Št. 155 (16.192) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiska' *r- dob' v Govcu pri Gore™ ' p- tembra 1944 do 1 .~j s\ /e- nija' pod Voh' v •'v " v i v osvobr' '; Nf eV ./ — — — Tel. 040 ČETRTEK, 2. JULIJA 1998 Im S sedmega pomola Sergu Premru Sedmi pomol, najpomembnejši del tržaškega Pristanišča, je od včeraj v mkah »tujcev«, in to kakš-nih tujcev: sposobnih, uspešnih, ki niso vezani na uobeno tukajšnjo interesno skupino. Se do nedavnega bi bilo kaj takega povsem nepojmljivo, uprli bi se vsi ti-sti> ko so desetletja branib svoje ustaljene privilegije, m takih ni bilo malo. To so pili odločujoči gospodarski io pohticni krogi, v katerih so se prepletati framazonst-v° in iredentizem, reakcio-Uarna politika in pomanjkanje podjetniške volje in nenazadnje tudi sposobnosti. Vendar so biti nasprat-jpki tudi v drugih krogih, ki so uživati prav tako neupravičene privilegije. Da se ne bi skrival za prstom, naj povem odkrito, da ne mislim samo na škandalozno Preplačane in prav tako nesposobne bojarje družb z državno soudeležbo, am-pak tudi na številne prista-mscnike, Id so uživali neu-pravicene in škandalozne Ugodnosti pod zaščitnim krilom sindikatov. To sodi v preteklost, tako kot nekoC politično Uspešni zagovorniki teh Privilegijev, za katere smo vsi plačevali ogromen neposredni in posredni da-Vek: dolga desetletja smo namreč vzdrževati neplod-ne in nenasitne dejavnosti, ubenem pa smo izgubljati Priložnosti za uveljavljanje 8°spodarstva, za razvoj zaposlitve, za posodabljanje družbe. Vse tri pomanjkljivosti smo iz vrste zgodovinskih razlogov še posebej občutili prav V Trstu, kjer 80 nas se posebej obubožati 01 potisnili v kot zaostalosti. In zato pomeni vCe-rajsnja predaja sedmega Pomola veliko vec kot sa-nio privatizacijo sicer pomembnega dela prista-mskih dejavnosti. Evropa, ^upiranje, mednarodno so-'■‘lovanje, ki prinaša tudi konkurenco, globali-ki jo neizprosna in eizbezna: to so največkrat ^U10 visoko doneče, a od-atjene ce že ne prazne be-l R. Od včeraj pa je nekaj ®8a zelo otipljivo na sed-®m pomolu tržaškega Pristanišča, od koder na-mavajo Nizozemci spre-b 'z?iv svetovne konku-j®nce s svojo izvrstno de-^ Vr|o organizacijo, katere D^euine segajo v resnost , bist antske etike o druž-*m odgovornosti. v . uvi bgovinski in proiz-dnk n' bukovi so nadvse Uulosli, tudi ker so jim tole • novi miselni kaV^’ smo jih v Trstu še 0 Potrebni: od včeraj muo nekaj možnosti vec. KOSOVO / OSVOBODILNA ARMADA KOSOVA PREBILA OBROČ PRI BELACEVCU Gverilsko vojskovanje izničuje očitno srbsko vojaško premoč Vsak čas naj bi se začela »deblokada« Kijeva - Nemoč svetovne diplomacije PRIŠTINA - Osvobodilna armada Kosova (UCK) je pri premogovniku BelaCevac prebila srbski obroC in se pregrupirala na območju Drežnice. Priča smo torej klasičnemu gverilskemu vojskovanju, pri katerem se UCK ne more uspešno postaviti po robu frontalnim srbskim ofenzivam, a se jim uspešno umika in udari drugje. Položaj se torej spreminja iz ure v uro. Vsak čas naj bi se zaCela »deblokada« Kijeva, ki jo obkoljujejo pripadniki UCK. To pa bržkone ne bo spremenilo položaja, saj se bodo uporniki takoj pojavili kje drugje. Jugoslovanska vojska je kot kaže aktivno posegla v spopade tako pri zavzetju BelaCevca, kot v okolici Fantine (na sliki AP), Dečanov in Djako-vice. Prav tako se trudi, da bi zavarovala cesto med Prištino in Prizrenom. V tako spreminjajočem se položaju zveza Nato Čaka na sklepe kontaktne skupine, ki se bo 8. julija sestala v Bonnu. Diplomacija je že sestavila naCrt v osmih točkah, ki pa bo težko uresničljiv, ker zahteva po premirju predpostavlja, da bi se morali pogajati tudi z Osvobodilno armado Kosova, kar pa je za Rusijo in tudi za nekatere evropske države nesprejemljivo. Kontaktna skupina nasprotuje neodvisnemu Kosovu in se zavzema za najširšo kosovsko avtonomijo, a brez pogajanj in privoljenja vseh sprtih to ni uresničljivo, tako da se že širijo govorice, da Miloševič namerava razkosati Kosovo. Na 12. strani TRST / SLOVESNA PREDAJA KONTEJNERSKEGA PROMETA Nizozemci na VII. pomolu TRST - Nizozemski kolos ETC je včeraj prevzel upravljanje sedmega pomola tržaškega pristanišča z namenom, da potroji kontejnerski promet. Dosedanji upravitelj, Tržaška pristaniška oblast, je predal kontejnerski promet novoustanovljeni tržaški podružnici ECT med slovesnostjo, na kateri so vkrcali zadnji zabojnik javne pristaniške uprave in izkrcali prvega v režiji ECT (na sliki, v ospredju odgovorni pri tržaškem ECT Bestenbmer, predsednik ECT den Dulk in predsednik pristaniške oblasti Lacalamita). Nizozemci bodo upravljali pomol 30 let, predvidenih je 130 milijard lir investicij. Privatizaciji je nasprotovala tržaška desnica, katere predstavnikov demonstrativno ni bilo na včerajšnji slovesnosti. Na 4. strani Na Češkem podpis Listine državljanov PRAGA - V mestecu Cešky Krumlov bodo danes krajevni Zupan ter Zupana Kopra in Ogleja podpisali »Listino državljanovih pravic«, ki je neke vrste programski manifest za spodbujanje in izvajanje kulture dialoga in sožitja v srednjeevropskem prostoru. Vest o podpisu je sporočila gledališka ustanova Furlanije-Julijske krajine s sedežem v Vidmu, prireditev pa sodi v okvir prve izvedbe kulturne pobude, ki so ji dali naslov »Evropska prenova«. Pobudnik te kulturne prireditve je deželna gledališka ustanova, njen glavni pokrovitelj pa je videmska pokrajinska uprava. Akcijo je podprla tudi organizacija OZN za kulturo in znanost Unesco. Novo znanstveno sodelovanje LJUBLJANA - V Ljubljani sta slovenski minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in direktor Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru Miguel Angel Virasoro včeraj podpisala nov memorandum o sodelovanju na znanstvenem področju. Memorandum omogoča uresničevanje skupnega znanstvenega programa, ki dopolnjuje in nadgrajuje redni program sodelovanja, v katerega se Slovenija vključuje kot Članica Organizacije združenih narodov. Na 4i stranj Stranke analizirajo volilne izide GORICA - Po goriških občinskih volitvah se zmagovita in poražena koalicija pripravljata na izvajanje vlog, ki so jima ju dodelili volilci. Zupan Valenti ima v teh dneh največ preglavic s sestavo odbora. Pričakovati je precej sprememb, tako zaradi večje učinkovitosti kot zaradi novih ravnotežij med strankami koalicije. V levi sredini se začenja avtokritična analiza vzrokov za slab volilni izid. Levi demokrati ugotavljajo, da je treba priznati poraz in poglobljeno oceniti vz- ,ok° Na 11. strani ITALIJA / POLITIKA Koalicija Oljke in SKR obnavljata sporazum RIM - Politično preverjanje v vladni koaliciji se počasi izteka in vse kaže, da bo prišlo do obnovitve dogovora med Oljko in komunisti. V to je prepričan voditelj Levih demokratov Massimo Dilema, ki je na včerajšnji seji strankinega vodstva kolikor toliko pozitivno ocenil programski in politični dokument Stranke komunistične prenove. Razvoj dogajanj pa bo odvisen tudi od dogajanj znotraj SKP, kjer še ni prišlo do raz-Ciščenja med tajnikom Faustom Bertinottijem in predsednikom Ar-mandom Cossutta. Slednji je, kot znano, zagovornik novega programskega sporazuma z Oljko, medtem ko je tajnik nekoliko previdnejši. Preverjanja v večini seveda zelo pozorno spremlja tudi opozicija, kjer ima še naprej glavno besedo bivši predsednik republike Francesco Cossiga. Vodja UDR je včeraj zopet pozval Silvia Berlusconija, naj se enkrat za vselej odreče zavezništvu z Gian-francom Finijem, s katerim bo v bodočnosti -je dejal - mogoče le sklepati občasna volilna zavezništva in nie vec. Na 2.strani SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V FRANCIJI Igralci prosti, policisti zelo zaposleni Neredi v Franciji in Argentini po tekmi med Anglijo in Argentino Na svetovnem nogometnem prvenstvu je bil vCeraj prost dan, polne roke dela pa so v noCi od torka na sredo imeli policisti pri zatiranju nasilnežev, ki so razsajali v St. Etiennu po tekmi med Anglijo in Argentino. Veliko težav so imele sile javnega reda tudi v Argentini, kjer se je praznovanje ob uvrstitvi moštva v četrtino finala kmalu sprevrglo v nerede s štirimi človeškimi žrtvami. V italijanske taboru se medtem pripravljajo na jutrišnji dvoboj s Francozi. Na 8. in 9. strani 2 Četrtek, 2. julija 1998 ITALIJA, GOSPODARSTVO POLITIKA / PREVERJANJE V VLADNI VEČINI ■zgledi za premostitev razhajanj z Berlinollijem Vodja LD Massimo D'Alema zmeren optimist RIM - Politično preverjanje v vladni koaliciji se poCasi izteka in vse kaže, da bo prišlo do obnovitve programskega dogovora med Oljko in komunisti. V to je prepričan voditelj Levih demokratov Massimo D’Alema (na sliki) , ki je na včerajšnji seji strankinega vodstva kolikor toliko pozitivno ocenil programski in politični dokument Stranke komunistične prenove. Razvoj dogajanj pa bo odvisen tudi od dogajanj znotraj SKP, kjer še ni prišlo do dokončnega razčiščenja med tajnikom Faustom Bertinottijem in predsednikom Armandom Cossutta. Slednji je, kot znano, velik zagovornik novega sporazuma z Oljko. Ce se bo preveranje pozitivno izteklo, bo premier Romano Prodi v prihodnjih dneh (vsekakor pred poletnimi počitnicami) v parlamentu naznanil, da se za vlado pričenja drugo program- sko obdobje. Zanj se močno zavzemajo tudi sindikalne organizacije, ki glasno očitajo Prodiju in njegovim, da so doslej premalo naredili za zajezitev brezposelnosti in za ustvarjanje novih delovnih mest, posebno na jugu države. Preverjanja v večini seveda zelo pozorno spremlja tudi opozicija, kjer ima še naprej glavno besedo bivši predsednik republike Francesco Cossiga. Vodja UDR je včeraj zopet pozval Silvia Berlusconija, naj se enkrat za vselej odreče zavezništvu z Gianfrancom Finijem, s katerim bo v bodočnosti mogoče sklepati le občasna volilna zavezništva. Ta Cossigov poziv liderju »Forza Italia« je voditelj Nacionalnega zavezništva ocenil kot žalitev, dejal pa je, da desna sredina ne more premagati levice brez glasov NZ. Berlusconi pa za sedaj ni želel komentirati poziva bivšega državnega poglavarja. MILAN / UGRABITEV ALESSANDRE SGARELLA Nov apel svojcev k tiskovnemu molku Protimafijski provdnik Vigna meni, da se za ugrabitvijo skriva kalabrijska 'ndrangheta MILAN - Svojci Ales-sandre Sgarella, ki je že mesece v rokah ugrabiteljev, so včeraj naslovili nov apel k tiskovnemu molku, češ da je sedanji trenutek »zelo delikaten« in da se je treba izogniti nevarnosti, da bi ugrabljenko izpostavljali novim tveganjem. K zelo kratkemu tiskovnemu sporočilu je mož Pietro Sgarella dodal samo nekaj besed, in sicer, »da je žoga na njihovi polovici igrišča«. Očitno je v mislih imel ugrabitelje. Včeraj sej oglasila tudi Domenica Curro, žena Giuseppa Angheloneja, ki so jo v okviru preiskave o ugrabitvi Sgarellove aretirali skupaj z možem. Sedaj je v hišnem priporu. Po njenem mnenju Anghelone ni prostovoljno prebral apela za osvoboditev Sgarellove, k temu naj bi ga prisilili: »Moj mož ni imel potrebe, da kaj takega počne, saj ni ekshibicionist, navsezadnje je x tudi nedolžen.« O Lum-baciovih je menila, da so pošteni ljudje. Za osvoboditev ugrabljenke se je zavzela tudi Carmelina Russo, žena nekega drugega aretiranca, Domenica. Prepričana je tudi, da je Domenico nedolžen, »nikoli ne bi naredil take oslarije«. Po mnenju državnega protimafijskega pravd-nika Pierluigija Vigne naj bi se za ugrabitvijo skrivala kalabrijska »'ndrangheta«, ki je pred časom ugrabitve sicer opustila: »Verjetno«, je pojasnil Vigna, »je zara- di izpada nekaterih prihodkov, na primer na tržišču z mamili, svojo kriminalno dejavnost popestrila, potrjena pa je bila tudi družinska struktura, ki označuje skupine 'ndranghete.« Vigno so opozorili, da so milanski preiskovalci drugačnega mnenja, ugrabitev naj bi organizirala skupina izprijencev, ki niso neposredno povezani z 'ndrangheto: »Milanski kolegi imajo boljše podatke,« je odvrnil Vigana, »venadr se mi zdi, da kontrola teritorija izhaja iz ugotovitve, da Sgarellova kljub aretacijam ni bila še osvobojena. Zdi se mi, da ima tisti, ki več mesecev zmore upravljati ugrabitev, kot v tem primeru, za sabo teritorij.« NOVICE Od včeraj v veljavi obdavčenje zaslužkov na borzi RIM - Včeraj je začela veljati reforma obdavčenja borznih zaslužkov, tim. Capital gains, a je prišlo nemudoma tudi do tehničnega moratorija. Nov režim obdavčenja finančnih rent (v višini 12, 5 odstotka) sicer že velja, vendar je zaradi težav, ki jih to povzroča borznim posrednikom, prišlo do zamika rokov plačila, ki ga je vlada sprejela že pred mesecem, a je bilo prav včeraj objavljeno v uradnem listu. Moratorij ne spreminja reformnih določil in nima konkretnih posledic za investorje (za katere je prvi plačilni rok oktobra), pač pa dopušča posrednikom - bankam in posredniškim družbam) več časa za ureditev mehanizmov plačevanja nove davčne obveznosti. Vlada govori o ugodnih signalih s trga dela RIM - Iz palače Chigi so včeraj sporočih, da trg dela kaže znake oživljanja, čeprav je stopnja brezposelnosti zadnji kazalec, ki začuti blagodejen učinek gospodarskega zagona. Zato je treba zadnje Istatove podatke (za april) o delovni sili brati drugače, kot jih je interpretiral tisk, piše v vladini noti, kajti upoštevati je treba, da se prej kot raven brezposelnosti izboljša položaj na področju socialnih blažil-cev, podaljša se individualni delovni čas, regulari-zirajo zasilne delovne situacije itd. Sele nazadnje pride do pravega najemanja nove delovne sile, kar se potem pozna pri stopnji brezposelnosti. Obseg prodaje na drobno aprila zrasel za 2,4 odstotka RIM - Po Istatovih podatkih se je obseg prodaje na drobno aprila povečal za 2,4%, vendar je bil porast kot navadno veliko večji v veliki distribuciji (+5, 3%) kot v malih trgovskih obratih (+1, 9%). Po vrsti blaga so največjo rast prodaje zabeležili na področju elektronike (radio, TV, registratorji) in računalništva s 3, 7% oziroma 3,4%, na drugem mestu pašo 3, 2% obutveno-usnjarskiizdelki. 1. JULIJ 1998 v LIRAH 5 valuta nakupni prodajni 5 ameriški dolar 1765,00 1791,00 00 N nemška marka 977,00 993,00 2 <0 funt Sterling 2939,00 2994,00 d švicarski frank 1156,00 1181,00 N h belgijski frank 46,73 48,73 < ffl V) O) CC -I , francoski frank 288,00 298,00 DC danska krona 253,00 263,00 * norveška krona 227,00 237,00 U h švedska krona 217,00 227,00 as T3 kanadski dolar 1195,00 1235,00 tsi <0 portugalski eskudo 9,11 10,00 =3 N nizozemski gulden 858,00 883,00 DC avstrjski šiling 137,80 142,15 O španska pezeta 11,09 12,19 < J grška drahma 5,53 6,33 INI irv irski Sterling 2440,00 2520,00 japonski jen 12,43 13,33 1 avstralski dolar 1.059,00 1.129,00 madžarski florint 7,00 8,50 Pl fr hrvaška kuna 255,00 275,00 UK« slovenski tolar 10,25 10,50 - FINANCA / VČERAJ FORMALIZACIJA OPERACIJE IMIGRACIJA / NI PREMORA Dmžba General kipita italijansko banko v Teinu Zanjo bo švicarski grupi Sbs-Ubs odštelo 2.240 milijard lir - Utrjevanje grupe v globalni kompeticiji TRST - Zavarovalna družba Assi-curazioni Generali je včeraj formalizirala nakup švicarske italijanske banke Banca Svizzera Italiana (BSI), za kar je dosedanjemu lastniku, grupi SBS-UBS, odštela 1, 92 milijarde švicarskih frankov ali približno 2.240 milijard lir. Skupaj z BSI je Generali prevzela tudi milansko Boss Lamb, informastsko družbo švicarske grupe. Kot so sporočili s tržaškega sedeža družbe krilatega leva, sodi poteza v okvir strategije krepitve udeležbe Generali na področju upravljanja prihrankov, nakup BSI pa omogoča pomembno sinergijo med različnimi operativnimi vejami družbe, kar povečuje njeno vlogo globalnega operaterja na področju finančnih in skrbstvenih storitev. Uresničila se je torej nova poteza ekspanzije tržaškega zavarovalnega velikana, potem ko je odkupil večinski kapitalski delež tretje nemške AMB, francoskih zavarovalnih družb GPA-Vie, GPA-Iard in Proxima, grupe Prime v Italiji, grupe Migdal v Izraelu in po ustanovitvi Bance Generali skupaj s tržaško CRTiieste Banca. Zadnja poteza s švicarsko banko pa še ne pomeni konca ekspanzije, ki se bi lahko kmalu nadaljevala z operacijami v Veliki Britaniji in Južni Ameriki. Po tem, kar je bilo mogoče razumeti iz poročila predsednika Antoina Bemheima na nedavni letni skupščini Generali, je po okrepitvi na Stari celini zdaj treba misliti na odpravo nekaterih šibkosti prav na teh območjih, in tudi to je eden od razlogov za nedavno zvišanje kapitalske glavnice za 4.000 milijard lir. Po zaslugi finančnih operacij, ki jih je grupa Generali izvedla v zadnjih mesecih, so se zbrane premije povečale za 50 odstotkov (presegle so 60 tisoč milijrad lir vrednosti), hkrati pa so se odprli novi operativni sektorji, ki so postali strateški, kakršen je prav sektor upravljanja prihrankov. Prva poteza na tem področju je bil leta 1996 odkup družbe Prima od Fiata, zadnja pa spomladanska ustanovitev banke Generali, ki je specializirana za upravljanje finančnih produktov prek telematskih izpostav. Poseg krilatega leva po najstarejši banki v kantonu Ticino je torej dokončno zapečatil novo strategijo, po kateri je v globalni kompeticiji stopilo v prvi plan upravljanje premoženj ter finančnih in skrbstvenih storitev s posebno skrbjo za racionalizacijo stroškov upravljanja. Na jugu Italije so prestregli skoraj 500 ilegalnih priseljencev Poleg Kurdov Albanci in Afričani RIACE, LECCE, LAM-PEDUSA - V zadnjih štiriindvajsetih urah se je pri Riaceju, pri Lecceju in na Lampedusi izkrcalo skoraj 500 ilegalnih priseljencev. Nedaleč od obale pri kalabrijskem Riaceju so varnostne sile prestregle 130 oseb, kasneje pa še preostale, tako da se je tu z neke ladje izkrcalo 184 oseb, od katerih jih je 46 žensk in 72 otrok. Vsi so Kurdi turškega ali iraškega državljanstva. Iz Turčije so odpluli 24. junija, ladja se je ustavila kakih 600 metrov pred kalabrijsko obalo in nato so vse Kurde z gliserji prepeljali na obalo. To je prvič, da so uporabili tak sistem, saj so navadno ladje s Kurdi nasedale ob obali, ali pa so begunce prisilili, da so do obale priplavali. Vsem so takoj nudili prvo pomoč, a kot kaže, so vsi v dobrem zdravstvenem stanju razen štirih oseb, ki so jih sprejeli v bolnišnico. Kot so povedali Kurdi so za prevoz plačali 4.000 mark. Ob apulijski obali severno od Lecceja pa so varnostne sile včeraj prestregle 95 ilegalnih priseljencev, in sicer pri Sa-lentu 9 kosovskih Albancev, 39 Albancev, 18 iraških in pet turških Kurdov, pri kraju Canale Foggia pa 23 Albancev. Na Lampedusi pa se s severnoafriškimi priseljenci ubadajo že vsak dan. Obalna straža je pred Lampeduso prestregla čoln z 89 osebami in pri tem aretirala krmarja. Drugih 71 so zajeli na obali, nadaljnjih štirideset blizu vasi. Vsi so bili iz Tunizije, Maroka, Alžirije in Somalije. Položaj v južni Italiji postaja torej že dramatičen, saj je jasno, da se bodo izkrcanja nadaljevala. 1. JULIJ 1998 v Ul ?AH 1. JULIJ 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1762,00 1792,00 ameriški dolar 1787,720 nemška marka 977,00 995,00 EKU 1950,400 francoski frank 289,00 299,00 nemška marka 985,080 007 ARfl nizozemski gulden 859,00 884,00 francoski frank funt Sterling zVu.OOU 2969,940 belgijski frank 46,90 48,70 nizozemski gulden 873,980 funt Sterling 2916,00 3006,00 belgijski frank 47,765 irski Sterling 2437,00 2532,00 španska pezeta 11,607 danska krona 254,00 264,00 danska krona 258,610 grška drahma 5,70 6,11 irski Sterling 2480,820 kanadski dolar 1195,00 1230,00 grška drahma 5,855 švicarski frank 1158,00 1183,00 portugalski eskudo kanadski dolar 9,625 1218,210 avstrijski šiling 137,90 142,40 japonski jen 12,936 slovenski tolar 10,25 10,55 švicarski frank 1169,970 avstrijski šiling 140,020 norveška krona 232,040 švedska krona 222,620 finska marka 324,130 —3 1. JULIJ 1998 MILANSKI BORZNI TRG INDEKS MIB 30: +2,84 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. Bca dl Roma Bca Fideuram Bca Pop.M I Comparf Comrt Credit Edison Eni Fiat Generali Imi Ina Italgas 24.360 3.482 10.588 14.464 1.637 10.912 9.433 14.529 11.714 8.063 58.690 28.274 5.183 7.376 +2,06 +1,16 +3,93 +1,88 +2,24 +1,78 +1,90 +1,56 +1,21 +2,01 +1,99 +1,22 +1,46 +3,07 La Fondiaria Mediaset Mediobanca Montedison Olivetti Parmalat Pirelli Spa Ras Rolo Saipem San Paolo To TIM Telecom Ita 10.436 11.390 23.088 2.246 2.692 3.704 5.730 23.749 44.094 9.372 26.280 11.139 13.424 +1,97 +2,04 + 1,55 +2,32 +1,85 +2,77 +3,65 +2,01 +1,67 +2,98 +1,54 +2,79 +2,41 O ljubljanska banka Podružnica Milano j GLOSA Vidovdan in »amarcord« o starih časih 28. junija je bil Vidovdan - znamenit v srbski zgodovini zaradi kosovske bitke leta 1389, v svetovni zaradi atentata na nadvojvodo Franca Ferdinanda leta 1914, v jugoslovanski zaradi centralistične ustave, sprejete leta 1921, še bolj pa zaradi bukareštanske resolucije, s katero je bila leta 1948 KPJ izobčena iz informbiroja. S tem dogodkom, ki je točno pred 50 leti napovedal začetek konca monolitnosti socialističnega tabora in s tem tudi sovjetskega imperija, smo se v ponedeljek zveCer soočili na okrogli mizi, organizirani v knjigarni Minerva. Slo je za večer, ki sicer ni prinesel nic novega, kar zadeva naše vedenje o burnih odnosih med Titom in Stalinom, je pa bil vendarle zanimiv predvsem zaradi publike, ki se ga je udeležila. Prvo presenečenje je izviralo iz dejstva, da je bila dvorana kljub istočasni nogometni tekmi in moreči vročini nabito polna. Pri tem seveda ni bilo mogoče spregledati, da je povsem manjkala mlajša generacija, medtem ko so bili prisotni številni starejši ljudje, ki so na lastni koži doživeli travmo informbiroja. Neizbežno je bilo torej, da se je večer sprevrgel v nekakšen »amarcord«, v nostalgična, a tudi s pa-tosom in grenkobo nabito spominjanje na stare Čase in boje. Vstane gospa, ki govori sicer dobro italijanščino, a je očitno slovenskega izvora, in z vehementnim nastopom ponavlja stare slogane iz Vidalijevih Časov. Vstane italijanski Istran, ki je nalašč za to priliko prišel v Trst, in pripoveduje o svoji veri v Sovjetsko zvezo, kjer da se cedita med in mleko, o svoji odločitvi za Stalina, o Golem otoku... Skuša nam posredovati svojo resnico, si med vznesenim govorjenjem stalno popravlja hlaCe, ki mu lezejo navzdol in v svoji betežnosti vzbuja kopico vtisov: od pomilovanja do simpatije zaradi usode malega človeka, ki se je znašel, ne da bi se pravzaprav zavedal, za kaj gre, v kolesju strašnega in uničujočega stroja. Medtem ko poslušam te stare staliniste, ki še niso pripravljeni priznati svoje zmotne odločit- ve in tega tudi ne bodo nikoli storili, si ne morem kaj, da bi se ne spraševal, kaj bi se zgodilo, Ce bi znotraj komunističnega tabora Titova Jugoslavija ne ostala povsem osamljena in Ce bi na njeno stran stopila recimo italijanska KP. Ni mogoCe namreč spregledati dejstva, da je KPJ vnašala v socialistični tabor neko dinamično dialektiko, ki bi bila verjetno zmožna v marsičem preoblikovati teorijo in prakso svetovnega komunizma, Ce bi ne ostala zaprta v mejah majhne in zaostale balkanske države. Poglavitna nesreča jugoslovanskih komunistov Djilasovega, Kidričevega in Kardeljevega kova je bila namreč v tem, da so morali svoj ideološki nemir in ustvarjalnost udejanjiti v okolju, ki ga ni bilo zmožno dojeti in sprejeti, saj ni bilo zrelo za drugo kot za anarhijo ali za batino. Josip Vidmar je v pogovoru s Kocbekom med potovanjem v Moskvo in Leningrad že leta 1946 ugotavljal, da je revolucija v Sovjetski zvezi: »profeta extra patriam«, v prepričanju, da bo šele »pri nas« zaživela v svej svoji polnosti. Pri tem pa se je krepko motil, saj ni razumel, da revolucije v razviti družbi ni mogoCe izvršiti, v nerazviti pa njenih vizij ni mogoCe uresničiti. ČEDAD / OD JUTRI DO NEDELJE Ob razstavi vin vrsta kulturnih dogajanj Otvoritev jutri ob 18. uri - Letos že 64. razstava ČEDAD - Jutri, v soboto in nedeljo bo v Čedadu že 64. razstava vin z zaščitenim poreklom DOC dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. Manifestacija nosi naziv CI VIN TAS in v zadnjih letih vedno bolj presega dimenzije vinske razstave kot take. Gre namreč za splet kulturnih dogajanj, v katerih se kakovostno vino z zaščitenim poreklom izpostavlja kot proizvod, ob katerem gre spoznavati zgodovino in civilizcijo teh krajev. CI VIN TAS je torej usmerjena v širjenje avtentične vinske kulture, kar naj bi prispevalo k zmernejši porabi in možnosti, da se CimveC ljudi navadi razlikovati kakovostno vino od katerekoli Čobodre. S tem je seveda povezana gastronomska kultura, ki ima na tej manifestaciji vidno mesto, tako kot so v ospredju tudi glasbene, umetnostne in folklorne točke. Manifestacija se bo odvijala na veC mestih v centru Čedada, v program pa so se vključili tudi gostinski obrati s priložnostno ponudbo. Otvoritev bo jutri ob 18. uri na trgu sv. Frančiška, pobude pa se bodo odtlej vrstile od jutranjih do poznih večernih ur v nedeljo. Predsednik organizacijskega odbora Stefano Paussa je na predstavitvi poudaril prizadevanja organizatorjev, da se v letošnjo izvedbo vnesejo številne novosti in to je uspelo s -(koROŠKA / 50 LET PO SPORU Avstrijski komunisti so se opravičili koroškim Slovencem Posledice resolucije informbiroja CELOVEC - Pri Persmanu v Podpeci, kjer je Zveza koroških Partizanov uredila muzej NOB na Koroškem, so te dni zabeležili zgodovinski dogodek: pol stoletja Po sporu med Stalinom in Titom oz. tako imenovani kominfor-movski resoluciji, ki je Posredno povzročila tudi razhod med komunistično stranko Avstrije (KPA) in koroškimi Slovenci, se je Sedanji predsednik KPa VValter Baier v imenu zveznega vod-stva opravičil za takratno »zgodovinsko napako« svoje stranke, t o je storil v okviru ®recanja, katerega pobudnik je bila pred kratkim ustanovljena Slovenska sekcija KPA m katerega so se ude-62ili tudi zastopniki Aveze koroških parti-Zanov na Čelu s pred- sednikom Petrom Ku-charjem in Častnim predsednikom Janezom VVutte-Lucem. Predsednik KPA Baier je v svojem govoru dejal, da »iskreno obžaluje storjeno zgodovinsko napako takratnega strankinega vodstva napram koroškim Slovencem«. Ob tem se je tudi distanciral od lojalnosti, kakršno je povojna KPA izkazala Stalinu, saj je zanj stalinizem »v nasprotju s socialističnim humanizmom«. Govornica novoustanovljene Slovenske sekcije KPA Marjeta Einspieler je poudarila, da Baierjevega opravičila ni mogoče videti kot enkratno dejanje, temveč pomeni le prvi korak k novi manjšinski politiki komunistične stranke Avstrije. (J.VV./I.L). MEDIJI / RTV SLOVENIJA Satelitski programi RTV Slovenija od včeraj vidni le s satelitsko kartico Za zamejce je cena kartice dvojna LJUBLJANA - Programi, ki jih Radiotelevizija Slovenija (RTVS) od novembra lani oddaja preko satelita Vroča ptica 3, so od vCeraj dalje zakodirani in je njihov ogled mogoC samo s satelitsko kartico, ki jo je mogoče kupiti pri službi za RTVS naročnine. Kartica za dekodiranje satelitskega signala omogoča imetniku nemoten sprejem 1. in 2. programa slovenske televizije ter poslušanje vseh treh radijskih programov; izjemoma bo 1. TV program v Času od 16.55 do 20.05 še ostal odprt. Odprta bosta tudi 3. program, ki Čaka na morebitno uvedbo prenosov iz državnega zbora, ter 4. program, ki ga ima zaenkrat v najemu poljska televizija, pogajajo pa se z novimi najemniki. Za vsak satelitski digitalni sprejemnik bo možno dobiti le eno kartico, ob njenem prevzemu plačati 3.400 tolarjev za izdelavo in distribucijo, potem pa bodo naročniki glede naročnine razdeljeni v različne kategorije. Gledalci na območju »sivih lis« v Sloveniji, kjer sprejem nacionalnih programov preko prize-meljskih signalov ni možen, bodo plačevali običajno mesečno naročnino. Gledalci, ki bodo ob prizemeljskemu sprejemu želeli še satelitskega, bodo plačevali mesečno uporabnino 1.500 tolarjev. Gledalci z začasnim bivališčem v tujini in zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem bodo plačevali 3000 tolarjev na mesec. Za spodbujanje uporabe satelitskih sprejemov bo RTVS naročnike na območju »sivih lis« za leto dni oprostila plačevanja naročnine, tiste s slabim sprejemom pa za pol leta. Prav tako bo televizija sofinancirala gradnjo kabelskih sistemov, ki bodo posredovali njene programe. (STAJ sodelovanjem mnogih organizacij in ustanov. Pokroviteljstvo in finančni prispevek nudijo deželna, pokrajinska in občinska uprava, zraven pa je kot sponzor tudi Cedajska ljudska banka. Po petkovi otvoritvi bo v šotoru na trgu sv. Frančiška predstavitev združenja »Vabilo na kosilo v Nadiške doline«, s pokušnjo značilnih krajevnih enogastronom-skih dobrot, sledila pa bo vodena degustacija žganih pijač znane destilarne Domeniš. Ob 21.30 bo na trgu pred stolnico nastopil Claudio Quintavalle s svojim orkestrom. Koncert je namenjen športnemu združenju telesno prizadetih. V soboto si bodo v rfSLOVENIJA h Komisija DZo izvajanju resolucije o mcmjšinah LJUBLJANA - Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je na včerajšnji seji nadaljevala obravnavo poročila o ukrepih za izvajanje resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah. Predstavnik urada za Slovence po svetu in v zamejstvu Jure Žmavc je komisiji predstavil delovanje urada na področju izvajanja resolucije, predvsem po finančni plati. Poudaril je, da politična razhajanja znotraj slovenske manjšine na Koroškem ovirajo financiranje, tako da Slovenci na Koroškem že od aprila ne prejemajo finančnih sredstev. Podpredsednik komisije Davorin Terčon (LDS) je poudaril, da so razhajanja za manjšino škodljiva, zato meni, da bi moral urad pritisniti na predstavnike manjšine, da bi ti dosegli dogovor. Glede Slovencev na avstrijskem Štajerskem je Žmavc poudaril, da se spopadajo predvsem s političnimi problemi, Porabski Slovenci pa naj bi letos večino sredstev namenili kulturno-infor-macijskemu centru, ki naj bi bil odprt do pozne jeseni. Komisija o poročilu zaradi nesklepčnosti ni glasovala. (STA) prostorih nekdanjega samostana sv. Frančiška od 10. me naprej sledila pokušanja »VVine-te-sting«, pri katerih bodo sodelovali tudi someljeji združenja AIS. V šotoru bo ob 10.30 razprava o furlanskem oljenem olju, popoldan pa bo namenjen pobudam furlanskega združenja za zaščito dobrih starih gostiln. Ob 21. mi bo ljudski glasbeni veCer s furlanskim duom »Squalizza«, še prej, ob 17. mi pa bo na trgu Foro Giulio Cesare nastop slovaške folklorne skupine »Comenius« iz Bratislave. Ob 21.30 bo na trgu pred stolnico otvoritvena predstava letošnjega »Folkesta« s škotsko skupino »Pres-sgang«. Tudi v nedeljo bodo od destih naprej v nekdanjem samostanu pokušnje vina, v šotoru pa si bodo sledile okrogle mize o vinogradništvu in vinski kulturi, nakar bo praznik ob stoletnici destilarne Domeniš. Ob 22. uri bo koncert jazz glasbe. V nedeljo bo nadalje ves dan prodajni sejem antikvariata, ki bo na trgu Pavla Diakona. V občinskem centru bo vse tri dni odprta skupinska likovna razstava, na trgu Boiani pa bo mogoCe obiskati veC kioskov s turističnimi in kulturnimi informacijami. Med temi gfe še posebej opozoriti na pohudo združenja »Bed and breakfast«, ki bo kot turistično alternativo ponujalo »Skriti zaklad: Nadiške doline.« (D.U.) r SLOVENIJA / DRŽAVNI ZBOR 0M0 o ratifikaciji več meddržavnih sporazumov Tudi o zaščiti Slovencev v Italiji LJUBLJANA - Odbor državnega zbora za mednarodne odnose (OMO) je na včerajšnji seji obravnaval vrsto pobud za razi-fikacijo meddržavnih sproazumov, v okviru točke pobude in vprašanja pa je največ pozornosti veljalo odnosom s sosednjima Italijo in Hrvaško. OMO je imel na dnevnem redu tudi razpravo o sklepu vlade o sodelovanju enote slovenske vojaške policije v mirovni operaciji Joint Forge (Kovačnica miru) v BiH, vendar je razpravo preložil, ker niso bili navzoči najvišji predstavniki obrambnega ministrstva. Ivo Hvalica (SDS) je uvodoma dal pobudo, naj OMO eno od svojih prihodnjih sej posveti odnosom s Hrvaško. Ti so se po njegovem v zadnjih tednih resno zapletli na vrsti pogajalskih točk, odpovedan pa je bil tudi obisk hrvaškega predsednika Franja Tudmana v Sloveniji. Predsednik Kacin je pojasnil, da je OMO o odnosih s Hrvaško govoril na veC prejšnjih sejah, zunanji minister Boris Frlec pa je povedal, da je zunanje ministrstvo pripravilo celovito poročilo o odnosih s Hrvaško, ki ga bodo v parlament poslali takoj, ko ga bo potrdila vlada. Ta poročilo zdaj usklajuje. Glede Tudmanovega obiska je Frlec povedal, da obisk ni bil odpovedan, saj nikoli ni bil uradno napovedan. Obe strani sta se dogovorili, da bo obisk smiseln, ko bo prišlo do napredka v reševanju odprtih vprašanj med državama. Hvalico je zanimalo tudi, kaj je bilo dogovorjeno na nedavnem sestanku mešane slovensko-italijanske gospodarske komisije v Rimu, oziroma ali je bil sklenjen dogovor glede financiranja gradnje avtoceste med Razdrtim in Podnanosom. Minister Frlec je povedal, da poročila o zasedanju komisije še ni prejel. Borut Pahor (ZLSD) pa je zunanjega ministra vprašal, ali se vlada pripravlja na uresničevanje obveznosti, ki izhajajo iz evropskega sporazuma, zlasti tistega dela, ki povzema vsebino španskega kompromisa. Evropski sporazum naj bi namreč stopil v veljavo že jeseni, ko bo predvidoma konCan postopek ratifikacije v vseh Članicah EU. Boris Frlec je napovedal pisni odgovor na Pahorjevo vprašanje. Pahor je poleg tega menil, da bi morala Slovenija bolj vztrajati, naj italijanski parlament končno sprejme globalni zakon o zaščiti Slovencev v Italiji. (STA) GOSPODARSTVO / SLOVESNA PREDAJA NIZOZEMSKEMU PARTNERJU LJUBLJANA IN MIRAMARSKI CENTER ECT prevzel sedmi pomol, južna vrata Evrope na Vzhod Nizozemski specialisti ciljajo na potrojitev kontejnerskega prometa Redkokdaj je izraz »zgodovinski dogodek« tako upravičen, kot je za včerajšnjo predajo sedmega pomola nizozemski družbi ECT (Europe Com-bined Terminals): od včerajšnjega dne upravlja ves kontejnerski promet naj-veCji evropski terminalist, ki že upravlja rotterdamsko pristanišče, skozi katerega gre vsako leto 40 milijonov TEU (merska enota kontejnerskega prometa; skozi tržaško pristanišče je lani šlo približno 200 tisoC TEU). Pomol so Nizozemci formalno sprejeli v upravljanje za prihodnjih 30 let na podlagi dogovora, ki sta ga predsednik Tržaške pristaniške oblasti Michele Lacalamita in predsednik družbe ECT VVouter den Dulk podpisala letošnjega 16. marca. Natanko opoldne se je s severnjaško točnostjo pričela slovesnost predaje. Na izraelsko ladjo Zim Osaka so z mostovža vkrcali še zadnji zabojnik na račun Pristaniške oblasti, takoj zatem pa so izkrcali prvega v režiji nizozemske družbe. Zapiskale so sirene ladje-velikanke, ki je bila okrašena s prazničnimi zastavami, zaigrala je mestna godba na pihala Verdi, publika je navdušeno zaploskala tako zabojniku, M je odhajal, zadnji v dolgi vrsti nekaj veC kot 2.200.000, kar jih je šlo skozi sedmi pomol od leta 1970, kot prvemu od še daljše vrste, ki si jo nadejajo Nizozemci. ECT je stavila na tržaško operacijo 130 milijard lir, na Celo tukajšnje podružnice pa je postavila uglednega pooblaščenega upravitelja Tona Bestenbreura, ki je že reorganizal kontejner- ski promet v južnoafriških pristaniščih. Postavili so si cilj, da bodo v kratkem potrojili promet zabojnikov skozi tržaško pristanišče, ki naj prevzame vlogo »južnih vrat Evrope proti Vzhodu«. Trenutek sicer ni najbolj ugoden zaradi gospodarske krize, ki pretresa veC azijskih držav, na katere je vezanih približno 80 odstotkov tržaškega kontejnerskega prometa, ki je zato upadel v prvih 5 mesecih letošnjega leta za 17 odstotkov. Ob govorih Lacalamite, den Dulka in Bestenbreura je bilo slišati ugodne pripombe s strani župana II-lyja, predstavnikov sindikata in same družbe pristaniških delavcev (za upravljanje pomola je ECT prevzela 130 dosedanjih uslužbencev Pristaniške oblasti), saj so vsi soglašali pri osnovni ugotovitvi, da gre za enkratno priložnost razvoja in vključevanja v sodobne ekonomske evropske in svetovne tokove. Da bo sedmi pomol dejansko na novo zaživel in za seboj potegnil vse pristanišče in ugodno vpli- val na celotno tržaško gospodarstvo, pa bo treba še marsikaj. Nizozemsko vodstvo pričakuje, da bo med delavci sedmega pomola naletelo na najvecje sodelovanje in prilagajanje na učinkovitejše delovne sisteme, pomembno pa bo tudi, da bodo v cimprej uredili še zadnji odsek avtoceste, ki povezuje sedmi pomol s svetom, kot tudi posodobili železniško povezavo, brez katere je promet ohromljen, nenazadnje pa tudi, da bodo poenostavili birokratske in carinske zapletenosti in počasnosti, ki danes ovirajo še tako hitro in učinkovito upravljanje zabojnikov. Bila je že 13. ura, ko je na koncu slovesnosti Ton Bestenbreur povabil vse uslužbence, od generalnega direktorja do zadnjega pristaniščnika, na skupinsko fotografijo, goste pa na prigrizek v bližnjo halo. Slednjim je sicer vljudno a zelo odločno dal Časa eno uro: »Ob 14. uri bomo zaCeh delati, ker je to razlog, zaradi katerega smo prišli v Trst.« Z Donaggiom na čelu jih ni bilo na slovesnosti Včerajšnje slovesnosti na VII. pomolu se je udeležilo nekaj sto gostov, še bolj kot prisotnosti pa so izstopale odsotnosti: povsem odsotna je bila tržaška ekonomska in politična desnica. Pri enem najpomembnejših gospodarskih dogodkov zadnjih desetletij ni bilo predsednika Trgovinske zbornice Donaggia, ni bilo predsednika tržaške pokrajinske uprave Codarina, ni bilo poslanca Camberja in sekretarke Pristaniške oblasti Monassijeve... Gre za tiste, ki so bili poraženi v bitki za pristanišče, pa tudi glede splošnejše strategije za razvoj Trsta. Na nedavni generalni skupščini tržaškega Združenja industrijcev je predsednik Pacorini spomnil, da se je ECT potegoval za sodelovanje s tržaškim pristaniščem že leta 1992, skupaj s Tržaškim Lloydom in nekaterimi gospodarstveniki, vendar je takratno (bolj ali manj melonarsko) vodstvo pristaniške ustanove izbralo drugo pot: »Vse se je končalo s stra-motnim propadom, z vrsto nezaslišanih dogodkov, kot je bila odslovitev in prijava sodstvu generalnega direktorja in drugih funkcionarjev, ki jih je potem sodišče oprostilo, medtem ko je neka politična sila izražala svoje navdušenje nad Čistko v pristanišču z razkazovanjem metel v kongresnih dvoranah. Sest let pozneje je ECT spet tukaj, a tokrat zato, da bo ostal...« Danes lahko z zadovoljstvom obudimo metaforo o metlah, ker so tokrat v vrsti za smetišče tisti, ki so kislo zazrti v preteklost in v lastno sa-mopašno zaprtost. Poraja se tudi vprašanje, kako lahko na Čelu pomembne inštitucije, kot je Trgovinska zbornica, ostaja Adalberto Do-naggio, ki je še enkrat javno pokazal, da ni zastopnik splošnih gospodarskih interesov Trsta. Včeraj podpisali memorandum o znanstvenem sodelovanju Z novim memorandumom o sodelovanju med slovenskim ministrstvom za znanost in tehnologijo in Mednarodnim centrom za teoretsko fiziko Abdus Salam (ICTP) iz Trsta, ki sta ga vCeraj slovesno podpisala slovenski minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in direktor ICPT Miguel Angel Virasoro, se začenja tretje programsko obdobje sodelovanja med slovenskimi raziskovalnimi ustanovami in tržaškim mednarodnim centrom, ki uspešno poteka že od leta 1992. Memorandum omogoča uresničevanje skupnega znanstvenega programa, ki dopolnjuje in nadgrajuje redni program sodelovanja, v katerega se Slovenija vključuje kot Članica OZN. Kot so poudarili ob podpisu predstavniki obeh strani, nov memorandum poleg že uveljavljenih oblik znanstvenih izmenjav in bivanj predvideva razširitev programa na sodelovanje slovenskih raziskovalnih institutov in obeh univerz pri organizaciji mednarodnih izobraževalnih programov ICPT in znanstvenih srečanj, nudil pa bo tudi dodatne možnosti za izmenjavo in gostovanja profesorjev in znanstvenikov. Skupen program znanstvenega sodelovanja, ki bo potekal na osnovi memoranduma, bo oblikoval znanstveni svet, v katerem bodo predstavniki slovenskih institucij in centra ICTP. Tržaški mednarodni center izvaja raziskovalne in izobraževalne programe za Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) in UNESCO, deluje pa na specializiranih področjih fizike in matematike, njegove programe pa dopolnjujejo še aplikativni programi uporabe fizikalnih in jedrskih tehnologij na področjih, kot so klimatske spremembe in varstvo okolja. Programi so namenjeni tudi znanstvenikom iz tretjega sveta, letos pa jih želi ICTP razširiti še s programi partnerskega sodelovanja, ki jih nudijo razvite države. Slovenija je k sodelovanju povabljena kot razvita država, ki nudi lastne programe podiplomskega raziskovalnega usposabljanja. (STA) Sporočilo urada za delo Tržaški urad Deželne agencije za delo sporoča, da bo v ponedeljek in torek, 6. in 7. julija, sprejemal na sedežu v Ul. Fabio Severa 46/1 (od 8.30 do 12. ure) prijave za naslednja delovna mesta (kandidati morajo s seboj prinesti obrazec C/l ali roza izkaznico): navadni delavec (smetar) v občini Dolina z znanjem slovenščine za določen rok (3 mesece); tehnik s poznavanjem računalništva v tržaškem talasografskem zavodu Vercelli (za 3 mesece); daktilograf v tržaškem zavodu za socialne posege ITIS (partime 24 ur tedensko za 6 mesecev); daktilograf na Občini Devin-Nabrežina (za 6 mesecev, možnost podaljšanja). Lestvica kandidatov bo razobešena v petek, 10. julija na oglasni deski urada za delo, navzoči pa bodo klicani ob 9.30 in takoj poslani na delo. NOVICE POKRAJINSKI SVET POLITIKA / STRANKIN POKRAJINSKI SVET Danes v Sesljanu film »Fuochi cTartificio« V sesljanski Caravelli bodo od danes do konca avgusta predvajali vrsto uspešnic letošnje filmske sezone. Drevi ob 20.30 bo na sporedu film italijanskega režiserja Leonarda Pieraccionija »Fuochi d’artificio«. Vstop brezplačen. Izkopi na katinarskem pokopališču Občina Trst sporoča, da se bodo od 20. julija zaceli na pokopališču na Katinari prekopi navadnih grobov na II. polju. Izkopi posmrtnih ostankov zadevajo umrle, ki so bili tamkaj pokopani v obdobju od 5. junija 1980 do 6. junija 1984. Kdor želi ohraniti posmrtne ostanke svojcev, se lahko zglasi v pokopališkem uradu pri Sv. Ani v Istrski ul. 206 (od ponedeljka do petka med 14. in 15. uro); rok za prijavo zapade 17. julija, nagrobna znamenja pa je treba odstraniti do 17. julija letos. Po izteku rokov bodo posmrtni ostanki dokončno pokopani v skupno kostnico in ne bodo veC razpoznavni. V primeru najdbe nemineralizira-nih ostankov, bo uprava poskrbela za njihovo upepelitev, Ce temu ne bodo nasprotovali najožji sorodniki pokojnika. Cepljenje psov na Repentabru Repentabrska občinska uprava sporoča, da bodo živinozdravniki podjetja za zdravstvene storitve št. 1 Tržaška opravljali brezplačno obvezno cepljenje psov proti steklini, in sicer vsak Četrtek od 11. do 12. ure ves mesec julij. Cepljenje bo potekalo v prostorih nove občinske garaže v Repnu. Hitra cesta in predor Vremec pojasnjuje svoje stališče SSk še ocenjuje volilne izide Z volitvami se je ukvarjala tudi dolinska občinska sekcija stranke Pokrajinski svetovalec Slovenske skupnosti-Oljka Vladimir Vremec nam je poslal sledeče pojasnilo: »Pisec, članka o ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta je posvetil dosti pozornosti stališču, ki ga je do naCrta o hitri cesti na pa-driškem in katinarskem območju zavzel svetovalec Willy Mikac, ni pa omenil, da sem tudi jaz ravno tako obširno in tehtno posegel v razpravo in dal tudi nekaj zelo toCnih predlogov, na primer o uporabi odpadnega kamenja (za povečanje uporabnih obalnih površin v Trstu in Miljah s pozivom obema upravama, da pohitita z zadevnimi naCrti). Bolj kot vprašanje priključka na pokrajinsko cesto pri PadriCah me je zanimalo vprašanje nevšečnosti s povečanim prometom v PadriCah in Bazovici in za- to sem predlagal točno priporočilo pokrajinski upravi z obvezo, da se načrt v tem smislu pregleda in izboljša. Pisec ni omenil, da ima pokrajinska uprava le malo pristojnosti glede tega načrta in da je naCrt naročila in sprejela tržaška občinska uprava. Odgovorni pokrajinski funkcionar arhitekt Viljem Starc je pred začetkom razprave orisal načrt in poudaril nujnost takojšnje odobritve, da se ne bi postopek ponovno zavlekel in s tem premaknila izgradnja tega odseka še za kako leto. Za zavarovanje koristi prebivalstva je pokrajinska uprava v svoje mnenje postavila vrsto pripomb, sam pa sem dodatno Čutil za dolžnost, da obvežem pokrajinsko upravo glede prej omenjenega povečanja nevšečnosti na pokrajinski cesti med Padričami in Bazovico«. Minuli petek se je pod predsedstvom Jožeta Skerka sestal pokrajinski svet Slovenske skupnosti, ki je ocenil nedavne deželne volitve. Uvodoma sta pokrajinski tajnik Peter Močnik in kandidat Ivo Jevnikar prikazala sliko volilnih izidov z različnih zornih kotov in v različnih krajevnih in družbenih okoljih. V volilno kampanijo je bil vložen precejšen napor zlasti v tiskani obliki in prek medijskih sredstev. Šibkejša je bila propaganda na ravni aktivistov od vrat do vrat. Informacija stranke je - piše v tiskovni noti - vsekakor v eni ali drugi obliki prišla do glavnine slovenskih volilcev, vendar je splošni osip udeležbe volilcev usodno škodil, da za malenkostno število glasov ni bil izvoljen predstavnik SSk na skupni listi "Ljudskega centra", h kateremu se je SSk morala zateči zaradi krivičnega volilnega zakona. Sledila je živahna in poglobljena razprava o posrednih in neposrednih razlogih za omenjene rezultate, »ki dokazujejo, da se je sodeč po preferencah, najveCji konsenz osredotočil na kandidata SSk kot glasnika zahteve po zajamčenem samostojnem manjšinskem zastopstvu, ki ostaja še naprej trdna zahteva od pristojnih italijanskih oblasti«. Po mnenju mnogih vsekakor niso bile izrabljene vse možne oblike vplivanja. Ugotovili so, da postajajo tudi slovenski volilci vedno bolj odmaknjeni od političnega dogajanja. Zato so mnogi poudarili potrebo, da SSk ojaCi profil narodnostne stranke z jasnim zavzemanjem za uresničevanje narodnoobrambnega programa ne glede na trenutna upravna zavezništva. Z volitvami se je ukvarjala tudi dolinska sekcija SSk. Iz analize izhaja, da se skoraj tretjina volilcev v občini ni udeležila volitev, med temi so bili v znatnem številu tudi tisti volilci, ki se običajno opredeljujejo za samostojno nastopanje Slovencev. Vsekakor pa so tradicionalni volilci SSk sorazmerno z oddanimi glasovi z večjim številom preferenc podprli kandidata Jevnikar ja, kot so to storili voditelji levih demokratov inSKP. V drugem delu seje je odbor sekcije obravnaval razne lokalne probleme, kot so delovanje urada socialne službe, razne občinske službe in morebitne konvencije, naCrt hitre ceste od Lako-tišča proti Škofijam ter trenutno stanje postopka za odobritev že določenih popravkov k splošnemu urbanističnemu načrtu. Glede slednjega je bilo ugotovljeno, da je potreben napor celotne upravne koalicije, da se ta točka programa Cimprej izpelje do konca in to po možnosti že pred poletnimi počitnicami. ZRELOSTNI IZPITI / POKLICNI ZAVOD J. STEFANA NASTOP / V PONEDELJEK Veslačica razveselila z raziskavo o krvi Kandidatu-privatistu se je po izpraševanju mudilo na delo Vlenia Zobec prva v Portorožu Nastopila je na mladinskem festivalu Melodij morja in sonca - Soglasna ocena žirije Vojku se je po komaj opravljenem ustnem izpitu na poklicnem zavodu Jožefa Stefana mudilo na delo. Na delo? Seveda, ker Vojko je po poklicu zidar, zvečer pa še dela v pice-Uji. K zrelostnemu izpitu ie se prijavil kot privatist. Solo je že prej poznal, saj se je na oddelku za orodne mehanike šolal do 4. razreda. Takrat razreda ni izdelal in ker na šoli ni delo-val tretji razred, se je pač odločil, da se zaposli. Ni Pa pozabil na študij. Lani ie kot privatist opravil 4. letnik, letos je bila na vrsti Se matura. Fant je študiral ob delu, da bi si zagotovil k°s uradnega papirja za boljšo bodočnost. Včeraj je opravil ustni izpit iz strojeslovja, če bo šlo vse Po načrtu, bo čez nekaj dni postal tehnik mehan-ske industrije. Tudi prva kandidatka-dijakinja kemijsko-bio-loškega oddelka, ki je pristopila k ustnemu izpitu, je že imela izkušnje s svetom dela. Pridobila jih je kar med šolskim letom na tečajih mikrospecializa-oije, ki omogočajo dijakom uekajtedensko delo v različnih podjetjih in ustano-vah. Ksenija je sledila tečaju v otroški bolnišnici durlo Garofolo: opravljala je raznorazne analize. Takratno delo ji je prav prišlo tudi za maturo. Kandidatka je namreč pripravila raziskavo o krvi in o krv-Uem raku, ki jo je s pomočjo svetlobnega projektorja in prosojnic predsta-vHa izpraševalnemu ■omizju. Predsednik komi-sije jo je ocenil kot izredno aktualno in zanimivo. Ksenija je razlagala na zid Projicirane značilnosti raz-hčnih vrst levkemije, simptome bolezni, prikaz skokovitega porasta belih krvnih telesc od 8 tisoč na mikroliter do 200 tisoč ali celo milijona na mikroliter. Omenila je primer, ki so ga obravnavali v laboratoriju otroške bolnišnice. Bolniški čistilec se je nekaj časa počutil utrujenega, zato se je odločil, da opravi analizo krvi. Na dnu epruvete je kri postala motna zaradi velike količine belih krvnih telesc, ki so se sesedla... Predstavitev raziskave je bila nadvse uspešna. Tudi kolokvij iz italijanske književnosti se je dobro iztekel. Spregovorila je o romanu I Malavoglia, enemu od Vergovih umetnin iz cikla o poražencih. Tudi Svevova Senilnost ji ni povzročila težav. Pri specialni mikrobiologiji je tehtno razčlenila njena razna področja. Ko je bil govor o mikroorganizmih, je prišla na vrsto tudi metla. S samim pometanjem se jih me noremo znebiti, ker ji metla dviga v zrak in se nato spet sesedejo. Pometanje bo učinkovito le, če prej polijemo tla s posebnimi snovmi, da preprečijo dvig mikroorganizmov v zrak. Pregled nalog je bil zgolj obveznost: slovenska naloga je bila »izčrpna, v lepem jeziku, prav dobra;« naloga iz mikrobiologije je bila »dobra, a bi lahko bila še boljša, če bi sheme bolje obrazložila.« Obvezno je bilo tudi sklepno vprašanje: kam po maturi? »Ah delo, ali pa diplomski tečaj za fizioterapevtko,« je odgovorila kandidatka. Saj res, ti si aktivna športnica, se je takrat spomnil eden od izpraševalcev. Ksenija je doma iz Barkovelj. Pred leti jo je znanec povabil, naj poskusi z veslanjem pri tamkajšnjem veslaškem klubu. Od takrat ni prenehala. Vsak dan ob 5.45 že drsi v svojem čolnu po morski gladini. Pozimi trenira tri ure, poleti osem. Vesele in zdrave počitnice! Vlenia Zobec, mlada pevka iz Brega, je spet zabeležila izjemen uspeh, tokrat na mladinskem festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu. Najstniški del 21. festivala se je odvijal pretekli ponedeljek na glavni portoroški plaži. Organizator je letos izpeljal mladinsko revijo pred običajnim terminom, ker je v dogovoru z Radiom Slovenija snemal oddajo Veseli tobogan v Portorožu. Drugi del oddaje je bil posvečen prav festivalu. Ker je bil čas omejen, so organizatorji (od dvajsetih prijavljenih posnetkov) sprejeli le štiri nastopajoče do 12. leta starosti ter prav toliko do 16. leta starosti. V kategoriji do 12 let je Vlenia Zohec zmagala s soglasnim mnenjem žirije. Zapela je pesem Pika na i, za katero je besedilo napisal Drago Mi-slej, glasbo in aranžma pa Marino Legovič. Vlenia bo za osvojeno prvo mesto prejela plaketo in bon za snemanje v studiu Xavier Ars iz Pobegov pri Kopru. S pesmijo bo kot zmagovalka v svoji kategoriji ponovno nastopila na glavnem festivalu, ki bo 18. julija na glavnem trgu v Piranu. Takrat bo tudi prejela festivalsko plaketo. Oddajo, ki so jo posneli v ponedeljek, pa bodo po slovenski televiziji predvajali v prihodnjih tednih. Na sliki: Vlenia Zobec med nastopom na portoroški plaži na mladinskem festivalu Melodije morja in sonca. Repentabrsld šolski »čira Čara« Na osnovni šoli Alojza Gradnika na Repentabru so ob koncu šolskega leta prvič izdali šolsko glasilo. Poimenovali so ga Naš čira čara. Vsebina je posvečena raziskavi o zdravilnih rastlinah, saj je šola na to temo tudi pripravila zaključno šolsko prireditev. V čudovit svet rastlin jih je popeljala čarovnica Maca-fura iz knjige Zelišča male čarovnice pisateljice Polonce Kovač. Spoznali so tako nekatera najbolj razširjena zelišča iz našega bližnjega okolja, njihovo uporabo, delovanje in učinek. Pripravili so nato bogat herbarij in razstavo. Poleg primerkov raznih rastlin so razstavili tudi likovne in ročne izdelke, s katerimi so sodelovali na radijskih in.televizijskih oddajah. Glasilo so oblikovali vsi učenci, učiteljice so uredile prispevke, za tisk pa je poskrbel g. Franc Pohajač, medtem ko je občinska uprava nudila šoli denarni prispevek za stroške, za kar se ji na šoli iskreno zahvaljujejo. DEVIN-NABREŽINA OB 90-LETNICI ODPRTJA JAME / V NEDELJO Nova železnica med Tržičem in štivansko papirnico Burgo V bodoče bo tovorni Promet, ki je namenjen v stivansko papirnico Bur-8°. potekal edinole po železnici. Devinsko-na-orežinski občinski svet je Namreč pred časom sPrejel varianto št. 20 k splošnemu občinskemu re§ulacijskemu načrtu, ki Se nanaša na železniško Povezavo na odseku, ki Povezuje tržiško indu- 'Jrijsko cono in štivan-I 0 Papirnico Burgo. Sk-eP bo močno sprostil to-°rni promet na danes Precej zasičenem odseku oržavne ceste med Stiva-ooi in Tržičem. Isti projekt je sočasno Prejel tudi tržiški občin-i svet z namenom, da J omogočil hitrejši iztek upnega birokratskega Postopka. Gre za po-emben korak - je izjavil evinsko nabrežinski žu-Marino Vocci - ki ed drugim postavlja te- srr • Za morebitno ure-; J^bev medobčinskega nstrijskega območja, ki bi lahko služilo potrebam širše skupnosti, torej ne samo Devina-Na-brežine in Tržiča. Vsi načrti in dokumentacija v zvezi z varianto so bili, kot določa zakon, posredovani občinskemu tajništvu (Nabrežina Kamnolomi št. 24/E) in so vsakomur na razpolago za ogled vse do 13. avgusta 1998 z naslednjim urnikom: od 10. do 12. ure ob delavnikih (od ponedeljka do petka) ter ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne, od 15. do 17. ure. Zainteresirani občani lahko predložijo upravi svoje pripombe do izteka navedenega roka, medtem ko bodo lastniki nepremičnin, ki jih varianta obvezuje, lahko predstavili svoje ugovore. Pripombe in ugovore bo treba posredovati županu preko občinskega tajništva, v pisni obliki in na kolko-vanem papirju. Tudi Napolitano v Briščikih Slovesnosti se bodo pričele že jutri v veliki dvorani jame Osrednje proslave ob 90-letnici odprtja Briške jame javnosti, ki bo v nedeljo, 5. trn. ob 10. uri, se bo udeležil tudi minister za notranje zadeve Gioigio Napohtano, ki ga je povabila Občina Zgonik. Po koncu proslave, na kateri bosta nastopila mešani pevski zbor KD Rdeča zvezda in zbor društva Societa Alpina delle Giulie, se bo Napolitano kot gost občinske uprave udeležil še srečanja na zgoniškem županstvu. Na slovesnosti bo sodelovalo vseh pet kulturnih in športnih društev iz zgoniške občine, KR Dom Briščiki, SK Kras, Shinkai Karate klub, KD Rdeča zvezda in Društvo slovenskih lovcev FJK Doberdob, ki bodo odprla tudi svoje krioske. Sklepna prireditev z nastopom pihalnega orkestra G. Verdi in spustom speleologov v zgodovinskih oblačilih bo ob 15.30. Praznovanja se bodo pričela že jutri, 3. t.m., ko bo ob 20.30 v veliki dvorani jame nastopila irska glasbena skupina Ali set 98. V soboto ob 19. uri bosta v kulturnem domu Dom Briščiki otvoritev razstave z naslovom »Kamen, čipke in zgodovina razglednic« ter pokušnja vin z zaščitenim poreklom Kras. Ob 20.30 bo v veliki dvorani jame koncert zbora Alter Chorus Crodaioli. Potrjena kazen za Albanca Zaradi trgovanja z vojaškim orožjem, eksplozivom ter municijo je tržaško prizivno sodišče obsodilo 44-letnega Albanca Skan- derja Lamija na tri leta zapora. Dejansko je potrdilo kazen, ki jo je tribunal izrekel 26. novembra predlanskim. Lamija, ki prebiva v kraju Montesilvano v pokrajini Pescara, so karabinjerji aretirali 14. aprila 1995, blizu Pontecagnana pri Salernu. Prijeli so ga po zasledovanju po avtocesti Salerno - Reggio Calabria in mu zaplenili okrog poldrugi kilogram eksploziva T4, tri ročne bombe, dve protipehotni mini, 700 raznih nabojev, timerje, detonatorje in zažigalne vrvice: vse je bilo skrito v rezervnem kolesu avtomobila golf. Moškega je opazila karabinjerska izvidnica, ko se je na počivališču pogovarjal s hrvaškima državljanoma. Ko so se karabinjerji približali, sta šoferja obeh avtomobilov pritisnila na plin in oddrvela, vendar so ju po nekaj kilometrih ustavili. Med preiskavo sta Lami in oba Hrvata razkrila, da je bilo orožje namenjeno organiziranemu kriminalu in da so v Italijo pripotovali preko mejnega prehoda na Pesku. Prav zaradi tega so preiskavo poverili tržaškemu državnemu pravdništvu. Med preiskavo so poleg Lamija in obeh Hrvatov, 31-letnega Jasminka Kasiča in 26-letnega Ogdjena Karana z Reke, zaprli še tri druge osebe: to so 46-letni Remo D’Amico iz Montesilvana, 43-letni Enrico Cardosi iz Latine ter 47-letni Fausto Carpentieri iz Cave dei Tirreni (Salerno). Vse so kasneje izpustili na prostost. NA KONTOVELU Ganljivo slovo od Pina Pertota V petek, 16. junija so pospremili k zadnjemu počitku Pinota Pertota. Žalni sprevod se je odvijal od male kontovelske cerkvice mimo »Mlake« in Dolenje vasi na konto-velsko pokopališče. Velika udeležba ljudi iz raznih krajev in številno cvetje je potrdilo, kako je bil pokojni Pino poznan in cenjen ne le na Konto-velu, kjer se je rodil, ter na Proseku, kjer je več kot štirideset let živel, temveč tudi v sosednjih krajih. Na čelu sprevoda so nosili venec predstavniki sekcije Združenja partizanov Proseka -Kontovela. Na pokopališču je Moški pevski zbor »Vasilij Mirk« s Proseka - Kontovela po duhovnem obredu zapel žalostinko, nato se se je od pokojnega poslovil tovariš Livio Albi, podpredsednik krajevne sekcije VZPI - ANPI. Pinovo življenje že rane mladosti ni bilo posuto s cvetjem: izhajal je iz številne proletarske družine, ki se je morala trdo spoprijemati z nelahkimi življenjskimi pogoji. Njegov stric Jože je bil voditelj Delavske partije in prvi urednik slovenskega glasila KPI »Delo«. Rodil se je leta 1923. Kot mladenič je bil odpoklican v italijansko kraljevo mornarico in se je v času razpada Italije, septembra 1943, znašel v Grčiji. Priključil se je enotam grških partizanov nakar je bil po osvoboditvi južne Italije premeščen v Bari, kjer se je javil oktobra 1944 v 5. prekomorsko brigado. V sestavu te edi-nice se je boril pri osvobajanju Dalmacije, Reke in Trsta. Med akcijo v Go-spiču (Dalmacija) je bil lažje ranjen v roko. 12. maja 1945 se je po dolgoletni odsotnosti vrnil domov in se zaposlil kot pomorščak pri raznih plovnih družbah. Po daljših potovanjih se je izkrcal v Avstraliji, da bi si tam poiskal srečo. Zaposlil se je kot gradbeni delavec, toda oddaljenost od družine (poročil se je namreč leta 1948) in domotožje sta ga poklicala domov. V Trstu se je zaposlil pri raznih gradbenih podjetjih. Kasneje je delal pri Tripcovichevih vlačilcih v našem mestu. Zaživel je srečno družinsko obdobje, dokler ni nesreča spet navalila nanj. Ko bi moral biti deležen boljšega življenja in uživati pokojninsko dobo, se je moral posvetiti svoji oboleli ženi Lojzki z vsemi močmi. Čeprav je bil krepak človek, je zaradi fizične izčrpanosti klonil. Po nekaj dneh slabega počutja je podlegel kirurškemu posegu v kati-narski bolnišnici. Poleg žene Lojzke zapušča hčerko Nado, sina Sergija, vnuke in pravnuka. Združenje partizanov s Proseka - Kontovela se klanja njegovemu spominu in izreka občuteno sožalje svojcem in sorodnikom. M.Br. Sožalju se pridružuje tudi Primorski dnevnik. 1898 -1998 STOLETNICA KULTURNEGA DRUŠTVA SLOVAN Padrice pod pokroviteljstvom ŽSKD v prostorih Gozdne zadruge SPORED: . ' 1 danes, 2. julija ob 21. uri predvajanje filma Pavla KrižmanCiCa NEWYORSK3 MARATONSKI TEK jutri, 3. julija ob 20.30 predstavitev knjige UTRIP POD GRIČEM v soboto, 4. julija ob 21. uri igra na vaškem trgu KAM JE SEL MIS MAS? v režiji Matejke Grgič v nedeljo, 5. julija ob 11. uri slovesna peta sv. maša ob 100-letnici posta vitve cerkve posvečene sv. Cirilu in Metodu ob 17. uri zbirališče na vaškem trgu ob 18. uri proslava ob 100-letnici KD Slovan. Vabljene slovenske narodne noSe in društveni prapori! URNIK RAZSTAVE PADRICE SKOZI STOLETJA: od 10. do 12. in od 17. do 21. ure ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE danes, 2. julija 1998 MOŠKA ODBOJKA FINALE Nabrežina, Sokolovo igrišče ob 21.30 zmagovalec 1. tekme H. kola - zmagovalec 2. tekme DL kola KOŠARKA IV. KOLO 2. tekma, Nabrežina, Sokolovo igrišče ob 20.30 zmagovalec 3. tekme D. kola - poraženec 1. tekme IV. kola V PRIMERU SLABEGA VREMENA BODO TEKMI V ŠPORTNEM CENTRUERVATTI V BRISCIKIH.LOVNA ZAKLAD ob 18.30 - start in cilj v Nabrežini, Sokolovo igrišče VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 2. julija 1998 OTON Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.38 - Luna vzide ob 13.53 in zatone ob 1.07 Jutri, PETEK, 3. julija 1998 TOMAŽ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 25,6 stopinje, zračni tlak 1013,9 mb raste, vlaga 63-odstotna, nebo pooblače-no, morje mirno, temperatura morja 25,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Francesco Colla, Marco Persegatti, Nicholas Susan, Eriča Cok, Giada D’Ambrosio, Ketty Giannaccaro, Diego Toso, Gianluca Grison. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ----*— sporoča, da bodo njeni tržaški uradi v Ul. sv. Fančiška 20 in goriški v Ul. Malta 2 v poletnih mesecih, to je julija in avgusta, odprti za člane od 9. do 14. ure. Kot običajno, bodo zaprti ob sobotah. Umrli so: 75-letna Ar-mida Cotoloni, 71-letna Maria Rosani, 87-letni Alfrede Gervasio, 72-letna Gaterina Papagno, 85-letna Aliče Rizzi, 49-letni Anni-bale Martino, 91-letna Maria Decleva, 90-letni Francesco Guzzo, 59-letna Laura Longhi, 86-letna Angela Petelin. I : LEKARNE Od ponedeljka, 29. junija do sobote, 4. julija 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 (tel. 040/811667), Drevored XX septembra 6 (tel. 040/371377), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 040/271124). Prosek (tel. 040/225141-225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX septembra 6, Ul. delPOrologio 6 - Ul. Diaz 2, Milje - Mazzinijev drevored 1. Prosek (tel. 040/225141-225340) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. delPOrologio 6 - Ul. Diaz 2 (tel. 040/300605). OBČINA DOLINA OBVESTILO O JAVNI DRAŽBI (Ponovna Objava) Občina Dolina obvešča, da je javna dražba za dobavo kompjuterjev in zadevne opreme - razpisana za dne 2.7.1998 - prenesena na 21.7. 1998, zaradi delne spremembe v opisu tehničnih značilnosti opreme. Izklicna cena ostaja nespremenjena in znaša 15.000.000 lir, brez davka IVA. Zainteresirani lahko dvignejo razpis in dopolnjeni pravilnik v občinskem tajništvu in se lahko obrnejo za vse nadaljnje informacije pri Uradu za zakupe in pogodbe (tel. 8329-240) od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure. Dolina 26. junija 1998 _. . . . . ,, ’ Odgovorni urada za zakupe m pogodbe (dr.VVALTERCOREN) SZ GAJA nadaljuje se do 5. julija na športnem objektu na Padričah ŠPORT IN ZABAVA s turnirji v nogometu, balinanju in odbojki Danes, 2. julija ples z ansamblom STATUS SYMBOL Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.30 »Mezza-notte nel giardino del be-ne e del male, r. Clint Ea-stvvood. EKCELSIOR AZZUR- RA- 18.10, 20.05, 22.00 »Teatro di guerra«, r. Mario Martone. EKCELSIOR - 20.00, 22.00 »Buffalo 66«, r. Vincent Gallo, i. Mickey Rourke. AMBASCIATORI - 18.15, 20.10, 22.15 »L’an-golo rosso - Colpevole fino a prova contraria«, i. Richard Gere. NAZIONALE 1 - 17.30, 21.00 »Titanic«, i. Leonardo di Caprio in Kate Win-slet. NAZIONALE 2 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Dne mariti per un matrimo-nio«, i. Keanu Reeves, Ca-meron Diaz. NAZIONALE 3 - 18.00, 20.05, 22.15 »11 tocco-del male«, i. Denzel VVashing-ton, Donald Sutherland, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Spavvn«. MIGNON - 16.00, 22.00 »Donna Flor e i suoi amanti«, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.10 »Deep im-pact«, r. Števen Spielberg, i. Morgan Freeman, Robert Duvall. ALCIONE - 20.00, 22.00 »II dolce domani«, r. Atom Egoyan. H PRIREDITVE KD PRIMORSKO Mackolje v sodelovanju s tržaško občino in grško skupnostjo prireja v okviru praznovanj 100-letnice društva danes, 2. julija ob 20.30 celovečerni koncert MoPZ Glasbenega združenja iz Larise v Grčiji v dvorani muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27. BAZOVSKE VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo jutri, 3. julija 1998 ob 21. uri na zaključni koncert domačih zborov na M’zarju. DRAMSKA SKUPINA SKD TABOR z OpCin bo nastopila v soboto, 4. julija 1998 ob 21. uri v Štanjelu v okviru Grajskih večerov z narečno veseloigro Ivana ArtaCa RUSA RIGA CRIEZ UOGRADE. Režija Igor Malalan. SKD VALENTIN VODNIK in MLADINSKI KROŽEK DOLINA pod pokroviteljstvom Občine Dolina in v sodelovanju z ZSKD vabita ob 120-letni-ci društva in 30-letnici krožka vse vaščane in prijatelje v soboto, 4. julija od 20. ure dalje na Gorico v Dolini na VELIKI PRAZNIK OB SV. URHU s koncertom Pihalnega orkestra Breg in mednarodno zborovsko revijo BREZ MEJA. Sodelujejo MoPZ in DPS Valentin Vodnik, MePZ Oton Zupančič in MePZ Silvulae Cantores. KRD DOM BRISCIKI pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi ob priložnosti 90-letnice Briškovske jame na razstavo Kamen, čipke, stare razglednice. Otvoritev bo v soboto, 4. julija ob 19. uri v Domu v BrišCikih. Urnik razstave: v nedeljo, 5. julija od 10. do 22. ure; od 6. do 12. julija od 11. do 14. in od 17. do 21. ure. E3 ČESTITKE Danes slavi IGOR SPETIČ 17. rojstni dan. Da bi ga zdravje in sreča sremljala skozi vse življenje, mu želijo nona Meri, stric Stojan, teta Bruna, Alenka, Iztok in vsi, ki ga imajo radi. M____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja tudi letos prijateljsko srečanje s pobratenim društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice. Dopoldne si bomo ogledali muzej Prem, nato se podali na Mašun, kjer bo srečanje. Ker je Mašun prijetna planinska točka, vljudno vabimo, da se gotovo udeležite izleta, ki bo 15. julija t. L. Vpisovanje do 7. julija na sedežu društva. Ul. Cicerone 8, tel. št. 040 360324. H ŠOLSKE VESTI DRŽAVNO UČITELJIŠČE - EKSPERIMENTALNI PEDAGOŠKI LICEJ A. M. SLOMSEK v Trstu, Ul. Caravaggio 4, tel. 040-567877, sporoča, da zapade rok za vpis v prvi razred dne 4. julija 1998. DPZIO JOŽEF STEFAN Loterija BARI 47 CAGLIARI 16 FIRENCE 79 GENOVA 90 MILANO 33 NEAPELJ 37 PALERMO 48 RIM 25 TURIN 90 BENETKE 29 1. julija 1998 27 30 59 4 1 48 52 60 57 9 10 8 50 54 73 68 72 63 51 67 15 14 27 58 88 45 3 17 68 84 86 43 10 2 27 70 53 31 19 26 Nagradni sklad Noben dobitnik s »5+1« točkami 21 dobitnikov s 5 točkam 1.891 dobitnikov s 4 točkami 79.742 dobitnikov s 3 točkami 7.724.757.516 lir 91.961.400 lir 1.021.200 lir 24.200 lir - Trst sporoča, da je v teku vpisovanje v 1. razrede za šolsko leto 1998/99 do vključno 4. julija 1998. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, bo v juliju in avgustu posloval ob sredah, od 10. do 12. ure. U OBVESTItA TECAD AEROBIKE. oblikovanja telesa, stret-chinga in klasične telovadbe že potekajo vsak torek in Četrtek zvečer in v soboto zjutraj v repenski telovadnici. Interesenti lahko pokličejo na tel. št. 040-912843 (Petra). KD SLOVAN - Padrice sporoča, da je ob stoletnici društva v prostorih Gozdne zadruge odprta razstava Padrice skozi čas. Urnik: od 10. do 12. ter od 17. do 21. ure. Vabljeni! TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ ob- vešča ves ansambel, da bo jutri, 3. julija ob 20.30 v prostorih Partizanskega doma vaja za nastop, ki bo v soboto, 4. julija ob 16. uri ob koci na Slavniku. Družabni pik-nik organizirata Obmejna zveza borcev in upokojenci. ILUSTRATORKA Vesna Benedetic in kerami-stka Nicoletta Benvenuti bosta od 6. julija do 14. avgusta vodili poletni mi-nikampus umetniških dejavnosti SEZAM ODPRI SE. Informativno srečanje z voditeljicama bo jutri, 3. julija ob 19. uri v vrtcu Cologna, v Ul. Commer-ciale 164. Za podrobnejše informacije se lahko vsekakor javite ilustratorki na tel. št. 040-763875 ali po keramistki na tel št. 040-380383. MLADINSKI DOM BOLJUNEC in ŽUPNIJA BOLJUNEC vabita na ogled razstave Boljunska cerkev skozi stoletja, ki je odpra do jutri, 3. julija od 19. do 20. ure. V OKVIRU PRAZNIKA ZELENA NOČ bo v prostorih osnovne šole v Komnu v soboto, 4. julija od 16. do 22. ure, in v nedeljo, 5. julija od 10. do 22. ure na ogled razstava vezenih izdelkov Marice Peric. V OKVIRU ŽUPNIJSKEGA PRAZNIKA V OSPU na praznik apostolov sv. Petra in Pavla bo v nedeljo, 5. julija ob 17. uri sv. maša. Po maši bo blagoslov obnovljenega kipa Matere Božje in njegov prenos v obnovljeno kapelico ob vhodu v vas. Pri bogoslužju bodo sodelovali duhovniki z obeh strani meje, pel pa bo zbor s Kolonkovca pod vodstvom D alke Sturman. SD SOKOL organizira 11. in 12. julija 1998 turnir 24 ur odbojke. Informacije in vpisovanje na tel. št. 040-200026 (Tanja in Lara). Vpisovanje se zaključi v ponedeljek, 6. julija. Prostih je še nekaj mest. Pohitite! GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj, Ul. R. Manna 29, sprejema potrditve vpisov za šolsko leto 98/99 do 15. julija vsak dan od 9. do 12. ure. Informacije: tel. št. 040-418605. LETOVANJE MEDVEDJE BRDO od 15. do 25. julija 1998. Razpoložljivih je še nekaj mest. Pohitite z vpisom! Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul. Gin-nastica 72, tel. 040573141. LETOVANJE V FIESI PRI PIRANU od 27. julija do 5. avgusta 1998. Na voljo je še nekaj mest. Pohitite! Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul. Ginnastica 72, tel. 040573141. SKLAD MITJA ČUK sprejema vpisovanja v po- letna središča: 1. Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku od 3. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 17. do 28. avgusta od 8 do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. uro razen ob sobotah (tel. 040212289) 3.) Poletno varstvo na Opčinah: do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden). ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletno središče v Brojnici (Križ) od 24. avgusta 1998 do 4. septembra 1998. Za podrobnejše informacije in prijave se lahko oglasite na tel. št. 040-360324 ob delovnikih od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo do nadaljnjega zaprta zaradi neuporabnosti prostorov. Vse informacije na Odseku za zgodovino, tel. št 040632663 od 8.30 do 12.30. KD LONJER KATINA-RA prireja poletni center 1998 za otroke iz vrtca in osnovne šole v lonjerskih društvenih prostorih od ponedeljka, 20. julija do petka, 31. julija (razen sobote in nedelje) od 8. do 13. ure. Če vas ponudba zanima, pohitite! Za informacije in prijave pokličite Tamaro, tel. št. 040910387. SKLAD MITJA ČUK obvešCa, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni teCaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde TavCar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih teCaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. št. 040-212289 ali pri M. TavCar, na tel. št. 040-226131. MALI OGLASI tel. 040 7786333 KUPIMO HIŠO z vrtom v okolici Trsta. Tel. št. 040-630171 v popoldanskih urah. SEST PSIČKOV majhne rasti se je rodilo 28. maja v Dolini. Kdor želi enega lahko poklice na tel. št. 040-228519 po 20.30. PRODAM OPEL Omega station wagon, 2000 I, full optional, v dobrem stanju. Tel. 040-280661. TRGOVINA JESTVIN v Nabrežini išče vajenca za takojšnjo zaposlitev. Tel. št. 040-200172. ISCEM v najem prikolico za gumenjak od 8. do 22. avgusta. Tel. po 20. uri na št. 0481-20764. PRODAM nov računalnik Intel P 200 z 15” monitorjem po ugodni ceni. Tel. na št. 0348-2253553. DAJEMO V NAJEM poslovne prostore na Opčinah blizu postaje tramvaja - 3 sobe in kopalnica, primerno za pisarno. Tel. št. 040-212735 od 16. do 18. ure. PRODAM prenosni telefon GSM Siemens za 100.000 lir (samo s pogodbami). Tel. št. 040 941853. V DEVINU prodamo opremljeno stanovanje. Pokličite nas v večernih urah na tel. št. 040-208658. PROFESORICA nudi lekcije iz slovenščine, italijanščine in latinščine (bienij). Tel. št. 040-200015. PODARIM majhno belo muco z dolgo dlako. Tel. št. 040-211430. RUSTICNO, rabljeno, temno orehovo dnevno sobo z okroglo mizo in šestimi stolicami prodam. Tel. št. 040-575145 ali 040-350150. OSMICO je v Kolu-drovci odpri Janko Budin. V MEDJE VASI št. 7 je odprl osmico Boris Pernarčič. Toči belo in Črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerl, Zgonik 15/a. Vabljeni!" STEVO ZAHAR iz Boršta je odprl osmico. Vabljeni! OSMICO je v Siivnem odprl Iztok. OSMICO je odprl Romano PuriC, Repen 13. OSMICA na Katinari. Margaret Nadlišek in Boris Mihalič vabita znance in prijatelje na obisk pod lipo. OSMICO je odprl Stanko Gruden v Samator-ci. Vabljeni! OSMICA je v Dolini pri Mariju Žerjalu. PRISPEVKI Ob 20. obletnici smrti drage mame Silve daruje Alekseja 100.000 lir za Rod modrega vala - za nakup kombija. Milka in Ladko Racman - Liletova iz Avstralije darujeta 50.000 lir za MePZ Lipa iz Bazovice. V spomin na drago Anico Ferluga daruje Pina Pertot 30.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob predrage Anice Ferluga daruje Stefi Bratina 30.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Pina Pertota in Marijo Sarde daruje Danica Verša 50.000 lir za popravilo cerkve na Proseku. V spomin na Marijo Sardo daruje Neda Ciani 50.000 lir za AO Jaka Stoka. V spomin na strica Pina darujeta Rado in Li-liana 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel in 50.000 lir za spomenik padlim v NOB na Konto-velu. V spomin na Elia Fornazariča daruje družina Marijan Bajc 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na mamo Milko Kuret darujeta hčeri Neva in Nadja z družinama 100.000 lir za SKD Slavec, 100.000 lir za ZMePZ Slavec-Slovenec, 100.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj, 50.000 lir za Stranko komunistične prenove Dolina in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Nosilci krste Pina Pertota darujejo 200.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel in 200.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kontovel. Nosilci krste Marije Stoka vd. Sardoč darujejo 200.000 lir za FC Primorje in 100.000 lir za prosesko cerkev. t Zapustila nas je mama Josipina Peršič vd. Sferza Za vedno boš ostala v naših srcih hčerka, zet in vsi sorodniki Od nje se bomo poslovili danes, 2. julija ob 10. uri na barkovljanskem pokopališču. Barkovlje, 2. julija 1998 2. 7. 1994 2. 7. 1998 Zlata mami Milena ti in očka Stanko sta vedno z nama. Nataša in Mira Bole J OB IZIDU KNJIGE NEVENKE TROHA Politika slovensko italijanskega bratstva FESTIVAL OPERETE / V GLEDALIŠČU VERDI Pomladna parada ogrela občinstvo Režija in koreografija delo Andreasa Paeslerja Zgodovinska osvetlitev povojnega obdobja 0staja kljub dolgoletni usmerjenosti italijanskega desničarskega sloja na Stiridesetdnev-uo jugoslovansko zasedbo Trsta in razvpitosti lokalnega kolektiv-uega spomina »pravovernih« Italijanov še vedno skromno raziska-ua, ne samo z italijanske, temveč tudi s slovenske strani. V zadnjih letih so nedvomno pomemben prispevek k raziskovanju Povojnega dogajanja v Julijski krajini doprinesle študije slovenske zgodovinarke Nevenke Troha, še posebej zato, ker se je lotila tem, ki Se jih je slovensko zgodovinopisje dolga desetletja otepalo, še najraje Pa jih je prepuščalo uiemoaristiki. Tudi z zadnjo knjigo, ki je izšla z naslovom »Politika slov ensko-italij anskega bratstva«, s podnaslovom »Slovensko-ita-lijanska antifašistična unija v coni A Julijske krajine v Času od osvoboditve do uveljavitve jnirovne pogodbe« in jo je izdal Arhiv Republike Slovenije (Ljubljana, 1997, str. 208). Nevenka Troha osvetljuje vojni, zlasti pa povojni Primorski mozaik. Delo, ki je predelana in dopolnjena magistrska naloga, seznanja bralca z italijanskimi in slovenskimi priprava-uii na osvoboditev in njeno udejanjanje, z italijansko-slovenskimi °dnosi v skupnih organizacijah in novih institucionalnih forumih, ki so nastali v Času jugoslovanske oblasti, kot tudi v tistih, ki so jo, Čeprav za kratek čas Preživeli. Ko avtorica Urnešča delovanje političnih organizacij, ki so Unele v svojem progra-nru kot osnovni cilj Prikjucitev k Jugoslaviji in so delovale v okviru Slovensko-italijan-ske antifašistične unije, v širši okvir, ne pozabi psvetliti odnosov med dalijanskimi in slovenskimi komunisti, razmerij med lokalnimi in mednarodnimi oko-UšCinami. Vzvodov de-ovanja in odločitev ako v vojnih kot v povojnih razmerah ne Uajde le v narodnostni Pripadnosti, temveč tudi v socialnih, v ideo-oskih in v razrednih °pTedelitvah. Avtorica Uamrec že v predgovo-Jd naglasi, da »V toku, ki se je zavzemal za priključitev ce-otne Julijske krajine jdSoslaviji in ki ga ahko označimo kot Protijugoslovanskega, 0 sodelovali tako Slo-eUci kot Italijani, medtem ko v bloku, ki ]e zavzemal za ohra-i \ev Italije in ga zato bko označimo kot protiitalijanskega, Slovencev ni bilo.« Avtoričin pogled se na vojno in povojno dogajanje usmerja z gledišča, ki ga najpogosteje daje dokumentacija ohranjena v ljubljanskih arhivih in ki je sad delovanja, odločanja in razmišljanja takratnega slovenskega političnega vodstva v Ljubljani in v Trstu. Pri razlagi dogajanj sicer avtorica vseskozi upošteva razpoložljivo študijsko literaturo s slovenske in italijanske strani in tudi opozori bralca na razhajanja med italijanskim in slovenskim zgodovinopisjem pri interpretaciji tega ali onega dogodka. Ena od temeljnih tez v Trohinem delu, ki je najbolj revizionističen del italijanskega zgodovinopisja ne sprejema, je, da je iz direktiv, ki jih je v Trst pošiljalo slovensko komunistično vodstvo, razvidno, »da za jugoslovansko stran ni bila odločilna narodnostna opredelitev, torej ni šlo za odstranitev Italijanov zaradi nacionalnosti, kar so v kasnejšem obdobju poskušali dokazovati italijanski šovinistični krogi, niti ni bila samo ideološka. Odločilna je bila opredelitev, ali je nekdo za ali proti Jugoslaviji. (...). (...) moramo vedeti, da so bili za jugoslovansko stran takrat fašisti vsi, ki so bili proti priključitvi Julijske krajine Jugoslaviji, ne samo dejanski fašisti« (str. 47). Avtorica pojasni jugoslovansko, slovensko strategijo za osvojitev Trsta in najvažnejše faze boja za njegovo ohranitev, tudi v tem primeru v glavnem iz perspektive slovenskega komunističnega vodstva. Na veC mestih Troha ugotavlja nedorečenost jugoslovanskih predlogov o priključitvi Primorske Jugoslaviji, razlike med položajem v Trstu, Gorici in v Istri, hkrati pa poudarja, da se je ob koncu vojne velika večina Slovencev, predvsem iz narodnostnega vzgiba, nemalokrat pa tudi iz socialnega vzgiba opredelila za priključitev t.i. Julijske krajine Jugoslaviji. Res pa je tudi, prida avtorica, da so atmosfero vsesplošnega navdušenja pokvarile aretacije in nepravilnosti vojske in Ozne. Vera v socialno pravičnost Jugoslavije pa je botrovala k temu, da se je tudi italijansko delavstvo zanjo odločalo, Čeprav so se vrste protijugoslovanske fronte z ukrepi jugoslovanskih oblasti in restoCo revščino hitro povečale. Avtorica se z veliko natančnostjo in zvestobo razpoložljivi dokumentaciji loteva teme aretacij, ki jih je opravljala predvsem Ozna, usmrtitev in internacij, nakar preide k osvetlitvi organov ljudske oblasti za Časa zavezniške vojaške uprave in delovanja Slo-vensko-italijanske antifašistične unije, razmerij med Italijani in Slovenci v njej, pojasni nastanek Komunistične partije Julijske krajine in njena notranja nesoglasja kot tudi zunanje pritiske, ki jim je bila podvržena tako s strani KPJ in KPS kot tudi KPI. Tudi ob teh problematikah je avto-riCen pogled usmerjen z vrha navzdol, kar pomeni, da se bralec sooCa predvsem z odločitvami in izbirami vodilnih, tu pa tam pronicajo mnenja, izbire posameznikov, ki niso bili elani vodstva. Troha lepo pokaže snovanje politike italijansko slovenskega bratstva in opozori na ovire, ki so se pojavljale tako med Italijani kot med Slovenci, ko je šlo za njegovo uresničevanje. V zaključku beremo, da : »Želje in zahteve ljudi na eni in na drugi strani so bili drugotnega pomena in sta jih oba tabora izrabljala za medsebojna izsiljevanja, dejanskega vpliva na odločitve pa niso imeli, kakor ga niti nista imeli obe prizadeti državi. Te so sprejemali v okviru velesil, ki so tudi zaradi ohranjanja statusa quo sprejele odločitev za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja (str. 190).« Za konec lahko zapišem, da je stran diplomatske zgodovine o povojnem Času, če ne dokončno, vsaj zadovoljivo zapisana, v zadnjem Času se tudi stran insititucionalnih sprememb, ki so jih prinesle Jugoslovanske oblasti v Trst, izrisuje, predvsem po zaslugi N. Trohe. Veljalo pa bi od bliže pogledati, kdo je te institucije predstavljal in ne le poimensko, kako in zakaj so se ti ali oni odzvali v Trstu, Gorici, Posočju na Krasu in v Istri sodelovanju s komunističnimi in jugoslovanskimi oblastmi. Skratka kaj se je dogajalo in kaj se je zgodilo s tistimi, ki so bili za slovensko-italijan-sko sodelovanje. Seznam bogatih arhivskih virov, ki ga je Troha priložila svoji knjigi, je obetaven in zgodovinopisju ponuja nova branja in daje možnost ubiranja novih poti razlage in še širšega razumevanja dogajanj. Marta Verginella V gledališču Verdi se je v torek pričel mednarodni festival operete s premiero Stolzeve operete »Friihjahrs-Parade« (Pomladna parada). Pravi zaCetek festivala torej, z veselo in briljantno opereto, ki mojstrsko mežika musicalu. Na odru smo v torek lahko občudovali prelepe kulise, ki so nas ponesle v najboljše dunajske Čase med neoklasiko in obdobje li-bertyja, ter bogate kostime, oboje delo nemškega likovnega umetnika Jiirgena Auea. Režija in koreografija sta bili trud (spet nemškega umetnika) Andreasa Paeslerja, ki je odlično tolmačil bistvo te operete: dinamičnost in živahnost. Glavno vlogo je imela sopranistka Cinzia Forte, ki je igrala mlado Mariko, ob njej pa so nastopali med drugimi še Ugo Maria Morosi (Willi Sedlmeier), Tiziana Caminiti (Hansi Gruber), Roberto Bencivenga (Gusti von Laudegg), Cristina Mantese (The-rese Hiibner), Gianluca Ferrato (Fritz), Carlo Reali (Neuvvirth), Mimmo Lo Vecchio (von Laudegg) in Ariella Reggio (Klothilde von Laudegg). Najbolje se je izkazala prav NeapeljCanka Forte z radoživo svežino svojega glasu in z dinamičnim igralskim nastopom, nasploh pa je celoten ansambel dobro izvedel opereto, ki je kar naporna pri pevskih in plesnih točkah. Le občasno smo lahko zaznali manjša neujemanja med orkestrom in pevci, a bilo je skoraj neopazno. Publika, ki žal ni bila številna, je večkrat nagradila izvajalce z burnim ploskanjem, kar je nastopajočim prav gotovo odrinilo premiersko tremo. Delo Roberta Stolza (Graz 1880 - Berlin 1975) se je rodilo za film in je prvič zašlo na filmsko platno leta 1934 v madžarsko-avstrijsko-nemški koprodukciji. Čeprav jo je kritika označila za medlo delo, Ceš da je preveC prisoten duh »dobre stare Avstrije« pomešan z »vroCo« madžarsko dušo, je opereta doživela velik sloves. Po sedmih letih je Hollywood prevzel opereto ter glavno vlogo zaupal takratni zvezdi Deanni Durbin in takrat je valček iz tega filma dolgo ostal na ameriški lestvici najbolj priljubljenih melodij. Za ta film je Stolz prejel celo Oscarja (drugega je dobil še z opereto »It happened tomorrovv«). Leta 1955 so ponovno posneli opereto, tokrat Avstrijci, in Mariko pa je odigrala Romi Schneider. Po veliki slavi vseh teh filmskih postavitev so opereto vendarle leta 1964 predelali za odrske deske in od takrat jo nepretrgoma uspešno uprizarjajo po vsem svetu. Ponovitve tržaške priredbe bodo v soboto, 4. julija, v petek 10., v nedeljo 12., v torek 14. in v nedeljo 19. julija. Na stadionu Friuli danes nastop Erosa Ramazzottija Kot že v prejšnjih letih bo tudi to poletje glasbeno izredno vroCe. Danes zveCer bomo lahko izbirali med tremi pomembnimi dogodki, v naslednjih tednih pa ne bo minil veCer, ne da bi se v kakem kraju naše dežele' kaj dogajalo. Včeraj se je v Manzanu začel tradicionalni festival etno-folk glasbe Folkest, ki danes zveCer ponuja nastop skupine Bevano Est v Cervignanu in pričakovan nastop angleške folk skupine Pentangle s pevko Jacqui Mc-Shee v parku vile Florio v But-triu. V kampingu Girasole v kraju Pertegada, med Latisano in Li-gnanom se bo drevi zaCel festival reggae glasbe Rototom Sun- splash. Drevi nastopa znana skupina Slonokoščene obale Alpha Blondy. Najbolj pričakovan pa je nastop italijanskega glasbenika Erosa Ramazzottija. Eros se po dveh letih vrača v našo deželo. Tokrat bo po zelo uspešnih junijskih nastopih nastopil na stadionu Friuli v Vidmu. Njegov koncert se bo pričel ob 21. uri, v dobrih dveh urah bo zapel vse najbolj znane uspešnice, mnogim izmed katerih je prav za letošnjo turnejo spremenil glasbeno podlago. V Vidmu pričakujejo nad 15.000 ljudi, s številnim predstavništvom avstrijskih, slovenskih in hrvaških oboževalcev, oz. oboževalk. AW IZ SVETA GLASBE h V ospredju opereta in Folkest FOKUS ZaCela sta se festival operete in Folkest Pozornost ljubiteljev glasbe se v teh dneh osredotoča na dve zelo odmevni reviji, ki se odvijata v naših krajih. V okviru tržaškega festivala operete predstavljajo v teh dneh priljubljeno Stolzovo opereto “Pomladna parada” (gledališče Verdi, 4. t.m.) in Porterjev musical “Can-Can” (dvorana Tripcovich, 2., 3., 5. in 7. t.m.). V naslednjih tednih se bodo zvrstila še tri dela, in sicer opereti “Cin-Ci-La” (od 11.7. ) in Lebarjev “Grof iz Luksemburga” (od 1.8.) ter musical “Sedem nevest za sedem bratov” (od 18.7. ). Vsak ponedeljek zveCer od 6.7. do 3.8. pa bodo predstavljali italijanske pesmi iz medvojnega obdobja (I lunedi del festival). Včeraj pa se je v Rosazzu na pobudo Edit iz Spilimberga in Kulturnega združenja Folkgiorna-le začela dvajseta izdaja pomembne revije folk in etno glasbe Folkest. Med najbolj znanimi imeni, ki se bodo zvrstili v raznih furlanskih mestih, naj omenimo Fabrizia De Andreja, Angela Branduardija, Steveja Winwooda, Tita Puenteja, Artura Sandovala in Davida Crosbyja. Veliko izvajalcev za najrazličnejše okuse. NOVICE 11. t.m. se bo na berlinske ulice podala milijonska množica mladih, ki se bo udeležila jubilejne desete izvedbe Love Parade. Svetovno najveCji glasbeni manifestaciji bodo za plesno podlago trdi ritmi techno glasbe. Evropske glasbene nagrade Avvards bodo letos prvič podelili v Italiji. Predstavo, ki organizira televizijska mreža MTV Eu-rope, bo 12.11. gostoval Milanski Filaforum Assago. PLOŠČA TEDNA Razni izvajalci, “A Tribute to Howlin’ Wolf”, Telarc Izvrstni pevec ter izvajalec na kitaro in na orglice Howlin’ Wolf (Mississippi, 1910 - Chicago, 1976) je bil v povojnih letih najveCji glasbeni predstavnik v velemestu Chicago. S svojim hripavim in rezkim glasom je znatno vplival tako na beat kot na rock generacijo. PlošCa je zbirka različnih pristopov do znanih in manj znanih VVolfo-vih melodij. KONCERTI 2.7. - 5.7. Revija 5. Rototom Sunsplash - Reggae shod, Pertegada (Videm), kamping Girasole 2.7. - 5.7. Revija Arezzo Wave 2.7. Jacqui McShee’s Pentangle, Buttrio, park vile Florio, Folkest 4.7. Bob Dylan, Villafranca (Verona), grad 4.7. John Christian, Sežana, Kulturni center Srečka Kosovela 5.7. Bob Dylan, Rim, stopnišče EUR, Roma Live Festival 5.7. James Brown, Torre del La-go (Lucca), gledališče 6.7. Bob Dylan, Lucca, Napoleonov trg, Summer Festival 6.7. Herbie Hancock Headhun-ters, Rim, Villa Celimontana, Jazz & knage ’98 6.7. James Brovm, Asti, trg katedrale 6.7. Joao Gilberto, Castellazzo di Bollate (Milan), Festival di Villa Arconati NOVE PLOŠČE Pop, rock, jazz Ace of Base, “Flowers”, Polygram Canned Heat, “Blues Band”, Mystic Andrea Centazzo - A.Curran - E.Parker, “Real Time Two”, Nevvtone Andrea Centazzo - Pierre Favre, “Dialogues”, Nevvtone Lee Konitz - Mantial Šolal, “Star Eyes”, Hut Hat Tazenda, “Sardinia”, CD Musič Tanita Tikaram, “The Cappuccino Songs”, Polygram Mario Venuti, “Mai come ieri”, Polygram Tom VVaits, “Beautiful Melodies”, Polygram Resna glasba Dir. Riccardo Muti, “Puccini, Catalani, Ponchielli - Opere varie”, Sony Dir. Marc Mirkovsky, “G.F.Haendel - Ariodante”, Archiv KOMENTARJI V TISKU / PO ZADNJI TEKMI PRED ČETRTFINALOM Navdušenje v Argentini razočaranje na Otoku Angleži krivijo za poraz izključenega Davida Beckhama Južnoameričani deležni zmage tudi z »božjo pomočjo« Zadnja tekma za vstop v četrtfinale svetovnega prvenstva med Argentino in Anglijo očitno ni bila zanimiva le za navijače teh dveh držav, saj si jo je v Italiji ogledalo več kot 12 milijonov ljubiteljev te igre (za primerjavo: popoldansko srečanje med Romunijo in Hrvaško ni pred italijanskimi ekrani zbralo niti tri in pol milijona gledalcev). Še večje zanimanje, razumljivo, je vladalo na Otoku, kjer mu je sledilo kar 26 milijonov«ekrano-manov«, ki so ob koncu prenosa ostali globoko razočarani in je bilo vzdušje bolj podobno narodnemu žalovanju, kot pa športnemu dogajanju. V prispodobi bi lahko rekli, da je danes Anglija vstala s sklonjeno glavo. Kakšno je bilo razpoloženje je bilo jasno razbrati tudi iz britanskega tiska, iz katerega povzemamo nekaj današnjih naslovov. Mirror: 10 junaških levov in en neumen dečko (mišljen je izključeni David Beckham). Express: Junaški poraženci, ki so se borili kot levi. Daily Mail: Trenutek norosti (izključitev Beckhama), ki nas je stal sanje o pokalu. Sun: Beck domov (ob sliki odhajajočega Beckhama). Ta časnik je tudi poudaril, da se bo izključenec kmalu potolažil, saj znaša njegova plača kar 26 milijard lir. Nobene tolažbe pa niso bili potrebni v nasprotnem taboru, saj je evforija Argentincev presegla vse, kar si človek lahko predstavlja za tako priložnost. Oglejmo si le nekaj naslovov v argentinskem tisku. Ambito fi- nanciero: Bog nam je pomagal z obema rokama. La nacion: Argentina je triumfirala z rokama Roe. Ole: Oprostite (namenjeno Angležem). Cronica Iz božje roke v roke Roe Diario popular: Nekaj smo jih pa le povedal angleški kraljici.... Clarin Izločiti Anglijo je bil res pravi užitek. Iz zadnjih dveh naslovov (pa tudi iz mnogih člankov samih) ni težko razbrati, da se falklandska vojna v Argentini še vedno ni končala in vsaka zmaga nad nasprotnikom, ki te je nekoč premagal, je sladka, pa čeprav je ne dosežeš na bojnem polju, ampak le na nogometnem.... Izključitev Beckhama je bil ključni dogodek sicer lepega dvoboja med Angleži in Argentinci »Azzurri« kritično o sojenju Danca Nielsena Italijanski nogometaši so bili dokaj zbegani nad sojenjem na tekmi med Anglijo in Argentino. Še najbolj kritičen je bil Gianluca Pagliuca. »Gospod Nielsen je marsikatero nakuhal: med napake sodijo tako dosojeni enajsmterovki, kot nedosojena v korist Anglije, pa tudi nekaj offsidejev je spregledal. Res je veliko grešil. Poglavje zase pa je izkljčitev Beckhama. Zelo dobro poznam El Chola Simeona. Je spreten simulant,« je dejal In-terjev vratar. Podobnega mnenja je bil tudi Fabio Cannava-ro. »Simeone je ravnal zelo grdo, kriv pa je sodnik: obema igralcema bi bil moral pokazati rumeni karton.« Manj stroga je bila bila ocena Francesca Mo-riera: »Beckham je pač brcnil Simeona in to vpričo sodnika, ki pa je pri tej odločitvi nekoliko dlakocepil. Žal je ta dogodek pokvaril tekmo. Kar pa se mene tiče, zadovoljen sem, da se je v četrtino finala uvrstila Argentina. Meni so Argentinci zelo všeč, čeprav moram priznati, da je v torek bolje igrala Anglija.« OSMINA FINALA 27. junij BRAZILIJA-ČILE 4:1 28. junij NIGERIJA-DANSKA 1:4 29. junij NIZOZEMSKA-ZRJ 2:1 STROKOVNO MNENJE Številke ali o analizi nogometne igre Včasih se trenerji sprašujemo o tej ali oni možnosti, o tej ali oni hipotezi, analiziramo, predpostavljamo, opravičujemo, demantiramo... itd. Nekateri se pri analizi posameznih pojavov opirajo na lastne izkušnje, nekateri na posamezna (lastna) prepričanja, nakateri se analiz igre enostavno ne lotevajo... No, eno od sredstev, skozi katera lahko posamezne rezultate (in tudi karakteristike igre) analiziramo in ovrednotimo, je statistika. Statistika sama po sebi pomeni bolj malo. Vsak posamezen rezultat mora biti primerjan, saj rezultat v absolutni obliki ne pomeni veliko. Pri ostalih disciplinah (košarka, odbojka...) je praksa »pobiranja« številk (scouting) že postala vsakodnevna, pri nogometu si ta metodika utira pot šele v zadnjih letih. Ta »pripomoček« je torej pomemben le v primeru, da ga znamo pravilno primerjati in ovrednotiti, vsakemu podatku pa dajemo le primerno važnost, nič več, nič manj. (Predstavil bom torej le nekaj statističnih lestvic). Dokaj pomembni podatki, s katerimi razpolaga Stat. Arhiv France 98, so po mojem mnenju tisti, ki uvrščajo ekipe na podlagi storjenih prekrškov (in obratno). Ta »element« je lahko hkrati pokazatelj »učinkovitosti« faze obrambe (npr. slabega pressinga) istočasno pa je lahko pokazatelj določenih težav v fazi obrambe. To lahko presodite kar sami na podlagi naslednje lestvice... in vaših razmišljanj: prva na lestvici storjenih prekrškov je Nemčija, na drugem mestu Francija in Italija (tako, da se no bo Maldini preveč pritoževal nad grobo igro nasprotnikov)...; Brazilija je na tej posebni lestvici na 23. mestu... (Jugoslavija na 13., Hrvaška na 14. mestu). Koliko pa je pomembna v obrambi igri Italije dvojica Di Biagio in Dino Baggio, priča podatek, da sta ta igralca skupaj zagrešila daleč več prekrškov od ostalih veznih dvojic (ali trojk) med kvalificiranimi ekipami... Za njima pa je presenetljiva nemška dvojica Hamman in Bierhoff (!!!). Zanimiva je tudi lestvica ekip nad katerimi je bilo storjenih največ prekrškov (po Štirih tekmah): prvi sta Jugoslavija in Čile, na tretjem mestu Argentina, na četrtem Mehika... Mislim, da ta podatek dakaj jasno priča o načinu igre zgoraj omenjenih ekip (zadrževanje žoge). Italija je na tej lestvici na desetem mestu... V zvezi s fazo napada, si oglejmo (po mojem mnenju presenetljivo) lestvico strelov na gol: daleč pred vsemi je Francija (105 strelov na gol v 4 tekmah!!!), druga je Nizozemska, tretja Nigerija, četrta Hrvaška, sedma Brazilija, Jugoslavija je komaj triindvajseta... Italija je na tej lestvici na 14. mestu z 52 streli na gol (manj kot polovica v primerjavi s Francozi). Miloš Tul ČETRTFINALE POLFINALE ZA NASLOV BRAZILIJA 3. julij (Nantes, 21.00) DANSKA 7. julij (Marseille, 21.00) 30. junij ARGENTINA-ANGLIJA 6:5(11metrovke) 27. junij ITALIJA-NORVEŠKA 1:0 28. junij FRANCIJA-PARAGVAJ 1:0 NIZOZEMSKA 4. julij (Marseille, 16.30) ARGENTINA 29. junij NEMČIJA- MEHIKA 2:1 30. junij ROMUNIJA-HRVAŠKA 0:1 ITALIJA 3. julij -(Saint-Denis, 16.30) FRANCIJA NEMČIJA 4. julij (Montpellier, 21.00) HRVAŠKA TRETJE MESTO 11. julij Poraženca v polfinalu (Pariz, 21.00) 12.julij (Saint-Denis, 21.00) VEČNA DILEMA / BAGGIO ALI DEL PIERO? Cesare Maldini se bo moral pač opredeliti Maldini zelo zaupa Del Pieru, toda... SENLIS - Jutrišnja tekma s Francijo je za Alessandra Del Piera odločilna. Zanj lahko pomeni dvoje: preporod ali končno postajo. Selektor Cesare Maldini ga je doslej zagovarjal na vse kriplje, toda stvar je zdaj jasna: če bo Del Piero proti Franciji v prvem polčasu spet igral tako slabo kot proti Norveški, ga bo selektor po odmoru zamenjal z Robertom Bag-giom. Previdni Maldini bo moral pač upoštevati splošen interes moštva in se sprijazniti s takoimenovano »štafeto«, pa če mu je prav ali ne. Že v Marseillu se je izgovarjal, da je Del Piera zamenjal s Chieso (in ne z Baggiom), da bi bolje zaščitil obrambni pas, vendar so mnogi še sedaj prepričani, da je šlo za polresnico. Tveganje proti Norveški je bilo relativno, ker je bila Italija v vodstvu. S Francijo bo drugače: moštvi sta si enakovredni, a okoliščine govorijo v prid Francozov in zato si Maldini ne more privoščiti nobenih napak. Del Piero je v dobri formi, a je zelo obremenjen z odgovornostjo. Podobno se je dogajalo tudi Paolu Rossiju leta 1982 v Španiji in Robertu Baggiu pred štirimi leti v ZDA. Bearzotova in Sacchijeva potrpežljivost je bila poplačana, toda določena razlika vendarle obstoja: Sacchi in Bearzot sta bila brez pravih alternativ, Maldini pa lahko računa na izjemno razpoloženega Baggia, ki je klop sprejel z veliko mero profesionalnosti, vendar njegova prisotnost med rezervami povzroča pač precejšnjo zadrego. Maldini je torej pač pred razpotjem. Kajti zaščititi perspektivnega igralca, kakršen je Del Piero, je pač lahko daljnovidna izbira (Maldini je že tako zelo očetovski), toda ne izkoristiti najboljših moči v odločilni fazi prvenstva je samomorilno. Zato utegne biti»štafeta« edina rešitev, čeprav se ji italijanski selektor upira z vsemi močmi. ISKRE - ISKRE - ISKRE ITALIJANSKO PRVENSTVO POTRJUJE PREMOČ - Od 176 igralcev ekip četrtfinalistk jih igra kar 54 v italijanskem prvenstv. V nekaterih ekipah, kot so Argentina, Brazilija in Francija, so taki igralci tudi ključni. Če prištejemo tudi take igralce, ki so nekoč igrali v A ligi, se njihovo število poveča na 78, to pomeni več kot polovica. Italijanskemu prvenstvu sledi bundesliga s petindvajsetimi igralci ter španska liga in premiership s sedemnajstimi. Največ igralcev A lige igra seveda v italijanski reprezentanci (20), nato z Argentino (11), Francijo (7) ter Brazilijo (6). Najbolj »mednarodna« ekipa je Danska, saj igrajo Danci kar v osmih prvenstvih, najmanj pa Italija, saj nastopajo njeni igralci le v treh prvenstvih; izjemo predstavljata Vieri (Španija) ter Di Matteo (Anglija). Vrstni red nastopajočih po državnih prvenstvih, kjer igrajo pa je: 54 Italija, 25 Nemčija, 17 Španija in Anglija, 12 Nizozemska, 11 Francija, 10 Hrvaška, 9 Brazilija, 6 Danska in Argentina, 3 Škotska, 2 Japonska in Turčija, 1 Švica in Portugalska. PRAVI ZASLUŽEK S HRVATI IN DANCI - Na londonski stavnici VVilliam Hill je med preostalo osmerico prvi favorit za naslov prvaka Brazilija (9:4). Sledijo Argentina (4:1), Francija in Nizozemska (5:1), Italija (13:2) in Nemčija (7:1), pravi zaslužek pa je moč pričakovati, če bi slavili Hrvati (1:25) ali Danci (1:33). HAGI Sl JE PREMISLIL - Romunski nogometaš Gheorghe Hagi si je premislil. Po včerajšnjem porazu proti Hrvaški je Hagi v nasprotju s prejšnjimi napovedmi dejal, da bo ostal zvest romunski reprezentanci, za katero je odigral že 114 tekem. 5.000 FRANKOV ZA RDEČ KARTON - Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je že sporočila vsote, ki jih bodo nogometaši plačali za prejete kartone na SP. Za rdeč karton bodo morali igralci odšteti po pet tisoč švicarskih frankov ( 5.850.000 lir), dva rumena kartona (in s tem rdeč) na eni tekmi sta "vredna" 3.000 frankov ( 3.500.000 lir), rumeni kartoni pa bodo žogobrcarje stali 1.000 "Švicarjev" ( 1.170.000 lir). Tiskovni predstavniki FIFA je povedal, da bo na ta način zbran denar namenjen revnim otrokom. ENAJSTMETROVKE DVANAJSTIČ ODLOČILE TEKMO SP - Včerajšnja tekma med Anglijo in Argentino je bila 12. v zgodovini svetovnih prvenstev, ki je bila odločena po enajstmetrovkah. Argentinci so morali na svetovni prvenstvih tretjič v zgodovini izvajati enajstmetrovke in tudi tretjič izšli iz dvoboja kot zmagovalci, takšen izkupiček pa imajo tudi Nemci. J3- FRANCE98 SP V NOGOMETU Četrtek, 2. julija 1998 9 OD JUTRI ČETRTFINALE / FAVORITI PO NASI ANKETI___ NEREDI / ŠTIRJE MRTVI IN DESETINE RANJENIH TER ARETIRANIH »Brazilija - Danska 6:0, Francija - Italija 4:2« Argentina - Nizozemska bo najbolj izenačena tekma Proti Hrvaški bo prevladala izkušenost Nemcev Kaj bi se šele zgodilo, če bi Argentina tekmo proti Angliji izgubila Incidenti in pretepi tudi v Saint Etiennu Nogomet ni v Italiji le šport, ampak pravi nacionalni interes, tako da mu sledijo ne samo nogometaši temveč vsi, športniki in ne. Zato smo vprašali za mnenje o prihodnjih četrtfinalnih dvobojih tiste, ki se ne ukvarjajo agonistič-no z nogometom. Izkazalo se je, da imajo prav vsi izdelano mnenja in to mnenje tudi utemeljujejo. Skratka ni iz trte izvita trditev, da je v Italiji več kot 55 milijonov nogometnih strokovnjakov. Če analiziramo odgovore naših anketirancev izstopa zlasti prednost, ki jo dajejo Braziliji. Čeprav so Danci evropski prvaki iz leta 1992, so očitno že dosegli več od pričakovanega. Tudi Nemčija - Hrvaška naj bi bila enosmerna tekma. Čeprav niso Nemci s svojo igro prav nič prepričali, so zaradi tradicije in izkušenosti veliki favoriti. Argentina je po morda najlepši tekmi prvenstva proti Angležem, rahel favorit proti Nizozemcem, lahko pa bi občutila tudi utrujenost po tako težki preizkušnji. Nazadnje so tu še Italijani, ki se bodo pomerili v »bratskem« dvoboju z domačini Francozi. Prevladal bo napad azzurrov ali vezna vrsta in obramba Francije? Mnogi od naših intervjuvancev menijo, da je Francija v prednosti zaradi podpore s tribun in tradicionalne naklonjenosti sodnikov gostiteljem SP. V polfinale naj bi se torej uvrstile običajne ekipe, to so Francija (Italija), Brazilija, Argentina in Nemčija. Presenečenj pa ni na SP v nogometu nikoli TELEVIZIJSKI UTRINKI Novinarstvo, shovv, inkvizicija ali brezplačne počitnice? Nogometni »fanatiki« dobro vedo, da se televizijski »mundial« ne konča s prenosom tekem, ampak se s posebnimi novinarskimi oddajami zavleče še pozno v noč. Za največji delež TV gledanosti se zlasti potegujejo oddaje Telemontecarla »Biscardijev proces«, Raia »Occhio a! mon-diale« in Italie Uno »Speciale mondiale«. Pepelka med temi oddajami je Biscardije-vo sodišče (povsem zasluženo). Včasih spominja kar na srednjeveško inkvizicijo. Namenjeno je zlasti tistim bolj vročekrvnim tifo-zom, ki menijo, da je treba dežurnemu krivcu (Maldini, Del Piero, sodnik, itd.) že »iz principa« zaviti vrat. V bistvu gre za oddajo, ki pomeni nadaljevanje dolgoveznih diskusij in neplodnega prerekanja po barih. Nekateri (skrbno selekcionirani) gostje oddaje včasih prav spominjajo na pijančka, ki se te v lokalu ob pultu oprime kot klop in te ne pusti pri miru, dokler ti ne pove svoje resnice. Ker se mu jezik zapleta, iz njega pa prihaja nič kaj prijeten vonj, jo čim-prej popihaš. Biscardija se lahko rešiš tako, da Pritisneš na gumb »te-lekomanda, kar sodeč Po podatkih o gledanosti mnogi tudi storijo, še posebej, ko ti skupaj s pajdašem Mauriziom Nlosco za senzacionalno novost prodaja to, kar je bilo v časopisih napisano (in demantirano) že neštetokrat prej. »Occhio al mondia- le« mežika drugačni vrsti gledalcev. Je v bistvu kompromis med nogometom in lahkotno oddajo, zato jo lahko imamo za »družinsko oddajo«, ob gledanju katere pride lahko tudi do »sprave« med z nogomet-nom zastrupljenim možem in zanemarjeno ženo. Za strokovnost skrbi izvedenec To-satti, za zabavo okrogli Bisteccone Galeazzi (v resnici naj bi bil tudi on novinar...), za dobro počutje prikupna Antonella Clerici. Vse lepo in prav, dokler se ne vsili poredna misel. Na čigave stroške se v Franciji mudijo številni gostje iz filmskega ali televizijskega sveta, ki nas s svojim prijetnim kramljanjem vsak večer pozabavajo iz pariškega studia Raia, čez dan pa menda uživajo v brezdelju in zabavi? Poznavajoč rimske razvade, je menda odgovor (žal) na dlani... In še oddaja Tv postaje Italia uno. Naj si pač o Berlusconiju mislimo, kar hočemo, je daleč najboljša. Ima samo eno hudo napako: glavni mož oddaje Maurizio Pistocchi je zagrizen sacchijevec, kar le s težavo prikriva (pravijo, da se z njim dnevno posvetuje). Biti Sacchijev pristaš pa pomeni v očeh večine italijanskih ljubiteljev nogometa ta čas največje zlo. Vsaj dokler ne bo Maldiniju spodletelo. Ve pa se, na italijanskem polotoku je slava trenerjev zelo minljiva, (ak) veliko, morda zato, ker so interesi preveliki. Vprašanja smo postavili po sledečem vrstnem redu: 1. ITALIJA - FRANCIJA, 2. BRAZILIJA - DANSKA, 3. ARGENTINA - NIZOZEMSKA, 4. HRVAŠKA -NEMČIJA. Edi Božič: »1. Francija, ker igra na domačem terenu in ji bosta pomagala okolje in sodnik. 2. Brazi-lija, ker je za Dance vsekakor premočna. 3. Nizozemska zaradi kolektivne in organizirane igre. 4. Nemčija, ker je bolj izkušena in je na takih prvenstvih vedno odlično opravila svojo nalogo«. Peter De VValderstain: »1. Italija, ker je pokazala, da je solidna. Trener ima jasne pojme in niso pod hudim pritiskom, kar ne velja za Francoze. 2. Brazilija, saj je najboljša ekipa prvenstva. 3.Argentina, ker ima dobro organizacijo igre. 4. Nemčija, bolj je izkušena od Hrvaške in je tudi solidnejša«. Andrej Vogrič: »1. Francozi, ker kot domačini lahko računajo na podporo gledalcev in tudi sodnika. 2.Brazilija ne bo imela veliko težav, ker je nedvomno najresnejši kandidat za končno zmago. 3. Argentina, ker je najbolj motivirana. 4. Nemčija, saj je najbolj izkušena ekipa za take manifestacije«. David Štokelj: »1. Italija iz enostavnega razloga: ima srečo. 2.Brazilija, ker je močnejša od Dancev in je resnejši kandidat za končno zmago. 3. Argentina, ker so Južnoameriča-ni najboljša ekipa svetovnega prvenstva. 4. Nemčija-Hrvaška je najbolj izenačen četrtfinale, verjetno pa se bo naprej uvrstila Nemčija, ker je bolj izkušena kot Hrvaška«. Peter Žerjal: »J. Francozi, ker imajo podporo občinstva, pomagali pa bi ji lahko tudi sodniki. 2.Brazilija je še vedno boljša, čeprav Danci znajo presenetiti a Brazilija je taktično bolj zrela kot Nigerija. 3. Napove je zelo tvegana, morda pa imajo več možnosti Argentinci. 4. Nemčija je imela doslej nekaj sreče. Rad bi videl, da Hrvati izločijo Nemce, ampak bi morali igrati precej boljše kot proti Romunom v osmini finala«. Livio Semolič: »1. Zmagala bo Francija, ker je domačin. 2. Brazilija, ker je nedvomno močnejša od Dancev. 3.Argentina, čeprav je tekma z Nizozemsko najbolj izenačena med štirimi, Južnoameričani pa so le konstantnejši. 4. Nemčija, ker je bolj izkušena«. Obritoglavec jo je tokrat skupil FIFA sporočila seznam sodnikov za zaključni del Izpadel je tudi Collina Za Pierluigija Collino se je svetovno prvenstvo končalo včeraj ob polnoči. Italijanskega sodnika ni na seznamu desetih »izbrancev« za zaključni del. Odločitev ni posledica njegovega morebitnega slabega sojenja. Domov morajo namreč vsi možje v črnem iz držav, ki so se uvrstile v četrtfinale. Seznam desetih sodnikov je slednji: Al Zeid (Savdska Arabija), Belqola (Maroko), Brizio Carter (Mehika), Bujsaim (Arabski Emirati), Dallas (Škotska), Garcia Aranda (Španija), Gandhour (Egipt), Gonzalez Chavez (Paraguay), Meier (Švica), Pedersen (Norveška). Pripomba za FIFO: če je res, da so boljši sodniki tisti iz nogometno bolj razvitih držav, ne bi bilo bolje z izborom počakati še vsaj do četrtfinalnega razpleta? Vse kaže, da postajajo neredi na velikih športnih prireditvah že kar nekaka »obvezna« folklora, kateri se ni mogoče izogniti. To se je izkazalo tudi po tekmi med Argentino in Anglijo v Saint Etiennu. Sicer so nekateri huligani začeli »dvigati vzdušje« že v noči med ponedeljkom in torkom, a jih je policija takoj ujela, sodniki pa dva po hitrem postopku poslali za rešetke, enega za eno, drugega za dve leti. Po tekmi, v kateri so bili Otočani izločeni, pa je bilo huje. Čeprav so oblasti uvedle, že pred tekmo pravo obsedeno stanje (v okolici stadiona so prepovedali ves pro- met, vse lokale so morali zapreti,, dovolili niso prenosov tekme na velikih ekranih, v okolici pa je bilo zbranih več kot tisoč policistov v polni protide-monstrantski opremi) je prišlo do spopada med nekaterimi angleškimi navijači in domačimi sever-noafričani. Policija je takoj posredovala, aretirala je kakih 20 izgrednikov, 12 so jih zaprli, 10 je bilo ranjenih, 3 pa so morali celo prepeljati v bolnišnico. Razbitih je bil tudi nekaj izložb. Policija je kmalu vzpostavila red in lastniki javnih lokalov so se globoko odahnili, ker v Saint Ettiennu ne bo več tekem za SP. Huje je bilo v Argentini. V Buenos Airesu je prišlo po tekmi do hudih izgredov, med katerimi je bilo ranjenih kar 78 oseb (med temi 38 policistov). Takoj po enajstmetrovki, ki je Argentincem prinesla zmago je večje število huliganov vdrlo na ulice, začeli so napadati policijo in razbijati izložbe, iz katerih so odnašali vse, kar je bilo kaj vredno. Varnostniki so morali posredovati s solzilcem in vodnimi curki, rezultat tega pa je bilo 127 aretiranih, ki bodo še kar nekaj časa ostali v ječi. Kronika tega dogajanja je zabeležila tudi 4 smrtne žrtve: trije mladi navijači so se s svojim vozilom zaleteli na železniškem prehodu pod kolesje vlaka, nekega starčka pa je zadela kap, ko je Crespo zgrešil enajstmetrovko. »Kaj bi šele bilo, če bi zmagali«, je dejal komisar Fernandez, poveljnik tamkašnje policije. INTERVJU / SILVIO VERGINELLA O IGRrPLAVIH' Jugoslovani še vedno igrajo z enakimi napakami kot nekoč Silvio Verginella sodi med tiste naše športnike, ki so v povojnih letih pomagali krojiti našo nogometno zgodovino. Bil je med ustanovitelji pro-seškega društva leta 1963 in ostal mu je zvest dejansko še do danes. Gospod Silvio, po poklicu ste kamnosek. Kaj vas je privedlo v ta poklic? »Kamnoseštvo je naša družinska tradicija. S to dejavnostjo se je ukvarjal že moj oče, pa moj stric in sploh je bil to značilen poklic naših krajev.« Verjetno je to delo zelo naporno? »Da, to je res, vendar nam ga danes do določene mere lajšajo razni stroji.« Verjetno za to delo med mladimi ni prevelikega zanimanja? »Nasprotno, v zadnjem času se mnogo mladih zanima zanj in nekateri med njimi so zelo dobri kamnoseki, res dobri. Pozna se, da so obiskovali kamnoseške šole.« Ali je prišlo glede zanimanja za obdelani kamen do nekakšne renesanse? »Da, v zadnjih letih se mlajši rodovi zelo zanimajo za obdelani kamen, za ta značilni kraški naravni element. Pa tudi za les, kot gradbeni material.« Kakšen je vaš osebni odnos do betona, do cementa? »Ja, taki časi so, ko je treba s tem gradbenim materialom delati določene kompromise. Brez njega pač ni mogoče shajati, čeprav se mi zdi kamen lepši. Žal, je pa tudi dražji in tudi to pomembno vpliva na razširjenost betona tudi tam, kjer bi lahko, kot nekoč, uporabljali kamen.« Vsa naša nogometna igrišča stojijo na slovenskih, kraških tleh, pa ob nobenem nismo nikjer opazili kakega tipičnega kraškega vgrajenega elementa.... »Da, to je res. Ta igrišča so pač gradile generacije, ki do kraškega kamna tedaj niso imele pravilnega odnosa.« Opravljali ste zelo težek poklic, pa ste vendar še našli moči za nogomet, saj ste bili vrsto let eden najboljših zamejskih napadalcev? »Pa ne le to, saj sem se ukvarjal tudi s kolesarstvom. V mladih letih sem bil med najboljšimi kolesarji v naši deželi in nastopil sem tudi na dirki po Furlaniji. Vse to ni stvar napora, ampak le veselja do športa.« Kdaj ste se pravzaprav začeli ukvarjati z nogometom? »Ko sem imel 22 let, igral pa sem do 32 leta.« To je bil pa precej pozen začetek? »Da, toda prej sploh nismo imeli nogometnih društev. In še ko smo naše društvo ustanovili, ni hotel igrati z nami noten italijanski klub, razen dveh. Ker smo bili Slovenci. Taki časi so bili tedaj.« Ste bili vedno primoijan? »Vedno, le eno leto sem nastopal za Vesno. Dvakrat pa sem bil tudi trener proseške ekipe, ne le igralec.« Kako gledate na nekdanje in kako na današnje napadalce? »Oh, tu je pa velika razlika. Mi smo bili samouki in niti televizije ni bilo, da bi se kaj naučili z gledanjem slavnih nogometašev. Kljub temu pa se mi zdi današnji nogomet grši od onega iz naših časov.« Dober poznavalec zamejskega nogometa ste: kdo so danes naši najboljši domači napadalci? »To bi težko naštel, kar tako v trenutku. Omenil bi Širco od Vesne, Le-gišo od Primorja, no, še nekaj jih je.« Kaj pa na svetovnem prvenstvu? »Ah, tam so praktično vsi dobri. Všeč mi je zlasti Vieri. Ni sicer Ronalde, vendar igra zelo konkretno.« Imenujte nam najbolj srečno in najbolj nesrečno ekipo na tem prvenstvu.... »Precej sreče je imela Italija, ko je bil njen nasprotnik Čile. Nesrečna? Ne, tu ne vidim kake izrazito nesrečne ekipe, več pa je bilo takih, ki so enostavno igrale slabo.« Kako bi igrala jugoslovanska reprezentanca če bi bile vse republike še vedno v skupni državi? »Tako kot vedno. To smo videli na tekmi sedanje Jugoslavije z Nemci: ko so Jugoslovani dosegli dva gola so mislili, da so opravili že vse, kar je treba. Nemci, ki so zelo konkretni, pa so to balkansko značilnosVplavih' izkoristili in izenačili. Jugoslovani so v svoji zgodovini vedno igrali tako in tudi vedno bodo.« Komu napovedujete prodor v sam vrh končne lestvice? »Braziliji, morda Nizozemski, Franciji pa bi dal prednost pred Italijo.« I HK& V t. Extra ZNIZANE CENE s Extra S semensko deviško Olivno deviško olje 11. olivno olje 0,75 L, olje 11. olivno olje 11. ' M9CT | c - 3 6.653 lir/l. SJ90 5<49CT JlpJ -Sm 2390 h% m f§ 9990 C Tl * — Ir# Klešče za solato * plastične, v 4 različnih barvah I. 990 Plastična vrv iz polipropilena 50 m., barve: zelena, rdeča in plava '990 3,! >0' OD ČETRTKA, 02.07.98 DO SREDE, 15.07.98 Amaretto Venezia 3*990 70 d., 7.129 lir/l. 4»990 PHILIPS® Satinelle testiran CEE, odstrani dlako že od korenine, s ščetko za čiščenje Začimbe v vazicah * lesena struktura, j vsebuje 8 vazic začimb: petršilj, črni poper, kimel, fc basilika, dobra misel, --česen, timijan in L aromatična mešanica za žar II,! Posode za jedi g 40 kosi, iz polipi Copate s podstavkom* Brezrokavna material EVA, s podstavkom otroška majico* visokim 7 cm., barve: plava, 100% bombaž, QQf) zelena in bela, barve: fuksija, // V številke: 36-40 plava in rumena, mere: 116/152 Vaze za konzerve 2 stekleni vazi ^ A/l/l po 1 I. in ena /00 jeklena pinceta Hrustavci s sezamom J^430 z olivnim oljem AAA 250 gr., 3.960 lir/Kg. VVlj Pomarančni sok JLA90 na podlagi koncentriranega — — — soka in kaše Q0M 750 ml., 1.320 lir/l. 7 7V Orange cake j2*69CT piškoti s pomarančnim nadevom obloženi s čokolado A AQA 300 gr., 7.633 lir/Kg. mtJm/\J 990 3*490 990 3*690 Vrč za pivo * stekleni, vsebina 0,5 I. Cocktail slanih piškotov J990 250 gr, 7QA 3.160 lir/Kg.__________________/TV Arašidi/konfeti 3*990 z mlečno čokolado ■ m 250 gr., 5.960 lir/Kg. | fH/U Cocktail crackers 3*390 50 gr AAA 6.600 lir/Kg. 7 7 V Zobna pasta 3*S90 125 ml., 11.920 lir/l. 1 «490 Deska za plavanje ’ mere: 82x47x7 cm. 900 Vodna želva * iz ABS-a, testirana CEE, deluje na baterije (niso vključene), mere: 14x7x7 cm. 490 Svečnik * struktura iz kromiranega jekla s steklenim svečnim pokrovom, dolžina: 80 cm., o 6 cm. rnegu |' 8, 900 (predlog predstavitve) Arašidi/konfeti z mlečno čokolado 250 gr., 5.960 lir/Kg. Cocktail crackers '150 gr., 6.600 lir/Kg. Zobna pasta v tubi 125 ml., 11.920 lir/l. Balzam z naravnimi rastlinskimi izvlečki za vse vrste las 300 ml., 4.300 lir/l. 3*590 1.290 Strgalnik 4 rabe * mere: 10,8x7,5x23 cm., s 4 različnimi rešetimi Tende za avto * 7, Sveča v vazi iz žgane gline * v obliki senčnice ali pikapolonice, 0 cca. 15 cm., in višina cca. 5 cm. Ngpihliive živali* iz PVC-ja, v obliki tjulna, krokodila in kita, testirane CEE Posoda za perilo s pokrovom vsebina 50 L, iz polipropilena, barvi: rdeča in plava ^ 1*900 Posoda za smeti * iz polipropilena, mere: 27x36 cm. barve: siva, zelena in plava 900 Zeleni kotiček Aromatične rastline" (JOO Zložljiva postelja * mere: 80x190 cm., blazina debelina cca. 12 cm., v različnih fantazijah DOBITE NAS V: CODROIPU, DREV. VENEZIA 1 35 - HUMINU, UL. TABOGA 4 - CERVIGNANU, UL. AOUILEIA 64 - PRATI Dl PORDENONE, UL. PUJA 87/89 VIDMU, UL. MARŠALA 1 80 - GORICI, UL. III ARMATA 1 86 - MANZANU, UL. DEL CRISTO 27 - PORDENONU, UL. UNGARESCA 23 - SPILIMBERGU, UL. PONJE ROITERO 1 TRŽIČU UL. A. BOITO 4 - TAVAGNACCU, UL. NAZIONALE 34/36 - CASSACCU, DR.CESTA PONTEBBANA 1 3, 60 - C.C. JULIA CENTER - CORDENONSU UL. SCLAVONS ^ I ■ * ARTIKLE DOBITE V POOBLAŠČENIH PRODAJNIH MESTIH OD 2.07.98 DO 8.07.98 OZ. DO RAZPRODAJE ZALOG - VELJAVNE CENE RAZEN V PRIMERU NAPAK IN OPUSTITEV - VSE FOTOGRAFIJE SO LE VZORČNEGA ZNAČAJA GORICA / PO OBČINSKIH VOLITVAH NOVA GORICA / DIJAŠKI DOM NOVICE Večina in opozicija že gledata naprej Valenti pripravlja zamenjave v odboru, v levi sredini pa prevladujejo (avto)kritična stališča Enajst umetnikov na mednarodni likovni koloniji Jutri bo dan odprtih vrat Odmevi in komentarji nedeljskega drugega kroga volitev se postopoma polegajo, zmagovita in poražena koalicija pa se Pripravljata na izvajanje vlog, ki so jima ju dodelili volilci. Potrjeni župan Gaetano Valenti ima v teh dneh največ preglavic s sestavo odbora. Čakajo ga nelahke odločitve, saj bo moral poiskati ravnovesje med upravnimi potrebami, ki narekujejo določene zamenjave, novimi ravnotežji med strankami, ki prav tako narekujejo spremembe a ne nujno iste, ambicijami posameznikov in političnih skupin. Volilno okrepljena Forza Italia pričakuje 5 odbornikov, enega veC kot doslej: ob treh zanesljivo potrjenih (Amiran-te, Devetag, Francioso) in Bordinu, ki bi po prestopu iz CCD v FI moral prav tako ohraniti odbor-nisko mesto, se za odbor-nistvo poteguje kar nekaj kandidatov, ki so na volitvah prejeli največ osebnih preferenc. V prednosti se zdi Mauri-zio Tripani, novopečeni “forzist”, ki naj bi se mu končno uresničile v Sca-ranovih Časih nepoteše-ne (takrat je vodil eno od struj KD) odborniske sanje. NZ naj bi ohranilo dva odbornika (potrjen bo Noselli, ki pa najbrž ne bo veC podžupan, zagotovo pa bo nadomeščen Pesco), enega pa CDU (Mattiussija naj bi nadomestil Baresi ali kdo drug). Slednja stranka sicer zahteva dva odbornika, “iztržila” pa bo najbrž mesto predsednika občinskega sveta. Drug Valentijev problem je imenovanje ti. “city managerja”, nekakšne desne roke župana, ki bi razpolagal z velikimi pooblastili in bi bil vežni Člen med politiki v odboru in upravnim aparatom. Župan je menda ponudil mesto nekdanjemu generalnemu tajniku Pokrajine Raffaellu Fabbru, na morebitni dogovor pa bo treba počakati še nekaj tednov. Na drugi strani se koalicija Oljke pripravlja na opozicijo, začenši z av-tokritiCno analizo vzrokov volilnega poraza. Poudarki posameznih komponent so glede tega različni. Koordinator Oljke Franco Miccoli uporablja zmerne tone in napoveduje, da se bo soočenje med strankami zavezništva, ki se je začelo že v ponedeljek, takoj po objavi volilnih izidov, nadaljevalo predvsem v smeri oblikovanja političnega in upravnega načrta, pri katerem naj bi sodelovali vsi v občinski in rajonske svete izvoljeni predstavniki Oljke. KritiCnejše zveni stališče Levih demokratov, da»je treba priznati poraz Oljke in njenih zaveznikov«, ki v očitno desnosredinsko usmerjeni večini goriških volil-cev niso znali prodreti s svojimi programi in predlogi. LD ocenjujejo, da so večje stranke prispevale Oljki največ vo-lilcev in opozarjajo na lastni uspeh z izvolitvijo petih občinskih svetovalcev iz vrst ali “blizu” LD. Oljki vsekakor predlagajo oblikovanje skupne svetovalske skupine, hkrati pa vabijo stranke koalicije na poglobljeno analizo razlogov za poraz in na nov zagon politične iniciative leve sredine. Volilni izid je analizirala tudi Severna liga, ki kaže biti kljub vsemu zadovoljna. Odstotkov glasov sicer ne omenja, poudarja pa zadovoljstvo ob izvolitvi treh občinskih svetovalcev namesto enega in šestih rajonskih namesto štirih. Liga napoveduje, da bo svojo opozicijsko vlogo v občinskem svetu izvajala brez predsodkov»zato da se uresničijo načrti in dejavnosti iz našega programa v korist rezidentov in za pridobitev delovnih mest«. V Dijaškem domu v Novi Gorici se je v ponedeljek pričela mednarodna likovna kolonija na kateri sodelujejo oblikovalci iz sedmih evropskih dežel. Enajst slikarjev prihaja iz Češke, Hrvaške, Belorusije, Nemčije, Avstrije, Italije in Slovenije. Slovenijo predstavljajo Zoran Ogrinc, Jožica Korenjak, Milena StepaCiC, Valter Brajnik in (fotograf) Muko Bijukljie. Likovniki iz Slovenije so najbolj številna skupina. Dva udeleženca sta iz Nemčije, po en predstavnik pa iz drugih držav. Jutri, 3. julija, bo dan odprtih vrat, ko bodo od 13. do 19. ure na ogled dela, ki nastajajo te dni. Razstava bo nato odprta še v sep- tembru, ob priložnosti občinskega praznika ter proslave ob 50-letnici Nove Gorice. Iz zamejstva sodeluje na likovni koloniji števerjanski rojak Vladimir Klanjšček. Udeleženci kolonije, ki so nastanjeni v Dijaškem domu, ki tudi beleži 50-letnico delovanja, so v teh dneh obiskali tudi nekaj zanimivih krajev v okolici Nove Gorice. Kolonijo so priredili Dijaški dom, Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske in ZKD Nova Gorica, gmotno pa so pobudo podprli MO Nova Gorica in številna podjetja. Jutri ob 11. uri bo v Dijaškem domu srečanje z ustvarjalci. MATURE / NA SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH Kolokviji naglo proti koncu Jutri in v soboto napovedane že prve objave končnih ocen Z včerajšnjih maturitetnih kolokvijev na klasičnem liceju (foto Bumbaca) POKRAJINA / SREČANJE IZ NIZA »GLAS 2ENSK« Tokrat so govorile športnice Med gosti skakalka Sara Simeoni - Težavna pot uveljavljanja S ponedeljkovim srečanjem v konferenčni dvorani Pokrajinskih muzejev na gradu se je sklenil niz srečanj »Voci di donna - Glas žensk«, ki ga je priredilo pokrajinsko odbomištvo za enake možnosti. O uveljavljanju žensk v gospodarstvu, Politiki, znanosti, umetnosti in na številnih drugih področjih so na srečanjih spregovorile Zenske same, ki so se na teh področjih, velikokrat za ceno težkih žrtev in sa-moodpovedi, uveljavile. Niz osmih srečanj je usk-iajevala novinarka Ga-oriella Ziani. Na ponedeljkovem srečanju so dnele besedo vrhunske Športnice, med njimi Sara Simeoni (na sliki - foto Bumbaca), pa tudi trenerke kakor Silvia Capra m funkcionarke športnih pVez, kakor recimo Lucia Gassanego. Zal se zaradi sodelovanja na medna-r°dnem tekmovanju srečanja nista mogli ude- ležiti dve mlajši športnici. Z različnimi poudarki so sodelujoče govorile o lastnih izkušnjah, uspehih in neuspehih, o tem, da imajo v športu moški še zmeraj prednost, da se enakopravnost med spoloma z velikimi težavami uveljavlja in najbrž ne bo nikoli docela dosežena. Govor je bil nadalje o pojmovanju vloge športa pri oblikovanju osebnosti posameznika, o tem, kako naj se mladi približajo športu (na žalost je pristop največkrat močno obremenjujoč, medtem ko bi moral biti šport pravzaprav igra). Veliko je bilo seveda osebnih izpovedi in izkušenj. Pokrajinska odbornica Di Datova je napovedala še dve prireditvi, ki bosta nekako dopolnili ciklus srečanj: 24. julija bodo v muzeju odprli razstavo »Fiori d’arancio« o poroki in poročnih modah v prejšnjem stoletju in natečaj »Donne di frontiera« pri katerem lahko sodelujejo novinarke in pisateljice. Obračun srečanj je vsekakor poziven in po vsej verjetnosti bodo pobudo ponovili. Se prej pa bodo skušali v primerni knjižni obliki predstaviti zaključke letošnjega ciklusa. V šolskem središču v Puccinijevi ulici so v teh dneh v polnem teku kolokviji maturantov, za katere je toposlednji napor zrelostnih izpitov in vsega šolskega ciklusa. Včeraj so, Ce se lahko tako izrazimo, delovale s polno paro tri maturitetne komisije, ena pa je že opravila kolokvije z vsemi maturanti in se pripravlja na odločilne trenutke, ko bodo padle konCne sodbe, izražene v šestdese-tinkah, o stopnji zrelosti in šolskega znanja posameznih dijakov. To je komisija, ki ocenjuje dijake petega letnika poklicnega trgovskega zavoda Ivana Cankarja, kjer se je že vsem maturantom odvalil kamen napetega Čakanja na ustni izpit. Kar je bilo, je bilo in sedaj je vsa napetost usmerjena le v pričakovanje ocen, ki jih bodo komisarji objavili jutri dopoldne. Na drugih štirih šolah so se vCeraj še vrstila izpraševanja ali bolje razgovori s komisijami, katerih elani se skrbno izo-gibanjo nevarnosti, da bi zapadli v kliše policijskega zasliševanja in skušajo s sproščenim pristopom zmanjševati tremo in na- petost, ki še pri tako vestno pripravljenem dijaku neizbežno spremlja pomembno preizkušnjo. Na pedagoškem liceju Simona Gregorčiča so se vCeraj zvrstili pred komisijo še zadnji goriški maturanti, ki pa bodo na objavo izidov morali počakati najdlje, saj so za njimi na vrsti še številnejši vrstniki iz Trsta. Komisija, ki je skupna za Gorico in Trst, bo predvidoma objavila izide v drugi polovici prihodnjega tedna. Prav tako skupna komisija za klasični licej bo zaradi manjšega števila maturantov opravila delo hitreje. Kolokvije v Trstu so že končali, včeraj in danes pa so navrsti še dijaki na goriškem liceju Primoža Trubarja, nakar bodo v soboto objavili ocene. Se ta teden je predvidena objava ocen tudi za dijake dveh tehničnih šol, ki delujeta v sklopu Cankarjevega zavoda in imata skupno maturitetno komisijo. Dijaki trgovske smeri (nekdanja sekcija 2. Zoisa) in informat-sko-industrijske sekcije končujejo s kolokviji, za ocene pa bodo predvidoma izvedeli v soboto. Skupina Ando Drum v Kanalu V okviru mednarodnega festivala v Kanalu, ki poteka od 13. junija do 26. julija, bo jutri v tem kraju gostovala glasbena skupina Ando Drom. Skupina je nastala leta 1984 v Budimpešti, izvaja pa v glavnem cigansko glasbo. Sestavljajo jo Jeno Zsigo, Monika Juhasz, Antal Kovacs mlajši, Antal Kovacs, Monika Horvath, Janos Lakatos. Koncert bo ob 21. uri. Naslednji dogodek v okviru festivala bo nastop pevke Mz. Dee v soboto, 11. julija, ob 21. uri. Srečanje o dekretu Ronchi Združenje CIA (Confederazione italiana agricolto-ri) prireja danes ob 20.30 v enoteki La Serenissima v Gradišču srečanje o izvajanju zakonskega dekreta št. 22 z dne 5. februarja 1997 (zakonski dekret o skladiščenju, predelavi in uničevanju odpadkov -znan tudi kot dekret Ronchi). Predpisi, ki se nanašajo na kmetijski sektor, so stopiti v veljavo sredi junija. Na nocojšnjem srečanju bo govor prav o obveznostih kmetijskih podjetnikov. Informacije o delovnih mestih Deželna agencija za zaposlovanje obvešCa, da je tudi v uradih v Gorici in Vidmu začela delovati služba European Employment Service. Interesenti lahko preko računalnika v realnem Času dobijo informacije o prostih delovnih mestih v državah Evropske unije pa tudi splošne informacije o življenju v posameznih državah Članicah. Informacije so na razpolago le po predhodnem telefonskem naročilu in sicer na številko 0481/535527 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure ter ob ponedeljkih in Četrtkih tudi od 14.30 do 16.30. Zbiranje podpisov Odbor, ki zbira podpise za odpravo proporChe kvote v zakonu za volitve v parlament, sporoča, da bodo zbirati podpise pri ljudskem vrtu danes od 17.30 do 19.30, v soboto od 10. do 12.30, v torek, 7. julija, od 17.30 do 19.30 in v petek, 10. julija, od 17.30 do 19.30. SKPD FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ - STEVERJAN vabi na 28. FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE Med Borovci u Šteuerjonu Jutri, 3. julija 1998, ob 20.30 1. tekmovalni veCer Sobota, 4. julija 1998, ob 20.30 2. tekmovalni večer Nedelja, 5. julija 1998, ob 17.30 Finale in nagrajevanje ter koncert ansambla Lojze Slak Pe KONCERTI V SOVODNJAH to jutri ob 21.00 koncert »Rock night«. Prireja ga mladinski odsek SD Sovodnje v okviru niza »Across the border«. Nastopajo skupine »Why«, »Juke box« in »Floating points«. B_______________IZLETI SEKCIJA UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za izlet od 11. do 13. septembra, v Sanremo, Ažurno obalo in Montecarlo. Vpisovanje pri Mili (78398). KD BRIŠKI GRIČ priredi 18. in 19. julija dvodnevni izlet v Toskano z ogledom znamenitosti v San Giminia-nu in Sieni in obiskom dveh znanih kleti. Prijave pri Maji (tel. 884187) do 10. julija. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v soboto, 8. avgusta, piknik pri lovski koci Paljevo nad Plavami (v primem slabega vremena v koci). Poskrbljeno za jedaCo, pijaCo, harmoniko in družabne igre. Vpisovanje pri poverjenikih ati na sedežu ob sredah do 29. julija. !3 ŠOLSKE VESTI GLASBENA MATICA ob- vešča, da je v teku potrjevanje in pred vpisovanje v šolsko leto 1998/99. Informacije na tajništvu šole v ul. della Croce, 3 do vključno 10. julija. Umik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Tel. 531508. ________________KINO GORICA VTITORIA 1 Danes zaprto. Jutri: 18.45-20.45-22.45 »II testimone dello sposo«. R. Pupi Avali. VTITORIA 3 Danes zaprto. Jutri: 20.00-22.30 »Strade perdute«. R. David Linch. CORSO Zaprto zaradi dopusta. H3 OBVESTILA SD SOVODNJE vabi na občni zbor v ponedeljek, 6. julija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu v Kulturnem domu v So-vodnjah. Med raznimi točkami bodo izvoliti nov odbor. KMEČKA ZVEZA GORICA obvešCa odvisne delavce, upokojence in kmetijske podjetnike, da se za izpolnitev davčnih prijav lahko po-služijo njenega urada v Ul. Malta 2 vsak delavnik od 8.30 do 12.30, tel. 531644. I LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - AL MORO, Car-duccijeva ul. 40, tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes: 10.15, Angela Pel-lis vd. Bertogna iz bolnišnice sv. Justa v Trzic. NOVICE KOSOVO / ZARADI GVERILSKEGA VOJSKOVANJA SE POLOŽAJ SPREMINJA IZ URE V URO Torkov incident v Iraku: pozivi k večji strpnosti BAGDAD, MOSKVA - Ves včerajšnji iraški tisk je obsodil torkovo ameriško raketiranje nekega protiletalskega radarja pri Basri. Vladni Al Džumhu-rija je zanikal, da bi iraška protiletalska obramba vklopila radar, kar naj bi potrjevalo, da je ameriška raketa zadela neki zbiralnik za vodo. Časopis obenem zahteva, naj Varnostni svet OZN obsodi ameriško agresijo in naj ukine obe območji prepovedi letenja za iraška letala na severu in jugu države. Ruska duma pa je pooblastila odbor za mednarodna vprašanja, naj preuči »zaskbljujoCe razmere« po torkovem ameriškem letalskem napadu na iraški radar in poroCa dumi na današnjem plenarnem zasedanju. Kitajska pa je vse vpletene strani pozivala k strpnosti, tako da bi preprečili poslabšanje razmer in ohranili stabilnost v Zalivu. K strpnosti po torkovem incidentu je že pred tem pozvala tudi stalna Članica Varnostnega sveta Združenih narodov Francija. Spet nasilje v Alžiriji ALZIR - V včerajšnjem dopoldanskem atentatu na tržnico Bab Ezuar v predmestju Alžira je življenje izgubila ena oseba, tri pa so bile ranjene. Varnostne sile so včeraj sporočile, da so v atentatu v Ued el Beju pri Medeji islamski skrajneži ubili štiri in ranih 14 oseb. Po mnenju opazovalcev gre za maščevalne atentate teroristične islami-sticne skupine GIA, ki je v zadnjem obdobju utrpela hude izgube. Po pisanju alžirskega tiska so varnostne sile v Blidi in Džidželu ubile najmanj 50 islamskih integralistiCnih teroristov, kakih sto pa so v gozdu Stambul pri Maškari obkolile. Kirijenkov gospodarski program MOSKVA - Rusija potrebuje »nova gospodarska pravila« za rešitev finančne krize, je poudaril premier Sergej Kirijenko v govoru ruskim poslancem pred razpravo o stabilizacijskem programu vlade. Ce protikrizni program ne bo uspel, je vlada pripravljena odstopiti, je v dumi obljubil Kirijenko. Znova je pozval spodnji dom parlamenta, naj Cim prej potrdi 21 zakonov, ki bodo omogočili uresničitev strogega programa za oživitev gospodarstva, ki je po Kirijenkovih besedah v poraznem stanju. Rusija, ki je zašla v hudo finančno krizo, si od Mednarodnega denarnega sklada (IMF) obeta novo stabilizacijsko posojilo v višini deset milijard dolarjev, vendar pa kot pogoj zanj IMF zahteva strog program reform ruskega gospodarstva. Vodja ruskih neokomunistov Genadij Zjuganov je napovedal, da bo njegova stranka podprla Kirijenkov program, a je obenem zahteval tudi politične spremembe. Po njegovem Rusije ne bodo rešili samo z gospodarskimi in finančnimi ukrepi, država potrebuje predvsem novo politiko. Kočljivo razčiščevanje med Netanjahujem in VVeizmanom JERUZALEM - Izraelski predsednik Ezer Weiz-man in predsednik vlade Benjamin Netanjahu sta se prvič po njunem ostrem sporu glede bližnjevzhodnega mirovnega procesa srečala v predsedniški rezidenci v Jeruzalemu. Po radijskih poročilih je srečanje pripravil predsednik poslanske skupine stranke Likud Meh Sitrit. VVeizman je Netanjahuja v pogovoru za dnevnik Yediot Ah-ronot v ponedeljek obtožil za zastoj v bližnjevzhodnem mirovnem procesu in zahteval razpis predčasnih volitev. Premier se je na obtožbe v torek zveCer odzval v televizijskem pogovoru, v katerem je VVeizmanu očital, da drži s Palestinci in opozicijo, da bi škodoval vladi. VVeizman je napovedal, da bo na očitke odgovoril na tiskovni konferenci včeraj zjutraj, vendar je ponoči vplivnemu elanu Likuda, Netanjahujeve desno usmerjene vladne shanke, uspelo doseči dogovor o srečanju predsednika in premiera. Netanjahu je predlog za izvedbo predčasnih volitev že zavrnil kot nesprejemljiv in napovedal, da bodo volitve potekale ob izteku mandata leta 2000. David Trimble novi premier Severne Irske BELFAST - Poslanci severnoirske skupščine so včeraj na svojem prvem zasedanju v Belfastu vodjo najpomembnejše protestantske stranke unionistov (UUP) Davida Trimbla (51) izvolili za premierja Severne Irske. Podredsednik vlade pa bo Seamusa Mallona (61), drugega moža zmerne katoliške socialdemokrat- _ ske laburistične stranke (SDLP). Volksvvagen snubi Volvo BONN - Kot kaže nemškemu Volksvvagnu še niso dovolj dosedanji nakupi. Potem ko se je zaljubila v Rolla-Royce, avtomobilska hiša iz VVolfsburga sedaj snubi švedskega proizvajalca avtomobilov in industrijskih vozil Volvo. To vsaj trdi tisk, ki navaja, da sta se prejšnji petek tajno sestala predsednik Volksvvagna Ferdinand Piech in njegov švedski kolega pri Volvu Leif Johannson. Hišo iz VVolfsburha zanimajo predvsem Volvovi tovornjaki, saj je pred tem zaman snubila švedsko Scanio in nemški Man. Po padcu Belačevca vsak čas »deblokada« Kijeva Jugoslovanska vojska vse aktivnješa - Diplomacija pa se še išče PRIŠTINA, BRUSELJ, BONN - Po devetih dneh je v BelaCevcu včeraj zopet stekla proizvodnja premoga, kar so potrdili tudi neodvisni viri. Bagri na 5.000 hektarjev velikem dnevnem kopu so spet nalagali premog na tekoCi trak, ki pelje proti nekaj kilometrov odaljeni termoelektrarni Obilic, ki oskrbuje Kosovo in sosednje pokrajine Makedonije ter GrCije. Podatkov o morebitnih žrtvah ni. VeC sto pripadnikov Osvobodilne armade Kosova (UCK) je pred zavzetjem rudnika uspešno prebilo srbski obroC in baje s seboj odneslo ranjence in mrtve. Da so se. uporniki umaknili na območje Drežnice, je sporočila tudi srbska policija. Predstavniki UCK so vCeraj sporoCih, da je bitka za Be-laCevac dokazala, da kosovski Albanci ne morejo zadržati položajev pred srbsko premočjo, a da so se sposobni razpršiti in ponovno zbrati za boje na novih območjih. UCK se je odločila za klasično strategijo gverilskega vojskovanja, pri kateri sovražnikova vojaška premoč igra postransko vlogo. V njene vrste so v zadnjem obdobju prišli tudi borci iz Evrope in Severne Amerike ter izkušeni borci iz BiH. Položaj na Kosovu se zaradi gverilskega vojskovanja spreminja iz mre v uro. V boje pa se vedno bolj vpleta tudi jugoslovanska vojska, ki se je do sedaj omejevala na nadzorstvo meje z Albanijo. To trdijo zahodni vojaški viri, ki navajajo, da je vojska sodelovala pri zavzetju BelaCevca in da si aktivno prizadeva za zavarovanje ceste med Prištino in Prizrenom, ak- tivna je tudi v okolici Fantine, DeCanov in Djakovi-ce. Vsak Cas pa naj bi se zaCela »deblokada« Kijeva, kjer je UCK od sveta odrezala kakih šestdeset srbskih družin in dvajset policistov. Ameriški veleposlanik Richard Holbrooke je od Prištine 40 kilometrov oddaljeno Kijevo imenoval »najnevarnejši kraj v Evropi«. Srbske sile bi s tanki in s svojo rušilno moCjo z lahkoto prebile albanske barikade, a po belaCev-skem primeru je popolnoma jasno, da bi se borci UCK razprših in se ponovno pregrupirali kje drugje. Ob vsem tem je popolnoma jasno, da bo diplomacija le s težavo gasila kosovski požar. Zveza Nato ima že pripravljene vse vojaške opcije, a Čaka na sklepe kontaktne skupine, ki se bo sestala 8. julija v Bonnu. Kot je vCeraj povedal nemški zunanji minister Kinkel, so pripravili načrt v petih točkah, ki zahteva takojšnje premirje, ki naj bi mu sledila pogajanja med Srbi in Albanci ter začetek veljave ukrepov mednarodne skupnosti, obenem bi proučili možno avtonomijo za Kosovo in tja napotili mednarodno opazovalno misijo. VCeraj so se vsi od Kink-la do Dinija in Albrightove zavzemali za avtonomijo in proti neodvisnosti, a nihče nima jasnega načrta, kako bi to dosegli. Neki grški strokovnjak pa že navaja, da Miloševič načrtuje razkosanje Kosova na srbski in albanski del, tako da bi Srbom pripadala Metohija in patriarhija v Peči. _______ŠANGHAJ / V POGOVORU S POSLOVNEŽI______________ Kitajska naj odpre svoje trge tujini V televizijskem intervjuju poudaril važno vlogo, ki jo bo morala odigrati Kitajska ŠANGHAJ - Ameriški predsednik Bill Clinton je na včerajšnjem srečanju s kitajskimi poslovneži v Šanghaju Kitajsko pozval, naj Kitajska svoje trge odpre mednarodnim tokovom, ameriške vlagatelje v naj-veCjo državo na svetu pa spodbudil, naj Kitajski pomagajo pri reševanju njenih okoljevarstvenih težav. Na srečanju v šanghajski borzi je Clinton tudi izrazil razočaranje, ker med obiskom ni bil dosežen večji napredek pri pripravi sporazuma glede kitajskega vstopa v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Poudaril je, da mora Kitajska za vstop v WTO izpolniti »stroge pogoje«, ki urejajo mednarodno trgovino, med katerimi so predvsem večja odprtost trgov in lažji pogoji poslovanja za tuje vlagatelje. Pogoji morajo biti »ja- sni in nedvoumni«, Čeprav bi morala kot država v razvoju imeti tudi določene ugodnosti, je dejal Clinton. »Kitajsko gospodarstvo je še vedno obremenjeno z zapletenimi in nasprotujočimi težavami. Večja odprtost trgov je pomembna za ZDA. Kitajska namreč na ameriški trg izvozi približno tretjino svojega celotnega izvoza. ZDA pa v zameno želijo poštene možnosti za vstop na kitajska tržišča. Hkrati je to pomembno tudi za Kitajsko, ki mora zgraditi takšno gospodarstvo, ki bo sposobno tekmovati s svetovno konkurenco,« je dejal Clinton. Kitajska televizija je vCeraj posnela pogovor z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, ki bo v petek končal devetdnevni obisk na Kitajskem, ter mu s tem omogočila novo priložnost, da poudari pomen svobode in demokracije v tej državi. V njem je Clinton tudi navedel, da ZDA ne bodo za vekomaj edina velesila na svetu in da je na njem prostor tudi za Kitajsko. Clinton je priznal, da ZDA potrebujejo Kitajsko kot privilegiranega sogovornika, ki naj prispeva k stabilnosti tako v Aziji kot v svetu. »Na Kitajsko sem prispel, da bi vam priznal naše prijateljstvo, da se strinjamo z vašimi varnostnimi interesi.« Zagotovil je tudi, da je v raznih primerih, kot je kriza med Indijo in Pakistanom, uspeh ameriške politike odvisen od njenega sodelovanja s Kitajsko. »Nismo svetovni policist, a včasih moramo storiti tisto, kar druge države noCejo ali ne morejo storiti,« je še povedal Clinton. IRAN-ITALIJA / TUDI V IMENU EVROPSKE UNIJE DUNAJ / PRIHODNJIH 6 MESECEV Prodijevi pogovori so bili nadvse uspešni Odpravili tudi zaplet pri gradni pristanišča Bandar Abas - Prodija sprejel tudi duhovni vodja Hamenei Avstrija je včeraj prevzela krmilo Evropske unije Avstrijo čakajo v polletju hudi izzivi TEHERAN - »Zaključili smo obdobje napetosti in odprli obdobje dialoga na novih temeljih,« je včeraj predsednik italijanske vlade ocenil svoje dopoldanske pogovore z iranski predsednikom Hatamijem, s podpredsednikom Habi-bijem in z zunanjim ministrom Hara-zijem. Po Prodijevih besedah so se dotaknili vseh političnih tem, »razprava je bila odprta« tako glede vprašanj stabilnosti in miru kot »spoštovanja Človekovih pravic«. Prodi je tudi poudaril, da so bili italijansko-iranski odnosi »vedno dobri in prijateljski«. Predsednik Katami pa je v pogovoru z novinarji poudaril, da je Prodijeva vlada izboljšala odnose Irana z Evropsko unijo. Iran podpira odprtje in razvoj odnosov z Evropsko unijo, ker sta v splošno korist. Prodi, ki je kot prvi zahodni državnik obiskal Iran po homeinistiCni islamski revoluciji, je bil deležen izredne pozornosti, saj ga je popoldne sprejel tudi duhovni vodja islamske revolucije ajatulah Hamenei. To je popolna novost, ker Hamenei sprejema le voditelje iz islamskih držav. Medtem ko se je Prodi pogovarjal z iranskimi voditelji, je minister za zunanjo trgovino Augusto Fantozzi dokončno rešil zaplet glede italijanskih kreditov pri gradnji iranskega pristanišča Bandar Abas. Družba za zavarovanje italijanskih vlaganj v tujini Sace bo krila investicije v začetni vrednosti 5.000 milijard lir. Za kritje kreditov zaradi Bandar Abasa bodo italijanska podjetja prejela naročila v vrednosti 400 milijonov dolarjev. Ze med predsinoCjim prihodom v Teheran je Prodi poudaril, da njegov obisk v Iranu ni pomemben samo za Italijo, temveč tudi za vso Evropsko unijo. Prodi je mnenja, da ima Iran pomembno vlogo pri utrjevanju miru v tej regiji in v svetu. Pred svojim obiskom se je Prodi posvetoval z evropskimi kolegi, tako da ima njegov obisk zeleno luC EU. Iran se navsezadnje trudi, da bi premostil dosedanjo osamljenost. Predsednik Katami upa, da se bo spremenilo tudi zadržanje ZDA do Irana. »Do sedaj smo vsi opazili nekaj sprememb v tonih, sedaj pa Čakamo konkretne pobude,« je poudaril Hatami. DUNAJ - Avstrija je z včerajšnjim dnem od Velike Britanije prevzela polletno rotacijsko predsedovanje Evropski uniji. Zaposlovanje, še zadnje tehnične priprave na gladko uvedbo evra 1. januarja prihodnje leto, notranje reforme v petnajsterici, širitev in izzivi zunanje politike bodo osrednje teme, ki bodo petnajsterico zaposlovale v Času avstrijskega predsedovanja. Program sicer še ni uradno potrjen; sinoči in danes ga bo avstrijsko vodstvo podrobno obdelalo z vodstvom Evropske komisije, Evropskemu parlamentu pa ga bo uradno predstavilo sredi julija. Krmilo povezave Avstrija prevzema tri leta in pol po vstopu v unijo kot prva izmed trojke najnovejših Članic petnajsterice. Kot naslednja iz te skupine bo Finska uniji predsedovala v drugi polovici leta 1999, kot zadnja pa Švedska v prvi polovici leta 2001. Vodja avstrijske diplomacije VVolfgang Schiissel je ob tej priložnosti dejal, da bo tako kot pri vseh stvareh, ki jih človek počne prvič, predsedovanje petnajsterici vznemirljivo pa tudi težko. Prvič bo ministrsko zasedanje Avstrija vodila 6. julija, ko se bodo v Bruslju zbrali ministri za gospodarstvo in finance. Nastop na položaj predsedujoče je Avstrija sinoči obeležila z neposrednim prenosom izvedbe Beethovnovega Fidelia iz Dunajske opere v prestolnice vseh Članic povezave. TENIS / VVIMBLEDON KOTALKANJE NOVICE Med polfinalisti tudi Ivaniševič Italijan Sanguinetti izgubil proti Krajicku Seleševa klonila pred Belorusinjo Zverevo LONDON - V VVimble-donu so že znani vsi polfinalisti in polfinalistke tretjega letošnjega gr and slam turnirja. Prvi ženski Polfinalni par sestavljata Prva nosilka Martina Hingis in Čehinja Jana Novot-na, drugega pa presenetljivo Belomsinja Nataša Zverova in Francozinja Natha-lie Tauziat. Med moškimi se bo American Pete Sam-Pras v polfinalu spoprijel z ljubljencem domačega občinstva Angležem Timom Henmanom, Hrvat Goran Ivaniševič pa z Nizozemcem Richardom Krajickom. Iz turnirja je po pričakovanjih izpadel Italijan Sanguinetti, ki je bil proti Krajicku brez moči, zanj Pa seveda predstavlja velik uspeh že uvrstitev v četrtfinale. Monika Seleš tudi letos ne bo osvojila vrimbledon-skega turnirja, ki ji še edini manjka v njeni bogati zbirki. Tokrat jo je zaustavila Belomsinja Nataša Zvereva. »Nisem se dobro počutila, tako da sem hitro uvidela, da ne bo šlo. Enostavno nisem mogla sestaviti dveh dobrih točk zapored. Posebno slabo mi je šlo pri backhandu,« je razloge za poraz po srečanju razložila Seleševa. Izidi: Moški, četrtfinale: Pete Sampras (Zda, 1) - Philip-poussis (Avs) 7:6 (7:5), 6:4, 6:4, Goran Ivaniševič (Hrv, 14) - Jan Siemerink (Niz) 7:6 (18:16), 7:6 (7:5), 7:6 (8:6) Richard Krajicek (Niz, 9) - Davide Sanguinetti (Ita) 6:2, 6:3, 6:4, Tim Hen-man (Vbr, 12) - Petr Korda (Ceš, 3) 6:3,6:4, 6:2. Ženske: Nataša Zvereva v ___________ Italijan Sanguinetti (Ble) - Seleš (Zda, 6) 7:6 (7:4), 6:2, Novotna (Ceš, 3) - VVilliams (Zda, 7) 7:5 7:6 (7:2), Nathalie Tauziat (Fra, 16) - Lindsay Davenport (Zda, 2) 6:3, 6:3, Martina Hingis (Svi, 1) -Arantxa Sanchez Vicario (Spa, 5) 6:3, 3:6, 6:3. Na Peči uspelo tekmovanje za Pokal Vipava Z odličnimi uvrstitvami so se izkazali tudi domači tekmovalci Na kotalkarskem turn-riju za Pokal Vipava na Peči, ki je štel tudi kot preizkušnja za trofejo Alpe Jadran, je nastopilo 92 tekmovalk in tekmovalcev 12 različnih društev Tekmovanje je popolnoma uspelo, izkazali pa so se tudi domači kotalkarji. Izidi: Naraščajnice: 1. Serena Lucigrai (Vipava); 2. Mateja Milič (Gioni Trst); 3. Rosa Pughese (Gradišča skating) Cicibani: 1. Neja Pengal (Domžale); 2. Jasna Gelati (KK Renče); Stephany Semolič (Vipava) Najmlajši: 1. Francesco Saracino (Gradišča Skating); 2. Alessandro Pollio (Tolmeč); 3. Filip Zorčič (KUK Medulin). Najmlajše: 1. Tjaša Zarkovič 2. Maja Dakskobler; 3. Polona Faganel (vse KK Perla Nova Gorica) Pomlad A: 1. Kosjenka Mukulcic (Uljanik - Pula); 2. Nina Frlin (Uljanik Pula); 3. Lara Zanette (Vipava). Pomlad B: 1. Erika Mar-conato (Gradišča Skating); 2. Karen Peteani (Vipava). Kadetinje: 1. Cristina Si-rotti; 2. Karin Cucovaz; 3. Monica Quaggiato (vse Vipava Peč). Kadeti: 1. Gregor Sabol (Domžale). Deželna kat.: 1. Isabella Lucigrai; 2. Morena Vižintin; 2. Lara Pelizzon (vse Vipava). Začetnice: 1. Martina Quaggiato (Vipava); 2. Jasna Kneipp (Polet); 3. Laura Lovo (Gioni). Začetniki: 1. Mattia Cucovaz (Vipava); 2. Jernej Furlan (Renče); 3. Davide Gregorin (Pieris) Tanja Romano enajsta v obveznih likih Na državnem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju, ki poteka te dni v Follonici, je poletovka Tanja Romano v obveznih likih pristala na 11. mestu v kategoriji »jeunesse«. Naslov prvakinje si je prisvojila Ligurijka Robba pred Toskanko Tiezzi in Rimljanko Jannuccijevo. Prosperijeva, ki je bila v mlajših kategorijah večna tekmica Romanove, zaradi bolezni v Follonici ne nastopa. Danes bo na vrsti polfinali del prostega programa. Nastopa čez 50 kotalkaric, v jutripnji finale pa se jih bo uvrstilo 24. Kljub slabi uvrstitvi v obveznih likih ima naša Tanja še vedno možnost, da se poteguje za zmagovalni oder v kombinaciji in seveda tudi v prostem programu. Juventina in Sovodnje z novima trenerjema Pri štandreški Juventini so si po izpadu iz promocijske lige zavihali rokave. Temeljni kamen za sestavo ekipa v prihodnji sezoni so postavih z imenovanjem novega trenerja, to je 55-letnega Liberta To-masina iz Gradeža, ki ima za sabo že dolgoletne izkušnje, saj je treniral Gradese, Isonzo, Sangiorgi-no in še druga moštva. Prihodnji teden naj bi se kaj več izvedelo tudi o igralskem kadru. Sovodnje so novega trenerja izbrale že pred nekaj dnevi. To je Gino Cossaro (letnik 1962), ki je zamenjal na sovodenjski klopi Armanda Trentina, Cossaro ima za sabo zelo uspešno igralsko kariero. Nastopil je v mladinskih ekipah Udineseja, igral je v B ligi s Tarantom in Baletto, s Triestino pa v Gl. Lani je treniral Fincantieri, dve leti prej pa Rudo. Glede članske ekipe rti pričakovati bistvenih novosti. Ekipa bo v glavnem ostala nespremenjena, v matični klub pa se bodo vrnili Marko Florenin, Manuel in Davorin Devetak ter Diego Fajt. NAMIZNI TENIS ZAMEJSKE ŠPORTNE IGRE ’98 / V PRIREDBI ŽD SOKOL S kolajnama na DP 4. kategorije konec sezone za ŠK Kras Z državni prvenstvom 4- kategorije se je zaključila dolga in plodna sezona namiznoteniškega odseka Športnega krožka Kras in je prinesla društvu še dve kolajni. Tekmovanje se je odvijalo v lepem mestecu Norcia pri Spoletu in je gostilo preko 500 atletov iz cele Italije. Belo-rdeče barve našega društva so branili sledeči atleti: pri moških Edi Bole in Bojan Simoneta pri dekletih pa Roberta Ridolfi, Martina Tretjak in Martina Zavad-lal. Prvi dan je bilo na Programu tekmovanje moških dvojic, kjer je par Bole - Simoneta žal izpadel že v drugem kolu. V nadale-Vanju se je pri individualnem tekmovanju Bole prebil iz kvalifikacijske skupine. S tem da je prepričljivo premagal Pulfe-ra in Quattrocchija, zgubil pa z Trdlijem, ki je prikazal res hibo, moderno in napadalno igro. V nadaljevanju se je Bole pomeril z Acetijem, neugodnim branilcem blizu mize, s katerim je zelo tesno izgubil. Bojanu Simoneta pa se je pripetil, y njegovi skupini, neprijeten razplet zmag in porazov. Slavil )e proti Galiucciju in proti enemu boljših na tem državnem Prvenstu Cettolinu iz Milana. Gladko pa je izgubil proti Pe-terniju ter se ni prebil iz skupine zaradi razlike v točkah, (samo 10 točk razlike). V nadaljevanju državnega prvenstva smo spet doživeli tep uspeh, saj smo prinesli domov bron v mešanih dvojicah m pri ženskah posamezno. Pri ženskih dovojicah pa se je Pm Tretjak - Zavadlal uvrstil na solidno 5. mesto. Za las smo mi tudi tu ob medaljo. V četrtfinalu so se dekleta vdala proti paru Ascari - Giantommasi šele v tretjem odločilnem setu na ■Rb Pri mešanih parih je dvojica Bole - Zavadlal izpadla v mugem kolu. Simoneta in Ridolfi pa sta bila presenetljivo neustavljiva do polfinala, kjer sta klonila proti Grecu in Rami iz Turina. Nasprotnika sta bolje servirala in napadala pr-v° žogo, kar je pri mešanih dvojicah bistvenega pomena za osego sleherne točke. V konkurenci posameznic je zable-stela Tretjakova (na sliki) z dosego bronaste kolajne. V kvali-ntacijah je premagal vse tri nasprotnice, nato si privoščila še Morerijevo, Loccijevo in Ascarijevo in Bademo. V polinalu )e pomerila s Ciprianijevo, gojenko državnega centra iz . ermja in častno izgubila z 2:0 na 18 in 17. Martina Zavadlal J1 Roberta Ridolfi sta v svojih skupinah zasedli 2. mesto. lagali sta v prvem kolu turnirju na izpadanje, nato pa sta morali priznati premoč Ciprianijeve in Perne. Državno prvenstvo 4. kategorije se je tako zaključilo nad Pnčakovanji in s prikazano igro vseh nastopajočih smo bili te® zadovoljni. Sedaj so pred nami počitnice, ki bodo dale spr0t°VO vsem naS™ atletom perpotrebnega razvedrila in (S.M.) Danes v Nabrežini tudi množični lov na zaklad Prijavljenih 19 ekip - Nadaljujejo se boji v moštvenih panogah - Med pingpongaši prvi Peter Chermaz Ob stalnem spremstvu včasih skoraj neznosne vročine, so nabrežinska (in okoliška) športna prizorišča še vedno dokaj živahna. Na malem kriškem nogometnem igrišču je v torek v prvi tekmi četrtega nogometnega kola ekipa Eno Breg z 9 zadetki proti nasprotnikovimi 6, premagala Na-brežince Bato Team in si tako odprla pot do finalne tekme za prvo mesto. Za ekipo Bato Team vsekakor torek ni bil nikakor srečen dan, saj je morala le kako uro kasneje kloniti tudi pred moštvom Ce-rovlje-Mavhinje, od katerega je »vnovčila« kar 11 golov. Seveda pa se lahko Bato Team zadovolji z odličnim četrtim mestom na skupni lestvici, Cerovlje Mavhinje pa bo pri nagrajevanju zasedala tretjo stopničko. V drugi tekmi dru- gega kola moške odbojke je v Briščikih goriška 01ympia z 2:0 (15:2 in 15:8) premagala šesterko Sezan, medtem ko so sočasno na Sokolovem igrišču v prvi tekmi tretjega kola ženske odbojke igralke Zeksa z enakim rezultatom (podrobneje 15:6, in 15:5) premagale soliden Spric Team. Kar zadeva turnir košarke sta se v tetjem kolu odigrali dve izredno bojeviti tekmi, v katerih so Huligani Barkolani s 42 koši proti 34 premagali Robe de Karta, ekipa Warm pa je z rezultatom 54:34 izkazala svojo premoč nad Old Cici. V športnem središču v Zgoniku se je v torek odvijal turnir v namiznem tenisu, v katerem se je pomerilo pet ping-pongašev v dveh kolih za skupnih 14 setov. Najboljši je bil Peter Chermaz, kateremu so v lestvici sledili Kristjan Cherin, Walter Rupel, Gianpaolo Roc-chetti in Luka Švab. Za danes je predviden dvoboj za prvo mesto v moški odbojki, ki bo na Sokolovem igrišču ob 21.30, le uro prej pa bo na vrsti tekma za tretje mesto v košarki. Za lov na zaklad, ki bo doživel svoj Start (ob 18.30) in cilj prav tako na Sokolovem igrišču, bo v Nabrežini kar mrgolelo ljudi, saj se je na tekmovanje prijavilo kar 19 skupin. (gb) Ob izjemnem uspehu na rolkarskem evropskem prvenstvu v Rotterdamu Čestita Mateji Bogateč in Guidu Masieru SD Mladina r PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Z »integralovd« po Jurčičevi poti Nedeljsko srečanje je bilo ponovna potrditev trsnih vezi, ki združujejo pobratene planince SPDT in gorohodce planinskega društva Integral iz Ljubljane. Vsakoletni tradicionalni shod je bil tokrat v režiji ljubljanskih gostiteljev, ki so tržaškim planincem pripravili enkratno doživetje. Skupina 39 SPDT-jevcev se je v spremstvu Integralovcev peljala do Ivančne Gorice in Stične, kjer je sledil zanimiv ogled samostanskega kompleksa, predvsem muzeja in notranjosti cerkve. Iz Stične se je nadaljevala pot na Muljavo na ogled Jurčičeve rojstne hiše, od tam pa po Jurčičevi poti, ki se vije po gozdičkih, travnikih, poljih in mimo zaselkov, do Krške jame, v kateri izvira Krka. Po ogledu prostorne jame so ljubljanski gostitelji poskrbeli še za obisk ateljeju svetovno priznanega slikarja Franceta Slane. Prostorni, velik, krit kozolec na turistični kmetiji Podržaj v zaselku Gradiček je potem sprejel od vročine utrujene iz- letnike, ki so si ob odličnem golažu potešili lakot in odžejali z domačo kapljico, godci pa so poskrbeli za veselo razpoloženje. Po pozdravih, obljubah in željah bodočih srečanj so se tržaški planinci hvaležno za lepa doživetja in sprejem poslovili od ljubljanskih pobratimov in se polni prijetnih vtisov in obogateni s kulturno zgodovinskimi in krajinskimi spoznanji vračali domov. Na sliki (Foto L. Abram): na Muljavi Na KoCno Že prejšnji teden je SPDT za nedeljo, 5. julija, napovedalo avtomobilski izlet z vzponom na Kočno v Kamniških alpah. Gre za zahtevnejšo turo za dobro trenirane in izkušene planince, ki se bodo morali povzpeti do Češke koče in nato na 2540 metrov visoko Kočno. Skupno je za dobrih 9 ur hoje. Izlet vodi Stojan Bolčina (tel. 213701), ki daje vse potrebne informacije, sprejema prijave in celo razmišlja, da bi se izletniki podali na pot že v soboto, 4. ju- lija, popoldne, se pripeljali na Jezersko in dosegli Češko kočo. V tem primeru bi se v nedeljo dopoldne povzpeli na Kočno ter obogatili vzpon še z osvojitvijo Grintovca. SPDT vabi na Goldeck SPDT vabi na enodnevni avtobusni izlet na Goldeck nad Spit-talom na avstrijskem Koroškem. Izletniki bodo potovah v nedeljo, 19. julija, z odhodom ob 6.00 uri iz Trsta. Peljali se bodo po avtocesti mimo Trbiža in Beljaka do Spittala in se od tam z žičnico povzpeli na Goldeck, s katerega je, v upanju da bo ozračje čisto, čudovit razgled na Julijce, Karnijske planine na jugu in na Ture na severu. Predvidena je štiriuma hoja po krožni poti z vrha do planin Gusen in Kapeller, lažji vzpon na razgledni Martennock, sestop do Goldeckhuette in nato do vmesne postaje žičnice, ki bo izletnike popeljala v dolino. Za manj vztrajne pa je predviden le dveumi sestop z vrha Goldecka na Martennock in mimo koče do vmesne postaje žičnice. Za pojasnila je na voljo Lojze Abram (tel.415534), ki izlet tudi vodi. Prijave že sprejema ZSSDI v uradnih urah. (L.A.) Četrtek, 2. julija 1998 PRIREDITVE GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA MITT6LF6ST - PREHODI ČEDAD, od 18. do 26. julijo 1998 Sobota, 18. julija: ob 17.30 »Progetto Canetti«; ob 19.00 v cerkvi sv. Frančiška »Le mystere des voix bul-gares«; ob 21.30 na trgu pred stolnico »Auto da F6«; ob 24.'00 na trgu P. Diacono »Lasciate che bruci«. Nedelja, 19. julija: ob 11.00 na trgu P. Diacono »Gli ospiti del signor Pacifico«; ob 12.00 v cerkvi sv. Petra in Pavla bo igral na orgle Heidrun Hensel, ob 12.30 na trgu P. Diacono odtvoritev razstave »Joseph Roth«; ob 17.00, »II Gioco degli occhi«; ob 18.00 v gledališču Ristori »Decalogo I«; ob 19.30 v cerkvi sv. Frančiška bo koncertiral »Jess Trio Wien«; ob 21.00 na trgu pred stolnico »Le rose di nessuno«; ob 22.30 na trgu pred stolnico ponovitev dela »Auto da fe«; ob 22.30 »Hymnen« Karlhenza Stockhausna; ob 23. v gledališču Ristori »Studio per decalogo IV«. Ponedeljek, 20. julija: ob 19.00 v gledališču Ristori »II Tontolone«; ob 21.00 v cerkvi sv. Frančiška »Di-vertimento Ensamble & Bustric«; ob 22.00 na trgu P. Diacono »II mandarino meraviglioso e Ritratti«. Torek, 21. julija: ob 19.00 v gledališču Ristori »Dov'e 1’anima della rosa?«; ob 19.00 v muzeju v stolnici koncertira Rene Clemencic; ob 20.30 na trgu ob stolnici »Barboni«; ob 21.30 v cerkvi sv. Frančiška igra na flavto Roberto Fabbriciani; ob 22.00 na trgu ob stolnici »Frammenti di Kafka e Contessa«. Sreda, 22. julija: ob 17.30 v cerkvi sv. Frančiška »Canti briganti«; ob 19. v gledališči Ristori koncertira orkester Gledališča Verdi iz Trsta; ob 20.00 v cerkvi sv. Frančiška delo »Lacrime«; ob 22.00 na trgu P. Diacono glasbena igra »La via musicale zigana«; ob 24.00 v gledališču Ristori »II generale delTarmata morta« Četrtek, 23. julija: ob 16.00 v Rosazzu »Tavola rotonda«; ob 17.30 »Incontri confronti e letture«; ob 19.00 v gledališču Ristori »La tranquillitš«; ob 19.00 v Rosazzu »Cantori gregoriani«; ob 21.00 ob stolnici »Non ogcorre titolo« Wislawa Szymborska; ob 21.30 v Rosazzu Rene Clemencic; ob 22.00 na trgu ob stolnici »Scene da Pilade« in »Pilade«; ob 24.00 v gledališču Ristori » Lamerica«. Petek, 24. julija: ob 17.30 »II mito Asburgico«; ob 19.00 v gledališču Ristori »Silence, silence, silence«; ob 21.30 V cerkvi sv. Frančiška »Gidon Kremer«. Sobota, 25. julija: ob 17.30 »Teatro sotto assedio«; ob 17.30 v muzeju stolnice »Dramsam«; ob 19.00 v gledališču Ristori »Stop machina«; ob 21.00 ob stolnici »La mela mi 6 caduta di mano ed ha ferito la ter-ra«; ob 22.00 na trgu pred stolnico »Ensemble de Micha van Hoeke«. Nedelja 26. julija: ob 11.30 v Ažli bo igral na orgle Andrea Marchiol; ob 13.30 »Pranzo su ricette tradi-zionali boeme«; ob 17.30 na Ljesahv občini Grmek bo igral na orgle Andrea Marchiol; ob 19.00 v gledališču Ristori »L’assente«; ob 21.30 na trgu pri stolnici bo »Sklepna prireditev«. ______________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Vpis abonmajev za sezono 1998/99: Vpis je podaljšan do petka, 3. julija. Urnik blagajne: od 10. do 12. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Pri blagajni so na voljo brezplačne programske knjižice. Primorsko dramsko gledališče Danes, v Četrtek, 2. julija, ob 21.00 v Šmartnem (uprizoritev na prostem) - Fernando de Royas: »Celestina«. Ponovitve: jutri, v petek, 3. julija ob 21.00 in v soboto, 4. julija ob 21.00. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Škocjanski festival 98 V soboto, 4. julija, ob 21.00 bo na sporedu gledališka predstava - veseloigra J. Pohla v priredbi KUD Drežnica »Zakonci stavkajo«. ŠTANJEL Grajski veCeri V soboto, 4. julija, ob 21.uri gostuje Dramska skupina SKD Tabor z Opčin z narečno veseloigro Ivana Artača »Rusa riga Criez uograde«, režija: Igor Malalan. KANAL OB SOČI Mednarodni festival Kontrada V soboto, 25. julija, ob 21.00 bo na sporedu gledališka predstava »Pravljične zgodbe« z dvema gla-sbenema Čarodeja Zlatkom Kaučičem in Glaucom Venierjem. Program 5. Primorskega poletnega festivala Danes, 2. julija, ob 20.30 in ob 23.00 v Sejni sobi Mestne občine v Kopru bo na sporedu delo J. Mišime »Obisk« v izvedbi SNG Drame iz Ljubljane. V petek, 3. julija, ob 21.30 v dvorišču Pretorske palače v Kopru bo na sporedu delo Y. Rezee »Art« v izvedbi SNG Drame iz Ljubljane. V soboto, 4. julija, ob 21.00 v gledališču Koper bo ponovitev »Igre o ljubezni in naključju«. V ponedeljek, 6. julija, ob 21.00 na dvorišču Pretorske palače v Kopru bo na sporedu Molišrov »Namišljeni bolnik« v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. V sredo, 8. julija, ob 21.30 na dvorišču Pretotske palače v Kopru bo na sporedu Miillerjeva »Naloga« v izvedbi SMG iz Ljubljane. V petek, 10. julija, ob 03.00 (noC s Četrtke na petek) v Izoli (Simonov zaliv) bo predstava »Kralj Ojdip«; režija: Tomi Janežič v izvedbi SMG iz Ljubljane. Kubed: bo ob 21.30 predstava »Katastrofe«; režija: Eduard Miler v izvedbi Cafe Teater iz Ljubljane. Program uličnega gledališča Danes, 2. julija ob 19.00 na SonCnem nabrežju v Izoli, bo na sporedu gledališko delo »Marionette«. V ponedeljek, 6. julija ob 19.00 v parku ob tržnici v Kopru, bo na sporedu gledališko delo »Czarkuk«. V torek, 7. julija ob 10.00 v parku ob tržnici v Kopru in ob 19.00 v kopališkem parku v Kopru, bo na sporedu gledališko delo »Pedro na monociklu«. V sredo, 8. julija ob 20.00 na Tartinijevem trgu v Piranu, bo na sporedu gledališko delo »Czarkuk«. V četrtek, 9. julija ob 19.30 na Manziolijevem trgu v Izoli, bo na sporedu gledališko delo »Jaguarjev vodnjak« v izvedbi Magical Moonshine Theatra iz ZDA. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Festival operete '98 dvorana Tripcovich Danes, 2. julija bo ob 20.30 na sporedu »CAN-CAN« Abeja Burrorvsa. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich od 19.30 do 21.00. 100-letnica KD Primorsko - Mackolje: danes, 2. julija bo ob 20.30 celovečerni koncert MoPZ Glasbenega združena iz Larise v Grčiji v dvorani muzeja Re-voltella v Ul. Diaz 27. Mednarodni festival operete Pomladna parada - 4., 10., 14. julija ob 20.30 in 12., 19., julija ob 18.00 v Gledališču Verdi. Cin-Ci-La - 11., 15., 21., 25., 31. julija ob 20.30 in 2. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. Grof iz Luksemburga -1., 4., 5., 6., 8. avgusta ob 20.30 in 9. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. Can-Can - 2.. 3., 7. julija ob 20.30 in 5. julija ob 18.00 v Dvorani Tripcovich. 7 sester za 7 bratov - 18., 22., 23., 24., 28. julija ob 20.30 in 26. julija ob 18.00 v Dvorani Tripcovich. Festivalov ponedeljek v dvorani Tripcovich ob 21.00 6. julija - Dva srca in ena pesem / 13. julija - 'O surdato 'nammurato Z 20. julija - Železni vojački / 27. julija - Das Lied ist aus / 3. avgusta - Opereta v uniformi. Miramarski park: do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »Luci in zvoki«. Urnik: v juliju ob 21.30 in ob 22.45 in v avgustu ob 21.00 in ob 22.15. Trg Unita: V nedeljo, 5. julija ob 21.00 bo koncert »Musical na zgodovino Trsta«. Trg Unita: V ponedeljek, 6. julija ob 21.00 bo imela koncert »San Diego Civic Youth Orchestra«. ŠTEVERJAN 28. FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE Od jutri, 3. julija, do nedelje, 5. julija s pričetkom ob 20.30 (Med Borovci v Steverjanu). SOVODNJE Jutri, 3. julija ob 21.00, koncert pod zvezdami, »ACROSS THE BORDER 98« nastopile bodo goriške rock skupine Why, Juke Box in Floating Points. ______________SLOVENIJA_________________ SEŽANA Kulturni center Srečka kosovela V soboto, 4. julija ob 20.30 bo koncert znanega pevca in izvajalca glasbe nove dobe ”New Age“ Johna Christiana. KANAL OB SOČI Mednarodni festival Kontrada Jutri, 3. julija, ob 21.00 bo nastopila ciganska skupina iz Madžarske »Ando Drom«. V soboto 11. julija, ob 21.30 bo nastopila temnopolta pevka »Mz. Dee & The Vips«. V Petek, 17. julija, ob 21.00 bo nastopil Peter Amale-ti s svojo skupino. V soboto, 18. julija, ob 21.00 bo nastopil Patric Mc Mullan & The Irish Rovers. 39. jazz festival Ljubljana Križanke, 10. - 12. julij 1998 Petek, 10. julija, ob 19. uri: Renato Chicco Trio / Kenny Garrett Quartet / McCoy Tyner & The Latin Ali Starš Sobota, 11. julija ob 19. uri: Big Band RTV Slovenija, dirigent Herb Pomeroy / Terrence Blanchard Group / Gari Burton, Astor Piazzola Reunion Nedelja, 12. julija ob 19. uri: Primož Grašič Kvintet (gost Petar Ugrin) / Caninhos Crusados / James Morrison Quartet Ob festivalu bosta dve razstavi fotografij: Žiga Koritnik: »Jazzy-ga« v Avli Nove Ljubljanske banke, Trg revolucije 2 Matthias Creutzinger: »Jazz fotografija« v Mali galeriji Cankarjevega doma BLED Festivalna dvorana V soboto, 4. julija, ob 20.30 bo na sporedu koncert orkestra Opere in baleta Ljubljana s solisti ob otvoritvi Mednarodnega festivala »Violina - Bled 98« LJUBLJANA Križanke - Jazz Festival V teku je predprodaja vstopnic za 39. jazz festival, ki bo od 10. do 12. julija. Opera balet V soboto, 4. julija, ob 20.30, koncert orkestra Opere in baleta Ljubljana s solisti na otvoritvi mednarodnega festivala »Violina - Bled 98« v festivalni dvorani na Bledu. MEDITERAN festival IZOLA - Manzolijev trg Petek, 3. julija - ANKALA (Avstralija) Sobota, 4. julija - ANDO DROM (Madžarska) Sreda, 8. julija - KLEZMATICS (ZDA, Izrael) Petek, 10. julija - LOU DALFIN (Italija) Sobota, 11. julija - K. PASSA (Anglija) Petek, 17. julija - APARTAMENTO CINCUENTA (Slovenija) Sobota, 18. julija - NEW DJANGO QUARTET (Italija) Petek, 24. julija - PLOMMON (Švedska) Sobota, 25. julija - DEISHOVIDA (Avstrija) Petek, 31 julija - DIE NAYE KAPELYE (ZDA, Anglija, Madžarska) Sobota, 1. avgusta - BANDABARDO (Italija) Petek, 7. avgusta - GARAVI SOKAK (Jugoslavija) Sobota, 8. avgusta - NICK BECATTINI & SERIOUS FUN (Italija) Petek, 14. avgusta - Predin MAR DJANGO QUARTET (Slovenija) Sobota, 15. avgusta - LAIKO FELDC (Jugoslavija, Madžarska) Petek, 21. avgusta - THE VENTILATORS (Švica) Sobota, 22. avgust - JAMS & ANA PUPEDAN (Nemčija, Slovenija) Petek, 28. avgusta - RICHARD WALLEY (Avstralija) ____________HRVAŠKA______________ ZAGREB Stadion Koncert Rolling Stonsov, napovedan za 28. junija je prenesen na kasnejši datum. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Fiora Gandolfi. Razstavna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi, 1): Razstavlja Gruppo studio 25. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 19.00. Ob sobotah in nedeljah zaprto. Galleria Rettori Tribbio 2: odprta je razstava »Oriz-zonte di situazioni«, španske umetnice Victorie Gano. Urnik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto). Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. V muzeju Revoltella bo do 12. julija, antološka razstava Antonia Guaccija. Urnik ob delavnikih od 10.00 do 13.00 in od 15.00 do 19.00 ob praznikih od 10.00 do 18.00 - ob torkih zaprto. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): od danes, 2. julija, do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/lipuarte. SESUAN Turistična ustanova Sesljan Do 11. julija bo na ogled razstava Angela Colagros-sija, od ponedeljka do nedelje ob 10. do 13. in od 16. do 19. ure. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. PADRIČE V prostorih Gozdne zadruge: Od danes 2. julija bo odprta razstava »Padrice skozi Cas«, ob 100-letnici KD Slovan. Urnik: vsak dan od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 21.00. BRISČKI KRD Dom BrišCiki pod pokroviteljstvom Občine Zgonik ob priliki 90-letnice Briškovske jame vabi na razstavo Kamen, čipke, stare razglednice. Otvoritev bo v soboto, 4. julija ob 19. uri v Domu v Briscikih. Umik razstave: v nedeljo, 5. julija od 10. do 22. ure; od 6. do 12. julija od 11. do 14. in od 17. do 21. ure. GORICA Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Gio-vanbattista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov Cas 1720-1778. Umik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih. GRADEŽ Razstavna dvorana ob plaži: do 12. julija razstavlja svoje slike Bmno Ponte. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled tazstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. BURANO V Buranu v Čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE Galerija A+A: do 26. julija je na ogled razstava slik letošnjega Jakopičevega nagrajenca Živka Iro Marušiča. SLOVENIJA NOVA GORICA Likovna vetrina Zavarovalnice Triglav: razstava dveh oddelkov Likovne šole ZDK Nova Gorica -začetne in nadaljevalne stopnje za otroke - ki jih vodi mentorica akademska slikarka Nevenka Gregorič. HRPELJE Knltumi dom: odprta je razstava Antonia Seražina od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Na ogled je razstava Žarka Vrezca. ŠTANJEL Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska razstava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na slovenski planinski transverzali. KOMEN Prostori osnovne Sole: v soboto, 4. julija, od 16.00 do 22.00 in v nedeljo 5. julija, od 10.00 do 22.00 bo na ogled razstava vezanih izdelkov Marice Peric. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): na ogled je razstava slik in risb Marija Pallija. Razstava bo odprta do 10. julija. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Umik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Galerija Dessa (Židovska steza 4): razstavlja Aleš Prinčič. Mala galerija CD: na ogled je razstava Branka Cvetkoviča. Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava Marka Peljhana »Sistem - 7«. Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov in fotografij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterdama. Razstava bo odprta do 13. avgusta. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. RAI 3 slovenski program F RAI 2 RAI 1 Euronews Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00. 9.30) dnevnik Aktualno: Zelena linija, Zeleni Meteo Aktualno: Deset minut za Film: Sei ragazzi e un ge-nio (pust., ZDA '86, i. John Denver) Dnevnik Aktualna oddaja: Verde-mattina (vodita Luca Sar-della in Janira Majello) Vreme in dnevnik Nan.: II tocco di un ange-lo - Angelski dotik - Pravi heroj (i. R. Downey, D. Reese) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Una di quelle (kom., It. '52, r. A. Fabri-zi, i. Toto, P. De Filippo) Mladinski variete: Polet-ni«Solletico» (vodita Nanizanka Variete za najmlajse, vmes risanke Tg2 - Medicina 33 Nad.: Quando si ama, 10.55 Santa Barbara Dnevnik Ci vediamo in TV Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Šport: Dribbling - Nogometno prvenstvo Nan.: II Virginiano, 16.10 Komisar Kress, vmes (16.05) kratka poročila Kratka poročila Nan.: VVolff Dnevnik in šport Rubrika o izletih in potovanjih Nan.: Law & Order -Dvojni obraz pravice Risanke: Tom in Jerry Večerni dnevnik TV film: Incantesimo (dram., It. '98, i. Agnese Nano, Giovanni Guidelli) Aktualno: Finale literarne nagrade Strega Dnevnik V parlamentu, vreme Film: Illusioni della mente (fant., ZDA ’96) RAI 3 Jutranji dnevnik Film: Al di la del ponte (dram., VB ’57) Aktualno: ArVe, 10.30 Tempo, 11.00 Tema Dnevnik, 12.15 Šport Komični filmi Aktualno: II grillo, 13.30 Media/Mente e S? RETE 4 ITAUA 1 Nad.: Piccolo amore, 6.50 La donna del mistero 2 Pregled tiska Nad.: Vendetta d' amore, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore Dnevnik Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik Tg 4 Dokumenti Nad.: Sentieri - Steze Nan.: Savannah Film: La tratta delle bian-che (dram., It. ’52) Aktualno: Poletni Chi mi ha visto Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Spartacus (dram., ZDA '60, r. S. Kubrick, i. K. Douglas, L. Olivier) Film: Arrivederci e gra-zie (kom., It. '87. i. U. To-gnazzi, R. Tognazzi) Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji Tg5 Aktualna odd:: Vivere bene benessere Nan.: Hiša v preriji, 11.30 Settimo cielo (i. S. Collins) Nan.: Due per tre (i. Johnny Dorelli, Loretta Goggi) Dnevnik TG 5 . Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful TV film: Famiglia segreta (dram., ZDA '97, r. A. Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke jjjl Nan.: Hazzard Uj^ TV film: Musiča nel cuo-re (dram., ZDA '92) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Genitori in blue jeans Risanke Risanke: Dragon Bali Z Glasba: Italia Unz Nan.: Beverly Hills Variete za najmljaše, vmes risanke Nan.: Flipper Odprti studio, 18.55 Šport studio Nan.: V osmih pod streho, 19.30 La tata (i. Juliet Mills, R. Long) Variete: Sarabanda TV film: Situazione criti-ca - Executive Command (pust., ZDA '97, i. M. Du-dikoff, P. VVinfield) Nan.: X-Files - Ubijalska žuželka (i. D. Duchovny, G. Anderson) Italija 1 šport - Nogometno prvenstvo Šport studio, Odprti studio Film # TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nanizanka Max Headroom Konjske dirke Živali in narava Poletni Musichiamo Slovenija 1 Vremenska panorama Napovedniki TV prodaja Tedenski izbor: Mlada Evropa poje- Slovenija (2. odd.), 9.40 nan.: Denver, poslednji dinozaver, 10.15 poljudnoznanstvena serija: Svet narave (VB, zadnji del) Dok.: Bajke na Slovenskem - Z ognjem in temo Homo turisticus Nan.: J.A.G. (ZDA, 6. ep.) Poročila, vreme, šport Zgodbe iz školjke Resna glasba Tedenski izbor: Razgledi slovenskih vrhov Nan.: Newyorška vročica (ZDA, 18. ep.) Nan.: V New Orleansu (ZDA, 9. ep.) Slovenski utrinki Obvestila Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi Kontaktna oddaja: Jasno in glasno Parada plesa Dokumentarna serija: Izzivi prihodnosti (ZDA) Risanka Oglasi Dnevnik, vreme, šport Oglasi Nan.: Emily z mesečeve domačije (Kan., 8. ep.) Dobro je vedeti Tednik Odmevi, kultura, vreme Šport Nan.: Newyorška vrocica, 23.20 V New Orleansu Brane Rončel izza odra Resnična resničnost Dok.: Izzivi prihodnosti Mauro Serio, Elisabetta [Eto Deželne vesti, dnevnik Seidelman, i. Richard Zoom umetnost in kultu- Ferracini), vmes risanke IeTO Znanstveni dnevnik Crenna, A. Dickinson) ra, 0.30 nanizanka Heidi, Orson & Olivia Šport: košarka, Italija - Nan.: Un detective in TV PRIMORKA Danes v parlamentu Jugoslavija, jadranje, ko- corsia (i. Dick Van dyke). Aktualno: Palio v Sieni lesarstvo 18.15 Blondinka za oCeta (•) MONTECARLO , Dnevnik Nan.: Lois & Clark - Rockmania (i. Patrick Dnevnik, 20.35 Šport M Dok.: Geo Magazine Duffy) Ero 17.00 Videostrani Kviz: La Zingara Vremenska napoved Kviz: Poletni Tira Sc Videospot dneva Variete: 11 paese delle Nad.: Un pošto al sole Molla (vodi Giampiero 19.25, 22.45, 0.30 Dnev- Nad.: Sosedje (39. del) meraviglie- Čudežna Dnevnik, deželne vesti Ingrassia nik, 19.15 Šport Večer z bio-hironom dežela (vodita Pippo Aktualno: Regioneitalia, Dnevnik TG 5 Nogomet - France '98 Dober veCer, gospod Franco in Melba Ruffo) 20.10 Variete: Blob Variete: Doppio lustro Nan.: Seinfeld predsednik - Gost: Dnevnik TV film: 11 bacio della (vodita Ezio Greggio in Film: Le avventure di un Branko Maksimovič Šport: Occhio al Mondia- mantide - Widow’s Kiss Enzo lacchetti) giovane (i. P. Nevvman) Dnevnik TV Primorka, le - Vse o nogometnem (thriller, ZDA '94) Glasb, oddaja: Un disco Film: 11 bersaglio umano vreme, videospot prvenstvu Dnevnik, deželne vesti per 1’ estate (vodita P. (krim., ZDA ’60) Kontaktna odd.: Sadjarst- Nočni dnevnik, zapisnik, Aktualno: Kako se Bonolis in R. Zero) Aktualna odd.: Ma che vo in varstvo rastlin horoskop, vreme smejejo pod Vezuvom? NoCni dnevnik razza di estate! Nad.: Sosedje (40. del) Rai educational: Italija Dnevnik, pregled tiska, Doppio lustro Film: Kid - Ritorno ali’ Kakobiti zdrav in zmago- 50. let, 1.15 Aforizmi kultura, vreme Nan.: New York Police inferno ((dram., ZDA '90 vati? (Rudi Klarič) Sottovoce - Potihoma Variete: Fuori orario Department Biscardijev proces Dnevnik TV Primorka Slovenija 2 8.45 9.00 9.55 10.00 10.50 11.50 15.00 17.00 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 20.25 21.15 22.50 23.50 1.20 -1.25 Teletekst Vremenska panorama Napovedniki Matineja. Nanizanka: NA vasi (Danska, 4. ep.), 10.25 nan.: Pacific Drive (Avstral., 4. ep.) Nad.: Družinski zdravnik (Španija, 6. del) Euronevvs Tenis: Grand Siam (polfinale, ženske, prenos iz VVimbledona) TV prodaja Svet poroCa Nanizanka: Saint Trapez (Francija, 10. epizoda) TV igrica: Kolo sreCe Videoringg Nanizanka: Nenadoma Susan (ZDA, 17. epizoda) Koncert skupine Faraoni Film: LeteCa kamela (Izrael 1993, i. Gideon Singer, Šalim Dau, Laurence Bouvard) Glasbeno-dokumentarna oddaja: Dancing in the Street (VB, 7. del) Tenis: Grand Siam (posnetek iz VVimbledona) Napovedniki m Koper Hj Euronevvs rafij Vesolje je... Risanke Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Reportaža Primorska kronika H Vsedanes - Tv Dnevnik Šport Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Potovanje po Nemčiji Tenis: Grand Siam (iz Winmbledona) TV dnevnik - Vsedanes Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Milje in vozli Iz prve roke r A Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koleda; 8.00 Deželna kronika; 8.10 New Age; 8.30 Ob Rižani in Rokavi - Skrito cvetje rožmarina; 9.15 Pootpuri; 11.45 Odprta knjiga: Slike iz podzemlja (M. Rebula); 12.00 Sestanek ob 12.00;M 12.15 Made in ltaly; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Slovenci za danes; 15.15 Zgodbe s Tibetanske planote; 16.00 Potovanje v svet ameriškega musica-la; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika, nato Klasični album; 18.00 Vladka, Mitka, Mirica (Z. Kvedrova, podaja A. Sosič); 18.15 Hits '90; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koper (slovenski program) 6 30, 7.30, 8.30,9.30,10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7-30 Noč in dan - OKO obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; \^45 Kako do dela; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Poslovne informacije; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Prenos RS; 20.00 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Musiča gira interno; 11.00 Modri val; 11.45 Mi in vi; 13.00 L'una blu; 13.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.45 Aktualnosti; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 II muro del suono; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošlica; 9.45 Počitniško popotovanje; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice In obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Stduio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00. 6.30, 7.30,8.00,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 9.45 SP v nogometu; 12.00 Glasb, novosti; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 17.00 Glasb, regata; 18.45 Črna kronika; 19.30 Sence adolescence; 20.00 Jazz; 21.00 Ameriška country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.25 SPOT; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00. 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Mladi mladim; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.15 Naši operni pevci; 17.00 Trojna spirala; 17.20 Banchetto musicale; 18.20 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 22.05 Igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Dmžba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 64 6^6 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.38. Luna vzide ob 13.53 in zatone ob 1.07. PLIMOVANJE Danes: ob 3.17 najvišje -6 cm, ob 9.08 najnižje -17, ob 17.22 najvišje 28 cm. Tutri: ob 1.25 najnižje -17 cm, ob 6.49 najvišje -6 cm, ob 10.38 najnižje -10, ob 18.16 najvišje 31 cm. MORJE Morje mirno, temperatura morja 25,9 stopinje C. BI0PR0GN0ZA ~ Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo obremenilen, počutje bo po nižinah sredi dneva in popoldne se poslabšala soparnost. Moteno bo tudi spanje vremensko občutljivih ljudi. V Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............27 1000 m.............23 1500 m............17, °C 2000 m.............14 2500 m .............8 2864 m..............6 VETER MEGLA TOPLA FRONTA -Z,. SREČ HLADNA SREDIŠČE FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA "X \ C A DANES CELOVEC o 16/27 > 013S KRANJSKA GORA Q <^§1 16/28 ČEDAD---- O 15/25 O KRANJ OVIDEM 10/12 GORICA 1 GORICA _ POSTOJNA GRADEC 17/26 f - MARIBOR O ° 18/28 S. GRADEC 15/27 o "TUJ CELJE ° 18/30 M. SOBOTA is^Ž7 LJUBLJANA 18/ N. MESTO 18/32 O 21/29 PORTOROT 12/14 Sprva bo delno jasno, popoldne spremenljivo' do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, delno tudi nevihtami, ki bodo bolj pogoste v severni polovici Slovenije. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, najvišje dnevne od 26 do 30 stopinj C. UMAG—" «22,29 rN ,y! O V; BIK. V petek se bo nadaljevalo spremenljivo vreme z občasnimi krajevnimi padavinami, delno nevihtami. V soboto bodo občasno še manjše padavine, ki bodo postopno ponehale. Bolj sveže bo. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI,..PA SE RES JE Hons Kong z grenkobo praznoval 1. obletnico HONG KONG - Gospodarska kriza je bila v ospredju vseh govorov ob včerajšnji slovesnosti v hongkonškem Convention Centru ob prvi obletnici prehoda te nekdanje britanske kolonije pod kitajsko suverenost (na sliki AP) . Hongkonški guverner Tung Chee-hwa je spregovoril o »težkih izzivih«, o »trpljenju za meščane« in pri tem poudaril, da Hong Kong računa na kitajsko pomoč. Optimizem pa je preveval govor kitajskega predsednika Jianga Zemina, ki je zagotovil vsestransko podporo kitajske vlade nekdanji koloniji in obenem zagotovil, da bodo sedanjo krizo premostili. Hong Kong je prešel pod Kitajsko 1. julija 1997 po 156 letih britanske kolonialne prisotnosti. Peking se je obvezal, da se ne bo vmešal v posle posebne upravne regije in da vsaj pol stoletja ne bo spremenil dosedanje hongkonške družbeno-go-spodarske ureditve. Slovesnosti so se včeraj nadaljevale ves dan s najrazličnejšimi praznovanji. Po poročanju hongkonškega tiska pa ni bilo razlogov za slavje, tako da je večina časopisov zahtevala spremembo vlade z imenovanjem sposobnejših ljudi, ki bi se postavili po robu sedanji krizi. Borza je v primerjavi z lanskim avgustom izgubila 45 odstotkov, trg nepremičnin pa kar 40 odstotkov. SYDNEY - Skupina štirih medvedkov koala se zadovoljno stiska na robu ograje in ne premišljuje o tem, da se njihovo število skokovito zmanjšuje. Na začetku stoletja je bilo teh ljubkih medvedkov vrečarjev, ki so simbol Avstralije, še nekaj milijonov, zdaj pa Austra-lia Koala Foundation ocenjuje, da jih je samo še 45 do 80 tisoč. K nezadržnemu padanju njihovega števila naj bi prispevalo predvsem izredno krčenje njihovega habitata. Ta se je v zadnjih desetletjih zaradi razvojne gospodarske politike avstralke vlade in hitrega industrijskega • razvoja skrčil za dobrih 80 odstotkov, vzporedno s tem pa tudi število koala medvedkov. Umor srbskega mafijca s seznama Interpola BEOGRAD - V beograjski kavami je neznanec v torek zvečer ustrelil srbskega mafijca in plačanega morilca Darka Asanina, ki ga je iskal tudi Interpol. Asanin je s prijatelji sedel na terasi svoje kavarne Legatz v prestižni četrti Dedinje, ko je vstopil neznanec in ga pokosil z rafalom iz avtomatske puške. Čeprav so Asanina takoj prepeljali v bolnišnico, je za poškodbami umrl. (STA) Leonardo DiCaprio in Playgiri dosegla dogovor LOS ANGELES - Časopis Playgirl in ameriški zvezdnik Leonardo DiCaprio, ki je sprožil sodni proces proti tej reviji potem ko je izvedel, da namerava objaviti fotografije, na katerih je gol, sta dosegla izvensodno poravnavo. Odvetnik Playgirla sicer ni želel izdati podrobnosti sporazuma, ki ima zaupno naravo. Igralec je namreč marca letos zahteval odškodnino zaradi napada na zasebnost. DiCaprio je časopis obtožil, da fotografije uporablja kot reklamo za svoje strani na internetu. (STA)