SpedtBfoM la Bbbonamentu poctnlfl |H Poštnina plačana v gotovini flH Slovenski prezzo - Cena Lir U.51 Štev. 69. lakl|«toa pooblai^ruk« ca oglato*« o )e ttalltan«k«*(fa to tojeg» Iitoi« Lnione 1'ubbliati Italinne S. A_ Milano. V Ijjubljani, v peteh, 27. marca 1042-XX Leto VII. Uredoittfo 11 opteta. kopitarjev« 6. Ljubljana H«duione Ainnnnistraztone Kopitarjeva h. Lnbiana. Coocesslonaria Mclaatv« pef la pabblicita cU provenienca Itallane ed os tera Umonc fobblicit* Italiana tl &. Milana Vojno poročilo št. 663: Kovi zadetki na angleške ladje Uradno vojno poročilo št. 663 pravi: ‘ saharski oddelki, ki so v ogledovanju prodrli v puščavski predel južne Libije, so ugotovili, da tam nikjer ,ni sovražnih skupin. Močne nemške letalske skupine so pogodile lažjo križarko in neko trgovsko ladjo v pristanišču La V a ! e 11 a ter so ponovno zadele opremo in naprave na letališčih Hal Far, M ječali a in G u d i a in v zračnem boju sestrelile dva Spilfirea, na zemlji pa uničile dve drugi letali. Angleška letala so nocojšno noč priletela nad nekatere kraje v severni Italiji, med njimi nad Milan in Turin, ne da bi metala bombe. Nekaj baterij iz protiletalske obrambe je stopilo v akcijo. Mussolini o neizprosni volji vlade za obrambo stalnosti denarja in za boj proti sleherni inflaciji Pomemben Ducejev govor zastopnikom italijanskih ljudskih bank Rim, 27. mnrea. s. "Včeraj ob 17 je Duce v Beneški palači sprejel predsednika in upravni odbor Osrednjega zavoda italijanskih ljudskih bank. Predsednik Fantini je poročal o delu zavoda ter o vedno večjem razvoju ljudskih bank, zahvaljujoč sc za podporo fašistovske vlade pri tem delu. Na koncu je izročil Duceju 200.000 lir. Mussolini je 160.000 lir določil za zavode vojnih sirot, 40.000 pa za podnore materam. Duce je pohvalil delovanje omenjene ustanove, nato pa dejal: »Čeprav je med vojno moje načelo molčati in ga prekršim samo ob potrebnih ter vedno kratkih izjemah, vseeno nočem opustiti prilike ob tem snidenju, da vam ne bi povedal nekaj Obiski in razgovori načelnika italijanskega glavnega stana v Budimpešti Budimpešta, 27. marca. s. Potem ko se jo načelnik generalnega štaba general Ugo Cavallero vpisal v dvorno knjigo regentovo in pod regentovo, je obiskal maršala nadvojvodo Jožefa. Generala Cavallera je sprejel tudi madžarski ministrski predsednik Kallay, ki se je z njim dolgo in prisrčno razgovarjal. Zvečer je generala Cavallera sprejel minister za državno obrambo, general Bartha, s katerim je tudi imel dolg razgovor, ki so ga prevevala čustva toplega in iskrenega tovarištva. General Cavallera se je s svojim spremstvom in z italijanskim poslanikom Anfusom odpravil na sedež fašistovske organizacije, kjer so ga sprejele zbrane črne srajce, ki so mu izpričevale vso svojo vero v silo orožja fašistične Italije in v gotovo zmago. Minister za narodno obrambo, general Barlha, je priredil kosilo na čast generalu Cavalleru, pri katerem so bili poleg spremstva in italijanskega kmetijskega jninistra Pareschija ter poslanika An* fusa še nekateri člani vlade, skupina visokih nemških, japonskih in častnikov držav trojne zveze. Pred zaključkom obeda so izmenjali nekaj zdravic, ki so jasno pričale o tesnem sodelovanju med Italijo in Madžarsko tudi v vojaških stvareh, zlasti še na vzhodnem bojišču, kjer se madžarske čete bijejo z ramo ob rami z zavezniškimi silami, l^.nes zjutraj jo general Cavallero položil venec ria'".ponienik madžarskih junakov in se nato napotil na italijansko vojaško pokopališče. Pozneje bo v spremstvu madžarskega vojnega ministra obiskal še nekaj vojnih tovarn. Budimpešta, 27. marca. s. Obisk načelnika generalnega štaba Cavallera in kmetijskega ministra Carla Pareschija je vzbudil največje zanimanje v madžarski javnosti in tisku. Dnevniki prinašajo tople pozdrave generalu Cavalleru in poudarjajo, da je obisk načelnika generalnega štaba italijanskih oboroženih sil zgovoren dokaz za tesne in prijateljske odnose med Italijo in Madžarsko ter za bratstvo v orožju, utrjeno v skupni borbi proti boljševizmu, ki še bolj spaja italijansko in mad- žarsko vojsko v iskrenem sodelovanju. Listi nato pravijo, da je osebni stik med načelnikoma madžarskega in italijanskega generalnega štaba lopo v skladu s tesnim sodelovanjem, ki vlada mod silami Osi in zavezniškimi državami. List »Ma-gyarorszag< pravi, da madžarski narod z globokim veseljem in navdušenjem pozdravlja generala Cavallera, ker vidi v njegovi osebi združene vse lepe italijanske vojaške kreposti. Naša vdana misel — nadaljuje list — se obrača še posebej k Duceju, njemu, ki vodi italijanski narod proti zmagi. Njemu gre hvaležnost vsega madžarskega naroda, ki ne bo pozabil, da je bil Duce prvi, ki je hotel, da mora Madžarska priti do svoje pravice, ker so jo raztrgale mirovne pogodbe. Tudi >Pester Lloyd« pravi, da bodo po Cavallerovem obisku vezi med obema državama še tesnejše. Naloge, ki jih morajo oborožene sile fašistične Italije opravljati v sedanji svetovni vojni, so odločilne važnosti. Fašistična Italija je dokazala, da zna težave zmagovito premagati. Italijanske oborožene sile, katerih bojni duh in vojaške vrline se krepijo iz dneva v dan, so vzdržale in še vzdržujejo z neustrašenim pogumom naskok sil angleškega imperija. neposredno važnih reči, ki so, kakor mislim, take, da vam bodo razbistrile misli ter razsvetlile našo in vašo pot. Zdaj je čas trditi in vedno znova trditi, da ustvarja politika postopno in torej neskončno rastočih cen ter špekulacije v zvezi z njo zmotni krog, čigar končni posledici je, kakor neizpodbitno dokazujejo žalostne stare in sodobne izkušnje, ime inflacija. Ta hkratu prinaša postopno in nezadržno razvrednotenje denarja v prihrankih, v plačah in v mezdah. Vlada hoče inflacijo preprečiti in jo bo preprečila, ker ima sredstva ter odločno in neomajno voljo, da bo to storila. Gre za rešitev narodnega prihranka. Gre za to, da niti meter daleč ne gremo več po poti, ki drži v brezno. Gre za to, da z uspešnejšimi zdravili zdravimo tiste, ki se v dobri ali zli veri puste zastrupljati z mamili. Tako mamilo je inflacijski clenar, čigar veljava je v docela obratnem sorazmerju z njegovim obsegom. Italijanskim hranilcem je treba razglasiti in zavpiti, da vrtoglava pomnožitev bankovcev usodno, pravim usodno, povzroča razblinjenje, razpršitev ter popolno uničenje njihovih z znojem prislužemh prihrankov, ki skoraj vedno predstavljajo trajne napore celih rodov. Hranilce je zdaj treba varovati, zakaj imam jih za najboljše med državljani. Oni so kakor v stari basni, tiste delavne mravlje, ki jih imam dosti rajši kakor zgovorne in enodnevne škržate. Hranilci so tisti, ki z dejanji dokazujejo, da verujejo v trdnost svojega denarja ter v zmago našega orožja. Niso pa taki tisti, — pa naj bodo ljudje, ki se ne zavedajo, ki so histerični ali malodušni, — ki se mečejo v nakupovanje najobupnejših reči: od starih skorij pa do vseh vrst posod. Po podatkih, ki jih je sporočil guverner italijanske banke, je razvidno, da je v državi 6,130.161 imetnikov poštnih hranilnih knjižic. Še večje je število imetnikov hranilnih knjižic pri običajnih hranilnicah in posojilnicah in sicer znaša 6,393.709. Pri navadnih kreditnih zavodih je 1,761.763 imetnikov hranilnih knjižic. Vi iz ljudskih bank pa zbirate prihranke 2 mi-lij. 192.910 oseb. Celotno število imetnikov hranilnih knjižic znaša 19,149.245, njihovi prihran- Položaj na bojiščih v Birmi, na Tihem morju m na Tokio, 27. marca. s. Iz japonskega vrhovnega poveljstva poročajo, da je mornariško letalstvo od 17. marca dalje vsak dan bombardiralo nasprotnikova oporišča ter uničevalo vojaške naprave. Glavni cilji bombardiranja so bili Port Darwin, Derby, Broome, Wyndham v Avstraliji, otok Horn, Port Moresby na Novi Gvineji, Tulacri v Salomonskem otočju ter Port Blair na otočju Andaman. Buenos Aires, 27. marca. s. Ameriško vojno po- Nemško vojno poročilo Srditi boji v Rusiji — Nočni napadi na Anglijo — Uničevalni angleški poleti na zahodno in južno Nemčijo Hitlerjev glavni stan, 27. marca. Nemško , je bil vendar sovjetski oddelek odbit s hudimi vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno | izgubami. Tudi severovzhodno od Ilmenskega je- vsunn noročilo: zera ^ Sovjeti začeli hude napade, a jih je usta- vojno poročilo: Na polotoku Kerču so bili odbiti slabotni sovjetski napadu Na področju Donca so v srditih bojih na nož izpodleteli deloma s tanki podprti sovjetski napadi ob trdovratnem odporu nemških in romun-6kih 5©t« Na različnih ostalih odsekih vzhodnega bojišča so bili prav tako v deloma srditih bojih odbiti sovjetski napadi ob slabem vremenu, ki traja naprej. Krajevni napadalni nastopi so uspešno potekli. 24. marca so bojna letala zazgala v nekem pristanišču ob kavkaški obali srednje veliko trgovsko ladjo. Vzhodno od Solluma je nemška podmornica potopila iz močno zavarovane angleške spremljave en rušilec ter 5000 tonski parnik. Nemška bojna letala so učinkovito napadla Sristanišče La Valetta na Malti. Pred zalivom larsa Sirocco je bila z bombo zadeta angleška stražna ladja. Nočni napadi letalstva z bombami težkega kalibra na pristanišče Dover ter na vojaško važne naprave v mestu so povzročili veliko škodo. Neko ogledniško letalo je podnevi sestrelilo nad jugovzhodno angleško obalo eno angleško lovsko le-talo. V pretekli noči je sovražnik metal rušilne in zažigalne bombe na več krajev v zahodni Nemčiji. Med civilnim prebivalstvom so mrtvi in ranjeni. Uničevalni napadi angleških letal so segli v južno nemško področje. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili osem bombnikov. Berlin, 27. marca. s. Včerajšnji nemški listi poudarjajo, da so se na vzhodnem bojišču boji 24. in 25. marca končali s porazom Sovjetov. Severovzhodno od Giatska (med Vjazmo in Rže-vom) se je bitka navzlic uporabi številnih oklepnih vozov končala s sovjetskim polomom. Nekemu sovjetskemu oddelku se je bilo posrečilo preriniti med nemške črte. čeprav je mraz oviral branilce, vil mogočni nemški topniški ogenj in so pustili na bojišču veliko ljudi in orožja. ročilo pravi, da je 54 japonskih težkih bombnikov šest ur napadalo utrdbe ob vhodu v Manilski zaliv. Na vsem bojišču vzdolž polotoka Batanga potekajo hudi boji. Bangkok, 27. marca. s. Po ameriških poročilih se je Japoncem na bojišču pri birmanskem mestu Tungooju posrečilo zmagovito napredovati, ko so zlomili zavezniški odpor ob cesti in železnici, ki peljeta ob reki Zittang v Mandalay. Zato so postojanke pri Tungooju na dveh krilih nevarno ogrožene. To obkoljevalno sovražnikovo gibanje bi utegnilo Angleže prisiliti k umiku na nove postojanke. Rim, 27. marca. s. »Newyt>rk Daily News< pravi, da pomeni japonska zasedba Andamanskih otokov prvi korak Japonske zoper otok Ceylon. Zasedba Ceylona bi za Japonce pomenila nov člen v verigi zvez, ki jih skušajo v postaviti z drugimi zavezniki iz Osi v Afriki. Upravni svet madžarske osrednje kreditne zveze je sklenil dati vladi na razpolago vse svoje imetje za boj proti boljševizmu. 0 možnosti nemškega vdora v Anglijo in angleškega vdora v Evropo Lizbona, 27. m?rca. e. V zvezi z deli, ki naj bi jih civilno prebivalstvo opravljalo v primeru ob morebitnem nemškem vdoru v Anglijo, je predsednik obrambnega sveta, sir John Anderson, poslancem povedal, da so bili že na številnih krajih v Veliki Britaniji ustanovljeni odgovarjajoči odbori z nalogo, da takšna dela vodijo. Dejal je, da niso vsi predeli Anglije enako važni ter da so nekateri dosti bolj ranljivi kakor pa drugi, nato pa je poudaril, da ne bi bilo niti modro niti potrebno izdati za V6e kraje enakih ukrepov ter da bo v številnih primerih civilnemu prebivalstvu treba pomagati ne 6amo po organizirani pomožni službi, pač pa tudi po drugi poti, na primer 6 pripravljanjem in razdeljevanjem jedi, z zasipanjem žrel in jam, ki so jih izkopale sovražnikove bombe, 6 kopanjem strelskih jarkov, z ureditvijo bivališč za vojaštvo in za tiste, ki so ostali brez s>rehe zaradi sovražnikovega bombardiranja. Vsi ljudje, ki so telesno krepki, morajo že v naprej vedeti, kakšne 60 njihove naloge. Po mestih in vaseh morajo odbori poskrbeti za obrambo, ki naj bo takšna, da bi bila kos V6em morebitnostim. Vlada in pokrajinski komisarji so dali splošna navodila, vprašanje pa morajo rešiti tisti, ki so na kraju 6amem. Ce bi sovražnik poskusil z vdorom — le pripomnil Anderson — mora imeti vsakdo le eno pred očmi; izslediti sovražnika in ga uničiti. Nihče ne sme zapustiti svojega mesta, da bi preprečili gibanje beguncev, ki 6e je izkazalo za tako ne- srečno v bojih v Franciji. Ce sovražnik zavzame kak kraj, 6e bodo našla sredstva, da prizadeti dobe potrebna navodila. Parlamentarni dopisnik agencije Reuter razlaga Andersonovo izjavo ter piše, :rovanje. Poprej v starih dobrih časih so bile i'oroke v adventu zelo redke, skoraj nekaj nenavadnega, ne samo na deželi, marveč tudi v mestu. Resni časi pS so tudi preobrnili poročne navade in druge z njimi združene običaje. Poroke sedaj tako rekoč niso vezane na določen čas. Ilrez velikih ceremonij in brez vsakega pompa se sedaj vrste poroke. Tudi dežela se je zelo odrekla različnim hrupnostim ob ženitovanju. f>rav zanimivi pa so podatki o porokah, ki iih zbira »Vera in_ življenje«, glasilo verskega in cerkvenega življenja, znnim:v ilist, ki izhaja vsako prvo nedeljo v mesecu ter je lije izdajatelj in urednik dr P. Angelik Tominec. Ta v verskem pogledu prav poučni !:st prinaša tudi kroniko posameznih ljubljanskih žuipnij glede porok, rojstev in umiranj. V 9 ljubljanskih župnijah je bilo po po-datkih^ omenjenega lista lani decembra 83 porok. Na prvem mestu je šentpeterska župnija, kjer je bilo v cerkvi sv. Petra 20 porok, na drugem Trnovo z 12. na tretjem Vič z 11 in na četrtem frančiškanska z 10 porokami. V januarju pa je bilo le 63 porok. Manjkajo pomiki za sv. Jakob. Teda np bo velike razlike, ko da lahko pravimo, da je bilo v decembru travniški pregledi Obrtniški naraščaj Ni ga skoraj človeka, ki ne bi znal dovolj ! eniti spretnega in izobraženega rokodelca. Tako kakor so cenjeni ljudje z duhovno izobrazilo, niso v prav nič manjši meri cenjeni moj-stri-rokodelci. Že od davna streme naši priznani rokodelci za tem, d« se njihovo dobro ime ne pokvari, da ne izgube na ugledu. Saj so se morali mojstri mnogo truditi, preden so si ustvarili ugled ne le doma. ampak tudi širom sveta. L)u pa so tako uspeli, je v nemajhni meri pripomoglo strokovno nadaljevalno šolstvo, ki je res desna roka izobrazbi slovenskega rokodelstva. Tudi zanimanje za zdravstveno stanje našega obrtniškega naraščaja more že zabeležiti lepe sadove svojega truda. Tu prednjači predvsem Zavod za zavarovanje Ljubljanske pokrajine, ki si zelo prizadeva, da bi bil naš obrtniki naraščaj čim bolj zdrav. Že v prejšnjih letih si je prizadeval z raznimi preiskavami, da obvaruje vajenca pred boleznimi, pa tudi v letošnjem letu ee zavodovo delo ni nič preokre-nilo na slabše. Zavod za zavarovanje delavcev v Ljubljanski pokrajini je že leta 1939 prvič organiziral sistematične zdravniške preglede vseh zavarovanih va jencev. K temu pregledu je bilo navedeno leto pozvanih vsega skupaj 10.334. va-jeneev. Pregledanih je bilo 9039. in sicer 6883 trn[n47ioških, 2189 žensk. Razen samega zdravniškega *|6fi jfregleda so ob tej priliki ugotavljali tudi socialne in zdravstvehe prilike, v katerih živi vajenec in ki morejo imeti vipliv na niegovo zdravstveno stanje. Pregledi so takrat pokazali,> da so vajenci v .pretežni večini zdravi, da njihov zdravstveni in telesni razvoj odgovarja starosti. Prav tako so pri teli pregledih ugotovili, da izbrani poklici odgovarjajo telesni rusti vajencev. Od vseh pregledanih moških je bilo 3.239$ v razvoju zaostalih, pn ženskah pa 2.64. Za izbrani poklic pa so bili sposobni moški v 99.69%, ženske pa v 99.81%. V primerih, kjer so zdravniki ugotovili, da je potrebno zdravljenje, so bili vajenci oddani v tako zaravljenje bodisi k strokovnjaku v zdravilišče, dispanzer ali pa so bili 'poslani v počitniške kolonije. Organiziranih je bilo deset počitniških kolonij, katerih se je udeležilo 246 vajencev, in sicer 219 vajencev in 27 vajenk. V primerih, kjer je bilo ugotovljeno nujno popravilo zobovja, je bilo popravilo izvršeno brezplačno. Takega brezplačnega popravila zobovja je bilo deležnih čez 100 vajencev, S takimi sistematičnimi pregledi so nadaljevali tudj v letu 1940. V tem letu je bilo prvič zdravniško pregledanih na vsem ozemlju bivšega Okrožnega urada 5223 vajencev. Od tega jin odipade na ozemlje Ljubljanske pokrajine 2096. Razen tega pa so bili ponovno zdraviliško pregledani tisti vajcnci, ki so bili prvič več j>orok, kakor v januarju, v predpustnem času. Januarja pa je bilo v frančiškanski cerkvi največ porok, namreč 17, na drugem mestu je sv. Peter z 12 porokami. V šiški, za Bežigradom in v Mostah je bilo po 7 porok. še nekaj zanimivosti o izročilnih in ženito-vanjskih pismih! Že zadnjič smo navedli, kakšne izraze rabi stari gospodar, ko si za stara leta izgovarja svoj »penzijon« ali po domače »užitek«. Lep izraz, da mora dajati mladi gospodar očetu in materi »skupno hrano« in pri »odprtem kruhu«, kar pomeni, da si lahko starša jemljeta kruli po volji in da jima ne sme biti kruh pod ključem Izročilne pogodbe, ki jih kmetje delajo pri notarjih navadno sredi tedna, tako v sredo ali četrtek, imajo nekako šablono, saj so si vse glede dajatev popolnoma podobne. Veliko važnost^ so včasih stari gospodarji polagali na tobak in to so morali notarji v pismo natanko zapisati in določiti. V dobi, ko je bil v naših deželah goldinar v veliki veljavi, ko so ljudje računali na krajcarje, je biil tudi poseben. bakren denar 9 krajcarjev, ki so mu ljudje rekli »šterak«. Za ta novec je človek lahko kupil »pajkelci tobaka. In v starih izročilnih nogodbah človek naleti na kratko določilo, kakor n. pr.: »vsak te Jen šterak za tobak/« Stari možje so pač 'ljubili pipo in zanje je bil »pajkelc tobaka« velike vrednosti. Zaradi »šteraka« so se dostikrat sprli in so nastali sodni procesi, ko mladi gospodar ni točno hotel izpolnjevati določil o »šteraku in tobaku«. — Drugi, odličnejši in premožnejši gospodarji pa so.sj. v *zr<)čiliiih pogodbah navadno izgovarjali nrilično tedensko ali mesečno vsoto »za viržin-ke in portorike«. m obrtniških vajencev ja večinoma zdrav pregledani v letu 1939. Na podlagi zdravnikovih ugotovitev pri teh preiskavah je bilo odrejeno nadaljnje specialno zdravljenje, oziroma so bili vajenci poslani v zdravilišča ali počitniške kolonije- V tem letu je bilo organiziranih če- , tvero počitniških kolonij. Na teh kolonijah je ' bilo 110 vajencev, in sicer 81 moških in 29 žensk. Brezplačna zobna nega pa je bila nudena 137 vajencem^ za skupno vrednost več kakor pa 11.000 lir. S temi sistematičnimi zdravniškimi .pregledi so nadaljevali tudi lansko leto, pa tudi v 'letošnjem letu ni njihova delavnost, kar se vajencev tiče, nič pojenjala. Takoj po nastopu učne dobe pregleda vajenca zdravnik Zavoda zn socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine. V mesecu septembru in oktobru lanskega leta so bili ponovno organizirani zdravniški pregledi vseh tistih vajencev, ki so bili prvič pregledani v letih 1939 in 1940. Važnost zdravniških pregledov ob nastopu učne dobe je predvsem v tem, da se vajencu nasvetuje spremembo poklica, če si je izbral napačnega. To se mu nasvetuje vedno tedaj, če je zdravnik spoznal, da vajenec predvsem iz zdravstvenih ozirov za izbrani poklic ni sposoben. Prav zaradi tega namena je Zavod stopil v stik s poklicno posvetovalnico in posredovalnico v Ljubljani, s katero zdaj prav tesno sodeluje. V to posvetovalnico in posredovalnico pošiljajo zdravnikitiste vajence, pri katerih e^o usrotovili, da jim je potrebna sprememba poklica. Poklicna svetovalnica notem tem vijen-cem^ svetuje spremembo poklica in jim priporoča poklic, za katerega so oni zmožni. P i.sve-tovalnica tildi skuša, da* tem vajcncem poskrbi nasvetovani poklic. Že iz zgoraj navedene?« je razvidno, kolikšne važnosti so zdravniški pregledi vajtucev, ki jih izvrši zavodov zdravnik. Zaradi tega naj delodajalci še z večjim razumevanjem gledajo na te preglede in vajence gotovo pošljejo na zdravniške preglede, kadar dobe poziv. Pa ne sumo takrat, amptik vedno, kadar vajenec prične tožiti, da ga kaj boli. Boljše je, če bolezen zatremo v kali, kakor pa, če potem obol?leiri vajenca zdravijo mesece in mesece, pri čemur je prizadet ne samo vajencc, ker si- ne nauči vsega potrebnega, pač pa tudi obrtirk, ko nima od vajenca prav nobene koriiti. Literarni večer pisatelja Ivana Albrehta bo v ponedeljek, 30. t. m. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti ob 18. O Albrehtovem delu bo s filozofskega vidika spregovoril vseuč. profesor dr. France Veber, izbor avtorjevih del pa recitirajo naši gledališki umetniki. Režijo prireditve je prevzel g. Valo Bratina, pod čigar spretnim vodstvom obeti postati večer novost v nizu tovrstnih prireditev. Vstopnice so na razpolago v predprodaji. Drugi teden P€KL€ Z BI5€RI Spisal H A G G A R D in OVČAR MARKO bosta izšli dve knjigi ^Slovenčeve knjižnice Spisal JANEZ JALEN Ena knjiua je lepša od druge in prepričani smo, da jih bodo naročniki nadvse veseli zlasti pa da ph bodo kupovali številni brairi naših knjig. Tehnične težave so zakasnile izid teb knjig bo pa zato tol ko več veselja sedaj. — — Kupujte knjige »Slovenčeve knjižnice*! Kovice i* *>»^3ve Dovoz perutnine iz Bolgarije. Oblasti v Torinu so odredile nove cent za jajca. Tako 6e smejo prodajati jajca domačega izvora po 1.30 kos ha debelo, na drobno pa jx> 1.60 lire. Sporočeno pa je bilo, da bodo v kratkem prispele na trg bolgarske kokoši in piščanci. V nadrobni prodaji bodo prodajali to blago po 35 lir za kilogram. Nagrade za udeležence v »bilki za žito« v go-rizijski pokrajini. Preteklo nedeljo je prefekt razdelil nagrade vsem tistim, ki so se udeleževali . ko imenovane >bitke za žito«. V skupini duhovnikov je prejel prvo nagrado v znesku 5000 lir go-rizijski nadškof Margotti. V oddelku za žito je dobil nag' lo v znesku 10.000 lir kmetovalec Karel Gorečnik iz Gradiške. V odseku za pridelovanje boba, krompirja in sviloprejstva je dobil nagrado Gobec Sebastijan iz Romansa ob Isonzu in sicer 12.000 lir. Duhovniško nagrado za sviloprejstvo je dobil župnik eracija je trajala tri ure in je lepo uspela. Upajo, da ne bo nobenih komplikacij in da 6e bo Bellini 6pet lahko veselil zdravih oči. Grška trgovina s tujino. Med Nemčijo in Italijo jp bil sklenjen sporazum, po katerem se bo plačevanje v grški zunanji trgovini izvrševalo skozi poseben italijanski kompenzacijski urad. Pri grškem gospodarskem ministru sta bila postavljena zastopnika Italije in Nemčije, da bosta uravnala in pospeševala trgovinsko izmenjavo med Grčijo na eni ter med državami osi na drugi strani. Kolikor pa se tiče grške trgovine z Romunijo, pa je bilo dogovorjeno, da se bo plačevanje uredilo enako kakor plačevanje v italijansko-romunski trgovinski izmenjavi. Padel 20 metrov globoko in ostal *iv. Nenavadno in neverjetno srečo je imel zidar Leandro Arancio, ki je popravljal 20 metrov visok zid v Rimu. Opoldanski obed je mož použil kar na zidu. Potem je zaradi toplega sonca malce zadremal in tedaj je verjetno izgubil ravnotežje in telebnil v globino. Očividcem je sapa zastala v grlu, ko so videli ta prizor. Zato so bili pa vsi osupli, ko so pritekli k delavcu, pa ga našli na nogah zdravega in skoraj nepoškodovanega. Arancio bo nekaj dni počival, potem pa bo spet lahko prijel za delo. Nihče 'si ne zna razlagati, kako je to mogoče, ko pa je delavec padel s tolikšne višine na trda cestna tla. V treh vrstah... Otvoritvi italijanskega tečaja v Novem mestu, ki ga prireja novomeški Dopolavoro, je razen številnih tečajnikov prisostvoval tudi inšpektor At. cone dr. Grisseli in. politični tajnik g. Varini. Majhna dvorana je bila polna tečajnikov, med katerimi so prevladovali uradniki. Otvoritveno besedo je imel dr. Grisseli. potem pa je'prof. Lupi začel s poukom. Že takoj prva ura je pokazala, da je ustvarjeno živo sodelovanje med učiteljem in tečajniki. Tečaj bo trajaj dva meseca. Po prvem tečaju se bo takoj začel drugi, ki bo nadaljevalni. Tako Iki dana tečajnikom možnost, da se popolnoma izpopolnijo v italijanščini. Med kmetovalce Spodnje štajerske bo za prihodnjo saditev krompirja razdeljenih 4000 ton semenskega krompirja. Krompir bo slatHco kakovosti. Da bo jioljedelstvo tod še bolje uspevalo, bo država dala najirodaj tudi cenene poljske 6troje, tako da bo že malo bolj trdnemu kmetu mogoče kmpiti potreben, praktičen stroj. Pa tudi država bo pomagala pri nakupu teh strojev, saj je v ta namen določila vsoto čez 400.000 mark. Med delom pri zidanjn neke velike hiše v Mariboru je padel s stavbnega odra pomožni delavec Ivan Fras. Ker je padel 10 m crloboko, si je zlomil ude. Zaradi tega in pa dobljenih notranjih poškodb je Fras izdihnil, še preden je prišel reševalni avtomobil, ki naj bi ga odpeljal v bolnišnico. Hud pretres možganov je dobila 15 letna Marija Grošelj iz Studencev pri Mariboru, ker je skočila iz avtobusa, še preden se je ustavil. Trgovec s konji, Fajdiga, doma iz Radvanja, je pripeljal nekemu mariborskemu mesarju nekai konj v zakol. Po čudnem nakliuč.iu pa je z roko prišel blizu nekemu koniu, ki ie i zagrabil za prste Fajdigove desnice. Prste je konj dobesedno odgriznil in jih požrl. Fajdigo so prepeljali v bolnišnico. . Precej huda nesr-ča se je dogodila mlinarjevemu bratu Alojziju Tementu v Zobovc^h blizu Ptuja. Mlel ie svoje žito v bratovem mlinu. Pri mlinskem kolesu je hotel nekaj popraviti, pa ga je kolo zagrabilo za roko. Kriknil je na pomoč. Domači so kolo ustavili. Alojz je imel hude poškodbe: roko zlomljeno, prsni koš hudo stisnjen in na desni strani glave globoko vdrtino Hitro so ga prepeljali v ptujsko bolniš-nlco»» njegovo življenje v nevarnosti. Mariborski gledališki nameščenec Bnbšek je »padel ro^d predstavo v plobino odra in je pri tp™ v , ’J Precej veliko zevajočo rano na glavi. Obležal je nezavesten in so ga prepeljali v bolnišnico. v Za kmečka dela na Spodnjem štajerskem je sef civilne _ uprave izposloval pri nemškem notranjem ministru nad milijon mark kredita. Koroška pokrajinska ženska voditeljica je obiskala nekatere gorenjske kraje. Ustavila se je med drugim tudi na Brezjah, v Tržiču, na Bledu in na Jesenicah. Ustavila se je tudi v Kropi, kjer je odprla nov urad_ženskega društva ter je spoznala tamkajšnje ženske pri delu ob nakovalu in žebljarski obrti. Zarad? neprevidnosti je umrla blizu Celovec gospodinjska pomočnica Marija Mudelbacher-jeva. Zvečer ni dovolj dobro zaprla plinske pipice. Ponoči je uhajal plin in zjutraj so jo našli mrtvo. Vsaka pomoč je bila zaman. 'rancie Jamm«6: Rožica Roman o Sepasti deklici Babica d’Ante je drobna, gubasta in rdečkasta. Na njenem nosu 6e vedno blestijo naočniki, celo tedaj, ko misli, da jih je izgubila. Sedi in 6e smehlja kakor gluha oseba, ki hoče biti prijazna tudi do onih, ki jih ne eliši. Naposled še ujec Tom, 6tari 6amec z grbastim nosom in očmi, ki 60 sinje kakor pri lutkah, z dolgo, plavo brado in z izrazom, ki sliči atiške-mu modrijanu, in drži zdaj svojemu zvestemu psu Petku predavanje v nesmiselnih besedah, ki ne ganejo nikogar, niti psa 6amega ne. Vsi 60 6e privadili tem posebnostim ujca Toma. ki ni samo velik botanik in pravi pesnik, temveč prav tako tudi velik čudak. III. Popoldne, ko so prišle prijateljice, hoče Rožica, da zaplešejo. Nekaj ganljivega in milega je v tem, ker 6ama igra klavir in 6e raduje ob zabavi, ki je njej 6ami odvzeta. Z Rožico in Luce je tukaj deset mladih deklic. Gospe 60 zaposlene z vezenjem in kvačks.ljem Ujec Tom pa bi rad, preden se bo vrnil k svojemu mikroskopu, pregledal te bele plese (katerih zavoji ga spominjajo na čase zvončkov), in gledal, kako 6e ti nerazcveli ženski jx>pki kretajo po tem ogromnem salonu pred nemim pogledom teh, ki 60 preživeli in zamračeni portre'i onih, Ki n-koč čut'le, k;iko jih »Sanjarije« žgo v dušo ali v ustne. Rožica najrajši spremlja oni ple6, pri katerem se z največjo ljubkostjo in morda tudi i največjim hrepenenjem dviga in 6pušča slonokoščeni lok mla> hh nog. To je tif-ti par de quatre, kjer dve plesalki, druga drugo objemajoč, plešeta vzporedno naprej, kakor da bi ju premikala »ta skladnost in teta raz- burljiva neodločnost In se tako družita v neko dvojno, ljubko in fantastično bitje. Ne bi mogel trditi, da je prelest tega plesa, pri kateremu se polahko dvigata in p-$lata (zdaj zastavljen: in 6pet spuščen.) dve koleni dveh nedolžnih deklic — kot neko pred-občutje strasti, ki bo prišla. Rekel bi* da je to neka božanska vprega, ki jo kreta 6am Amor z nevidnimi uzdami iz jorgovana. ... Luce pleše 6 Koralijo, Mariquita 6 Kristino, Ylanje njihovih kril in halj nad sencami tretikovih grmov, ob katerih, tako bi del, že vidiš cvetje, ki se mu bo O6ulo listje, nabreklo od 6okov, ko po grmovju že drhti biserje srobotovih cvetov! Laboratorij, ali bolje rečeno, rastlinjak... ali še bolje: koča strica Toma — kakor ji pravi njegova sestra Virginija - stoji v tihem zakotju parka. Tu je V6e tiho in mirno, samo kdaj pa kdaj 6e začuje trkanje žolne, topi zvok veverice, žir, ki pade na tla. V vlažni toplini tega zatišja, ki ga je Rožica, ko je bila še majhna, primerjala z nekim draguljem iz »Tisoč in ene noči« trepeta skrivnost rastlinja. To je krai, ki zahteva zbranosti. In še danes se primeri Rožici prav tako kakor tedaj, ko je bila še otrok, da pritaji korak in da zastavi dih, ko v ujčevi odsotnosti stopi v ta rastlinjak... kakor da se boji, da 6e bo nenadoma proti njej izvila kakor kača kaka temna praprot Miza je tam in na [ njej mikroskop, v katerega je včasih gledala. Drobna so zrnca cvetnega prahu kakor oni svetovi, ki se razkrivajo v kaosu kaplje vode... Nekatera vla-kenea 60 podobna gozdu gob v puščavi... Tukaj 6o tkiva, Ici so podobna čebeljevemu 6atju, ki so zložena divno in na vse mogoče načine in imajo vsajene kri6tale, iz katerih ee zdi, da struji jamska svetloba, tkiva, ki so škrlatna, črna, vijoličasta, rde-ča, sinia tkiva, iz katerih bi se lahko stkala Pepel-kina halja. Ah, le kako naj bi 66 v Rožici ne zvarila ta nežna duša, ko je gledala vse finoče teh cvetov? (Dalje.) Štev. 66. Zopetna naselitev ozemlja, ki so ga zapustili Nemci »Emona«, zavod za poljedelstvo in nepremičnine v Ljubljani, objavlja glavne pogoje, ki ureju* jejo oddajo v zakup hiš in posestev, od koder so izselili Nemci. Načrt družbe »Emona« je vpostavitev malih posestev, kar pa zahteva dolga proučevanja tudi zaradi preureditve kmetijstva: medtem je »Emona«, da bi olajšala položaj kmetov in priseljencev, ki nujno čakajo na dodelitev hiše in zemljišč, sklenila dodeliti jim to v zakup pod izredno ugodnimi pogoji. Prednost bodo imele družine, ki so vajene kmečkega dela, vendar pa je tudi prostora za gozdne delavce, ki potrebujejo samo hišo z malim vrtom, za trgovce, za obrtnike itd., ki bodo brez dvoma imeli priliko uveljaviti se s svojim delom. Vsem, ki so že predložili prošnjo, so bila že poslana povabila, da se predstavijo v vasi, ki so si jo izbrali, in če bi tega povabila ne bili prejeli, se bodo kljub temu lahko predstavili v uradu v Kočevju, da se bodo potem podali na kraj, kjer se želijo naseliti. Takoj se bo izvršila dodelitev hiše v razmerju s številom družinskih članov in obsežnostjo gospodarstva, ki se želi ustanoviti: za hišo je določena zelo nizka zakupnina, ki je začasnega značaja. Ob izročitvi hiše se sklene zakupna pogodba za kmečko gospodarstvo z obvezo, da se bodo dodelile njive tekom meseca aprila, travniki in pašniki pa tekom maja v razmerju z delovno močjo družine in obsežnosto kmečke hiše. Tisti, katerim-bodo zaradi sestave njihove družine in ker se pečajo s kakim drugim poklicem, dodeljena zemljišča samo v malem obsegu in sicer največ do dveh hektarjev, bodo plačali malo zakupnino za hišo in razen tega zakupnino v naravi za zemljišče. Tisti pa, ki bodo prejeli v dodelitev več zemljišč kakor v tej izmeri (njiv, travnikov in pašnikov v skupni izmeri več kakor dveh hektarjev) bodo morali plačevati samo zakupnino v naravi, določeno za ta zemljišča, medtem ko se jim bo, začasno določena zakupnina za hišo odobrila. S tem se daje prednost številnim družinam in olajšave za ustanovitev izdatnih kmečkih gospodarstev. Pri zakupih trgovskih in obrtnih podjetii se bo zakupnina hiše prištela- k zakupnini od zemljišč, ki se bodo zahtevala. V vednost in ravnanje interesentov se objavljajo zakupnine v naravi za vsak hektar, določene za že posejana zemlišiča z žitom, kjer mora zakupnik izvršiti le še malo dela, odnosno za zemljišča za pomladno setev, katft-ih zakupnina ie oreraču* nana na podlagi pridelka v krompiriu. Za travnike in pašnike se bo določila ob izročitvi primerne zakupnina v razmerju z njihovo donosnostjo. Okraj KOČEVJE Žito: Najmanj 3 kvinta!!, naivef 6 kvintalov. Krompir: Najmanj 3 kvintali, največ 6.5 kvint. Okraj KOČEVSKA REKA Žito: Najmanj 1.5 kvintala, največ 3 kvintali. Krompir: Naimani 1 kvinta!, največ 4 kvintali. Okraf MOZELJ Žito: Najmanj 1.5 kvintala, največ 3 5 kvintala. Krompir: Naimani 1 kvintal, največ 4.5 kvintala. Okra| KOPRIVNIK Žito: Najmanj 1.5 kvintala, največ 3 kvintali. Krompir: Naimani 1 kvintal, največ 4 kvintali. Okraj ČRNOMELJ Žito: Najmanj 1.5 kvintala, največ 4 kvintali. Krompir: Najmanj 1 kvintal, največ 5.5 kvint. Okraj STARI LOG Žito: Najmanj 1.5 kvintala, največ 2.5 kvintala. Krompir: Najmanj 1 kvintal, največ 3 kvintali. Tisti, ki želijo dodelitev hiše in zemljišč, morajo upoštevati sledeča določila: Tutte le ciambelle rie-scono col buco usando Lievifo BACKIN Vsak šartelj mora uspeti pri uporabi Dr. OETKER-jeva pecilnega praska 11BACKIN" ■ A.OETKER S.A.r. MILANO-V. Monte_S, Gene%2 1. Morajo se požuriti, ker je Mi samo omejeno število in je število prosilcev mnogo višje. 2. Morajo prinesti s seboj vse orodje, sredstva in semena, i katerimi razpolagajo. 3. Ako želijo postati lastniki posestva, si morajo že sedaj izbrati posestvo, ki ga smatrajo za najbolj primerno po svojih gmotnih in delovnih možnostih. 4. Tekom aprila se bodo pričela velika gozdna dela: zaradi tega naj zakupniki razmišljajo o primernosti naselitve v kraju, kjer bi si lahko preskrbeli tudi izvenkmečko delo. »Emona« je ukrenila vse potrebno za čim večjo in vsestransko pomoč v dobi setve, da bodo družine dobile iz zemlje, kar je potrebno za življenje. Načrt zakupne pogodbe se lahko pogleda v uradih družbe »Emona« v Ljubljani in v Kočevju ter pri okrajnih uradih »Emone« v Kočevju, Moz-lju, Koprivniku, Črnomlju, Kočevski reki in v Starem logu, kakor tudi pri gospodih župnikih raznih vasi. Obvestilo bolnikom, ki bi radi v ljubljansko bolnišnico Splošna bolnišnica v Ljubljani prosi vse občine v Ljubljanski pokrajini, naj obveste svoie občane, da se sprejemajo v bolnišnico bolniki le pod sledečimi pogoji: 1. S 6eboj morajo prinesti predpisano bolniško nakaznico — člani bolniških blagajn; 2. Potrdilo o zaposlitvi — javni nameščenci; 3. Plačila nezmožni — ubožno spričevalo z izrecno pripombo, da je plačilo-zavezanec (oče, mati, užitkodajalec) nezmožen plačati oskrbne 6troške; 4. Vsi ostali pa morajo položiti primeren depozit (za en dan 15 lir). šport Nekaj zanimivosti iz italijanskega prvenstva Zadnje nedeljske tekme v najvišjem razredu italijanskega nogometnega prvenstva bo se končale skoraj stoodstotno tako, kakor so pričakovali. Na pragu zadnje tretjine pa se v doeedajriem razvoju borbe za naslov prvaka kažejo nekatere zanimivosti, ki jih jo vredno mimogrede omeniti: Torino, ki ei je z zaporednimi zmagami v zadnjih kolih priborilo izvrsten vodijnl položaj v tabeli, je moštvo, ki je odslej na tujih tleh največkrat zmagalo. Kot gostje so Torincl zmagali štirikrat Roma trikrat kakor Bologna in Juventus, Venezia, Atalanta, Triestina in Ambrosiana po dvakrat. Prvo mesto v domačih zmagah pa pripada Veneziji z 8 zmagami. Sledijo ji Torino, Roma, Ltguria, Milano in Lazio s 7, Genova, Bologna in Fiorentina s 6. Moštvo, ki je na tujih igriščih doseglo največ remijev, je Genova, ki je neodločeno končala 7 tekem, sledijo ji Roma, Venezia in Ambrosiana s po 5. Največ neodločenih izidov na domačih tleh so dosegia Triestina, Livorno in Napoli (po 5). Najboljši količnik ima Venezia; 1.81. Sledijo ji Roma z 1.77, Torino in Genova z 1.52. Bologna 1..%, Lazio 1,35, Milano 1.17, Juventus 1.06 in Ata-lnnta 1. Vsa druga moštva imajo količnik manjši od 1. Zanimivo pa je razmerje golov, zabitih in sprejetih na tujih tleh. S loga vidika pa ima samo Torino boljši količnik od 1 (14:18). Romin količnik je 1 (14 : 14), vsi ostali pa imajo manjšega od 1. Na tekmi Fiorentida-Ambrosiana je bil posebno uspešen, kakor Smo Že zabeležili, igralec Gei. Zabil je sam 3 gole. S tem se je uvrstil kot 10. v vrsto igralcev, ki so v tem prvenstvu zabili jk> 3 golo v eni tekmi. Njegovi predhodniki so znani 1’iola (celo dvakrat), Boffi (Milano), Amadei (Roma), Conti (Genova), Passinati (Triestina), Re-guzzoni (Bologna), Fabbri (Atalanta), Neri (Mo-dena) in Pisa (Lazio). Najuspešnejši strelci so bili dosedaj Boffi (Milano), ki je zabil 18 golov, Piola (Lazio) 14, Lushta (Juventus) in Pisa (Lazio) 11, Amadei (Roma) in Gabetto (Torino) 10 ter Biazati (Bologna) 9. Z odra je pade! neki zidar prejšnji teden. Bil je nameščen kot zidar na neki zgradbi v Knez Mihajlovi ulici. Padel je s petega nadstropja in se seveda takoj ubil. ,.,.Tri n,'I'ione dinarjev so pred nekaj dnevi razdelili pododbori zimske pomoči v različnih okra-jih po Belgradu. Denar je bil razdeljen najsiro-mašnejšim kot zimska pomoč. Velik govor po radiu je imel v nedeljo predsednik srbske vlade general Milan Nedič V svojem govoru je pozival Srbe k miru, redu in delu. Gradbeni material ni dovoljeno prodajati v Banatu brez posebnega dovoljenja, tako je odločil okrožni načelnik. Iz Srbije Akcijsko društvo za hotelsko industrijo je bilo ustanovljeno v Belgradu. Kapitala ima tri milijone dinarjev, njegov namen pa je, da odpira nove hotele, restavracije, bare, gostilne, delikatesne trgovine, veliko trgovino za alkoholne pijače na debelo in podobno. Tehnični oddelek pri okrajnem načelstvu v Paračinu je bil z rešitvijo finančnega ministra prenesen v Jagodino in bo spadal pod jagodin-ski okraj. Žganje iz sladkorne pese smejo kuhati oni, ki jim je pesa ostala neizkoriščena. Tako pravi posebna uredba, ki je izšla te dni. Vsi vrtovi za zelenjavo. V zvezi z uredbo o dirigiranem / go6jx>darstvu je niška občina izdala nalog, da se to jx>mlad mora obdelati sleherni kotiček vrtov in dvorišč. Občina sama bo tudi preskrbela zadostno količino najrazličnejšega semenja za zelenjavo. Gojiti po dvoriščih in vrtovih cvetje je najstrožje prepovedano. Organi mestne občine bodo nadzirali, kako so obdelani posamezni vrtovi in dvorišča. Dober uspeh učiteljišča v Aleksincu. Prvo polletje na učiteljski šoli v Aleksincu je končano. Uspehi, ki so jih dijaki in dijakinje pokazali pri izpitih, so prav dobri. Vseh učencev je 380. Posvetovalni odbor ministrstva financ. Nov pravilnik, ki ga je izdal finančni minister, uvaja posvetovalni odbor v finančnem ministrstvu. Njegova naloga bo, da proučuje racionalno štednjo v državnem gospodarstvu, kakor tudi štednjo pri raznih podrejenih samoupravnih telesih, dalije zadeve javnega prometa in metode ekonomske racionalizacije, obnove zemlje in končno vsa vprašanja splošnega finančnega značaja. Odbor ima lahko poleg predsednika še 18 članov, delo je pa častno in tudi ne bo plačano. Tekstilno robo, ako jo ima kdo kaj več na zalogi, bo moral priiaviti Centrali za tekstilije. Večinoma 60 vse zaloge že natančno popisane. Novo porodnišnico je dobil Belgrnd. Mestna občina je namreč prevzela bivši sanatorij »Živ-kovič« in ga spremenila v porodnišnico. V novi porodnišnici bo lahko hkrati 70 porodnic. Obenem so odprli v dounu tudi posvetovalnico za matere. • Prijave z n vojno škodo. Že dalj časa Bel-grajčani prijavljajo vojno škodo, ki jo je kdo moral ipretrpeti. Do zdaj je že preko 20.000 prijav. Z vsako posebej se bo bavilo sodišče. Gibanje prebivalstva v Belgradn za 1. 194-1. 6e da razbrati iz podatkov vseh matičnih uradov vseh veroizpovedi, ki so zdaj na razpolago. Po teh podatkih je preteklo leto prišlo na svet 2318 otrok, umrlo je pa vsega 'le 1944 oseb, kolikor imajo to zabeleženo matični uradi. Porok je bilo v vsem preteklem letu 2259, kar je presenetljivo mnogo. Skupino kvartačev je pri njihovem sicer prepovedanem _ poslu zasačila belgrajska pdli-čija. Kaznovali so jih takoj eksemplarično in vsa grupa je odšla namesto karte metat — kidat sneg s cest. Promet preko Save !n Donave bodisi z Zemunom kakor tudi s Pančevom je zopet odprt. Ledu ni več in s početkom marca so uvedli spet reden promet preko obeh rek bodisi s 6plavi kakor tudi z ladjami, ki vozijo v Pančevo. Aretirani nadzorniki. Mestna policija je v Belgradu aretirala dva ugledna nadzornika centrale za kože in kovino. Možakarja sta ])ro- dajala za svoj žep blago, ki sta ga zaplenila. Zgubila bosta slitžbo in nekaj časa sedela. B, jih s petjem, ki jo je isal Kosta Tri/kovič. Dobro je uspela. Teater elgrajčani zelo l jubijo in človek s težavo dobi kdaj kako vstopnico. Uprava gledališča se pa tudi trudi, da l>i ljudem ustregla, in ne brez usneha. Letos ima repertoar nekaj prav dobrih tlel, tako Veselinovičev »Džido«, nekaj dobrih komedij, baletov in podobnega, jM)'leg tega pa tudi nekaj oper, tako »Cavalleria rusticana«, »Figarova ženitev« in »Tosca«. Novo Gledališče, ki bi moralo biti dogotovljcno že v decembru preteklega leta, še zdaj ni gotovo in bomo morali čakati še nekaj časa. Zelenjave bomo na spomlad in poleti imeli dovolj, saj pravijo časopisi, da bo zelenjava letos v Srbiji rasla na 60.000 hektarih zemlje. Reorganizacija sanitetske služb"? v Belgradu je na vidiku. Po načrtih je predvideno, da (»odo vse bclgrajske jiolikilinike koncentrirane in da bo administracija popolnoma oddvojena od praktične medicine. Policijski čas v Valjevu je bil podaljšan 6 prvim marcem. Zdaj 6e 6tnejo meščani zadržati na ulici do 8. zvečer, dočim 60 6e prej smeli 6amo do 7. zvečer. Obrtni tečaji 60 se začeli na Kolarčevi Ljudski univerzi. S temi tečaji hočejo povzdigniti posebno nekatere manj uveljavljene panoge obrli, med drugim tudi pletarstvo. Gradbeni odbor pri belgrajski mestni občini je bil imenovan. Predseduje mu arhitekt dr. A. Borisavljevič. Ljubljana Koledar Danes, petek, 27. marca: Marija 7 žalosti. Sobota, 28. marca: Janez Kap. Obvestita Nočno služ.bo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 20; mr. Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31. Umetnostna razstava v galeriji Obersnel je podaljšana, na kar vljudno opozarjamo one, ki si je doslej še niso mogli ogledati. V nedeljo te nepreklicno zaključi. Sprememba naziva pošt Moste pri Ljubljani in Vič. S 1. aprilom t. 1. se spremeni naziv pošte e pri Ljubljani v Ljubljana 11. Moste pri Ljubljani v Ljubljana 10, pošte Vič pa Vračanje vreč za moko. Vsi trgovci in zavodi morajo vse vreče, ki so od 5. marca dalje dobili v njih moko od mestnega preskrbovalnega urada, zanesljivo vrniti od 30. t. m. do 1. aprila, drugače jim bodo vreče zaračunane po nižji ceni. V ponedeljek, 30. t. m., naj v Vidmarjevem skladišču v Gradišču vrnejo vreče trgovci in zavodi z začetnimi črkami od A—J, v torek 81. t. m. oni od K—O, na veliko sredo 1. aprila' pa oni od P do Z. Nadalje bo pa mestni preskrbovalni urad sprejemal vreče v navedenem skladišču samo vsak torek od 14. do 17. ure od strank z začetnicami A—L in samo vsak petek od 14. do 17. ure od črke M-Ž. Več opremljenih sob zlasti 6redi mesta z eno, dvema ali tremi posteljami ter s souporabo kopalnice še vedno nujno potrebuje mestno poglavarstvo za oficirje ln uradništvo. Zato spet prosimo, naj vsi, ki imajo primerne' sobe, upoštevajo veliko potrebo ter jih takoj naznanijo mestnemu glavnemu vložišču na Mestnem trgu št. 27, v sobi na levi strani veže, torej v hiši za vodnjakom. Oglejte si lepo izbiro 4 keramičnih predmetov v Paprnltl Ljudska knjigarn« v Ljubljani Prad Škofijo 5 in ..Nllman", Hlkloiileva testa 5 Preglavice pri izberi velikonočnih daril nam že naznanjajo bližnjo Veliko noč, 6aj bomo letos z večino morali prav zelo omejiti 6vojo darežljivost. Mnogo se jih bo odločilo za praktična darila, vendar pa moramo zabeležiti tudi zelo razveseljiv pojav, da bo letos za pirhe prav mnogo knjig. Nad vse častna za ve6 narod je pač pohvala knjigarnarjev, da ljudje navzlic splošnim omejitvam vendar pokupijo izredno mnogo dobrih knjig Razni krogi 6e namreč zavedajo, da cene slovenski knjigi rastejo kot pač V6em drugim, predvsem pa vsem življenjskim potrebščinam. Po nakupovanju novih in [x> mkanju antikvaričnih knjig pa lahko sodimo, da nam je dobra knjiga življenjska potreba. Po naraščanju cen knjigam se pa lahko tudi prepričamo, da dobra slovenska knjiga nikdar ne izgubi svoje vrednosti ter je zato priporočljiva tudi za nalaganje prihrankov. Med lepe in dobre 6loven6ke knjige so pa strokovnjaki v prvi vreti prišteli predvsem monumentalno »Architecluro perennis«, saj ie to veliko dejo priporočil *udi kritik Božidar Borko, da 6e dviga nad čas ter bo ta knjiga mogla zanimati tudi zanamce. Bolj skromni bodo pa dali za pirhe prelepi album »Ljubljana« z izbirnimi 6likami našega mesta, ki so jih napravili nail najodličnejši fotografi umetniki, besedilo je pa napisa! naš sloviti umetnostni zgodovinar univ. prof. , vance Stele tako, da tako lepe razprave o Ljubljani prej gotovo nismo imeli Ta album je izžel tudi v večjezični izdaji, kjer je tudi italiian-6Ki prevod. Kdor si hoče torej zagotoviti velikonočno darilo res trajne vrednosti, naj si takoj zagotovi to ali ono knjigo, ker ima mestni kulturni odsek v Turjaški palači na Napoleonovem trgu samo se po nekaj izvodov v zalogi. Ljubljansko gledališče Drama: Petek, 2. marca ob (5; »lepa pustolovščina«. Izven Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 28. marca ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt.« Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Nedelja, 29. marca ob 14: »Jurček«. Mladinska predstava. Izven. Ob 17.30- »Zaljubljena žena*. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 30. marca: zaprto. Opera: Petek, 2?. marca- Zaprto (eenerulk i> ^Ota, 23. marca ob 17: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron.« Izv. Znižane cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 29. marca ob 11: »Indija Koromandija« I remiera mladinske operete. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. iSššiH H^aišaB5SSg8S3558BnjjgisggH«SBHH^^^SWw «-=s"s5525S!!55£5S52E555SS5i: t. S. van Dine KRIMINALNI ROMAN »Jaz naj tu poslušam nesramnosti tega lopova!« je besnel Rex in kazal s tresočim se prstom proti lleathove-mu presenečenemu obrazu Kletev in zmerjanje je bruhnilo iz njegovih trepetajočih ust. Njegova besnost je presegla vse meje. Ne_ vam. kaj bi se bilo tedaj zgodilo, če ne bi bil nenadno vstopil Von Blon in prijel! Rexa za rame. »Rex,« je dejal mirno, kak-or ponavadi. »Pamet, pamet! Vi vendar razbur jate A do.« Rex je pri priči umolknil, vendar je bil njegov pogled še vedno ves divji. Otresel je z rame doktorjevo roko in se obrnil k njemu: »Kaj vas briga to?« je sikal. »Zakaj se vmešavate v naše stvari in prihajate sem, kadar vas nihče ne kliče? Ohromelost moje matere ni nič drugega kot vaš izgovor. Tisočkrat ste že jx)vedali, da je neozdravljiva, pa še prihajate, prinašate zdravila ter pišete recepte. Ne mislite, da sem tako ne-imen. Prav dobro vem, čemu prihajate. Zaradi Šibile! Donosen posel za zdravnika, lep kupček denarja ...« Namah je odnehal. Njegove oči pa 6o bile še vedno zapičene v Von Blona in še bolj mu je obraz potegnilo ^6 k upaj. Končno^ je požugal s prstom in odgovoril s še ostrejšim glasom: »Pa Sibilinega denarja še nimate dovolj in zato delate na to, da bi ga še kaj podedovala! Da, da, tako je. Vi ste storili vse to. Vi ste tisti, ki je prijel za Chestrov samokres in vi ste preskrbeli ključ od hišnih vrat. Vi, vi ste tisti!« Von Blon se je grenko nasmehnil in zmajal z glavo. Bil je težaven trenutek zanj, toda obvladal ga je dofcela. »Pridite sem, Rex,« je dejal z gila-som, kakršnega ima človek, ki hoče pomiriti otroka. »Govorili ste malo preveč!« »Kaj, res?« je kričal Rex in oči so 6e mu nekam čudno posvetile, kot norcu. »Vi ste vedeli, da je imel Chet samokres. Videli ste ga. ko sta poleti s Chetom skupaj taborila. Tako mi je dejal Chet nekaj dni po Julijini smrti.« Zdelo i se je, kakor bi mu oči hotele skočiti iz glave njegovo suho telo pa da zvijajo silni krči. A prsti so še naprej mečkali rob jopiča. Von Blon se je spet približal Rexu, ga prijel z obema rokama za rame in ga stresel: »Dovolj, Rex.« To je bilo že kar povelje, »če boste tako nadaljevali, vas bomo morali dati na ojiazovalnico!« Odločne besede so rodile takojšen uspeh. Re.\ je preplašeno pogledali Von Blona in se brez upiranja dal odvesti iz sobe. »Lep vzorec je ta Rex!« se je pošalil Vanče, »toda vi, gosjx>d narednik, ne smete tako ravnati z njim!« »Ne morete zanikati, da dečko marsikaj le ve. Prebrskati hočem vso njegovo sobo, da iztaknem samokres.« »Zdi se mi preslaboten, da bi bil zmožen takšnih dejanj. Sicer je mogoče, da ga včasih mine potrpljenje, da dvigne roko nad koga, toda nemogoče je, da l>i mogeil s preudarkom izvesti kak temu podoben načrt ter si izbrati za to najprimernejši trenutek.« »In vendar njegovo razburjenje lahko rodi marsikaj!« »Morda se boji, da tisti vztrajni strelec prihodnjič njega ne vzame tu muho.« »Če tisti skrivnostni strelec res živi, bi pač imel zelo slab okus če si ne bi njega izbral,« je odvrnil Ileath, ki je bil še vedno vznemirjen zaradi priimka, ki mu ga je bil dal Rex. Nekaj minut pozneje je prišel Von Blon nazaj. »na ta način, da sem mu dal narkozo. Spal bo peka j ur in ko m prebudi, mu bo žal. Še nikdar ga nisem videl tako razfogotenega. Je nenavadno živčen in občutljiv človek in brž izgubi oblast nad samim seboj. Nikdar pa ne postane nikomur nevaren. Morcfa je kdo od vas, gospodje, z njim postopal preveč trdo?« »Vprašal sem ga, kam je skril samokres,« je dejal Ileath v zadregi. »Seveda,« je vzkliknil Von Blon očitajoče, »z Rexom mora človek postopati previdno. Sicer pa tudi ne razumem, kakšen vzrok ste imeli, da ste ga kaj takšnejja vprašali. Pa ga vendar niste osumili, da je sodeloval pri zločinu?« »Povejte mi, doktor, kdo je bil tisti zločinec, in jaz vam bom povedal, koga nc sumim,« je dejal Ileath bojevito. »Žal mi je, da vam tega ne morem povedati,« je odvrnil Von Blon, »lahko pa vum zagotovim, da Rex prav gotovo ni sokriv zločina. Za njegovo duševno stanje bi bilo to le nekaj pretežkega.« »Že, že, na tak način se izgovarjajo skoraj vsi zločinci iz visoke družbe.« »Ne morem razpravljat.- z vami,« ga jo zavrnil očitajoče Von Blon, potem pa se obrni1! k Markhamu ter dejal: »Nesmiselna obdolžitev Rexa me je zelo začudila, toda. ker narednik prizna, da ga je obdolžil, si je njegove besede kaj lahko razlbžiti. Če obtožiš koga drugega, na nek način samega sebe braniš Rex je skušal sura zvaliti name. To mi ne ugaja, kajti dobra prijatelja sva. Ubogi Res!« »Dovolite, gosfiod doktor, ali je potem res,« je posegel v razgovor Vanče, »da ste videli Chestrov samokres za časa poletnega taborjenja? Ali pa si je ta dečko zaradi lastne obrambe morda izmislil še kaj drugega?« Von Blon se je 'ljubeznivo nasmehnil m zdelo se je. da se je za trenutek zamislil. »Res je, da sem šel s Chestrom taborit,« je potem potrdil, »toda točno se ne spomnim, kdaj je to bilo. Mislim, da je že davno tega.« »Greene je umrl, če se ne motim, pred petnajstimi leti. Da lepa doba je ž.e to. Ali se morete spomniti, gospod doktor, ali je imel pri tisti priliki, ko sta sla taborit, samokres s seboj?« »Če se ne motim, ga je imel . toda o tem vam ne bi mogel nič natančnejšega povedati.« »Morda se lxiste spomnili, ali je z njim streljal v drevesna debla ali v prazne konzervne škatle, ki si jih je postavil za tarčo...?« »Zelo verjetno.« »Vforda ste tudi vi naredili s tistim samokresom kakšno piko v tarčo, ne?« »E, mogoče,« ie odvrnil Von Blon prav kakor tisti, kj si skuša priklicati v spomin dogodke iz svojih otroških let. Vanče je spet umolknil, Von Blon pa je po nekaj trenutkih premišljevanja vstal, se vljudno priklonil, še] proti vratom in še dejal: »Ža'l mi je, da moram iti. Pozabil pa sem vam še povedati,« se je nenadno spomnil in se spet obrnil nazaj, »rta bi vas gospa Greenejeva rada videla. D Andrejčkov 3 o 2 e; II m i M 7-v Žalost in veselje Risal Jože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik 496. Ker je že ležko govoril, mu je Hoaksla podprl glavo. »Tisla bela moža,« je čez čas začel Indijanec, »sta se pred nekaj dnevi priklatila v naše gozde, nam kradla najlepše konje in nam delala veliko škodo. Veliko naših ljudi sta pomorila ...« mi''*'. 1 /1/' »• l ✓ • y '■' ) ‘ V *W/7/ #■ i ' / ^ /*Y ' 497. »... Mojega očeta, najmodrejšega v rodu, sta za pete obesila nad mravljišče, da je žalostno poginil. Nocoj smo jih pa zasačili in sklenili, da jih bomo živa žgali, jima potegniil kožo z glave, razparali trebuh, ko...« Zdaj mu je zastala beseda — in ni se več ganil. Bil je mrtev. Roman v slikah HUMIH L 1 Milil 498. Mrtvega poglavarja sta Viljem in Hoaksla odnesla h skali, ga položila v votlino in zadelala odprtino z vejami. O onih begunih niso zvedeli nič, razen da sta bila konjska tatova... Daniti se je že začelo, ko so se vrnili vsi trije v dolino. Čudni nočni sprehod je bil končan. Kako je Galilei odkril Jupitrove satelite Članek, ki ga je o tem sam napisal v beneški reviji »Nuntius Siilareas« leta 1610 Večkrat je bilo v zadnjem času že objavljeno, kako se v Italiji pripravljajo na proslavo tristoletnice smrti slovitega zvezdoslovca Oalilea Galileja. Pri tej priliki je italijanski profesor O. B. Lacchini smatral za umestno vsaj za hip poklicati v 6pomin kako je Galilei odkril satelite planeta Jupitra. Sloviti zvezdoslovec je prvič to sporočil leta 1610 v znanstveni reviji »Nuntius Sidereus«, ki je izhajala v Benetkah. Članek je še isto leto izšel tudi v Frankfurtu. Galileo Galilei je tedaj napisal o svojem pomembnem odkritju nekako takole: V prvih jutranjih urah 7. januarja leta 1610 sem opazoval z daljnogledom zvezde ter pri tem 6voj aparat nameril na Jupitra. Bil je to boljše vrste daljnogled in ne več tisti, moj prejšnji, slabši, ki 6i z njim zvezd ni6em mogel ogledati zadosti od blizu. Tedaj so 6e pojavile pred mojimi očmi tri, sicer majhne, a izredno svetle zvezdice. Čeprav 6em bil prepričan, da spadajo v vrsto stalnic, so se mi vendar zdele zelo čudne, to pa zaradi tega, ker so bile vse tri v ravni črti, vzporedni z ekliptiko lAA-ičun je jasno pokazal, da Jupiter potuje v 6meri proti zahodu. 10. januarja 1610 sem se prepričal, da ©o 6e tiste zvezdice morale premakniti obenem s planetom Jupitrom. Naslednjo noč, 11. januarja pa že ni bilo zame nobenega dvoma več, da te zvezdice ne morejo bit drugega kot Jupitrovi sateliti. Vsa pomembnost tega novega odkritja slovitega italiianskega zvezdoslovca pa ni samo v ugotovitvi, da ima tudi Jupiter svoje satelite, 6voje stalne spremljevalce, ki krožijo okrog njega, pač pa je Galilei s tem posla vil nov dokaz o pravilnosti Kopernikove teorije, za katero se je prej že leta in leta zavzemal. Zanimiva pripovedka, ki razlaga, kdaj se je začela trgovina s slonovo kostjo mailinim n1et prišli na tisti kraj, 6ta zagledali mladeniča, kako 6e je zibal na vrvi, ki je bila potegnjena čez reko, ter pel: »Nyanrbe je neumen; vrgel je v vodo svojega sina, ki mu lahko pomaga, rad pa bi imel samo dekleta.« Ko 6ta to pesem dekleti slišali, 6e nista malo začudili, ter 6ta potem pripovedovali svojemu očetu. Oče ni vedel, kaj naj bi pomenile te besede in se je zato podal z več .jmlmi iskat tistega mladeniča. Ujeli so ga in ga pripeljali v vas. Oče ga je neso 6lavo. Naredili so noč za dan — vsaj v rednih razmerah in časih — ter dan za noč, ter se pri tem prav nič ne ozirajo na razne zakone narave, saj jih še na toliko drugih načinov 6kušajo postaviti na glavo. vprašal, kaj naj pomeni tista pesem. Mladenič mu je povedal, da je njegov 6in in da ga je on kot njegov oče vrgel v vodo. Oče-se ie zbal Njegov strah 60 ljudje iz njegove bližine gotovo opazil' Rekel je mladeiču: »Če 6i res moj sin, vzemi to 6uIico, poidi v gozd in mi prinesi živega 6lona z velikimi okli.« Sin je vzel 6utico in se podal na lov. Oče pa, ki je bil znan kot velik čarovnik, 6e je spremenil v 6lona, da bi na tak način pokončal sina. Ko je 6in v gozdu naletel na velikega slona, je z V60 močjo vrgel -vojo 6ulico vanj. tako da mu je obtičala v telesu. Žlezel je potem nanj in ga odgnal do morja, med potjo pa prepeval: »Lastni oče me je hotel umoriti, a zdaj se bom maščeval.« Slona je gnal zato k morju, da bi dobil tam debele noge (stara zamorska pripovedka) in da ne bi mogel uiti nazaj ter se spremeniti zopet v človeka. Ko je dospel do morja, ga je odgnal na ograjen prostor ter mu ni dal nobene hrane ter je slon nazadnje od lakote poginil. Mrtvemu slonu je izruval okle in jih je shranil v svoji kolibi. Ponoči se mu ie sanjalo, da mu je prišel nasproti nek velikan ki mn je dejal, naj vzaine enega lVmed oklov in ga zmelje ter prah vrže v morje Ko je mladenič to storil, 6e je nenadoma pojavil pred njim nek belokožec in mu dejal, naj mu prinese še drugi slonov zob. Mladenič mu je da! drugi zob in naslednji cian mu je tisti človek prinesel mnogo najraznovrstnejšega blaga za podarjeni zob. Praviio, da je bil to začetek trgovine 6 slonovo kostjo med kamerunskimi domačini in Evropejci. Nemška vojska spominu Dostojevskega Iz Berlina poročajo: V Štaraji Rusi je povelj nik tamkajšnje vojaške posadke ukazal postaviti na hiši, v kateri je nekoč stanoval^ veliki ruski pisatelj Dostojevski, spominsko ploščo. Veliko leseno hišo, ki je v njej živel in delal od poletja 1S72 do 1880 Dostojevski, so sovjeti čisto zanemarili. V tej hiši je stanovalo, oziroma bilo natrpanih kar osem družin, ki 60 živele v nejx>pism bedi in pomanjkanju. V6a notranjščina z opravo vred je bila 6trahotno razdejana in zanemarjena. Le še ena sama miza je v tej hiši ostala od vseh tistih predmetov, ki so bili velikemu Ru6u tako dragi. Jezero je bilo tiiho, nepremično, obrežje je bilo zapuščeno, pred ubogimi, starimi kočami, ki so bile nakopičene ob pristanu med okroglim vrtnim nasipom in gostilno, ni bilo žive duše. Angleži so bil} znnaj v čolnu. V gostilni je bilo prav tako tiho ko na jezeru in na bregu. Prišleca sta dobila dve veliki sobi v drugem nadstropju, proti južni strani, nasproti žalostnemu zalivu med otokom in gozdnatim obrežjem, ki se razprostira od Strese do Bavena. Iz prv? sobe, na zahodnem oglu, je bil razgled na malo cerkvico S. Vittore, ki je stala poleg gostilne, in na oddaljeni otoček Pescatori. Stric Peter je stopil k temu oknu ter z zadovoljstvom opazoval otoček in grnčo hiš, ki' so odsevale v vodni gladini. Nad njimi se je dvigal zvonik, potem pa visoko gorovje Val di Toče in Val di Grav llone, ki je bilo napol skrito v megli, skozi katero je prediralo sonce. Ko je Luiza videla, da sta tu dve postelji, je šla hitro v drugo •■(ibo, kjer sta bili tudi dve postelji. »Dobro,« je rekel stric, ko je stopil trenutek pozneje za njo. »Ta bo dobra za vaju.« Luiza je tiho vprašala gostilničarja, ali n,' bi mogli dobiti .reh sob namesto dveh. »Ne, ni mogoče. Pa saj je to dobro! Pa saj je to prav!« je ;:onavljal strite. »Vidva (u in jaz tam.« Luiza je molčala in gostilničar je odšel. »Ali ne vidiš, do imaš prav tako spalnico doma?? Staremu očaku ni prišlo na misel, da je Luizi mučen že sam pogled na tako spalnico. Odgovorila je, da bi rajši imela ono drugo svetlejšo in vedrejšo sobo. »Amen ,«je rekel stric, »naredita, kar hočeta. Bom pa jaz tn notri.« j Tudi v ta del gostilne se je vrnila tišina. Luiza je stopila k oknu. Parnik iz Arone je moral biti blizu, zakaj prejšnji' človek je šel proti pristanu in kmalu potem se je zaslišalo od daleč ropotanje koles. Stric je rekel Luizi, da je truden in da bo ostal v sobi. Luiza je odšla proti pristanišču. Ustavila sr je poleg bajte, ki je ovirala pogled na parnik, čigar bučanje je čula. Nenadno se je prikazal pred njo kljun parnika »San Gottardo« in se ustavil. ' | Luiza je spoznala moža med gručo ljudi, ki so delali velik hrušč okoli njega. Franco jo je zagledal, skočil na mostiček ter stekel k njej. Stopila mu je dva koraka nasproti. Objrla sta se, on nem in slep od ganjenja, smehljajoč se in ves v solzah, poln hvaležnosti in tudi strahu, v negotovosti zaradi njene dnše, zaradi načina, kako naj se vede; ona je bila bolj mirna, a zelo bleda in resna. | »Pozdravljen,« je ponavljala, »pozdravljeni« in se obrnila proti gostilni. | Tedaj jo je Franco obsul s vprašanji o potovanjn, kako sta prišla čez mejo in potem o stricu. Ko je imenoval strica, je Luiza dvignila obraz in rekla: »Poglej!« Stric j- stal tam gori pri oknu ter ga viharno pozdravljal, mahajoč z robcem. »O!« je rekel Franco presenečeno. In stekel je naprej. Stric ga je počakal na presledku stopnic z izrazom zadovoljstva. »Tu si torej,« je rekel in mu stresel roko, ter ga držal od srbe. Ni hotel poljubov, ki bi pomenili mogoče v tem trenutku hvaležnost. A ni sc mogel ubraniti Francovemu napadu. »Misli si,« je rekel, ko se je komaj 'izvil iz objema mlademu možu, »ali more potovati Maironijeva brez dvornika! Prišel sem pa tudi zato, da stopim k strelcem.« In trndni mož je odšel po stopnicah navzdol, češ da gre naročit kosilo. V sobi zakoncev ni bilo počivalnika! Franco j--' potegnil Luizo na posteljo, sedel poleg nje, in ji ovil roke čez rame. Ni bil zmožen, da bi kaj govoril, ni mogel reči drugega ko: »Hvala ti, hvala ti.« Viharno jo je poljuboval, jo pokril s poljubi in ji dajal nežna imena. Luiza je trepetala s sklonjeno glavo, ni mu odgovorila ne tako, ne tako. Brzdal se jo, vzel med roke njeno glavo kakor kako sveto stvar in poljubil tu in tam sive lase, ki jih je videl.^ čutila je, da išče sive lase, čutila je boječe poljube, bila je ganjena, čutila je, da sc ji srce topi, prestrašila se je, borila s^ je bolj proti sebi ko proti Francu. »Veš,« je rekla, »moje srce je popolnoma hladno, nisem hotela niti priti, nisem hotela pustiti Marije in ti povzročiti bridkost, da bi me videl tako. Stric je povzročil, da sem prišla. Hotel je iti sam in zato sem se odločila.« Ko je izgovorila te krute bes de, je čutila, da je Franco odmaknil ustnice z njenih las ter vzel roke z njene rame. Oba sta molčala. Potem je Franco nežno zašepetal: »Še trinajst ur. Mogoče te potem ne bom nikdar več nadlegoval.« V tem trenutku je vstopil stric Peter ter sporočil, da je kosilo pripravljeno. Luiza je prijela moževo roko ter jo molče stisnila, ne s strastjo ljubezni, toda vendar dovolj močno, da je povedala, kako globoko je ginjena. Pri kosilu nista jedla ne Luiza, ne Franco. S t.~m večjo slastjo pa je jedel stric, ki je tudi mnogo govoril. Ni odobraval, da gre Franco pod orožje. »Kakšen vojak pa boš,« mu je rekel. sKaj boš naredil brez kalre, brez pomirjevalne vode in kaj vem, kaj šef« Franco je pojasnil, da j' vrgel proč vsa zdravila, da čuti železno zdravje in da bo najbolj močan vojak v devetem polku. ;>Boš!« je mrmral strif. »Boš! In ti Luiza, kaj praviš?« Luiza je odgovorila, da jc prepričana o tem, kar je rekel ujen mož. Za Ljad$ko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič — Izdajatelj: Ini. Sodja — Urednik; Javornik — Rokopisov ne vračamo — »Slovenski domt Izhaja (ib delavnikih ob 12 — Me- sečna naročnina 10 lir, za inozemstvo 15 lir — Uredništvo; Kopitarjeva ulica 6/111 — Upravi.: Kopitarjrra ulica h. Ljubljana — Telefon itev. 40-01 do 40-03 — Podružnica; Novo mesto