Program kratkočasenja je bil pester, zanimiv, razvedrilen ter seveda poučen in so ga vodili usposobljeni mentorji. tl. NAMESTO CERKVE LE PASTORALNI OBJEKT Upravna enota Trbovlje je konec januarja letos izdala lokacijsko dovoljenje za zgraditev nadomestnega objekta za pastoralno dejavnost. Trboveljska župnija se že od leta 1985 dalje prizadeva, da bi v spodnjem delu Trbovelj zgradili cerkev, vendar to doslej iz raznih razlogov ni uspelo. V odkupljeni Mestnikovi hiši so uredili le kapelo. Tuje bila predvidena gradnja nove cerkve. Nov pastoralni objekt ne bo imel zvonika, niti izgleda stanovanjskega objekta. Ker se sedanja zgradba, torej bivša Mestnikova hiša podira, se je župnija skupno s škofijo odločila za zgraditev nadomestnega objekta, ki bo služil veroučnim in podobnim potrebam. Objekt torej ne bo imel zvonika oziroma videza cerkve. IL. MLADINSKA KOMISIJA PZS IZDALA BROŠURO Pred kratkim je Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije izdala brošuro z zelo pestro vsebino. Vsa planinska društva, posebno pa še njihove mladinske odseke, seznanja s tečaji za vodnike, izpopolnjevanjem vodnikov, seminarjih in še o čem. Predsednik te komisije, Bojan Rotovnik, je za uvod napisal nekaj besed o gorništvu kot načinu življenja. V uvodu omenja, da bi morali poiskati neko srednjo pot med vsemi zahtevami sedanjega časa, zato moramo ostati zvesti našemu načinu življenja, ne pa "ameriškemu" načinu, ki nam preko ekranov vsiljuje iz dneva v dan potrebo po raznih potrošnih dobrinah. IL ODLOMKI IZ PLANINSKE ROŽE Letošnji zimski koncert mešanega pevskega zbora zvon iz Šmartna pri Litiji, ki gaje posvetil slovenskemu kulturnemu prazniku, je potekal nekoliko drugače kot doslej. V prvem delu je zbor pod vodstvom Marjance Vidic zapel štiri ljubezenske pesmi, v drugem delu pa so se predstavili gostje; pevke in pevci KUD Fran Levstik iz Gabrovke, kijih vodi Marjana Kolar. Tretji del je pripadel spet domačinom, ki so izvajali (ob klavirski spremljavi pianistke Urške Vidic) odlomke iz Gobčeve operete Planinska roža, ki sojo naštudirali pred osmimi leti. Scena in vezno besedilo za koncert je bilo delo povezovalke Magde Omahen. Boris Žužek KONCERT TREH PEVSKIH ZBOROV V petek, 13.februarja je v Delavskem domu v Trbovljah potekal koncert treh pevskih zborov. V organizaciji MePZ Slavček Svobode Center Trbovlje so tokrat nastopili MePZ KUD Ivan Novak-Očka iz Tacna pod vodstvom Franca Gornika, Dekliška skupina MPZ Trbovlje pod vodstvom Kiti Virt in MePZ Slavček pod vodstvom Barbare Glas. Vsi ti zbori so peli narodne pesmi v raznih priredbah. IL. BALETNI JUBILEJ V litijski glasbeni šoli poučuje balet že dvajset let Žužana Bartha in ob tem jubileju je pripravila v dvorani na Stavbah baletni večer, na katerem so sodelovali tudi učenci in učenke baletnega oddelka Glasbene šole Hrastnik. V koreografiji učiteljice Žužane so plesalke in plesalci predstavili obiskovalcem štiri baletne točke; dve na moderno glasbo (Prebujanje, Srečanja) in dve na klasično (V parku, Baletna šola). Baletnemu večeru je prisostvoval tudi slovenski baletni umetnik ter koreograf dr. Henrik Neubauer, program pa je povezovala Maja Sevljak. Boris Žužek DOKAZILO ZA UŽIVANJE VARSTVENEGA DODATKA Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je pred kratkim objavil obvestilo uživalcem varstvenega dodatka, da morajo na temelju obstoječih predpisov predložiti zavodu do 31 .marca 1998 dokazila o dohodkih, ki so jih prejeli v preteklem koledarskem letu. Gre torej za predložitev potrdila o premoženjskem stanju in druga dokazila o svojih dohodkih in prejemkih in o dohodkih in prejemkih drugih družinskih članov v letu 1997. Če uživalec tega ne bo predložil do konca marca letos, mu bodo varstveni dodatek s 1 .majem letos prenehali izplačevati. V ta namen imajo na razpolago na Območni enoti zavoda poseben obrazec z naslovom "Zahteva za nadalnje uživanje varstvenega dodatka". Sicer pa je vsak uživalec tega dodatka dolžan Zavodu sporočiti vsako spremembo, ki vpliva na njihovo pravico do prejemanja pokojnine z varstvenim dodatkom. IL. NEVLADNE OKOLJSKE ORGANIZACIJE V TRBOVLJAH Slovenski E Forum je skupaj z zasavsko ekološko skupino - EKOS Zasavje in Slovenskim ekološkim gibanjem nameraval v četrtek, 12.2.1998 v Trbovljah organizirati posvetovanje, namenjeno oblikovanju stališč okoljskih nevladnih organizacij glede gradnje TET3. Zamišljeno je bilo, da bodo v prvem delu RTH in TET predstavili svoje argumente v prid gradnji tega objekta, strokovnjaki Slovenskega E Foruma pa predstavili problem v luči celovitega načrtovanja za učinkovito rabo energije v Sloveniji ter zmanjševanja toplogrednih plinov. V drugem delu bi sledilo oblikovanje pobude Mrežja okoljskih NVO ter način njene javne predstavitve. O namenu, poteku in rezultatih srečanja so nameravali javnost obvestiti prek izjave za javnost in prek tiskovne konference v Trbovljah. Na to srečanje so vabili vse okoljske nevladne organizacije, po spisku Slovenske pisarne Regionalnega okoljskega centra za srednjo in vzhodno Evropo, predstavnike TET, predstavnike RTH in vse strokovnjake Slovenskega E Foruma. Iz njihovega vabila je bilo razvidno, da gre za interno srečanje okoljskih NVO in ne za javno tribuno. V medijih seje v sredo, 11.2. pojavilo sporočilo, da Slovenski E Forum skupaj z EKOS Zasavje in SEG organizira javno tribuno. Na osnovi te informacije so svojo udeležbo začele najavljati zelene politične stranke ter nekateri drugi. "V nastalih okoliščinah srečanja ne bi mogli izpeljati kot je bilo zamišljeno", so zapisali organizatorji in ga zato prestavili do konca marca. Kljub temu so se nekatere nevladne okoljske organizacije vseeno srečale v Trbovljah, vendar na neformalnem, prijetnem in prijateljskem srečanju, kjer so si izmenjali nekatera stališča o TET3 s predstavniki RTH in TET. Aleš Matko POTRJEN OSNUTEK PREDLOGA ZA USTANOVITEV OBČINE IZLAKE V začetku februarja je bila 1. seja odbora pri svetu KS Izlake za ustanovitev občine Izlake. Po seji nam je predsednik odbora ter avtor osnutka predloga, prof. Jože Lebar povedal, da je bila glavna tema dnevnega reda obravnava osnutka predloga državnemu zboru za ustanovitev občine. Po zakonu o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij mora predlog vsebovati razlage, ki utemeljujejo ustanovitev občin na tem območju (geografski, zgodovinski, narodnostni, obmejni in gospodarski). Odbor, ki seje povečal za nekaj novih članov, se je s konceptom osnutka predloga strinjal in ga po krajši razpravi v celoti sprejel. V najkrajšem času bo oddan državnemu zboru. Medtem pa bodo opravili razgovore z izlaškimi podjetniki in obrtniki. Tekst in foto: Igor Gošte LETNA KONFERENCA 00 SDS TRBOVLJE Trboveljski socialdemokrati, pod vodstvom Slavka Kmetiča, so 13.2., dan pred deveto obletnico SDS pripravili redno letno konferenco. Edina občinska svetnica SDS Aleksandra Forte je slikovito opisala gospodarsko in socialno stanje v Trbovljah z besedami "Umiranje na obroke". Pravi, da seje v zadnjih 10 letih zaposlenost v Trbovljah domala prepolovila, daje nezaposlenost že okoli 18%, da se v trboveljski porodnišnici rodi vse manj Trboveljčanov, mladi iz mesta odhajajo, žal pa ima Trbovlje tudi nečastno tretje mesto med slovenskimi občinami po številu samomorov. Po njenem mnenju so za tako stanje krive izključno politične stranke kontinuitete. Na naše vprašanje, kakšno je mnenje socialdemokratov Trbovelj o^ gradnji TET 3, je Kmetič odgovoril: "Mi si vsekakor želimo gradnjo, saj izgradnja TET 3 zagotavlja ohranitev mnogih delavnih mest, vendar ni pomembno kaj želimo ali mislimo mi, temveč kako se bo odločila vladajoča LDS, za katero pa vemo, da ji je največkrat pomemben le ekonomski in ne socialni vidik." Ob koncu konference je gost, poslanec Franc Jazbec z nekaj besedami zbranim predstavil še delo poslanca v Državnem zboru. Igor Gošte PROJEKT "VSE 0 SRCU" Sedmošolci Osnovne šole v Šmartnem pri Litiji vsako leto ob Valentinovem zaključijo projekt "Vse o srcu" in tudi letos se niso izneverili tradiciji. Svoje delo, ki je pod vodstvom mentorjev potekalo pri biologiji, gospodinjstvu, slovenščini, športni vzgoji in razrednih urah, so predstavili staršem in sošolcem z bogato razstavo in zloženko, o nevarnostih visokega J. 77 n č unrr; krvnega tlaka pa je spregovorila dr. Renata Kopriva, zdravnica iz litijskega zdravstvenega doma. Boris Žužek GIMNAZIJCI SO SE PREDSTAVILI Tik pred zimskimi počitnicami so se dijaki litijske gimnazije prvič predstavili javnosti s kulturnim programom; za ta nastop so izbrali februar, mesec kulture in pomladnega prebujenja. V dvorani na Stavbah so v prvem delu spregovorili o valentinovanju, prazniku ljubezni, ki se tudi pri nas vse bolj uveljavlja, v drugem delu pa so recitirali ljubezenske pesmi domačih in tujih avtorjev. Programje pripravila profesorica Tatjana Logaj ob sodelovanju dijakov in profesorjev litijske gimnazije, ki je začela z delom v tekočem šolskem letu. Boris Žužek SREČANJE KMETIČA S LAFONTANEJEM Slavka Kmetiča, predsednika KNSS Neodvisnost, je deželno vodstvo NRW povabilo na 14.kongres SPD (Socialdemokratska stranka Nemčije) dežele NRW. Slavko Kmetič je obisk izkoristil za srečanja in poglobljene pogovore s pomembnimi predstavniki političnega dogajanja, tudi z Oskarjem Lafontanejem. predsednikom SPD Nemčija, ki je na kongresu požel največ navdušenja. S kolegom Drago Torejem sta imela uspešne pogovore tudi s finančnim ministrom Heinzem Schleusserjcm, ministrom za delo, socialo in zdravstvo Axelom Horstmanom, ministrom za gospodarstvo VVolfganom Klementsom, sešla pa sta se še z VVilfriedom Kuckelkornom, poslancem evropskega parlamenta ter vodjo komisije za socialna vprašanja. Ko sta mu npr. predstavila predlog zakona o železnici na SŽ, v kateri so tudi členi o "pravici" do stavke, se je ob branju besedila tako zgrozil, da ju je vprašal, ali sploh lahko svobodno potujeta ali sta v Nemčiji ilegalno. Obljubil jima je pomoč s strani bruseljske komisije. V času dvodnevnega kongresa sta se slovenska predstavnika udeležila tudi (še) mirnih demonstraciji približno 5000 rudarjev iz rjavega premoga, ki so protestirali proti oviranju "zelenih", ki so v deželni vladi skupaj s SPD in ne dovolijo širjenja dnevnega kopa rudnika Gerzvveiler II. Igor Gošte Slavko Kmetič z Oskarjem Lafontanejem in s sindikalistom, rojakom Maksem Korošcem. RADEČEPAPIR NA POTI IZ RDEČIH ŠTEVILK V papirnici Radečepapirju so se pred letom in pol spoprijeli z reševanjem iz velike zadolženosti in izgube jugo tržišča in se v preteklem letu uspeli delno rešiti najhujših spon. Dosežena realizacija znaša skoraj 40 tisoč ton izdelkov, kar je proizvodnja na strojih. Poslovni rezultat kljub relativno visoki proizvodnji verjetno ne bo ugoden, predvsem zaradi tega, ker se nekatere stvari vlečejo še iz leta 1990. Gre za tako imenovano čiščenje njihovih kupcev, za različne odpise, popuste (odpise), usklajevanje salda in iz tega sledi tudi določeno zmanjšanje obsega. To je pomembno, saj je obseg, ki ga danes predstavljajo realen, in to 6,2 milijarde tolarjev prodaje. Obenem je ta del ustrezno zavarovan s plačili in selekcijo kupcev, kateri njihove proizvode resnično potrebujejo, ter sojih pripravljeni tudi kupiti. Imeli so precej težav z vzdrževanjem stroja z različnimi preskrbami repro materiala in je bil t.i. izmet precej visok. Zato je bilo prodane robe približno 38 tisoč ton letno, toliko kot je bilo tudi načrtovano in celo nekaj nad načrtom leta 1997. Po strukturah prodaje je največ grafičnih papirjev, ki jih izdelujejo v večini in so v višini prodaje bili preseženi. Medtem so vrednostni in zaščiteni papirji, kjer je postopek pridobivanja novih oz. ohranjanja stalnih kupcev nekoliko daljši, bili izkoriščeni 60-70 odstotno. V letošnjem letu poskušajo na področju grafičnih papirjev in kartonov doseči 2 do 3 odstotno rast. Računajo, da se bo njihova realizacija dvignila za 10 odstotkov in se s tem približala 6,5 milijardam letne prodaje. Visoki so ostali bančni stroški, saj banke poberejo samo obresti na stare dolgove letno v višini 2,5 milijona mark. Rudi Špan MODNI SALON POTROŠNJE V ZAGORJU Trgovsko podjetje Potrošnja je s 7.januarjem postala delniška družba z večinskim lastnim deležem. Osnovna dejavnost družbe je prodaja živilskih izdelkov v večih poslovalnicah v Zagorju, vključno z belo tehniko in tekstilom. Prav na področju tekstilne ponudbe so ugotovili, da primanjkuje vrhunskih izdelkov. V želji približati visoko modo in unikatne izdelke slovenskih proizvajalcev čim bližje zasavskim potrošnikom, so v soboto 14.februarja v bivših prostorih Tinkare, na Kidričevi cesti v Zagorju, odprli Modni salon. V novem salonu so na voljo Murini moški suknjiči, hlače in srajce, Labodovi ženski kompleti s hlačami ali krilom, kravate Svilanit, žensko in moško perilo Hubert, pokrivala Capo, ženske torbice Toko line, Univerzale in drugi proizvajalci. Celotna investicija v salon je znašala 12 mio SIT iz lastnih sredstev. ZAna DIGITALIZACIJA TELEFONIJE V ZASAVJU Telekom Slovenije - PE Trbovlje je doslej opravil na področju modernizacije telefonije na našem zasavskem območju v zadnjih letih zelo veliko dela, bodisi pri obnavljanju telefonskih central, ali pri obnavljanju oz. nameščanju novih kablov, postavitvi novih telefonskih govorilnic, predvsem pa pri zviševanju števila telefonskih naročnikov. V zadnjem času so se predvsem lotili digitalizacije telefonskega prometa. Tako so npr. v noči od 13. na 14.februar po daljših pripravah preklopili telefonske naročnike, katerih številka se je na območju Zasavja začela z 21, od analognih na digitalni sistem. Delo so opravili brez kakih večjih zastojev. Preklop so opravili v centrali v Trbovljah na Trgu revolucije. Z digitalizacijo telefonije v Zasavju bodo Telekomovci nadaljevali tudi v bodoče. T.L. V CEMENTARNI ODSTRANJUJEJO STARE OBJEKTE Zadnje tedne je SGP Zasavje po naročilu Cementarne Trbovlje postopoma rušilo stare, dotrajane objekte, ki niso več služili svojemu namenu. Z rušenjem bodo postopoma nadaljevali tudi v naslednjih letih. Med objekti, ki sojih porušili za elektrofilter, sušilnica premoga, temelji peči za žaganje klinkerja, naprave pri bivši Kruppovi peči. Pridobljeni prostor bodo namenili za zgraditev novih naprav. Rušitvena dela so veljala milijon nemških mark. T.L. LOVSKI DOM POD PRVINAMI Lovski dom pod Prvinami je s 6.februarjem spet zaživel. Oskrbo doma je prevzelo podjetje Levanija iz Ljubljane. Dom je od torka do četrtka odprt od 12.00 do 23.00, ob petkih, sobotah in nedeljah pa od 10.00 do 00.00. Vsak dan nudijo lovski golaž, pečenice, krvavice in ričet, v prihodnosti pa se bo njihova ponudba razširila tudi na nedeljska kosila. Podjetnica Anita Jamnik načrtuje preureditev zgornjih prostorov, s čimer se bo pridobila soba za zaključene družbe. ZAna ADC - AVTO DELI CULE TUDI V TRBOVLJAH Kot smo že v prejšnji številki Zasavca napovedali, je podjetnik Iztok Ule po poslovalnici v Zagorju na Cesti zmage 53 odprl trgovino še v Trbovljah na Vodenski 23 (v istih prostorih, kjer je bila prej trgovina As. V njej vam nudijo vso opremo za vsa vozila. Tudi v Trbovljah je "moto" trgovine, da vse, kar trenutno nimajo na razpolago, nabavijo v 24-ih urah. Sicer pa trgovino odprto v istiem času tako v Zagorju, kot v Trbovljah in sicer ob delavnikih od 8.00 do 19.00, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00 ure. Peter Motnikar Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. •- #•— »M*«*- J J J J- J 4 1 Spoštovani bralci in bralke! Ponovno smo vas posebej dolžni opozoriti na dolžino vaših pisem. Kot je vseskozi napisano v opozorilu, so lahko pisma bralcev dolga le do 30 tipkanih vrstic. Zavedamo se, da je neodtuljiva človekova pravica, da ni mogoče krajšati ali spreminjati pisem brez soglasja avtorja. A nam to novinarski kodeks vseeno dopušča, ker vseskozi objavljamo stalno opozorilo o priporočeni dolžini. Tokrat smo naredili izjemo in pisem nismo krajšali, ker gre pri TET3 za občutljivo temo, pri pismu o tehničnem pregledu pa ste po dolgem času napisali pohvalno pismo (in ne grajo), kar gre pozdraviti. Na naše uredništvo je prispelo tudi odprto pismo Zelenih Slovenije in Zelene alternative Slovenije, toda pismo je več kot predolgo. Zato bomo kontaktirali z obema strankama in vam bomo skušali skrajšano verzijo posredovati v naslednji številki. V bodoče pa se bomo držali omejenosti 30 vrstic, zato vas prosimo za razumevanje, da se boste te omejitve držali tudi sami. Uredništvo ŠE0TET3 ALI SKRIVALNICE SE NADALJUJEJO Ena bolj vročih tem zadnjih treh mesecev je prav gotovo polemika o gradnji da ali ne nadomestnega objekta TET3. Razlogov za in proti je bilo naštetih več kot dovolj, tako, da si je vsakdo lahko ustvaril lastno mnenje o upravičenosti take gradnje. Bolj kot same polemike, ki so omejene na medijske predstavitve, pa je zanimiv način argumentacije in dela predlagateljev in zagovornikov te gradnje. Za objektivno zgodbo je treba povedati, da se je javna polemika o tem začela v Trbovljah, kjer so predlagatelji referendumske pobude o predlaganem poroštvu Republike Slovenije za najetje kreditov za gradnjo TET3 organizirali javno in za vse odprto posvetovanje, organizatorji pa so bili: Inštitut za obnovljive vire iz Kranja (nevladna organizacija). Zeleni Slovenije (politična stranka), EKOS (nevladna organizacija), med udeleženci posveta pa tudi zagovorniki gradnje iz RTH (Rudnik Trbovlje-Hrastnik) in predstavniki sedanje termoelektrarne TET2, med zainteresirano publiko, ki je je bilo nad vsemi pričakovanji, pa tudi občani iz Trbovelj in sosednjih zasavskih občin, kot tudi predstavniki ostalih zelenih strank in nevladnih okoljskih organizacij (gospod Šešerko-Zelena alternativa, gospod Lipič-SEG). Osnovni namen - javno soočanje argumentov za in proti se je izjalovil, ker so številni prisotni rudarji, spodbujani s strani zagovornikov gradnje iz vrst vodstva TET2 in RTH z medklici z ogorčenjem reagirali na samo pobudo o javni razpravi na to temo, zato seje čez nekaj dni nadaljevala na regionalnem TV Centru, kjer so se srečali na okrogli mizi; 1 predstavnik RTH, 2 predstavnika iz TET2 in 2 člana Zelenih Slovenije. Med okroglo mizo je TV Center z odprtim telefonskim glasovanjem preverjal javno mnenje ZA in PROTI in več jih je bilo za gradnjo (povprečno 67% ZA in 33% PROTI). Članki v časopisu so reflektirali obe mnenji, odvisno od piscev in od usmeritve posamičnega medija, vendar je vse to demokracija in prav je, daje tako. Grozljivka seje začela v zadnjih dneh, tik pred parlamentarno obravnavo samega zakona in zopet v Trbovljah, kjer seje vse začelo. Tako imenovani posvet LDS-a kot organizatorja, predstavnikov vlade (minister Dragonja, sekretar Kopše, minister Gantar) parlamenta (poslanca Kopač in Jerič) in zasavskih županov ter predstavnikov RUDIS-a, TET2 in RTH je bil na za javnost zaprti seji. Razen sporočila za javnost ministra Dragonje o celi zadevi nič, prav tako, kot pri Martinu Krpanu: "Minister Gregor pa nič!" Naslednji dan je bila na čast tej zaprti seji na sporedu prestavljena seja občinskega sveta Trbovlje in na vprašanje ene od svetnic županu, ali bo vse informacije dobila le iz časopisa, je dobila pritrdilen odgovor, ker, citiram: "je bila seja zaprta za javnost." Vendar se velika skrivnost nadaljuje s skesanim EKOS-om, ki seje v medijih takoj po prvi okrogli mizi javno skorajda opravičil za svoje prvo soorganizatorstvo in kot odpustek obljubil "tvoren in vsestransko strokoven dialog" s predstavniki RTH in TET2. Rečeno-storjeno! 12.februarja je do posveta resnično prišlo, organizator je bil EKOS Zasavje (mimogrede-občinski proračun jim je namenil 1,5 mio SIT za izvedbo ekološkega tabora), E-forum in SEG. Posvet je bil zopet na zaprti seji, sporočilo za javnost enega od udeležencev na lokalnem radiu po sami seji pa nedvoumen - vse je kristalno jasno, krasno, le voda je malce motna, (juha) pa vroča! Zeleni pa nakladajo red volitvami! Spoštovana gospoda! Mi nakladamo vsaj javno, pod svoje članke se podpisujemo, svojih izjav ne skrivamo, podpise zbiramo v vsem odprti pisarni in to tudi objavimo, vi pa demokracije bodisi ne razumete ali pa seje bojite, mar ne? Anton Ahac, Trbovlje UMAZANE IGRE Zasavsko ekološko skupino -EKOS Zasavje, Slovenski E-forum in Slovensko ekološko gibanje kot organizatorje posveta; Oblikovanje javne pobude mrežja okoljskih NVO glede gradnje TET3 v Trbovljah, sije nekdo z Inštituta za obnovljive vire energije (IOVE) iz Kranja tako grdo privoščil, da je IOVE brez vednosti ali pooblastil podpisanih organizatorjev poslal obvestilo o internem sestanku na STA in v imenu organizatorjev nanj pozval vse, ki bi želeli sodelovati pri dogovoru glede vsebine in oblikovanja javne pobude NVO glede gradnje TET3. Kot predstavnika NVO (nevladne okoljske organizacije) me sigurno zanima, ali je IOVE iz Kranja poslal nepooblaščeno obvestilo v imenu Inštituta ali kot generalni sekretar Zelenih Slovenije. Prav zaradi takšnih nepooblaščenih dejanj so se na posvet med drugimi začeli prijavljati tudi Zeleni Slovenije in Zeleni Trbovelj, ki na takšnem posvetu nimajo kaj iskati, razen če so NVO. Sigurno pa je nekaj resnice v naslednjih dejstvih; projekt TET3 je trenutno v Sloveniji in v Zasavju eden izmed pomembnih projektov, ki bo odločal, kako se bo med drugimi razvijala tudi Občina Trbovlje, saj se pri NVO-jih oz. pri projektu, ker se pač približujejo lokalne volitve, so možni tudi drugačni in "pooblaščeni" pristopi. In tudi če so Zeleni ali kdor koli proti projektu TET3, naj potem ti vsaj predstavijo jasno izdelane študije alternativnih projektov s finančno konstrukcijo, saj lahko konec koncev vsak govori kaj bi bilo boljše. Tudi boljše? Da, če so takšne študije pripravljene, se lahko med sabo primerjajo, drugače pa je vse skupaj nič drugega, kot zavajanje javnosti. Nejasno pri tem je tudi, kako so registrirani Zeleni Slovenije? Ali kot politična stranka ali kot NVO? Če se na takšen posvet prijavijo, so zame NVO. In še eno nerešeno vprašanje: Zeleni očitno še vedno ne ločijo, kdo je nevladna okoljska organizacija - NVO in kdo politična stranka. To vprašanje se pojavlja tudi v javnosti, saj je znano, da so Zeleni razdeljeni na dva dela. Ali so res zeleni in kdo so, pa bodo povedali sami. Zame so nekateri umazani, če ne pa vsaj nekatere njihove igre! Predsednik EKOS Zasavje Aleš Matko USODA RUDARJENJA 1E ODVISNA OD IZGRADNJE TET3 Ozrimo se malo nazaj, približno 15 let. ko smo pričeli resneje pripravljati osnove za izgradnjo nove, rekli smo, nadomestne elektrarne v Trbovljah. Obratovanje obstoječe elektrarne je predvideno do leta 2004; vzrok je izrabljenost in okoljevarstveni, saj nima naprave za čiščenje dimnih plinov. Prvotno smo govorili o TE-TO, kar pomeni, da bi iz nje ogrevali vse tri zasavske doline. O pomenu TET3 je bilo že veliko povedanega na vseh nivojih in verjetno še bo, ne glede na to, kakšna bo odločitev. Po dolgih letih smo tik pred končno odločitvijo o usodi TET3 in rudarjenja v zasavskih dolinah. Se bomo tudi v Trbovljah in Hrastniku kmalu ozirali v mirujoče in zgodovini v spomin puščene rudniške naprave? Usoda rudarjenja je v rokah tistih, ki imajo moč odločanja. So argumenti za ali proti dovolj pretehtani? Bo prevladalo mnenje, da nove elektrarne ne potrebujemo, ker bomo električno energijo proizvajali v drugih in drugačnih energetskih objektih oziroma kupovali v tujini, da bo kljub čistilni napravi še vedno ekološko sporna, da bo cena proizvedene KWh previsoka, itd. Mogoče je odločitev že sprejeta, seveda neformalno, zadnji čas je, da bomo predvsem rudarji izšli iz te obremenjujoče negotovosti. Odločitev za izgradnjo TET-3 je za Zasavje velikega, glede na gospodarsko stanje morda odločilnega pomena in tega se verjetno zaveda veliko število tu živečih. Pomeni še 30 let rudarjenja in zagotavljanja tako potrebnih delovnih mest vezanih na proizvodnjo premoga in električne energije ter posredno tudi drugje. Bo prevladala sociala ali kaj drugega? Odločitev za izgradnjo TET3 bo pomenila veliko odgovornost, saj bo potrebno dokazati, da so se nasprotniki izgradnje motili. Odločitev proti gradnji TET3 bo povzročila velike probleme, ki jih lahko le slutimo. Nasprotniki izgradnje bodo zmagovalci, mogoče pa bomo vsi poraženci. Ni bil namen, da bi napisano imelo pridih pesimizma, še vedno je upanje, da se bodo rudarji tam globoko pod zemljo pridušali -madona, še ga bomo kopali. Anton Koban, Zagorje KAKO JE PRAZNOVALA KS MARNO SVOJ LETOŠNJI KRAJEVNI PRAZNIK Pred leti smo se krajani Marnega odločili, da praznujemo svoj krajevni praznik 12.januarja. Nata datum so gestapovci s svojimi pomagači aretirali precejšnje število naprednih krajanov Marnega. Nekatere so kasneje kot talce postrelili, ostale pa poslali v koncentracijska taborišča (Dachau, Mathausen ). Od teh so se nekateri vsi izčrpani in bolni vrnili; a ne vsi. In kakšno je bilo praznovanje letos? 12.januarja so na Dom krajanov izobesili zastavo, svet KS pa na praznovanje v Radeče v gostišče Jež (a ne vsi člani sveta!)! Kako so praznovali, nam ni znano. Tako je potekalo letošnje praznovanje praznika KS Marno. S takšno odločitvijo sveta KS nismo zadovoljni, posebej še ne oni živeči, ki so 12.januarja bili prisotni na praznovanju. Razočarani krajani in še živeči borci take odločitve vodstva KS ne podpiramo! Zelo zanimiva odločitev obstoječega sveta KS Marno. Rudi Napret, Marno 22 Dol pri Hrastniku TEHNIČNI PREGLEDI ALI PROBLEMI Z GEOMETRIJO Pred kratkim je tudi mojemu jeklenemu konjičku potekla registracija in s tem zavarovanje. Kot vsako leto sem moral tudi tokrat na tehnični pregled. Kam? Do sedaj sem hodil v Ljubljano, v Trbovljah so bili za moje pojme malce pretečni. In ker sem po naravi malce avanturista, pa tudi firbca, sem se odpravil kar v Litijo. Kar bo, pa bo! No, pridem pred Tehnično servisni center LABA, kot ga imenujejo, in se ustavim pred zgradbo. Kam pa zdaj? Malce gledam ljudi skozi steklo avtomobila, pogledam okoli in najdem na tleh eno ne preveč vidno oznako "tehnični pregledi", zraven pa puščico. "OK," si rečem in nadaljujem do novega napisa "tovorni" in "osebni". Jasno, daje moj Jugo težko tovorno vozilo, čeprav včasih peljem cement z njim. Pridem pred velika bela vrata (ne od nebes) in čakam. Čez minuto pridrvi eden, nato pa še eden v črnem kombinezonu. "Madona," si rečem, "a sem na komunali, na oddelku za pokojne?" No, po bližnjem srečanju je bilo na njih resda nekaj modre barve, še belo sem našel. Na vprašanje, kje lahko uredim papirje, dobim odgovor: "Na koncu, le prometno mi dajte." Tudi prav, dam prometno in stopim iz avta. Takoj mi pade v oči ekran na steni, nekam veliko naprav na tleh in daljinca v rokah preglednika. "Fino, ni pogojev da naredim," si mislim in prepuščen usodi gledam v ekran in v števce pred njim. Najprej zapelje na nekakšna stojala, kjer se začne tresti najprej levo, nato pa še desno kolo. Brez besed odpelje naprej na vsem dobro znane valje. No, začuda se kazalci dvigujejo skladno, le pri ročni zavori se po tresenju zadnjih koles (kot mi kasneje razložita) vidi odstopanje. Moj voziček pristane na dveh rdečih ploščah nad kanalom. Že se začnem z enim od preglednikov pogovarjati, ko zaslišim nenavaden kovinski zvok izpod Juga. Pogledam in vidim, da gresta prednji kolesi skupaj in narazen, se obračata na levo in desno. Najbrž se mi je videl nekoliko podaljšan obraz, zato mi prejšni razloži: "Najprej smo testirali amortizerje in stehtali vozilo. Amortizerji so v redu, pa tudi, če ne bi bili, samo opozarjamo, ker jih drugje sploh ne testirajo. Nato sva preverila zavore, delovna je v redu, ročna pa na levi strani sploh ne prime. Na kanalu preverimo podvozje, tiste plošče so zato, da se nam ni potrebno truditi z rokami in kolesa premika hidravlika. Ja, nov varnostni trikotnik imate?" Posledica je bila, da sem, kot pravimo po domače, "pogrnil" zaradi ročne zavore, trikotnik sem kupil pa kar takoj na okencu ob urejanju dokumentov. Med razmišljanjem, kje bi mi uredili zavore, mi gospodična za okencom pove, da zadevo takoj uredijo v "hitrih popravilih". Ne bom razlagal, kako in kaj so počeli v delavnici, dejstvo je, da sem bil ponovno na pregledu v pol ure. Juga je vozil mehanik, jaz sem moral pa zraven. Mimogrede, pregled meje stal 3.000 tolarjev. Zavore so prijele skorajda brez razlike, plačal sem tisočaka v servisu in odšel zavarovat avto na drugo okence, kjer sem se lahko odločil za Maribor ali Ljubljano (Zavarovalnica Maribor ali Triglav). Ker sem izdavil, da bi bilo zelo lepo, če bi se dalo tukaj tudi podaljšati registracijo, je zavarovalna polica romala iz njenih roka kar nazaj k zapisnikom, kjer je prejšnja naredila še podaljšanje. Plačam še cestnino in nekaj za novo prometno, hočem domov, ko vidim, da sem poleg vseh dokumentov dobil tudi bon za kavo. Spet je bil neumen pogled dovolj, da sta mi dekleti povedali, kje imajo bistro. Eh, kakorkoli že, če greste na tehnični pregled v Litijo - še vedno pišejo zapisnike ročno, nič ne zapiše računalnik, nikjer ni mašine (kot sem nekje slišal), ki je sesula "fičota", skratka kot drugje, še za amortizerje ti povejo, če so zanič. Vendar so nameni ljudi različni; če vaš avto ni brezhiben in to veste, pa bi radi vseeno naredili pregled pozitivno, pojdite raje drugam in predajte usodo svojega življenja v druge roke. Jože Susman (naslov je v uredništvu) i,ri7r> z Kot smo napovedali, nadaljujemo z dokaj perečo temo ZA in PROTI izgradnji TET3. Tokrat objavljamo razmišljanja oz.argumente ZA izgradnjo TET3 z različnih vidikov, poleg tega pa je svoje mnenje podal tudi direktor Rudnika Trbovlje-Hrastnik, Aljoša Kink. Tema pa s tem še zdaleč ni končana, kajti v naslednji številki vam bomo predstavili argumente PROTI gradnji TET3 iz istih vidikov, kot vam jih predstavljamo tokrat. Urednik EKONOMSKI VIDIK V skladu z Resolucijo o strategiji učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo sta bila kot sprejemljiva po,vseh kriterijih označena dva koncepta. Prvi predvideva, da se do zaustavitve enote TET 2 zgradi nadomestni objekt TET 3, ki ima predračunsko vrednost 530 milijonov DEM. Ta strategija temelji na spodbujanju rabe domačih in obnovljivih virov ter obnavljanju, posodabljanju (vključno z okoljevarstveno sanacijo) in nadomeščanju obstoječih elektrarn. Tako bi Slovenija vzdrževala stopnjo energetske neodvisnosti z izkopom rjavega premoga v rudniku Trbovlje-Hrastnik z okoli enim milijonom ton premoga letno. Vendar so učinki naložbe v TET 3 v veliki meri odvisni od poslovanja rudnikov Trbovlje-Hrastnik. Po drugem scenariju pa bi namesto TET 3 prešli na intenzivno gradnjo plinskih turbin z naslonitvijo na uvozne vire in zapiranjem premogovnika Trbovlje-Hrastnik. Le-to bi bilo cenejše z vidika stroškov izgradnje - razlika v investiciji bi znašala okrog 200 milijonov DEM, v prid plinske TE, cena električne energije pa bi bila v tem primeru za okrog en odstotek nižja. Vendar pa bi to posledično povzročilo še 750 milijonov DEM stroškov za zapiranje rudnika. Po prvem scenariju bo moral premogovnik Trbovlje-Hrastnik dosegati predvideno produktivnost in stroškovno ceno rjavega premoga po letu 2005 v območju 6 do 6,5 DEM/GJ. In tu bi lahko nastal problem, saj cena premoga trenutno znaša okrog 9 DEM/GJ. Vendar Branko Lukšič meni, da bo s prenehanjem separacije in s končanjem investicije jaška v hrastniškem rudniku, ko se bo zaposlenost v rudniku znižala od 1480 na 1100, tudi cena premoga postala sprejemljiva. Pravi, da se lahko strokovno organizirajo in samo investicijo speljejo v dogovorjenih rokih in z dogovorjenimi sredstvi ter pridejo do sprejemljive cene elektrike. SOCIALNI VIDIK V primeru neizgradnje TET 3, bi morala država zagotoviti denar za zapiranje rudnika, ostal pa bi tudi problem novih delovnih mest. S projektom TET 3 bi po mnenju Branka Lukšiča namreč ohranili 1.100 delovnih mest na rudniku Trbovlje-Hrastnik ter 300 delovnih mest v elektrarni. Po raziskavah Agencije za razvoj bi posredno izgubilo delo vsaj še 800 ljudi, ki so poslovno vezani na ta energetski kompleks. Trbovlje je imelo nekoč 11.000 zaposlenih, danes jim ima le še 6.000 in 1.500 nezaposlenih, od tega je kar lepo število mladih upokojencev. Z neizgradnjo TET 3 bi se tako nezaposlenost v občini Trbovlje in Hrastnik povečala iz 25 na 50 odstotkov, kar bi posledično lahko pomenilo tudi rušenje sekundarnega in terciarnega sektorja v občinah. Lukšič meni, da v Zasavju nimamo ne ustreznih programov za (pre)zaposlovanje, ne velikih podjetij, ki bi bili pripravljeni sprejeti del nezaposlenih. Če bi namreč te programe imeli, bi jih lahko že pričeli izvajati, in še pred izgradnjo TET 3 zaposlili 3.000 brezposelnih Zasavčanov. Tudi zapiranje rudnikov Zagorja, Senovega in Kanižarice v primeru neizgradnje TET 3 ne bi potekalo tako, kot je v načrtu. Saj bi del rudarjev, ki so iz teh premogovnikov bili premeščeni v rudnik Trbovlje-Hrastnik, tako tudi ostalo brez dela. Lukšič meni, da bi se v času izgradnje TET 3 sicer pojavile določene možnosti zaposlovanja, ki bi tudi presahnile, ko bi bil objekt zgrajen. V glavnem pa gre za ohranjanje delovnih mest ter pridobitev časa za nove projekte o prestrukturiranju. Pravi, da Zasavje vsekakor potrebuje še druge vizije za nadaljni razvoj, da pa je projekt izgradnje TET 3 tudi projekt prestrukturiranja, saj bo tako od nekoč deset tisoč zaposlenih v energetiki potem ostalo le še 3.000. Gre torej za nekakšen mehak prehod - iz intenzivne energetske izrabe tega okolja, do postopnega prenehanja. Tudi študija FARE za Zasavje iz leta 1995/96 je pokazala, da Zasavje nujno potrebuje neko ogrodno investicijo, da bo v nekih normalnih pogojih lahko prestrukturiralo ostali del gospodarstva, ki je bil v preteklosti vezan predvsem na trge bivše Jugoslavije. EKOLOŠKI VIDIK Slovenija je v letih 1992/93 za trikrat presegala emisijo S02 v primerjavi z nekaterimi drugimi sodobnimi evropskimi državami. Če bi želeli izpolniti mednarodne obveznosti, bi morali do leta 2004 emisijo S02 zmanjšati za 60 odstotkov. Z izgradnjo čistilne naprave na TE Šoštanj 4 in z znižanjem ter zamenjavo energentov, posebej domačega rjavega premoga v industriji in širši porabi, sedaj emisijo presegamo dvakrat. Z izgradnjo čistilne naprave na TE Šoštanj 5 in z ustavitvijo trboveljske TE ter s postavitvijo nove TET 3, ki bo ekološko sprejemljiva, pa bo po besedah Branka Lukšiča, Slovenija prišla pod nivo emisije S02, kot ga imajo sodobne evropske države. Zato v TE menijo, da je načrtovan objekt, kar zadeva ekoloških standardov, sprejemljiv. Saj je nadomestna enota TET 3 zasnovana skladno s sodobnimi okljevarstvenimi načeli in bo zato izpolnjevala vse veljavne omejitve. Nadomestitev obstoječe enote TET 2 z enoto TET 3 naj bi tako predstavljala tudi ekološko pridobitev, z zmanjšanjem emisij prašnih delcev ter žveplovih in dušikovih oksidov v okolico. Bistveno naj bi se izboljšala kvaliteta zraka v neposredni bližini elektrarne in širšem prostoru. Primerjava letnih emisij škodljivih snovi iz načrtovane enote TET 3 in obstoječe enote TET 2, povzeta po strokovni osnovi za izgradno nadomestne enote TET 3, ki jo je izdelal IBE d.d. Letne emisije škodljivih snovi iz TET 3 so podane za letno proizvodnjo električne energije 800 GWh, kar odvisno od moči TET 3 pomeni 4000 do 5300 obratovalnih ur pri polni moči elektrarne. V primeru TET 2 je podano območje letnih emisij školjivih snovi v zadnjih desetih letih obratovanja: h ^ tti a ________ — — — emisija trdnih delcev 150t/leto 720t/!eto emisija žveplovih oksidov 1.190t/leto 22.000-30.000t/leto emisija dušikovih oksidov 595t/leto 1.200-2.OOOt/leto Eli TET 2 v letu 1994 TET 3 - minimalno število ur obratovanja i_. j TET 3 - maksimalno število ur obratovanja Ker je polucij v zraku več vrst, bi to reševali z različnimi čistilnimi napravami. Emisijo trdih delcev bi preprečevali z elektrofiltri. Največji ekološki probelm je emisija žveplovih oksidov. Za reševanje tega problema imajo v TE izdelani dve možnosti. Prva predvideva posebno čistilno napravo, podobno tisti iz TE Šoštanj 4, kjer se dimne pline po izgorevanju vodi skozi čistilno napravo, dodaja se apno ali apnenec, žveplo reagira in ven dobimo sadro, ki se odlaga skupaj s pepelom na deponijo. Druga možnost pa je, da se v posebnem kotlu poleg premoga dodaja apnenec, ustari se lebdeča plast, ki pri procesu gorenja (800 stopinj Celzija) reagira. Produkt zgorevanja pa je prav tako možno odlagati na urejenem odlgališču. Za omejevanje emisije dušikovih oksidov pa bi poskrbeli ob sami izvedbi projekta. Poseben problem pa je zlasti emisija ogljikovega dioksida, ki naj bi se po deklaraciji v Kiotu tudi bistveno zmanjšala. Trboveljska elektrarna prispeva delež od pet do šest odstotkov tega nevarnega plina v ozračje. Ogljikovega dioksida pa se praktično, s sprejemljivimi stroški, ne da izločiti. Ob izgradnji TET 3 je predvidena tudi uvedba daljinskega ogrevanja za občine Trbovlje in Hrastnik, ki bi prispevala k racionalnejši porabi primarne energije. Rešitve hlajenja vode bodo podobne kot so pri obstoječi elektrarni. Čeprav bo TET 3 večja, po zagotovilih Branka Lukšiča, ne bo segrevala Save, saj pravi, da so to preučili in analizirali. Poleg emisije strupenih plinov se pojavlja še vprašanje odlaganja sadre ih pepela. Sprva naj bi ta odpadni material odvažali na deponijo v Prapretnem, po zapolnitvi le-te pa na predvidene nove lokacije - v t.i. tri hrastniške doline: Dolge njive, Račkovo in Suhi potok, ki naj bi povsem ustrezale za celotno dobo obratovanja TET 3. Lukšič trdi, da so deponije projektirane tako, da bi tudi zagotavljale tesnost in lovljenje izcednih vod v posebne bazene. Predračunska vrednost vseh naprav, ki bi jih lahko uvrstili med čistilne, skupaj z deponijami, je sto milijonov DEM. Po besedah Branka Lukšiča je njihova želja, da se obstoječ objekt TET 2 zaustavi že prej in ne šele leta 2004, ko je skrajni rok za ustavitev objektov brez čistilnih naprav. Zato se v TET zavzemajo, da bi jim Zeleni pri tem pomagali in ne sprožali pobude o referendumu ob Zakonu o državnih poroštvih za TET 3. Saj, kot ocenjuje, bi ta pobuda povzročila blokiranje dela v parlamentu in s tem kakršnokoli odločanje za ali proti nadomestnemu objektu TET 3. Za Zasavje pa je odločitev o tem potrebna sedaj. Mia Južina KAJ 0 GRADNJI TET3 MENI DIREKTOR RTH ALJOŠA KINK V podjetju RTH je trenutno zaposlenih 1420 delavcev, v družbah hčerah pa še okoli 320. Zaposlene so različne generacije delavcev in bi ob proizvodnji premoga /a potrebe TET3 do izteka njegove obratovalne dobe to pomenilo rašitev za več generacij delavcev. KIH sicer vsako leto znižuje število zaposlenih. Njihov cilj je v letu 2004 doseči številko 1 100 zaposlenih, kar naj bi ob zaposlenimi v hčerinskih podjetjih, pomenilo mejno število zaposlenih do konca obratovanja rudnika in termoelektrarne. Seveda pa bi s postopnim odhajanjem naših zaposlenih v pokoj, gradnja TET3 nedvomno odprla potrebo po novih delovnih mestih in s tem tudi mladim, ki jih rudarski poklic zanima. V podjetju bodo z veseljem pomagali vsem tistim, ki jih zanima ta "črni" poklic. Direktor RTH Aljoša Kink meni, da bo po sprejetju odločitve (kakršnakoli že bo) čutiti njene posledice tako v podjetju RTH kot v ožjih lokalnih skupnostih, predvsem občinah Trbovlje in Hrastnik in nenazadnje tudi v celotni naši regiji. Temeljne okvire nadalnje perspektive odkopavanja rjavega premoga podaja Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo, sprejeta v Državnem zboru. Ta bo še dodatno obdelana in utemeljena v dokumentu, ki nekoliko zamuja, bo pa še letos izdelan pod nazivom Nacionalni program energetike. V poglavju o domačem premogu je zapisano, da je domači premog ena od strateških rezerv Slovenije, kar mu daje določeno prednost pred uvoženimi fosilnimi gorivi. Zaradi okoljevarstvenih razlogov bo njegova raba usmerjena v termoenergetske objekte. Domači premog bo gorivo v termoelektrarnah z vgrajenimi napravami za razžvepljevanje, razdušičenje in odpuševanje dimnih plinov. Premogu je posvečena pozornost ne le zaradi domačih zalog, temveč tudi zato, ker je poleg obnovljenih virov najpomembnejši domači energetski vir, ki prispeva k zanesljivosti oskrbe in zmanjševanja energetske odvisnosti države od uvoza, ki je že sedaj izredno visoka. Proizvodnja domačega premoga se zato v naslednjih letih naj ne bi bistveno spremenjala, spreminjalo bi se predvsem področje rabe le-tega. Za premogovnika Trbovlje in Hrastnik (RTH) je predvideno, da naj bi še naprej proizvajala premog za oskrbo TE Trbovlje in TE-TO Ljubljana. Glede na to, da se življenska doba sedanjega 125 MW bloka TET izteče po letu 2004, odvzem premoga TE-TO Ljubljana pa se postopoma znižuje, je vprašanje izgradnje nadomestnega 200 MW bloka neposredno povezano z nadaljnjo razvojno usmeritvijo RTH. Ta naj bi ohranjala perspektivo rudarstva in ekološko sprejemljivo proizvodnjo električne energije. Dolgoročna perspektiva RTH, do leta 2040, je zato neposredno vezana na uporabo celotne proizvodnje (cca 900.00 ton/leto) v nadomestnem termoenergetskem objektu. Ob tem je potrebno vedeti da je v Sloveniji poleg TE Šoštanj, samo še lokacija TET, ki omogoča ohranjanje elektroenergetske proizvodnje na osnovi domačega premoga, da sprejemljivost lokacije s tega vidika ni sporna, v Zasavju sta izkop premoga in proizvodnja el. energije tradicionalni dejavnosti na katere je vezan precejšen del drugih gospodarskih dejavnosti, odločitev o izgradnji TET3 ne prinaša ekonomskih rizikov, kot jih želijo nekateri prikazati. Poleg tega bo z izgradnjo nove TET3 zaradi sodobnejše tehnologije s čiščenjem plinov predstavljalo radikalno izboljšanje ekoloških razmer v Zasavju. Nadomestni blok bo omogočal tudi izvedbo daljinskega ogrevanja Trbovelj in Hrastnika. Preobrazbeni procesi, ki so v gospodarstvu Zasavja nujni in potrebni, ne bodo mogli potekati brez energetike in proizvodnje el. energije TE Trbovlje. Če do gradnje te nadomestne enote ne bo prišlo, bi to po letu 2004 pomenilo zaprtje RTH, kar bi posledično pomenilo izgubo okoli 3000 direktnih in indirektnih delovnih mest v obeh občinah. Ob tem je potrebno povedati, da bi bili stroški zapiranja RTH vsaj 2 do 2,5 višji kot stroški predvidene izgradnje TET3 ter izguba za vse čase nekaj deset mio ton zalog rjavega premoga. Direktor RTH tudi ocenjuje, da so zaloge premoga dovolj velike za nemoteno obratovanje TET3. Igor Goste (NADALJEVANJE V 5.ŠTEVILKL.) F. n ir,ar,F Prilagajanje je eno tistih magičnih obredov, ki nemalokrat povzroči največ jeze. Menda temu ne bi bilo tako, če hotenje "vedno imeti prav" ne bi bilo takisto ena tistih spodbud, zaradi katerih drugi ne le zapazijo nekogaršnjo ogorčenost, temveč skušajo tudi sami sprožiti svojstvena negativna oziroma sovražna čustva. Jezo pa ne povzroča le nasprotovanje ali zaničevanje, marveč se večina jezi tudi zaradi povsem nepomembnih zadev v stilu, kako je prepovedana igračka pač najslajša. Če bi analizirali, v kolikšni meri se ljudje obmetujejo z ljubeznijo in kako pogosto mečejo stran jezo, bi ugotovili, da se marsikdo raje zateka k jezljivosti - zjezi jih nekogaršnje oporekanje, zbesni neprijetno delo in vznemiri komaj omembe vredna pripomba. Pravijo sicer, da jeza zlasti ljubosumnežem ne prizanaša, ker nenehno dvomijo in s tem še druge spravljajo v jezo. A najsi še tako zatrjujejo, da ob vsakršni jeznoriti reakciji ne gre snovati maščevanja, češ, da bi pokazali, kako jezni ste, so vendarle vsakršne žaljive besede zmeraj razlog za jezo. Zato ni niti najmanj šaljivo, če rečejo, da je jeza dobro sredstvo za doseganje boljših rezultatov pri športnih tekmah. Morda tudi v vsakdanjem življenju kdaj pripomore k hitrejšemu "pucanju prahu". Toda biti jezen ne pomeni tudi ukvarjati se s svojo jezo na tak način, da bi znosneje sodelovali z drugimi. Saj nasplošno jezljivost precej skopari z mnenji drugih, čeprav firbčnost sodelovanju ne škodi. Telut in foto: Petro Kodov! 1 Slavica Peršič, upokojenka iz Hrastnika: "Mnogo stvari me jezi. Z jezo ne poskušam uveljavljati svoje volje, saj se včasih tudi nase jezim. Jezna sem, recimo, ko vidim, da bi lahko kakšne stvari naredila boljše. Jezi me tudi, ker ljudje čas zapravljamo pred televizijo, namesto da bi iskali dialog med seboj v vsakdanjih srečanjih. Teh medsebojnih kontaktov se premalo veselimo." dovolim takrat, kadar me kakšna stvar dlje časa moti, sicer pa me tudi razjezi, ker ljudem prehitro odpustim. Nasplošno mi je pa všeč, da se ljudje ujezijo in povedo, kaj jih moti." Niko Lorber, učenec iz Hrastnika: "Razjezim se, če mi sošolec ne pomaga pri kontrolni nalogi. Ali kadar ne znam narediti domače naloge. Pa saj se niti ne jezim, razen, kadar me sošolci zafrkavajo." Nataša Cizej, prodajalka iz Hrastnika: "Vsakdo me lahko ujezi in ni nujno, da mi je ravno antipatičen. Včasih je dovolj malenkost, da izbruhnem, včasih pa človek zlepa ne vzkipi. Jezo si Marko Lipoglavšek, dijak iz Hrastnika: "Laganje me najbolj ujezi. In « , kadar se mi kdo zlaže, sem tudi Jr^ * T' • •■/‘•J; 5 zamerljiv. Jeza je dobra le takrat, kadar je človek odkrit in pove svoje mnenje." Robi Petrušič, uslužbenec iz Zagorja: "Kaj me jezi? Recimo to, da opravljaš službo, ki ti ni najbolj pogodu in je treba biti vesčas na razpolago. Drugi ljudje me pa ne jezijo, ker jih pustim na miru. No, kolegi me z lahkoto sprovocirajo, ne vem pa, v kolikšni meri sam izkoristim njihove šibke točke." Franc Fric, upokojenec iz Zagorja: "Zlepa me nobena stvar ne razjezi. Odkar sem upokojen pa sploh ne. Ko človek hodi \ službo, je več vzrokov za slabo voljo, potem postaneš odpornejši na razne žalitve. Seveda pa je dobro, da si tudi sam tak, da nikogar ne užališ." Sebastjan Kotar, strugar iz Konjšice: "Kadar se stvari ne odvijajo, kot si želim, se razjezim. In ljudje, ki se veliko razburjajo in prepirajo, so mi v nekaterih stvareh všeč, v drugih pa ne. Če skušajo razčistiti stvari, je v redu, če pa vztrajajo v jezi in prepirih, pa ne." A NKE171 Alma Mujič ».AtiiitM: - dan mm Dan žena je mednarodni dan Žensk - praznik v spomin na veliko žensko demonstracijo v ZDA, S. marca 1909. Demonstrantke so zahtevale splošno volilno pravico. Kot dan mednarodne solidarnosti žensk v boju za politično in ekonomsko enakopravnost je bil sprejet predlog K. Zetkinove na 2. mednarodni konferenci socialistk v Kobenhormu 13. in 14.avgusta 1910. Namen Mednarodnega dneva žensk je bil spodbujati socialistično solidarnost moških in žensk, večjo udeležbo žensk v socialističnem gibanju, boj za uspešno volilno pravico ter zaščito žensk in otrok. Prvič so ga praznovati 1911-tega leta v Nemčiji. Švici, na Danskem, v Avstroogrski in s tem tudi na Slovenskem; tu so bila prva zborovanja 19.marca 1911 v Zagorju oh Savi. Trstu in na Jesenicah. Manifestacija se je nadaljevala v času med vojnama, vendar je bilo praznovanje omejeno na krog socialistično usmerjenih žensk. Po letu 1945 je postalo praznovanje 8.marca v Sloveniji splošno razširjeno v družbi in družini, vključevalo je tudi počastitev mater. V Trbovljah denimo, praznuje Kulturno društvo Dobrna vsako leto ta praznik, ki je namenjen vsem članicam, katerih je okrog 120. Ta dan se tu proslavlja že 46. leto, od samega začetka delovanja Kulturnega društva Dobrna. Vse bolj pa je opaziti, da praznik nima več istega pomena kot včasih. Bistvo je v tem, da človek morda niti ne ceni več truda, ki je bil vložen v to. Ali pa je preprosto dandanes res že vsega preveč, npr.materialnih dobrin,...itd. Zakaj se kljub temu ne bi ta dan spomnili demonstracij Žensk,ki so se borile za pravice, katere veljajo v današnjem času? Je res tako težko podpreti ženski glas, glas ljudstvu ? Z osamosvojitvijo Slovenije je bil 8.marec vse bolj med tistimi, katerih veljavno je le še ime in še to tone v pozabo. Kot bi verjetno potoniki marsikatera želja o tem,da bi se ta praznik obdržal. Glede na to, da je dan žena namenjen ženskam, bi se ljudje morali zavedati dne, ko se je nekdo boril, ko se je prvič za svoj prav borila ženska roka, da bi žensk končno ne šteli več med manjvredno manjšino. Če gledamo s te strani, bi dandanes rekli, da je bilo vredno. Toda kdo bo to potrdil? Spet ženska? V svetu danes po večini velja enakopravnost med moškim in žensko, zakaj torej tega ne bi potrdili skupaj? Po drugi strani pa nastane spet novo vprašanje - zakaj ženska v tistih časih ni bila enakopravna z. moškim ? Zakaj se je morala boriti za to,da je njeno ime nekaj pomenilo? Nekdo se je moral boriti,da bo nam bolje na tem svetu! Tako rekoč pravice žensk obstajajo na račun žensk, ki pa si niti tega ne zaslužijo, da bi v spomin nanje bil zaznamovan en sam dan v letu? Temu naj bi služil 8.marec - dan žena. Konec koncev je to meddržavni praznik, torej so možnosti za popolno pozabo zelo majhne, če sploh so. Tako je torej s tem. Pravica žensk je enakopravna pravici moških, 8.marec pa ostaja kot zmagovalec in ime, ki bo v mnogih prebudilo razna tazmišljanja. Pa naj še kdo trdi, da ni bilo vredno. Zatorej je pomembno, da vemo, zakaj se je datum 8.marec zapisal v zgodovino in zakaj je namenjen ravno ženskam. Da pa ne bi ostalo samo pri besedah, so pomembna tudi dejanja, ki povedo več kot samo beseda. Pokažimo,da ni bilo zaman. Pozornosti naj bo deležna vsaka ženska. Morda šopek rož,prijazna beseda,... Vselej naj ne ostane samo pri mislih... Boštjan Grošelj SO ODST SAAIO kičasti; MASKE!? Pustovanje je za letos minilo. Ni prineslo velike) novega v primerjavi s prejšnjimi leti. Marsikje so obnavljali stare pustne običaje, zlasti v krajih z. avtohtonimi maskami, drugje so se našemili po lastnem okusu ali okusu, ki ga ponujajo izložbe. Toda verjetno skoraj ni bilo pustovalca, ki bi se vprašal po koreninah tega praznovanja. Vsakomur je bilo jasno le to, da se je dobro zabaval, čeprav morda kdo naslednje jutro ni vstal s prav lahko glavo. Nikomur glede tega ni treba zardevati, saj je pust brez. dvoma čas norosti in norčij. Da, ž.e nekdaj, za primer vzemimo rimski imperij, je v letu obstajal en dan, ponekod ga imenujejo tudi dan norcev, ko so se družbene vloge zamenjale. Ustaljene družbene odnose so namenoma obrnili na glavo. Prekucnili so siceršnjo zgradbo sveta. Gospodarji so postali sužnji, sužnji gospodarji. To je bil imeniten način za sproščanje družbenih napetosti. Bil je varnostni ventil družbe, kjer so sicer vladali zelo neenaki odnosi, ko je ime! en sloj ljudi popolno oblast nad drugim. Toda ravno zaradi običajno povsem brezpravnega položaja je dobi! zatirani sloj možnost za izživetje svojih negativnih čustev in napetosti, nakopičenih v enem letu. Če pogledamo današnji položaj ter odnos nadrejenih do podrejenih, na primeru podjetij vidimo, kako se notranje napetosti, nastale zaradi slabega položaja podjetja ali mačehovskega ravnanja vodstva z delavci, velikokrat sproščajo s stavkami. Te so bistveno dražje kot praznovanje dneva norcev, bistvena razlika v primerjavi z njim pa je tudi v nenačrtovanem datumu njihovega začetka. Prav tako ponavadi ne trajajo samo en dan, ampak povzročijo daljšo destabilizacijo utečenega Življenja. Danes na maškaradah res zamenjamo vloge, toda običajno ne tako radikalno, kot seje dogajalo na dan norcev. Izbira mask je bolj ali manj prepuščena posameznikovim željam, ni kolektivnega občutka o namenu pustovanja, ki bi se ga zavedali tako nadrejeni kot podrejeni. To kaže na veliko pomanjkanje Zavesti o vzajemni povezanosti v družbi. Podrejeni v podjetjih ali institucijah, če ostanem pri formalnih družbenih tvorbah, ne čutijo dovolj velike povezanosti z. nadrejenimi. V obratni smeri je občutek povezanosti marsikje še bolj na psu. V tem grmu velikokrat tiči zajec poslovnega neuspeha. Zato bi bilo dobro na tem področju spremeniti pustne navade. Vsaj nakazati bi morali zamenjavo vlog med nadrejenimi in podrejenimi. Ni potrebno ustavljati dela za ves dan. Dovolj je nameniti eno uro norčavi sprostitvi. Direktor naj se recimo obleče v snažilko. Pometa naj smeti, ki jih delavci stresejo na tla prireditvenega prostora, medtem ko naj ga čistilke usmerjajo in nadzirajo. Boljšega recepta za smeh si skoraj ni možno predstavljati, najpomembnejši pri vsej stvari pa je blagodejen učinek na notranje odnose v hierarhično urejenih organizacijah. Množična uveljavitev predlaganega pustnega običaja bi pomenila pomemben prispevek k izboljšanju družbene klime, k povečanju zavesti o povezanosti vseh članov družbe. V času tranzicije, ko so tovrstni odnosi marsikje precej skrhani, je vsako blažilo napetosti dobrodošlo. Nikomur ne bi padla krona z glave, če bi na pustni dan stopil v vlogo podrejenega. Še več. Tudi sam bi imel navsezadnje korist od tega. 26. SVEČANA 1998 j .j j. u j, v J 77 Intervju: Jakob Štravs ”EX UNGUE LEONEM - PO DEJANJU SPOZNAŠ ČLOVEKA” Naša mlada Slovenija se razvija počasi in večkrat z mnogimi premisleki odpira vrata, da bi sprejela novo. Da bi sprejela nekaj, kar bolj razvite države Evrope poznajo že desetletja, stoletja. Vendar si s tem ne splača beliti glave, saj veste, da se počasi daleč pride. No, v naše Zasavje pa naj bi novosti prišle še z nekaj večjo zamudo. Vendar ni vedno tako. V anglosaksonskih deželah znana in priznana zadeva - debata, ki je v Slovenijo prišla pred kratkih je takoj prišla etudi v Trbovlje na Gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo (saj veste, to je tista zadeva s katero se ponavadi hvalijo junaki kakšnih "uvoženih" fdmov - češ kako pametni so, saj so predsedniki debatnega društva- in v resnici je to še kako res) in uspela bolj, kot je kdorkoli pričakoval. Kako je, v anglosaksonskih deželah sicer že stoletja znana zadeva - debata, našla pot v Slovenijo in konec koncev tudi v Trbovlje? Debatni programi je v Sloveniji pričel Zavod za odprto družbo in zanj odgovorna ga. Alenka Makuc v Ljubljani. Program se je v Sloveniji pričel lansko leto, se pravi prejšen šolsko leto. Na začetku je bilo nekje med 10 in 20 klubov. Lansko leto so bila tri državna tekmovanja in poletni enotedenski tabor na Pokljuki in to je praktično vse kar se je do sedaj zgodilo. Na naši šoli pa se je vse pričelo tako, daje bil ravnateljem predstavljen ta program in prof. Darka Lipičnik me je glede na mojo izobrazbo prosila, če bi se lotil česa takega, ker se ji je zdelo zanimivo; meni se je tudi zdelo zanimivo in smo se odločili, da poskusimo. In če pač ne bi bilo drugih prednosti, izvedemo stvar v angleščini, tako, da če ne drugega, se bo vsaj angleščina izpopolnila. Neka priložnost za izpolnitev govorniških veščin. Kakorkoli že, zadeve smo se lotili lansko leto. Na začetku še nismo vedeli za kaj gre, kako bo stvar delovala in nekje skozi čas seje potrdilo, da smo delali na pravilen način. Na vseh treh državnih tekmovanjih, v angleški konkurenci, smo zmagali'. Delno na začetku tudi zato, ker ni bilo veliko konkurence, kasneje pa tudi zato, ker smo imeli več prakse. Ker smo se v tem času izpopolnili. In da ste sc v tem kratkem času res odlično izpopolnili, ste dokazali tudi s potovanjem v Izrael. To je bil sigurno vrhunec vašega dosedanjega dela. Tako je, ja. No, prvi vrhunec je bil poleti, ko sva se Simona Ferdih in sam udeležila mednarodnega tekmovanja v Latviji, kjer smo se predvsem učili in te izkušnje prenesli v letošnje leto. Žal je naš največji problem v tem, da nimamo dovolj klubov, s katerimi bi lahko tekmovali in s tem doprinesli k neki večji živosti programa. Smo se pa zato sami toliko bolj potrudili. Kontakte, ki so se navezali v Latviji, smo prenesli in jeseni v Ljubljani organizirali mednarodno tekmovanje, prav tako jeseni smo gostili Čehe, šli na televizijo, da bi pridobili še eno zanimivo izkušnjo več. Gotovo pa je bil vrhunec Izrael sam. In zakaj je točno šlo v Izraelu? V Izraelu je bilo svetovno prvenstvo v debati za srednje šole. Velik dogodek, zelo formalne narave. Poteka že več kot deset let in je bil letos prvič v neangleško govoreči deželi ob 50 letnici države Izrael. Prvenstvo je bilo izjemno dobro organizirano, dijaki so bili sprejeti na zelo visokih nivojih, npr. polfinale je potekalo pri županu v Jeruzalemu, finale pa v Knesetu, v Izraelskem parlamentu ob prisotnosti mnogih poslancev in ambasadorjev večine prisotnih držav, tudi naše veleposlanice. Prisoten je bil CNN, torej je bilo medijsko zelo dobro pokrito. Zaključna zabava je bila v organizaciji ministra za turizem. Skratka bilo je dobro organizirano in bili smo zelo zadovoljni. In kakšne rezultate je dosegla vaša petčlanska ekipa? Z nastopom naših dijakov sem več kot zadovoljen. V objektivnih okoliščinah so dosegli več, kot je bilo prav za prav pričakovati. Veliko zato, ker so se za ta nastop precej pripravljali, ker so se znali prilagoditi v pravem momentu, ker so bili dovolj pogumni, dovolj pripravljeni, ker so vložili veliko energije v to, da so se potem tudi tako dobro odrezali. Uvrstitev med 15. in 20. mestom je nepričakovan uspeh, če upoštevamo, da med prvimi osmimi ekipami praktično ni neangleško govoreče države, da smo s Perujem, ki je najboljša neangleško govoreča država imeli rezultat 2:1 in tudi ob upoštevanju dejstva, da je večina držav poslala svoje ekipe iz angleških inštitutov, iz šol, ki so ponavadi v prestolnici in imajo 85 - 95% pouka v angleščini, organiziranega z angleškimi učitelji. In tudi ob dejstvu, da gre za velik projekt, ki je zelo prestižne narave. Večina anglosaksonskih držav ima svojaa nacionalna debatna združenja, ki v Sloveniji sploh ne obstaja, v katera vložijo ogromno. Če pomislimo, so Avstralci, zmagovalci, imeli v svoji skupini premierjevega sina, Skoti so zbrali tri četrt milijona DEM in nekaj mesecev potovali po svetu in se pripravljali. Od uspehov je odvisna višina sredstev nacionalnih debatnih združenj službe zaposlenih v the nevladnih organizacijah. Pri nas pa je ta program, kot sem že nekajkrat omenil, še čisto na začetku. In ob upoštevanju vseh teh okoliščin sem več kot zadovoljen z nastopom in predstavo naših dijakov. Torej, kot ste dejali, ste v Izraelu več kot odlično zastopali tako našo šolo, kot Trbovlje in nenazadnje Slovenijo. Povejte mi, ali imajo take inštitucije, kot podjetniki in drugi dovolj posluha in ali se zavedajo, da morajo podpirati takšne projekte. Saj gre za ljudi prihodnosti, ki jih takšne izkušnje naredijo še boljše in Zasavju potrebnejše? Mislim, da je tako prestižno tekmovanje, kot je npr. svetovno prvenstvo v debati treba prepoznati in videti njegovo vrednost. Vrednost, ki lahko vsem koristi. Pogovarjati se o pomembnih svetovnih temah v angleščini in v tako formalnem okolju ni ravno mačji kašelj in prinaša res ogromno znan, ki lahko koristijo v življenju bodočega strokovnjaka, politika, poslovneža ali popotnika. Debata je v Sloveniji še v povojih, vendar se vse bolj prepoznava. Tudi v Zasavju se vse bolj prepoznava. In mnogi so prepoznali pomen velikega dogodka, ki predstavlja velik intelektualni izziv za udeležence - dijake. Ravno zaradi tega dejstva smo lahko bili dovolj uspešni pri zbiranju sredstev, ki smo jih potrebovali za udeležbo na tem tekmovanju. Pomembno se mi je zdelo, da v Izrael peljem čimveč dijakov, da ima čim več dijakov korist od tega dogodka. V tem primeru bi se posebej rad zahvalil vsem, ki so neposredno finančno ali pa na drugačen način pripomogli, da smo tak projekt pripeljali do konca. Med njimi seveda ravnateljici, prof. Darki Lipičnik in ravnateljici prof. Hedviki Vengust, potem svojim kolegom, ki so veliko pripomogli, naj tu omenim prof. Nasto Doberlet, ki je med drugim pripeljala tudi študente, ki so nam pomagali pri pripravah, npr. Boštjan Baš in Sergej Garantini. Zahvalil bi se tudi International Collegue in pa seveda podjetjem, ki so nas podprli; Mehanika d.d., Radečepapir p.o., Dinos Trbovlje d.d., Eti Elektroelementd.d., Občina Trbovlje in Lions klub. V ekipi, ki je zastopala GESŠ Trbovlje, so kar trije maturantje, ki bodo torej letos zapustili šolo. Imate dobro zaledje? Želim si, da se ta program razširi, da se ta znanja, ki smo jih pridobili v Latviji in tu, v Izraelu, prenesejo naprej, na nove člane. In prav zdaj odpiramo vrata za vse nove člane in tako vabim vse, tako gimnazijce, kot dijake ekonomske šole. Upam, da jih bo prišlo veliko. Imamo kaj za povedati, kaj za pokazati in imamo načrte za prihodnost. In kakšni so ti načrti? Načrti za naslednje pol leta so povezani s stiki, ki smo jih dosedaj navezali, ki so nam omogočili povabila na razne konce sveta. V začetku aprila smo povabljeni na Češko nacionalno tekmovanje, maja na Belorusko, vabijo pa nas tudi iz Nevv Yorka, da jih obiščemo v septembru. Ves čas že govoriva o debati, nisva pa povedala, kako ta zadeva sploh poteka. Pravila debate so precej jasno določena. Ponavadi imamo eno trditev, ki naj bi bila dovolj nevtralna, da se jo da tako zago-varjati, kot ji nasprotovati. V vsaki skupini so trije govorci. Vsak govorec ima na razpolago točno določeno število minut, v različnih formatih, v različnih debatnih oblikah. Pravila lahko varirajo od države do države. V Sloveniji debatiramo v debatni obliki Karl Popper. Tu so torej trije govorci na vsako ekipo. Prvi ima na razpolago •šest minut, ostali pa po pet. Izmenjujejo se, najprej en zagovornik, nato nasprotnik, itd., vmes so navzkrižna spraševanja. Zadnja dva govorca pa povzameta bistvo in poskušata sodnike Prepričati, zakaj je bilo njihovo stališče pravilno. Kdo pa so sodniki? Sodnik je lahko praktično kdorkoli. Lahko je udeleženec debatnega kluba. Na tekmovanjih Pa so to ponavadi mentorji debatnih klubov, člani debatnih zvez ali Pravniki študentje. Pač bolj izkušeni debaterji. Ste vi že bili kdaj v stiku z debato, ali je bilo tudi za vas prvič? Osebno je bil to moj prvi stik z debato. Z retoriko sem imel nekaj kontakta, ker sem delal diplomo na to temo. In na nek način je seveda snov povezana, je pa tudi specifična. Gre za eno najstarejših oblik izobraževanja, že iz Grčije naprej in v anglosaksonskih deželah, na univerzah tudi precej pomembno dejavnost v zadnjih 100, 200 letih. Da človek lahko debatira, mora biti precej splošno razgledan. Ali lahko rečete, da smo dijaki GESŠ splošno razgledani? Če govorimo o prednostih debate, jih je precej v smislu veščin, ki jih tu gojimo. Splošna razgledanost gotovo je ena od teh, potem gre tu za kritično distanco do predmeta, intelektualno distanco - najti argumente za in proti ne glede na osebno stališče. Potem gre za razvijanje analitičnega mišljenja, za organiziranje argumentov v kritično ovrednotenje določenih stališč, za dobro pripravo govora in nenazadnje dobro podajanje govora samega. To so vsi vidiki, ki se pri tem gojijo, v našem primeru seveda tudi angleščina sama. No, če pa odgovorim na zastavljeno vprašanje o razgledanosti dijakov, lahko rečem, da imate veliko podatkov, da osvajate veliko znanj, da poznate veliko dejstev. Mislim pa, daje fino, da se določenih tem lotimo drugače, z lastno raziskavo, torej na kritičen način, z vrednotenjem podatkov, ki jih imamo; s tem, da sami vzpostavimo en odnos do predmeta samega. V šoli so neodvisnost dijaka in govorniške prvine žal pogosto zapostavljene. Zdi se mi, daje sprejem nečesa novega, v vašem primeru debate, kar velik izziv. Ponavadi radi sprejemate takšne izzive? Takole bom rekel. Zdaj, ko sem prišel iz Izraela, ni je kolegica rekla: "Zdaj pa spet na trdna tla, nazaj v šolo." Jaz pa pravim, da so tla na nebu trdna. Se pravi, če določen izziv, če je nekaj pred nami, če prepoznamo nekaj kot visoko vrednost, se splača potruditi, dati ves napor v to in poskušati doseči največ, kar se da v določenih okoliščinah. Ja, menije bil to velik izziv. Iz pravzaprav nule, brez zaledja, poskušati doseči več različnih ciljev. Ob tem se zahvaljujem dijakom. Dijakom, ki so bili pri tem ob meni, ki so zaupali vame. Mislim, da so bili ti uspehi posledica dejstva, da je med člani kluba in menoj vedno obstajalo neko medsebojno zaupanje in pripravljenost nakloniti veliko časa in energije. In mislim, da je rezultat tega to, kar smo desegli. Ali dijaki ta vaš prijateljski način dela izkoriščajo? V debatnem klubu že ne. Sicer pa poskušam imeti profesionalen odnos. Vse dijake obravnavam enako. Mislim, daje profesionalen odnos zelo pomemben, pomembna je neka distanca. Je pa seveda pomembna dobronamernost, pozitivna atmosfera. Glede izkoriščanja in neizkoriščanja pa tako. Mislim, daje šola pri nas zelo formalna in pogosto ne prevzema povsem novih pristopov. Govorim nasplošno. Dijakom ne omogoča vedno krepitev samozavesti, kar je v današnjem svetu zelo pomembno. Dejstva sama lahko dobimo že s pritiskom na gumb računalnika. V nekaj sekundah lahko pregledamo 12 knjig, najdemo mesta, kjer se ta nahaja. Mislim, da v tem "ne vem svetu" informacija izgublja na teži, vse bolj je pomembno vrednotenje teh informacij in pa dejstvo, da si znamo dovolj zaupati, da smo kos novim ciljem in mislim, da ste v tej smeri precej zdrava in samozavestna generacija. To je edino, kar po moje lahko v takšnem (lokalnem) okolju omogoči razvoj. Gozda pač ne moremo podreti, rudnik se bo slej ko prej zaprl itn. Vaka stvar ima svoje omejitve in razen geografske lege, nekih komparativnih prednosti Slovenija verjetno nima. No, pa da ne bi sedaj o makropolitiki. V splošnem menim, da se mora človek dandanes znati izpostaviti v novih situacijah, se prilagoditi svetu in imeti dovolj samozaupanja in samozavesti, da znanja, ki jih imaš, tudi uporabiš in dopolnjuješ. No, pa pogovor obrniva še malo k vam. Kakšen študij ste končali? Končal sem angleščino in sociologijo kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Moja odločitev za študij temelji izključno na dejstvu, da me je stvar zanimala, brez drugih pomislekov. Študirati sem začel pozno, pri 24-ih, nekje v smislu samopotrditve in tudi končal ta študij, še v dogladnem roku. Torej ni bila vaša večna želja postati učitelj? Ne. Mene sta pač zanimala ta dva predmeta. Angleščina mi je bila vedno všeč, zato sem se odločil zanjo, ker pa nisem mogel študirati dveh jezikov, sem izbral še zadevo širšega značaja in sociologija kulture je bila taka in tu sem se usmeril bolj v filozofijo jezika. Veliko ste tudi potovali, kajne? Preden sem začel študirati, sem delal za majhno italijansko agencijo in precej potoval po svetu. Potovanja so bila moj izziv - veliko sem se naučil. V naše Zasavje ste se preselili iz sončne Primorske? Kaj pogrešate tiste kraje? Morja ne. Sonce pa vedno bolj. To, da bi me vleklo v Koper ali kaj podobnega, to ne, čeprav sem tam preživel prvih 20 let. Edino obzorje, tega mi malo manjka. Naj vam za konec postavim klišejsko vprašanje. Kaj dela Jakob Štrovs v svojem prostem času? Doma imam še eno polno zaposlitev, to je 4 do 5-urno pestovanje. Imam namreč dva sinčka, eden je star leto in tričetrt, drugi pa dva meseca in seveda mi vzameta ves prosti in pa neprosti čas, za kar pa sem seveda samo hvaležen. Petra Lipec ‘Fortuna Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018,21-682 Fax: 0601/29-018 VAROVANJE PREMOŽENJA ^ izdelava projektov varovanja £ dobava in montaža opreme za tehnično varovanje priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah ^ izvajanje redarske službe na javnih prireditvah ^ varovanje oseb ^ prenos vrednostnih papirjev in denarja ^ receptorska služba A čiščenje prostorov Velika izbira PASSATOV iz zaloge. Novi PASSAT Variant je že pri nas! Vse dobre stvari so tri: POLO od 16.990 DEM dalje POLO limuzina !!! AKCIJA!H! POLO variant od 21.942 DEM dalje m Volksvvagen-ko veš, kaj imaš. ugoden nakup tudi na PORSHE LEASING ali kredit Malgaj TRBOVLJE d o.o ■ Trbovlje: 0601-26-525 litija: 061 -884-450 Specializirana trgovina z rezervnimi avto deli in opremo Iztok ULE s.p. Cesta zmage 53, Zagorje OD 16.2.1996 TUDI Nfl VODE1MI 23 V TPbOVLJfltl! mmt DEU PO NAPOČILO DObAVIMO NAJMEJE V 24 UPAA. V LITIJI ODPRLI MLADINSKI ODDELEK KNJIŽNICE Dan po slovenskem kulturnem prazniku je bilo slovesno v Litiji. Odprli so prenovljeno pritličje knjižnice. Še posebej so se veselili nalmlajši občani litijske občine, ker je polovico nadstropja namenjeno njim. Na 100 m2 površine so uredili tri oddelke; v prvem so knjige za cicibane in osnovnošolce, v drugem je leposlovje za mladostnike, v tretjem pa poučne knjige za mlade. Prostori so opremljeni tudi z računalnikoma, na katerih se bodo mladi lahko učili računalniške abecede in iskali podatke po CD-romih. Druga polovica prenovljenega pritličja pa je namenjena čitalnici, delovnim prostorom in izposoji. Slavnostni dogodek so spremljali številni občani. O pridobitvi pa so spregovorili tudi Jože Sevljak, direktor ZIK-a, slavnostne besede je spregovoril Franci Rokavec, predsednik litijskega občinskega sveta, v prostore pa je vse prisotne povabil župan Mirko Kaplja. V kulturnem programu so sodelovali Pihalni orkester Litija Big Litus Band, svoje tačkaste misli je dodal igralec - lutkar Nace Simončič sTačkom, zapele so učenke OŠ Litija pod vodstvom Selme Gradišek, igrali pa so tudi učenci Glasbene šole Litija pod vodstvom Uroša Hribarja. Prireditev je povezovala vodja knjižnice Joža Ocepek, ki seje zahvalila vsem občanom, ki so prispevali denar za obnovitev prostorov. Hkrati so bile v knjižnici tri razstave: likovna razstava Francija Lesjaka, ki je poslikal tudi mladinski oddelek in učencev OŠ Litija - enote s prilagojenim programom, ter razstava ovitkov za knjige, vezenih v zlatu, ki jih je izdelala Magda Breznikar. Knjižnici pa je srečno pot zaželela lutli Mestna skupnost Litija in Silva Z odprtem mladinskega oddelka so največ pridobili mladi Mlade sta razveseljevala Nace Simončič in Taček Novljan, svetovalka za splošne knjižnice v Narodni in univerzitetni knjižnici ter knjižničarski kolegi iz sosednjih občin. Tekst: Joža Ocepek Foto: Marjan Šušteršič POZDRAV PESNIKU Svoj prispevek k mesecu kulture v Litiji so dodali tudi litijski literati, člani skupine "Besedne sence". V prejšnjem tednu so se zbrali na Svetčevi ploščadi pred občinsko stavbo v Litiji in na prireditvi, ki sojo poimenovali "Pozdrav pesniku", da predstavijo vsak svoje verze (nekateri še popolnoma sveže napisane pred nekaj dnevi ali pa urami. Na žalost pa si je prireditev ogledalo v izredno lepem vremenu le nekaj slučajno mimoidočih. Marjan Šušteršič Člani skupine "Besedne Sence" ZAHVALA SPONZORJEM. KI SO NAŠIM ZVEŠ IIM bralcem in ustvarjalcem ob mesecu kulture omogočili nehaj več duhovnega U/ITKA: FORTUNA d.o.o. TRBOVUE. INTACTd.o.o. flj « ■ ZAGORJE, MLADINSKA KNJIGA d.d. ZAGORJE, MU J/MA d.o.o. KISOVEC. OBČINA LITIJA. \BeAn\iVio Zasavca Naši prijateljici Andreji Jug iz Šmarij pri Rogaški Slatini ČESTITAMO ob izidu njene pesniške zbirke "DIPALI". Uredništvo Zasavca POST Tokratne naše kulinarične poslastice smo zaokrožili na malo drugačen način. Pustni čas smo tako ali drugače preživeli, eni zakrinkani, drugi po starem (brez maske), vsi pa smo dobro jedli in pili. Od pepelnične srede pa do velike noči velja po krščanski veroizpovedi 40 - dnevni post. Periodično postenje poznajo tudi druge religije, vendar v drugih časovnih obdobjih. Zakaj je potreben post? Če pogledamo skozi zgodovino, ugotovimo, da so imeli postenje za eno najbolj zanesljivih zdravilnih sredstev za pomlajevanje. Priporočal gaje že Hipokrat, "oče medicine", veliki misleci in filozofi, kot sta Platon in Sokrat in večina jogijev iz Daljnega vzhoda, ki so dočakali visoko starost, so se postili, da bi dosegli visoke miselne sposobnosti in moč duha. Skratka, postenje ni samo fiziološko spreminjanje telesa - hujšanje, priporočljivo je pri zdravljenju številnih bolezni, pri prezgodnjem staranju, hkrati pa vzpodbudno vpliva na miselno sposobnost in fizično vzdržljivost. Če se postimo z namenom, da se telo prečisti, regenerira in pomladi, je enotedensko ali dvotedensko postenje dovolj, izvede pa se lahko enkrat ali dvakrat na leto. Pri tem moramo poskrbeti, da telo ohranimo krepko, ker potrebuje nujne hranilne snovi, zato uživamo sveže sadne in zelenjavne sokove, zelenjavne juhe in zeliščne čaje, ki so bogati z minerali, vitamini in encimi. KAKO SE POSTITI? Post, ki ga nekateri opravljajo ob polni luni, je lahko brez zdravniškega nadzorstva. Če pa želite temeljito prečistiti telo (kar traja več dni), si najprej poiščite kakšno literaturo in se dobro seznanite tudo o kontraindikacijah, da ne bo presenečenj. Vsekakor pa se posvetujte z zdravnikom, ki naj nadzoruje vaše postenje, kajti pri nekaterih boleznih se strogo odsvetuje, je pa precej odvisno tudi od posameznikove psihe. Če postenje ni pravilno izpeljano, lahko povzroči več škode, kot dobrega. ZAna GOSTILNA pri MEDVEDU ZAGORJE PRIREJA od 2. do 8.marca 'TEDEN ŠANGHAJSKE KUHINJE", vsak dan od 12.00 do 22.00. Postregli bodo jedi iz. račjega, piščančjega in ribjega mesa, lignjev, govedine na šanghajski način, pikantne juhe in kitajske sladice. Rezervacije sprejemajo vsak dan po telefonu 0601/64-762. Priporoča se kolektiv Gostilne Pri medvedu! ZDRAVILNE RASTLINE BRSC Bršč, ki spada v družino kobulnic, je bratranec korenja. Ima debelo, robato, votlo in zelo visoko dlakavo steblo, na katerem rastejo veliki pernati listi. Na vrhu nosi velike kobule drobcenih, snežnobelih cvetov. Raste na travnikih in jasah. Cvete od pomladi do jeseni, plodove pa ima zaokrožene in ploščate, podobne leči. Brščeve liste nabiramo poleti, korenine kadarkoli, vendar imajo jeseni največ zdravilnih moči. Plodovi so tudi prava poslastica za ptiče. Njegovo latinsko ime Heracleum Spondylium kaže, da je bil nekoč posvečen Herkulu, deloma zato, ker je tako krepka rastlina, deloma pa zaradi krepčilnih lastnosti. Bršč je poznan različnim narodom. Rusi kuhajo s brščem znameniti boršč, s sladkorjem iz stebla pa pečejo imenitne sladkarije. Švedi cenijo brščeve korenine, ki zdravijo histerijo in božjast, medtem ko Rusi iz bršča izdelujejo zdravilo proti prebavnim motnjam (driska, griža..). Maurice M. pa je ugotovil, da so zelo učinkoviti kašasti obkladki iz bršča (zmečkani listi in korenine), in sicer proti turom, vraničnem prisadu, čirom, abscesom in pikom žuželk. Baje je bršč tudi odličen afrodiziak. Nasveti "naših mam". Zdravilo za frigidnost in spolno nemoč. Na liter vode vzemite 2 prgišči svežih listov in na lističe narezanih korenin. Dvakrat na dan. ŠPINAČA Špinača je bližnja sorodnica pese. Doma je verjetno s Srednjega ali Bližnjega vzhoda. Je bogata s klorofilom, z beljakovinami, z ogljikovimi hidrati, vsebuje veliko magnezija, fosforja, joda in predvsem železa. Prav zaradi tega je priporočljiva za otroke, mladostnike, rekonvalescente, za slabokrvne in za vse kronične bolnike. Zaradi fosforja jo nadvse priporočajo umskim delavcem in ljudem, ki žive v onesnaženem mestnem zraku (železo v špinači omogoča rdečim krvničkam, da pospešijo dovajanje kisika v kri) in vsem, ki imajo bolno kožo. Špinača pospešuje prebavo in izločanje želodca, jeter, trebušne slinavke in žlez z notranjim izločanjem, predvsem pa obnavlja zaloge rudnin v organizmu. Špinačo začnemo nabirati, ko ima vsaka rastlina 5 do 6 dobro razvitih listov, nabiramo pa jo vse dotlej, dokler ne zacveti. Nasveti "naših mam" Za boljše umsko delo vsak dan jemo solato iz špinačinih listov, ki jo začinimo z limonovim sokom, nasekljanim česnom in olivnim oljem. Solato lahko prelijemo z jogurtom. Pripravil Igor Gošte um kmetijsko zadrugo ■■fci Izlake, z.o.o. OBVESTILO Pričenjamo s prodajo lahkih kokoši nesnic za zakol ali za nadaljno rejo pri rejcu: KOPORC ŠTEFAN KOLOVRAT 32 tel.: 75-191 inf.: KZ IZLAKE 73-634 od petka, 20.2.98 dalje! Cena za komad samo 150.00 SIT. ČAS=DENAR=ZLATO=DOBRA INFORMACIJA INTEGRAL ZAGORJE NA INTERNETU INFORMACIJA VAM NI BILA ŠE NIKOLI TAKO BLIZU Samo klik z miško in pred Vami so: - avtobusni vozni redi vseh integralovih avtobusov - ceniki avtobusnih in taxi prevozov - ponudba turističnih prevozov in izletov - železniški vozni redi - letalski vozni red ADRIE AIRWAYS obiščite nas na naslovu http://www.integral-zagorje.si sporočite nam svoje želje na elektronski naslov e-mail: integral.zagorje@siol.net ali nas pokličite na telefon 0601 64 032, 0601 64 443 in ne bo Vam žal! Trgovsko podjetje J v • otrosnja cVeč' /koL samo/ ti^OArina/... Cenjeni kupci! Pri nakupu športne opreme V Salonu POHIŠTVA vam nudimo 10% do 20% gotovinski popust glede na sortiman blaga. Vljudno vabljeni na nakup! SPCCinilZIAflNfl PRODAJA MCTRSKCGA ALAGA IN TCKSTIUJ SIROM IZBIRA METRSKEGA BLAGA ZA POMLADANSM OBLAČILA I. nadstropje TRŽNICE "POD URO" in v LITIJI v REMY CENTRU ul&balgo 7 LEA HRIBERNIK Hrastničani so bili že njeni starši pa stari starši in Hrastnik ji je zelo prirasel k srcu. Včasih se odpravi po okoliških hribih, za ljudi pa vedno najde prisrčno besedo. Novosti jo sicer pritegnejo, še rajši pa vidi, ko lahko komu priskoči k pomaganju. Svojčas je delala po raznih samoupravnih organizacijah, bila je vodja kadrovsko-socialne službe, spoznala delo organizatorja nagrajevanja, zgodilo pa seje, daje bila štiri leta brez dela. In v tem času je opravila računalniške tečaje in našla zaposlitev, za katero se zdi, kot daje od nekdaj čakala nanjo. Solidarna kot je, je v svoji tridesetletni delovni praksi, že štiri leta sekretarka hrastniškega Rdečega križa. Med aktivnosti hrastniškega Rdečega križa spada predvsem krvodajalstvo. Skrbijo še za socialno šibke posameznike in družine oziroma tiste, ki so brez kakršnihkoli sredstev za preživetje ali so v težjem socialnem položaju. Pozornost nudijo tudi tako, da vsako leto otrokom omogočijo brezplačno letovanje na morju. Letos bo to za pet otrok v okviru akcije Nikoli sami. Njihovo skrb so zavzemali tudi begunci, katerih del se je nahajal v zbirnem centru in del pri družinah. Toda čeprav tovrstnega statusa ni več, še vedno oskrbujejo ljudi s hrano in oblačili, če smatrajo, daje potrebno. Z oblačili so menda dobro založeni, čeprav se večina samoiniciativno niti ne odziva na potrebe Rdečega križa. Potrebne so številne akcije, s katerimi pritegnejo bodisi posameznike ali organizacije, da odstopijo bodisi finančna sredstva ali drugo, s čimer bi lahko pomagali sokrajanom. Sicer pa od vrednot najbolj ceni poštenje. Od vsega pa najbolj razdaja tisto razkošje, ki je bogato s pozornostjo in posluhom za drugega. Skromna je v tekmovalnosti, ker ta ljudi zmeraj razdvaja. Zato se s tolikšnim veseljem posveča raznim prireditvam, ki jih priredijo s skupinami za samopomoč v hrastniškem Domu za starejše, kjer je poleg vsega poudarek tudi na tisti kleni medsebojni besedi, ki združuje ljudi v različnih izkušnjah. Tudi sama ima rada praznike. Od teh predvsem dan žena, za katerega pravi, da je priložnost, ko se lahko ženam izkaže spoštovanje. Krasne spomine ima tudi na pustovanja, opaža pa, da seje tudi Valentinovo med mladimi kar zasidralo. Dokaj se zanima tudi za gledališče, čeravno so ji bolj všeč gledališke predstave starejšega kova, ker so preprostejše, a kljub temu kvalitetne in sproščujoče. Horoskopov ne bere, tem rajši pa prelista dnevno časopisje. Povedala je še, da ima veliko več potrpljenja z vnukom Nejcem, saj v mladih letih v vsej naglici potrpežljivost dostikrat poide. Njen moto v življenju pa je: "Pogovor in dogovor dajeta rezultate." Zato soji povšeči glasna razpravljanja, ker ne le zve marsikaj novega, temveč tudi zmore ustvariti kompromis za nova sodelovanja. Petra Radovič ■ SVETI MATIJA, APOSTOL j (24. februar) V svetem pismu je število dvanajst število polnosti in dopol- i nitve. Tako poznamo dvanajst izraelovih rodov stare zaveze, dvanajst apostolov nove zaveze, letni koledar sestavlja dvanajst ■ mesecev in še bi našli podobne primere. ■ ■ Kristus je med učenci izbral dvanajst najožjih sodelavcev - a apostolov. Med zadnjo večerjo je Kristusovo družbo zapustil Juda Iškarijot, ki je potem Kristusa izdal ter si nato v obupu še sam ■ vzel življenje. Apostol Peter je takoj po Kristusovem vnebohodu odločil, da ■ se na izpraznjeno mesto izvoli nadomestni apostol. Prvak , apostolov je postavil za izbor bodočega apostola dva pogoja, in ■ sicer: daje bil med Kristusovimi učenci od začetka njegovega ■ javnega delovanja ter da je videl vstalega Kristusa. Naloga apostolov je namreč oznanjevanje Kristusovega nauka ter ■ pričevanje o njegovem vstajenju. ‘Tu so možje, ki so hodili z nami ves ta čas, dokler je gospod * Jezus bival med nami, od Janezovega krsta do dne, ko je bil vzet , od nas. Eden od njih mora biti priča njegovega vstajenja.' Pre- 1 dlagali so dva: Jožefa, ki se je imenoval Barnaba, z vzdevkom ■ Justus, in Matija. Nato so molili in nato še žrebali. Žreb je določil Matijo. i Sveto pismo o Matiji ne pove nič drugega. O njegovem delovanju govori apokrifni spis "Dejanja Andreja in Matije v mestu ljudožercev" iz 2. stoletja, prav tako so apostolu Matiji pripisali tudi t.i. "Evangelij po Matiji". Srednjeveška "Legenda aurea" pripoveduje, daje apostol Matija misijonarji v Makedoniji, kjer je storil veliko čudežev in nazadnje umrl kot mučenec. Neko drugo staro izročilo pa pravi, da je Matija najprej oznanjal evangelij po Judeji, nato pa med prebivalci Etiopije, kjer je (morda okoli leta 63) umrl mučeniške smrti: najprej so ga kamenjali ter nato obglavili. Zato ga najpogosteje upodabljajo s sekiro, pa tudi z mečem, kamenjem in knjigo. Za zavetnika so si ga izbrali tisti, ki pri svojem delu uporabljajo ostra orodja (mesarji, krojači, tesarji) ali led (slaščičarji). Sv. Helena, mati cesarja Konstantina Velikega naj bi v 4. stoletju dala relikvije sv. Matije prepeljati v Rim, od koder so prišle v nemško mesto Trier, kjer jih častijo v benediktinski opatiji. Do preureditve koledarja seje god sv. Matije apostola praznoval 24. februarja, ob prestopnem letu dan kasneje, reforma koledarja pa je svetnika "prestavila" na 14. maja. Vendar pa je v ljudskem prepričanju Matija ostal februarski svetnik in znanilec pomladi. Sicer pa ima god sv. Matije "posebno oblast" - odloča namreč o koncu zime ali njenem morebitnem podaljšanju. Skoraj celotna Evropa pozna pregovor, vsak narod seveda na svoj način: "Sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi." Poznan je tudi pregovor: "Če sv. Matije dan zmrzuje, še štirideset dni mrazu prerokuje." ■ ■ ■ ■ ■ i ■ ■ ■ ■ ■ i Branko Nimac Gostilna - Pizzeria KOVAČ Pestra ponudba jedače in pijače. Poroke, seminarji, zaključene družbe do 180 ljudi. Velika izbira pizz! MARKO KOVAČ Graška cesta 64 Litija Telefon 061/880 000, 061/880 001 TRBOVLJE r "N p* RENT A CAR P* KOMBI PREVOZI p* VLEČNA SLUŽBA p* FOTOKOPIRANJE P* SPIRALNA VEZAVA Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360 ^ C. Zmage 12a Zagorje VELIK IZBOR GLASBE VSEH ZVRSTI lil RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 E-pošta: clip@clip-domzale.si STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) - 12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WINDOWS 95, WORD EXCEL (20 ur) INTERNET (8 ur) AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS... 26. SVEČANA 1998 VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA ■ MI VAS NAGRADIMO Zelo smo radovedni, kako dobro poznate slovensko književnost. Enkrat mesečno borbo objavili nekaj verzov, ki jih je zapisal priznani slovenski pesnik (ali pesnica) ali pa delček proze našega pisatelja (pisateljice), vi - dragi bralci in bralke, pa boste poskušali ugotoviti, kdo je avtor. Ime avtorja napišite na kupon ter ga pošljite na naš naslov. Čaka vas lepa knjižna nagrada. NAGRADNA UGANKA - Tokrat vas sprašujemo po imenu slovenskega pesnika, kije zapisal te verze: .......is ftvtor je Maje ime Naslov ZASAVSKI PREMOG V hladnem jutru, ko hitiš v službo, ali po opravkih, zavohaš žveplo v zraku in takrat zaveš se, da si doma nekje v Zasavju. Premog bil nekoč je naš ponos, a danes skoraj je sramota. Preoster je 'za ljubljanska nežna pljuča in pravijo, da kar v Zasavju naj ostane, kot plin ali v kosih. Včasih tudi mi bili smo jezni na njega, še ko smo v koših ga nosili, a kako prijeten znal je biti v zimi, ko tih se mraz zažrl je v kosti in premog v peči se je razgorel, takrat ogrel nam je premražena telesa. Tudi zrastli smo ob njemu, bili smo siti, oblečeni in srečni. Prihodnosti se nismo bali, takrat, ko so ljudje ga še cenili. Večkrat, žal nas pahnil je v žalost, ko zasul nam je rudarje. Takrat zaslišali smo zvok sirene in brž pomislili smo na očeta, brata ali soseda, če bili so vsi doma - potem pomislili smo na vsakega rudarja, bili v nesreči povezani smo s popkovino. Vedno sem in tudi danes rudarjem in premogu rečem hvala! Občina Litija Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata; al"dneva ne pove nobena prafka. Titaniku seje obisk znova povečal, kar pomeni da neutrudno plove proti prvemu mestu vseh časov, ki ga že 21 let zaseda Lucasova Vojna zvezd. Spielbergovega E.T-]a. s 399$ milijoni je ravnokar prehitel. Čeprav se nekaterim zdi Vojna zvezd s 460$ milijoni nepremagljiva, bo Titaniku verjetno uspelo. Analitiki računajo, da mu bo čas okoli Oskarjev dal potreben zagon. Na svetovni ravni, pa bo verjetno presegel Jurski park, ki je prinesel preko 900$ milijonov izkupička. Kljub zadnjemu porastu je drugouvrščeni komediji z naslovom The Wedding Singer pretekli teden uspelo že v prvem vikendu prislužiti 22$ milijonov. Na tretjem mestu je pristala najnovejša adaptacija Chrichtonovega znanstvenofantastičnega romana Sphere (18$ mil. v prvem vikendu). Sledi drama Good Will Hunting, ki je na sporedu že 10 tednov (79$ milijonov). Postavlja se tudi vprašanje ali bo Titanik zdržal še 6 tednov na prvem mestu in s tem ujel E.T.')c\ rekord. Dvomim. The Wedding Singer - Ljubezenska zgodba, ki se odvija okoli leta 1985. Popularni ameriški komik Adam Sandler se preživlja s prepevanjem na porokah. Na eni izmed njih pa se zagleda v svetlikajoče oči prelestne Drew Barrymore. Težava je le v tem, da je Drew že zaročena z borznim posrednikom, kije navdušen nad serijo Miami Vice... Igrajo še Christine Taylor, Steve Buscemi, Billy Idol... Sphere - Globoko pod morsko gladino sredi pacifika so nekaj odkrili. Vesoljsko ladjo staro preko 400 let. Njen izvor, zgradba in zlonamernost begajo znanstvenike. Vendar kakršnikoli so že odgovori na vprašanja, stvar lahko poseže v misli in spozna tvoje najhujše strahove. Zdaj pa so se ti strahovi začel uresničevati... V adaptaciji uspešnega romana Michaela Crichtona in taktirki Berrya Levisnona so nastopili Dustin Hoffman, Sharon Stone, Samuel L. Jackson, Peter Coyote in Liev Schreiber. Good Will Hunting - Matt Damonov drugi film po sodni drami Rainmaker. Mladeniču, ki ima I.Q. kot Einstein, pomaga profesor Stellan Skarsgard, da ga bo izkoristil. Medtem pa ga prijateljski terapevt Robin Williams uči o njegovi humanosti. Igra še Minnie Driver, režiral je Gus Van Saint (To Die For - Ženska za umret). The Borrowers - simpatična pripoved o družini hišnih škratov, ki je pri nas prišla v kino istočasno kot v Ameriki. John Goodman igra hinavskega in lakomnega odvetnika, ki sorodnikom umrle gospe zamolči obstoj oporoke v kateri jim zapušča staro hišo. V načrtu ima hišo podreti in s posestvom bajno zaslužiti. Vendar ni računal na majhne škrate, ki živijo v hišnih stenah in se ne dajo kar tako. Uroš Šetina - Uri TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 Trbovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, (ax: +386 601 26 228 KSEFTI informacije telefon 64 250.64 166 SERV1SNO PRODAJNI CENTER ZALOKAR, CESTA OKTOBRSKE REV. 15a, TRBOVLJE TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, RADIO KAS ET OTONI,WALKMANI, AVTORADI JI, TELEFONI, GSM... NOVO! VELIKA IZBIRA MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV PHILIPS TEL.:30 600, 30 601; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00 NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ? OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953 PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h, V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. Igralni avtomati Jan prodaja, najem, servis, vsi rezervi deli telefon: 0601-43-474 041-638-304 Shake's dub nočni bar Hrastnik vabi vsak dan od 20. do 04. ure. Oh. lej ga zlomka! Saj ta v krogu sem pa jaz! Le kje so me pa "špricnili"? A ste v krogu res vi? Potem se ne sprašujte predolgo, kje smo vas slikali. Raje vzemite Zasavca v roke in se hitro odpravite na naše uredništvo (Cesta 20.juiija 2c, Zagorje) in dobili boste lepo nagrado, ki jo poklanja najemnik Smučarske koče na Mareli, Stane Hriberšek. Seveda, če se boste pravočasno oglasili - čas imate do 20.marca! ZNANI ZASAVCAN V ROSNIH LETIH Naša nova akcija seje zelo dobro "prijela". Na uredništvo smo dobili ogromno število odgovorov, žal je bilo med njimi tudi nekaj napačnih. Večina med njimi pa je pravilno sklepala, čeprav vam nismo dali nobenih konkretnejših podatkov. Naš mladenič v "rosnih letih" na sliki je bil nihče drug kot Radovan Skubic - Hilarij, znani ultramaratonec iz Zagorja. Nagrado, majico Zasavca pa dobi Jani Uranič, Izlake 19, Izlake. Na sliki pa vas pozdravlja razposajeni fantič. O njem vam bomo razkrili le to, da je fant (sedaj moški) z velikim srcem in da je velik tudi po velikosti. Sicer pa zaseda odgovorno mesto na eni od občin v Zasavju. Na sliki je: ......... Spoznal(a) sem ga: . Odgovore pošljite na naše uredništvo do 20. marca 1998. V nedeljo, 22. februarja, se je ob 16. uri pričelo rajanje maškar pod okriljem Vrtca Zagorje v športni hali z ansamblom Interval. Starši, ki so svoje malčke našemili in se z njimi poveselili pod masko pustovanja, so z navdušenjem spremljali radost nadobudnežev, ki so zamaskirani uživali v pustnem poplesovanju. Če seje kdo namenil, da bo v zagorski športni hali srečal Sneguljčico in sedem palčkov, seje napotil v pravo smer. Ampak tam so se zbrale tudi gozdne živali, pa Rdeča kapica, vijugale so rožice in se spreletavale pikapolonice. Letni čas je bil nedoločljiv, pa tudi od vsakega veka se jih je nekaj nabralo: kralji in kraljične so dostojanstveno marširali in še vile ter čarovnice so se jim klanjale. Pika Nogavička je našla svoje prijateljice, ki so se zgrinjale okoli morskih deklic, vitezov, gusarjev in še Kalimero seje znašel zraven. Nekateri klovni so osvajali z žalostjo, drugi oznanjali veselje. Intervalovci sojih sprva zvabili v igrico, v kateri so se obmetovali z baloni in kasneje zaplesali v parih. Plešoč so se v skupne korake ujeli glavni junak iz filma Kekec pa užitna goba iz Bukovega gozda ter strašni tiger in novodobni Batman pa blesteča plesalka, ki je pritegnila žalostne pajace. Korakali so še simpatični grozdi in tudi nekaj psov dalmatinčkov je pritegnila zabavna prireditev, kije odražala skrbno organizacijo, v kateri so radodarno sprejemali v goste tudi kavboje in indijance pa fakirje, ciganke, čarovnice in celo gromozansko strašilo. Ter dimnikarje, ki so vsakemu prinesli malce sreče, če seje le pravočasno zagrabil za kakšen 'knof. No, Robin Hood je bil brez konkurence, saj Amorčki tega dne ne streljajo z loki, lovcev pa tudi ni bilo od nikoder. Zato pa so pajki polovili vse muhe, miške pa izkoristile zabavo brez muc. Šeme so "odpeketale" zadovoljne, saj so se lahko poveselile s Hugom, ki je že dolgo glavna maskota maškaradnih larf. Tekst in foto: Petra Radovič j r. r.p.nsr, sr.TF.^av SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK POČASTILI TUDI V POLŠNIKU V nedeljo, 8.februarja, seje v OŠ Polšnik zbralo ogromno ljudi. Odzvali se se vabilu šolarjev in učiteljic OŠ Polšnik na proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Poleg OŠ Polšnik pa so na proslavi sodelovali tudi mnogi drugi, ki se v Polšniku vneto udeležujejo vseh kulturnih prireditev. In le-teh v Polšnjku ni malo. Sodelovali so; Moški pevski zbor Polšnik, mlade instrumentalistke, člani gledališke skupine Polšnik, učenci višjih razredov, ki že hodijo v šolo v Litijo ter naša mlada pesnica Laura Horvat. Proslavo je odprla učiteljica Ida Dolar, ki je v svojem govoru nagovorila obiskovalce in nastopajoče: "Prišli smo, da si napolnimo dušo. Lepo je to. Zato, prav lepo pozdravljeni. Naj se ta pozdrav dotakne vsakogar v tej dvorani. Upam, da boste tu našli nekaj za svojo dušo. Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku naj bo prikaz kulturnega ustvarjanja v našem kraju." Nadaljevala je z odlomki iz življenja našega največjega mojstra poezije, Franceta Prešerna, ter na oder povabila pevce Moškega pevskega /bora Polšnik. Le-ti so se nam predstavili s Prešernovo pesmijo Strunam, Zdravljico, ter se s pesmijo O mraku poslovili in pridružili občinstvu v dvorani. Prešernovo Vrbo in Gazele sta nam predstavili Mateja Kotar in Tina Povše. Na oder so nato prišli Veverički - mali šolarji z vzgojiteljico Alenko Smuk. Borut, Simon, Jožko, Amadej, Igor in Sonja so nam zapeli pesmico Družinico in nam pokazali, kako radi imajo svojo družino. Ker na šoli že nekaj let deluje pevski zbor, so se Polhki v želji po miru in sodelovanju med vsemi narodi pridružili pevcem največjih opernih hiš po svetu ter nam zapeli Beethovnovo Odo radosti. Na klavir jih je spremljala Katja Kotar. Ko čutiš, je bil naslov druge pesmi, ki jo je na kitari spremlal Jože Kos in Erika Korimšek na klavirju. Ker so se na praznovanje vneto pripravljali, niso mogli mimo Prešernovih pesmi. Zapeli so nam Prešernovo Pod oknom ob spremljavi na violini Špele Kos. Za mlado Lauro Horvat je bil to prvi javni nastop. Laura že kar nekaj let svoja občutja preliva na papir v verzih. Po končani osnovni šoli seje začela pripravljati na poklic v verzih. Po končani osnovni šoli seje začela pripravljati na poklic in življenje, knjigo, da si z njo napolni dušo. In od časa do časa tisto, kar se nakopiči v duši, prelije na papir. Predstavila nam je tri svoje pesmi. In spet smo se prepustili glasbi. Tokrat sta se nam predstavili sestri Špela in Petra Kos. Zaigrali sta nam Duet za violino in flavto. Ko govorimo o kulturi v Polšniku, pa ne moremo mimo naše tete Pavle, saj ime Pavla Voje zasluži pomembno mesto v kulturi v Polšniku. Ob vsakem trenutku, ob vsaki priložnosti prispeva svojo pesem. Že od ustanovitve gasilskega društva, ob obletnicah pevskega zbora, ob cerkvenih praznikih in posebnih priložnostih. V zadnjih letih so bile obnovljene podružnične cerkvice in tudi farna cerkev. Teta Pavla je vsako počastila s svojo pesmijo. Pesem Moj farni zvon nam je predstavila Mateja Vozelj. S programom so nadaljevali učenci prvega in drugega razreda. Veliko so se naučili o Francetu Prešernu; o pesniku iz Vrbe, o doktorju, ki je delil fige ter Prešernovo Lipico. Nazadnje pa so nam zaigrali Pesem od Lepe Vide. Učenci tretjega in četrtega razreda pa so za to priložnost predstavili pesem od železne ceste. Za posladek na koncu proslave nas je predsednica gledališke skupine Mateja Sladič povabila k ogledu dramatizacije Turjaške Rozamunde, ki sojo pripravili učenci višjih razredov pod vodstvom gledališke skupine. In zares jim je uspelo. Kot kaže, jim volje in idej ne manjka, tako da se za gledališčnike v Polšniku ni treba bati. Obiskovalci so to dopoldne res uživali ter z nasmehom na obrazu zapustili dvorano v Polšniku. Ob kavici ter figah, ki jih je France Prešeren tako rad deli otrokom, smo se v nedeljo, S.februarja, poslovili. Bilo je nepozabno in želimo si, da bi nam kultura v Polšniku vedno tako dobro uspevala, kot nam uspeva danes. Katarina Feštanj avtotehna Mahkovic tehtna odločitev OPEL O SPODNJI LOG 27 1281 SAVA PRI LITIJA TEL.: 061/874-112 dnevu žena Ssna jz uganila., fzatziE iziLtzu i£ imenuje, mateiimtcro. NIETZSCHE / »> 2ena je čHoueHoua jiTihodnoU. Sumerski izrek U\dox tejie i.uojo ženo, je jiodollen tiitemu, Hi toCde jio uredi moHe: use, Har je u njej doCriega -gre uen, a Har je iCado, oitane. Francoski pregovor v ždejia žemda ugaja očem, dollra ženida ugaja ircu. žPrua je dragulj, druga je zallad. NAPOLEON žPreiojajoč ženile, nildar ne jiomiilimo, Halo težlo je liti ženila. GERALDV VITASAN d.o.o. IZLAKE Zdravstveno podjetje, Podlipovica 43, 1411 Izlake, Tel./fax: 0601 74 004 Iskrene čestitke ob dnevu žena! Cesta zmage 5la, Zagorje, tel.:64-164 AROSA že od 13.945 DEM IBIZA že od 15.990 DEM CORDOBA že od 19.604 DEM NOVO CORDOBA VARIO 20.100 DEM TOLEDO 1.9 diesel magnus 24.990 DEM ALHAMBRA IDI 41,579 DEM Ugodna ponudba rabljenih vozil! nemška tehnika + španski temperament = SEAT AROSA Mi smo se že odločili za SEAT, odločite se še Vi! Avtotehna WU§ Mahkovic Q (o o pri nakupu OPLOV: CORSA,ASTRA, VECTRA in vsi ostali modeli z dobo odplačevanja TOM+5% do štirih let Za več informacij se obrnite na Avtotehno VIS Mahkovic Avtotehna tTDS Mahkovic tehtna odločitev OPEL O moj naslednji avto SPODNJI LOG 27 1281 SAVA TEL.: 061/874-112 Gestitka! 6.3. bo upihnil prvo lučko vnuček TIMOTEJ MOŽIC iz Trbovelj. Po tej poti mu želimo največ zdravja in otroške razigranosti mama Zofi, Tone, Sebastjan, stric Toni z Branko. Ateku in mamici lep pozdrav Dekleta, žene, mamice in babice, ob dnevu žena Vam SEATavtocenter KAM nudi testno vožnjo z Aroso. Dobimo se v soboto, 7.3.1998 ob 10. uri v Pizzeriji TIK- TAK v Zagorju. S tem kuponom Vam poleg testne vožnje nudimo še brezplačno pijačo! KUPON ind. drink Si drive AVTOHIŠA MALGAJ RENAULT CLIO - še nikoli tako ugodno! Že za 14.320 DEM. Darilo ob nakupu! Kredit TOM + 0%. MEGANE - AKCIJA! Popust 120.000 SIT pri menjavi staro za novo. LAGUNA DEDICACE že za 31.410 DEM. mali oglasi PRODAM karto za premog (3.600 kg), cena po dogovoru, tel.: 26-119 PRODAM odlično domače namizno vino, cena 220 SIT/liter, tel.: 063/823-297 KUPIM dvosobno ali dvo in polsobno stanovanje s CK v Trbovljah, tel.: 22-669 PRODAM rolerje št. 39/40. tel.: 61-996 (popoldne) ZAPOSLIM kvalificirano natakarico, inf. na tel.: 61-996 (popoldne) ■3 Bliža se materinski dan. 060164 250 RENAULT AVTO ŽIVLJENJA Največja trgovina, pa kar pri vas doma! v Želite kai prodati? Vas zanima kai ponliiaio? Bi drugim naznanili kai ponuiate? Uporabife Val in naš časopis! lakaj, lu spodaj napilile in pošljile... I za brezplačni mali oglas “ lekst: .......................... o z u ................................. ^ Moj naslov: < ................................ _____ N Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 E-mail: info(T VL5LLIIJ LtoT Prebrala sem, da naj bi bil pravi začetek novega leta pravzaprav marec. O tem priča rimski koledar. In februar - po tem prepričanju zadnji mesec je dobil ime po latinskem "februar", kar prevedeno pomeni "čistilo". Očistiti se vsega in veseljačiti tja v marec. Tisto čistilo naj bi bil post, ki sledi pustu. Da pust oziroma samo maskiranje sega daleč, daleč nazaj pričajo zapisi, ki nam jih je dala antika. Danes pa pust poteka nekako takole. Mame in babice spečejo krofe in pa flancate, s katerimi se mastimo tako maškare, kot tisti, ki ne spremenimo svojega lica na ta praznik. Pustna sobota je čas, ko se odvija veliko rajanje in ko najizvirnejše maske pobirajo nagrade na raznih tekmovanjih. Mlajše maskice pa se kažejo po hišah in prejemajo razna darilca. V torek pa se vse skupaj na malo manj "žurerski" način ponovi. Ta čas spremljajo tudi razni karnevali npr. Benetke, pa tudi v Sloveniji jih je nekaj - Ribnica, Ptuj, Cerkno,... In potem se vse skupaj konča s pokopom pusta. In življenje brez pustnih mask teče naprej... Petra MAJA MALOVE, ll Tokrat vam bom predstavila Majo Malovrh, ki jo verjetno že vsi poznate, saj je županova hči. Na svet je prijokala 27.04. 1980 v trboveljski porodnišnici. Bila je deževna nedelja. Po horoskopu je simpatična, vedno nasmejana bikica. S 14. leti se je odločila, da bo šolanje nadaljevala na gimnaziji v Trbovljah. Do sedaj je uspešno "prilezla" do 3. letnika in upa, da bo prav tako uspešno zaključila šolanje. Maja je v šoli aktivna na večih področjih. Obiskuje likovni krožek, občasno piše za šolski časopis Labirint, najpomembnejše pa je sodelovanje v debatnem klubu Logos. Naj povem, da je Maja ena tistih, ki so nadarjeni za jezike (sploh angleščino). Je ena tistih, ki so se udeležili v Izraelu svetovnega prvenstva v debati. Uspešno so zastopali Slovenijo. V prostem času si najraje ogleda kakšen film v kinu, rada potuje (bila je že v Angliji, ZDA, Nemčiji...), poleg tega pa igra stransko flavto pri Delavski godbi Trbovje. Ko bo "velika" bo študirala pravo, mogoče komunikologijo ali pa... Skratka, deklica za vse. Špela 26. SVEČANA 1998 Z ADIJEM SMOLARJEM MA DOLU V petek, predzadnji dan januarja, je pel dolskim šolarjem Adi Smolar, prvi na mnogih lestvicah slovenske zabavne glasbe. Zmenjeni so bili že v lanskem šolskem letu, pa je moral obisk zaradi obveznosti prestaviti. "V začetku sem se nastopov na šolah branil, saj moja besedila niso namenjena otrokom. Ravnatelji so se z mano sicer strinjali, vendar so poudarjali, da so me izbrali otroci sami,...", je dejal Adi Smolar ob klepetu na koncu nastopa, ko so navalili nanj za avtograme. Če ga otroci sprejemajo za svojega, že vedo, zakaj. Otroke se ne da preslepiti. In Adi Smolar poje iz srca. Do vsega, o čemer govori, seje dokopal sam. Okusil na svoji koži. Če to zabeli še z duhovitostjo, dobi pri otrocih dodatne pluse. S svojim besedilom in ritmom jih sprošča. Na lanski valeti osmošolcev, se spomnim, so vrteli največ Adija Smolarja. Pesmi znajo na pamet. Celo najmlajši radi ponavljajo kakšne prijetne odlomke, čeprav jih ne razumejo. Adi Smolarje odličen pedagog in marsikdo bi se lahko od njega česa naučil. Svojega mnenja jim ne vsiljuje za vsako ceno... "Zdaj pride na vrsto gospa natakarica in soka dva..." "Neee! Pira dva!" "Bolje bi bilo soka dva..." jih skuša odvrnili od alkohola. "Neee...," tulijo še naprej, saj vedo, kam pes taco moli. "Dobro," popusti Adi, "bomo pa peli tako kot je v originalu - ampak če boste kam šli in boste žejni, pa le naročite sok..." Otroke zna vključiti v sodelovanje. Mimogrede jim razloži, kdaj naj bodo glasni, bolj tihi, bolj počasni. Pri večini pesmi pa mu sploh ni bilo treba razlagati. Peli so z njim... Pa poglejmo še njihove vtise. Adi je taca. Super poje, piše dobra besedila pa tudi kitaro obvlada. Res ni pri ta lepih, vendar je vseeno lep. Mislim, daje trenutno najboljši slovenski pevec. - Nejc Zupan, 7.b. Adi je tako suh kot jaz. Mogoče malo manj. Bral sem, daje tudi v zasebnem življenju dober človek in veseljak. - Matej Trošt, 7.b. Ker tudi sama igram kitaro, me je zelo razveselilo, ko je sprejel naše povabilo. Všeč mi je bilo, daje pred vsako pesmijo povedal kaj smešnega. Tako nas je vpeljal v pesem... - Lucija Štaut, 7.b. Všeč mi je, daje prišel na tako majhno šolo, čeprav je velik pevec. - Marko Polak, 7.h. Mene je Adi Smolar v petek zelo razvedril, čeprav sem imel slab dan. - Dejan Krajcar, 7.b. Njegove pesmi obožujem. - Darja Hauptman, 7.b. To je bil lep dan, saj nimamo na šoli vsak dan tako glasbeno nadarjenega in zabavnega človeka. - Aleksej Dolinšek, 6.a. Ima zanimiva, smešna besedila in bujno lantazijo. - Maja Frangeš, 6.a. Najbolj so mi všeč pesmi. Bog ne daj, Jaz sem nor, Natakarica. Tudi pričeska mu lepo pristaja. - Darja Novak, 6.b. Pri hitrih pesmih je tako hitro igral in pel, da se mi je zavozlal jezik. - Bojan Kostanjšek, 6.b. Všeč mi je bilo, da ni zamudil. - Jelena Stojanič, 6.b. Adija Smolarje in njegove pesmi imam zelo rada. Zdijo se mi nekaj posebnega. Upam, da bo še prišel kdaj na našo šolo. - Barbara Pavčnik, 6.h. Ko poslušam njegove pesmi poslušam besedila in ne melodije. Imel je dobro pripravljen program. - Matic Klemen, 7.a. Prvič sem ga videla v živo in to je čisto drugače, kot bi poslušala kaseto. Tudi poje v živo. - Ksenja Grešak, 7.a. Ima zelo dobra besedila, iz katerih se lahko marsičesa naučiš. Je eden redkih slovenskih pevcev, ki mi je res všeč. - Alja Ristovič, 7.a. Ta nastop sem komaj pričakala. Imam nekaj njegovih kaset in zgoščenko. Vesela sem, da so povabili pevca, ki smo ga vsi želeli. -Tjaša Šketako, 7.a. Fanči Moljk m 1. ZBUDI SE - TANJA RIBIČ 2. TO BO HIT - ADI SMOLAR 3. MED PRIJATELJI - ANDREJ ŠIFRER 4. SAM - WERNER 5. LEDENE CESTE - HIŠA 6. MALI BOGOVI - MARTIN KRPAN 7. ZARJAVELE TROBENTE - LAČNI FRANZ 8. BARVE NOČI - 2 4 U 9. JUTRANJI STRIPTIS - FLIRT predlog: PESJAN - E - LITTA Lestvico poslušajte na valovih radia GEOSS, ob nedeljah ob 14. uri. Tokrat smo prejeli nekoliko manj glasovnic, kot prejšnjič. Ste odšli vsi na počitnice'.’ Nagrajenec pa je Tadej Zakonšek, Kotredež 24 a, 1410 Zagorje, dobil bo nagrado trgovine Eurotrade iz Zagorja. S®PICHfl RADIA GEC88 IN ZASAVCA KUPON Glasujem za: Glasoval sem: [©čl]0 Milili 26. SVEČANA 1998 - TT.jiGjnfij nn.čjne PRAZNUJEJO POZIMI Ob praznovanju 3. obletnice delovanja Doma starejših Hrastnik je direktor, Drago Kopušar, v ponedeljek, 16. februarja, sklical sestanek, po katerem so otvorili razstavo novoletnih čestitk, izdelanih v slovenskih domovih za starejše in pripravili kulturni program, v katerem so nastopili gojenci hrastniške Glasbene šole in Zagorski oktet. Pokrovitelj razstave, na kateri je osemindvajset slovenskih domov za starejše razstavilo svoje izdelke - novoletne vizitke, je bila Občina Hrastnik. Z razstavo so pokazali predvsem raznolikost ustvarjanja, saj so vizitke dragocene in vsaka zase predstavljajo unikaten izdelek. Drago Kopušar pa je povedal, da v domovih skrbno sodelujejo in zagotavljajo čim boljše sobivanje. Poslovanje še vedno beleži izgube, povprečna starost stanovalcev je 81 let, za sprejem so še zmeraj potrebne čakalne dobe, od vseh udeležencev jih je skoraj sedemdeset odstotkov Hrastničanov, več kot polovica jih je samoplačnikov, bivanje pa si popestrijo z raznimi aktivnostmi ali z*gosti, s katerimi pokramljajo o aktualnih temah. Od vsega so zadovoljni tudi z dejstvom, da jih okolje ne le sprejema, temveč tudi zapaža njihovo dejavnost in do njih goji spodbuden odnos. Tekst in foto: RR. UPOKOJENCI NA IZLETU Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje je pripravila v četrtek, 12.februarja skupinski izlet na območje Kumljanskega. Ob 8.uri so se zbrali pri mostu čez Savo v Trbovljah in odšli najprej preko Čebulove doline, na Škofjo Rižo, nato pa so se preko Dobovca vračali nazaj v Trbovlje. Spotoma so se ustavili, se okrepčali, tudi zapeli in se ob zelo lepem vremenu vrnili dobre volje na svoje domove. Izletnike je vodil Vinko Pfeifer. T.L UPOKOJENCI ŠPORTNIKI BODO DELOVALI TUDI LETOS Pred kratkim so se v prostorih Društva upokojencev Trbovlje sestali predstavniki športnih sekcij društev upokojencev iz Zasavja in Posavja. Dogovorili so se, da bodo tudi letos organizirali tekmovanja v petih športnih disciplinah in to v šahu, kegljanju, strelstvu, balinanju in ribištvu. Prvi bo šahovski turnir 5.marca v Hrastniku, 26.marca bo tekmovanje v kegljanju v Trbovljah, 9.aprila tekmovanje v streljanju z zračno puško v Zagorju, 21.maja bo tekmovanje v balinanju v Trbovljah in 27,junija tekmovanje v ribolovu v Radečah. Za vsa ta tekmovanja bodo pripravili pravočasno poleg vabil tudi propozicije, določili pa so tudi štartnino za posamezna tekmovanja. Dogovora v Trbovljah so se udeležili predstavniki društev upokojencev Zagorje, Hrastnik, Dol pri Hrastniku, Radeče, Sevnica, Senovo, Krško, Brežice in Trbovlje. Manjkal je le predstavnik DU Litija. ZLATI POROKI V LOVSKEM DVORCU V soboto, 14.februarja sta potekali v občinskem protokolarnem objektu Lovski dvorec na Trgu Franca Fakina v Trbovljah dve zlati poroki. Župan Janez Malovrh je po 50-ih letih znova poročil Jožeta in Amalijo Petauer iz stanovanjskega bloka K/4. Malo kasneje sta bila vnovične potrditve deležna še zakonca Anton in Angela Kršlin iz naselja Ribnik. Pri obeh zlatih porokah so bili navzoči številni sorodniki in znanci, pa tudi predstavniki Društva upokojencev Trbovlje, ki so obema paroma izročili poleg čestitk tudi pisna priznanja ter manjše darilo. Obe zlati poroki sta potekali zelo slovesno. T. L. SPOMINSKI VEČER NA UMRLA LITERATA Odbor za literarno dejavnost pri Društvu upokojencev Trbovlje je pripravil zanimiv literarni večer. Izpeljali so ga v četrtek, 12.februarja v dvorani tega društva. Večerje potekal pod naslovom Spominski večer na literata Janeza Mohorja in Franca Princa. Oba sta bila za čas svojega življenja v Trbovljah, pa tudi drugod, zelo znana pisca tako proznih, kakor tudi pesniških del. Le Princu je uspelo, da je v času svojega življenja lahko izdal svojo pesniško zbirko z naslovom Resje. Namenjena je bila otrokom. Sicer pa sta oba literata dobro zastopana s svojimi rudarskimi pesmimi v zbirki Slovenske rudarske pesmi. Dvorana tega doma menda še nikoli ni bila tako polna kot tokrat. Zmanjkalo je sedežev. Po uvodni obrazložitvi večera s strani Marje Kužnik, predsednice odbora, sta člana tega odbora, Tine Lenarčič in Slavko Gulič, predstavila pokojna literata. Vmes so recitatorji (Miha Gosak, Janez Zavolovšek, Marja Kužnik, Tine Lenarčič, Mija Filač in Slavko Gulič) s svojim nastopom seznanili navzoče z deli obeh avtorjev. Za popestritev večera sta poskrbela Slavko Žgajner na violini in Franci Matko na sintesajzerju z igranjem razvedrilnih del domačih in tujih skladteljev. Posebno pozornost pa so namenili tudi svojcem obeh pokojnih literatov, ki so prisostvovali večeru. Na koncu pa so se v prostem pogovoru nekateri navzoči spominjali obeh spomina vrednih pokojnih soobčanov z opisovanjem raznih dogodkov. U. SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V središču Slovenije so tudi letos (kot vsako leto) počastili slovenski kulturni praznik, 8.februar. Udeležili so se ga tudi moravški upokojenci, tako pohodniki, kot planinci, ki se preko celega leta udeležujejo raznih prireditev. Letošnje praznovanje je bilo v čudovitem naravnem okolju in prekrasnem vremenu. Zbralo se je večje število ljudi, ki so prisluhnili slavnostnemu govorniku, dr.Janezu Podobniku, nastopili pa so še MPZ Lipa iz Vač in Oktet bratov Pirnat ter recitatorji. Na Spodnjo Slivno niso ponosni samo domačini, ponosni smo vsi Slovenci, dokaz za to pa je tudi ogromno podpisov v knjigo obiskovalcev. Tekst: Jože Novak Foto: Angelca Novak T.L. ŠPORTNIK LETA Počasi zaključujemo z našo akcijo, v kateri boste izbrali športnika leta 1997. Tokrat objavljamo zadnjo glasovnico za športnika leta 1997. Glasujete lahko izključno za tiste športnike, ki so zmagali v posameznih mesecih. To so: MAREC ... DARKO FELE (KMN Assaloni Cosmos) * APRIL.... ANDREJ VRHOVEC (KMN Assaloni Cosmos) MAJ.... IGOR ČARMAN (KMN Assaloni Cosmos) JUNIJ.... BRANKO MARINČIČ (KMN Magros Domadenik) JULIJ.. DANIJEL REPOVŽ (KMN Magros Domadenik) AVGUST..... TONI ŠKOFCA (KMN Magros Domadenik) SEPTEMBER... MITO KOS (KMN Assaloni Cosmos) * OKTOBER.. ALEŠ ŠIRCA (KMN Assaloni Cosmos) * NOVEMBER.. BOŠTJAN TURK (KBM Racing Team) DECEMBER.. VOJKO MAJCEN (KMN Assaloni Cosmos) * - v zasavski malonogometni ligi igrajo pri moštvu KMN Magros Domadenik Poleg športnika leta bomo izbrali tudi trenerja leta 1997 in ekipo leta 1997. To je lahko kdorkoli, ki si je po vašem mnenju naslov zaslužil in zato tudi ne bomo predlagali nobenega trenerja oz. ekipe, ampak bomo izbiro prepustili vam. GLASOVNICI ZA TRENERJA LETA 1997 IN EKIPO LETA 1997 mmmm za naj trenerja GLASUJEM ZA_______________ IME IN PRIIMEK___________ NASLOV____________________ OBČINA____________________ fotokopij ne upoštevamo GLASOVNICA ZA ŠPORTNIKA LETA 1997 za naj ekipo GLASUJEM ZA_______________________ za naj športnika GLASUJEM ZA _______________-__ IME IN PRIIMEK _________________ NASLOV______________________________________ OBČINA______________________________________ fotokopij ne upoštevamo ----------------------------------- IME IN PRIIMEK___________________________ NASLOV________________________________ OBČINA_________________________________ fotokopij ne upoštevamo --------------------------------gX. Po koncu akcije (predvidoma v januarju 1999) bomo objavili vse športnike, ki so bili predlagani za športnike mesecev in eden izmed njih bo športnik leta 1998. Za mesec februar predlagamo naslednje kandidate: L IGOR KALŠEK (Pon do kwan Zagorje) Zmaga v italijanskem Rovigu proti svetovnemu prvaku Fracarolu 2. MIHA KOVAČIČ (Karate klub Tika Trbovlje) 5.mesto na EP v Atenah 3. UROŠ STOKLAS (Kegljaški klub Rudar) Konstantno dobre predstave v kegljaškem prvenstvu 4. JERNEJ SIMERL (Kegljaški klub Rudar) Dober nastop na EP v Atenah 98 za naj športnika februarja GLASUJEM ZA_ OBRAZLOŽITEV. IME IN PRIIMEK. NASLOV______ OBČINA______ fotokopij ne upoštevamo 26. SVEČANA 1998 £ Jj G * + . . i r MLADI SRARALCI SR ZAGORJE (SERGIJA ZA SRORE RISOVEC) NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V MOSTAH TRETJI Pretekle dni je bilo v smučarsko skakalnem centru Mostec (Ljubljana) ekipno državno prvenstvo v smučarskih skokih za dečke do 9 let. Sodelovalo je 16 ekip iz vseh večjih skakalnih centrov v Sloveniji, med njimi tudi ekipa SK Zagorje - Sekcija za skoke Kisovec. Mladi skakalci iz tega kluba so se uvrstili na odlično 3. mesto. Že po prvi seriji v konkurenci so si priskakali 3. mesto in nato v drugi, zadnji seriji, to odlično mesto z dobrimi skoki, nekateri že s pravimi mini poleti, le še potrdili. Seveda ni potrebno poudariti, da so bili "naši" fantje, prav tako oba trenerja Zvone Pograjc in Borut Markošek, deležni čestitk s strani sodelujočih. Kako ne, saj so premagali ekipe iz tako znamenitih skakalnih klubov kot so Triglav, Velenje in Tržič. Barve edinega skakalnega kluba iz Zasavja so branili Trboveljčan Klemen Bravec, eden najmlajših skakalcev v konkurenci šest in pol let star Zagorjan Miran Zupančič ter Kisovčana Andraž Pograjc in Primož Roglič. Tekmovanje je potekalo v prelepem sončnem vremenu, zbralo pa seje tudi veliko ljubiteljev tega pri nas popularnega športa, kateri so poskrbeli za pravo športno vzdušje. Organizator tekmovanja SSK Ilirija - Center se je resnično potrudil in 18 metrsko skakalnico pripravil tako, kot se za državno prvenstvo spodobi. KONČNI VRSTNI RED 1. MESTO: SSK ILIRIJA - CENTER LJUBLJANA 2. MESTO: SSK MISLINJA 3. MESTO: SSK ZAGORJE Žal zaradi bolezni ni nastopila druga ekipa, ki jo sestavljajo Kisovčan Aljaž Smolič, Izlačan Nino Razpotnik ter Čemšeničana Janez Močnik-Guna in Luka Grobijan Ker so ti fantje prav tako odlični skakalci in so odlično pripravljeni, bi se kaj lahko domov vrnili še z eno dobro uvrstitvijo. Ob tem zadnjem uspehu kisovških orlov" ne smemo pozabiti, da so visoke uvrstitve dosegali že tudi lansko poletje. Tako je Miran Zupančič na poletnem državnem prvenstvu v Žirovnici osvojil drugo mesto, na poletnem regijskem prvenstvu v Velenju pa sta se Andraž Pograjc in Klemen Bravec uvrstila na tretje oziroma četrto mesto. Razloge za visoke uvrstitve in zadnji izjemen uspeh je treba iskati v strokovnem delu trenerja Pograjca in tudi v količini treningov. Skakalci trenirajo namreč dvakrat tedensko v telovadnici (vaje in tehnika) ter dva do trikrat na prostem, na skakalnicah. Ker letošnja zima ni radodarna s snegom, so veliko treningov opravili na Pokljuki, v Mislinji in Planici oziroma tam, kjer je dovolj snega ali pa imajo možnost skakalnice umetno zasnežiti. Vendar prevozi klubu povzročajo nemalo težav, saj na žalost nimajo lastnega prevoznega sredstava (kombi). Zato se v klubu zahvaljujejo nesebični pomoči staršev skakalcev, saj so večji del prevozov opravili sami v lastni režiji. Trener Zvone Pograjc ZA PRIHODNOST SE NI BATI Poleg že omenjenih v skakalni sekciji Kisovec trenirajo tudi najmlajši: Kisovčani Luka in Dejan Žujič ter Urban Javoršek, Čemšeničan Leon Grobljar in Kotredežan Klemen Štibernik. Fantje zaenkrat skačejo na 12 metrskih skakalnicah, se pa že pod vodstvom trenerja Pograjca in Markoška, pripravljajo tudi za večje. V klubu zelo dobro delajo tudi z ostalimi, starejšimi selekcijami, katere trenirata Janez Roglič in Franc Stenko. Pri dečkih do 11 let trenutno Tretje uvrščena ekipa na DP tekmuje le Hrastničan Miha Aškerc, 13 in 15 let starih skakalcev paje v klubu več. To so: Radečan Aljaž Derstvenšek, Izlačana Boštjan Razpotnik in Matej Butara, Litjan Anže Šuštaršič ter Čemšeničan Simon Klopčič. Člansko ekipo sestavljata Blaž Guna in Borut Markošek. Čast veteranov branita nekdaj odlični skakalec Zvone Pograjc in Stanislav Krajnik. IZ DNEVA V DAN NOVA PODOBA SKAKALNEGA CENTRA Kisovčani se bodo kmalu lahko; kljub temu, da skakalnemu klubu še kako primanjkuje denarja: pohvalili s pravim skakalnim centrom. Ko smo že pri denarju, je potrebno zapisati, da sredstva (26.000 SIT), ki jih klub mesečno dobi iz občinskega proračuna, nikakor ne zagotavljajo kolikor toliko normalno delo. Za ponazoritev naj povemo, da mesečna dotacija ne zadostuje niti za dva treninga npr. na Pokljuki. Kljub vsemu pa so v tem klubu resnično veliko postorili. Zgrajeni sta 8 in 15 metrski skakalnici, ki bosta spomladi prevlečeni s plastično oblogo, 28 metrska skakalnica je s plastiko prevlečena slabo leto, svojo novo "obleko" pa bo to leto dobila tudi "kisovška 50 metrska velikanka". V bližnji prihodnosti bodo dokončali še izgradnjo 38 metrske skakalnice. Prizadevni člani tega kluba so lani zgradili tudi brunarico, kjer hranijo opremo, obenem pa prostor uporabljajo za preoblačenje skakalcev. Upajo, da bo kmalu poleg skakalnic postavljena sedežnica za prevoz skakalcev na zaletišče ter sodniški stolp. S postavitvijo oziroma dokončanjem načrtovanih del, bo center dobil dokončno podobo. S tem bodo mladim in malo starejšim ljubiteljem tega športa omogočili kvalitetno in nemoteno vadbo skozi vso leto. To paje tudi eden glavnih pogojev za tesanje novih asov slovenskega skakalnega športa. Mogoče bodo v prihodnosti prav tu vzgojili novega "Peterka" oziroma državnega reprezentanta, ki bo obenem branil tudi barve Zasavja. Nekateri sojih v preteklosti že. V klubu so na svoj domala zgrajeni skakalni center zelo ponosni in vabijo Zasavčane, da si njihov "ponos" pobliže ogledajo, kakortudi tekme, ki se in se bodo na skakalnicah odvijale. Trener Borut Markošek Igor Goste 26. SVEČANA 1998 TV CENTER ŽE SEDMIČ(?) RAZGLASIL ŠPORTNIKA ZASAVJA Televizija TV Center je v četrtek, 19.februarja v Medijskih Toplicah, pred uglednimi športnimi in drugimi gosli razglasila športnike leta 1997. Prireditev naj bi bila že sedmič, a o tem malo več kasneje. Naziv najboljših so si zaslužili: Športniki Zasavja: 1. Uroš Stoklas 2. Oto Strakušek 3. Sašo Korbar Ekipa Zasavja: 1. Strelska družina Alojz Hohkraut 2. Kegljaški klub Rudar 3. Košarkarski klub Zagorje Športnice Zasavja: 1. Alenka Ličar 2. Saša Burja 3. Metka Lukančič Trener Zasavja: L Jani Hren 2. Peicr Ku\zer 3. Bogdan Simcrl Nagrada Saša Fabjana za življensko delo - Ivo Jekoš. Do tu vse lepo in prav. Toda sodelavci Zasavca, ki so bili na prireditvi, se niso mogli načuditi ob podatku, daje proglasitev Športnika leta 1997 že tradicionalna sedma po vrsti. To pa seveda ne more biti res! Zakaj? Kot prvič, izbore Športnika leta Zasavja je začel organizirati časopis Zasavc, kije bil organizator za leta od 1991 do 1994. Akcijo Športnik leta je nato za leta 1995 in 1996 prevzela televizija ETV Zasavje. Torej je bil izbor Športnika Zasavja 1997 pod taktirko TV Centra izpeljan prvič in ne sedmič, kot so na prireditvi tako • ironično ugotavljali. Res paje, daje idejni vodja akcije Marko Planinc, ki je akcijo začel pri Zasavcu in jo nato prenašal na ETV Zasavje in sedaj na TV Center. In kot drugič. Televizija TV Center d.o.o. je bila uradno ustanovljena L oktobra 1997 in potemtakem ne obstaja že sedem let, da bi prireditev lahko bila tradicionalna sedma. Seveda nas je vse sodelavce in zaposlene na Zasavcu vse to natolcevanje o sedmi prireditvi kar malce prizadelo. In še nekaj meče črno luč na razglasitev Športnika Zasavja 1997. Na prireditvi je bilo povedano, da so rezultate glasovanja dobili po tem, ko so prešteli glasovnice vseh aktivnih in nekdanjih športnikov, trenerjev in nenazadnje športnih novinarjev(?) oziroma sodelavcev. Oprostite, a temu ni bilo tako. Spodaj podpisani se s tem ne morem strinjati. Jaz osebno nisem dobil v podpis nobenega glasovnega lista ali papirja, ki bi dokazoval, da sem glasoval za športnika leta 1997. Ker pa sem mnenja, da kot športni urednik Zasavca nekaj veljam v svetu športa, se tako jaz osebno, kot moji športni sodelavci počutim prizadeto. Res paje, da sem se strinjal s predlogom, da nagrado Saša Fabjana za življensko delo dobi Ivo Jekoš. S tem nikakor nočemo oporekati rezultatom, a vendarle smo mnenja, da, če se stvar organizira, naj se organizira do zadnje potankosti, bre takšnih in podobnih "kiksov". Zmagovalcem pa veljajo iskrene čestitke! Peter Motnikar ROKOMET - l.B DRL 13. krog Inles - Rudar 26:24 Dol TKI Hrastnik - Radeče 28:27 14. krog Ajdovščina - Dol TKI Hrastnik 29:39 Radeče - Gradbinec 33:14 Rudar - Grosuplje 31:25 LESTVICA: ŠKOFJA LOKA 23, RUDAR 21, RADEČE IN INLES 20, VELIKA NEDELJA 18, DOL TKI 17, BESNICA 12, GROSUPLJE 11,... V minulem krogu so se "rudarji" opekli v Ribnici, medtem, ko so Hrastničani v razburljivem ftnišu za gol premagali Radečane. V 14.krogu so vse zasavske ekipe zabeležile zmage, največjo v vsem krogu Radečani, ki so ugnali goste iz Preddvora za 19 zadetkov. Rudar je zanesljivo slavil proti Grosupljemu, medtem, ko so Dolani zmagali v Ajdovščini z razliko 10-ih zadetkov. Peter Motnikar KOŠARKA - T B SKL 18.krog 19.krog ZAGORJE - GD HRASTNIK 85:79 ILIRIJA - ZAGORJE 86:96 LITIJA - RADENSKA 78:82 GRADBINEC - LITIJA 76:71 GD HRASTNIK - UNION OL.ML 63:65 LESTVICA: LOKA KAVA 35, TRIGLAV 34, ZAGORJE 34, UNION OL. 31, GD HRASTNIK 29, GRADBINEC 29, COMET 28 (-1), ILIRIJA 27, RADENSKA 26, KEMOPLAST 23, JEŽICA 22, LITIJA 21(-1). V 18.krogu smo bili priča velikemu presenečenju, saj je Kemoplast ugnal favorizirano Loko. V derbiju kroga so Zagorjani v izjemnem vzdušju (1200 gledalcev) zasluženo slavili, Lilijani pa so z domačim porazom skorajda zapravili vse možnosti za obstanek. V 19.krogu so Zagorjani komaj po podaljšku premagali Ilirijo, Hrastničani pa so znova razočarali domače pristaše in izgubili, nič bolje pa se v Radovljici ni godilo Litijanom. Peter Motnikar SKI OPEN Tretja tekma Ski Open je bila 8.februarja na Straži pri Bledu. Zasavski predstavniki so dosegli sledeče rezultate: Moški nad 60 let: l.Poldi Renko, Izlake nad 50 let: 3.Srečko Forte, Trbovlje ženske do 30 let: 2.Beti Špajzer, Trbovlje ženske absolutno: S.Heda Kotar, Trbovlje Četrta tekma je bila 15.2. v Kranjski Gori, kjer so bili Zasavčani dobro razpoloženi: Moški nad 60 let: l.Poldi Renko, Izlake nad 30 let: 4.Igor Špajzer, Trbovlje ženske do 30 let: 5.Beti Špajzer, Trbovlje ženske absolutno: 2.Heda Kotar, Trbovlje Peter Motnikar RC PRVINE ORGANIZIRA 2. tradicionalno tekmovanje za izbor najboljših kmečkih dobrot, ki bo 7. HltirCSi 1998. Prijavnico pošljite na naslov RC PRVINE ali časopis ZASAVC do 1.3.1998. PRIJAVNICA - domača salama / - sir - domača klobas -želodec,:: S* IME IN PRIIMEK : ■#«y j1"1 PL. ’iirT NASLOV.- ; ?....t?. TELEFON. n j ~ *» PREDSTAVLJAMO VAM ŠPORTNIKA MESECA JANUARJA 1998 ■ JOŽE GAČNIK v "NA LITIJO ME VEZEJO SLABI SPOMINI" Za mnoge, ki spremljajo našo rubriko, je bil rezultat glasovanja za športnika meseca januarja presenetljiv, saj je zmagal športnik, ki niti slučajno ne živi v Zasavju. To je 24-letni Jože Gačnik, igralec KMN Magros Domadenik. Seveda sije omenjeni naslov prislužil kot igralec v zasavski malonogometni ligi, kjer igra za "Magrose", poleg malega nogometa pa mu veliko časa vzame tudi igranje velikega nogometa, kjer igra pri Ivančni Gorici. Z bratom Robijem sta pravzaprav nezdružljiva že od rojstva (pa ne zato, ker sta dvojčka), ker sta domala pri vseh dosedanjih klubih igrala skupaj in se praktično nista ločevala. Mali nogomet je začel igrati že pri šestih letih, ko je s prijatelji "nabijal" žogo tudi po tri ure na dan. Ko je dopolnil 13 let, je začel trenirati tudi veliki nogomet pri takratnem Livarju iz Ivančne Gorice. Nato se je začel nagel vzpon športne kariere. Po Livarju je sledilo povabilo takrat našega najmočnejšega kluba - Olimpije, kjer sta z bratom ostala dve sezoni. Takratni trener pri Olimpiji mu je postavil pogoj; mali ali veliki nogomet? In odločitev je padla. In za tem stoji še danes. Kljub temu seje še poskusil v velikem nogometu in je prestopil k Iliriji. Tam je bil trener Titan. Le-ta pa je težil k pravzaprav "pretepaškemu" nogometu, ki je imel osnovo na grobosti. Jože pa že po naravi ni grob človek in se je odločil, da takšnega nogometa ne bo igral. Preselil seje v Kresnice, kjer je igral nekaj več kot dve sezoni. Sedaj skupaj z bratom v Ivančni Gorici gradita ekipo prihodnosti, katera ima v načrtu vzpon najprej v tretjo, nato pa v drugo ligo. Prva organizirana ekipa, pri kateri je nastopil, je bila ekipa Elektra Vuka Rogiča. In to pri sedemnajstih letih. Sledilo je igranje za Salamonov oglasnik iz Jevnice, nakar so me opazili pri takratnem Inženiring Šarbeku. Takrat so bili pogoji za igranje zares dobri, poleg tega je dobil pri Šarbku še službo, za kar je Milanu Šarbku zelo hvaležen. Vendar je v Litiji doživel naj večje razočaranje v svojem življenju, ki boli še danes, a do danes v javnosti o tem ni govoril. Pri vsakem človeku je tako, da se bo slej ali prej "olajšal" in povedal, kar mu "leži na duši". Posebej za bralce Zasavca pa je takole razložil dogodek v Litiji: "Za Inženiring sem igral (skupaj z bratom Robijem) že na petih, šestih tekmah. Nakar je bil v Velenju močan turnir, ki se je takrat imenoval SRP. Takrat je bil trener ekipe v Litiji Dušan Razboršek, "šef" kluba pa Tone Vrhovec. Takrat je Robija in mene Željko Petrovič prosil, če bi na turnirju v Velenju igrala za ekipo Vuka El.Rogič. Pomislil sem, zakaj ne bi šla, saj je navsezadnje nastopanje za kakšnokoli ekipo čast, ki me ne doleti vsak dan. Po tem povabilu sva se odpravila v Litijo na trening (lige tisti vikend y|plT:55T Hm t! i (o H m® $®ss sš-vr —o« gp .to* m is 11 ni bilo) in sva Toneta Vrhovca prosila, če bi lahko igrala v Velenju za ekipo Vuka. Tonetov odgovor je bil "ne". Obrnila sva se na trenerja Razborška, ki nama je odvrnil, da je samo trener in da pri tem ne odloča on. Na naslednjem treningu sva ponovno prosila Toneta za dovoljenje za nastop v Velenju in on nama je dejal nekaj v smislu - "že vesta, kaj počneta". In to smo vedeli samo Robi, jaz in Vrhovec. Midva sva nato šla na turnir v Velenje, v ponedeljek pa sva normalno prišla na trening v Litijo. Igralci so naju "čudno" gledali. K nama je pristopil Tone in nama dejal, da sva zaradi tega, ker nisva nič povedala, da bova nastopila na turnirju v Velenju, suspendi-rana. Kar seveda ni bilo res. Dodaten udarec je bilo tudi dejstvo, da nama je dejal, da bova izpisnice dobila šele po sezoni, kar je pomenilo, da praktično do konca sezone ne bi smela igrati za nobeno ekipo. Dejala sva mu: "Dobro Tone, če si se tako odločil, naj bo tako." Nato sva še približno trikrat prišla v Litijo, da sva vrnila vso opremo, a so z izpisnico še vedno odlašali. Na koncu je izpadlo, da so tudi igralci mislili, da sva brez najave igrala v Velenju in so glasovali za to, da naju suspendirajo. Tudi npr. Darko Fele je bil med njimi. In po pogovoru z "Daretom" sem izvedel, da je Vrhovec igralcem povedal neresnico. Tako je bil tudi Fele po najinem pogovoru šokiran. Da pa je bila mera polna, so o naju po časopisih pisali nemogoče stvari, kijih midva ne bi in nisva naredila nikoli. Midva sva ravnala pošteno, "v drek" pa naju je "porinili" Vrhovec. Na vse očitke nisem odgovarjal vse do zdaj, sedaj pa je napočil čas za to, da malonogometna javnost izve, zakaj sva tako na hitro odšla iz Litije. Po tem naju je Edi Tekavčič prosil, da bi se vrnila v Litijo, na kar pa nisem pristal. Šele po nekaj časa sva se z Robijem odločila, da greva v litijsko dvorano, kjer so bili Tone in Andrej Vrhovec, Edi Tekavčič, Robi In jaz. Pogovor je stekel, na koncu pašo se v javnosti pojavile govorice, da sva se v Litijo prišla midva ponujat, kar me je zelo razjezilo. Le pet nas je bilo na tem pogovoru in ker Ediju zaupam, je te govorice ven spravil ali Tone ali Andrej. Takrat sem si zatrdil, da se v Litijo nikoli več ne vrnem." Da pa je začel igrati v zasavski ligi, ima največ zaslug njegov velik prijatelj Branko Praznik. Jože pravi, da ni velikih razlik med slovensko 1 .ligo in zasavsko ligo. Trdi celo, da je naša liga najbolj organizirana v Sloveniji in daje sojenje na boljši ravni, kot v najboljši ligi. Priznanje Športnika meseca januarja je z navdušenjem sprejel in se je hkrati izkazal za zelo hvaležnega sogovornika. Le upamo lahko, da bomo vragolije bratov Gačnik v dresu Magros-Domadenika videvali tudi v bodoče. Zagotovo nad njimi ne bomo razočarani. Tekst: Peter Motnikar Foto:Arhiv KEGLJAŠKI KOTIČEK V nadaljevanju državnega prvenstva v kegljanju, je Rudar Trbovlje na domačem kegljišču ugnal zadnjeuvrščeno ekipo Hidro z rezultatom 6:2 (5492:5165), Sinet Hrastnik pa je bil v Celju pri CP Celje neuspešen, saj je izgubil z rezultatom 5:3 (5195:5195). V 16. in 17. krogu so kegljači Rudarja tekmi preložili, saj sta bila njihova najboljša člana Stoklas in Hribar odsotna. Udeležila sta se namreč pokalnega tekmovanja na Švedskem, kjer sta dosegla odličen rezultat. Stoklas je zmagal, Hribar pa je bil tretji. Hrastničani so tako v 16. kot v 17. krogu doma izgubili. Priznati so morali premoč Norik Prosola (2:6) ter Iskraemeca s katero so izgubili 7:1. Kot kaže, jim ne bo uspelo ostati v prvi ligi, medtem, ko si Rudar deli 4 mesto z ekipo iz Postojne. Žal so na domačem terenu ter dvakrat v gosteh kegljavke Rudarja izgubile dvoboj z Adrio Convent (doma) ter s Triglavom in Proteusom v gosteh. Trenutno so zadnouvrščene in bodo le s težavo ostale v prvi ligi. V zasavskem derbiju druge lige vzhod so bili v Trbovljah uspešnejši kegljači iz Litije. Liljani, ki so po 12. krogu 2., so le s težavo premagali drugo ekipo Rudarja , ki je po porazu 7. na prvenstveni lestvici. V tretji moški ligi vzhod, so kegljači Rudnik Hrastnik izgubili z rezultatom 5:3 in so še naprej zadnjeuvrščeni. Igor Gošte 26. SVEČANA 1998 s pr»l’a:iTa pira ara I Sponzor strcini: PETROL Piše: Primož Kostajnšek Rally velja za najbolj dinamično in atraktivno avtomobilistično disciplino, zato ni čudno, da je najljubša ali pa vsaj najbolj željena oblika dirkanja pri večini dirkačev. Vendar pa se na startu ponavadi ne zbere toliko tekmovalcev, kot bi lahko sklepali glede na njihove želje. Vzrok je poleg pomanjkanja denarja predvsem v izredno dolgih ter zahtevnih pripravah in to za celo posadko, voznika in sovoznika. Priprave se začnejo že več kot mesec pred prvo dirko, ko je potrebno izpolniti prijavnice in jih poslati organizatorju, ob tem je potrebno tudi plačati startnino. Organizator nato tekmovalcem razdeli potne knjige, tako imenovane roadbooke, v katerih je natančno opisana in narisana trasa rallyja, označeni so starti in cilji hitrostnih preizkušenj ter vsi časi, tako da si tekmovalci lahko izračunajo, kje je možno servisirati avtomobile. Posadka prejme tudi posebni pravilnik rallyja in sovoznikova naloga je, da ga natančno prouči. Če zanemarimo pripravo avtomobila, s katero se pri profesionalnih voznikih ukvarjajo plačani mehaniki, ostali pa včasih "šraufajo" vse dneve in noči pred dirko, je glavna naloga tekmovalcev pred samim rallyjem pisanje radarja, kakor dirkači imenujejo popis proge. Takšno popisovanje lahko traja tudi več dni. odvisno od dolžine rallyja. V radarju je natančno opisana celotna trasa rallyja, označen je vsak ovinek in sicer smer in stopnja, vhod. izhod, kaj je za ovinkom. | AVTOKLEPARSTVO r JEREB * avtoravnanje na ravnalni mizi * avtokleparstvo * avtolicarstvo * avtovleka informacije na telefon 0601 61 756 ali mobitel 0609 614 867 dolžina ravnin, možnost peska na cesti, skoki... Radar mora skratka vsebovati čim več podatkov, vendar le toliko, kolikor jih lahko sovoznik tekoče prebere. Popisu proge ponavadi sledi še trening, to je imitacija dirke, v kateri voznik že vozi po napotkih sovoznika. Trening je namenjen popravljanju radarja, vendar pa se vozi v normalnem prometu in bi morali zato dirkači upoštevati vse cestno prometne predpise. Ponavadi se vsi tega ne držijo, zato je jeza prebivalcev ob trasi rallyja včasih kar razumljiva. Spremljevalna ekipa je bistveni sestavni del vsakega moštva. Še tako dobro pripravljen dirkalnik in še tako hiter voznik ne pomenita ničesar, če zmanjka gum, bencina ali pa nihče ne more zamenjati nekega poškodovanega dela vozila. Zato je usklajevanje spremljevalne ekipe in posadke večkrat odločilnega pomena za izid dirke. Če namreč spremljevalna ekipa ni uspela priti na dogovorjeno mesto, posadka pa je komaj prilezla čez ciljno črto, sledi le še odstop. Izredno pomembno je to tudi ob spremenljivem vremenu, ko je potrebno med dvema hitrostnima preizkušnjama zamenjati gume, brezprofilne s profilnimi ali obratno. Med tekmovalci včasih povzroča nelagodje tudi tehnični pregled vozila in verifikacija, ki je navadno dan pred dirko. Na tehničnem pregledu komisarji ugotavljajo ustreznost avtomobila glede na cestno prometne predpise in tehnična pravila FIA. Pripravljalci avtomobilov sicer dobro poznajo predpise, vendar pa se večkrat zgodi, da si kakšno malenkost vsak predstavlja po svoje in jo je potrebno pač v zadnjem trenutku prilagoditi osebnemu mnenju komisarja. Torej podobno kakor na običajnih tehničnih pregledih, s katerimi se srečujete vsako leto. Za verifikacijo je zadolžen sovoznik. Skrbeti mora za vso potrebno dokumentacijo, od homologacije vozila, prometnega dovoljenja, zavarovalne police, do položaja štartnih številk in rally tablic ter nalepk sponzorjev dirke. Skrbeti mora tudi za dokumente o posadki, kamor spadajo vozniška dovoljenja, zdravstveni kartoni, vozniške licence... Naslednji dan pa se ponavadi že prične zares in o končnem rezultatu odloča v veliki meri tudi vse to, o čemer smo pisali. Tudi zaradi tega je rally prav gotovo kralj avtošporta. PROTON miom om mm mm. 26. SVEČANA 1998 ZASAVSKI "FRKER" ZAPEUAL NA LEVO STRAN CESTE Hrastnik. 15.2. ob 19.40 je M.J. iz Laškega vozil avto po lokalni cesti iz smeri Marnega proti Breznem. V bližini stan. hiše Brdce 54 je z vozilom zapeljal na levo stran v trenutku, ko mu je nasproti, pravilno po svoji desni strani ceste, pripeljal L.Z. iz Breznega in s prednjim delom trčil v prednji del avtomobila L.Z. V nezgodi so voznik M.J., njegov brat M.M., D.B., M.M. in sopotnik v vozilu L.Z.-ja zadobili lahke telesne poškodbe, zaradi katerih so bili odpeljani v bolnico Trbovlje. Na vozilih je nastalo za najmanj 80.000,00 SIT škode. Zoper M.J. pa je bil podan predlog SP-ju. NEZNANEC POŠKODOVAL HONDO Hrastnik, 15.2. ob 18.10 jc P.D. iz Dola pri Hrastniku prijavila na PO Hrastnik, da ji je neznan storilec poškodoval osebni avto znamke honda civic, katerega je imela parkiranega na parkirnem prostoru na Trgu borcev NOB na Dolu. Na vozilu je nastalo za okoli 150.000 SIT škode, saj so poškodovana prednja desna vrata, zadnji desni blatnik in tudi streha. Policisti storilca še iščejo. TOVORNJAK POPOLNOMA UNIČEN, VOZNIK IN SOPOTNIK LAŽJE POŠKODOVANA Hrastnik, 17.2. ob 14.20 je S.M. iz Hrastnika vozil tovorni avtomobil znamke TAM po lokalni cesti iz smeri Kala proti Dolu pri Hrastniku. Ko je z vozilom vozil po strmem klancunavzdol, je pred ostrim nepreglednim ovinkom začel zavirati, pri tem pa zapeljal v obcestni jarek ter nato čez cesto, kjer je trčil v zaščitno ograjo, jo prebil in s tovornim avtomobilom padel v globino na travnik, kjer je med prevračanjem padel iz vozila. Vozilo seje nato še približno 80 m prevračalo po klancu navzdol in nato tu tudi obstalo, v njem pa je obstal tudi sopotnik R.J. iz Čeč. Policisti so na kraju ugotovili, da sta S.M. in R.J. zadobila lahke telesne poškodbe, zaradi katerih sta bila odpeljana v bolnico Trbovlje. Na kraju pa je bilo ugotovljeno, da tovorni avtomobil, ki je popolnoma uničen, ni registriran, saj je veljavnost registracije potekla že septembra 1997. Zoper S.M. je bil podan predlog sodniku za prekrške. POOSTREN NADZOR V noči iz 21.2. na 22.2. (pustna sobota), so policisti PO Hrastnik izvajali poostren nadzor prometa s poudarkom na ugotavljanju psihofizičnega stanja voznikov, med katerimi so ugotovili, da so pod vplivom alkohola vozili M.I. iz Laškega, O.A. iz Zagorja, A.S. iz Hrastnika, G.M. in B.A. iz Trbovelj, M.M. iz Ribč in K.R. iz Hrastnika pa sta vozila brez vozniškega dovoljenja. Dva voznika polocistom nista ustavila, zato bo zoper njiju podan predlog SP-ju. Med izvajanjem akcije pa so policisti legitimirali tudi mladoletnike, kateri so iz objestnosti izruvali prometni znak in ga odvrgli ob cesti. Zoper vse mladoletnike, ki so bili po postopku izročeni staršem, je bil sodniku podan predlog. TRČIL V OGRAJO MOSTU Trbovlje, 15.2. ob 4.47 seje zgodila prometna nesreča v Bevškem. Voznik T.T. je zaradi neprimerne hitrosti trčil v ograjo na mostu v smeri Sušnika. Po trku je vozilo obrnilo na bok. Pri tem so se 3 osebe telesno poškodovale. Obdržali sojih v Bolnici Trbovlje. Zoper T.T. je bila podana kazenska ovadba. TRČIL V AVTOBUS Trbovlje, 20.2. ob 19.55 se je zgodila prometna nesreča na Leninovem trgu. Voznik D.T. se je zaradi neprilagojene hitrosti zaletel v zadnji del avtobusa, ki gaje vozil S J. Avtobus je stal na avtobusnem postajališču. D.T. sije pri tem zlomil roko, poškodovana je bila tudi sopotnica. ZARADI NEPRILAGOJENE HITROSTI V JAREK Zagorje, 14.2. ob 9.05 seje zgodila prometna nesreča v Jesenovem. Voznica R.M. je vozila iz Čemšenika proti Rovam. V klancu nad žago v Jesenovem je zaradi neprilagojene hitrosti izgubila oblast nad vozilom in zapeljala v jarek. Škode je za 500.000 SIT, voznica pa je zadobila sled poškodbe. UKRADEL MOTOR IN SE POŠKODOVAL Zagorje, 14.2. ob 16.03 seje zgodila prometna nesreča pri kapelici v Vinah. R.G. seje nahajal pri pretvorniku na Gorici. Malo nižje je imel parkirano motorno kolo Kawasaki 125. Mimo je prišel K. V. in vzel motorno kolo ter se odpeljal v smeri proti Vinam, kjer je pri kapelici padel, poškodoval motorno kolo ter si zvil gleženj. Sledi ovadba zaradi odvzema motornega vozila. OPLAZIL AVTO IN POBEGNIL Litija, 10.2. je neznani voznik vozil v smeri Ljubljane po levi strani, oplazil nasproti vozeč avto in pobegnil. Na podlagi registrske številke so ga naknadno dobili, sledi prijava. AVTO POPOLNOMA ZGOREL Litija, 13.2. seje JJ. peljal iz Velike Štange proti Jančam z zastavo 750. V predelu motorja je prišlo do vžiga in avto je popolnoma zgorel. Požar so pogasili gasilci PGD Šmartno. MOTORIST HUDO POŠKODOVAN Litija, 14.2. seje zgodila prometna nesreča s hudo telesno poškodbo. Mladoletni voznik kolesa z motorjem T.A. je iz stranske ceste zapeljal na magistralno cesto pred osebni avtomobil. Vozniku ni uspelo preprečiti trčenja in je zbil motorista, ki je dobil hude telesne poškodbe. VOZIL POD VPLIVOM ALKOHOLA IN TRČIL V VOZNICO Litija, 16.2. je Z.M. vozil osebni avto iz Litije proti Ljubljani. Med naseljem Zgornji Log in Spodnjim Hotičem je po klancu navzdol v ostrem desnem nepreglednem ovinku vozil po levi strani cestišča pod vplivom alkohola in čelno trčil v voznico J. J., ki seje v nezgodi lažje telesno poškodovala. Škoda na vozilih znaša 1.000.000 SIT. MOPEDIST IZSILIL PREDNOST Litija, 19.2. se je zgodila prometna nezgoda s telesno poškodbo. V Šmartnem pri osnovni šoli je mladoletni Š.M. zapeljal na vozišče regionalne ceste pred terenski avto voznika P.V., kateri gaje zbil po vozišču. Mopedist je dobil več lahkih poškodb. Zoper njega bo podan tudi predlog sodniku za prekrške. PESEK NA CESTIŠČU Litija, 20.2. je tovorni avtomobil v Zgornjem Logu poškodoval več avtomobilov zaradi peska, ki seje vsul. Voznik tovornjakaje tudi Spodnjem logu poškodoval eno vozilo, nakar so ga dohiteli policisti in ustavili. Sledi predlog. PO NESREČI RAZGRAJAL Litija, 20.2. so policisti obravnavali prometno nezgodo med Kirovico in Javorškim Pilom, kjer je bilo sporočeno, daje bil voznik v nezavesti. Ugotovljeno je bilo, da se je K.M. v ostrem levem ovinku prevrnil. Voznik jo je odnesel brez poškodb, nato pa je pijan razgrajal, odrival policiste ter skušal nadaljevati vožnjo, nakar so ga pridržali do iztreznitve. 5 OSEB POŠKODOVANIH V NESREČI Litija, 21.2. ob 6.05 je bilo poškodovanih 5 oseb v prometni nezgodi v Zgornjem Hotiču. Voznik D.F. je vozil osebni avto iz Litije proti Ljubljani. V Zgornjem Hotiču pri gostilni Juvan je zapeljal na levo stran cestišča in čelno trčil v nasproti vozeči avto. V nezgodi se je v obeh vozilih poškodovalo 5 ljudi, skupna škoda pa znaša 1.000.000 SIT. AVTO ZGOREL Litija 22.2. je P.M. vozil iz Velike Kostrevnice proti Primskovem, zapeljal izven vozišča v jarek. Tajg avtaje odraz prometne (ne)varnosti v Zasavju. Če bi po "Zasavski cesti" iz Zagorja proti Trbovljam komu npr.počila guma na tem mestu, svojega konjička ne bi mogel nikamor umakniti. Ob tem seveda ni odveč podatek, da je pred tem nepregledni desni ovinek. Odgovorni se bodo pa zganili šele takrat, ko bo prišlo do kakšne tragedije. 26. SVEČANA 1998 S'»S.... It-cn-.i.inTin Aufbiks ^ Ker se bliža čas pomladi, naše Zasavčane vse bolj "razganja" To se je zgodilo tudi mladoletniku R.R. iz Hrastnika, ki seje pred Osnovno šolo na Logu slekel in učencem kazal zadnjico. Zaradi tega so zoper njega podali predlog za uvedbo postopka o prekršku. 11.2. ob 14.35 uri je na PO Hrastnik poklical J. J. in povedal, daje občan K. J. iz Hrastnika z roko otipaval po zadnjici J.L, kateri je tudi grozil, dajo bo posla domov v Sarajevo, prav tako pa je JJ. z roko večkrat udaril v ramo. Policisti so takoj odšli na kraj, kjer pa K.J.-ja ni bilo več na kraju. Policisti se bodo z njim pogovorili, zoper njega pa podali predlog za uvedbo postopka o prekršku SP Hrastnik. £ 16.2. sta se v Spodnjem Hotiču v lokalu Mane bar prerekala dva gosta. Eden je vrgel pepelnik in nekaj kozarcev, drugi pa gaje z rokami pretepel. Proti obema bo podan predlog. ^ Le kaj je 17.2. "pičilo" K.B.-ja, da seje na javnem kraju nedostojno vedel in ni upošteval odredb policistov? Prav gotovo bo razlog sporočil sodniku za prekrške. ^ 20.2. ob 22.30 so bili policisti PO Hrastnik zaprošeni za intervencijo, ker neznan moški na ves glas vpije na Cesti S.julija. Polocisti so na kraju ugotovili, da gre za P.D. iz Hrastnika, s katerim so se pogovorili in ga napotili domov. Očitno pijan P.D. pa napotkov policistov ni upošteval, saj so bili ob 23.15 ponovno zaprošeni za intervencijo, ker je P.D. le odšel do blagovnice, kjer je še bolj glasno vpil in vznemirjal občane. Policistom je povedal, da bo z vpitjem nadaljeval, dokler ne pripelje avtobus, zato so ga pridržali do iztreznitve. Zoper P.D. je bil sodniku podan predlog. Da dekleta ne smeš tepsti, je jasno vsakemu, ki je vsaj malo "kavalirja". To pa prav gotovo ni Z.M., ki je 22.2. ob 23.12 uri v bližini trboveljske občinske stavbe pretepel svoje dekle. To sta mu hotela preprečiti prijatelja, a jima ni uspelo. Ob prihodu policistov na kraj je Z.M. napadel policista, ki gaje umiril tako, daje uporabil prisilna sredstva. Navedenega so pridržali do izročitve sodniku za prekrške. Sledi tudi kazenska ovadba zaradi preprečitve postopka uradni osebi. od koder gaje odbilo nazaj na vozišče, pri čemer se je na vroč motor izlila akumulatorska tekočina. Prišlo je do požara, pri čemer je avto popolnoma zgorel. Voznik je dobil lažje telesne poškodbe. Ravbajo kot srake Nepridipravi so bili v preteklih 14-ih dneh zelo dejavni. Poglejmo, kaj vse jim je uspelo ukrasti oziroma, kam so vlomili: - 9.2. vlom v ambulanto Doma upokojencev. Odnesli so za 10.000 SIT materiala in 10 obrazcev zdravniških receptov. - 12.2. vlom v stanovanje na Ul.l.junija. Neznanec je odnesel videorekorder. - 13.2. so s Sineta sporočili, da so prijeli moškega, ki je izvrševal tatvino v Dinosu. - 21.2. vlom v avtomobile na Trgu svobode, revolucije, Opekarni, tatvinah perila, vlomu v stanovanje na Koloniji l.maja (odnesli 50.000 SIT) in vlom v klet. -11.2. je K.D. obvestil, da mu je nekdo odtujil VW golf, ki je bil parkiran na Cesti zmage. Avto so čez nekaj dni našli v Ljubljani. "Izposodili" so si ga gojenci prevzgojnega doma iz Radeč. - 20.2. vlomljen v hišo Š.T. iz Litije, kjer je zmanjkalo 100.000 SIT in dokumentacija podjetja oškodovanca. - 10.2. je bilo prijavljeno, da je bilo iz gradbišča SGP Zasavje pri Renkah ukradeno 45 opažnih plošč. - 12.2. vlom v kontejner na gradbišču železniške postaje v Litiji. -13.2. iz Renaulta megane na Valvazorjevem trgu v Litiji so ukradli vse štiri okrasne pokrove. - Isti dan je bilo vlomljeno v kinodvorano na Stavbah. Izginil je ojačevalec. - Vlomljeno je bilo tudi v vikend na Savi, kjer so vlomili v garažo in vzeli več hrane, električni generator in črpalko za vodo. - 16.2. je bilo izpred lokala (igralnica) v Šmartnem ukradeno gorsko kolo Scott. - 17.2. je bilo vlomljeno v avto yugo na Brodarski cesti v Litiji. Storilci so odnesli avtozvočnika pioneer. - 17.2. je neznanec odtujil 5 m3 borovih hlodo\. ki so bili /lo/eni ob cesti v I.itiji. - 18.2. je bilo prijavljenih več kaznivih dejanj: iz žel.postaje v Litiji so sporočili, da je bila poškodovana polzapornica na prehodu v Ponovičah. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je na relaciji Ponoviče poškodovanih več prometnih znakov. Osumljence so že ujeli. C^egan c,„ie. trgovina darila... Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303 odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10-12 ZASAVCI Z ZASAVCEM IGRAJMO BADMINTON -20% pri najenra igrišč ob nedeljah in priložltvi kupona BodminfomU ipoftnc truitvo Zgodilo se bo čisto blizu vas 27. in 28. februarja vas Citroen vabi, da si pri pooblaščenih prodajalcih ogledate in testirate novo Xantio. SPIN Zagorje mobitel 0609-626-781 r---------------— —------------------------------------------------------------------1 ■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■ * poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo * | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- | ■ Ijamo le mole oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■ ■ jeponudnik iz druge omrežneskupine,neiz0601. STANOVANJA, PARCELE KUPIM dvosobno ali trosobno stanovanje v Trbovljah, tel.: 061/ 711-126 (po 19.uri) PRODAM 3 sobno stanovanje v bloku - zlatarstvo, tel.: 35-057 ali 041/666-579 PRODAM 3 sobno stanovanje in garažo v centru Zagorja, cena po dogovoru, tel.: 74-057 (dopoldne) ali 62-005 (popoldne) PRODAM mansardno stanovanje v Hrastniku, zelo ugodno, tel.: 45-297 PRODAM 3 sobno stanovanje v izmeri 73 m2 v Trbovljah (telefon, centralna, garaža), cena: 59.925 DEM, tel.: 061/441-759 (po 20.uri) ODDAM trisobno stanovanje na Izlakah (81 m2), tel.: 74-248 KUPIM bivalni vikend v okolici Litije. Ponudbe pod: 60.000 DEM. CICd.o.o. NEPREMIČNINE 1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242 PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ, HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV. VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI. AVTOMOBILI, DELI PRODAM TAM-T 170, kiper, letnik 1982,cena5.000 DEM,reg. do 4/98, tel.: 21-841 PRODAM APN 4 modre barve, kot nov in škodo 105, letnik 1982, neregistriran, zadele, naslov: Franci Hrvatin, Zgornje Izlake 13, Izlake (vsak dan po 15.uri) PRODAM Opel ascono, letnik 1984, registrirana do februarja 1999, generalno obnovljena, tel. v službi: 24-182 (DejanTurk) PRODAM Ford fiesto 1.1, letnik 1988, neregistriran, v voznem stanju, cena po dogovoru, tel.: 27-561 PRODAM Vugo koral 45, letnik 1991, registriran do konca aprila, cena 2.100 DEM, tel.: 76-351 PRODAM štiri gume 16 col in Vugo 45, ugodna cena, tel.: 26-729 PRODAM Opel ascono, letnik 1984, reg. do feb./99, generalno obnovljena, tel. v službi: 24-182 (Dejan Turk) PRODAM Ford fiesto, letnik 1980, registrirana do junija 1998, možna menjava, tel.: 26-729 PRODAM 126 P, reg. do marca '98 + menjalnik in motor za 126 P, tel.: 65-227 PRODAM Zastava Vugo 45, letnik 1987, ugodno, reg. do konca 5/98, tel.: 22-030 RAZNO PRODAM obračalni plug - vračo zaTomo Vinkoviča, tel.: 44-112 PRODAM super nintendo z igricami, tel.: 27-189 PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615 PRODAM pralni stroj - gorenje, ugodno, tel.: 27-189 PRODAM italijanski kavni aparat (2 grupi), tel.: 42-256 PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena po dogovoru, tel: 64-411,64-166 ali 64-250 PRODAM zajce pasme beli kalifornijec, za nadaljno rejo, samec in samice, tel.: 28-440 PRODAM otroško obleko za prvo obhajilo, št. 10, 2 kosa, srajco + metulj PRODAM otroško pisalno mizo - ugodno, tel.: 27-189 PRODAM ALI ODDAM dvojni Imgradov kiosk z lokacijo, tel.: 22-434 PRODAM 3600 kg premoga, cena po dogovoru, tel.: 21 -214 INŠTRUKCIJE ŽELITE BOLJŠO OCENO - Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390 INŠTRUIRAM kemijo, fiziko in matematiko za srednje šole, tel.: 42-366 INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171 DIPLOMIRANI anglist/ nemcist-inštrukcije in prevajanje, tel.: 61-095 ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI! Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.: 73-719 INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za OŠ in SŠ, fiziko, angleščino samo za OŠ, tel.: 42-366 BREZPLAČNO inštruiram matematiko za OŠ, po želji tudi za SŠ, tel.: 63-105 (sobota, nedelja) INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657 EVROPSKO PRIZNANA BIO-ENERGO terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 24-373 ali 041/669-297 VEDEŽEVANJE, astrologija, numerologija, pokličite, samo 117 SIT/MIN, tel.: 090/45-02 POTREBUJETE nasvet ali pomoč pri pomembnih odločitvah, pokličite 090/45-02, samo 117 SIT/ MIN IŠČEMO kuharico, po možnosti z izobrazbo, tel: 29-815 ali 29-591 IŠČEMO trgovko za prodajo sadjain zelenjave, tel.: 21-057 IŠČEMO natakarico, po možnosti z izobrazbo, tel.: 29-815 ali 29-591 IŠČEMO dve natakarici, po možnosti z izobrazbo, tel.: 21-057 VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-Y1NGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/ minuto HONORARNO DELO.tel.: ,__________64-250_________„ ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735 SMREKOV OPAŽ 1 kvalitete -' cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po 1390,00 SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp-950 SIT. Tel.: 063/762-986 za brezplačni mali oglas Tekst: Moj naslov: 26. SVEČANA 1998 Badmintonsko društvo SPIN ZAG0R1E OTROCI - ponedeljek od 18.30 do 20.00 četrtek od 16.00 do 17.30 OSTALI - ponedeljek od 20.00 do 22.00 sreda od 20.00 do 22.00 sobota do 18.00 do 2Q.OO ZAKUP IGRIŠČ nedelja od 9.00 do 12.00 (1 ura) IRBOVUE OTROCI - OŠ TRBOVLJE torek od 13.15 do 14.30 OSTALI - OŠ ALOJZ HOHKRAVT sobota od 18.00 do 20.00 Za vse dodatne informacije pokličite na tel.: 0609/626-781 (Igor). Vljudno vabljeni! Ljubljanski sejem d.d. VABI na prvi sejem v nizu sejmov Alpe Adria -Alpe Adria: DOM, ki bo svoja vrata odprl v torek, 3.marca, zaprl pa šest dni kasneje, v nedeljo, 8.marca. Poleg pestre ponudbe vsega razstavljeneg bo sejem zanimiv še zaradi številnih sejemskih popustov, kijih pripravljajo podjetja, pa tudi zaradi mnogih predstavitev, nagradnih iger in drugih popestritev. Vabljeni! Foto klub Hrastnik VABI na ogled fotografske razstave. Razstavljeni bosta kolekciji fotografij Terra Australis in Mreže, avtorja SimonaTanška. člana Foto kluba Hrastnik. Razstava bo potekala v zdravstvenem domu Hrastnik do 15. marca. Vabljeni ! Mešani pevski zbor Svoboda VABI v petek, 27.februarja ob 19.00 uri na koncert v Dom Svobode. Pod vodstvom Nande Guček bo zbor pel pesmi domačih in tujih avtorjev, predvsem pa seveda narodne v raznih priredbah. Koncert sodi v okvir kulturnih prireditev v mesecu kulture. Vabljeni! Delavski dom Trbovlje Zveza kulturnih društev Trbovlje VABI v četrtek, 26.februarja ob 19.30 uri na Sofoklejevo igro Kralj Ojdip. Slovensko mladinsko gledališče bo uprizorilo to predstavo kot četrto za gledališki abonma, pa tudi za izven. Vabljeni! Občina Litija VABI v četrtek, 26.2. ob 17.uri v avli Občine Litija, na odprtje razstave (izbor del z otroških likovnih kolonij, prodaja izdelkov po simboličnih cenah). Vabljeni! Knjižnica Zagorje VABI na srečanje z znanim slovenskim mladinskim pisateljem Primožem Suhodolčanom. Vsi ki poznamo Ranto in njegove prijatelje ter fanta z najbolj radovednim nosom, Petra Nosa, si lahko predstavljamo, zakaj pisatelj navduši občinstvo, kjerkoli gostuje, in da sam o sebi pravi, daje bolj zabavljač, kot resen literat. Srečanje s pisateljem bo v četrtek, S.marca 1998 ob 17.uri v zagorski knjižnici. Več nas bo, bolj zabavno bo! Vabljeni! Delavski dom Trbovlje VABI v petek, 27.februarja ob 20.uri na gledališko predstavo. Znana gledališka igralca Ivo Bari in Polona Vetrih bosta uprizorila igro Ob letu osorej. Predstava je namenjena abonentom ARS Studio, pa tudi za izven. Vabljeni! Knjižnica Zagorje VAB I na URO PRAVLJIC z naslovom "Pazite se medvedov!", ki bo v četrtek, 26.februarja 1998 ob 17.uri. Vabimo otroke od 4. do 10. leta starosti! Gostišče Vidrgar-Žibert VABI starše in otroke na sankanje in smučanje. Snega je dovolj! Inštitut za celulozo in papir VAB I na likovno razstavo del zakoncev Antonije in Janeza Krajnca iz Ljubljane - Kolovrata. Oba sta člana hortikulturnih društev Trbovlje in Zagorje, razstavo pa sta posvetila nestorju slovenske hortikulture, pokojnemu prof.Cirilu Jegliču. Antonija Krajnc razstavlja barvne fotografije z mini arboretuma v Kolovratu, Janez Krajnc pa razstavlja slike v oljni slikarski tehniki (pretežno z motivi iz naše krajine). Razstava bo odprta do 12.marca. Vabljeni! Knjižnica Zagorje VABI na potopisno predavanje ob diapozitivih z naslovom IZRAEL IZ ŽABJE PERSPEKTIVE. Predavanje bo v četrtek, 26.februarja 1998 ob 18.30 v prostorih / ::knjižnice. Predaval bo i/tok Trček. Vstopnine ni! Vabljeni! Republika Slovenija Občina Zagorje Oddelek za okolje in prostor OBVEŠČA, da bo do 15.marca 1998 v občini Zagorje ob Savi potekala javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta za "Proizvodno-obrtno cono Kisovec". Osnutek bo javno razgrnjen v avli upravne zgradbe občine Zagorje ob Savi in na sedežu KS Loke-Kisovec. V času javne razgrnitve se bo organizirala tudi javna obravnava, ki bo v ponedeljek, 9.marca 1998 ob 18.uri v Domu kulture v Kisovcu. Vse zainteresirane občane vljudno vabimo, da si razgrnjen osnutek sprememb in dopolnitev Zazidalnega načrta za "Proizvodno-obrtno cono Kisovec" ogledajo in se udeležijo tudi javne obravnave ter eventuelne pripombe in predloge vpišejo v knjige pripomb in predlogov. Vabljeni! Rekreacijski center Prvine VABI na drugo tradicionalno tekmovanje v kmečkih dobrotah, ki bo v soboto, 7.marca ob 10.00 na Prvinah. Vabljeni na degustacijo! ZDRA VIL IŠČE LAŠKO VAB! RA KOPANJE IN KOSIL O ZA CELO DRUŽINO Cena ponudbe z dnevnim menujem: 1.500SIT/OSEBO Pusta je konec. Če razmišljate o poroki, je pravi naslov GRAD TABOR LAŠKO. Poročni obred je tam nepozaben: sprejeli Vas bodo s koščkom kruha in kozarcem vina, da pa bi poroka držala, boste na koncu zalili še s šampanjcem. Če ste se že odločili, le še pokličite UPRA VRO EROTO v Laškem, kjer Vas bodo seznanili s podrobnostmi. { tek (063) 731122 int.36 J Prijazno vab [jeni! Ob posebnih priložnostih, porokah, obletnicah in drugih svečanostih Vas vabimo v naš BiEDERNEiER SALON Dobrodošli! Dodatne informacije na tek 063/731-312 ali 731-336 HRUSI Podjetje za trgovino in storitve, d.o.o. RENT-A - CAR * najem osebnih vozil ‘kombi prevozi (oseb 8+1 ali tovor 1 OOOkg) * avtovleka 1420 Trbovlje, Gabrsko 73, Tel./fax:0601/27-386 AS DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, fax: 061/716-183 ŠPORT cena brez PD. M PC CBR 1100 XX Super Blackbird 17.045 20.490 VTR 1000 F Fire Storm 14.825 17.790 CBR 900 RR Fireblade 15.658 18.790 VFR 800 F 16.442 19.730 CBR 600 F 13.325 15.990 NSR 125 R 7.492 8.990 TOURING ST 1100 A Pan European 24.742 29.690 ST 1100 Pan European 19.075 22.890 CHOOPER VF 750 C Magna 13.158 15.790 VF 750 C2 Sfiadovv 11.659 13.990 VF 750 C Shadovv 11.409 13.690 VF 600 C Shadovv 9.992 11.990 ENDURO XRV 750 Africa Twin 13.325 15.990 NX 650 RV Dominator 9.575 11.490 XI 600 V Translap 10.492 12.590 XR 600 R 8.492 10.190 CLASSIC CB 750 F2 Seven-fifty 12.075 14.490 SCOOTER SFX 50 2.992 3.590 CROSS CR 250 R 8.800 *9.240 CR 125 R 8.600 *9.030 CR 80 RB 5.800 *6.090 CR 80 R 5.700 '5.985 Cene so maloprodajne, z vračunanim 20% prometnim davkom (* v ceni je upoštevan 5% prometni davek). Tolarska protivrednost se obračuna po prodajnem tečaju Nove LB d.d. za devizne prilive in odlive podjetij na dan plačila. J Skrajni čas je, da se odločite za nekaj novega, dobro 22.3.-20.4. pa bo, da se posvetujete s prijateljem, kajti radi ste zaletavi. Ne zanemarjajte neke obveznosti. St.: 12. Če boste znali ohraniti hladnokrvnost in zdrav razum, uspeh ne more izostati. Imate priložnost, da trenutni položaj obrnete sebi v prid. Ne pozabite na ljubezen. Št.: 9. 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. Ko boste uredili vse, kar vas moti, boste spoznali, da vas še bolj moti popolna urejenost. Izbirali boste med ljubeznijo in dolžnostjo ter pametno izbrali. Št.: 23. Prepričani ste, da morate za svojo samostojnost plačevati previsoko ceno, partner pa na zadevo gleda s čisto drugimi očmi. Vživite se v njegov položaj in nato ocenjujte. Št.: 1. Čakajo vas prijetni trenutki v dvoje. Kjer ste začeli, tudi nadaljujte, seveda pa ne s prevelikimi koraki. Nekdo bi vas rad razvajal, pa ne ve, kdaj in kako. Št.: 5. 22.6.-23.7. M 24.7.-23.8. S3 Zaradi malenkosti se vznemir-jate, veliki in usodni dogodki pa gredo neopaženo mimo vas. Ne skrbite za prijatelje, čas je, da poskrbite zase. Št.: 27. m [iL 24.8.-23.9. (Ruski) V dneh od 11.2.1998 do 22.2.1998 seje rodilo dvanajst malčkov. Štiri deklice in osem dečkov bo od sedaj dalje kratilo spanec svojim srečnim staršem. 11.2.1998 Derva Hodžič, Kolonija l.maja 31, Trbovlje - hči Elvedina 12.2.1998 Andreja Lončar, Cesta oktobrske rev. 13a, Trbovlje - sin / Perc Mojca Penič, C. V. Šmartno 17, Vojnik - hči Jerneja Metka Podpečan, Selo 64, Zagorje - sin Aljaž 15.2.1998 Marjetka Podlesnik Samec, Zagrad 15, Radeče - sin Urban 16.2.1998 Sonja Palčnik, Log 26, Hrastnik - hči Sabina Resman 19.2.1998 Marina Vnuk Verk, Knezdol 25, Trbovlje - sin Vid Verk 20.2.1998 Vera Kolenc, Čemšenik 41, Zagorje - hči Kaja Svetlana Ulaga, Novi log 19c, Hrastnik - sin Žan 21.2.1998 Doroteja Kos, Savinjska cesta 9a, Trbovlje - sin Žiga Silvestra Uduč, Presečno 26, Dobje-Šentjur - sin Blaž Marjeta Lenart, Vreskovo 31, Trbovlje - sin Luka Iskrene čestitke! HOM 24.9.-23.10. Kogar imate najrajši vas lahko tudi najbolj razjezi, zato bodite previdnejši v razkrivanj u svojih želja. Prav kmalu boste zamujeno nadomestili. Št.: 19. Več časa ! posvetite obveznostim. ki jih zadnje čase zanemarjate. Odrekli se boste prijetni spremembi zaradi moralnih principov, ki so za vas zelo pomembni. Št.: 6. 24.10.-22.11. 7€" Ker ne veste, kako bi -S-> , uskladili želje in mo-žnosti, začnite tam, kjer se vam zdi najlažje. Pustite partnerja, naj se sam odloči o svojih čustvih in vse vam bo jasno. Št.: 24. w T2». 23.11.-22.12. Najpomembnejši korak je odvisen od vas, zato premislite, 23.12.-20.1. v katero smer ga boste napravili. Čas je zacelil vaše rane in ne trpinčite se bolj, kot je potrebno. Št.: 21. Postajate nestrpni, ker se stvari dogajajo prepočasi in kerje treba na spre-21.1.-19.2. membe čakati dlje kot ste nekoč mislili. Vrnila se vam bo življenjska radost. Št.: 3. G«0 Vaš sedmi čut vas le redko prevara, tudi sedaj se ravnajte po njem, naj vam pamet še tako govori drugače. Napredovali boste počasi a zanesljivo. Št.: 14. §r 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA + NAGRADNA KRIŽANKA ci r»wAQrci^- LEBORK: poljsko mesto KONYA: mesto v Turčiji KAKEMONO: japonska slika SLUVAMOtis.. KREMER. mskj DRAIS: nemški izumitelj OŽIG: smod lOTIffi ANTIČNI MOBITEL "Pri izkopu temeljev za cestni odsek so strokovnjaki ugotovili, da so že stari Rimljani poznali mobitel." "Kako je to mogoče?" "V zemlji niso našli telefonskega kabla!" POTRDILA "Gospod odvetnik, kako naj tožim soseda, ki okoli govori, da sem vol?" "Kratko in jedrnato tožbo pošljite na najbližje sodišče. Tožbi priložite predpisane koleke in potrdilo veterinarja!" POLJUBI VSE K mladi in lepi mladenki na kopališču nenadoma pristopi Peter. Objame jo in jo začne strastno poljubljati. "Ja, kaj se pa greste?” "Kako, kaj? Veste, teta mi je pisala pismo!" "No in zato me še ni treba mečkati in poljubljati." "O, pa je. Napisala mi je: Objemi in poljubi vse!" SENDVIČ "Marko, ali veš, kakšen je ruski sendvič?" "Ne!" "Zgoraj Ivan, spodaj divan." ...da je 23. novembra leta 1942 v južnem Atlantiku nemška podmornica potopila parnik britanske kraljeve mornarice Ben Lo-mond. Nesrečo je preživel en sam človek, ladijski častnik Poon Lim, po rodu iz Hong Konga. Dolgih 133 dni je'z gumijastim čolnom kljuboval morju, dokler ga neka ladja, ki je plula mimo, ni spravila na varno. ...da v nekem časopisu iz leta 1952 lahko preberemo: "Organist staro- davne katedrale v Salis-burjju (Anglija) je pri- siljen igrati samo izjemno nežno in blagozvočno glasbo. Cerkveni zvonik je namreč tako hudo poškodovan, da bi se ob močnejših tresljajih lahko porušil." ...da so v prvih desetletjih našega stoletja francoske oblasti z izjemnim^ uspehom uporabljale mačke, da so pred nadležnimi glodala branile živež, namenjen vojski. Mačke, vpoklicane na služenje vojaškega roka, so morale svoje sposobnosti in primernost najprej dokazati. Preverili so jih tako, da so nekaj časa preživele na ladjah, kjer so morale dokazati, da so kos požrešnim mišim, ki so oblegale podpalubje. 26. SVEČANA 1998 KINO HRASTNIK 26.2. - 1.3. DO NAZGA (slečena komedija), čet., pet. in ned. ob|§9.00; 28.2. GLEDALIŠKI ABONMA ■ MINISTER V ŠKRIPCIH (komedija), ob 19.30; 27.2. -1.3. MIROVNIK (akcija), pet. in ned. ob 17.00; 2.3. - 3.3. NI KINO PREDSTAVE; 4.3. - 8.3. ANASTAZIJA JI -------------- 8.3. ^“NL KINO PREDSTAVE; 11.3. - 12.3. TITANIK (epska ljub.drama). sre. in čet. olj 18.00: KINO DOL PRI HRASTNIKU 28.2. MIROVNIK (akcija) q§ 18.00; 6.3. \N.\STAZ1.IA (risanka) ob !8.00: 1 KINO TRBOVLJE 26.2. : Anastazija (risani), ob 17.00; 26.2.: ZBOGOM DEKLETA KINO IZLAKE 1.3. JUTRI NIKOLI NE IJMRL - ---- ----------------- K JA.1. Hi pk-u. k,u 7. n. v-M . v,r. 007 (uk l ij s k i) oh 1..0. h. 3. OSMI ABONMA-MINISTER V ŠKRIPCIH m ned. oh I7.n0 m 19.00: 3.3. - 5.3. ob 18.00; 3.3.: HUDIČEV ADVOKAT POTNIK 4.DEL (ZF.ob 19.15; in pon. ob 19.00. sob. in ned. ob 17.00 in 19.00; 10.3. -12.3. POLJUB Z A LAHKO NO| (triler), tor. ob 17.00 in 19.00, sre. ob 19.00. čet. ob 17.00 m lO.OO: 1 KINO ZAGORJE 26.2.: TRGOVCI (drama), ob 19.00; 27.2.: KONCERT IGOR IN ZLATI ZVOKI <^9.30; 28.2. - 3.3.: JUTRI 7 (akcijski), Tl 19.00, sok oh'r on' 5.k7 GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN: PG KRANJ - Jimmie Chinn; TAKŠNI IN DRUGAČNI, Ob 19.30; 8.3. - 10.3. OSMI POTNIK - PONO\NO VSTAJENJE ned. ob 17.00'. pon. in tor. ob 19.00; 11.3. -12.3. TEI ANI K sre. in čet. ob 19.00; 1 (St SPORed RADIO Trbovlje Četrtek, 26.2. in 5.3. 6.00 - 10.00 Jutranji program 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL Komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila in EPP. 17.00 Ob Savi navzdol, ob Savi navzgor, 18.45 Poročila. 19.00 - 24.00 Živa noč 24.00 - 6.00 Nočni program Petek, 27.2. in 6.3. 6.00 - 10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila, EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Glasbene novosti, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Mladinski val, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sobota, 28.2. in 7.3. 8.00 Dobro jutro, 9.00 Popevka tedna, 10.00 Gost na radiu, 10.45 EPP, 11.00Teden bil je živ, 12.00 Kuhajmo z dušo, 12.15 Obvestila. EPP, 13.00 Poročila, 14.00 Čestitke, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP. 17.00 Sobotno dopoldne, 19.00 Nočni program Nedelja, 1.3. in 8.3. 8.00 - 9.00 Dobro jutro, 9.00 Cicivrtiljak, 10.45 EPP. 11.00 Teden je za nami, 11.15 Viža tedna, 12.00 Večno zelene melodije, 12.30 EPP, 12.45 Obvestila, 13.00 Čestitke poslušalcev. Nedeljsko popoldne, 19.00 Nočni program Ponedeljek, 2.3. in 9.3. 6.00 - 10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila. EPP. 15.15 RGL komentira in obvešča, 15.30 Želeli ste jih slišati, 16.15 Radio DW in zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Radio na obisku, 18.00 oddajao kulturi, 18.45 Poročila, 19.00Nočni program Torek, 3.3. in 10.3. 6.00 - 10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik, 16.45 Obvestila, EPP, 17.00 Šport, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program Sreda, 4.3. in 11.3. 6.00 - 10.00 Jutranji program, 10.00 - 14.00 Program Maj, 14.15 Poročila, 14.45 Obvestila in EPP, 15.15 RGL komentira in obvešča, 16.15 Radio DW in Zasavski dnevnik. 16.45 Obvestila in EPP, 17.00 Upokojenci med nami, 18.45 Poročila, 19.00 Nočni program TELEVIZIJA TV CENTER PONEDELJEK 10.00 VIDEOSTRANI, 17.00 POSNETKI ŠPORTNIH ALI DRUGIH ZANIMIVIH DOGODKOV, 18.00 NADALJEVANKA (P), 18.30 BINGO BONGO (kviz za najmajše). 18.55 VIŽA TEDNA, 19.00 ZASAVJE DANES (inf.oddaja o dogodkih v Zasavju), 19.10 EPP, 19.15 V CENTRU (dogodek dneva, pogovori, odzivi, ankete), 19.30 NE ZAMUDITE. SPOTI, 20.00 ZADETEK V POLNO (oddaja o zasavskem športu), 20.40 AKTUALNO (pogovori o aktualnih dogajanjih v občinah.okrogle mize, dokumentarne oddaje), 21.25 SPOT TEDNA, 21.30 ZASAVJE DANES (P), 21.40 EPP. 21.45 V CENTRU (P), 22.00 NAJ SPOT ali VIDEO TOP (oddaja združenja LTV Slovenije), 22.45 NE ZAMUDITE TOREK 10.00 VIDEOSTRANI, 15.00 POSNETEK PRIREDITVE (P), 16.15 NAJ SPOT ali VIDEO TOP (P), 17.00 ZADETEK V POLNO (P), 17.40 AKTUALNO (P), 18.25 PESEM DOMAČA (oddaja s spoti narodnozabavne glasbe), 18.55 VIŽA TEDNA, 19.00 ZASAVJE DANES (inf.oddaja o dogodkih v Zasavju), 19.10 EPP, 19.15 V CENTRU (dogodek dneva, pogovori, odzivi, ankete), 19.30 NE ZAMUDITE, SPOTI. 20.00 SLOVENSKE ZVEZDE (oddaja z glasbenimi gosti - v živo), 21,25 SPOT TEDNA, 21.30 ZASAVJE DANES (P), 21.40 EPP, 21.45 V CENTRU (P), 22.00 REZERVIRANO * mladinska oddaja * posneti dogodki * koncerti* oddaje LTV Slovenija (izmenjava oddaj), 23.00 NE ZAMUDITE SREDA 10.00 VIDEOSTRANI, 16.30 REZERVIRANO (P), 17.30 SLOVENSKE ZVEZDE (P), 18.55 VIŽA TEDNA, 19.00 ZASAVJE DANES (inf.oddaja o dogodkih v Zasavju), 19.10 EPP, 19.15 V CENTRU (dogodek dneva, pogovori, odzivi, ankete), 19.30 NE ZAMUDITE, SPOTI, 20.00 ZLATI ZVOKI (oddaja o narodnozabavni glasbi, izbor viže tedna, gostje, čestitke - v živo), 21.25 SPOT TEDNA, 21.30 ZASAVJE DANES (P), 21.40 EPP, 21.45 V CENTRU (P), 22.00 VIDEOBOOM 40, 22.50 NE ZAMUDITE ČETRTEK 10.00 VIDEOSTRANI, 16.10 VIDEOBOOM 40 (P), 17.00 ZLATI ZVOKI (P), 18.25 ČUKEC IN ROZI (otroška oddaja s tekmovanjem in lepimi nagradami), 18.55 VIŽA TEDNA, 19.00 ZASAVJE DANES (inf.oddaja o dogodkih v Zasavju), 19.10 EPP, 19.15 V CENTRU (dogodek dneva, pogovori, odzivi, ankete), 19.30 NE ZAMUDITE, SPOTI, 20.00 KRAMLJANJA (pogovor z zanimivimi Zasavci), 20.40 HOT SPOT (izbor spota tedna, malo odštekamo -v živo), 21.25 SPOT TEDNA, 21.30 ZASAVJE DANES (P), 21.40 EPP, 21.45 V CENTRU (P), 22.00 ODDAJA ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE, 22.30 NE ZAMUDITE PETEK 10.00 VIDEOSTRANI, 17.00 ODDAJA ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJE (P), 17.30 KRAMLJANJA (P), 18.10 HOT SPOT (P), 18.55 VIŽA TEDNA, 19.00 ZASAVJE DANES (inf.oddaja o dogodkih v Zasavju), 19.10 EPP, 19.15 V CENTRU (dogodek dneva, pogovori, odzivi, ankete), 19.30 NE ZAMUDITE, SPOTI, 20.00 SVET FILMA (oddaja o filmu), 20.30 NADALJEVANKA, 21.25 SPOT TEDNA, 21.30 ZASAVJE DANES (P), 21.40 EPP, 21.45 V CENTRU (P), 22.00 FILM TEDNA, 23.30 NE ZAMUDITE SOBOTA 08.00 VIDEOSTRANI, 10.00 SOBOTNA DOPOLDANKA (vodena kontaktna oddaja, nagradnavprašanja, mladi glasbeni gostje, risanke, mali brezdomci, Mini pet, kuharski nasveti - v živo), 12.00 ČUKEC IN ROZI (P). 12.30 PESEM DOMAČA (P), 13.00 VIDEOSTRANI, 13.55 VIŽA TEDNA, 14.00 ZASAVJE TA TEDEN , 14.50 NE ZAMUDITE, 14.55 EPP. 15.00 ODDAJA ZDRUŽENJA LTV (P), 15.30 ZADETEK V POLNO (P), 16.10 AKTUALNO (P), 16.55 NE ZAMUDITE , 17.00 SLOVENSKE ZVEZDE (P), 18.25 SPOT TEDNA, 18.30 POSNETEK ŠPORTNE ALI DRUGE PRIREDITVE (P), 19.30 NE ZAMUDITE (termin prilagojen), 19.35 VIDEOSTRANI NEDEUA 07.00 VIDEOSTRANI, 08.30 BINGO BONGO (P), 09.00 SOBOTNA DOPOLDANKA (P), 11.00 TA TEDEN V CENTRU (ponovitev oddaj V CENTRU od ponedeljka do petka), 12.15 EPP, 12.20 ZLATI ZVOKI (P), 13.50 NE ZAMUDITE, 14.00 VIDEOSTRANI, 15.10 VIŽA TEDNA , 15.15 VIDEOBOOM 40 (P), 16.05 EPP, 16.10 SVET FILMA (P), 16.40 SPOT TEDNA, 16.45 NADAUEVANKA (P), 17.45 FILM TEDNA (P), 19.15 REZERVIRANO (P), 20.15 VIDEOSTRANI NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 11. 3.1998 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA". Fotokopij ne upoštevamo. Nagrade, ki vas čakalo: 1. Bon v vrednosti 5.000,00 SIT ŠIVILJSTVA IN TRGOVINE TA-JA TRBOVLJE 2. Bon v vrednosti 3.000,00 SIT ŠIVILJSTVA IN TRGOVINE TA-JA TRBOVLJE 3. Bon v vrednosti 2.000,00 SIT ŠIVILJSTVA IN TRGOVINE TA-JA TRBOVLJE Izžrebanci nagradne križanke 2/’98 (nagrade prispeva Trgovina Lucifer Zaporie); L: Praktična nagrada Lea Brezovnik, Selo 3, Zagorje 2. : Praktična nagrada Lan Felc. Maistrova 10, Litija 3. : Praktična nagrada Martin Stariha, Cesta zmage 47, Zagorje Vsem izžrebancem eeslitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 16.3.1998 do 24. 3. 1998 od 9.00 do 13.00 ure. Rešitev nagradne križanke l/'98 (VODORAVNO): PRIMOŽ TRUBAR, AERODINAMIKA, LT, BELAK, LUI, EOS, TALES, SD, ORIKS. ATEST, LORA, ALAIN, IMOLA, BRATKO, TAT, DIA, MO, INK, OKNO, VT, KIA, LAKS, JAL, FRANCE BU. OV, UČ, ALVEOLA, VINTGAR, ARI, ATI, NIK, BOC, SK, ARA. Sponzor nagradne križanke TA-JA M.KANIŽAR šiviljstvo in trgovina na drobno Trg Franca Fakina 3a, Trbovlje,teI.:27-197 * popravila in dela tudi za močnejše * velika izbira bund in smučarskih pajacov * prodaja metrskega blaga odprto od 9. do 12. in od 16. do 19., ob sobotah od 8. do 12. ure. V___________________________________ž VSI, KI NISTE ZADOVOLJNI S SVOJIM "DRŽAVLJANSTVOM", LAHKO SVOJEGA ZAMENJATE ZA ZAGORSKEGA. DOBILI GA BOSTE ZELO POCENI - ZA 180 ČUKOV ALI TOLARJEV ČE HOČETE! (toliko vam na občini zaračunajo za grb občine - horuk) Slovenski olimpijci se iz Nagana vračajo z dolgimi nosovi. Eden od zasavskih športnih entuziastov je dejal: "Kartam naj ostanejo!" (No, ja. Tako kruti pa spet ne smemo biti. Predlagamo, da jim podarimo še doživljensko zalogo sušijo - horuk) Zagorski Radio Snoopy bi moral dobiti nagrado za spodbujanje natalitete Slovencev. Vsak petek ob 21.uri imajo namreč oddajo z izvirnim naslovom "Na zadnjem sedežu avtomobila." (litijani pa v jok; ker ne lovijo 88. 2Mhz ■ hoooruuuk na zadnjem sedežu) DA SLOVENCI NE BI BILI PREVEČ RAZOČARANI OB BODOČIH ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH, PREDLAGAMO, DA PRI OKS IZBORIJO, DA BI MED ŠPORTE IZBORILI "NATEGOVANJE LJUDSTVA". SLOVENSKI POLITIKI BI BILI NAJVEČJI FAVORITI! (Drnovškov Janez pa zastavonoša - horuk) Pred trboveljsko občinsko stavbo se je prejšnji teden zgodil hud incident, ki bo verjetno povzročil nov seksualni škandal (v omenjeni incident ni bil vključen Billček Clintonček). Ker smo za incident izvedeli od našega "ta pravega" bralca iz Zasavja, smo vse mat.... in druge vulgarne izraze omilili. Incident se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah. Trboveljčan je "uriniral" na svojo občinsko stavbo, ko je k njemu pristopil Zagorjan. Trboveljčan mu je dejal: "Ta zid je za scanje. Za "samozadovoljevanje" pojdi k svoji občinski stavbi." In vse skupaj se je sprevrglo v pretep. Epilog je znan - sedaj hodita naokoli, kot bi bila oba moža Lorrene Bobbit! (brez pimpeka - horuk) Ker ameriški predsednik BiH Clinton ne more več "je..." Paule Jones, zdaj to počne z iraškim predsednikom Huseinom! (Jelcin pa v jok - horuk) MEDTEM, KO 50 SLOVENSKI SMUČARJI NEUSPEŠNO VIJUGALI MED VRATCI V NAGANU, JE NAŠ UREDNIK USPEŠNO PREMAGOVAL STRMINE V ITALIJANSKIH DOLOMITIH. OPAZILI SMO, DA SE JE VRNIL SHUJŠAN.... BAJE SE JE V TISTEM ČASU V DOLOMITIH PRIPRAVLJAL TUDI A.TOMBA. LE-TA JE NAŠEMU UREDNIKU POJEDEL VSE ŠPAGETE............... (... a ga je urednik "zaje...", v špagete je dal kolcasirup. Sedaj se “Bombi" kolca po medaljah - horuk) ISKRICE NA Z4DNJI STRANI OCENJEVALI STE SKD V gostilni Zupanc Štefka s.p., Kostrevnica 11, Izlake, se bosta za 1.500 SIT nahranila Jani U. iz Izlak, kije zapisal:"Če je SKD na državni ravni takšna kot na lokalni, potem...?!" ter Bojan N. iz Trbovelj, ki je bil duhovit s tem mnenjem:"Žiletke so za Petrleta, Dularja predrage. Kljub poslanskim plačam." NAGRADNA IGRA Štiri tedne bomo sprejemali vaša mnenja o naši parlamentarni stranki ZLSD. Seveda bomo najbolj izvirno mnenje nagradili. Za v pomoč naj vam bo misel gl.urednika Maga Danila Slivnika:"V preteklih dneh so, denimo, v ZLSD zaigrali težave, ki naj bi jih imel lepi in mladi Borut Pahor s partijskimi starci (in starkami) zaradi svojih modernih stališč in spravnih namer. Nekdanji komunisti si kratkomalo prisvojijo vse, kar se da, tudi resolucije in protikomunizem." ČE SI POSLANEC..IN TI POLICISTI DOMA ZASEŽEJO VEČJO KOLIČINO OROŽJA IN STRELIVA, ZA KATEREGA NIMAŠ DOVOLJENJA, TI, KOT IZGLEDA IZ PRIMERA JELINČIČ, NE MOREJO PRITI "DO ŽIVEGA", KAJTI VARUJE TE POSLANSKA IMUNITETA. KO NPR. NISI VEČ POSLANEC (TE LJUDSTVO NE IZVOLI), PA PONAVADI ZADEVŠČINA NA SODIŠČU ZASTARA. NE DAMO PIRANSKI ZALIV, NE DAMO TRDINOVEGA VRHA., so besede, ki jih je na kongresnem trgu izrekel takrat že odstavljeni obrambni minister Janša. Domala vsi mediji so ga zaradi teh besed oklicali za fašistoidnega. Sprašujem se, kaj pa so ti, ki sedaj vladajo, in ki tako širokosrčno Hrvatom "poklanjajo" drago vohunsko opremo in baje tudi NAŠ po pisatelju imenovan TRDINOV VRH? BENCIN GOR, PLAČE DOL, INFLACIJA PA BAJE TUDI DOL Iskrice zbral in dodal Igor Goste \eOTEM Tl TnEN O 2ARAvt>l ^/sPACMt^A PaCVMVAMJA 2 C ,po2i G,L.oe>A iNi os>v_zen n-rMOe>u-*N . 5EV£DA 7lTn£/’>J ^A£>V?>£ DiPLO- (-VNTSKO TETO 2/\ TITMOBIU JO tOPlHA P\ŠE/fMŠE: p.-gg evakuacijo o p Pav i v -y SVLLA^u z. zalomom; M1jrrF'7č] Pa že oblikuje ' mT-l STfcOKOVNO VCOril^lDO. _ f TiTnEAJ JE ^AKC SOCIALDEMOKRATSKA mlaDi/va VCOfr t KJ S>VLE čb A /M , ooo t-JUBL JA/VA JCRE NAPREJ \ ŽIVLJENJSKI KROG Štipendijsko zavarovanje Rentna zavarovanja zavarovalnica triglav, d.d. ; • • • - - . •• v ■ • ; • , ; : /O ljubljanska b Celje - skladišče D-Per 6/1998 Banka Zasavje d.d., Trbovlji 5000005694,4 1420 Trbovlje, Trg revolucije 25c tel.:0601 -26-233, 21-233; fax: 0601-26-193 http://www.lb-zasavje.si e-mail: info@lb-zasavje.si Z COBISS o LB Banka Zasavje februarju za VAS ZNIŽALI smo OBRESTNE MERE za KREDITE .: \ . r Nenamenski - GOTOVINSKI - krediti BREZ lastne udeležbe - DEPOZITA SAMI si lahko IZBERETE način izračuna začetne ANUITETE (glede na svoje trenutne finančne možnosti) Tudi NEKOMINTENTI Banke Zasavje lahko dobijo kredit za VSE NAMENE ■A' .: - • -"V-T . • -T v V' I I I I I I NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494 ' Naročam časopis ZASAVC I Ime in priimek............... 1 Datum rojstva kraj ........................ . poštna št. ulica.......................... telefon . . datum......................... podpis . . NAROČNINO BOM PLAČEVAL: trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) za brezplačni mali oglas Tekst: Moj naslov: Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.


Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi