Leto LXVf
Pošfnftia plačana v gofovTnl.
ff Ljubljani, v soboto, rfne Tf. junija 1938
Stev. 132 i Cena 1.50 Din
Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sara jevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Trgovski kongres
r Za časa letošnjega velesejma se kar vrste V Ljubljani vsakovrstne prireditve in Ljubljana je postala v resnici moderno kongresno mesto. To je razveseljiv razvoj, posebno za nas Slovence, ki imamo tako priliko, da se uveljavimo, čeprav ne moremo svetu imponirati s številčno močjo kot drugi narodi. Pretekli teden smo imeli I. jugoslovanski kongres za ceste, ki jc bil zaključen zadnjo nedeljo z velikim zborovanjem, na katerem smo lahko iz prvih ust zvedeli za načrte in program dela naše vlade. Zdaj se j)a začenja veliki trgovski kongres v Ljubljani, na katerega so že prišle prve skupine gostov.
Trgovske kongrese, prireja osrednje predstavništvo zvez trgovskih združenj, ustanovi j no leta 1934 kot najvišja organizacija trgovskega stanu. Trgovski stan ima že danes močno izvedeno organizacijo, ki sega od zbornic — ki so ali skupne z drugimi stanovi ali pa posebne za trgovino — do združenj, katerih članstvo je obvezno. Združenja so zopet združena v zveze trgovskih združenj, od katerih je najstarejša organizacija: Zveza,trgovskih združenj za Slovenijo v Ljubljani, ustanovljena leta 1921. Te zveze so zastopane v osrednjem predstavništvu zvez, ki je organiziralo prvi trgovski kongres v Skoplju leta 1934, drugi pa je bil v Belgradu.
Letošnji trgovski kongres je postavljen v drugačno gospodarsko okolje, kot sta bila prejšnja kongresa. Prvi kongres leta 1934 je bil prirejen v težkih razmerah, ko je bila svetovna in naša gospodarska kriza na višku. Za časa drugega kongresa pa so se začele politične in gospodarske razmere znatno izboljševati. Letos imamo za seboj razmeroma dobro leto 1937, kažejo pa se žal tudi že prvi znaki popuščanja konjunkture. Zato bo tudi razprava na tem kongresu pod vtisom sedanjih gospodarskih razmer in bo gotovo pokazala, kaj trgovina ▼ teh časili najbolj potrebuje, kot so prejšnji kongresi, pri katerih so sodelovali v odlični ineri tudi Slovenci, pokazali predvsem na pogrebe svojega časa in svojih razmer.
Trgovec mora vedno zasledovati gospodarsko življenje v vseh njegovih pojavili, ker bolj kot vsi drugi stanovi občuti dobre in slabe posledice valovanja konjunkture in gospodarske politike. Zaradi tega se trgovski stan v svojih organizacijah vedno bavi z najbolj aktualnimi gospodarskimi vprašanji. Tudi letošnji kongres bo imel v tej smeri mnogo dela in želimo, da bi pokazal tudi naši trgovini pota in načine, da bo lahko obvarovala svoj položaj v našem gospodarstvu. Pri tem bodo razumljivo splošni narodni in gospodarski interesi višji kot enostranske zahteve in želje, ker se le s složnim delom in pametno razmejitvijo interesov dajo doseči najboljši uspehi za vse gospodarstvo in s tem tudi za trgovski stan Vsaka enostranost vzbudi odpor pri drugih interesentih in tako prihaja do sporov, ki niso v korist narodni celoti. Dosedanje manifestacije trgovstva so pokazale, da se trgovina tega zaveda in hoče ostati polnovreden člen verige našega skupnega narodnega življenja.
V	naši trgovini postaja problem tujega kapitala vedno bolj aktualen in vedno več slišimo pritožb o delu tujega kapitala. V nekaterih krajih države je to vprašanje težje kot v drugih in tudi pri nas se pojavlja to vprašanje v vedno večji meri. Seveda smo pri nas v trgovini še daleč od razmer, ki vladajo v nekaterih drugih pokrajinah naše države, vendar moramo biti budno na straži. Zlasti so povzročile velike zunanjepolitične izpremembe drugod po svetu, da se bomo morali s tem vprašanjem resneje baviti kot doslej.
V	mednarodni trgovini si ves svet želi in ponavlja ob vsaki priliki zahtevo, naj sc odpravijo velike ovire, ki ovirajo izmenjavo blaga in denarja med posameznimi državami. Toda čim več se o tem govori, tem več prihaja novih vezav in ureditev, ki zadevajo v največji meri tudi našo uvozno in izvoz:no trgovino. Na drugi strani pa moramo ugotoviti, da je naša devizna in trgovinska politika še razmeroma liberalna v primeri z drugimi državami in da niti ne kaže nagnenj k poostritvi sedanjih vezi, ampak nasprotno stremi za omiljenjem ovir v deviznem in zunanjetrgovinskem prometu, kar dokazujejo marsikateri ukrepi v tej smeri. Kdor primerja vezave v državah z dirigiranim gospodarstvom z našimi vezavami, vidi šele, kako svobodno — relativno seveda — se razvija naša zunanja trgovina, im da so tudi v deviznem in valutnem prometu pri nas ra/mere enatno boljše kot v že omenjenih državah.
Na trgovskem kongresu se letos posebno Veselimo udeležbe bratov Bolgarov, ki so prišli »v lepem številu k nam, da sodelujejo s tovariši-trgovci pri obravnavanju stanovskih vprašanj, ki postajajo vedno bolj skupna. Vezi med nami in Bolgari so bile prisrčne, niso pa bile tako pogoste, kot so sedaj. To je v prvi vrsti omogočila pogodba o večnem prijateljstvu, ki sta jo dine 30. januarja lanskega leta podpisala po intencijah svojih vladarjev ministrska predse-nika g. dr. Milan Stojadinovič in Kjoseivanov. Po tej pogodbi izgleda, kakor da že skoraj ni več meje med obema državama, sa j se pri nas vrste bolgarski obiski drug za drugim, kar mora roditi dobre sadove. Želeti pa je, da sc utrdijo tudi gospodarske vezi med obema državama, ki naj postaneta velika gospodarska enota, ki bo lahko z večjim poudarkom zahtevala od svojih sopogodbenikov gospodarske ugodnosti. Posebno je to možno zaradi tega, ker postaja naša drža-

Sedanja pot, po kateri hodi človeštvo, vodi v kaiasi
Resni opomini Mednarodnega urada za delo sodobnemu gospodarsko - socialnemu položaju
Ženeva, v juniju 1038.
Tudi letos je Mednarodni urad za delo v Ženevi izdal poročil« o svetovnem gospodarstvu. To poročilo, ki je sad natančnega in dolgotrajnega dela strokovnjakov, ki so jim na razpolago vsa sredstva za temeljilo poznavanje gospodarskega gibanja, je letos bolj pesimistično kakor druga leta. Poročilo se pričenja z vprašanjem: -Ali je konec gosp o d a r s k e g a izboljšanja ?« in se konča z bridko ugotovitvijo: »V prostranih pokrajinah sveta jc skrb za socialni napredek stopila trenutno na drugo mesto, ker so vse skrbi posvečene le vojaškim pripravam.« S to ugotovitvijo morajo žal soglašati vsi oni, ki pnzno slede sodobnim socialnim in gospodarskim pojavom.
Gosoodarsho izboljšanje ?
V početku preteklega leta se je splošno govorilo o gospodarskem izboljšanju. V resnici je prvih šest mesecev pokazalo dobro. Trgovina je rastla in upanje na splošno blagostanje je bilo upravičeno. Poleti je ta razvoj dosegel svoj višek. Na jesen pa je razvoj pokazal zastoj in vsi napori niso mogli več izboljšati stanja. Sicer gospodarski razvoj ni bil po vseh državah enak. Toda tudi tam, kjer sc je kazalo izboljšanje, pravi poročilo, je bil ta napredek zolo sumljiv in bi mogli govoriti o lažnem procvitu, ki je povzročal narast izdelkov, ki so jasno kazali le na vojne priprave. Ni pa to zboljšanje pomenilo trajnega dviga narodnega gospodarstva, ki se more uspešno razvijati le, če je zagotovljena politična varnost. Te pa v svetu ni bilo in je tudi danes ni.
Edin o oboroževanje prospeva
Edina gospodarska panoga, ki je pokazala velik napredek, je porast oboroževanja,
ki je zmanjšala brezposelnost in povečala delavnost v gotovih industrijskih panogah. Gospodarski napredek torej ni bil stvaren, ampak le navidezen. Kajti oboroževanje ne veča narodnega blagostanja.
Mimo tega navideznega gospodarskega napredka pa se je celo pokazalo občutno nazadu-v a n je v g o s p o d a r s k o - s o c i a 1 n o m p o -glodu. Treba je opozoriti samo na dva jako značilna pojava: Najprvo smo opazovali v preteklem poletju občuten padec vrednot, zlasti v Angliji in Ameriki, kjer je trgovina z denarnimi papirji pokazala zelo veliko nestalnost. Drugič smo doživeli občuten porast cen za izdelke na debelo, kar je splošno podražilo živ-ljenske potrebščine. Med tem, ko se je splošno pričakovalo zvišanje cen kot gotovo znamenje gospodarske blaginje, je čezmerna hitrost tega povišanja povzročila več zla, kot koristi. Cene za surovine so zelo narastle; preveč, da bi mogle biti stalne. Zato se je po hitrem porastku kmalu zopet pokazalo nazadovanje.
Oblaki so se zgostili"
Tako'ima poročilo mednarodnega urada precej pesimistično tendenco. »V dobi.« tako pravi knjiga, »v kateri divja vojna vihra od Daljnega vzhoda do Španije, v kateri je Iivropa postala vojni tabor, v kateri strah pred novimi vojnimi zapletljaji vznemirja duhove, niso ideje in načrti o socialnem napredku preveč upapolni. Ni nobena skrivnost, da se v mnogih pokrajinah s pospešeno naglico pripravljajo na vojsko. Polagoma sc narodno življenje in delavnost vsakega poedinra vse bolj podreja potrebam, ki jih ho imela država v primeru vojnega spora. Na ta način pa tudi drugi narodi, ki se čutijo ogroženo za primer vojsko, hote ali nehote usmerjajo svoje življenje in gospodarstvo po enakih lcolesnicah! — Narodna
okbb
Nenaden sklep francoske vlade:
Francosko-turška vojaška zveza
in konec spora v Alehsandretii
Pariz, 10. jun. TG. Veliko šcnzacijo je zbudilo poročilo, da je francoska vlada na svoji današnji seji sklenila začeti s Turčijo pogajanja za dokončno rešitev vseh težav v sandžaku Aleksan-•lreti ter s Turčijo celo podpisati vojaško zvezno pogodbo. Zunanji minister Bonnet jo sporočil ministrom, da mu je turški veleposlanik Suad Davaz prinesel pritrdilno mnenje turške vlade, ki je pripravljena na pogajanja s Francijo za ureditev aleksandretskega vprašanja in za morebitni podpis vojaške pogodbe. Francoska vlada jo prišla turškim težnjam, ki se opirajo na dejstvo, da je aleksandretska pokrajina za Turčijo neobhodno
potrebna, zolo daleč nasproti, ko je spremenila vso upravo v tej pokrajini in vzela turško manjšino odločno pod zaščito. Francija jo očividno pripravljena Turčiji ugoditi do kraja v pokrajini Aleksandrete, toda kot protiuslugo zahteva vojaško zvezno pogodbo, ki bi dobila obliko trikotne zveze med Francijo. Turčijo in Sirijo in ki bi ta kot Azije popolnoma pokrila in mu zajamčila mir. Francija smatra tudi, da je vojaška zveza s Turčijo neobhoden predpogoj za dobro poslovanje njene vojaške zveze s sovjetsko Iiusijo, kajti sovjetska armada bi lahko prišla Franciji na pomoč samo l»o poti, ki vodi skozi Turčijo.
Češkoslovaška odlikovanja Vatikanu
Praga, 10. jun. Predsednik Češkoslovaške republike je odlikoval s češkoslovaškim Tedom »Belega leva« vatikanske osebnosti za zasluge, ki so si jih pridobile za »modus vivendi«. Z redom »Belega leva« I. stopnje, ki se podeljuje samo tujim državnim poglavarjem, so bili odlikovani: državni tajnik kardinal Pacelli, kardinal Giuseppe Pizzardo, namestnik državnega tajnika in msgr. Saverio Rit-ter, apostolski nuncij v Pragi, Z redom »Belega leva« II. stopnje sta bila odlikovana: msgr. Tardini, konzultor najvišje kongregacije Sv. Officija, in msgr. Giovanni Batista Montini, papeški prelat. Red »Belega leva« III. stopnje pa je bil podeljen auditorju apostolske nunciature v Pragi msgr. Bur-ziu, papeškemu prelatu v Vatikanu msgr. Caffanu in državnemu podtajniku msgr. Malusardi.
Češki t'sk odklanja zahteve sudetshih Nemcev
Praga, 10. jun. AA. DNB. Češki listi v celoti odklanjajo predloge, ki jih je sudetskonemška stranka izročila predsedniku vlade dr. Hodži. »Narodne Noviny« že govore o tem, da je treba računati z neuspehom. »Češke Slovo« pa piše, da se Hen-leinove zahteve, formulirane v Karlovih Varih, n e bodo nikoli izpolnile.
Pravice poljske manjšine
Varšava, 10. jun. AA. Havas. Zunanji minister Beck je včeraj sprejel češkoslovaškega poslanika
iiiiiMiiviiMuLj -uiiiiiiimiiKaiimiiLi.ji jih, ■mota .• sramnem
va vedno bolj industrijska država, ki bi lahko dobila v Bolgariji prav dober trg. Bolgurija pa bi v sodelovanju z nami še lažje skrbela za prodajo onih svojih pridelkov, ki jih ima naprodaj tudi naša država. Praktični gospodarji, ki so zbrani na trgovskem kongresu v Ljublani, imajo priliko, da v tej smeri zn to hvaležno delo zastavijo svoje sile in s tem okrepe gospodarsko moč obeh držav.
Realistično gledanje na gospodarska vprašanja lio gotovo pripomoglo k temu, da bo trgovski kongres znnl pravilno zastaviti svoje delo in napore ter da bo s svojim delom doprinesel k miši gospodarski obnovi in povečanju našega narodnega blagostanja, kar želimo vsi.
Occ.
Slavika in se z njim razgovarjal o položaju na Češkoslovaškem in o razmerju med Poljsko in CSR. Iz poučenega vira sc je izvedelo, da jc češkoslovaški poslanik zatrdil polkovniku Becku, da bo češkoslovaška vlada uredila pravice poljske manjšine enako kakor pravice drugih narodnih manjšin. Tudi je češkoslovaški poslanik izrekel upanje, da bo ureditev poljskega manjšinskega problema, kakor si ga predstavlja praška vlada, znatno pripomogla k razčiščenju položaja in k zboljšanju razmerja med Prago in Varšavo,
obramba postaja prva nujnost in prva potreba in ta jo tista, ki vedno bolj hromi svobodo pocdinca, kakor tudi gospodarsko delavnost. Ogromno denarne vsote, ki bi jih mogli posvetiti s toliko koristjo borbi proti boleznim, za dvig zdravstva, za zavarovanje za onemoglost in starost, za razvoj kulturo iu zdravega napredka, so danes uporabljajo skoraj izključno za nabavo morilnega orožja in za uničenje vseli dobrin, ki jih je človek s tolikim trudom v potil svojega obraza ustvaril. — Oblak, ki jo v preteklem lotu motal precejšno sonoo, so jo sedaj šc bolj zgostil in grozi, da bo zatemnii vso luč na zemlji. Knkor kažejo dejstva, posega vojska že na socialno poljo. Že danes sečo nekatere najvažnejše cesto napredka iu morda so dogodi, da nam bo v kratkem pričela rušiti socialno zgradbo, ki jo je postavil sedanji rod. Ako pride do nove splošne vojsko, jo gotovo, da bo ta stavba, zgrajena s tolikim trudom, popolnoma izginila.«
To so zaključki gospodarskih strokovnjakov, ko motre splošni gospodarski položaj in nihanje cen, vrednot, izdelkov, industrije, ki so le jiosa-tnezni pojavi splošnega gospodarskega stanja. — Splošno s c čuti težko ozračje, neznosno. skoraj zadušljivo. Dobrino, namenjene človeškemu blagostanju, ne služijo več temu svojemu naravnemu namenu, ampak jih človek umetno pretvarja v sredstva uničenja. Vtis, ki ga imajo tehnični in gospodarski opazovalci, se popolnoma krije z vtisom onih ki. gledajo na razmere v svetit iz nravstvenega vidika.
Tisti, ki imajo prod očmi gospodarsko interese iu oni, ki so brigajo za duhovno dobrobit človeštva, soglašajo v toni. da se svet obrača n a si a b š e i u d a s o (1 a n j a pot, po kateri hodi človeštvo, vodi v k a t a-s t r o f o.	i... iv
Truplo sv. Andrera Bobola bodo prepeljali na Poljsko preko CSR
Praga, 10. junija. AA. (ČTK) Truplo poljskega
svetnika Andreja Bobčle, ki je bil proglašen med blažene na veliko noč v Rimu, bodo prepeljali na Poljsko preko Češkoslovaške. Visoki češkoslovaški cerkveni dostojanstveniki bodo priredili slovesen sprejem v Olomucu.
Načelnik angleškega zun. ministrstva po potovanju po Srednji Evropi:
Strang predlaga - zvezn® CSR
Budimpešta, 10. junija, b. Jutranji budimpe-štanski lisli poročajo iz Londona, da jo g. William Strang izdelal predlog, po katerem naj bi češko-
slovašk a republika postala zvezna država. _ List
:>New Revievv« trdi, da jo Strang toplo priporočil predsedniku češkoslovaško vlade dr. Hodži, da ta, načrt sprejme in mu svetoval, da je izpolnitev avtonomnih zahtev neizbežna. To bo tudi za državo velikega pomena in vrednosti, ker bo Češkoslovaška v gospodarskem oziru kljub zvozni obliki ostala enotna. Polog tega poroča list, da tudi pogajanja za odpošiljatov angleških opazovalcev na Češkoslovaško dobivajo vedno jasnejše obrise.
V
Rdeči v Španiji bombardirali
francoska mesta j^oLhŽtS,"a
ploniatska pogajanja med Anglijo, Francijo in Italijo glede zaključilve španske vojne. Rdeča španska vlada torej svojega cilja ni dosegla, marveč
Pariš, 10. jun. TG. Francoski ministrski predsednik Daladier ec je vrnil e potovanja ob pirenejski meji, kjer se je hotel na lastne oči prepričati o učinkih letalskih bomb, ki so jih zadnje dni metali na francosko ozemlje neki »nepoznani bombniki«. Daladier bo kmalu našel priložnost, da v parlamentu jasno pove svoje izsledke. Medtem pa postaja v javnosti čedalje bolj znano, da so metali bombe na francosko ozemlje rdeči španski bombniki. Francov veleposlanik v Londonu je namreč uradno obvestil angleško vlado, da Fran-cova letala zadnje tedne niso prišla blizu francoske meje, kar je dokazala najstrožja preiskava. Na drugi strani je prišlo v javnost pričevanje francoskega letalskega častnika, ki je opazoval prihod •neznanih bombnikov v Ariege in ki je ugotovil, da so bili ti bombniki sivo pobarvani in lipa '>Bloch\ ki jih rabijo izključno le rdeči. Naštel jih je devet. Tudi civilne priče izpovedujejo isto mnenje. Ministrski predsednik je prinesel s seboj podobno dokazno gradivo in ga bo ob pravem Iro-nutku položil pred parlamentom v javnost. :\lour< piše k temu, da sploh ni treba nobene preiskave
vec, uer je sedaj jasno, da so bombardirali fran-coska most« Corbcro, Ax iu Orgoix rdeči španski bombniki izključno z riaiiienoii), da prc.slrašijo obmejno francosko ljudstvo in ga nnhujskajo proti Francovi Španiji ter da zanesejo tudi zmedo v di-
plomatska li
eki
je nasprotno pri francoski vladi podkrepila "nazi-ranje, <la je trelm rdečo Španijo prepustiti svoji usodi m se cim prej neposredno poravnati s Fran-pom. Kajti sele polom bo mogoč sporazum tudi z
i jo. Rim,
10. jun. .AA.
.. ... .. . v.	Diplomatski urednik agen-
iije otelant piso: () protislovnih poročilih o bom-nardiranju na Španskem in v severnih Pirenejih jo možno na podlagi zbranih podatkov reči: »Glede bombardiranja francoskega »zemlja pariška porinila potrjujejo. .1« Kre za letalu znamke »Blodi«, ki so prišla iz Barcelono. Ta okoliščina 'j. ' riizkrinkiijo izzivalni naklep, ki so ga skovali moskovski rdeči elementi — načrt, ki g« j. general Franku » prav t m času iznrogicilul tu raz krmkal.«
je
vremenska napoved: zvišanje
Zagrebška
temperature.
Zemunska vremenska napoved: vpliv vlažnega in hladnega oceanskega zraka bo občuten v vsej državi, posebno na severnem koncil. Počasi se bo pooblačilo in bodo ponekod tudi nalivi, zaradi česar se bo nekoliko ohladilo.
Slovaško vprašanje
Poseben dopis „Slovencu" o razmerja med Slovaki in Cehi ob ustanavljanju CSR
Naša ljuba češko-slovaška država gre pravkar skozi težke, viharne in nevarne dni. Ljubimo to državo, ljubimo kakor češki tako slovaški narod, saj so naši bratje. Zelo nas vse skrbi, kako bodo naši bratje Čehi in Slovaki izšli iz tega boja, saj je njih zmaga samo naša zmaga, zmaga slovanstva.
V teh težkih dnevih naše bratske države pa gotovi krogi ne morejo razumeti stališča vodje slovaškega naroda monsignora Hlinke. Nekateri gredo tako daleč, da ga obdolžujejo naravnost veleizdaje nad svojo državo, nekateri trdijo celo, da tudi nad svojim slovaškim narodom.
Potek slovaške narodne politike zadnjih let mi ni znan, ker zadnja štiri let več ne dobivam ne »Slovaka«, glasila monsg. Hlinke, in ne ameriških slovaških listov. Poznam pa narodne boje slovaškega naroda za svoje pravice zadnja leta pred svetovno vojno in vsa leta vojne in po vojni. Od 1. 1910 dalje sem bil v ozkih stikih s tem narodom kot župnik slovaških župnij in pozneje kot urednik slovaškega lista.
Boj Slovakov pred vojno
Kdor hoče danes razumeti g. Hlinko in njegovo politiko, ta ga je moral poznati v letih njegovega boja za pravice svojega naroda pred svetovno vojno. Moral je poznati nezmerno gorje, skozi katerega je šel ta ubogi narod dolga desetletja pred svetovno vojno, kako je bil tepen, bičan do kosti. »Kaša ni jed, Slovak ni človek« je bilo vsesplošno javno načelo, po katerem se mu je rezal njegov grenak kruh, po katerem se je uničeval njegov jezik, po katerem je bil tudi tepen in bičan. Hlinka je videl to strašno gorje svojega naroda, brezpravnega sužnja, gledal njegove solze, čul njegovo vzdihovanje in pozabil na svojo lastno varnost, pozabil na ječo, tudi na smrt in se postavil v obrambo svojega naroda kot velik Slovak in še večji Slovan. On je danes isti veliki junak-mučenec, veliki Slovak, kot je bil pred svetovno vojno, takrat ko je stal stalno pod vislicami, ki so bile stalno zanj pripravljene. Ali je mogoče, da je danes ta veliki Slovak postal odpadnik?
S tem svojim junaškim delom in s to borbo za narod je pa postavljal temelje sedanji češkoslovaški državi kot nihče drugi. Zgodovinska dejstva govore, da bi brez Hlinke nikdar češkoslovaške države ne bilo.
Ko se je začela svetovna vojna 1. 1914, sem bil župnik slovaške župnije v Brooklynu in kot tak sem bil potegnjen v politično borbo ameriških Slovakov za narodno svobodo slovaškega naroda. L. 1915 je prišel general Stefanek v New York in je sklical najprej v nek hotel na posvetovanje vse slovaške župnike iz New Yorka in okolice. Tam so se naredili načrti za veliko delo ameriških Slovakov za svojo svobodo, ki se je v nekoliko mesecih mogočno razvilo po vseh Združenih državah.
Štelanek in Masaryk v Ameriki
Pogodba v PHtsburgu
Ameriški Slovaki so krasno organiziram versko in narodno kot malokateri drugi narod. Zakaj? Zato, ker je del mlade slovaške idealne duhovščine na Slovaškem sledil voditelju Hlinki v njegovem boju za pravice naroda. To so bili najidealn&jši, najdelavnejši in najbolj navdušeni mladi gospodje. Toda kot taki pa seveda ^sovražniki države« in, da so se ognili ječi, mučenju, morda celo kroglam, so zBfeiaH-" šltjVSSkinli izseljenci v Ameriko. Naravno, da so tam dali duška svojemu navdušenju in svoji narodni zavesti in kot župniki in voditelji svojega naroda razpleli med njimi' najživahnejše versko pa tudi narodno delo. Tako delo generala Stefaneka za organizacijo ameriških Slovakov za narodno osvobojenje ni bilo težko. V duhovščini je našel mogočno oporo, pri ljudstvu pa tudi, saj je bil pri njih velik del že prežet z narodno zavestjo v dno duše. O kolikokrat, ko sem bil med njimi, zlasti po slovaških misijonih, ko sem gledal njih globoko vernost pa tudi njih globoko narodno zavest, 6em želel, da bi bili tudi mi Slovenci taki.
Potem je prišel v Ameriko Masaryk. Bil sem pri njem najprej skupaj s Slovaki, pozneje pa tudi s slovensko deputacijo, katero je vodil, če se prav spominjam, dr. Vošnjak. Kakor mogočen val se je razlilo navdušenje za svobodo med ameriškimi Slovaki. Začeli so zbirati milijon-dolarski fond v dolarjih za podporo svojih borcev pri, antanti za narodno svobodo. V nekoliko mesecih so ga imeli zbranega.
Delo Masarykovo in Stefanekovo za narodno svobodo Čehov in Slovakov je bilo uspešno. Vlada Wilso-nova je bila pridobljena z lahkoto, ko je videl, da je to zahteva tudi skoraj vseh ameriških Slovakov. Toda to sta dva naroda. Da bi pa ameriška vlada mogla pristati na priznanje nove češko-slovaške države de facto obstoječe že pred koncem svetovne vojne, je bilo potrebno, da se oba naroda izrečeta za to, da hočeta skupaj v eno državo po W:lsonovi točki o sa-moodločevanju malih narodov. Tako je moral Masa-ryk dobiti od Slovakov tako privoljenje. Toda, kako ga dobiti? Narod doma se ne sme in ne more izjaviti. Tako je prišlo do velikega kongresa v Pittsburghu, kjer so sklenili ameriški Slovaki kot zastopniki svojega naroda doma z Masarykom kot voditeljem Čehov tako zvano »Pittsbursku dohodu«, Pittsburško pogodbo, katero je podpisal Masaryk in voditelji ameriških Slovakov. V tej pogodbi je Masaryk podpisal, da bo država ne Češkoslovaška, temveč Češko-slovaška, t, j. da se združita dva suverena bratska naroda v eno državo, v kateri bodo Slovaki imeli popolno avtonomijo s svojim zakonodajnim parlamentom, kjer bo slo-vaščina državni jezik v uradih in šolah in bodo Slovaki sami gospodarji na svoji zemlji.
Bil sem na tem kongresu. Nikoli ne pozabim navdušenja, ki je vladalo na tem kongresu. Na podlagi te
pogodbe so države priznale ustanovitev nove Češkoslovaške države kot de facto že obstoječe in usmerili vso svojo politiko v tem pravcu.
V novi državi
Vojna je bila končana, nova država Češko-slovaška organizirana, toda ne kot Češko-slovaška, temveč kot Češkoslovaška. Nastopili so politiki in državniki, ki so uredili državo popolnoma nasprotno Pitts-burški pogodbi, katero so razglasih, da je zanje samo »ničvredna papirna krpa«, češ: ameriški Slovaki niso imeli pravice sklepati kakih pogodb z nikomer v imenu naroda doma, ker jim ta narod ni dal za to nobenega pooblastila. To so trdili kljub temu, da je po vojni ves slovaški narod doma z velikim navdušenjem sprejel to pogodbo, če se vem prav spominjati, na velikem zborovanju v Turcianskem sv. Martinu.
Ali je torej mogel in smel Hlinka postopati drugače kakor tako, da je vztrajal na Pittsburški pogodbi? Ah bi ne bil izdajalec svojega naroda, ako bi bi postopal drugače? Ali se sme zato imenovati veleizdajalec nad državo, katero so sezidali zaslepljeni politiki drugače, kakor pa so jo sezidali Čehi po Masaryku in Slovaki po ameriških zastopnikih slovaškega naroda? Ali niso tisti politiki, ki so prelomili sveto prisego, dano Slovakom po legitimnem zastopniku češkega naroda, Masaryku, kot ogeljni kamen nove države, bolj izdajalci države?
Prav te dni smo čitali, da so prišli zastopniki ameriških Slovakov domov in prinesli slovaški izvirnik te pogodbe s seboj in stopili v dogovor z voditelji države, da se usodepolne napake zaslepljenih državnikov popravijo in se država uredi, kakor je bila zamišljena in s sveto prisego sklenjena v Pittsburgu. Ali niso sedanje težave te lepe bratske države samo posledica, recimo, kar kazen za grde krivice in za prelomitev prisege? Slovaki so navdušeni za sedanjo državo, ker vedo, da je zanje edina prihodnost samo v skupni državi s Čehi. Neprestano so to trdili, kakor doma, tako v Ameriki. »Mi se ne borimo proti državi, ne! Preveč jo ljubimo. Toda suveren narod smo in njegove pravice so nam svete. Dajte nam to, kar ste prisegli, pa smo z Vami enako močan steber države, kakor ste Vi!« Tako so pisali.
Kako se bo sedaj rešila ta kriza naše bratske države? Dal Bog razsvetljenja sedanjim voditeljem države, da bi spoznali dosedanje napake, sprejeli Slovake kot enakopravne brate, kot enakopravni del države, pa se bo država okrepila, postala močna in mogočna in si s tem pridobila spoštovanje sosedov. Slovaki pravijo: »Cehoslovakov ni na svetu. Ali so Čehi ali so Slovaki. Dvoje obenem pa nihče ne, more biti. Vi bodite dobri Čehi, mi dobri Slovaki in skupaj pa dobri Čeho-Slovaki, pa bomo skupaj močna država.
Dal Bog, da bi se to zgodilo, kar bo samo v korist Čehom in Slovakom in vsemu slovanstvu.l
K.
Uredba o zavodu za državno brambo
Belgrad, 10. ju. m. Danes je bila objavljena
uredba o zavodu za državno obrambo, ki se bo ustanovil pri inšpekciji za državno obrambo. Naloga zavoda je, da daje vojnemu ministrstvu nthe-nje o vseh znanstvenih vprašanjih, ki so v zvezi s pripravljenostjo naše vojne silo za primer vojne. Institut bo imel redne in dopisne člane ter bo imel predsedništvo in večje število oddelkov in odsekov. Redni in dopisni člani se imenujejo s kraljevim ukazom na predlog vojnega ministra iz vrst znanstvenikov in gospodarstvenikov, ki bodo l>o svojih strokovnih sposobnostih lahko izvrševali nalogo, ki se od njih pričakuje. Redni člani morajo stanovati v Belgradu, dopisni člani "pa lahko stanujejo drugod v državi.
Tri nove tovarne za celulozo
Belgrad, 10. junija, ni. V Belgradu so pogajanja za zgraditev treh novih tovarn celuloze v naši državi, od katerih naj bi se zgradila ena v Sloveniji,, druga v Gorskem Kotaru, tretja v Bosni. Investicije za te tri tovarne bodo znašale 200 milijonov din. Te tovarne se bodo zgradile zaradi tega, ker je Avstrija ustavila izvoz celuloze, zaradi česar vlada posebno v Italiji in Franciji velika potreba po njej.
Konferenca JRZ
v Slovenj Gradcu
Konferenca JRZ. V četrtek 9. t. m. dopoldne je bila v dvorani Okrajne hranilnice v Slovenj Gradcu konferenca odbornikov JRZ iz vsega političnega okraja slovenjgraškcga. Konference se je udeležilo nad 100 odbornikov JRZ. Notranje in zunanje politično poročilo, o delu naše vlade, o gospodarski in socialni politiki sta podala senator g. dr. Schaubach in tajnik JRZ iz Maribora. Izčrpna in zelo poučna poročila so zborovalci vzeli z odobravanjem na znanje. Nato je poročal o delu okraj, cestnega odbora načelnik g. Ivan Smolenik. Po štiri ure trajajočem zborovanju jc g. predsednik Theuerschuh ob pol 15 zaključil lepo uspelo konferenco.
Osebne vesti
Belgrad, 10. jun. m. Z odlokom poštnega ministra so upokojeni poštni uslužbenci: Ivan Jaien in Josip Junger na Jesenicah; Ignac Arnuš v Ptuju in Martin Piltaver v Brežicah.
Poštni minister je podpisal odlok, s katerim se podeljuje pogodbena pošta Sv. Andraž v Slovenskih goricah Dragi Guček, pogodbena pošta v Borovnici pa Angeli Majhen.
Na Državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani je napredovala v 4. skup. 2. stopnje Ana Šifer, v 7. skup. pa Maša Leske-Gorazd.
Castel Gandolfo, 10. junija b. Sv. Oče papež Pij XI. jc sprejel v avdienco nuncija Kelicia, ki odpotuje te dni na svoje novo mesto v Belgrad.
Obramba pred letalskimi napadi
O sredstvih in načinu govori letalska razstava v Belgradu
Belgrad, 10. jun. AA. Na mednarodni letalski razstavi, ki se je začela 28. maja v Belgradu, je v osrednjem paviljonu na sejmišču prirejena razstava zaščitnih sredstev pred. napadi iz zraka. Ta zaščitna razstava je prirejena v ustrezajočem raz-1 merju ter • je velikega' pomena za naše prebivalstvo in za ves naš narod, ker si lahko vsi obiskovalci tam ogledajo:
1)	rane, ki jih povzročajo na človeškem organizmu vojni plini;
2)	razne vrste zaščitnih mask proti tem plinom, in sicer so maske tako iz naše kakor tudi iz drugih držav;
3)	civilna varnostna sredstva, zavetišča v zasebnih hišah in javna zavetišča, ki naj se zgrade po mestih in vaseh;
4)	aparate in sredstva za prvo pomoč proti strupenim plinom, prizadetim osebam (6em spadajo tudi aparati za umetno dihanje itd.);
5)	aparate za izoliranje;
6)	varnostno obleko proti strupenim piinom;
7)	slike o sovražnih letalskih napadih in kako
naj se v vsakem primeru postopa in kako naj se obnaša civilno prebivalstvo;
8) naprave in material za gašenje požarov,'-Id spremljajo vsak letalski napad.
Na tej razstavi bodo obiskovalci lahko kupovali naše civilne-maske proti strupenim-plinom1 po lastni nabavni ceni in varnostno obleko. Prav tako ei bodo lahko nabavili razna navodiila in knjige o varstvu pr.ed letalskimi napadi.
Obiskovalci Belgrada naj ne zamude priložnosti in naj si do konca letalske razstave (do dne 13. junija) ogledajo tudi oddelek za pasivno obrambo, ki je za naš narod velikega pomena, kajti največja nevarnost pred bombami sovražnih letal je v tem, da ljudje ne vedo, kako se lahko rešijo in v kakšni nevarnosti so tisti, ki niso za napad pripravljeni in niso poučeni. Posebno važno je, da si to razstavo ogledajo člani odborov za varstvo prebivalstva pred letalskimi napadi, uradniki upravnih in 6amoupraviih oblasti, profesorji in učitelji ter šolarji in dijaki vseh šol in vsi, ki resno pojmujejo nevarnosti letalskih napadov .
Po španskih bojiščih
Velika bitka na valencijski fronti 17 km od Castellona
Na valeneiški fronti se je razbesnela v šir-javi 100 km silovita bitka, v kateri gre za usodo Castellona, v daljnem pogledu pa tudi za usodo same Valencije. Na desnem krilu južno od Te-ruela so bele čete po trdem boju osvojile visoko v gorovju ležeče mestece Cu m arena in prodirajo še dalje proti jugu. Najbolj ogorčene pa so borbe v središču, zapadno in južno od gorskega sklopa Pena Golosa, kjer so Francove čete prodrle najgloblje v rdeče ozemlje in so po zadnjih vesteh Ie še 17 km od Castellona. Na obalah reke Vilahermosa so zadnje dni pti-segle v boj tudi italijanske »črne strele«, ki prodirajo k enako glasečemu sc mestu Vilahermosa. Na levem krilu pn se jc pričela gibati fronta okrog važne gorske postojanke Albocacera, katerega padec je po poro-
Velesile - konkurent Japonski v boju za bogastva kitajske zemlje
Kitaisho zunanje ministrstvo se preseli v bližino francoske Indokine
London, 10. junija. TG. Reutcr poroča iz Šnnghaja, da jc Čankajšek določil, da se preseli zunanje ministrstvo kitajske vlade iz Hankava v Junanfu, ki je prestolnica pokrajine Junaii, ki meji na francosko I n d o k i n o Tamkaj bo ministrstvo varno pred letalskimi napadi. Reutcrjev poročevalec piše nadalje, da sc Japonci zaradi tega vznemirjajo, kajti odslej ho imela Francija najmočnejši vpliv nn kitajsko vlado in bo maršal čankajšek dobival orožje iz francoske Indokine. Japonci so prepričani, da je čankajšek obljubil Franciji obsežne rudarske pravice v južnem Kitaju. Tudi Anglija je dobila obsežne koncesije. Sploh so Japonci mnenja, da se jc zdaj začela med velesilami borba za kitajska naravna bogastva.
Šanghaj, 10. junija. AA. (DNB) Danes je prišlo sredi Šanghaja do živahnega ponličnega streljanja, ki je povzročilo veliko razburjenje med prebivalstvom Člani neke tajne kitajske nacionalistične organizacije so na ulici pričakali nekega Joujua, ennega najvplivnejših članov organizacije Shanghai Coton Mili Associ-ation«. Ko so je pojavil, so začeli streljati nanj in ga težko ranili. Njegovi spremljevalci so začeli streljati na atentatorje, vmes pa je posegla tudi japonska in kitajska policija. Pri teh spopadih je bil eden od spremljevalcev Joujua ubit, drugi pa težko ranjen V tukajšnjih političnih krogih prevladuje mišljenje, da je bil ta atentat pripravljen iz političnih razlogov in da je v zvezi z namero Japoncev, da dobe v svoje roke šangbajskc tkalnice.
čilih Francovih čet neizbe,žen. Že v par dneh sc bo odločilo, ali bodo rdeči mogli vzdržati pritisk in rešiti Castellon, ali pa bo to važno pristanišče postalo pomembno oporišče za generala Franca ob Sredozemskem morju. Po zadnjih vesteh so beli že pred važnim mestom Villafames, ki jc 15 km od Castellona.
Na obdolžitve barcelonsko vlade, da narodno letalstvo bombardira nevojaške kraja v rdečem zaledju, odgovarja burgoška vlada, da so cilj letalskih napadov narodne vojske izključno le vojaški objekti iu da je krivda rdečih, ako lc-te postavljajo sredi nezavarovanih mes-t. Za dokaz svojega postopanja navajajo poročila iz Salamance, da so ored dvemi dnevi zaradi tega bombardirali pristanišče v Barccloni, ker so tamkaj rdeči nakopičili velikanske zaloge nafte, s katerimi jih jc založila Moskva. Bombardiranje je doseglo svoj cilj, ker so se skladišča vnela, v katerih je bilo 65.000 ton bencina. Ogromni stebri dima in ognja so se videli nad 100 km daleč in so jih opazovali celo iz Balearov. Ta ogromna zguba dragocene tekočine, od katere je odvisno gibanje motoriziranega orožja, je rdeče silno zadelo. Zaradi tega kličrjo zdaj ves svet na pomoč, češ Franco uničuje nezavarovano civilno prebivalstvo.
Salamanca, 10. junija. AA (DNB) Nacionalistično vrhovno poveljstvo poroča s teruelskega bojišča, da sta padli Mnlucnda in Cnbrcra. Nacionalisti so zavzeli tudi celo vrsto drugih važnih sovražnih postojank in kraj Useras. Na pirenejski fronti so nacionalistični oddelki zasedli vrhova Barbaruens in Sajuns, visoka več ko 2400 m, in prispeli do francoske meje.
Salamanca, 10. juniia. AA. (Štefani) Kljub srditemu sovražnemu odporu in močni burji so naše čete na tcruclskem bojišču zavzele nekaj važnih višin^ v gorskem predelu Melamoso ter postojanki El Prado in Sero Montero. Sovražnik je pustil un bojišču 159 mrtvih, zaplenili pa smo okoli 200 pušk ter precejšne količine bojnega materiala. Na bojišču pri Castellon dela Plana naše čete še dalje napredujejo. Do kum so zdaj prišle, še ni znano, ker je silen vihar pretrgal zveze z ozadjem.
Uredba o narodnih parkih izšla *'T
Belgrad, 10. jun. m. Na predl<& ministra za go-zde in rudnike in na podlagi popplastija v. finančnem zakonu je ministrski svet izdal uredbo o narodnih parkih. Po tej uredbi se lahko proglasi za narodni park pokrajina s posebno naravno lepoto, ali če ima znanstveno in zgodovinsko važnost, ali pa pogoje, da služi uživanju narave in turističnemu ter duhovnemu jadanju človeka,kakor tudi razvoju turizma. Odlok o proglasitvi kakega kraja za na* rodni park izda ministrski svet na predlog ministra za gozde in rudnike v soglasju z ministri za finance, trgovino in zgradbe. Za proglasitev kakega verske« ga spomenika za narodni park je potreben ie predhodni pristanek vrhovnega poglavarja dotične vero« izpovedi. Vsi narodni parki so pod posebno držav» no zaščito in bo v njih prepovedano 6preminjafl kulturo zemljišč in naravni izjjled- dotične pokra* jine, zidanje poslopij, graditev cest in slično brei odobritve banskih uprav. Nadzorstvo nad narodni* mi parki bodo imele banske uprave potom svojih oddelkov za gozdove in rudnike, vrhovno nadzori; stvo pa bo imelo ministrstvo za gozdove in rudnike« V ta namen se bodo tako v ministrstvu za gozdov« in rudnike kakor tudi pri vseh banskih upravah ustanovili kot priznani strokovnjaki posebni odbori za zaščito narave, v katere bodo poklicani prizna« ni strokovnjaki. Za prestopi« določil te -uredbe so določene denarne kazni od 1.50" do 10.000 din. Kazni se bodo stekale v gozdni rezervni fond za svrhe te uredbe.
Podpisan ie trgovinski dogovor
med Jugoslavijo in Nemčijo
Belgrad, 10. jun. AA. Novi trgovinski razgovori z razširjeno Nemčijo so se morali takoj jkj priključitvi Avstrije k Nemčiji začeti tudi z našo državo. Ti razgovori naj bi razširili dosedanji jugoslovanski-nemški trgovinski sporazum na pokrajino bivše Avstrije. Razgovori 60 zdaj končani in novi jugoslovansko-nemški trgovinski dogovor je bil podpisan v Berlinu 4. junija t. 1. Imena Avstrije za jugoslovansko-nemško trgovino ni več. Gospodarsko sodelovanje Jugoslavije z Veliko Nemčijo je postavljeno na enotno podlago. Za odnošaje, ki so nastali po priključitvi Avstrije k Nemčiji, veljajo posebno povoljni pogoji. V zvezi-s tem je urejen tudi tujski promet ter finančne obveznosti blagovnega prometa. Določbe dosedanjega obmejnega prometa ostanejo tudi v bodoče v veljavi. Mesto dosedanje veterinarske konvencije z Avstrijo, ki je bila izdelana pred 12 leti, pod čisto drugačnimi okolnostmi, naj bi bila zdaj sklenjena nova, razširjena konvencija. Razen plačilnega in obmejnega prometa veljajo v vsakem primeru prejšnje olajšave iz avstrijskega dogovora. Vse. ostale odredbe stppijo v veljavo šele tedaj, ko bo Nemčija uredila svoje gospodarski odnošaje z vsemi ostalimi zainteresiranimi državami, l<ar se bo po vsej priliki zgodilo 1. janua-arja 1939. Dejstvo, da sta Jugoslavija in Nemčija dane9 neposredni sosedi, mora samo ugodno vplivati na nadaljnji razvoj medsebojnih gospodarskih zvez.	'' '
Belgrad, 10. junija. AA. Ministrski predsednik da Milan Stojadinovič je danes v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu sprejel nemškega poslanika na našem dvoru Viktorja v. Heerena, ki mu je ob tej priliki predstavil nemškega letalskega odposlanca Karla Augusta v. Senebecka in novega svettiika nemškega poslaništva v Belgradu Gerte Faineja.
Dr. Maček v Kupinca
»Hrvatski dnevnik« poroča, da je dr. MačeH zapustil Zagreb in odšel na svoje posestvo v Ko-pinec, kjer bo ostal čez poletje in kmetoval. Poroča tudi, da v Kupincu ne bo sprejemal političnih obiskov.	>
Živahno razpravljanje
v hrvatskem tiska
Hrvatski tisk je v zadnjem času postali silno živahen. »Hrvatski dnevnik«, »Hrvatska straža«, »Obzor«, »Jugoslavenski Lloyd« so si skoraj v sleherni številki v kakem sporu. Začelo se je z razpravo o »kmečki demokraciji«, »kmečki državi«, ki jo je načel »Hrvatski dnevnik« in nadaljeval »Obzor«, ki je govoril o demokraciji in državi sploh. »Jugoslavenski Lloyd« je sprožil gospodarsko vprašanje, ko je dejal, da je gospodarstvo v 6avski banovini prav zaradi pasivne politike hrvatskega političnega vodstva v zastoju. V besedo sta izmenoma posegla »Hrv. dnevnik« in »Obzor« in je ta razprava še v teku. O predmetu samem pa so govorili tudi na skupščini industrijcev savske banovine. Med »Obzorom« in »Hrv. siražo« pa je v teku razprava o »katoliški politiki« in »politiki katoličanov«, o Adamu Pribičeviču itd. Vmes pridejo večkrat polemike z belgrajskim »Vremenom«, tako da pogled v tisk po državi nudi kaj živahno sliko.
Elektrarne ob Soči
Gorica, 10. junija. A A. (Štefan*) Pred kratkim so začeli graditi šest velikih jezov na Soči. Naprave bodo dale vsega skupaj 500 milijonov kilowatov električne energije, to je toliko, da bo zadoščalo za vse potrebe Julijske krajine, kraške visoke ravmine, za Istro in Gornjo Fur-lanijo. Električna centrala v Dobrih, ki jo že dalje časa grade, je zelo značilna, ker stoji v ogromni skali, vsekani v goro. Ta centrala bo najmodernejša podzemeljska električna pen-trala v Evropi.
Katoliške dijaške organizacije v Avstriji razpuščene
Dunaj, 10. jun. TG. Vsi današnji listi objavi ljajo uradno poročilo državnega komisarja za Avstrijo, da so razpuščene vse katoliške dijaške in akademske organizacije in vsa pripadajoča starešinstva. Uradno poročilo našteva sledeča društva* Cartellverband der katholisehen deutschen Studen-tenverbindungen, Oesterreichischer Cartellverband der katholisehen deutscen Studentenverbinduhgeii, Unitas Verband, Katholische Burschenschafteri ftd., vsega kakih 20 organizacij. Vsak jx>skus nadaljnjega delovanja je prepovedan in bo policijsko kaznovan. Premoženje razpuščenih društev prehaja v upravo komisarja za društva. (Premoženje razpuščenih organizacij dosega Vrednost okroglo 55 milijonov din.)
Sah
Kovno, 10. junija. AA. (CTK) Češki prvak v šahu Flohr je odigral tu simultanko proti 51 igralcem. Flohr je dobil 31 partij, 17 jih je re-miziral, 2 pa izgubil. Včeraj se je pričel šahov ski dvoboj med Flohrom in litovskim šahovskim prvakom Mikenasom.
Dne 8. junija je, kakor smo že poročali, v ptujskem kapucinskem samostanu zaspal v Gospodu vikar p. Ilieronim Streminger. Rojen je bil v škofci pri Sv. Urbanu 21. 1. 1876. Po dovršeni ljudski šoli je peš vsak dan iz oddaljenega rojstnega kraja obiskoval gimnazijo v Ptuju. V kapucinski red je vstopil 1. 1893, na pravil redovne obljube 1. 9. 1877. in bil posvečen v mašnika 20. 7. »896. Kot mlad pater je začel svoje delovanje v samostanih v škof j i Loki, v Krškem in v Celju. Bil je gvardijan v Schvvanbergu, pri Sv. Križu ma Vipavskem (1909—12), v Gorici (1912—14). ■Med vojno in po vojni do 1925 je bil samostanski predstojnik in vojni kurat v Celju. Od 1. 1925. dalje je bil večinoma v Ptuju, kjer jc bil dvakrat gvardijan in do smrti tudi vojaški kurat ptujske garnizije. Velike zasluge si je pridobil za olepšavo in popravo samostanske cerkve sv. Ožbalta v Ptuju
Pater Ilieronim je bil vzor redovnika, ne-imnorno delaven v spovednici in na prižnici, skromen in prijazen v občevanju i. ljudmi, pobožen in vnet služabnik Gospodov. Kdor ga je bliže poznal, vsakogar je pridobil s svojim tihim, vedT-im značajem. Sedaj, ko je potekla, žal prezgodaj, ura njegovega življenja, se bo vsakdo, ki je poznal njegovo samostansko življenje, spominjal njegove ljubezni do časome-rov, s katerimi se je ukvarjal do zadnjih let, jih popra vljal in uravnaval kakor poklicni urar. V njegovi celici jih je tiktakalo včasih po cele ducate vseh vrst in od vseh vetrov, od najfinejšega kronometra do kmečke lesene ure na uteži. S koliko ljubeznijo je pisal kronike in zgodovinske podatke o samostanih Frančiškan, veda! Opazoval je vreme in vestno vsako leto beležil vremenske diagrame, dn, tudi slikarski čopič je često vzel v roke in slikal izvirne slike in obnavljal stare. Vse tiho, brez priznanja, ki pa ni nikoli iskal, popolnoma v duhu sv. Frančiška. Zdaj je čopič odložil, poslednja ura je odbila, premnogi, ki so imeli v njem svojega dušnega voditelja in tolažnika, so ga prihajali kropit in želeli s solzami v očeh: Počivaj v miru, pater Ilieronim, aniina candida!
Ob trgovskem kongresu
Oda
ob svetovni razstavi leta 1862.
Zaddni spev, mogočen in ubran, iz tisoč grl, v tej stavbi vseh tnorin, Gospodu v tast, ki s vidom nezaznan je zbral spet v miru ljudstva vseh celin, kjer Veda, Delo in Umetnost nam la dan razgrinja pred očmi morji dobrin, t) tihi Oče kraljev vseh vekov, ki. svet nam danes je spomin njihov, m to, za vse Te hvali zbor glasov.
Ie Tebe je izšel načrt svetal, glej torej! rok in uma zreli plod, Palaio glej! ogromnih ladij svod, bogat izdelek od vrha do tal; orodje, strojne sestavine, kolovrat, statve-umetnine, zaklade zemlje: jeklo in zlato, blesteče žito, kapljico sladkd, tkanino grobo, žlahtno svilo, ravnika sončnega snanilo, iudesa od tečajev, gostovanje vseh bajnosti od vzhoda do zahoda, vse like, barve, umnih rok snovanje!
Lepote vse in blagodati, kar jih premore zemlja-mati, so zbrane izpod vseh zvezda, od vseh vetrov, v vsej pestrosti, kot pestro je življenje naših dni, naj sije mir, naj bojni hrup vihra. Saj tudi vsako vojskovanje zahteva rok in uma znanje, sicer zaman vihteti meč. Je mar cilj daleč? Kdo ve, kje? Noben nam jezik ne pove: Sanjajmo danes sen blesteč.
Oj vi duha in ljudstev krmilarji,
sprostite Trgovino vseh vezi,
naj ko miru znanilka svetlo pol veslari,
v pristane srečne, v vse sveta strani.
Menjaje časov in duha dobrine,
da v sreči občestva bo vsak bogat,
da vsak bo delal ko za brata brat,
da jeklo se zdrobi in zid trdnjave,
da vsem zavlada blaga moč narave,
Mir vrže v roke nam svoj sad in s cvetjem
venča glave.
Alfred Tenmjaon — Griša Koritnik.
Mladinski tabor
v Dravogradu
Dravogra3 bo to nedeljo doživel svoj novi krst. Prvič v zgodovini sc bo v tem obmejnem koroškem trg» vršil večji nastop katoliške mladinske organizacije. Res, da emo nekoliko za vami, dragi bratje in sestre Sirom lepe Slovenije, a imamo dobro voljo, da pridemo naprej. Saj je tukaj ob koroški meji bolj ko drugod potrebna organizacija, ki vzgaja mladino v slovensko fel katoliSko. Doživeli 6mo sicer žalostno dejstvo, da je eden od vzgojiteljev mladine izrazil za obmejni kraj grešne besede: »S tabo ne govorim, zato ker si slovenski fant«, a nas to prav nič ne moti. Nastop to nedeljo * Dravogradu bo pokazal, da smo na to ponosni, ^a emo slovenski in katoliški fantje in dekleta. Okrog pol 8 zjutraj se bo iz kolodvora formiral sprevod s konjenico, kolesarji, godbo, fanti in dekleti, člani in članicami koroškega okrožja fantovskih odsekov in dekliških krožkov, proti trgu in na telovadišče za ljudsko šolo. Ob 10 bo v proštijski cerkvi sveta maša z ljudskim petjem in pridigo, katero bo imel duhovni svetnik in mestni župnik iz Slovenjgradca g. Jakob Soklič. Po maši bo sprevod na telovadišče. Popoldne ob pol 4 telovadni nastop s pestrimi točkami, prostimi in simboličnimi vajami članov, članic in mladcev in z orodno telovadbo. Med nastopom bo govoril g. ravnatelj meščanske šole iz Slovenjgradca g. Teuerschuh. Nastop se začne z državno in konča s himno slovenskih fantov. Dravograd s svojo okolico bo ta dan pokazal, da epada tudi ta naš obmejni koroški trg k veliki skupnosti slovenskega katoliškega občestva. — Prijatelji mladine, v nedeljo na svidenje v Dravogradu. Bog živil
Bolgarski trgovci v Ljubliani
Sprejem bolgarskih trgovcev na kolodvoru
Ljubljana, 10. junija.
Z današnjim belgrajskim brzovlakom se je pod vodstvom predsednika obče zveze bolgarskih trgovcev, ki šteje nad 75.000 organiziranih trgovcev, g. Dimitra D. Veleva, bivšega ministra za trgovino v Sofiji, pripeljala v Ljubljano na III. vsedržavni kongres v Ljubljani večja skupina bolgarskih trgovcev, 80 po številu. Bolgarski gostje so bili dva dni v Belgradu, kjer so si ogledali vse važnejše naprave in znamenitosti. Na kolodvoru je bolgarske goste, s katerimi so prišli tudi zastopniki trgovskih organizacij iz vzhodnih delov naše države, dočakala velika množica ljubljanskih trgovcev, nadalje dijaki in dijakinje gremijalne trgovske šole. Ko je vlak prispel na postajo, je železničarska godba »Sloga« zaigrala koračnico. Bolgarskim damam, ki so se pripeljale, so poklonile ljubljanske trgovske dame in trgovci lepe šopke cvetja. Vsi udeleženci so dobili tudi kongresne znake. Ko so Bolgari izstopili obenem z g. Savičem, predsednikom Osrednjega predstavništva zvez trgovskih združenj, jih je najprej pozdravil predsednik Zveze trgovskih združenj g. Stane Vidmar. Po
njegovem pozdravu je zaigrala godba bolgarsko himno. V imenu mestne občine ljubljanske je izrekel gostom pozdrave in dobrodošlico podžupan g. dr. Vladimir Ravnihar, za njim pa 6ta govorila še g. Ivan Jelačin, predsednik Zbornice za TOI in g. Atanasov za bolgari-ske dijake. Za prijazne pozdrave se je iskreno zahvalil predsednik bolgarskih trgovcev g. Velev, za njim pa še g. Nedeljko Savič za Osrednje predstavništvo. Ob velikem špalirju trgovcev in ostalega občinstva, ki je Bolgare navdušeno pozdravljalo, so šli Bolgari pred kolodvor, kjer so jim bili na razpolago avtomobili ljubljanskih trgovcev, ki so jih odpeljali na njih stanovanja za časa kongresa v Ljubljani.
Zidani most, 10. junija.
Bolgarskim trgovcem naproti se je danes pripeljala večja delegacija ljubljanskih trgovcev ter je prisrčno pozdravila goste. Na čelu delegacije je bil načelnik stanovanjskega odseka za kongres g. Lukič. Na poti do Ljubljane so bolgarskim gostom že lahko tolmačili lepote Slovenije, katere velik del obiskovalcev še ni nikdar videl.
Slov. teden na Jesenicah
Tretji dan Slovenskega tedna, v sredo, je iz* zvenel v pesmi grunta. Pevski zbor je udaril na najslajšo struno naše zemlje slovenske, iz katere vfeje samo zdravje in moč, sam vrisk in veselje. In otročiči so se razgibali na odru kol zlato klasje v polju in med ptičjim petjem zapeli himno o naši krasni žemljici.
O. dr. Basaj je zagrabil v grunt in pokazal z jedrimi besedami na njegovo bogastvo, nn rana v slovenskem gospodarstvu, na njegove smeri in zadružni razmah in koristi in na edino rešitev naše popolne gospodarske osamosvojitve, na var« čevanje. »Treba je žrtev za to, treba je samoodpo-vedi in treba bratskega sodelovanja v podrejenosti skupni koristi.« Ljudstvo mu je dalo polno priznanje in soglasje v viharnem aplavzu.
Sledeči dramski odlomek »Krik grunta« je nazorno pokazal na hibo v narodu, ko kmečki sin beži od zemlje k varljivemu lesku mesta ter se pusti lahkoverno zasužnjiti in oropati svoje časti in^ samozavesti. Trdi udarci resničnosti pa mu vržejo slepoto raz oči in razočaran in skesan so vrne v objem svoje zemlje, ki pozdravi s svojim zlatim klasjem — gospodarja.
In spet začne z novim življenjem utripati do-* mačija in ni nič več senc, nič temnih oblakov« ampak samo čisto sonce v srcih in nad gruntom* ki nikdar ne odreče.
Naslednji dnevi so posvečeni delavstvu, domn in slovenskemu narodu. V soboto bo prvič uprizorjen veliki »Gorenjski punt«, od Franca Klinar-ja, na stadionu. Zaradi velikega zanimanja že sedaj opozarjamo, da si rezervirate vstopnice. Višek slovesnosti bo v nedeljo, ko se bo v gorenjsko metropolo zgrnilo ljudstvo od daleč in blizu, da sa pokloni svojim svetinjam.
Lepe igrače iz Dobre-polj na veleseimu
Ljubljana, 10. junija. Mnogo je na velesejmu razstav in izložb, pred katerimi se ustavlja občinstvo in si radovedno ogleduje razstavljene predmete, vendar pa zasluži ena izložba še posebno pozornost, mislimo namreč razstavo dobrepoljskih igrač. Revno prebivalstvo do-brepoljske doline si je poiskalo nov vir zaslužka s tem, da je pričelo rezljati in izdelovati zelo praktične otroške igrače. Gosp. župnik Mrkun in gosp. kaplan Nahtigal sta organizirala cel tečaj, ki je letos trajal kar tri mesece in v katerem ®o se Do-hrepoljci vadili v rezljanju, 6edaj pa 60 na vele-sijmu pokazali, kaj znajo. Moramo reči, da so Do-brepoljci postali pravi umetniki v izdelovanju igrač. Gosp. Franc Repič, sin pokojnega prof. Repiča s srednje tehniške šole, jim je bil izvrsten učitelj.
Razstavljene igrače so res ljubke. Gosp. Repič je znal naučiti Dobrepoljce, da so ustvarili svojstven tip igrač, kakor konjičkov, zajčkov, muck, lutk, vozičkov in podobnih zadev, bližnjih otroški duši, tako da z njimi ne more konkurirati nobena tovarna in inozemska industrija. Veselje je pogledati naše malčke, kako se ustavljajo pred to izložbo ter hrepene po živopisanih in slikanih lesenih igračah, njihove mamice pa sprašujejo: »Koliko velja?« Zal pa te igrače niso na velesejmu naprodaj,
Papa Danilo — 80 letnik
Aii je mogoče, se sprašujet;, pa je le res. Lc vprašajte ga, saj vem, da ga dobro poznate. In vidite ga tudi vsak dan, kako z obligatno cigaro v ustih moško korači po mestu. Najlaže ga dobite tam okoli Nebotičnika ali pa ga poiščite kar v Daj-damu. Ampak samega boste pa težko dobili. Okrog sebe ima vedno prijatelje in znance, 6tare in mlade. Pa osemdesetletnico praznuje! Ni čudno, da se ga je prijel pridevek »večni mladenič«, ko pa bi mu jih na oko prisodil komaj polovico. Ob jubilejih nič kaj rad ne govori o svojem gledališkem delovanju in življenju. Pravi, da se mu zdi to kot nagrobni govor. Prav gotovo pa je vesel, da ima na stara — pardon, na zrela — leta okoli sebe toliko prijateljev. Zato pa jim pripravlja tudi presenečenje. Na praznik 6V. Rešnjega Telesa bo dokazal V6em svojim častilcem v opernem gledališču, da ni prožen le na cesti in v pogovoru, temveč še vedno tudi na odru, ki ga je ljubil vse življenje od rane mladosti. Nastopil bo v vlogi grofa Schartoffa v »Treh mladenkah«, ki bi slavnostna predstava prav njemu v čast. Karakterističen naslov in posrečeno zbrano delo za mladostnega osemdesetlet-nika! Slika pa kaže našega jubilanta iz filma »Triglavske strmine«.
Papa Danilo! Vsej slovenski javnosti in številnim ljubiteljem Tvoje umetnosti iz zamejstva se pridružujemo tudi mi s čestitkami in Ti želimo, da ohraniš 6voj mladeniški notranji in zunanji izraz do prav skrajnih mej človeškega življenja!
ker je razstava izključno propagandnega značaja, Sč.mo da 6e širšemu občinstvu zbudi zanimanje za to najmlajšo dobrepoljsko obrt. Gosp. Repič nam je izjavil, da bi že prvi dan razprodal prav vse razstavljene igrače in bi ime! prazno izložbo, tako se otroci in mamice navdušujejo za te igrače, ki 60 v resnici male umetnine.
Posebnost 60 tudi lutke. So nekatere lutke sicer po obrazu šablonske, toda v zadnjem času se trudijo Dobrepoljci, da rezljajo lutke z nekakšnim domačim, življenjskim obrazom in na tej razstavi že kar ločiš novejše lipe od starejših šablonskih. Glavno pa jc: V6e lutke imajo domačo slovensko nošo. Male deklice, ki hodijo obiskovat to razstavo, seveda vzdihujejo: »To punčko bi rada! Koliko velja?« Pa zopet te punčke zaenkrat niso naprodaj. Dobre,poljci bodo seveda na široko organizirali pto-dajo svojih lepih izdelkov, kolikor jih še niso, tako da je upanje, da bodo vse, kar bodo lepega napravili, kaj hitro prodali. Tudi trgovski svet se za te lepe izdelke živo zanima, saj se zaveda, da bo tako blago šlo hitro v denar. Zaenkrat pa Dobrepoljci vabijo občinstvo, naj si to lepo in ljubko razstavo ogleda ter s 6vojim zanimanjem še bolj spodbudi vrle in marljive Dobrepoljce.
Nočna procesija v četrtek, ko so prepeljali ne« strohnelo truplo sv. Andreja Bobole iz cerkve sv. Jožefa nazaj na gluvni kolodvor. Na naši sliki vidimo procesijo, v kateri svetijo možje in fantje z baklami, ko se vije čez frančiškani ski most čez Marijin trg
Betgrajski Slovenci v svoji kulturni organizaciji
Belgrad, 10. junija 1938.
Kakor vsa prejšnja leta je brez vsakega pretiravanja tudi letos blegrajsko Prosvetno društvo vodilo v društvenem življenju belgrajskih Slovencev. Društveni odbor s predsednikom g. dr. Bizjakom na čelu se je krepko lotil dela ter je storil vse, da bi članstvu predvsem preskrbel večje prostore, da bi se v njih društveno delo moglo razmahniti v vse pravce. Število članstva je tako naraslo, da nista več zadostovali dve sobi, ki jih je Prosvetnemu društvu dala na razpolago s. Ma-ristela, voditeljica Slomškovega doma v Ulici vojvode Milenka. Društvo je zaradi tega najelo večje prostore, najprej v Ulici Jovana Rističa v bližini cerkve Kristusa Kralja, nato pa v Svetosavski ulici štev. 31.
Vprašanje primernih društvenih prostorov je sploh stalen problem, s katerim morajo stalno računati tukajšnja slovenska društva. Visoke najemnine, ki jih društva morajo plačevati za najete prostore, občutno obremenjujejo društveno blagajno ter organizacijo ovirajo na printer pri večjem udejstvovanju na socialnem polju, kjer je potreba stalna in se na društva obrača vedno več prosilcev v primerih, ko je nujna pomoč res nad vse potrebna. Večja povezanost med belgrajskimi Slovenci se bo dosegla šele s slovenskim domom v Belgradu, v katerem bi morala biti tudi velika dvorana za večje prireditve, tako da Slovenci v Belgradu ne bodo na primer odvisni od belgrajskih Rusov, ki imajo v našem prestolnem mestu najlepšo gledališko dvorano, za katero znaša samo najemnina za enkratno prireditev nad 1000 din.
Prosvetno društvo je v zimski sezoni predvsem gojilo prosvetne večere. Vsi so bili dobro obiskani. O delu blagopokojnega nadškofa prevzv. dr. Jegliča za duhovni preporod Slovencev je predaval stolni kanonik g. dr. Kimovec, o Foersterju, njegovem delovanju in zaslugah za razvoj slovenske glasbe in o slovenski narodni pesmi pa vodja akademskega zbora g. Marolt iz Ljubljane. Ob tej priliki je nastopil v Belgradu tudi akademski kvintet iz Ljubljane. Kulturno rast Slovencev je članstvu prikazal urednik kulturne rubrike »Slovenca« g. dr. Debeljak. Na planinskem večeru, ki ga je priredilo Prosvetno društvo, je pa orisal lepoto slovenskih planin g. prof. Mlakar iz Ljubljane. Društvo je imelo še več drugih predavanj in sestankov. Med drugim tudi večer, ki je bil posvečen našim manjšinam.
Notranje društveno življenje je bilo razdeljeno na posamezne odseke. Agilen je bil posebno ženski odsek, ki je imel redne tedenske sestanke z zanimivimi sporedi. Družabni odsek je skrbel za društvene družabne prireditve, ki so bile namenjene predvsem medsebojnemu spoznavanju član-, stva. Akademski odsek — odnosno Klub slovenskih katoliških akademikov v Belgradu — je imel isto-tako redne tedenske sestanke, na katerih so predavali g. minister dr. Krek, g. senator Smodej, prevzvišeni nadškof msgr. dr. Ujčic ter drugi.
8. decembra so katoliški akademiki priredili fudj slavnostno akademijo. Tamburaški odsek je spretno vodil akademik Barle, pevski pa g. prof. Ulaga.
Prosvetno društvo je svojemu članstvu uredilo tudi čitalnico, ki dobiva slovenske, hrvatske, srbske in nekatere nemške dnevnike in celo vrsto tednikov. Dobro je bila obiskana tudi društvena knjižnica, ki je danes že največja slovenska knjižnica v Belgradu, kar je v največji meri pripomogel gospod minister dr. Korošec, ki jo je bogato založil s knjigami iz svoje privatne knjižnice. Gospod minister dr. Korošec se je kakor že vsa leta prej tudi letos stalno zanimal za društveno delovanjo in življenje ter ga zaradi tega društvo, kakor tudi ves naš živelj, ki si služi tukaj svoj kruh, smatra za svojega največjega dobrotnika. Istotako je društvo naletelo na popolno razumevanje pri gospodu ministru dr. Kreku. Če mu je le čas količkaj dopuščal, je rad zahajal med članstvo ter ostajal z njim v razgovoru po več ur. Gosp. senator Smodej je pa takorekoč v društvu doma. Kadar je treba kje poprijeti malo krepkeje za delo — Smodej je bi! vedno tu ter je z njemu lastnim ognjem navduševal Slovence za katoliško organizacijo. Svojo veliko naklonjenost društvu je pa ponovno izkazal tudi prevzvišeni nadškof msgr. dr. Ujčič. Večkrat je obiskal katoliške Slovence ter je imel na njihovo prošnjo tudi večkrat slovensko sv. mašo ob nedeljah. Tako na primer ob zaključku duhovnih vaj, ki jih je v letošnjem postu vodil g. prof. Ulaga.
Sporedno s prosvetnim društvom je uspešno delovalo tudi društvo »Julijska Krajina« (Sedejeva družina). Imela je že več dobro obiskanih prireditev kljub bojkotu od nasprotne strani, ki misli, da ima samo ona nacionalizem in skrb za naše ljudi v zakupu. Agilna je bila tudi Slomškova družina. Skoraj vsako nedeljo je imela kakšno prireditev za slovenska dekleta.
Prosvetno društvo v Belgradu je tudi letos skrbelo za ostale Slovence, razkropljene po Srbiji ter jim je pošiljalo knjige in jim pomagalo pri ustanavljanju kulturnih organizacij. Na binkoštno nedeljo je imelo skupno s članstvom Smederevskega prosvetnega društva tabor v Smederevu, na katerem je govoril g. senator Smodej.
Poleg Prosvetnega društva deluje v Belgradu na drugi strani še »Društvo belgrajskih Slovencev«, nastalo »po strnitvi naprednih slovenskih društev v Belgradu«. Tako je namreč zapisal funkcionar tega društva Mesarič v glasilu tega društva »Beograjski Slovenec«. Do letos je to društvo vodila zmerna struja z dr. Vinkom Zorrem na čelu. Na zadnjem občnem zboru je pa bil izvoljen za predsednika tega društva g. Mirko Gorišek, ki se jo leta 1933 z ostalimi belgrajskimi »naprednjaki« proslavil s tem, da je predsedoval protestnemu shodu belgrajskih liberalcev proti voditelju Slovencev g. dr. Korošcu ter njegovim sodelavcem gg. dr. Natlačeni!, dr. Kulovcu in ostalim ter proti znanemu pastirskemu pismu jugoslovanskih škofov o Sokolu.
Kaj pravite?
Ob mogočni večerni procesiji v letrlek je Ljubljana pokazala svoje pravo srce. V desettisočih je prebivalstvo v spoitljivem molku spremljalo mogočno manifestacijo vere in ljubezni. Tudi take, ki so sicer napram zahtevam verskega življenja mlačni, je pretresel junaški lik poljskega muienca ali eo vsaj iz spoštovanja do bratskega poljskega naroda ohranili spoštljivo mirnost, kakor jo zahtevajo načela najprimilivnejše omike. Kaj pa pravite k temule primeru: Nekje na Miklošičevi cesti stanuje trgovski zastopnik s svojo druiino. Oken seveda ni imel razsvetljenih, pač pa so bili na oknih tem glasnejši njegovi otroci, ki so z navadnim svinčnikom pisali listke z besedilom: *Prosim, če bi cavpili zdravo, ko bo prišla procesija«, ter jih metali na spodaj zbrano občinstvo. Listki seveda niso dosegli zaželenega uspeha.
Ali mislite, da so si otroci to sami izmislili? Kaj pravite?
—	Državni kongres diplomiranih tehnikov naše države bo v dneh ob 12. <lo 14. junija v Belgradu. Nn dnevnem redu zasedanja so različni strokovni referati, poročilo o zadnjem poslovnem letu, sklepi za prihodnjo leto, volitve osrednjega upravnega odbora in strokovni in podučni izleti. Sedež združenja, ki je bil doslej v Ljubljani, se za prihodnje leto prenese v Belgrad v Ulico Georgea Clemenceauja. Prometno ministrstvo je za vse udeležence dovolilo polovično voznino, državnim uradnikom — članom združenja pa ie dovoljen dopust. Prijave naj sc pošljejo na Združenje diplomiranih tehnikov, sekcija Ljubljana, Tavčarjeva 6.
—	Erjavec Fran: Komunizem in komunistična Rusija. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in stane 80 din. Slovenci do danes nismo imeli obširne knjigo, ki bi obdelovala idejo komunizma v širšem obsegu. Zato bo sedaj to delo našega priznanega strokovnjaka mnogo pripomoglo k pravilnemu umevanju ideje, ki pretresa že skoraj dve desetletji svet ter riše usodo mnogim narodom in državam. S komuniz-
Tel. 22-21
Oiino 9lnion
fletopir
Danes premiera vesele in zabavne
$ot). Straussove operete
Lida Baarova, HansSflhnker in v svoji najboljši vlogi Predstave
ob 16., 19.15 in 21.15 uri
0ans ffloser
Koledar
Sobota, 11. junija: Kvatrc; Barnaba, apostol; Jošt, opat.
Nedelja, 12. junija: Prva pobinkostna nedelja. Presveta Trojica. Janez Fakund, spozna-valec; Leon III., papež.
Novi grobovi
f V Ljubljani sta umrli: Gospa Marija Kožuh roj. Schvveiger, upokojenka tobačne tovar-me. Pogreb bo v nedeljo ob 2 popoldne. — Gospa Minka Grm roj. Voje. Pogreb bo danes ob pol 4 popoldne. Naj jima sveti večna luč! Žalu-ji>čim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
* Ministrstvo prosvete je imenovalo šolske-pa upravitelja Kotnika Zorka iz Rečice ob Savinji za šolskega preglednika za okraj Gornja grad.	.
—	Poročila sta se v Stari Loki g. I rane Hafner, ugledni in spoštovani starološki podžupan, posestnik i.n mizar, in gdč. Minka Golob dz ugledne kovačeve družine iz Sv. Duha i>ri »Sari Loki. Poročal je g. kanonik in dekan Mat. Mrak. Mladoporočencema želimo obilo sreče in lx)žjcga blagoslova!	,
Slovenci v Italiji pozor!
*" Kdor želi v Italiji prejemati »Slovenca« P<» poŠti na svoj dom, naj sporoči tvrdki Giovanni iParovel. Trieste, Via fr. Denza 3. Mesečna naročnina za' Italijo znaša lit. 16.50 in noj ee nakaže vnaprej na čekovni račun g. Giovanni Parovela stev. 11—1649. S tem se prihranijo stroški, naročniku pa takoj lahko postrežejo z listom. Seveda tse piora pripomniti, da je poslani denar namenjen za naročnino »Slovenca«._
»SANOPED«
bflpravT takoj duh po potu, omeji potenje, varuje nogavice, čevlje in perilo, ohrani zdrave noge.
—	Vpeljava novih potniških vlakov na progi Ljubljana—Kamnik in Jesenice—Rateče—Planica. Pričenši od 15. junija 1958 dalje vozi na progi Ljubljana gl. kol.—Kamnik mesto nov par potniških vlakov dnevno redno. Odhod tega vlaka iz Ljubljane gl. kol. ob 15.12. prihod v Kamnik mesto ob 16.09. Odhod iz Kamnika mosta ob 15.10, prihod v Ljubljano gl. kol ob 16.02. Nadalje vozi (od istega dne dalje) na progi Jesenice—Rateče—Planica nov par potniških vlakov dnevno redno. Odhod z Jesenic ob 22.51 (z zvezo na belgrajski brzi vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 20.50), prihod v Rateče— •"-^Planico ob 25.14. Odhod iz Rateč—Planice ob 6.15, prihod na Jesenice ob 6.55, z zvezo na brzi ylak proti Podbrdu in Ljubljani.
28.-2!». VI.: Trst. Prijave do 20. t. m. Okorn.
—	Kraljevska banska uprava razglaša, da so pri policijski straži v Ljubljani in v Mari; boru vsa mesta zasedena. Zato naj kandidati ;ne vlagajo več prošenj, ker se v doglodnem času m c bi mogle upoštevati in bi imeli prosilci samo nepotrebne stroške.
—	Važno za trafikante. Sporočamo vsem našim članom, da bo v nedeljo 12. junija 1958 ob pol 4 popoldne v lovski dvorani hotela Miklic ustanovni občni zbor kreditne zadruge našega združenja. Vabimo tovariše, ki so v Ljubljani, da se zborovanja, ki bo trajalo približno ono uro, udeleže. Obveščamo člane, da je tvrdka Unio iz Maribora inserirala nu naših vrečicah, ki jih ima na zalogi predsednik Kladnik na Sv. Petra cesti 14, kjer jih člani lahko dobe. Zato takoj ponjc. — Iz pisarne združenja trafikantov.
25.—29.: V Dolomite. Prijave do 20. t. m. Okorn
—	Prepovedan tisk Službene novine št. 126 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 8. časopisa »Kultura«, dalje št. 106 tednika »lladnik« in št. 5 lista »Jugoslovcnski glas«. Vse izhaja v Zagrebu.
—	Telefonski promet. Ministrstvo poste je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progah Ljubijnna-Bregon/. (4.55 zl. fr.) dalje Ptuj-Bregenz (4.65 zl. fr.) in Jesenice na Gor.-Inns-bruck (5.90 zl. fr.) Zneski v oklepujih so pristojbina za triminutni pogovor.
—	Podružnica Slomškove družbe za radovljiški okraj \ abi vse članstvo k zaključni udeležbi jeseniškega slovenskega tedna. Obenem bo imela po dopoldanskem slavnostnem sprevodu v prostorih mešč. šole svoj letni občni zbor. S iovariškim pozdravom!
—	ŠVICARSKE URE, zlat nakit in bnljanti pri Čuden, Prešernova ulica 1.
_ Na Doberdob, Kalvarijo, Oslavlje poromam
bivši vojaki iz svetovne vojne in svojci ter sorodniki padlih. Romanje bo dne 9. in 10. junija 1938. Med drugim si bomo ogledali tudi ogromno pokopališče v Sredipolju pod Doberdobom in veliki vojni muzej na Oslavlju. Druga skupina pa poroma z avtobusi na Sveto goro. — Skrivno, srčno željo marsikoga, še enkrat videti kraje... »kjer smo kri prelivali... in pokopali slovenske fante...« bo Z. B. s tem romanjem omogočila, saj so stroški preračunani skiijno nizko. Prijave sprejema Zveza bojevnikov, Ljubljana, Kolodvorska ulica 25,
mom se bavi z vso resnostjo ne le znanost in publicistika, ampak tudi politika. Pisatelj je razdelil svojo obsežno delo v tri poglavja, od katerih obravnava prvi zgodovino komunistične misli od starega veka do današnjih dni. Drugi, najobsežnejši del obravnava realizacijo komunistične ideje v Rusiji razvojno in podrobno po njegovem današnjem prerezu v vseh panogah javnega življenja, a tretji del obsega podrobno kritiko načelnih osnov komunizma. Zato bodo segli po knjigi vsi, ki se bavijo z javnim življenjem, vsi izobraženci, vzgojitelji, cerkev ter javni delavci, saj bodo našli v knjigi izčrpen pregled vse ideologije in praktičnega uveljav-Ijc-nja komunizma. Priporočamo.
26.-29. VI.: Trst. Prijave do 20. t. m. »Okorn«
— Dijaški internat Učiteljskega doma v Ljubljani sprejema prijave za bodoče šolsko loto do 15. julija t. I. V prošnji, kateri je priložiti zadnje šolsko izpričevalo, je navesti ime, poklic in bivališče staršev. Podrobnejša pojasnila glede prehrane, oskrbe, pomoči pri učenju in glede plačilnih pogojev so razvidna iz prospekta, ki ga dobe cenjeni interesenti pri upravi Učiteljskega doma v Ljubljani, Žibertova ulica št. 27.
Jutri vsi na tabor
na Viču!
Dolgo vrsto let Je Prosvetno društvo Vič živelo notranje življenje brez kakega večjega javnega nastopa, nekaj let pa je moralo prisiljeno molčati. Zato hoče z jutrišnjim taborom pokazati, da živi vkljub raznim oviram, ki so mu hotele uničiti njegov polet, nevzdržno naprej in da je dovolj močno, da doseže čimprej svoje cilje.
Vsi udeleženci tabora naj se zbero točno do pol 8. zjutraj na dvorišču Vzajemne zavarovalnice, odkoder krene sprevod proti Viču, Vičani in udeleženci od Brezovice, Dobrove, Horjula in Polhovega gradca se zbirajo prav tako do pol 8. zjutraj pred bivšo milarno na Tržaški cesti in se priključijo potem Ljubljančanom v skupen sprevod.
Ljubljančani in vsa okolica I Pokažite s svojo polnoštevilno udeležbo na viškem taboru, da imate svoj katoliški in slovenski ponos! Jutri na veselo svidenje na Viču!
•
1 Maše za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodom zorenjskega turistovskega vlaka.
1 Vičani! V nedeljo, 12. junija t. 1. praznujeta župnija Vič 50-letnico svojega nastanka, Prosvetno društvo na Viču pa 35-letnico svojega obstoja. Naprošate se. da ob tej priliki primerno okrasite svoja okna in razobesite državne zastave!
I Vse člane JRZ v Ljubljani vabimo, da se udeležijo sprejema ljubl janskega župana in poslov odečega podpredsednika mestnega odbora JRZ v Ljubljani gospoda dr. Jura Adlešiča. Gospod župan dospe v Ljubljano z vlakom jutri v nedeljo, 12. junija ob sedmih zvečer. — Mestno tajništvo JRZ.
I Gospod župan dr. Juro Adlešič se bo vrnil iz Amerike v nedeljo. 12, t. m. ob 7 zvečer. Povivamo vse člane MJRZ. da se v čim večjem številu zbero na glavnem kolodvoru. — Odbor MJRZ.	.
I Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani. Datum slavnostnih dni je pred durmi. Zaradi tega se stanovanjski odsek pripravljalnega odbora vljudno obrača do vseli ljubljanskih prebivalcev s prošnjo, da čimprej prijavijo sobe. ki bi jih mogli nuditi za čas prireditvenih dni, domačim ali tujim gostom. Vsaka soba je dobrodošla. V prijavi je točno navesti ulico, hišno številko, stopnišče, nadstropje, število sob in postelj ter ceno za sobo (posteljo za eno noč). Prijave je poslati na: tSanovanjski odsek za mladinski tabor. Ljubljna, Miklošičeva cesta 7, kjer se prijave sprejemajo tudi osebno in dobe potrebne informacije
1 Neokusna reklama. Bralec našega lista nam sporoča: V neki ljubljanski modni trgovini na eni najobljudenejših ljubljanskih ulic jc v četrtek zvečer gospodar zapovedal svoji
Novo remek delo slavnega režiserja milijonskih velefilmov Cecil B. de Mille-a
Vojni in ljubezenski film divjega zapada iz najburnejše dobe ameriške zgodovine
Buffalo Bili
(Avantgarda)
Kino Matica 21-2-4 V gl. vi. Gary Cooper in Jean Arthur Znižane cene I
—	Avtobusni izlet skori avstrijske Alpe, Dolomite in zgornjo Italijo v dneh.od 2.. do 18. julija. Podrobnosti in prijave v biljelarnah Putnika.
19. junija: Trst. Prijave do 13. t. m. »Okorn«.
—	Vsi na severni tečaji Vročina je pritisnila na vse strani. Peče in peče in znoj na« obliva. Kako bi bilo sedaj ugodno v bližini severnega tečaja. Da, ali pot je dolga. Medtem poglejte na ljubljanskem sejmu veliko iznenadenje. Severni tečaj je sam prišel. Sedaj ga pa hitro obiščimo, ker je Severni tečaj prinesel s seboj najboljše zdravilo v tej vročini — odličen »Nord-pol« sladoled. Vse hiti, staro in mlado, k »Nordpol« sladoledu — končno vendar sladoled, v katerega ima vsak zaupanje, ker odgovarja vsem zdravstvenim predpisom,
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«,
Ljubljana
V soboto, dne 11. junija 1938
Gledali««
Drama: Sobota, li. junija: »Žcnitev«. Red B. - Nedelja, 12. junija: - »Rdeče rože«. Izven. Znižane ccne od 20 din navzdol. - Ponedeljek, 13. junija: Zaprto.
Opera: Sobota, 11. junija: »Gioconda«. Red A. - Nedelja, 12. junija: »Gorenjski slavček«. Izven. Predstava na čast udeležencem Trgovskega kongresa. Gostuje g. Gostič. - Ponedeljek, 13. junija: Operna produkcija gojenccv držav, konservatorija Izven. Cene od 2 do 16 din. -Torek, 14. jun.: »La Bohemec. Premierski abonma. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac-Gavella.
Prireditve in zabave
Gospa Zlata Gjungjenae-Gavela sodeluje v ponedeljek 13. t. m. ob 20 na cerkvenem koncertu, ki bo v frančiškanski cerkvi. Poleg nje sodelujejo še Aleksander Kolacio, prof. Pavel Ran-čigaj in Ljubljanski komorni kvartet. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice, v ponedeljek pa od po' 8 zvečer dalje pred glavnim vhodom v frančiškansko cerkev.
Sestanki
Jugoslovansko kirurško društvo, sekcija Ljubljana ima dne 14. junija ob 18 strokovni sestanek, v predavalnici bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani. Spored: Prim. dr. VI. Gu-zelj: Dostop do golše po prof. Schindlerju. — Dr. Peršič: Operativno zdravljenje ektopijc testisa. — Prof. dr. Zalokar: Abscessus ovarii. — Dr. Roš: Abscessus li^amenti ovarii. — Dr. Trampuž: Ca in testini teunis. Vabljeni vsi g. zdravniki.
Občni zbor Služkinjskega doma r. z. z o. z. bo v nedeljo, dne 19. junija 1958 ob 5 popoldne v Domu Križevniška ulica 2. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 5. Poročilo nadzorstva in potrjenje računskega zaključka za I. 1937. 4. Nadomestna volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Članice zadruge (ki imate deleže) vabljene! NnčeMvo in nadzorstvo.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tvr-ševa ccsta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7.
naineščenki, da se je morala obleči v kopalno obleko, čisto kratke hlače in goli hrbet ter se postaviti v izložbeno okno in se tam v izložbi vrteti ter biti ljudem na ogled, da so si ogledovali žensko kopalno obleko. Okro-r izložbenega okna se je zbrala gruča mladih fanta-linov in se naslajala nad to neokusnostjo. Pametni ljudje so se zgražali ter obsojali tak način reklame in celo zatrjevali, da take kopalne obleke pač ne bodo kupovali. Ljudje so se izpraševali, kako si gospodar lasti pravico, kaj takega od svoje nameščenke zahtevati. Ali ženska čast pri nas res ni prav nič zaščitena? Opozarjamo policijo, da tako neokusno in žensko čast žalečo reklamo v bodoče prepreči.
I Ruska Matica priredi v torek, dne 14. junija, v prostorih biv. hotela Tivolija, ob 20 predavanje dr. Aleksandra Isačenka p. n. »Humor in satira v ruski književnosti«. Vstop prost. Vabljeni so vsi prijatelji ruske književnosti.
KINO KODELJEVO
Telefon 41-64
MMIIIIMttllMtllllltt
Danes ob pol 9. uri kriminalni velefilm
Kafe Metropol
Dodatek: pe|er |betSO«»
najlepši ljubezenski roman na platnu.
1 Kongregacija za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani. V nedeljo, 12. t. m. izlet v Crngrob. Odhod z glavnega kolodvora ob 7 zjutraj. Vabljene so vsel
1 Drevi ob pol 7 bo odkrit spomenik Emilu Adamiču v parku pred poslopjem Glasbene Matice ob Vegovi ulici. Spomenik odkrije v imenu Glasbene Matice njen predsednik dr. Vladimir Ravnihar, takoj nato j>a bo koncert Hubadove župe, pri katerem sodeluje poleg mladin. zbora 11. drž. mešč. šole v Ljubljani in godbe Sloge, 11 v Hubadovi župi včlanjenih pevskih zborov. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice in od 6 dalje v Vegovi ulici.
KOPALCI! Izredno topla Sora v Retečah vabi na jutrišnjo otvoritev kopališča.
I Zopet utopljenec v Gruberjevem prekopu.
Včeraj okoli pol 10 so ljudjo opazili, da plava po Gruberjevem prekopu od Knrlovškega mosta proti zatvornid moško truplo. Poklicani so bili poklicni reševalci, ki so truplo potegnili na suho. Pri utopljenca ni bilo najti nobenih legitimacij in nobenih listin: v denarnici na je imel lo 2.50 din drobiža. Identiteta trupla do sedaj še ni znana. Neznani utopljenec jo star okoli 50_ let ter jo oblečen zelo borno Njegovo truplo je bilo na odredbo policijske komisije prepeljano v mrtvašnico k Sv Krištofu. Ni znano, ali gre za nesrečo ali za samomor, oblasti poizvedujejo za istovetnostjo utopljcnca.
I Lep« in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune LjubUnnn. Gosposka ul 7
1 Salezijanska prosveta nn Kodeljevem poziva vse svoje člane in članice, da se udeleže proslave 55-letnico Prosvetnega društva nn Viču, v nedeljo, 12 junija. Zbirnmo se ob svojem praporu nn dvorišču Vzajemne zavnrovnlnieo ob 7.30 ziutraj, odkoder gremo v sprevodu na Vič. - Odbor.
1 V župniji sv. Jakoba nekdo pobira prispevke za_ popravo župno cerkve. Cerkev ros popravljajo, toda vsaka zbirka je prepovedann Če kdo koga ki pobirn zn popravo cerkve, zasači, naj ga takoj prijavi policiji.
Maribor
m f Martin Lovše. V Gosposki ulici 20 je umri v noči na petek orožniški narednik v p. gospod Martin
Lovše. G. Lovše je bil doma iz Šmartna pri Litiju Služboval je kot orožnik dolgo vrsto let v Zemuniku pri Zadru v Dalmaciji, kjer ga je tamošnje prebivalstvo ohranilo v hvaležnem spominu. Po prevratu ja služboval po raznih krajih v Sloveniji in nazadnj« v Mariboru pri poveljstvu orožniške čete, kjer je stopil v zasluženi pokoj. Pokojnik je bil visoke, impozantne postave ter mu nihče, ki ga je poznal, ne bi bil prisodil, da ga bo pobrala jetika. Bil je dolgo vrato let zvest naročnik našega lista. Svojo družino ja vzgojil skupaj s svojo blago gospo soprogo v strogo katoliškem duhu. Zapušča poleg žene še sina - bogoilovca in dve hčerki. Pokopali ga bodo v nedeljo ob pol 5 popoldne. Bodi ohranjen plemenitemu možu svetel tpo* min, žalujoči rodbini naše iskreno sočutje!
m Sezonski delavci iz Nstniij« se 2* seda} vračajo v domovino, zlasti delavci iz Medmurjs in donavska banovine. Vsi se pritožujejo, da je letos na sezonskem delu v Nemčiji izredno slabo. Hrana je nezadostna —« dobivajo zjutraj prežgano juho, opoldne krompirjeva juho in zvečer mleko in par kosov krompirja, dopoldne pa še kos s krompirjem zmešanega kruha ter za prst dolgo klobasico iz ribjega mesa. Nekateri so prinesli kruh in te ribje klobasice tudi s seboj za vzorec, da dokažejo, da našim želodcem taka hrana ne ugaja. Skoraj vsak dan se vrne po nekaj delavcev, ki so si z dosedanjim delom zaslužili jedva denar za povratek v domovino.
m Vodstvo Ljudskega odra. Na zadnjem občnem
zboru je bil izvoljen v upravo Ljudskega odra sledeči odbor: Predsednik prof. dr. Jos Meško; artistični vodja Anton Brumen; tajnica učiteljica Milena Drolc; blagajnik Joško Lukeš; gospodar Ivan Sojč ml.; vodja orkestra viš. žel, kontrolor Drago Gračner.
m Slovensko obrtno društvo v Mariboru priredi v nedeljo popoldne ob 15 prijateljski sestanek zaradi počastitve častnih članov v restavraciji »Pri treh ribnikih« ter vabi vse obrtnike in njihove prijatelje k udeležbi
Nogavice, komblneze, velika izbera + + pri JAKOB LAH, IgrMjgr
m Informiranost mariborskih poročevalcev »Jutra«
je res občudovanja vredna. V včerajšnji številki »Jutra« so povzeli iz predvčerajšnjega »Slovenskega doma« vest o tatvinah električnega toka v Slovenski Bistrici, kjer si je ključavničar tamošnje tovarne bakra kar sam napravil v svojem stanovanju električno peč ter montiral napeljavo tako, da je šla mimo števca. Dve zimi je kuril svojo peč z brezplačno elektriko, sedaj pa ga jc izdala bivša zaročenka. »Slovenski dom« je poročal, da ga je prijavila mestnemu električnemu podjetju, ki je napravilo preiskavo ter ugotovilo, da znaša škoda okrog 36.000 din. »Jutrovi« poročevalci pa mislijo, da ima samo Maribor svoje »mestno elektriško podjetje«, pa so poslali to zaročenko v Maribor, da je tu prijavila tatvine, ki so se dogajale v Slov. Bistrici. Ker pa je Slov. Bistrica tudi mesto, ima tudi ona svoje »mestno« električno podjetje, ki ni v prav nobeni zvezi z mariborskim. Tatvina toka v Slov. Bistrici mariborskega električnega podjetja prav nič ne briga.
m Ubegli ženin. 35 letni hlapec Novak Martin od Sv. Vurberga si je poiskal v občini Velki ob meji premožno vdovo ter jo ie pregovoril, d« je pristala na poroko. Še pred poroko pa jo je znal tako omehčati, da mu je prepisala polovico svojega posestva. Dan pred poroko, ki bi imela biti na binkoštni ponedeljek, pa je Novak nenadoma nekam izginil, z njim vred pa je zmanjkalo tudi precej vdovine gotovine. Mož je pobegnil čez mejo v Nemčijo.
m Pojasnjena nesreča. Pred nekaj dnevi smo po* ročali, da jc umrl v bolnišnici slepi berač Franc Goš-nik, katerega je povozil na cesti proti Sv. Lovrencu na Poh. nepoznan avtomobilist. Orožniki so sedaj slučaj pojasnili ter avtomobilista izsledili. Je to Martin Pungartnik iz Krčevine pri Mariboru, ki zatrjuje, da Gošnika s svojim avtomobilom sploh ni zadel, temveč je ta sam padel v obcestni jarek, ko se je umaknil nasproti vozečemu avtomobilu.
m Konj z vozom v Dravo. Pred dvema dnevoma
se je peljal pekrski gostilničar g, Hartman z enovprež-nim vozom po cesti od Fale proti Sv. Lovrencu. Naenkrat je imel še ravno toliko časa, da je skočil z voza, pa je že konj z vozom vred padel v Dravo ter utonil v globoki vodi. Konja in voz so včeraj v bližini Fale potegnili iz reke.
Gledališče
Sobota, 11. junija: Ob 20: »Divji lovec«. Red D. —
Zadnjič. Nedelja, 12. junija: Zaprto,
Ponedeljek, 13. junija: Ob 20: Balet Goritz-Pavelič. —
Red A.
Celje
c Osebna vest. G. Davorin Petančič, kaplan v Vojniku, je prestavljen v Koprivnico pri Rajhen-burgu. Na njegovo mesto pride g. Viljem Jevšni-kar, rodom iz Guštanja. G. kaplan Petančič si je v kratkem času, ko je bil v Vojniku, pridobil vse farane, da so ga vzljubili. Posebno veliko ee je udejstvoval pri Prosvetnem društvu, kjer je ustanovil gledališko družino. Na novem službenem mestu mu želimo kar največ božjega blagoslova v dušnem pastirstvu z željo, da bi še mnogo ustvarjal našemu ljudskemu odru I
c Avtobusni izlet v Gorico, Trst in Postojno, ki je bil določen za 19. in 20. junija, je preložen na 10. in 11. julija. Vse interesente opozarjamo, da je še nekaj mest praznih in da se prijave še sprejemajo v prosvetnem tajništvu. Vsi pogoji in podrobni načrt potovanja eo razvidni istotam.
c Velik kmečki tabor Okrajne kmečke iveze bo v nedeljo 19. junija v Petrovčah. Na tabor vabimo vse zavedne kmete in prijatelje kmečkega stanu. Tabor bo ob vsakem vremenu.
c Huda kolesarska nesreča. V Prevolju pr! Rogatcu se je pripetila 72 letnemu preužitkarjtt Korežu Antonu huda nesreča. V torek ga je do« hitel na cesti s kolesom občinski tajnik, kl se jo peljal iz Stoprc, ter ga podrl. Korež je dobil hud pretres možganov, notranje poškodbe, 10 cm dolgo rano na čelu; zlomil si je tudi desno roko v komolcu. Nezavestnega so pripeljali v celjsko bol« nišnico.
c Kino metropol: Junaki zračnih višav v filmu
»Nevihta«.
Jlfoltronog
Stavbeno gibanje. Mokronoška tovarna usnja gradi večje tovarniško poslopje v približni proračunski vrednosti 200.000 din. Tovarna zaposluje sedaj dnevno 120 delavcev
Premestitev uradništva. K davčni upravi v Mokronogu so premeščeni po službeni potrebi za davkarja Ditz Bruno iz Gostivara v Vardar-ski banovini, za davčnega pripravnika Venko Stjepnn iz Zagreba, za davčnega uradnika Hra-stnr Anton iz Kočevja. od davčne uprave v Mokronogu pn je premeščen k davčni upravi r, Krškem Dolenc Emil
Kupčije in
Ljubljana, 10. junija.
Kakor emo ee Informirali v statističnem uradu velesejma, eo obiskali do danes velesejem poset-niki iz Novega Sada, Belgrada, Crikvenice, Vrgin-lnosta, Velikega Trgovišta, Karlovca, Petrovgrada, Siska, Vrhovine, Prijedora, Splita, Rume, Sarajeva, Sente, Kraljevičeva, Slavonskega Broda, Ogu-lina, Velikega Zdenca, Varaždina, Velike Kikin-de, Sombora, Cakovca, Apatina, Sremske Mitro-vice, Subotice, Daruavarja, Nove Gradiške, Bjelo-vara, Niža, Ban. Karadjordjeva, Kosovske Mitro-vice, Vinkovcev, Ban. Petrovega sela, Krapine, eploh iz vseh večjih krajev naše države. Danes pa eo obiskale velesejem tudi Se razne šole in ustanove. Ljudske šole: Mengeš, Šenčur, Vič, Sv. Ana-Tržič, Stara vas pri Kočevju in Čabar. Tekstilna šola Kranj, Zavod za mladoletne Ljubljana, gluho-
na velesejmu
nemnlca, velika skupina akademikov. Meščanske šole: Moste, II. mešč. deška šola Ljubljana in Vič, gospodinjske šole iz Marijanišča in Krekova, Trgovska nadaljevalna in Trgovska gremijalna šola Ljubljana in Skoplje, skupine gozdovnikov, beno-vinskih uslužbencev, babiška šola Ljubljana in več čet vojakov ljubljanske garnizije.
Kupčije 60 se sklepale danes predvsem v vozilih vseh vrst, motorjih, kmetijskih strojih, tapetniških izdelkih, preprogah, štedilnikih, brzoparil-nikih, glasbilih, športnih čolnih, specialnih tehtnicah, električnih aparatih in v najrazličnejših tehničnih predmetih in novostih.
Obisk je dober. V prihodnjih dneh bo poživilo velesejem več tisoč udeležencev državnega trgovskega kongresa. Najavljenih je tudi še več skupin iz inozemstva.
Pogled na del razstave »Cesta« na letošnjem velesejmu.
Zbor hrvatske industrije
Danes je bila skupščina Združenja industrijcev za savsko banovino, katero je vodil g. Vladimir Arko. Na tej skupščini je imel g. Arko važen govor, iz katerega posnemamo najvažnejše misli:
Čeprav so dani številni predpogoji za industrijsko delavnost v savski banovini, 6e vendar industrijska delavnost v savski banovini nahaja v stalnem padanju, istočasno pa se dviga industrija v drugih pokrajinah države. Padec v 6avski banovini se vidi v dveh smereh: ne (»rade se nove tovarne v istem razmerju kot v ostalih krajih naše države, in v tem, da se v industrijskih podjetjih savske banovine, ki obstajajo že od prej, mora obseg industrijske delavnosti zmanjševati.
Glede dela savske banske uprave ji zamerja preveliki fiskalizem in pa da se vsa pozornost merodajnih faktorjev obrača turističnim vprašanjem. Kritizira nadalje delo Narodne banke, od katere danes nima industrija savske banovine toliko kreditov, kot jih je bilo pred bančno krizo. Ugotavlja, da glede industrije v savski banovini ni bilo storjeno toliko kot za nekatere druge kraje. Zahteva, da se bančna podružnica v Zagrebu pretvori čimprej v glavno podružnico z razširjenim delokrogom pod vodstvom sposobnih ljudi, ki poznajo odlično gospodarske razmere v savski banovini.
Glede razmerja industrije v savski banovini do Širokih mas je mnenja, da je potrebno naglasiti potrebo sodelovanja med kmetijstvom in industrijo. Industrija je nadalje vedno kazaia dovolj razumevanja za vsa delavska vprašanja s človeškega stališča. Končno je dejal g. Arko naslednje: »Zaradi tega z ozirom na vse to, posebno pa z ozirom na stanje, v katerem 6e nahaja industrija savske banovine, nam ne preostaja drugo, kot da pošljemo narodu in njegovim predstavnikom v savski banovini poziv, da v splošnem interesu ustvarijo tak položaj, da bo industrija savske banovine prišla do svojih predstavnikov v vseh državnih samoupravnih predstavništvih, kajti če sedanje stanje ostane že nadalje, bo vsaka akcija prekasna. Izgubljene pozicije se tako lahko ne vračajo, sedanji zastoj pa np , pomeni samo nazadovanje, ampak more postati tudi pot k likvidaciji.«
Nova tvornica špirita in kvasa. Finančno ministrstvo je odobrilo državni sladkorni tvornici na Čukarici zgraditev industrijske tvornice špirita v Belgradu z letnim kontingentom 1.5 milij. hI alkohola in zgraditev tvornice kvasa z letnim kontingentom 200.000 kg kvasa. Pogoj za tvornico kvasa je, da se tvornica uredi tako, da more proizvajati tudi glicerin.
Nove topilnice v naši državi. Iz Belgrada poročajo, da bo v kratkem začela delati topilnica an-timona pri Krupnju, katero je zgradila delniška družba »Podrinski rudnik«. Investicije znašajo 15 milijonov din ter znaša kapaciteta tvornice 180 vagonov antimona. Nadalje je izdelan načrt uredbe o zgraditvi topilnic za cink v Šabcu in svinca v Zve-žanu. Te investicije bi znašale okoli 150 milijonov dinarjev in bi jih izvedla Trepča.
Sarajevska mestna hranilnica izkazuje za lansko leto 0.6 (1.2) milij. din. čistega dobička. Hranilnica je tudi lastnica električne centrale v Sarajevu, ki je povečala lani produkcijo za 13.1%, nadalje tramvaja, ki je prevozil 4.274 (t. j. 0.202 več kot leta 1936) potnikov. Hranilnica vodi tudi vodovod, plinarno in asfaltno industrijo.
Poučni izlet gostilničarjev v Ptuju. Pod vodstvom predsednika g. Mahoriča Franca ter zadružnega podpredsednika g. Brenčiča Miha je napravilo članstvo gostilniškega združenja v Ptuju ob priliki proslave petdesetletnice obstoja Združenja krasno uspel poučni izlet preko Slovenskih goric v Gornjo Radgono, Slatino Radenci, Mursko Soboto, Dolnjo Lendavo, Čakovec in skozi Ormož nazaj v Ptuj. Udeleženci so imeli dovolj prilike uživati krasoto naših goric ter jih je bohotnost prekrasne slovenske zemlje spravila v najboljše razpoloženje. Po ogledu zdravilišča Slatina Radenci so nadaljevali svoje potovanje v Mursko Soboto, kjer so 6i ogledali tvornico mesnih izdelkov narodn. poslanca gospoda Benka.
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, za-vžite na tešče, z lahkoto doseči izprazne-nje črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Joselova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Borza
Denar
Dne 10. junija.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neiz-premenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu na 237.20—238.80, v Belgradu na 238.25 denar.
Grški boni so beležili v Zagrebu 28.40—29,10, v Belgradu 28.45—29.15.
Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.40 do 14.60, v Zagrebu so malo popustili 14.3950—14.5950, nadalje so beležili v Zagrebu ia sredo junija 14.39 do 14.59, za konec junija 14.35—14.55, za konec julija 14.33 do 14.53.
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 1 milijon 267.658 din, na belgrajski borzi 943.000 din. — Prometa v efektih je bilo v Belgradu 1,403.000 din.
Ljubljana — tečaji s prlmom:
Amsterdam, 100 hol. gold. . . . . 2417.66—2432.26 Berlin, 100 mark ...,,,, 1756.53—1770.40 Bruselj, 100 belg ....... 740.14— 745.21
Curih, 100 frankov ...... 996.45—1003.52
London, 1 funt....... » 216.26— 218,32
Newyork, 100 dolarjev , » . . 4342.25—4378.57 Pariz, 100 frankov ....... 121.12— 122.56
Praga, 100 kron . . . . . . . 151.73— 152.83 Trst, 100 lir ........ . 229.29— 232,37
Curih. Belgrad 10, Pariz 12.175, London 21.72, Newyork 438.75, Bruselj 74.22, Milan 23.085, Amsterdam 242.375, Berlin 176.30, Dunaj 41, Stockholm 14.975 Oslo 109.15, Kopenhagen 96.975, Praga 15,23, Varšava 82.50, Budimpešta 86, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.35, Helsingfors 9.57, Buenos Aires 114.125.
Vrednostni papirji
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100,25, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 480—483, begluške obveznice 92—93.75, dalm. agrarji 91,50-92.25, 8% Blerovo posojilo 98—99, 7% Blerovo posojilo 93—94,75, 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7300—7325, Trboveljska 190—210.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100 (99), agrarji 62 denar, vojna škoda promptna 480—483, begluške obveznice 91.50—92.25 (91.50), dalmatinski agrarji 91.50—92 (91.75), 4% sev. agrarji 61.50 denar, 8% Blerovo posojilo 98—99 (98), 7% Blerovo posojilo 93.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7 odstotno stab. posojilo 99 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 229—232, Trboveljska 190—210, Gutmann 60 blago, Isis 26 denar, Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Osj. sladk. tov. 110 denar, Dubrovačka 360—400, Jadranska plovba 360 denar, Oceanija 1000 blago.
Belgrad Državni papirji: vojna škoda promptna 481.25-481.75 (482, 481,75), begluške obveznice 91.50 do 91.75 (91.25, 91.75), dalm. agrarji 91.25—91.75 (92, 91.50), 4% sev. agrarji (62), 8% Blerovo posojilo 99 blago, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7.315 blago, Priv. agrarna banka 231 denar.
2itni trg
Novi Sad. Pšenica: bač., srem. 230—232.50, ban. 222,50—230, bač. potiska 232.50—235. — Koruza: bač., 6rem. 116—117, ban. 112—113. — Moka: bač., ban, Og, Ogg 340—350, 320—330, 300—310, 280 do 290, 220—230, 122.50—127.50. Srem,, slav. Og, Ogg 335—345, 315—325, 295—305, 275—285, 220—230, 122.50—127.50. — Tendenca ustaljena. Promet srednji, — 13. junija bo borza zaprta.
Sombor. Pšenica: bč., bč. okolica Sombor gornja bč., srem. slav. 230—232, ban 224—-226, gornja ban. 228—230, bč. ladja kanal, bč. ladja Begej 232—234. — Koruza: bč., srem, 115—117, bč., srem. nova spomlad. 115—117. —- M o k a : bč. Og, Ogg 332.50—342.50, 312.50—322.50, 292.50—302.50, 272.50—282.50, 240—250, 125—130. — Otrobi: b6., srem. 120—125. — Fižol: bč beli 190—195.
Tendenca čvrsta. — Promet 24'/>.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Živinski sejem na Vinici, okraj Črnomelj, dne 30. maja t. 1, Na sejem je bilo prignanih 504 volov, 35 juncev, 1 bik, 74 krav in telic, 20 prašičev in 22 svinj. Prodanih je bilo 224 volov, 15 juncev, 1 bik, 32 krav in telic, 18 prašičev in 14 svinj. — Cene so bile naslednje: voli 1. vrste 6—6.30 din, 2. vrste 5—6; junci 1. vrste 6 din, 2. vrste 4.75; bik 5 din; krave in telice 1. vrste 6 din, 2. vrste 3.50—4.50 din za kg žive teže. Prašiči in svinje 120—400 din za komad.
Tržne cene živine na sejmu v Stični dne 30. maja: krave za pleme 6 din, krave za meso 4.50, telice za pleme 7 din, telice za meso 5.25 din, voli 6.25 din, teleta 7 din, ovce 4.50 din, koze 4-25 din za 1 kg žive teže.
Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Puconcih dne 28. maja: biki I. vrste 5.50--6 din, II. vrste 4.50—5 din, Ill.vrste 4 din, telice I. vrste 5.50—6 din, II. vrste 4.50—5 din, III. vrste 4 din, krave I. vrste 4 din, II. vrste 3—8.50, III. vrste 2.50 din, teleta I. vrste 5.50—6.50 din, II. vrste 4.50—5 din, prašiči špehaiji 10—11 din, prašiči pršutarji 8—9 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste 14—15 din, II. vrste 12—18 din, III. vrste 9—10 din, svinjina 16 din, slanina 17 din, svinjska mast 18 din, čisti med 20 din, goveje 6iirove kože 8—9 din, telečje surove koče 10—12 din za 1 kg. Pšenica 200—230 din, rž 180—200 din, oves 180 do 200 din, koruza 150 din, fižol 200 din, krompir 60—80 din, seno 50—70 din, slama 20—30 din, pšenična moka 400—450 din, koruzna moka 250 do 300 pa 100 kg. Navadno mešano vino 5—6 din za liter, finejše sortirano vino 12—14 din za liter.
pozdravi Frnncoz. T)a, Rovorlep so povsod različne! Toda v okusu nt takth razlik, ker je v vsrh deicdah priljubljen in se viiva odličen nov bonbon
505 S CRT0. SOS
BONBON EVROPE
izdeluje" pri nas samo »UNION«, ZAGREB
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Lendavi dne 31. maja: telice 1. vrste 5.50 din, IL vrste 4.50 din, krave 1. vrste 8.50, II. vrste 3 din, III. vrste 2 din, teleta I. vrete 5.50 din, II. vrste 4.50 din, prašiči špeharji 8—10 din, prašiči pršutarji 6—8 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste 12 din, II. vrste 10 din, svinjina 12—14 din, 6lanina Iti—17 din, svinjska mast 18 din, goveje surove kože 8 din. telečje surove kože 12 din za 1 kg. Pšenica 200 din, ječmen 150 din, rž 180, oves 150 din, koruza 130 din, fižol 150 din, krompir 90 din, seno 60 din, slama 15 din, pŠenična moka 400—1425, koruzna moka 175 din za 100 kg.
Svinjski sejem v Ptuju dne 1. junija. Na sejem je bilo pripeljanih 145 komadov svinj in 226 pras-cev. Prodanih je bilo 122 komadov. Cene so bile naslednje: pršutarji 7.25—7.75 din, debele svinje 8—8.25 din, plemenske svinje 6.50—7 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 60—140 din za komad.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Dravogradu dne 6. julija t. L Voli 1. vrste 5.50 din za kg,
2.	vrste 5, 3. vrste 4.50; telice 1. vrste 5, 2. vrste 4.50, 3. vrste 4; krave 1. vrste 4.50, 2. vrste 4,
3.	vrste 3.50; teleta 1. vrste 7, 2. vrste 6; prašiči špeharji 9, pršutarji 8 din za kg žive teže. Goveje meso 1. vrste, prednji del 9 din, zadnji del 12, goveje meso 2. vrste, prednji del 8, zadnji del 11; goveje meso 3. vrste, prednji del 7, zadnji del 10; svinjina 16, slanina 17, svinjska mast 18, čisti med 20 din; neoprana volna 25, oprana volna 35, goveje surove kože 9, telečje 12, svinjske 5 din za kg. — Pšenica 250 din za 100 kg, ječmen 240, rž 250, oves 180, koruza 130, fižol 250, krompir 100, seno 40, slama 30, jabolka 1, vrste 600, 2. vrste 400, pše-nična moka 400, koruzna moka 250 din.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Logatcu dne 7. junija t. 1. Voli 1. vrste 5—6 din za kg, 2. vrste 5, 3. vrste 4.50; telice 1, vrste 5—6, 2. vrste 5, 3. vrste 4—5; krave 1. vrste 5, 2. vrste 4, 3. vrste 3 din; teleta 1. vrste 8—9, 2,vvrste 8; prašiči špeharji 10 din za kg, pršutarji 6—7; goveje meso 1. vrste, prednji del 10 din za kg, zadnji del 12; goveje meso 2. vrste 8 din; svinjina 14—16, svinjska mast 18—20; goveje surove kože 10 din za kg, telečje 11, svinjske 6. — Pšenica 265 din za 100 kg, ječmen 240, oves 240, koruza 155, fižol 175, krompir 100, seno 75 din; češplje suhe 1. vrste 1000 din za 100 kg, 2. vrste 900; pšenična moka 400 din za 100 kg, koruzna moka 175.
Čehi in svetinje
sv. Andreja Bobole
Vlak 7. relikvijami svetega poljskega mu-cenca bo vozil skozi Češkoslovaško ponoči od enih do petih, zato Čehoslovaki ne bodo mogli prirejati svečanih sprejemov, kakor bi jih rodi ter se s tem pridružili Ljubljani in Budimpešti. Kljub temu pa bo posebna delegacija duhovnikov v imenu moravskega metropolita olomu-škoga nadškofa dr. Prečann pričakovala vlak na meji Moravč v BFeclavi, kjer bo ob 1.27 vlak stopil na češkoslovaška tla. V deputaciji bodo škofijski svet zn olomuško škofijo ter jezuiti z Velograjla. Češki listi — tako »Našinec« — izražajo željo, da bi verniki na postajah, kjer se brzovlak ustavlja, kljub neugodnemu času prišli počastiti telesne ostanke velikega poljskega svetnika in »patrona bratskega narodne. Na poljski meji v Zcbrzydovicah, kamor pride vlak ob 5.15, pa svetnika pričakujejo velike delegacije iz K rakova in Varšave ter vse poljsko obmejno ljudstvo, ki ga bo slovesno sprejelo.
Kranj
Na državni realni gimnaziji v Kranju je bilo ob koncu šolskega leta 713 učencev. Od teh je izdelalo: odlično 41, prav dobro 138, dobro 254. Skupno je izdelalo 433 učencev, t. j. 60.73% (lansko leto 54.96%). Popravni izpit ima 171, neoce-njeni 6, padlo 95. pravico do rednega šolanja izgubilo 8 učencev.
Potujoča protiplinska razstava, ki je prepotovala že velik del železniških prog v Sloveniji, pride dne 12. junija v Kranj in odide 16. junija v Tržič. Prebivalstvo vabimo, da si to važno razstavo ogleda.
Kulturni obzornik
Aleš Ušeničnik in moderna filozofija
Predavanje Filozofskega društva v proslavo njegove 70 letnice.
Pred nekaj dnevi je predaval v okviru našega Filozofskega društva univ. prol. dr. Franc Veber o Alešu Ušeničniku in o njegovem odnosu do moderne filozofije. Predavanje se je vršilo ob 18 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi in je bilo mišljeno kot neka znanstvena proslava ob bližajoči se 70 letnici univ. prof. dr. Aleša Uše-ničnika, predsednika naše akademije znanosti in umetnosti. Predavanje je bilo dobro obiskano in Številni poslušalci eo z največjim zanimanjem sledili stvarnim predavateljevim izvajanjem.
O tomizmu običajno prevladuje mnenje, da je fo nekaj starega, nemodernega, nekaj, kar ne spada v naš čas, in prav tako sodimo navadno o prizadevanjih »nove sholastike«. Pomisliti pa moramo pri tem na dvoje. Stara sholastika je postala s svojo problematiko več ali manj osnova za vso moderno filozofsko problematiko. Še v 19. stol. so s pridom posegali v te živi reeervoar Bolzano, Brentano in še mnogi drugi, ki so s svojimi šolami in 9 svojimi učenci (n. pr. Brentanova učene« Hus-serl, Meinong itd.) predstavniki moderne filozofije. Na drugi strani pa je šel tudi v okviru tomi-etične filozofije razvoj svojo pot naprej pod geslom: ne proti Tomažu, temveč preko Tomaža. Nazadnje moramo še upoštevati, da so filozofski problemi tako tesno med seboj povezani, da skorajda sploh ne moremo ločiti posebnega območja neo-sholastike na eni, in vse ostale filozofije na drugi strani. Kar se pa tiče znanstvenih metod, sploh ni razlike. S teh vidikov je Ušeničnikov odnos do
modernega filozofiranja povsem pozitiven in isto velja tudi za vsebinsko stran njegove filozofije. Po rešitvah glavnih filozofskih problemov s področja spoznavne teorije, psihologije, etike itd., mu pripada odlično mesto v sodobni filozofiji.
Noben filozof ne more mimo spoznavnega vprašanja. Tudi Ušeničnik nastopi to pot. Gre mu za vprašanje popolne izvestnosti, ki jo opre na notranjo zaznavo. Pri tem razločuje dvoje vrst notranje zaznave, popolno, ki je svojstveno Človeška in ki pripada stopnji mišljenja in hotenja, ter nepopolno, ki pripada stopnji čuten jo. Popolni notranji zaznavi gre značaj nelie posebne sebevidnosti, ko karkoli razumevamo, obenem razumevamo, da razumevamo — česar pri čutenju ni — in to je Ušeničniku utemeljitev načelnega dejstva spoznanja, »spoznanje« mu je tudi že spoznanje spoznanja. S tem se sklada ogromna večina sodobnih spoznavnih teoretikov, ki spoznavanje prav tako opirajo na notranjo zaznavo, samo da je Ušeničnikova izgraditev tega vprašanja povsem samostojna.
Kar 6e tiče abstrakcije, mu to nI samo akt enostranske pozornosti, temveč smatra pravo abstrakcijo za poseben način gledanja, ki je utemeljen v človeškem duhu, ki ga omogoča šele človeški razum. Je to prva stopnja abstrakcije, ki se krije s Huseerlovim in Meinongovim posebnim motrenjem predmeta.
Omembe vredno je njegovo stališče do psiho-logizma in transcendentolizma Psihologizem smatra vse razlike med resnico in neresnico samo za psihološko zadevo, dozdeva se nam pač tako, da je nekaj resnično ali neresnično. Transcendenla-lizem prizna tudi objektivna dejstva, na katerih je osnovano lako ali drugačno dojemanje in s tem premaga stališče Čistega psihologizma. Vendar pa smatra ta objektivna dejstva, na katerih je osnovano naše dojemanje, samo za neke vrste irealne predmetnosti (sAVesen«, fenomen, Klnseinsfreier Gegenstand«), Z ozirom na to gre Ušeničnik preko transcendentalizma. Prizna sicer zavisnost do-
jemanja od dojetega, a ne priznava samih »bistev«. Duh motri naravnost realnost, ne pa breztelesna bistva. Veritas est adequatio intellectus et rei. RazJikuje med istinifim in veljavnim. Tudi ve-ljavnos velja končno Je za realiteto. S tem je Ušeničnik že 1. 1921 trdil to, kar se je pozneje prikazalo tudi prof. Vebru kot rezultat podrobnega dela.
Kar se tiče psihološkega dela, loči Ušeničnik tri glavne sloje zavesti, podzavestno plast, plast aktualnega, a »nesebevidnega« doživljanja (čutenje) in duhovno plast »sebevidnega« doživljanja, kamor spadajo deji duha. Med drugo in tretjo plastjo loči neko vmesno prehodno plast, ki do neke mere spaja znake obeh. Sem spada n. pr. hotenje kot 9poj volje in žeJenja, akti mišljenja itd.
Etika dobi ob teh spoznatkih poseben pomen. Sprva je naše teženje le teženje po ugodju, pozneje po koristnem, še pozneje po posredno koristnem. Vse to še nima opravka z etiko. Šele s tem, ko pristopi znanje o dobrem in zlu, prestopimo v etično področje. Dokler se ravnajo dejanja po gonski naravi (levinja, ko brani mladiče), ali po pameti (lenoba je škodljiva), to še ni etično ravnanje, šele tedaj, če se ravnamo z ozirom na nek višji, božji red, pridemo do prave moralitete.
Tudi tukaj gre Ušeničnik povsem v razvojni liniji moderne problematike vrednostne teorije. Mesto vsaki vrednoti v vrednostnem sestnvu daje vedno najvišja vrednota. Kdor priznava Boga, temu je tudi v Bogu Iskana vrednota — vrednota vrednot — in ta da tudi drugim vrednotam svoje mesto. Ne smemo pri tem pozabiti na pozitivno psihološko dejstvo povezanosti med pravo moralno in pravo religiozno zavestjo. Vlada tukaj neka strukturna psihološka povezanost. Seveda navidezno zunanje priznavanje k neki konfesiji in navidezna moralnost nima s tem nič opraviti.
Še v mnogočem je nakazal predavatelj vezi med Ušeničnikovo filozofijo ln med drugimi sodobnimi filozofskimi prizadevanji. Pokazal nam je, koliko pozitivnega najdemo v Ušeničnikuvi filozo-
fiji tudi, če se ne oziramo nn okvir njegovega filozofskega prizadevanja. Omenili bi samo še njegovo ostro ločitev živega in neživega ter animal-nega in duhovnega sveta, kateri se ludi moderna filozofija vedno bolj približuje.
Predavatelj nam je pokazal, da stoji Ušeničnik sredi onega vrvenja in trenja, v katerem se danes gibljejo vsi filozofi, četudi so od neoshola-stike poljubno oddaljeni. Posebno je poudaril ša dve Ušeničnikovi potezi, njegov stvarni čut in njegov poudarek resnice. Krščansko stališče pokažo v luči pametnega in razumnega gledanja življenje, ki mu znanstvena resnica ne nasprotuje.
Inž. Knez: Acetilen in kisik v kovinarstvu.
— Izšla je nova strokovna knjiga našega domačega strokovnjaka in iz stroke, ki jo med Slovenci precej razširjena, iz kovinarstva, in sicer iz ene panoge: avtogenega varjenja, lota-nja, rezanja in površinskega obdelovanja kovin s pomočjo acetilenskega plamena. Acctilenski gorilnik je zdaj našel pot že v slednjo vaško kovucnico ter je samo dokaz, kako se je ta obrt med nami razširila. Zato pa je tudi potrebno strokovno obvladanje te obrti, za kar služijo razni varilni tečaji in strokovna predavanja. Pri vsem tem na sc jc čutilo pomanjkanje domače literature, ki bi služila k poglabljanju našega obrtnisktva v svojo stroko G. inž. Leo Knez je prvi slovenski speciulist tn stroke pri nos ter ima dolgo prakso iz raznih tečajev, ki jih jo prirejal po naših krajih ter je zato pač najbolj poklican, da napiše Slovencem prvo strokovno knjigo o varjenju, lotnnjii, rezanju in segrevanju kovin, kar jc storil s tn knjigo »Acetilen in kisik v kovinarstvu«, ki jc izšla v Mariboru in obsega 268 strani. Knjiga je prva te vrste pri nas, bogato ilustrirana ter jo namenjena našim kovinarjem, vsem praktičnim obrtnikom kakor tudi obrntovodjem Kot praktična knjiga jc za razvoj našega kovinarskega obrtništva nujno potrebna in zaslužnu. Cena vezani knjigi 135 din.
Žaloigra baskovskih otrok
Pretresljiv o poročilo patra Grilula o trpljenja 12.000 baskovskih otrok
Katoliški listi v Italiji in drugod eo že neštetokrat poročali, kako strahotno trpijo katoličani v tej bratomorni vojni v Španiji in kako so junaške smrti padali voditelji katoliških Baskov v Španiji.
Opirajoč se na izjavo patra Grilula, ki je ravnatelj urada na papeškem dvoru, objavljamo njegovo poročilo o strahotnem trpljenju baskovskih otrok.
12.000 otrok v pregnanstva
Papež je dal navodilo, da naj zbirajo resnične podatke o žaloigri baskovskih otrok. P. Griful je zvedel, da je od 5. maja do 12. junija 1937 12.000 baskovskih otrok, ki so jih rdeči nasilno razposlali po raznih krajih samo zato, da jih niso pustili nacionalistom. Odšlo je 3000 otrok v Belgijo, 4000 v Anglijo, okoli 000 v Skandinavijo, nekaj sto v Švico, 1700 so jih ekspedirali v Rusijo, 600 v Mehiko in nekaj v Francijo.
Življenje teh malih beguncev je različno. V Angliji in Franciji so živeli v nekakih koncentracijskih taboriščih, a drugod so jih porazdelili po raznih družinah, seveda jim ni bilo povsod z rožicam postlano.
V	Angliji, kjer ne prevladujejo katoličani, se je zanje osebno zavzel kardinal Hinsley, westmin-strski nadškof v Londonu in jim v marsičem pomagal.
V	Franciji se ni mogel zanje uspešno zavzeti kardinal Verdier, ker so baskovske otroke po večini vzele le komunistične družine.
V	Belgiji pa je bilo prizadevanje kardinala Di Malinesa in Rdečega križa za otroke jako uspešno in lepo število otrok so vzele razne belgijske katoliške družine.
Moralne in materialne razmere
Glede na moralo in materialne razmere teh otrok so bili različni uspehi. Seveda so morali otroci radi svoje vere marsikaj prestati pri komunistih; glede na to jim je bilo bolje v katoliških družinah. Vendar se je povsod otrokom bolje godilo po družinah, kakor pa v koncentracijskih taboriščih, kjer so bili večkrat lačni in eo prezebali. Neka devetletna deklica je pisala svojim staršem: »Če je Bog, mora kaznovati vse tiste ljudi, ki 60 nas odtrgali od staršev«. Brez dvoma je za te otroke najhujše to, ker so brez doma, ker so jih tako nasilno zbrali in tirali v tuje kraje.
Žaloigra teh otrok je glasen krik zoper človekoljubje: rešeni so bili vojnih grozot, toda z otroki so začeli uganjali politiko, ko so jih razposlali po 6vetu, da se čim bolj odtujijo katoliški veri. Ni izključeno, da bo nekaj teh otrok zares prišlo ob vero, ker jih bodo natrpali e proti-verskim in revolucionarnim mišljenjem.
Baskovska sedanja vlada je razposlala okrožnice svojim zastopnikom v inozemstvo, kjer jasno obtožuje brezversko propagando s temi nesrečniki.
General Franco je mišljenja, da je treba v vojnem ozemlju zlasti paziti na to, da niso prizadeti ne starčki ne otroci, saj bi v nasprotnem primeru morali nositi najhujše breme te krute vojne uprav nedolžni. V Bilbao, n. pr., kjer so otroci ostali doma, niso občutili krutosti vojnih grozot, kar so občutili ubežniki, ki so jih rdeči s silo razgnali p° svetu. (Na misel nam pride svojedobno zajetje sužnjev po Turkih, ko eo nastajali janičarji 1)
Trije pastirji so zmrznili
S Slovaškega poročajo: V kraju Vulhovce v Podkarpatski Rusiji blizu Užhoroda so pastirji gnali vaško čredo na 1600 metrov visoko planino Temba. Ko so šli v planino in prišli že blizu turi-stovske koče na Turbatu, je naenkrat zapihal mrzel veter, nakar je začelo snežiti. Snežni metež je bil vedno hujši in mraz je vedno bolj pritiskal. Nazadnje je zadivjal silen veter. Čreda in pastirji so hiteli v zavetišča, kamor 6e je kdo mogel stisniti. Trije pastirji pa niso pravočasno mogli ubežati viharju. Ostali eo zunaj na prostem: Bili so: 62 let stari Havrilo Cipina, 50letna Marija De-kun in 14 letni Bazilj Šalemba. Šele naslednjega dne so jih našli zmrznjene.
Huda odgovornost
Težko odgovornost so prevzeli nekateri katoliški člani iz dežele Baskov, ki so se sprijaznili z rdečimi in s tem pahnili sebe in svoje otroke v pogubo zlasti s tem, da so »izgnali« 12.000 otrok iz domovine, koso jih odtrgali družinam in jim povzročili neskončne muke in jim podaljšali čas za vrnitev — če ee bodo sploh kdaj vrnili!
Protiverska mržnja in moralna propalost
Ti nesrečni, s silo nabrani in v tujino odgnani katoliški otroci 6e bodo navzeli protiverske mržnje, posebno pa tisti, ki bodo primorani ostati v rokah brezbožnikov, saj stremijo rdeči v tujini za tem, da te otroke oropajo vere in jim vcepijo sovraštvo
do domačih katoličanov. Saj so tem otrokom že na parnikih, ko so jih odvedli iz domovine, dali posebne »inštruktorje«, da eo jim vcepljali protiver-skega strupa. Malo, jako malo je teh otrok, ki bi bili ostali v katoliškem območju; večina je morala v protiversko družbo.
Najbolj žalostno je pa to, da se starši niti ne smejo brigati za te svoje otroke. Vsakršne prošnje in reklamacije so brezuspešne. Starši prejemajo odgovor, da otroci niso več njihovi, ampak da so last komunistične ideje, države.
1.700 baskovskih otrok v Rusiji
je zdaj brez imena, so le številke!
Izgubljena jim je domovina, izgubljena družina, izgubljena njihova osebnost.
V Ostiji pri Rimu so Italijani zgradili gledališč^ na prostem, kjer igrajo igre.
6 milijonov gobavcev na sveta
Angleška podružnica Zveze ev. Frančiška za gobavce je imela svoj letni občni zbor, kjer je bilo poročano, da je dandanes na vsem svetu 6 milijonov gobavcev, izmed katerih jih je 2 milijona na angleškem ozemlju. Samo ena desetina teh siromakov ima pravilno skrbovanje, vsi drugi nesreč« niki so več ali manj odvisni od pomoči svojih soljudi. Z oskrbovanjem samo enega gobavca je na Jeto potrebnih 15 angleških funtov šterlingov, kar je v našem denarju nekako 3000 dinarjev. Ena oskrbna sestra pa stane na leto 30 funtov šterlingov ali 6000 dinarjev. Potemtakem bi taka sestra, ki streže gobavcem in jih zdravi, dobivala na ma» sec vsega skupaj kakih 500 dinarjev.
Kai pravi kino
Takole so reševali s poškodovane ladje »Mandalv« v newyorškem zalivu popotnike, ko se je veliki parnik »Acadia« zaril v trup malega izletniškega parnika »Mandaly«. Kakor smo že poročali, je bil kapitan velikega parnika tako previden, da je lepo mirno obstal, da eo ljudje lahko kar prestopili s poškodvane ladje na njegovo. Ko je bilo vse na krovu velikega parnika, je veliki parnik odpluJ, nakar se je mali takoj potopil. Slika nam kaže, kako mirno ee je vse godilo.
Truplo
ugrabljenega otroka najdeno
Tudi storilec, ki je prejel odkupnino od očeta, je prijet
in je vse priznal
Iz Miamija na polotoku Florida v Ameriki poročajo, da so tamkaj našli truplo ugrabljenega petletnega otroka Casha ln da so tudi prijeli storilca. Poročilo vedi:
Načelnik posebnega oddelka policije pravosodnega ministrstva Edgar Hoover sporoča, da so 9. junija zjutraj našli trupelce pet let starega sinčka Jamesa B. Casha iz Princetona. Truplo eo našli v sadovnjaku blizu kraja, kamor je nesrečni oče moral položiti 10.000 dolarjev odkupnine. Tako je ta rop malega otroka, ki je vso ameriško javnost tako močno razburil, V6aj delno pojasnjen. Zaradi tega umora je predsednik Roosevelt zahteval 50 tisoč dolarjev kredita za pojasnitev tega zločina. Poslanska zbornica pa je še od svoje strani dovolila 150.000 dolarjev za poseben fond, ki naj 6e z njegovo pomočjo pojasne še drugi doslej nepojasnjeni ropi otrok v Ameriki, ki so tudi razburkali vso Evropo.
Hoover dalje sporoča, da so prijeli 21 >let starega Franklina Pierce McCalla, ki je doma iz Floride. Prijeli eo ga, ker so ga osumili, da je on bil tisti, ki je pisal izsiljevalno pismo za odkupnino nesrečnemu očetu in ki je 10.000 dolarjev odkupnine tudi prejel. McCall je vse priznal ter povedal vse, kako je delal. Ni pa še javnosti znano, ali je
Št. 149.
V veliki dvorani
Sprevod je po dolgih hodnikih krenil v veliko dvorano. Med potjo je nekdo deklici stisnil v roke kos pergamenta. To je dekle takoj opogumilo, češ da ima vsaj enega prijatelja v svoji nesreči.
V dvorani je sedel veliki mojster na visokem prestolu. Okoli njega so sedeli štirje preceptorji, med njimi tudi vitez Bri-and sam. Pred velikim mojstrom sta sedela dva pisarja. Vsa dvorana je bila polna poslušalcev, ker je veliki mojster želel čim več prič te sodne obravnave.
Vitezi so najprej zapeli pesem, nakar je spregovoril veliki mojster in dejal: »Našo čredo je žal napadel grabeč volk in nam ugrabil eno ovco. V podobi ženske se je satan prikazal nad nas in začaral enega izmed naših bratov. Mi pa smo se naglo zbrali, da ga pobijemo! Judinjo Rebeko obtožujemo, da je s svojimi •'dičpvimi sredstvi omre 't viteza Brianda!«
Mc Ca31 sam otroka odvedel iz spalnice, kar se je zgodilo dne 28. majnika, kakor tudi še ni v javnosti znano, ali je McCall otroka sam umoril. Znano je pa, da so roparji otroka takoj potem, ko so ga ugrabili, tudi že umorili, in da so pisali očetu pismo po odkupnino že potem, ko je bil otrok umorjen. Tako so delali roparji tudi takrat, ko so ugrabili Lindberghovega sinčka.
Da eo našli truplo Cashovega sinčka in da so prijeli tistega, ki je pisal po odkupnino, ki jo je tudi prejel, vse to ameriško javnost danes mnogo bolj zanima kakor vsi drugi svetovni dogodki.
Levi raztrgali krotilko
V velikem saksonskem industrijskem mestu Chemnitz so te dni praznovali strelsko slavnost. Pri tej priliki se tamkaj zbere mnogo ljudi. Prišli so tudi razni cirkusi. Na veseličnem prostoru je bil postavljen šotor za cirkus, ki je v njem nastopala 45 let 6tara krotillca Marta Holzer. Ko je ženska stopila v kletko, kjer sta bila dva berberska leva, sta obe živali planili na 6vojo krotilko ter jo začeli trgati. Pomožno osebje je sicer takoj prihitelo ter krotilko rešilo, nakar so jo odpeljali v bolnišnico. Vendar so bile njene rane tako hude, ker je bila raztrgana po vsem životu, da je ženska v bolnišnici umrla.
*
Filmski zaslužek
Sonje Henie
Kakor povedo davčni seznami, je uniefnlca-drsalka Sonja Henie zaslužila lani pri anierikan-skem filmu 800.000 norveških kron. Na podlagi njenega novega kontrakta bo za filme, kjer bo ona sodelovala, dobila 500.000 norveških kron.
Kaj napoveduje Amerika za prihodnjo filmska
sezono.	»
Ko ee končuje igralna sezona po kinematografih, prihajajo filmske družbe že z napovedjo novega programa, ki ga imajo že v delu, ali pa mislijo s filmanjem kmalu začeti. V tem prednja-čijo Amerikanci, ki hočejo z zgodnjo objavo izpodrivati konkurenco, ki je vse hujša med evropskimi in ameriškimi filmskimi producenti. Programi raznih ameriških družb za prihodnjo sezono 60 kaj zanimivi in obetajo veliko lepega in razveseljivega. Iz njih je razločno čutiti stremljenje po izboljšanju vsebinske kakovosti, kar je posledica zanimanja, ki ga filmski proizvodnji in njeni kakovosti posveča zdrava javnost.
Ena največjih amerikanskih družb, Warner Brothers, napoveduje za prihodnjo sezono naslednja dela:
»Igralec«, po romanu F. M. Dostojevskega in v režiji Maxa Reinhardta. Drugi film po svetovno-znanem književnem delu bo »San Michele«, po čudoviti knjigi Axela Muntheja, ki jo je v sloven-j skem prevodu izdala Jugoslovanska knjigarna. Tretje veliko filmsko delo bo zgodovinska epopeja »Robin Hood«, zgodba angleškega osvobodilnega boja proti normanskim osvajalcem v srednjem veku. V tem filmu igrata glavni vlogi Errol Flynn in Olivia de Havilland, poznana iz »Poročnika indijske brigade« in veliko drugih filmov. Režira ga Mihael Kertesz. Isti režiser je pred kratkim dokončal epski film lepe in vzgojne vsebine »Sadovi zemlje«. Igralska dvojica Flynn in Havillandova igrata prvi vlogi tudi v moderni družabni drami »Javnost hoče vedeti«. Film o sodobni mladini in o težkem problemu nezaposlenosti doraščajočih rodov nosi naslov »Pokažite jim pot« in se po svoji aktualnosti pridružuje prejšnjemu delu. Tretja moderna drama te vrste je »Pod jarmom življenja«. Svojevrsten, nad vse zanimiv film obeta biti »Hotel Hollywood«, v katerem je ob tridesetletni zgodovini nekega hotela prikazana vsa bajnost in vsa tragika kratke, a tako burne zgodovine ameriškega filma, njegove prestolnice Hollywooda in filmskih ljudi.
Poleg teh resnih del obeta program več kriminalnih filmov nove vsebine, tako »Kaznjenčeva pesem«, »Gentleman e samokresom«, »Skrivnostni mr. Croy«, »Gospodar podzemlja« itd. Omeniti je treba nekaj reportažnih del kakor »Otok mrtvih«, »Zlati tovor« in »Tempo 1940«. Razen tega vsebuje program te družbe več komedij kakor »Škandal v Parizu«, »Donjuanke«, »Mali Golijat«, »Ljubezen Tatjane Petrovne«, kjer igrata Claudette Colbert in Francoz Charles Boyer.
Program te družbe, ki je poslala v svet dela kakor »Sen kresne noči«, »Pasteuer«, »Kapitan Blood«, »Kraljevič in berač«, »Anthony Adverse« itd., je, kakor vidimo, tudi za prihodnje leto zanimiv in dober.
Slika iz nemirov in bojev na otoku Jamajka. Cestno opustošenje v glavnem mestu Kinmston.
POD POKROVITELJSTVOM NI. VEL KRJUJi PETRA II.
MEDNARODNI MLADINSKI TABOR
V LJUBLJANI • OD 26. DO 29. JUNIJA 1938
Vedno bližje prihajamo
Kako naglo beži čas! Vedno bliže prihajamo slavnostnim dnem mednarodnega mladinskega tabora. Široki sloji ljudstva se prav za prav niti ne zavedajo povsem jasno, koliko časa so trajale priprave za ta tabor, kdaj se je že začelo ž njimi, kako intenzivne, vsestranske in obširne so bile. Res so videli od časa do časa domače fante in dekleta, ki so se vadili za nastop, brali so po časopisih razne objave, včasih so jim prišli na uho vneti pogovori o tabornih dneh. Toda V vse drugo nišo dobili vpogleda. Ne vedo, koliko so morali in še morajo za organiziranje in za pogon tako ogromnega aparata, kakor ga zahteva prireditev, ki bo po svojem obsegu brez primere veličastna in po svoji vsebini brez vzporcjanja sijajna, vložiti člani posameznih odsekov v pripravljalnem odboru za ta mednarodni mladinski tabor. Ne vedo, koliko so se morali truditi vaditelji in načelniki, ne vedo, koliko so vse te množice naših fantov in deklet morale vložiti dela in
Iiožrtvovalnosti, da bodo v bližnjih sijajnih dneh čim epše in čim uspešneje reprezentirale sposobnost in znanje slovenskega naroda; reprezentatirale pred našimi domačimi ljudmi, pred nasprotniki in pred zvestimi somišljeniki, pred gosti iz vse države in pred gosti, ki nam jih bodo poslali tuji narodi. Ne vedo, koliko npsebično žrtvovanega časa, koliko razvedrila in koliko drugih prijetnosti 60 morali vložiti naši odlični orodni telovadci, vse za to, da bodo na prepričljiv način pokazali spretnost, ki je odlika našega žilavega, gibčnega naroda, majhnega sicer, toda velikih reči sposobnega. Kdaj so ti naši fantje že začeli s pripravami! Takrat, ko še v javnost skoraj niti glas ni prodrl, da homo Slovenci v letu 1938. doživeli v Ljubljani kak tabor. Ni bilo še zime in že so prihajali naši najboljši v telovadnico, kjer so se vadili ure in ure, da bodo po napornih, smotrno porabljenih mesecih pokazali čim več: toliko, da bodo nad njihovim znanjem presenečeni vsi, češ, kdaj, kje in kako so se utegnili tako odlično pripraviti, saj nismo nikdar nikjer ničesar čuli
o kakšnih pripravah. Tiho, vztrajno, skromno so se vadili naši fantje, brez slednje reklame so se pripravljali. Niso omahovali v dolgih mesecih: zvesto so upirali svoje oči pri trdem delu v svetle dni, takrat, ko so bili ti še daleč, v megleni bodočnosti. Tiho in zagrizeno 60 se vadili, da bodo ob času pokazali plodove svojega vztrajnega dela.
Zdaj pa so ti dnevi pred vrati, vsako uro so nam bližji. Priprave so skoraj že v kraju. Še dobrih štirinajst dni in v Ljubljano se bodo začele od vseh strani zgrinjati množice slovenske katoliške mladine, množice slovenskih fantov in deklet, množice otrok, množice mož in žena, množice starejšega rodu. In tujina bo poslala tisoče svojih udeležencev. Tuji narodi bodo poslali k nam na mednarodni mladinski tabor svoje najboljše, svoj cvet mladine, svoje sinove in hčere. Prišli bodo k nam v goste slovanski narodi, s katerimi nas že vežejo trdne vezi prijateljstva in sorodstva v narodnosti, v jeziku, v veri ia v čustvovanju. S temi bomo svoje prijateljstvo v teh težkih časih le še poglobili. Prišli pa bodo tudi sinovi in hčere tistih narodov, s katerimi se poznamo le še bolj površno, ker nismo imeli doslej v zgodovini mnogo prilik, da bi se seznanili natančnejše. Bratom Slovanom in drugim našim dragim gostom mora tiste sijajne dni Slovenija pokazati, da je katoliška dežela, ki je na visoki kulturni stopnji, da je dežela, ki ima prekrasne gore, polja, gozdove in jezera, da je dežela, kjer prebiva zdrav rod, ki ga moderne zablode še niso okužile: Slovenija mora pokazati, da sc kakor en mož postavlja za zmagoslavno znamenje miroljubnosti, da z vsem srcem izpolnjuje zapoved ljubezni, najvišjo zapoved, ki jo je narodom naložil njihov Pastir. Ti dnevi velike katoliške manifestacije nam prihajajo v težkih časih. Posvetijo naj kakor luč v mlamol, posvetijo naj jarko v temno noč in kalno meglo. Postavijo naj jasno geslo, ki bo poslej čvrsto družilo stremljenja in volje vseh narodov — udeležencev tega našega tabora: v krščanski slogi in ljubezni naj se poslej izravnavajo vsa nesoglasja, ne v srdu in zamerah ter v sili, temveč v pravičnosti, ki naj jo vso preseva ljubezen,
Za uboj očima
3 leta robije
Ljubljana, 10. junija.
Rodbinska žaloigra, ki se je prav pred dobrim mesecem odigrala v Spodnjih Dupljah pri Tržiču, ko je čevljarski pomočnik, 29 letni Jakob Hkavc s kuhinjskim nožem zabodel očima Luko Merkuna v navalu razburjenosti, je danes našla svoj epilog pred velikim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj. Državni tožilec g. Fran Sever je Jakoba Hkavca obtožil, da je 7. maja letos na domu pri štedilniku 2 krat sunil svojega očima s kuhinjskim nožem od zadaj v hrbet, tako da mu je ranil plemenite organe, kakor jetra, ledvice ki žolčni mehur. Poškodbe so bile smrtno nevarne in je očim Luka Merkun umrl 5 ur po dogodku. Obtožnica je dejanje Jakoba Hkavca kvalificirala kot zločinstvo umora po § 167-1 k. z. Za tako zločinstvo je določena večletna, dosmrtna robija, pa tudi smrtna kazen.
Obtoženec Jakob Hkavc, ki ga je branil dr. Vor-šič, je priznal dejanje, zagovarjal pa se je, da je stori! to v hipni razburjenosti, ker je očim psoval zjutraj njegovo mater in tudi njega. Ni imel namena umoriti očima, hotel ga je le suniti z nožem v noge, pa je slučaj nanesel, da ga je zabodel v hrbet. Mnoge priče so opisale neznosne družinske razmere pri Merkuno-vih. Očim je bil nasileh človek, vdan alkoholu. V družini je bil stalen prepir. Vsi so se bali starega Merkuna. Na drugi strani pa so priče označile obtoženca kot mirnega in marljivega človeka, zelo ljubečega 6V0J0 mater.
Razprava je trajala dobre tri ure. Veliki senat se je postavil na stališče branilca dr. Voršiča, da tu ne gre za, zločinstvo umora, marveč le za navaden uboj po naključju ter je obsodil Jakoba Hkavca na 3 leta robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti, Državni tožilec je prijavil proti sodbi revizijo. Obtoženec Si je pridržal pravico premisleka.
Na velesejmu v Ljubljani
si oglejte sledeča darila za nagradno žrebanje »Slovenca«: v paviljonu 1. kolesa »Axo«, ki jih je dobavila tvrdka II Suttner — Aleksandrova cesta v Ljubljani. — V pavil jonu G kolesa, ki jih je dobavila Splošna trgovska družba z o. z. iz*št. Vida. — Gnojnične črpalke in brzoparilne lonce, ki jih je dobavila tvrdka Podržaj z Iga pri Ljubl jani, — Reporeznice, ki jih je dobavila tvrdka Kremžar iz Vižmarjev pri Ljubljani.
v v -
Spoti
Iz pogovorov z velikimi športniki
Iskreno rad zabajam med slovenske športnike. Zlasti med smučarje in planince. To so ljudje, ki se jim poznajo sledovi narave: na zunaj so krepki, zagoreli, vedri, po srcu dobri in tenkočutni. Zemlja, lepa, kakršna je Gorenjska, pa tudi ne more dati drugačnih ljudi kot žilavih in dobrih.
Naprošen od g. urednika, naj bi pisal o smuškem tečaju ministrstva za telesno vzgojo, katerega sem v marcu mesecu vodil pri Staničevi koči, povem k&l^ naprej, da prošnji ne bom ustregel, pač pa bom pisal o_jjudeh, kater?, ;sem srečal oh tej priliki in katerih^ se rad spominjam. Tudi za vas, dragi bralci, bo to zanimivejše, za naše gibanje pa menda koristnejše.
Dan v Mojstrani
' Po skakalnih tekmah v Planici smo se sestali v hotelu »Triglav« v Mojstrani. To je hiša, kjer se sestajajo lovci, planinci in smučarji. V kmečki sobi sta počivala plezalca Jože Čop in dr. Miha Potočnik, v prostrani levi sobi pa so imeli moji tečajniki važen opravek, namreč večerjo. Med njimi se je sukala mala postava, vedrega in zagorelega obraza: gospa Minea Rabič-Zupanova.
Kdo je ne bi poznal? To je naša najpopularnejša smučarka. Pred leti smo jo pozdravljali kot tekmovalko, pozneje smo jo srečali na tekmah kot voditeljico svojih tekmovalcev, zadnja leta pa vodi s seboj fante, ki jih poznamo kot državne prvake, in dolgo vrsto fantičev, ki gledajo veselo v svojo 6muško bodočnost.
.'•'• »Moji učenci vsi smučajo,« nam je pripovedovala gospa Minca, ki je učiteljica v Dovjem. Pri šolski telovadbi smučamo, pri računanju obdelujemo primere s smuških tekem in ludi nalogo v smučanju smo že pisali. Kako veselo je pri nas, ko zapade prvi sneg!
Vsi se vadimo: od prvaka Albina do pastirčka Polda. Letos nam je »Planica« posodila deset parov skakalnih smuči. Da bi videli, kako skače naš Poldel Le denarja nam primanjkuje. Kupovati moramo smuči in palice, čevlje in hlače... vsi dajemo, kar moremo, tudi igre in veselice prirejamo, toda vedno nam primanjkuje. Saj veste, skakalna šola je v Planici.. vožnja stane in vsaj čaj moramo preskrbeti 6vojim lačnim otrokom.«
Drugega dne zgodaj zjutraj je bila gospa Minca zopet jia, nogah. Tečajniki, ki so tse odpravljali na Triglav, so potrebovali to in ono. Gospa Minca je stregla mirno in požrtvovalno, kakor da ima pred seboj četico svojib šolskih otrok. Pozneje nam je pošiljala v osamljeno Staničevo kočo pošto, časopise, knjige... in vse, kar smo želeli in kar je mislila, da želimo.
Dovje-Mojstrana je kraj, ki je dal doslej našemu smuškemu športu nepozabne tekmovalce. V naši državi menda ni športnika, ki bi ne poznal imen Janša, Jakopič, Klančnik. Koliko takih tekmovalcev bi imela naša domovina in vojska, če bi bilo med učiteljstvom več mož in žena, ki znajo tudi po športu širiti dobro vzgojo in plemenito rast mladine!
S Čopom na Rožco
Ko se je naš smuški tečaj selil s Triglava na Rožco, sem srečal na Jesenicah planinca Čopa. Komaj se poznava, srečujeva se le v letnih presledkih v tej ali oni planinski koči.
Vprašujete, kdo je to Jože Čop? Jože Čop je najprej Jeseničan. Biti Jeseničan se pravi, biti delavec, izobražen v društvih in dobri družbi in — biti športnik. Smučarske veličine Smolej, Heim, Praček... in še dolga vrsta drugih, ki jih poznamo kot odlične
SREČA BO VASA!
Na sliki je skupina črpalk tvrdke Podržaj z Iga pri Ljubljani. — Pet takih črpalk znamke »Gama«, ki so izdelane iz najboljšega materiala, bo žreb razdelil dne 15. julija med reduo naročnike in kupovalce »Slovenca«. — Ista tvrdka bo dobavila tudi brzoparilne lonce, ki so vsaki gospodinji neobhodno potrebni.
152 nagrad, vrednih nad 100.000 din, Vas čaka!
Naberite si 50 žigov, ki Vam dajejo pravico do žrebanja — ali pa še boljše — postanite takoj reden naročnik »Slovenca«! — Usoda bo lahko Vas izbrala in Vas bogato obdarila!
• -»mi* •. i: ■1 ■ ■ ■ ■..... ■
smučarje, planince ali telovad»e, to so Jeseničani. Jože Čop je prvi med planinci. Saj ga poznate. Brali ste o njem, ob tragičnem dogodku oktobra 1. 1934., ko je ob smrti kralja Aleksandra razpel črno zastavo na vrhu Triglava.
Jože Čop me je hotel najprej spremljati le par korakov, da bi mu povedal, kako se drže Jeseničani v tečaju. Zapletla sva se v smuške in planinske razgovore. Kmalu sva hodila skozi senčnate gozdove, Jesenice so se oddaljevale, približevala se je Rožca.
Jože Čop je odličen pripovednik. Pravil mi je o plezalnih turah, katere ima za seboj, o tujih turistih, ki obiskujejo Julijske Alpe in končno o visoki alpi-nistiki pri nas.
»Glejte, na Jesenicah se trudimo, da bi vzgojili kajiveč dobrih plezalcev... tudi v Ljubljani si prizadevajo, in to je vse. V Italiji sistematično vzgajajo tisoče mladih plezalcev, Mussolini poklanja svetla odlivanja za vsako važnejšo prvenstveno turo. Tudi pri nas bi bili potrebni plezalni tečaji. Čim več takih tečajev bi rabili, saj je, alpinistika .šport, ki zahteva veliko šole.«
Počasi se je razvijal pred nama načrt za alpinistično sodelovanje med ministrstvom za telesno vzgojo in našimi plezalnimi organizacijami. Če Bog da in če bodo predlogi na merodajnem mestu sprejeti, bo že letos država priredila prvi tečaj za napredek visoke alpinistike.
■o Ko sva stopila v Skalaški dom na Rožci, se tekmovalci niti začudili niso požrtvovalnosti mojega spremljevalca. Pot na Rožco je bila za Čopa sprehod pred kosilom in pred službo... Popil je šilce sadjevca, nabral šop cvetja za grob pokojnega planinskega tovariša Mihe Čopa in odhitel v dolino v tovarno.
Četrt ure z inž. Bloudhom
Tretje srečanje, o katerem želim pripovedovati, je srečanje z inž. Bloudkom. Bloudek je umetnik svoje vrste. Kakor nam književniki — recimo iz notranje potrebe poklanjajo svoja dela, kakor ustvarjajo glaz-beniki in kiparji, tako dela tudi Bloudek, Nove in vedno nove ideje ga prevzemajo in mu ne dajo miru, dokler niso rešene tako, da je sam zadovoljen. Najprej je gradil veliko športno kopališče v Ljubljani, za tem tenis igrišče in drsališče. Ko je Ilirija postavila svojo smuško postojanko v Planici, tedaj je postalo Bloudku jasno, da je lahko pristopna ter po snegu in strminah odlična Planica najprimernejši kraj za gradbo smuških skakalnic. Začel je graditi smuške skakalnice, na katerih se dandanes vadijo skakalci vseh vrst. Tudi velika skakalnica, katero nam, zlasti na severu zavidajo, je zamisel in plod njegovih stvaritelj-' sko-umetniškib nagibov.
»Vedno bolj sem prepričan, da leži naša smiiška bodočnost samo v dolini od Jesenic do Rateč,« je začel pripovedovati, ko sva sedela v ljubljanski kavarni. »Na Jesenicah je dovolj človeškega materiala, v okolici so dobra smučišča, snežne razmere so vselej povoljne — in to je pogoj za kvalitetni napredek smučarstva.«
»Prav posebno mi leži na srcu napredek naših skakalcev. Če hočemo doseči formo Nemcev in drugih naprednih narodov, bomo morali graditi slamnate skakalnice, da bi se fantje lahko vadili v skokih tudi poleti. Brez teh skakalnic ne bomo mogli kaj velikega doseči, zakaj izbira tekmovalcev je pri nas relativno majhna.«
»Za enkrat bi bile potrebne vsaj tri slamnate skakalnice: na Jesenicah, v Mojstrani in v Ratečah. Zlasti na Jesenicah, kjer bi ne bilo težko organizirati do sto skakalnih naraščajnikov. Izgledi za napredek naših mladih skakalcev — mislim na generacijo, ki je deloma še v ljudski šoli — so tako ugodni, da bi se izplačalo vložiti v letne skakalnice nekaj kapitala. Ta kapital bi gotovo bogato obrodil,« je zaključil inž. Bloudek.
Ni slučaj, da je šport na Gorenjskem na višini, na katero smo tako ponosni. To je sad stoterih velikih in malih športnih delavcev, ki organizirajo in gradijo iz navdušenja za stvar.
(Ta članek je napisal g. dr. Ulaga v belgrajski reviji »Biblioteka za fizičku kulturu« in ga je dal tudi našemu listu na razpolago.)
Gradi za madrace
platno za rjuhe in kapne, zastore, pregrinjala, preproge, tekače, klotaste in svilene odeje, izgotovljeno posteljno in osebno perilo, perje, puh, žimo, morsko travo itd dobite v največji izbiri in najceneje v specijalni trgovini f. I. GORliAR, Ljubljana LASTNIŠTVO »SLOVENCA«. Sv. ^ra	80	Prepričajte se!
OBČUTEK SVEŽOSTI OB PREBUJENJU
Ali je ugoden občutek, kadar so prebudimo zjutraj s čudovito odpočitimi in medlimi udi! Že nekoliko kapljic kolinske vode »Soir de Pariš« Vas osveži, pokrepi in ponovno oživi. Ta čudovita tekočina Je dvojno parfumirana z vonjem znamenitega parfema »Soir de Paris» od Bourjois-a, ki ga Vi tako ljubite.
BOURJOIS
★ Soir de Pariš it
Izredni občni zbor
zadruge
«1
,f Jugoslovanska knjigarna1
v Ljubljani, r. z. z o. z.
bo v torek, dne 21. junija 1938, ob pol pottB popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne
z dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva. . 2. Poročilo načelstva o bilanci z dnem 31. mar« ca 1938 z ozirom na pretvoritev zadruge ff
»Družbo z o. z.«
3.	Poročilo nadzorstva o tej bilanci.
4.	Sklepanje o bilanci.
5.	Ugotovitev članov, ki bodo udeleženi pri • >Družbi z o, z.«
. 6. Sklepanje o pretvoritvi zadruge z ozirom n^ ,lt|!&© S,,118, novega zakona o gospodarski^ zadrugah.
7.	Sklepanje na skupnem obč. zboru z občnim zborom z »Jugoslovansko knjigarno« v Ljub* ljani, r. z. z o. z., o navedeni pretvoritvi tet odobritev družabne pogodbe te »Družbe t
o. z.<
8.	Slučajnosti.
Poziv flnnom zadruge ? Jugoslovanska
knjigarna«!
Člani se pozivajo, da se izjavijo najkasneje na občnem zboru, ki se bo, vršil ob pol p^tih, dne 21. jun. 1938, ali se žele udeležiti »Družbe z o .ZA. z delom zadrugine imovine, ki bi odpadel na njihove zadružne deleže.	Načelstvo.
Programi Radio Ljubljana t
Sobota, 11. junija: 12 Ploščo svirajo kar snmfl,
nekaj zate, nekaj zame. — 12.-15 Poročila. — 13 Napo-vodi. —> 13.20 Plošče svirajo kar name, nekaj zate, nekaj zame. — 14 Napovedi. — 18 Za delopust (igra Radijski orkester). — 18.40 Pogovori n posluSalei. — 10 Nacionalna nra. — 19.,") 11 Pregled sporeda. — 211 Zunanja politika (g. urednik dr Alojzij Kuhar). — 20.30 Joža V.oinbergar: S. O. S. (.laka Šmodlaka v konkurzu — vesela zvočna igra — izvajajo člani radijsko igr. dru« ž,mo, vodi inž. Ivan Pengov. — 22 Napovedi, poročila« 22.15 Za dober konee.
Drugi programi t
i Sobota, 11. junija: Itolgrad: 20 Zabavon program, 22.15 Havajski kvartet — 22.45 Harmonika'. — 23 Mandolino. — 23.3(1 Plesna glasba. — Zagreli: 20 Opora. —• Varšuva: 20 Sinil, koncert. — 22.25 Zabaven program. Sofija: 20 Violina. — 20.80 Pestra glasba. — 21.40 Zab. program. — BudlmpcSta: 20 Igra. — 21.30 Ork. koneert, 23.10 Jazz. — Trst—MIlan: 21 Melodrama. — ltlm—Ilarlj 17.15 Sopran. — 21 Straussova opereta »Noprava pomlad«. — Dunaj: 10.10 Zabaven prizor »Dunajflau M džungli :. — 20 Wippormai|nova opereta »Igra na jugu«, 22.30 Zabavna glasba. — 24 Orkosler, kvlntot in solisti. Haitiburg: 20.10 Milloekerjeva opereta »Uasparono«. —» Vratlslftvn: 20 VojnSka godba. — IJpsko: 10.10 Avstrlj« ska oddaja. — Kolu: 20 Zabavna in plesna glasba, • i
GLAVNA KOLEHTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A. HEIN IN DRUG
OaJevaS ZAGREB Ilica 15
obvešča neobvezno, da so v III. razredu 36. kola državne razredne loterije 10. t. m. bili izžrebani sledeči dobitki:
502.000 din št. 99250,
12.01KI din št. 23858. 29095, 84590,
8.000 din št. 30748, 47095, 70213,
5.000 din št. 22228, 3960«, 52124, «1119, 78784,
885B0, 8904S, 98803,
2.000 din št. 11025. 12018, 13564, 15)503, 37900, 59058, «170!». 84807, 88594.
Nasleduje žrebanje IV. razreda 30. kola bo dna 7. in 8. iuliia.
MALI OGLASI
V malih oglatih volja vsaka beseda 1 din; ženitovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. - Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. • Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Šiviljo na dom
sprejmem takoj, Kavarna Vesel Miklošičeva e 19
16 letno dekle
ec želi Izučiti za Šiviljo. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 9287	(v)

Bančno kom. zavod - Maribor
Aleksandrova cesta St. <1
kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE
bank ln hranilnlo THEDNOSTNE PAPIRJE 3'/• obveznice, bone ter srečke^ delnice Itd. VALUTE VSEH DR2AV PRODAJA SREČK
državne razr. loterije
•UMI]
Postrežnico
Eprejmiem takoj, Resljeva cesta 4, Ljubljana (b)
Urarskega pomočnika
MilajJ« moč. za stalno delo - sprejme Janko štru-belj Krško	(b)
Hlapec
trejien ln posten, se takoj sprejme. Andrej Kregaj St. Vid 59 nad Ljubljano
Brivski pomočnik
tzvrfrten delavec, dobi ta-kt>j službo. Drexler. Ulica. 10. oktobra. Maribor
Zastopnika
Hetovnega in solidnega -Sprejme takoj tvornica padnlh sokov in bonbonov r Naslov v upravi »Slov.« pod St. 0301	(b)
Moškega
poltenega, neoženjenegai Egovornega ln vojaščine prostega - sprejmem. Ponudbe v npravo »Slov.« pod »31« 3t. 9302 .(b)
I
Automofor
Motorji
I
najnovejši »Triumph« 200 ccm, dvokolesa svetovnih znamk, najnovejši modeli otroških vozičkov, pogrez-ljivl kabinot šivalni stroji pri »Tribuna« F. B. L. — Karlovška cesta 4, na vo-lesejmu v paviljonu J, pri glavnem vhodu.	(t)
Dvonadstropna hiša
trgovska, velika v sredini mesta Celja - ugodno naprodaj. Ponudbe v upr. »Slovenca« v Celju pod št. 700	(p)
Stavbne parcele
na Viču. krasna loga^ mir In sonce^ 10 min, od tramvaja - prodam. Naslov v vseli poslovalnicah »SI,« pod št. 9265	(p)
Kupimo
Hladilnik (trigideur)
brezhiben, rabljen^ bodisi na elektriko ali plin — kupim. Ponudbe s ceno in velikostjo v upravo »SI.« pod št. 9298	(k)
Travnik v Ljubljani
krasno urejen da finega konjskega sena In otave letno preko 30.000—35.000 kilogramov - ugodno prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št 92 64
Smrekove hlode
od 12 do 25 cm debeline in od 2 m dolžine naprej, kupim po najboljši dnevni ceni. - Josip Gumzej Celje	(k)'
Kupimo
vsako množino smrekovih in jelovih hlodov^ franco vagon. Tarna žaga Rog( d z o z Podstenica p Toplice pri Novem mestu.
Izredni občrii zbor
zadruge
II
Jugoslovanska tiskarna"
v Ljubljani, r. z. z o. z.
bo v torek, dne 21. junija 1938, ob pol štirih popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne
z dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo načelstva o bilanci z dnem 31. marca 1938 z ozirom na pretvoritev zadruge v »Družbo z o. z.c
3.	Poročilo nadzorstva o tej bilanci.
4.	Sklepanje o bilanci.
5.	Ugotovitev članov, ki bodo udeleženi pri »Družbi z o. z.«
6.	Sklepanje o pretvoritvi zadruge z ozirom na točko § 118 novega zakona o gospodarskih zadrugah.
7.	Sklepanje na skupnem obč. zboru z občnim zborom z »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani, r. z. z o. z., o navedeni pretvoritvi ter odobritev družabue pogodbe te »Družbe z o. z.«
8.	Slučajnosti.
Poziv llnnom zadruge »Jugoslovanska
tiskarna'):!
'Člani se pozivajo, da se izjavijo najkasneje na občnem zboru, ki se bo vršil ob pol štirih, dne 21. j,up. 1938, ali se žele udeležiti »Družbe z o. z.< z delom zadrugine imovine, ki bi odpadel na njihove zadružne deleže.	N a č e 1 s t v o.
V trpki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi našo ljubljeno soprogo, uilado mamico, hčerko, sestro, snaho in svakinjo, gospo
Minko Grm roj. Vofe
dne 9. junija popoldne, po kratkem trpljenju, prevideno s tolažili sv. vere. — Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 11. junija ob 15.30 jx>p. izjired mrliške veže splošne bolnišnice.
Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 15. junija ob 7 zjutraj V cerkvi sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, dne 10. junija 1938.
Žalujoči: Ivan, soprog; Nuška in Stanka, hčerkici; rodbini Voje in Orni ter ostalo sorodstvo.
Zlato
ln srebro kupim po najvišji ceni.
B. Rangus, Kranj
Istotam sprejmem dobre zlatarje ln vajence
Razno
Tud! Va5a obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS, REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4.6 Pralnica — Svetlolikalnica
■""UBBTfflHBHH
Za vsakogar
najboljši nakup oblelte1 perila Itd. pri Preskert Sv. Petra cesta 14^ Ljubljana.	(1)
Prodam
krasno staro sliko »Ma-dono« za 3200 din. Ogleda se: trgovina G,6tzl( Tyrševa 17	(1)
Letošnji namizni med
Ia., zdravilni^ 10 kg 150 din 30 kg 440 din fran-ko voznina razpošilja G. Drechsler Tuzla	(1)
Svilene srajce moShe Din 36-damske bluze
Din 16-močne svilene nogavice . . . Din 10-mošhe nogavice
močne, moderni vzorci
Din 6 -damshe letne nogavice .... Din 8 —
in razno drugo modno blago prodaja po priznano nizkih cenah
mzorv
Ljubljana. Mikloiiteva c. 30
Trgovci imajo znaten popust. Obiščite nas in prepričajte se o naših nizkih cenah, da boste lahko povečali svoj zaslužek.
Krasno starinsko opravo
in perzijske preprogo, zelo ugodno prodam. Ogled v razstavni dvorani tvrdke Mathian od 8 do 12 in od 3 do 7, Tyrševa d. 12 (dvorišče). Naprodaj tudi razne starinske vaze, slike ure svetilke kine-ški krožniki itd. ' Ogled pri tvrdki Eberle, juve lir> Mestni trg 17^ Ljubljana.	(1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj
po neverjetno nizkih cenah
Nova trgovina
Ljubljana - Tvrieva cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze)
V i M
/ f
sil
Sonce Je Iz dneva v dan sllnejSe!
CREME
V
1
Zato se zahteva vsak dan več od Vaše kože. Mislite pravočasno na nujno potrebno nego kože z NIVEO! - Samo NiVEA vsebuje Eucerit. -NTVEA krepča kožo in dela tudi Vašo kožo odpornejšo proti vedno močnejšim žarkom in ji da svež videz.
otroški vozički
ZAGREB, Mesnička ul. 7/II. na dvorišču
Najnovejši do sedaj še nevl-denl modeli za 1938 v spe-cljalnl ln največji trgovini otroSkih vozičkov. Prodaja za gotovino ln na odplačilo. Cenik s slikami brezplačno. Izroiite oglas zaradi naslova.
Zanimalo Vas bo,
da ima tvrdka
„Pri Škofu"
na zalogi vse vrste
SVILE
kot crep de chine, crep marocaine itd. v najnovejših modnih vzorcih.
Cene
zelo ugodnel
Parketni odpadki
in odpadki od žage, popolnoma suhi — so najcenejše kurivo. — Ivan šlška) tovarna parketov^ Metelkova 4. telefon 22-44
Vino
10 lil in 30 hI sadjevca, dobro blago - naprodaj v Svečlnl. Vprašati v gostilni Anica Hauptman, Svečina	(1)
Širite »Slovenca«!
Turbina Francis
stoječa, skoraj novaf za 600 1/sek. vode in 2—3 m padca — naprodaj. Sedaj še v obratu. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9263	(1)
Žaga
kompletna venecljanka, T. eno aH več kllnam^ v zelo dobrem stanjut zaradi opustitve ugodno naprodaj. Naslov v upravi »SI.« pod št. 9262	(1)
Weekend leseno hišico
v Nadgorlci pri Crnuiah, poceni prodam. Informacije telefon 20-37 (p)!
Na Kurešček
vozi avtobus v nedelj® ob pol 7 zjutraj izpred Mestnega doma. - Prijava telefon 36-98
+ Potrtega srca javljamo, da je po kralki bolezni, ptevi-dena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala naša ljubljena žena, mama, sestra in teta, gospa
Marija Kožuh roj. Schweiser
upokojenka tobačne tovarne
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 12. junija ob 2 popoldne izpred hiše žalosti, Hranilniška cesta 11. Priporočamo jo v molitev 1
Žalujoče rodbine: Kožuh, Plestenjak, Schweiger, Bohar, Krmee.
+ Nad vse žalostnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi našega preljubega soproga, predobrega očeta, brata, gospoda
Martina Lovšeta
orožniškega narednika v pokoja
ki je danes, dne 10. junija, po dolgi in mučni bolezni, v starosti 59 let, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb preblagega pokojnika bo v nedeljo, dne 12. junija ob pčl 5 na mestnem pokopališču na Pobrežju. — Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 13. junija ob 7 v mestni in stolni cerkvi. Maribor, Ljubljana, Cleveland, dne 10. junija 1938.
Marija, žena; Malči, Potda, hčerki; Zdenko, bogoslovec, sin; Anton, brat; Ana, sestra — in ostali sorodniki.
Bugo Wast:	68
Zlato večnega Juda
r-Ubogi moj oče!« je vzkliknilo dekle zasmeh-<Jjvo.
»Ptet! Nikar se ne ubijaj zaradi njega. Tvoj oče... Kako že pravile dekleta, kadar govorite jned sabo j>o domače?«
»Kavelj?«
»Da. Kavelj. Oče je videl, da se bliža razvrednotenje zlata in je naskrivaj prodal Rheingoldu vse zlato, kar ga je imel. Nekaj je izgubil, deset, včasih petnajst odstotkov. Onemogočil se je v Ka-halu in izgubil tam ve9 ugled. Toda ne bo umrl od uboštva. Rheingoldi pa, ti res že čutijo, kako jasto marjetice na njihovih krstah.«
»Siromaki!«
»Vladali so 150 let. Trideset milijonov vojakov je umrlo nn bojiščih, da eo njihovi posli uspevali. Zdaj pa prihaja nanje vrsta, da umro.«
»To sovraštvo ni krščansko.«
»(Kaj jih jaz sovražim! Ne sovražim nikogar. Nisem pa mislil nanje, ko sem pomagal Juliu Ra-mu. Mislil sem «11110, da bi rešil domovino, ki so jo napol j>ožrli judovski finančniki.«
»In on, Mauricio Kohen vam je dosti f>oma-gal pri tej zadevi z umetnini zlatom?«
»Kako bi mogel služiti človek, ki je iz rodu Aaranovega?«
»Da bj se maščeval nad Rheingoldi in ker ni Biislil, da bo njihov propad propad Izraela.«
»To si slišala od svojega mrtvaškega prijatelja Elia Silbersteina.«
' »Vidini, da ste zelo poučeni o skrivnostih Velikega Kahola. Vam je to zaupal Mauricio Kohen? Če sinagoga izve za to, ga bodo udarili e heremom in vas...«
»S tem, da bodo v sinagogi prodali moje imetje, kakor je to naredil tvoj ded proti mojemu
očetu? Nič se ne bojim. Moč sinagoge je izginila. "Včasih je lahko kupila s tridesetimi srebrniki toliko reči, življenje Kristusovo, vest sodnikov, uvodnike j>o dnevnikih, ugled oblastnika in izzvala vojno ter preganjala mir.«
»In mislite, Fernando, da zdaj ni mogoče kupiti prav tistih reči, življenja, vesti, prepričanja, sramote in celo krvi vojakov?«
»Da Toda zdaj je treba plačati več. Tvoji prijatelji pa se bodo dobro premislili, preden bodo začeli zapravljati. Boljši posel bo zanje, da puste, naj ljudje žive v miru in v malo večjem spoštovanju.«
Adalid je ta trenutek odkril nekaj, kar ee mu Je zdelo čisto novo. Martine oči niso bile ne krute, ne mačje, marveč sladke in globoke ter očitno žalostne.
»Toda, saj nisi prišla, da mi boš govorila o Rheingoldih.«
Marta je molčala in se izgubila v daljne misli. Pri tem delu je njena postava dobivala novo ljubkost.
»Ponosen eem nate, a sram me je mojega mesta,« ji je dejal in jo gledal z zanimanjem.
»Zakaj?« '
»Ali ni morda v Buenos Airesu fanla, ki bi te osvojil?«
»Ne govriva o meni, ne buenosaireskih fantih. Jaz sem .. Ne vem, kaj! Oni so zatrdno postopači in lahkomiselni in neumni. Tri, štiri ure so v družbi 7. mano, pa nem samo enkrat nekoga od njih kaznovala. S tem hočem povedati, kako sem potrpežljiva. Plešejo, pijejo, klepetajo. Prazne marnje, navodila za coetaile, moda, avtomobilske znamke, dnevi dirk, včasih za dvajset novcev filozofije, govoričenje! Prazna slama. Zaljubljeni so in se ne trudijo, dn bi mi to povedali. Ne vedo, da je taka beseda, čeprav se zdi neumestna... nimam izraza... pomagajte mi, Fernando.«
»Globoka? ... Razburljiva?«
»Dosti več! Nenadna in dobro merjena beseda je kakor strel iz dvocevke. Ena krogla za-
dene v prsi. Malo žensk se ji more upirati. Toda ljudje rajši svojo ljubezen kažejo, preden jo povedo. In dajejo nam čas za premišljanje...«
»Tega ne boš trdila za Mauricia Koliena, ki je sprožil vate dva strela, ne da bi ti bil povedal.«
»Kdo vam je to pravil?«
»Ti sama.«
»Res je. Zato pa vam pravim, da ni lahko slišati te besede, če...«
»Vesel sem, da nisem tvojih let, zakaj zatrdno bi jaz sprožil obe cevi iz svoje puške ... Po-glejva, kaj bi naredila iz ubogega Mauricia?«
»Moj ubogi Mauricio!« je odvrnila ujedljivo. »Vprav sem hotela vprašati vas, kje je moj ubogi Mauricio? Ali ste ga sežgali v pečeh Julia Rama?«
»Kako naj bi jaz vedel. Kako moreš ti misliti, da sva ee Kohen in jaz združila, da bi se ukori-stila z umetnini zlatom. Nisem tako neumen. Čermi bi delil dobiček, ki ga lahko ohranim sam? Vsekakor ti pa f>ovem zato, da 1k>š povedala svojim prijateljem: peči Julia Rama so že dva meseca ugasnjene.«
»Zakaj?«
»Ker z ozirom na sedanjo ceno zlata ni več vredno, da bi ga še izdeloval. Toliko, kar ga je na svetu danes, ga je dovolj in preveč za vse, kar ga potrebuje industrija. Če bi ee pa zaradi česarkoli spet dvignila njegova cena. ga bomo spet začeli izdelovati. A saj nisi prišla, da bi poslušala te reči. Dekle, kar odkrito govori.«
»Res je. Nisem prišla zato. Prišla sem, ker se mi je nekaj sanjalo, toda ni vredno, da bi pravila. Saj ete mi dejali, da ne veste, kje je Mauricio.«
»Sanjalo se ti je, da jaz vem? In zanima to tebe ali Kaluil?«
»Kahal, mene ne.«
^■Mislil sem si že, da je Ia obisk za sinagogo. Čutim na sebi oči tvojega očeta in vseh teh go-sjjodov. S kakim užitkom bi nii potegnili možgane iz glave, da bi odkrili moje načrte!«
Marta je zardela.
»Oprosti!«
»Oproščam ti in te razumem. Telbe vsekakor bolj zanima, da bi izvedela, kje je Mauricio, kajne?«
»In sanjala sem...« je nadaljevala, kakor da ni slišala vprašanja.
»Sanje ne [Domenijo nič! Tudi jaz eem sanjal, ali nekaj drugega. Ali naj ti jx>vem?«
»Povejte mi vse, kar mislite o meni?«
»Sanjal eem, da ljubiš Mauricia Kohena.«
»Že vidim I Sanje ne pomenijo nič! Vi, ki veste toliko judovskih storij, očitno ne veste za krščansko storijo o Ramovi hčeri... Ali ee vam zdi, da je Marta Blumenova ženska, ki bi se zaljubila v človeka, ki jo zaničuje?«
»Sanjal sem tudi, da te on ljubi...
»Ne verujem več v nič drugega kakor v glasove Svetega pisma. «
»Oni človek ti je prizadel veliko škodo, ko te je jiotegnil v sinagogo. Če se bo ta človek nekega dne spreobrnil h katoliški veri, po kateri je bil krščen, kaj boš storila ti?«
Marta je sedela nepremično in je bila bolj bleda kakor emrt. Srce ji je utripalo s tako silo, da je v premolku med govorjenjem bilo slišati njegove udarce
>Ne, ne! Moje srce ne odgovarja njegovemu. Mislite, da se bom pokatoličanila zato, da ga nd izgubim? Ista ljubezen ne more biti vzrok za dva! odpada!«
»Ne da se ti poslušati me. Drugič ti bom f>o^ vedal, kaj mislim o tebi.«
»Prišla eem, da vas bom jioslušala. Govorilo mi! Sita eem j>os!ušati sama sebe. Včasih se mi je zdelo, da sem sama, če sem se zaprla v svojo sobo, in sem se pomirila. Zdaj pa je soba polna prikazni. Moja duša je kakor gosta noč. ki jo križajo bliski. Če ne bi udarjalo vanjo nič luči, bi manj čutila svojo temo. Govorite mi, prosim vasi Tako sem obupana!«
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel CeS
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Ceniii